PROSVETA LETO—1 WATSON-PARK ERJEY ZAKON ZA ŽELEZNIČARJE Virginjaka železniška Mu J« ukazala avojtm uslužbencem da morajo' nazaj v kom pan i j sko unijo; če ne, pa aladi kaj? Washington, D. C. — Koliko vrednosti ima Watson-Parker jev zakon za železničarje, aa kmalu izkaže na virginjakl železnici v Princetonu, W. Va. V delavnici te železnice dala približna šest in osemdeset delavcev in rokodelskih vajencev. Od teh delavcev in vajencev se jih jo 70 pridružilo Mednarodnemu druitvu strojnikov. Železniška družba je svetovala tam delavcem in rokodelakim vajen cem, da se morajo vrniti v kom-panijako unijo, de ne, pa izgube delo. Ti delavci so pa izbrali Sest svojih tovarilev, ki so vložili priziv na pogajalni odbor Zdru ženih držav, v katerem apelirajo, da se jim dovoli pridružiti se pravi delavaki strokovni organi zaciji. • Virginjska železnica služi za prevažanje premoga. Ta železni ška družba je pred nekaj lati iz-prla svoje rokodelce in zdrobila njih organizacijo. Dala je tudi .stavkokaze Western Maryland železnici. Predsednik te družbe je neki Hicks, ki se je nedavno izrazil, da bi videl rad rasti travo v Princetonu. To brutalno izjavo je podal Hicks v prepiru i biznismani, ker ja železniika družba zahtevala posebne privi- stu"pričalo obračati proti kom-paniji. Na to je pa bilo nekaj mehanikov, ki so delali v železniških delavnicah, odpuščenih. Uprava kompanije pripoveduje železniškim mehanikom, da pripadajo mehaniškemu depart-mentu kompanijske unije. Odstavljeni delavci so ae obrnili za posredovanje na odbor ta kompanijske unije, da predloži njih pritožbo nekemu Sasserju, superintendent za lokomotivno silo. Odbor pa ni hotel ničeaar storiti, .češ, da ne mara izgubiti dela. .' To je podžgalo druge delarce, da so se obrnili na pravo delavsko strokovno organizacijo. V delavnici dela 86 vajencev in 70 mehanikov se je na to pridružilo delavski strokovni organizaciji. Saaaer ja izvedel po svojih ftpijonih, kaj se godi. Diktiral je peticijo, ki je bila naalov-Ijena nanj in v kateri ja bilo zapisano, da naj odslovi vse delavske agitatorje, ki kale mir in harmonijo. Peticija je krožila seveda le med "lojalnimi" delavci. Predsednik Hicks'je nato poslal svojega zastopnika, nekega Markhama, da poduči Saaaerja, kako mu je poatopati v takih 'lučjih. Saaaer je pa dal prilepiti naznanilo, v katerem svari delavce, da zapuste delavsko strokovno organizacijo. Pozval j<* delavca tudi v pisarno, jim napravil pridigo in jim dajal, da Mo odpuščani, ako ne poslušajo njegovega svarili. Rokodelskim vajencem je posebej naročil, da naj Kredo k unijskemu zastopniku in naj zahtevajo povrnitev pristopnine $3. TI vajenci so v zapriseženi izjavi rekli, da eta ''•'a čas in voznina po ulični žarnici plačana od železniške kompanije. Sasserjev čin krši 3. paragraf 2. sekcije Wateon-ParkeK J"fga zakona, ki železniškim u*luibanMl dovoljuje izvoliti mojega lastnega zastopnika, ka-je treba izravnati pritožbe. Ako se bo vpošteval Wataon-l'ar ker je v zakon, tedaj bo vir->'"tluittj«k# «el«miške družbe 111 ta jo priznati voljo Ihrojlh de- glas1lo slovenske narodne podporne jednote Pnšiiai Ia JsaiMiy as. m«. M tka 1« OHtrai mt M lié a. un. ist »itiag st rato of Mstof« Kovinski rudarji zahte-fl vajo povišanje mezde Kampanja aa povišanje mezde je v polnem zamahu. — Kovinski rudarji ne zaslužijo še pet dolarjev na dan. Butte» Mont. — Organizirani rudarji so pozvali Anaconda Copper Mining kompanijo, da pošlje svoje zastopnike in govornike dne 27. marca na javen shod, na katerem se bo debati-ijalo o vprašanju, ako kovinski rudarji zaslužijo, da se jim mezda poviša za en dolar na dan. Sentpavelaka konvencija organizacije kovinskih rudarjev in žgalniških delavcev Iternatio-nal Union of Mine, Mill & Smelter Workers je sprejela zaključke, da je bilo mogoče zopet pričeti z aktivnostjo kovinskih rudarjev in delavcev, ki delajo v rudo žgalnicah in topilnicah. Rudarji v Buttu sedaj zaslužijo po $4.75 na dan. Vsak pravičen človek mora priznati, da* ta mezda nikakor ne zadostuje ob času sedanje neznosne draginje za prehranitev drifžine. Ako se rudarjem poviAa mezda za en dolar na dan, tako da bodo prejemali po $5.75 mezde na dan, mesto $4.75, tedaj ne bo kompanija izgubila še deset od stotkov od svojega dobička. Unija pravi v svojem vabilu, da Anaconda Copper Mining kompanija lahko najame najboljše ekonomičarje in govornike v deželi, da dokažq, da lahko rudarska družina izhaja s $4.75 dnevne mezde in da rudarji ne potrebujejo povišanja dnevne mezde za en dolar. Unija nadaljuje, da bi bilo za rudokopno družbo veliko ceneje, ako najame govornike, ki dokažejo, da so zahteve organizacije pretirane, kakor da najema poboj ni ke, da pobijajo atavkovne straže na cesti Anaconda. Ako se kompanija brani poslati govornikov na debato, tedaj je tudi dokaz, da je Anaconda Copper Mining kompanija najljubše orožje sirova sila, ako pride do sporov v industriji. Ako bi kompanija povišala za en dolar mezdo na dan, tedaj bi se povišali njeni izdatki za $2,000,000 na leto, kar je zanjo očlvidno malenkoat. Jolietske ubežnike mislijo zdaj Miro obesiti Poročila o korupciji ao utihnila in drugih novic ni. Teroriziran je mehikanskih naselbin. Chicago. — Jolietska senzacija je izginila • prvih straqi velikega dnevnega čaaopisja. V par dneh je zastarela . . . Na vrsto so prišle nove senzacije, u-mori, škandali . . . Prenehala sa tudi poročila o korupciji v jolietaki ječi. Nič več ne poročajo, da je jolietska straža pomagala trojici Mehikancev pobegniti izpod vislic. Razkritja faktov, ki "stresejp vaa Joliet do temeljev," in katerega je obljubil državni prav-dnik Rehn, ni še od nikoder. Veat, da obstoji, oziroma je obstala v jolietaki državni kaznilnici zarota za pobeg vseh kaznjencev in da je zaroto organiziral Natban Leopold, so teme-jito potlačili/ Edino, kar še poročajo, je, da so uradniki okraja Will na dehi, da bo čimprej obešenih pet de-«peradov, ki so jim povzročili toliko skrbi. Sesti še ni prijet. Zadeva obsojencev je zdaj v rokah vrhovnega sodišča. Uradniki pravijo, da je treba to zadevo hitro rešiti pri najvišji inštanci, nakar pride apet v roke joliet-skega sodišča, ki je izreklo smrtno obaodbo. Potem pa ne bodo nič več čakali. Druga veat se glasi, da policija nečuveno terorizira mehiške naseljence v Jolietu, South Chicagu in v ostalih naaelbinah , okolici. Tako poatopajo z ubogimi mehiškimi delavci in nji-tovimi družinami, kakor da so vsi zločinci že radi tega, ker so Mehikanci. Policijski vlomi v stanovanja so na dnevnem redu. Najnovejše: hiša. ki ae vrti a Nolnrem. Pariz. 