Izkušnje NNNP v krajevni skupnosti Kolodvor
Lanskoletna akcija NNNPje dala lepe rezultate. Ven-darpa so se v tej akciji pokazale tudi nekatere stabo-sti, za katere smo tedaj sklenili, dajihje treba čimprej odpravitl. Ena takih ugotovitev, zlasti v strnjenih na-seljih in mestnih središčih /e bila, da so bile akci/e vse preveč razdrobljene, da je bilo nekatere izredno težko ali sploh nemogoče enotno načrtovati, jih skupno usmerjati in voditi. Tudi rezultati so bili zato, kljub nemajhnemu prizadevanfu občanov, skro-mnejši.
Tako so ugotavljali tudi v krajevni skupnosti Kolodvor. Ali je ostalo le pri ugotovitvah ali pa so bile te ugotovitve osnova za izboljšanje dela na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite je tekla beseda s Fricem Peršičem, strokovnim sodelavcem za ljudski odpor in družbeno sa-mozaščito krajevne skupnosti Kolodvor.
»Lanska akcija NNNP je na področju naše krajevne skup-nosti pokazala, da so vsi za akcijo, da želijo sodelovati, da so delali, vendar to delo ni bi-lo povezano. Zato so bili re-zultati daleč pod tistim, kar bi lahko dosegli, če bi delali bolj usklajeno«, je povedal tovariš Peršič. »Vsaka hiša je nasto-pala zase, kaj so delali je sicer nekoliko osvetlila anketa, vendar se je izkazalo, da delo ni »klapalo«... Splošna enota civilne zaščite je delala sarna zase, brez govezave s sosednji-mi, z organizacijami združe-nega dela, ki so v isti hiši in brez prave povezave s krajev-no skupnostjo.«
Se tega dela res ne da us-kladiti in doseči enotne po-vezave vseh enot?
»Seveda se da, le metode dela je treba prilagoditi speci-fičnim pogojem naše krajev-ne skupnosti, v kateri približ-no 50 odstotkov prebivalcev zaradi starosti ni več dolžnih delati v civilni zaščiti. Ome-nim naj še, da je v naši krajev-
ni skupnosti večrma hiS stano-vanjsko-poslovnih, torej so poleg stanovalcev v njih še delovne organizacije.
Nesporno je, da so za orga-nizacijo ljudskega odpora in še zlasti družbene samozašči-te zainteresirani tako stano-valci kot delovne organizaci-je. Ta hotenja je seveda treba uskladiti in jih prilagoditi šir-šim ciljem. Organizirati skup-ne enote tako civilne kot na-rodne zaščite, omogočiti stro-kovno šolanje teh enot, naba-viti boljšo in več opreme, predvsem pa omogočiti bolj usklajeno delovanje in izvaja-nje načrta krajevne skupno-sti.«
To je res, toda ali ustanav-ljanje takih enot z vsemi naštetimi prednostmi lahfco uveljavite tudi v praksi?
»Seveda. Vzemimo samo za primer hiši na Miklošičevi uli-ci št. 17 in 19. V teh dveh stav-bah so poleg stanovalcev, ki so vsi že precej v letih, še za-varovalna skupnost Triglav, nekaj turističnih agencij, tr-govin in gostilna Jadran. Ob-jekt je na izredno prometni ulici, v njega vstopa vsak dan precejšnje število ljudi, skrat-ka, treba ga je zavarovati. La-ni junija so sklenili samoup-ravni sporazum stanovalci, predstavniki delovnih organi-zacij in krajevna skupnost, v katerem smo dokaj natanko zapisali vse poglavitne pravi-ce in dolžnosti vsakega od pod-
pisnikov, ki jih ima na po-dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kra-jevna skupnost sicer nastopa le kot koordinator, dajemo tu-di nekaj finančnih sredstev, to je tistih 0,60 odstotka od stanarine, ki pa zaradi maj-hnega števila stanovalcev ne predstavljajo praktično nič. Zato je glavni nosilec te de-javnosti zavarovalna skup-nost Triglav, ker je v sporazu-mu določeno, da se udeležba obračuna po kvadraturi po-slovnega prostora, tega pa ima pač največ Triglav. Ta je bil tudi pobudnik tega doeo-vora. Dal je na razpolago pro-stor za skladiščenje potrebne opreme, organiziral je jedro enote civilne za|Lite, usta-novil je'enoto narodne zaščite in prevzel obveznosti za stro-kovno izpopolnjevanje. V teh enotah seveda niso le delavci zavarovalne skupnosti, am-pak vseh delovnih organiza-cij, ki so v teh dveh hišah, stanovalci pa zaradi starosti v enoto civilne zaščite niso vključeni.«
Vsekakor lep primer za po-dobno organiziranje Ijudske-ga odpora in družbene samo-zaščite tudi v drugih hišah. Je takih primerov na področ-ju vaše krajevne skupnosti več?
»Res je bil ta samoupravni sporazum vzorec za naše na-daljnje delo. Podobnih prime-rov imamo več. Naj jih nekaj naštejem. V znani garažni hiši je hotel Kompas pa Ljubljan-ska banka, nekaj prodajaln, Petrol. Če bi vsak zase organi-ziral narodno ali civilno zašči-to posebnega učinka ne bi bi-lo.Tako pa so se dogovorili za skupno delo in rezultati so ze-lo vzpodbudni. Enako velja za Čopovo 14, kjer je Mestno gle-dališče in nekaj delovnih or-ganizacij. Isti primer je na Mi-klošičevi 24, kjer je zdravstve-ni dom, enota zavarovalne skupnosti Triglav, pa s stavbo na Moša Pijadejevi 3, kjer je Tekstil, Slovenske železarne in še nekaj OZD.
Našteli ste v glavnem pri-mere, kjer je v stavbi vsaj ena velika delovna organiza-cija, kjer se organizira jedro. Povsod pa verjetno ni tega osnovnega jedra?
»Res je, tam, kjer tega ni, so še vedno težave. Vendar me-nimo, da bi naredili že zelo veliko, če bi letos uspeli usta-noviti kakih 20 večjih jeder.«
M. Pirjavec