17. marca. — Neki francoski arhitekt je naredil model hiša, ki je zgrajena na okrogli telesni pločl a kolesi ln valjarji spodaj. Električni mo-tor poljubno vrti pločo in hiša se obrača. Na U način se hiša redno ravna s aolncem ali proti aolncu in proti vetru kakor kdo hoče. Taka hiša ja pa precej, d raca. Arhitekt pa pravi, ds se bo* dobili cenejši modeli In vrtina pioča ne bo stala več kot leveev, ako ae večina delavcev izreče sa delavske strokovna organizacije. Sinclair spoznan krivin proziraija sonata Petrolejski bhron, teapotdomaki junak, mora iti v zapor. Bo apeliral na najvišjo sodišče. Washington, D. C. — Harry F. Sinclair, petrolejski magnat in multinUlUonV, je bil 16. t m. spoznan pred poroto diatrikt-nega zveznega sodišča krivim preziranja in zaničevanja zveznega senata. Njegova krivda izvira iz senatne preiskava glede njegova najemne pogodbe, katero je bil sklenil z bivšim tajnikom Fallom notranjih zadev za časa Hardingove administracija in na podlagi katere ae je polastil mornsrične petrolej-ske rezerve v Teapot Döme v Wyomingu. Med preiakavo nI hotel odgovoriti na nekatera važna vprašanja, nakar ga je senat izročil sodišču. Porota se je posvetovala dve url preden se je zginila glade pravoreka. Obsodba bo izrečena 18. marca. Zakon, katerega je Sinclair kršil, določa naj-manj 80 dni in največ eno leto naporne kaze v navadni ječi in najmanj $100 ter največ $1000 ilenarne kazni. Sinclair je bil silno iznenaden, ko je slišal pravorak. Njegovi advokatje so takoj izjavili, da bodo apelirali na vrhovno zvezno sodišče. To znači, da se bo proces vlekel še nekaj let. Chicago, 111., petek, 18. marca (March 18), 1927. fee ta essHss IM«. Asi si Osi, a, 1MT. ntkrM ss lese 14. Hit. S. Lawsdsls Äfft Offlss «f rabil—Usa i MST Boetk Uwadale A«. Tsleakoaa. Beskwell «04. STEV.—NUMBER 66 KMFLMT KB SOVJETI IN MMTSOLMOM Ujeti kurirji ia niso Izpuščeni. Ii Sangaja poročajo o prihajajoči invaziji Mandžurije. Stavka na železnici med Nan-fkingoai In Sangajem. Sangal 17. marca. — Tukajšnji kitajat* kakor inozemski krogi se razburjajo radi poročil, ki se glaae, da ja oborožen konflikt med aovjetlko Rusijo in kitajskim diktatorjem na severu, Cangtaolinom, neizogiben. Diktator še ni storil ničesar glede zahteve sovjdtske vlade, da mora izpustiti tri ruske kurirje In ženo Mihaela Borodina, valad čeaar se baje aovjetska Unija pripravlja na sufiarlčno akcijo. Govorica kroži, dfc sovjetska armada invadira Mandžurijo. Bojevanja med kantonakim! in šantungskhnl Četami zapadno in severnozapadno od Sangaja se nadaljuje, a kakih izrednih novic še ni. Nanking še ni okupiran. Najmanjšega dvoma pa ni o zmagi KantonČanov. Lokalni kuomintang pričakuje veselih vesti vsako uro. Včeraj ao zaatavkall železni-čarji na progi mod Nanklngom in Sangajem. Izjavili so, da na bodo več vozili vojaških vlakov za severnjaška reakcijonarje. Delavske unije v fiangaju se pripravljajo na novo stavko, ki ima priti istočaafio z okupacijo Nankinga in Sanpaja. «Hovnik za 90 dni To pomeni, da podjetniki ne mi' alija obratovati premogovni' kov akoti 90 dni. HUlaboro, lil. — Znamenja so že tukaj, ki jasno In določno govore, da unijski podjetniki na-meravajo za 90 dni ustaviti delo v premogovnikih. Perryjev pre-mogovnlk v Hillsboro, III. ostane zaprt skozi 90 dni. . Parry, lastnik premogovnika, j« bil predaednik ponearečene konference med zastopniki ru-darjev In premogovniških podjetnikov v Miamiju, Fla. ■Kdor se' potrudi pregledati premogovno polje v Illinoisu, bo našel veliko nakopanaga premoga v rezervi na površju okoli premogovnikov. ŠTEVILO LASTNIKOV FARM SE ZNIŽUJE. Tajnik Kellogg posnema Rockefelltrja I Borno, hal taki mart jonetnl predaednik. ae allno boji demokratičnega senatorja Kinga. — 'Pa Borno tudi ve. sakaj. Washington. D. C. — Tajnik Kellogg ne more pregovoriti Louis Borna, slamnatega prid-sodnika republike Haiti. da dovoli senatorju Kingu iz države trtah, stopiti na haitska tla, da tam na mestu preštudira, kako učinkuje tam ameriška vlada. Kellogg potrebuje dvigniti sa-mo en prat in haitsko ljudstvo, ki je zdaj ostrašeno zaradi ame-riškfh bajonetov in pušk,*bi takoj vrglo Borna morskim volkovom v zalivu. Nihče ne verjame, da Kellogg ne more pomagati. Njegovo omahovanje še prlpAvlja nove sltnostL^^» King, ki se ja že dvaPKTpe-Ijal v sovjetsko Rusijo, das i ravno je njen naaprotnik. kritizira ameriški Imperijalizem na Karibskih otokih. Borno se boji, ako King obdržava govor na o-toku, tedaj bo haitako ljudstvo dobilo pogum, strmoglavilo bo sedanjo naročeno vlado in ustanovilo vlado po ljudski volji. Borno je strašno domišljav človek, odkar ja bil gost v Beli hiši in ga je Kellogg hvalil. Jn tako Je Borno nastopil proti senatorju Kingu, kot je njegov prijatelj gellogg ravnal s Bak-latvalom In grofom,Karolyjem. Prepovedal mu je, da sa izkrca kot nezaželjen tujesemec. To se je dogodilo Kingu, ki Je zagovarjal suverene pravice malih republik ln ki se Ja strlhjal. da niso smeli priti v Združene države ljudje s radikalnimi na-sori. Ampak doživljaj Kinga je pahnil Kellogga v kašo. Kellogg je vedel, da bo senat protestiral. Podtajniku Grewu Je narbčll, da naj brsojavl predaednik u Bornu, da prekliče svoja odlok. Ampak Borno je moral dobiti privaten migljaj na skrivaj, da Kellogg ne misli resno, kar ja ukaaal, ali se pa boji, da bi Kingov obisk spravil qjegovo življenje v nevarnost, pa ni ganil nikamor. Waahingtonakl svedencl, ki inajo soditi take precedents pravijo, da Kellogg posnema John D. fcockefellerja, Jr., ki Je imenoval človeka, da je moralno govoril sanj in prosil, ko je bilo treba argumentirati o Rockefeller je v i telesnlci-—Western Maryland železniški družbi, da se mora zadeva glede ispora železniških uslužbencev podvreči razsodišču. V tam slučaju Je smagal kapitalist Rockefeller, podlegel Je pa človekoljub Rockefeller, In Izpor uslužbenoev je trajal dalje. ' Moralist Kellogg nima najmanjšega Izgleda, da smaga proti Kalloggu, ki zapoveduje strojnicam na Haltlju. Najnovejša l*wlaova knjiga cenzurirana v K anna* lltyju. Kansas City, Kans. — Tukajšnji javni knjižničar Je odredil, da novela "Elmer Gantry", katero je spisal znani ameriški liberalni pisatelj Sinclair Lewis in ki je pravkar izšla v New Yorku, ne sme biti v knjižnici. "Elmer Gantry" je žgoča satira na duhovništvo vseh religij, po-aebno pa maha po protestentov-akih pastorjih. Jeza knjižničarja proti noveli ja toliko večja, ker se dejanje poveatl večjidel vrši v Kansas Cltyju. Razume sa. da je tako bedaato postopanje le reklama za knjigo. Starry dobil «0 dni zapora. Toronto, Ont. — Ernest V. Starry, uradnik, ki je bil obto-itn "blasfemije," je bil obsojen ns 60 dni zapora ker je kritizira biblijskega Boga. Sodnik je tudi priporočil, da se Sterry po prestani kazni deport i rs v Anglijo. Sterry Je že 16 let v Kanadi. a še vedno angleški držsv-ijan. Zate pa narašča število farm-altih najemnikov. Waahingtoft. D. C. — Uta 1925 Je bilo 56,756 farmskih lastnikov manj v Združenih državah kot V letu. 11*20. Število farmskih- najemnikov se je pa v ravno tem času povišalo za 7,724. Tako poroča ekonomski biroj poljedelskega departmen-U. Farmski najemniki se zdaj tudi tam množe, kjer so nekaj let nazaj bivali še sami farmski lastniki. Farmski4 lastniki se množe edino v bližini večjih industrijskih središč. Farmski najemniki so se posebno pomnožili na jugu. kjer se pridduje bom-baž, « ' Drzni napadalci dekleta. Phirago. — Nspsdalci, ki Jih kaj radi zadnje čase imenujejo moronce, so postali zel^ drzni. Ob belem dnevu se spravijo nad svoje žrtve. Tako sta dva mo-ronca napadla neko žensko v njenem stanovanju na za ped ni strani mesta in njeno 14-letno hčer. Obs ps sta ušla. ker Sta se prestrašila njiju kričanja. Na njiju krike so prihiteli sosedje na pomol In tako preplašil! napadalca. Policija ju išče. Dijaki Izključeni radi pre-linllitarlaHMb sazarev MMMai * Oaemlntrtfaaat vlšjaAoleav ja bilo Izključenih iz mlnnsaot-ske državne unlvaraa, ker ao ae uprli vajaikemu vežbanju St. Paul, Minn.—Ravnatelj-stvo minnesotske državne univerze ja tukaj izključilo osemln-trideset višješolcev, ker ao ss u-prll vojaškemu vežbanju. Zakon, ki ga Je sprejels fakulteta šole, pravi, da sa vsakega dijaka, kateri se izogne vojaškemu vežbanu, takoj laObči iz šole, brez vsakega zaališanja ter da s tem izgubi vse kredita dobljene v tekočem letu In da se mu povrhu tega tudi ne povrne šol-nine, ki jo je vplačal za celo leto. Ta draatlčen zakon ja šolsko vodstvo sprejelo šala pred kratkim. Dali bo zakon oatal, je še vprašanje, ker izobčeni dijaki so organizirani in sa bodo odločno bojevali proti tako bedastemu zakonu. Sedaj Je menda samo wlscon-sinška univerzi, ki Je odprsvila prisilno vojaško vežbanje potom državne postavodaja, a je ostalo še prostovoljno vojažlm vežbanje tudi tam. Aahovak! turnir gre h konru. New York .-^Mednarodna tekma šehlstov za svetovno prvenstvo bo zaključena v nekaj dneh. Samo štiri igre so še na programu. Zdaj ni več dvoma, ds Joae ('apablanca, kubanski prvak. ostane še nadalje svetovni šampijon in pobaše prvo nagrado $2000. V sredo Ja CapaMsn-ca spet porazil ameriškega prvaka Marahalla. Stanje tekmo-valrev je skoraj Isto. Capahlan-ca ima 12 zmag in 4 Izgube, dr. Alekhin iz Pariza In 1% Nimzovič iz Danske II In I, dr. Vidmar iz Ljubljane Utotako H in 8, Spiel man n s Dunaja 6'^ in »i/% ter Marshall 5 in II. v ioonrinl za nor Chladgo. — Harolfl J. Čroar- kln, 26letni sin bogatega politi-Čarja In podjetnika, ki Ja zadnjo Jesen zvabil v samoten konjski blsv šestletnega dečka, Waltar Ja Schmitha, In ga slorabil ter ubil s kladivom, Je bil v sredo spoznan krivim In obaojen v dosmrtno, ječo. Porota ni hotela verjeti pslhijatrom, katere Je najel bogati oče morilca In med katerimi Ja bil tudi Jezultakl menih ter katoliški profesor, ki so dokazovali, da Je morilec bolan na umu In vsled tega neod govoren sa svoje dejanja. Porota Je zaključila, da Je Croar-kln, daai abnormalen, bil vas čaa in še danes tolik^ pameten, da ve kaj dela, zato mora trpati kazen. V MESECU FEBRUARJU JE PADI/) ATEVIM) ZAPOH-IJENIIf RUDARJEV. Tudi v tekstilni Industriji ja ponehalo delo. Wsahiagton, D. C. — Posredovalna služba za delo Združenih držav poroča, da Je število zapoaljenih rudarjev padlo na polju trdega In mehkega premoga in da ao v tekstilni industriji delavci Ia deloma zaposleni. To pomeni, ds ao v teh dveh Industrijsh naročila pričela po-nehavati Iti da podjetniki že pro-duclrajo za akladlšča. ORGANIZIRANI TEHARSKI DELAVC I ZGRADIM SVOJ ' DOM. Dom Ima osem nadstropij Ia ee nahaja dva bloka proč ad po atopja Ameriške delavske federacija. AKTIVNOST KI- ! TAJSKIH POST-m DELAVCEV Unija zahteva reorganizaciji poAtne alužbe. — Tujezemakl poštni komisar, aovrašan ki« Ujakl revoluciji, ja bil od-alovljen. Washington, D. C. — Brzojavke, ki so bile poslane državnemu departmentu Iz Hankowa, pripovedujejo, da je unija poštnih uslužbencev, ki jo Je ust*» novila narodna ljudska stranka, zahtevala, da ae reorganizira pustna alušba. Na pritiak unije ja bil odalov* Ijen v mestu Cangša neki tuja-lemaki komisar, ki ja bil sovra-ien revoluciji. Meato nJega ja bil naatavljen Kitajec, ki almpa. tizlra z unijo hi revolucijo. Poštno službo v Kltaju ja pred eno generacijo organiziral sir Robert Hart, rodom Anglai, ki je preje organiziral kltajako carinako alužbo. Razni tuje-zemd so bili v vodstvu kitaj« ske pošte ln ao oatall v najbolj« ših službah. Poatopall so s u-službencl tako, kot je bila pri tujeaomclh navada ravnati * Kitajci. Ualužbencl so Imeli izrodno dolgotrajen delavnik In prejemali nizko meado, ki Je *»• doatovala komaj sa prehrano i rlžem. Revolucija, ki aa ja ras-širila is Kantona proti severju, Je v Kitajcih hitro odpravila ti-ato (NMlušnoat In pontžnoet, o kateri so tujesamcl govoričili, da je prirojena kltajakamu ljudstvu. Kitajci so postali odločat in vedno bolj na ¿aa zahtevajo, da A morajo odpraviti t ujetem-el is javnih sluftb. Unija poštnih uslužbencev zahteva, da aoNna pošti uslužberH samo Kitajci In da ae S poštnimi uaJužbencIfv vseh ozirih rsvns kot s ljudmi. PROSLAVA PARIŠKI KOMUNE. I' Danea obhajajo v New York« ■lavno pariško komune, ki Ja bila objavljena leta 1171. New York.—V petek, 18. mar« ca, je preteklo 86 let od kar ja bila obelodanjena Pariška ko» muna.i Omenjenega dne bodo newyorSkl socialisti in delava! raznih unij obhajali obletnico komune v Opera Houau. Slav-noat se bo obdržavala pod avapl-cljo stranke, potem Delavske Rand šole in tednika The New Leader, Ob tej priliki bo prirejen tudi obširen program, k'l bo obetajal is godlje, petja In govorov. Nato sledi plesna zabava. Po moderni Palestini aa cedit* pivo ln inepa. 1/omlon, 17. marca. — Stara Palestina, kakršna je naslikana v bibliji, Je bila dežela, po kate* ri sta se cedila med In mleta DanaAnja Palestina, ki je brit-ska kolonija, Je pa dežela, po ka. teri sa redita pivo In žganja. T*-ko so re)tli v zbornici delavaki poelami, ki s<» IJuto kritizirali .kolonija!nega ministra. Odkar so Amriefti ifoM|MNlarji v 1'aleeti-nI, Jr število oštarij v svetem M»M ig^i |M»vedala, kje M oatall roparji, nmlatropju bodo pn>d.Jalne v Denar Je bil namenjen v plačilo drugih nadstropjih pa piaaral ^t^svoiodl^a ^^ rudarjem, ki delajo za omen Je in velika dvorana v -mem nad pOM vso avojo družino in pota« ne kom paru i «^opju ¡u v mi samomor. v- .A PROSVETA GLASILO SLOVRNSKE WAEODW1 PODPORNE JEPWOTB LASTNINA SLOVENSKE NA BO DNE PODPObSJEDNOTB Cene offUaov po doforon. Rokopisi so na rra¿a)o. 8UKE IZ NiSEIM Naročnin«; Zedinjene država (i»ran CWea«o> £66 na pal lata In fl.26 aa tri meeece; Chicago in Orara f6J0 na lato, »3.Z* lata. 91.66 m tri masara, in m "PROSVETA" 26*7-69 Se. Lawaiale Anns. Chicas*. -THE» ENLIGHTENMENT" Or fan ef the Sle««M Natiaaal Beaef it Sa«i«4y. O^ W theS^saaNaildRal -alR «a^ Advertising ratas oa agreement. I United SUtee (eacept Chica««) year. Chkirj> «* foreign coontrlee »JO per jpear^ MEMBER ef THE FEPEKATKP VWMMT aad Canada |IjOO Datum « oklepe)a a. pr. (Feh »-IW7) »akc da «am Je a tern daerom potahla nareéalaa. P^ertU Je ee ram no aatari IM.__' na naalara aemeal, 6» M VI AMERIŠKA 2IVIJENJA IN LAOTNINA SO V NEVARNOSTI V KITAJU. Leta .1918 ni nobenemu kapitalistu še v sanjah prišlo na misel, da bi zinil, da so na Kitajskem amerlškR življenja in lastnina v nevarnosti. Takrat so ameriški kapitalisti smatrali kitajsko ljudstvo za najbolj pohlevno ljudstvo na svetu. ! • V onih časih so ameriški kapitalisti tako ljubili kitajsko ljudstvo, da so Levy Mayer, rev. Nevell Dwight Hillis in Elbert H. Gary, predsednik jeklarskega trusta, priporočali, da se naj v Ameriko importira pet milijonov Kitajcev, da bodo delali na farmah. Ameriški kapitalisti niso takrat predlagali iz ljubezni do kitajskega ljudstva, da se naj v Ameriko importira kar pet milijonov Kitajcev, ampak to priporočilo je imelo izvor v njih ljubezni do svoje denarne mošnje. Na farmah tudi takrat ni primanjkovalo delavcev, kakor jih ne primanjkuje danes. Ampak kapitalisti so z uvozom pet milijonov Kitajcev hoteli demoralizirati delavske razmene v deželi. Takrat so podporniki ameriških kapitalistov še poročali iz Kitaja, da je ondotno ljudstvo krotko in da brez godrnjanja prenaša trpljenje, izkoriščanje in izse* savanje njegovih delavnih moči. , • V resnici pa ni bilo nobenega pomanjkanje delavnih moči, na farmah in v industriji. Želja ameriških privatnih veleinteresov je bila, da dobe delavce, ki bodo delali poceni. To je bil vzrok, da so naenkrat odkrili potrebo, da potrebujejo pet milijonov Kitajcev za delo v poljedelstvu. Zdaj pa ravno ti privatni velelnteresi kriče, da so na Kitajskem ameriška življeitja in lastnina v nevarnosti. Vzroki za te tožbe in krik so pa ravno tisti, kot so bili 1.1918, ko so privatni velebizniški interesi v Amerjki tar nali, da je treba importirati v Združene države pet mi Ijonov Kitajcev, da bodo obdelovali farme. Privatni velebizniški interesi so želeli, da se njih pro-fiti povečajo v industriji, pa so rekli, da potrebujejo pet milijonov Kitajcev za obdelovanje zemlje v Združenih državah. Danes vidijo, da se bodo njih profiti od njih podjetij v Kitaju znižali, ako prodro načela kantonske vlade, pa kriče, da so na Kitajskem v neymosti ameriška življenja in lastnina. Kakor leta 1918 ni bilo nobenega pomanjkanja delavnih moči v Združenih državah, ravno tako je bosa, ako kdo trdi, da so na Kitajskem v nevarnosti ameriška življenja in lastnina, ker zmagujejo armade kantonske armade, kajti poročila iz Kitaja pripovedujejo da kamor prodre armada kantonske vlade, je takoj mir in ni najmanjše sledi o oplenjevanju in ropanju. Ko je bila v Ameriki revolucionarna vojna in so se kolonisti bojevali za neodvisnost angleških kolonij, k tvorijo temelj, na katerem so nastale Združene države, so angleški torij! tudi kričali, da so v Ameriki v nevarnost angleška življenja in lastnina, dasiravno so bila v nevarnosti le življenja onih Angležev, ki so se bojevali proti revolucijonami vojski, kateri je zapovedoval Washington, lastnina Angležev je pa bila toliko v nevarnosti, kakor je danes lastnina Američanov v Kitaju. To se pravi, da nič. Kolonije niso konfiscirale angleške lastnine, t j. angleških podanikov, ako niso izvršili sovražnega čina proti kolonistom, ki so se bojevali za neodvisnost, in ravno tako do danes še ni povedalo nobeno poročilo iz Kitaja, da je kantonska vlada konfincirala lastnino tujezemoev v Kitaju. Ameriški privatni bizniški interesi se ne brigajo toliko, ako Kitajci postanejo neodvisna narodna celota, ampak veliko bolj so v skrbeh, kakšne zahteve postavijo kitajtski delavci napram industrijalcem. Slišali so, da so kitajaki delavci izjavili, da mora prenehati izkoriščanje po tujezemnkih in domačih izkoriščevalcih. In to jim dela akrbi! V skrbeh h<*. če hodu kitajski delavci zahtevali skrajšanje delavnika, povišanje mezde, socialne zakone, sanitarne naprave v tovarnah in drugih podjetjih itd. To je vzrok, da so ameriški privatni bizniški intereai v objemu zaplesali z drugimi tujezemskimi kapitalistični* mi interesi in zapeli v bratskem objemu: Življenja tuje-gemcev in njih lastnina v Kitaju so v nevarnosti! (DOPIS) Ni š« doati znano članom S. N. P. J. po bližnih naselbinah, da si je nafta od ramena mladina uatanovila svoje društvo ■ sede-iaro v Armi, Kana., ki bo poalo-valo izkključno v angleškem jeziku. Ker bi bilo nepraktično usta-novljati taka društva v vsaki mali naselbini, se je ustanovilo društvo v sredini severnih naselbin v Armi, ki naj bi uklju-čevaio še naaalbine, kot Gross, Croweburg, Breezy Hill, Frank-in i. t.d„ to je v olurotju 5 ali 6 milj. Člani, kateri' imate odrasti« sinove in hčere, priporočajte jim, naj pristopijo v novo društvo, neoziraje se, ako so že člani S. N. P. J. ali ne. Društvo ma vse pogoje, da postane v kfatketn ¿asu najmočnejše izmed društev S. N. P. J. v Kan-sasu. Kot vsaka dobra stvar, je tudi to gibanje naletelo na nasprotnike, in sicer med lastnimi člani 8. N. P. J. Toda teb je malo. Večina se zaveda važnosti ustanovljen^ takih društev za jedno-to In gre mladini v vseh ozirih na roko. Hvale vreden sklep je naredilo društvo št. 434 v Armi, ii je daroval društvu mladine $10 iz svoje blagajne. \ Skrajni čas j«, da posvetimo več pozornosti vprašanju, kako obdržati v organizaciji mladino, ko dopolni 16 leto. Znano mi je, d« je v teku zadnjih štirih mesecev samo pri enemu izmed tukajšnih društev izstopilo 8 takih mladih članov, ker jih nismo znali obdržati v organizaciji. Sli so v angleška društva kot so Moose, Eagle, itd., ki znajo boljše pridobitf mladino v svoj delokrog, s tem da jim nudijo vsakovrstne zabave. V soboto 26-tega marca zvečer priredi novo drilštvo svojo prvo veselico in sicer se vrši v Breezy Hill v navadni dvorani. Uljudno se toraj vabijo vsi prijatelji tega gibanja da posetijo veselico ta večer, in tako poma gajo dobri stvari na noge. Pred sednik novega društva je Hdr man Mlinaric iz Arma (ki obi skuj« zadnje leto Arma High School) in tajnik Steve Dudas > jr. is Arma. — Anton Sular. A. SitywiÜM p® iiii Dopis is Power Pointa. V zadnjem dopisu sem poročal samo slabe novice, zdaj hočem pa same vesele. Naše društvo št. 358 S. N. P. J. je pri redilo domačo zabavo pri bratu J. Poženelu 26. febr., ki se je zelo dobro obnesla, tako da je društvena blagajna »narasla neka. čez stotak. Ne morem kot pred sednik društva, da bi se ne za hvalil vsem bratom in sestram z« tako velik obiak in požrtvo-vanje. Lepa hvala east pales-tinčanom %a tako veliko udelež bo. Tudi ne smem pozabiti bratov in rojakov iz Bartona, Ohio ki so oddaljeni kakih 60 milj 2« na veliko veselicah sem bil a tako zadovoljnih obrazov že nia«m dolgo videl kot so bili tukaj. Celo jaz kot star farmar aa nisem mogel ločiti do pozne ure zjutraj. Komaj sem se ma lo odpočil, zopet me brat J. Polena! povabi, naj pridem s svo jim "orkestrom" na puatrti večer na vcaelico, katero so priredile naš« članice. Malo sem pre mišljeval, ali bi se podal z mojo liziko na tsko slabo pot, a ko-rajža tudi nekaj velja. Slabš nočem biti za ženske kot sem bi sa moške. Zopet se prične zabav«, od katere povem le nekaj vaega pa ne. Samo toliko rečem. kdor ženske pozna, že ve kaj znajo. Tu ni bilo samo pi jače, tu je bilo vsakovrstnega prigrizka od kranjskega boba do angleškega "punking paja" in to aa je nadaljevalo do potnega jutra. Se ne bi bil konec, če b mi ne opešali moji mali "muzi kan t i." Opasil sem na obeh za baVah. da je vsak rad vesel, na. bo atar ali mlad, zato vam kil čem, le veaejle in bratstvo In držimo skupaj kot eden član! Nadaljujmo t delom za napredek v naši organizaciji in «a našo naselbino. Pozdrav! — Utrgani. « vlilaA MA H UBraaiaašaBl Mgroripi H TfOSvtVO I Da časopisi ne vplivajo ugodno na jezili, je znano. Niti eden ae piše pravilno slovnično, kaj tele besedoslovno, in takšno slovenščino čita občinstvo dan na lan in si prisvaja vse nipake. Uredniki so preobloženi ker ima sak list ogromno gradiva in različne sotrudnike. Komaj zmagujejo spise v stvarnem oziru, ti« preostaja jim torej časa za pregledovanje jezika. Za to elo bi morali imeti izobražene pomočnike, ki bi brzo odprav-«11 slovnične in besedne pogre-ke. NikAkor ni prav, da se po istih ščoperijo napake, kakor pred dvemi leti", 'Oilša z dv«mi stanovanji*; sklanjati bi moral vendarle znati vsak pisec, saj je hodil v šolo. Morebiti «e ne motim, da Šob ne izpolnjuje dovolj svoje dolžnosti napram slovenščini, da učitelji premalo (lazijo na pravilnost jezika pri govorjenju In pisanju. Tudi j« mogoče, da se nekateri mislijo takimi oblikami bližati srbšči ni ali hrvaščini. Pa se jako mo-ijo, kajti teh jezikov množina se glasi vse drugače. Glede izrazov je š« hujše. Za nemščino «zimo, da je sramotno, a ne samo ml, Srbi In Hrvati v svo-ih časopisih in Še veliko bolj. *jih časopisnega jezika ne smemo posnematL Pokazati hočem le nekaj naj bolj dišečih cvetk z vrta Časopisne "slovenščine". Grd germanizem je beseda "slediti" za nemško "folgen"; za nočjo slodi jutro, za petjem je sledila predstava, potem slede vrsta gred — pravilno: za nočjo nastopi, nspoči jutro, za petjem e bila pred«t«va, potem je vr«ta gred, se vrst« grede. ' Grozno sta se razmahnili besedi: "lzgl«d«ti", "izgled": stvar zgleda drugače, izgleda nevarno, nI izgleda za dobro letino, nima izgled« za službo — pravilno: «tv«r je drugačna, nevarno je, nI upaRja, nade sa dobro etino, n« kaže dobra l«tina, ni kazno za dobro letino, nima upanja za službo, ne more se nadejati službe. Germanizem je,tudi beseda "odgovarjati** za nemški "entsprecften". Za to imamo izraze: primeren, prikladen, ujemati, skladati se. Doslovno je prevedena nemška beseda "ausbleiben" z 'iz-ostati" s prav po nepotrebnem. Naj navedem vzporedne zglede: učenec je izostal iz šole — učenec nI pHšel, ga ni bilo v šolo; učenec je izostal Iz zavoda — je zapustil zavod, odšel iz njega; letos so izostala darila — letos ni bilo daril, niso došla darila; vsi so prišli, on pa je izostal — njega pa ni bilo, on pa ni prišel; ker ni bilo prostora je izostal spis; prerokovali so lepo vreme, pa je izostalo — pa ga ni bilo,... Čudno je, da celo izobraženci, ki so se učili latinščine, ne razločujejo glagolov "rabiti" in "potrebovati". Rabiti je toliko kot uporabljati, rabim torej to, kar imam, potrebujem pa to, česar nimam. Kako morem tedaj reči: rabim denar, ko ga nimam! Jako kazi jezik beseda "tvoriti" za nemško "bilden" n. pr. pretežno večino posetnikov koč tvorijo dijaki, tobakova industrija tvori isdaten vir dohodkov —- pravilno velika večina.... so dijaki, tobakova induatrija Je vir dohodkov. Knako je grdo nemškovanje z besedo "slučaj": v slučaju če, v slučaju slabega vremena. Pri pogojnih stavkih zadostuje samo "če", "ako", čaaovne pri- la**; Pišimo vendar: odloči se, odločilo sa J«! Beseda "potom" poleg samostalnika v drugega sklonu je popolnoma nepotrebna. Zašla Je tudi preko nemšči- ie v naš jezik. Zadostuje izražanje s predlogi "a", "z" in "po": potom strojev — s stroji. Po časopisih se je razpasla raba sedanjika nedovršenih glagolov za prfhodni čas. Tako pi-iejo celo listi, ki jih urejujejo tolniki, učitelji slovenskega jedka in tako čitamo sedaj povsod: občni zbor se vrši v soboto, društvo ima obfnt zborovanje v četrtek, vrši v nedeljo . . .Tu stu le prihodnji čas: vršil bo zborovalo. T je talko očitna da se Je vsak, ki ima količkaj čuta za slovenščino, lahko ogiblje. In če jo šolniki z«grešujejo, j« š« bolj čudno, saj imajo "vendar v šoli priiikq, da jih ta napaka neštevilnokrat v oči zbode pri popravljanju nalog. Ce se kedaj gibljem okoli kake srednje šole, tudi slišim take future: popoldne pišemo latinsko nalogo. Tako govore dijaki in dijakinje. Na to bi morali biti pozorni tudi njih učitelji. Iz nemščine Je posneta beseda: "dah", podan" v taki-le rabi: če so dani podani pogoji zato, pravilno: če so pogoji za to, če je pogojev za to. Tudi beseda "predstoječ" je dosleden prevod "vorstehend". To izražamo slovensko z bese dami, sprednji, zgornji, tu, to. Iz nemščine (mamo tudi glagol "predvideti", "predvidevati", n. pr. ustava predvideva decen tralizacijo uprave, slovensko: ustava določa . . . Pogrešno j<& tudi izražanje: bolan je "na jetiki, umrl Je "na" pljučnici na" posledicah operacije. Tu je rabiti le predlog "za" s šestim sklonom. Jako grdi jezik raba predlogov z različnimi skloni v tak zvezi: pred in po službi. Pisat je trebs: pred službo in po služ bi, ali pred službo In po njej. Iz srt). ali hrv. so zanesli časopisi tudi besedo 'pravo" v pomenu "pravica" n. pr.: imam pravo na dopust;.»slovensko je vendar: imam pravico za dopust ali do dopusta. Iz srbščine ali hrvaščine jem ljimo, česar nimamo, če je mogoče. Bogatiti smemo jezik, ne pa kvariti ga. Lahko s ponosor i rečemo, da je slovenski jezik sam na sebi jako bogat in že toliko vsestransko izobražen in izpopolnjen, da nam ni treba hoditi na posodo. Zal, da se novejši pisci premalo ozirajo na besedne zaklade, ki jih imamo na razpolago, da jih celo nič ne poznajo in v svoji nevednosti samovoljno kujejo nove izraze, ki ne ustrezajo niti pojmom niti slovenskemu jeziku. Vsak pisatelj, zlasti pa strokovnjak, bi moral poznati vso dotično slovensko litersturo in bi moral najprej iz nje zajemati že ustanovljene izraze, ne pa kar na novo delati druge. Na ta način je vse delo prejšnjih delavcev ničevo, dasi je morebiti najboljša podlaga nadaljnemu snovanju terminov. Koliko piscev in pisateljev je, ki jim je tuj Pleteršnikov slo-vensko-nemški slovar. Profesor Podkrajšek je s pomočjo so-trudnikov tudi sestavil jako obširno terminologijo za razne obrti in druge stroke. Kakor kaže, bo tudi trud jalov. Mlajši rod rad prezira vse, kar so u-stvarili starejši'resni delavci. . Nekaj čaaa že se javlj« nova prikazan po vseh časopisih: določne oblike pridevnikov na me-atih, kjer so edino pravilne, so izginile, celo poleg kazslnega zaimka. Sedaj ne pišejo več: ta lepi cvet. nego ta lep cvet. Čudno, da so to novost uvedli prav e vdal Skrabcu in uvedel obrazilo "vec\ Njegov slovar torej ne mor« biti opora tistim, ki tako goreča zagovarjajo to obrazilo. Zakaj nismo ostali pri obliki "-lec", ki je bila že vkoreni-njena v vsem slovstvu in še veja po vseli šolskih Ifrnjifah za osnovne, srednje in strokovne Šole? Samo razdiranje tega, kar j« trdno stalo, nsiaortn iëàmt «ti p« padanj«, cepljenje in og^a-hov«n je ! Nikakor nI čestitati forumu, ki to odobrava. Ce bratom Cehom prij« obrazilo "-lec in dos tj neprijateljev. iom imenom pnja oDrazno -lec j|e(j p^imi sem tudi jaz zakaj bi ga mi zametali? Imamofr jrf rad te čitam vsaki čas Kompliment is Milwaukeeja. Preljubi "2arkoraet'\ oglašam ae spfet zaradi te kolone, ki list brez nje utone. Kaj bila bi "Prosveta" brez tebe, "Žarkometa"? Vfellko Je ljudi, ki liste ne bi čitali. , Imaš veliko prijteljev pa za to obliko oporek tudi v belokranjščinl. Nekateri listi u-hajajo sedaj šs dalje. Piiejp namreč tudi "voliven" L t d. To pa je popolnoma napačno« ker se osnova teb oblik končuje na "1". Prof. Breznik naj bi dotifyie pU »atelje o tem poučil, ^morebiti bo njegova beseda kaj zalila. V teh rečeh ne smemo biti popust-jivi. Naj končam z željo, da bi se časopisi ogibali napak, kakršnih sem l.e nekoliko navedel, in stremljenja, ki se javlja v mlaj-iem rodu. Caeopisj« ima veliko moč, naj jo torej uporablja v prid lepemu slovenskemu jezi kui Govoril sem že o šoli. Tudi vsi učni zavodi naj intenzivneje goje pravilno izražanje, da bo mladi narod popolnoma vešč jezika. Se en činitelj je, ki bi lahko jako pospeševal napredek našega jezika, ozir. ovir«! njegov napačni razvoj. Pokojni prof. Stre-fcelj je učil na graški univerzi slovenske akademike na podlagi miših šasopisov pravilne sjo-vensčine, celo inserate je z njimi prerešetaval. Naj bi tudi slavisti na ljubljanski univerzi osnovali primerne tečaje za slovenščino! S takim praktičnim udejstvovanjem bi veliko Rfipo-mogli k 'pravilnemu izražanju jezika, kajti s samo teorijo s« malo doseže. Slušatelji bi s kon kretnim razkazovanjem spisov spoznali ustroj in gradivo slovenskega jezika, da jim *bo potem lahko pravilno izražati najrazličnejše misli. Jezik je tud orodje. Kdor ga dodobra pozna, ga uspešno rabi in mu nikdar ne dela preglavice. -— Nenavadna zgodnja vročina. Chicago, 17. marca.—Kot smo že včeraj poročali, Je v tej oko-lici nastopila zgodnja spomlad spomladno vreme prevladuje ie par tednov. V sredo j« toplomer kazal 71 stopinj v Chicagu Taka vročina je za te ^as v mar cu nenormalna, ker skoro se n kaj takega pripetilo v zgodovin Chicaga, da bi živo srebro pri plezalo teko viaoko v toplomeru Vremenski prerok p« napoveduje za prihodnjih par dni normal no toploto za okolico. slove pa izražamo a predlogom "ob"^ob slabem vremenu. ¡vsi čaaopiai, kakor da so se do-Glagol "biti" ne ugaja več! menili Radoveden sem. kaj jih mnogim novodobnim Slovencem | je napotilo do tega. Tako ne in pišejo raj# "stati". Tako nem minejo vedne izpremembe v na-čital celo v odličnem listu v ne- šem jeziku, da se nikakor ne kem slavno* t nem govoru: čaat, more ustanoviti. Kdo naj to va-ki mi stoji na razpolago — na- lovanje ustavi? Kam plovemo z mestu: ki ml je na razpolago, njim? Vsi vprek pa pišejo: reč atoji' Kakor vsem, ai tudi nlsmc< slabo, na mesto reč kaže slabo1 edini v pravopisu. Citamo "bra-ali slabo je za reč. Glagol "biti";lec" in "braveeV "voillec" in ima v slovenščini jako razsetno | 'volivec*, tako po različni teoriji, rabo. Moramo se ga držati in se Ker morebiti ni znano, naj po ogibati tujke "stati**.% vem, da je bilo uredniku sbven teonsin. ki j« Izkušen v vrtnar- Vojna je ranéala k nam tudi. «ko-nemškega slovarja pokojne- stvu in je ljubitelj rastlin In pti reklo: odloiitev "p«de", j« Mpsd-!«u prof. Plet«ršniku šal, da s« *«* pevcev. Tekma ponudb za predsednikove počitnice. Fon du Lac, Wis.—Razkošna vil« v bližini teg« mest« j« bil« ponujena Coolidgu, ako hoče prebiti tam svoje poletne počitnice Svojo vilo sta ponudila predsed n»ku tudi znana filmska igralca Mary Pickford in njen mos; Fairbanks iz Hollywoods, Call fornija. Ponudbe prihajajo iz drugih krajev unij«. Zelo s« zanimajo za človeka, ki ima vsega dovolj, siromaka pa puste na cesti poginiti. In vsi smo bil "ustvarjeni po božji podobi!" < Siljenje državnih cest. Chicago.—Governor Small dr žave Illinois je gotov, da se takoj prične s širjenjem državnih cest. Posebno vidi on potrebo razširiti državno cesto št. 64, k bo tlakovana In razširjena. Merila bo v širočinl 40 čevljev, načrtu je še več drugih glavnih državnih cest za razširjanje, ta namen je država isdala bonde v veljavi sto tisoč milijonov dolarjev. Ko pridem z dela truden, mi "2«rkomet" je buden: takoj me razvedri,- * kar tukaj dobre so stvari. In ko prečitam "Žarkomet", sem dobre volje spet. Če ne bi bik> "Žarkometa"— good-bye "Pre«veta"! Ljubitel Žarkometa, Milwaukee, Wis. a e a Ugankar, pošlji nagrad e: Na uganko, katero je zastavil Max F. Rolib iz So. San Francisca, Cal., dne 11. marca, je prišlo do danes 24 odgovorov, ki se glase vsi enako: Pogreb-nik. — Prv« dva odgovora sta prišla hkrati od dveh čitateljic, torej sta obe deležni nagrade. Tu ste: Mia« Ann E. Kramer, 5503 W. 24th Place, Cicero, 111. in Pauline Drzich, 2966 N. Robey St, Chicago, < 111. Zadnja piše: "Naj bo stara ali mlada, vsaka Ima 'box of candy' rada. Zato sem jaz takoj rekla, kadar Coolidge umrje, dajte tisto delo g. Grdinu iz Cievelanda." Večina drugih rešiteljev se pa n« strinja s Paulino, ker pišejo: "Dajte tisto delo vsakemu, samo nsčemu Grdinatu ne." Ker je bila uganka zastavljena v angleškem, se je oglasilo največ naše mladine in vsi so jo pravilno rešili. Skoda, ker prijatelj Rolih nima toliko nagrad. a a a , Nasvet za potnike. Dragi popotniki! Ako vas romarska pot nanese skozi Joliet, preskrblte si kitaro in pilo za vsak slučaj . . . e a a Bogata vdeva ima prijateljico. Iz No. Braddocka, Pa.: Bogate vdova ni pisala resnice. Nihče ji ni grozil, da jo da zapreti radi teg«, ker je vdova, pač pa bi zaslužila, ker se je norčevala za podporo, katere ni potrebna. Vdov« naj pomete pred svojim pragom.—Trpinova žena. a a e Tudi v Minnesotl postaja gorko. Dragi Žarkomet! Posveti večkrat v Minnesiroto pa boš videl, kako se tukaj ženijo. Tudi ver-na» Spela se je omožila . .. Tretjega moža je dobila ... In takoj ga hoče zatajiti, oh, kaj pač to more bitil-^Slon. a e e Svinjarija nosi groš. Frančiškani in drugi kaplani žive in se rede samo od grehov drugih ljudi. Obilo grehov — veliko pezov in penezov.—Plot Iz Indianapoliaa. __m,...«• • • . Dobra norica Iz Kansasa. Neki bolnik je prodal palico. "Teker" je kupec. Bog mu daj «rečo, da bi vse pokupil!—J B. e e e Odgovor "Krtačici". Kdaj se pa pijanka spreobrne? Kadar, Marička, rešiš to uganko, dobiš odgovor tudi na svojo, ki ae glaai: Kdaj se pijanec spreobrne? Te pozdrsvljs— Indianer. K. T. B. želite imeti ptlee pevke na vrt«? Mineral Point, Wls.—Ako si želite imeti ptice pevke n« vašem vrtu, tedaj morate poe«J«ti na gredice peanega semena, ki jih privabi na vsi vrt Mo prepevale in kratek Isle. To vam priporoča dr, les Rosa is Mineral Pointa, dnsrsm t Ade-Ir/Sisr- (hicago postane sreditfe zrakoplevstva. Chicago.—Blvli čikaški advo-kat w. McCracken, sedaj pomožni tajnik zrakoplavstvs. je urgiral Cikažane snoči na »boro-vanju inženirjev, naj pod vzamejo v*« korak«, napnejo vse sile. da postane Chicago «rsdiščc ameriškega zrakoplovstvs. V t» namen naj bi mesto zgradilo potrebne prostore s« letališča, kajti Chicago Ima logično najbolj»" lego I« vseh ozirov, postati zrs-koplovno središče. * naroČite si knjigo 4 ameriški slovenca \ pregled po Jugoslaviji klerikalci v opoziciji LETA 1921 do 1925. zopet precej živahna sezona za izseljevanje. Pred enim tednom se je odpeljalo z ljubljanskega (Izvirno Ptpiveti.) Iglavnega kolodvora kar 70 krep- Vkljub terorju so volitve r kih kmetskih'mladeničev, ki so konstituanto prinesle aikn poraz vladajočim strankam, med njimi tudi klerikalni v Sloveniji v Ljubfjani ao padli na 20' {-, dočim so socialistične frakcije porasle od 8$ pred. vojno—vojno na 34%. Sociali-gtične frakcije, dasiravno so ftle razdvojene v volitve, so dobile ve<5 glasov kot S. L. S., Tudi kmečka stranka, ki je prvič nastopila, je vzela s prvim naskokom polovico klerikalnih va-6i. Od 419 posfancev so priborile delavsko-kmečke republikanske stranke skoraj polovico blizu 200 poslancev leta 1920. Ko so ta poraz videli klerikalni voditelji, so takoj prešli v opozicijo. Iz dosedahjih navdušenih centraliatov, so postali čez noč borci za avtonomijo. Iz dosedanjih za kapitalizem navdušenih gromovnikov, hujska-čev na vojno, "Srbe na vrbe", so postali naenkrat ponižni kr-ščanski socialisti"! Tako so glasovali proti "obznani", proti zakonu o zaščiti države in proti Vidovdanski ustavi. Toda ta njihova opozicijonal-na politika ni bila načelna in iskrena, temveč preračunana na zavajanje množic, na demagogijo. Ker j e bil dela vski polzet pod terorjem silno potlačen in razbit, se je res posrečilo klerikalnim voditeljem pridobiti zopet ljudstvo s svojo opozicional-do gonjo. Njim je šla na roko oportunistična politika mladih neizkušenih kmetfjcev, ki so šli na limance kapitalističnim lisjakom ter tako silno izgubili pri ljudstvu. Da ta klerikalna opozicional-na politika ni bila iskrena, bomo videli iz njihove politike leta 1925, ko so brez vsakih garancij in ne da bi dobili kaj za" avtonomijo slovenskih in hrvaških dežel, vskočili v vlado in tam Še pomagali centralizirati istotako, kot so to delali v Beogradu leta 1918, 1919 in 1920. v V parlamentu ae je odigral prizor, ki ostane nepozabljiv. Vlada je ves čas in vsa leta na ponovne interpelacije o batina-ikem postopanju policije odgovarjala, da batinanja ni HMlo, da »o interpelacije opozicije dema-goške, da se dela sploh samo po lakonu, in ta stereotipna peaem * je ponavljala in ponavljala, dasi je ves svet vedel, da je bati-nnštvo v južnih krajih alfa in ornega volilne politike in sploh politike. Takrat se pa Uzunovi-kvi vladi ni posrečilo, rešiti se i advokatskimi knifi odgovornosti in interpelacije o batina-itvu. Demokratski poslanci Da-vidovieeve . skupine so kratko-nalo pribijali v narodno skup-fcino od belgrajskega poltcij-»tatfa uradnika do krvi izbitega in ¡/.mrevarjenega nastavljenca Uigraj ske mestne občine. Po-lled na ono, z brutalno silo iz-®rc\arjeno telo, je naravnost frozno učinkoval. Naša skupščina .ie videla že težke prizore, toda nekaj podobnega |e nikoli. Vlada je morala pobegniti iz Aup&činske dvorane, seja je M» prekinjena. Več dam na ga-krili pa omedlelo. Sodni dan za vl«'l" A takih izbatinanih Iju-4 j«1 bilo v naši državi na stoti- Sedaj govore o verjetnosti hladne krize. Mi se pa vpraša-Ali more SLS še sodelovati * taki vtadlf — l>»nuncijanti na delu. V So-je pri nekaterih osebah "> frfo takih, ki bi rade imele še *pllv pri delavstvu, denucijant-,,v" prirojena lastnost. Nedav-I bile izvr-cne dve take de-M!je na pristojnih mestih '•nih koristolovstev. Pred dnevi pa si je isti dovolil pirati pri tovarniški upra-k Primožiča na podel in način. Oseba pride za to H'-vo delo pred javno sodbo, k* Ijevanje v Kanado. Od n jenenl do letoa februar-p J' prenahalo izseljevanje v Hedaj pa ee je pričela! a. run« U i,. 4«r ti M1 k/j ¡ Jud,. vsi odhajali v kanadske gozdo ve. Izseljenci so večinoma iz kočevskega okraja. Za Kanado so sposobni le krepki mladeniči, ki so vajeni težkega gozdnega dela. Kakor nam merodaj-ni faktorji zatrjujejo, je za prihodnje dni aviziran večji transport izseljencev* V kratkem se izseli iz omenjenih krajev okoli 400 mladih kmečkih sil v Ka nado. Izseljevanje je letošnjo spomlad doseglo rekord. Iz Kanade prihajajo poročila, ki opisujejo težaven položaj gozdarjev v Kanadi. Potrjena sodba proti zagreb škim komunistom. Stol sedmo-rice v Zagrebu je zavrnil priziv in ničnostno protožbo, ki so jo vložili proti sodbi zagrebškega sodišča komunisti Jurij Korošec, Dragomir Sakorič in Mustaf Begič, ki so bili obsojeni na tri leta ječe radi komunistične propagande. Odpravljeni bodo v kaznilnico v Lepoglavi. Dosedanji zapor se jim ne računa v kazen. Gospodarstvo TPD. v številkah. Število rudarjev in paznikov, zaposlenih pri TPD., je znašalo 1. 1925. povprečno 12,500 na mesec, 1. 1926. pa 9500. Produkcija premoga je znašala leta 1925 in 1926. toliko, da je bila razlika med mesečno produkcijo pcfvprečno 15,000 ton, medtem ko je fcila meseca decembra lanskega leta za 22,716 ton večja od decembra 1. 1925. Kljub povečanju produkcije v zadnjih mesecih pa je število rudarjev jn paznikov za 3000 manjše. Če upoštevamo, kako se je zmanjšalo število rudarjev in paznikov, kako so se reducirale rudarske mezde ¿n kako se čez-dalje bolj dviga produkcija premoga od novembra lanskega leta dalje, vidimo da ni TPD. še nikdar tako racijonalno gospodarila sebi v korist in delavstvu v škodo, kakor gospodari zadnje Čase. Umrli so v Trbovljah: Silvestra Erculj, hči delavca, 16 mesecev, Loke 367; Alojzij Abram, sin delavca, 3 ipesece, Loke 332; Ana Tomzel, zasebnica, 73 let, Loke 410; Jože Judež, rudar, 46 let, Loke 51; Ivan Klukej, rudar, 26 let, Loke 244; Ferdinand Jelen, rudar, 48 let, Loke 83; Ludvik Hauptman, sin rudarja, 2 uri, Retje 66. Upokojitve rudarjev v Hrastniku. Po dr. Žerjavovem pravilniku so bili upokojeni pri Bra-tovaki sklednici v Hrastniku: Jože Kačič, 26 let star, 234.71 Din na mesec; Emil Pevc, 24 let, 270.87 Din; Valentin Kandolf, 51 let, 795 Din; Jakob Skobe, 55 let, 800 Din; Anton Sircelj, 54 let, 785 Din. I^eopold Govejšek, 42 let, 697 Din; Avgust Rstajc, 45 let, 558 Din; Jurij Kopfta, 51 let, 696 Din. Zopet smrtna nesreča v rudniku Trbovlje. Dne 20, febr. je ogromna rudarska množica spremila k zadnjemu počitku svojega smrtno ponesrečenec sodelavca Klukeja Ivana, kateri je postal žrtev brezmejnega izkoriščen vanja. Nesreča se je dogodila na sledeči način: Ponesrečenec je bil zaposlen kot za-virač pri jamskem vlaku, ki ga vtatfi "bencinska lokomotiva. Ker se je pa v drugi polovki šihte napolnilo toliko vozičkov, da ni več mogla ena lokomotiva odvažati polne in dpvažati prazne vozičke, je jamski paznik zauka-zal, naj se vzame v obrat še druga lokomotiva, naj jo vodi Klukej, ki Še ni izprašan vodja lokomotive, kar je po zakonu strogo prepovedano. Prvo loko-motilvo je vodil Izprašan vodja lokomotive in mu je paznik do-delU tudi zavirača. K drugi pa, ki Jo je vodil ponesrečenec, nI bil dodeljen niU zavirač. Uko da je bil popolnoma sam pri celem vlaku. V jamah se nahajajo na več mestih vetrovna vrata, ki služijo napeljanju zraka po določenih jamah. Ta vrata je treba odpirati in jih navadno odpira zavirač, ker pa tega ni bilo, jih je moral vodja lokomotive sam. Tako je tudi ponesrečenec sam šel odpirati vrata, pustil lokomotivo v obratu, katera ga je pritisnila s tako sUo ob vrata, da je bil na mestu mrtev. V prejšnjem Času, ko so se predpisi službeno policijskega reda še upoštevali, so bili pri vseh vratah nastavljeni mladi delav ci; ki so jih odpirali in zapirali Danes pa, ko rudarska oblast sploh ne vrši takozvane jamske inšpekcije, je naravno, da TPD ne gleda' mnogo na varnostne naprave in tozadevne predpise Saj je pač dobiček prvo, potem šele življenje rudarjev. Sploh so nesreče , vsled brezmejne "an trajberije" sedaj pri TPD na dnevnem redu. Radovedni smo, kaj poreče temu rudarska oblast, ali bo poklicala krivce na odgovornost ter ukrenila za nadalje, da se taki in enaki slučaji ne bodo več ponavljali. Ponovno pa zahtevamo, da se uvedejo v obratu,, jamski nadzorniki, ki morajo biti od delavstva izvoljeni in od rudnika neodvisni in katerih odredbam se bo morala družba pokoravati. Etyio na ta način je mogoče priti v okom vsem onim nedostatkom, ki danes zahtevajo toliko nedolžnih človeških žrtev. Število zadrug v novomeškem okraju. Vseh kmetijskih In gospodarskih zadrug po zakonu iz 1. 1873 je v novomeškem okraju 40. Med temi so večinoma same hranilnice in posojilnice, ki so v rokah SLS. Radi tega je tudi razumljivo visoko število glasov za klerikalce. Od zadrug niso delovale : Klemenčičeva "Vzajemnost" v Novem mestu, Elektrarna "Dvor" v Toplicah, Prva gradbena zadruga v Gornji Straži in Kmetijsko društvo v Selih pri Sumberku. Akcija proti Makeintoviču razburja precej beograjsko politično javnost in zlasti radikalrtó stranko, v kateri ga tudi almajo vsi posebno radi, kjer se pa dela vendar na tem, da se ga reši. Opozicija bo v narod. Bkupščinl zglasovaia Maksimoviču nezaupnico, in če ne bo vladna večina celoti glasovala zanj, bo moral demisioniratl. Tako izgleda, da bodo morali klerikalni poslanci svojimi glasovi rešiti tudi Maksimoviča, kakor so Že rešili tudi Rade Pašiča. Bančni zavodi so na vprašanje, da-li niso obresti na izposojene svote odločno previsoke, odgovorili, da se je obrestna mera v resnici visoka, da pa ne more biti -nižja, Tcer so socialno politične dajatve za zaposleni personal in davčne zahteve vlade ta-ko visoke, da naše siramošne banke komaj zmorejo vse izdatke in da se v današnjih razmerah o kakem znižanju obrestne mere ne more niti govoriti. Modro so se odrezale naše banke, zlasti,zato, ker so previdno opustile povedati, koliko si vzllc ogromnim omenjenim dajatvam lahko vsako leto razdelijo na do- PKOffVBTK IZPUHOMA Italijanska šola. V Podgradu se starši pritožujejo, da otroci nimajo nobenega veselja do šole, pa ga tudi ne morejo imeti. Šola je tuja in postopa se tam Ž njimi tako, da vsak dan komaj čakajo konca šolskega pouka, ki je pa tak, da otroci nič ne znajo. Prepevati in plesati jih učijo z največjo vnemo, tudi pretepajo jih pridno, pravi nekdanji šolski pouk pa je v italijanski Šoli neznan pojem. Radi poškodovanja vojnega materijala. Ivah, Anton in Alojzij Peternel ter Anton Blažič so biK obtoženi, da so si prilastili koncem 1923 na Kanalskem par topov, ki so last vojaške uprave, da so napravili erarju škode dve. stotisoč lir, ker so one topove razstrelili, In končno da niso naznanili oblasti, da imajo osem vreč želatlne. Tri leta so se bavi-li s to rečjo na sodišču v Gorici. Pri razpravi «o bili obtoženci o-proščeni, ker se je pokazalo, da je bila ovadba skrajno pretirana in si niso Kaftalpi prilastili nika-keka italijanskega topa. Po sod-nijah v Julijski Krajini je mno-go preveč preiskav in razprav proti "drugorodcem." Včasi so gospodje sodniki v zadregi, za kaj in kako bi obsodili drugo-rodne obtožence; oprostilne razsodbe izrekajo bolj neradi. Obeodba radi «trajka. V Kopru se je vršila razprava proti 8. delavkam iz Izole, ker so štraj. kale.. Očitalo se jim je tudi, da so vršile nasUje, ali to ni bilo res In državni pravdnik je zahteval obsodbo zgolj radi tega, ker so obtožene delavke štraj kale,' Sodni dvor je ugodil njegovi zahtevi in obsodil delavke, ker so štrajkale, na globo od 35 do 83 lir, toda pogojno. StrajkatI je v Italiji prepovedano. Zeno je zaklal, ker mu nI napravila večerje. Ivan Buškollč doma Iz Zadraje delavec v Puli. svojo ženo SImeono je živel dolgo vrsto let v miru. Sedaj na stara leta si je poakrbela neko službo. Mož ji je prigovarjal, da naj jo pusti in se peča zopet z gospodinjstvom, ker le*on dovolj zasluži. Ona pa ni hotela In mož je včasih večerjal suh kruh. Neki večer sta se skregala, ona mu je vrgla neko reč v glavo, na kar je on skočil nad njo z nožem. V bolnici Je umrla. Pred poroto v Puli je bil BuŠkolič obsojen na osem let In 8 mesece zapora. Molitev zaduceja! Molitev, ki jo mora slovenska deca na Primorskem moliti pred poukom—: On Je pripeljal l>omovino nu pot Slave in Dela. Prosimo te< o Gospod, čuvaj gal On je razglasU ime Domovine po vseh potih Sveta, Morjih in Nebu. Prosimo te, o Gospod, čuvaj ga! On je vžgal v srcih novo Lju- Ijem . Zdi se, da se naše banke le nočejo povrniti k normalnej-šemu računanju dobička za svo-je akcionarje, upravne svetnike in ravnatelje. Bančnemu podrejenemu osobju so sicer že zdsvnaj znižali plače, da se bo dodobre^a zavedal vsak mcsec in vsak dan, da so časi visoke konjukture prišli, in bi se sedaj še socialno zavarovalnih dsjatev radi odkrižali, sami pa nočejo popuščati na visokih obrestih in na visokih letnih dobičkih. Izgovor s konkurzi in krizami ban-karstva je jalov, večina bank Je bankrotirala vsled ponesrečenih špekulacij, katerih izgube ne bi mogle niti dvakrat višje obresti pokriti. V jaatrebško poslovanje patriotskih jugoslovanskih bank, ki se žirirajo v javnosti kot izkoriščana JagnjeU, bo treba enkrat temeljito pogledati. bičku, na tantijemah in na airo- bežen do Zvestob*, spoštovanje masnih plačah svojim ravnate- Mrtvih, občudovanje za Velike LJubljani Franc Zore, sobosli-karskl mojster. Umri je v Hrastniku 60 let stari vrtnar Peter Hadolin, u-služben pri kemični tovarni. Pokojnik Je ursdil vse večje vrUv ve v Hrastniku in je bil daleč na okoli znan po svoji ljubezni do rož in cvetja. ~ NmfiH MadlMkl list, najboljši mearfnik z« «Jo-veaako mk«Um! in plemenite. Prosimo te, o Gospod, čuvaj ga! On je vlil v nas zavest naše Bituosti in ponor Za to, ke( se smemo naziva^) Italijani. Prosimo te, o Gospod, čuvaj ga! V Slavo in poveličanje Domovine daj, da dopolni tu na zemlji svoje poslanstvo. Gospod! Molimo Te, ohrani nam ga ftllo za ognjllo v Parizu. Pariz, 17. marca. — Katoliški duhoven po imenu Bethlehem, velik sovražnik izpodrecane literature, je obsodil na smrt vse časopise in revije, ki prinašajo slike nagih tele«. Nato se je asm postavil za rablja. Bel je na ulico k prvi stojnici čaaopi- Prospermia pa taka -za koga? Tedenski zaslužek tekstilnega delavca je znašal v proftlem letu celih 918. Številke so prirejene od vladnega urada. Washington—Delavci; ki so delali zadnje leto v bombažnih tovarnah, so prejemali zelo velike plače ob koncu tedna—celih osemnajst dolarjev je bila njih tedenska plača! Lep zaslužek za očeta družine! Kaj naj počne s tako veliko plačo? Naj jo da za hrano ali za obleko? To tudi ni dovolj za hrano. Če je v družini —in v večjih slučajih jih je— več otrok, ki pohajajo še v šolo irt si še sami ne morajo služiti kruha, Otroke pa mora imeti vsaka pošetna družina, najmanj pol ducata, ker cerkve tako zapovedujejo. Pa tudi tovarnarji temu ne oporekajo, ker vedo, da bodo imeli več delavcev najzbe-ro, kateri ne bodo znali,sami misliti, ker ne bodo imeli časa ne prilike za izobrazbo. Osemnajst dolarjev tedenske plače! To pride na dan $3.11, ali na mfsec $81. To je ravno $2.20 manj na teden kot je predel teks tiini delavec v teh tovarnah leta 1924. 2enake so pa prejele povprečno $16,80 na teden; kar znaša nekaj centov več kot $68 na mesec. Te številke je priredil vladni delavaki biroj v Waahingtonu, ki je proučeval razmere in meado med tekstilnimi delavci in delavkami v bombažni industriji. Le malo število, kakih 25 delavcev, je bilo tako srečnih, da so prejemali po $30 na teden. Toda ti delavci so bili izučeni pri gotovih posebnih delih, za katera se ne da dobiti kar tako vsak dan sposobnega delavca, ki bi lahko pričel delati kadar bi ga kompanija nastavila. Torej radi tega malo večja mezda. So še nekalere grupe gotovih delavcev v teh tovarnah, ki so prejele po $26 tedenske plače. Toda te so tako v malem Številu, da sploh ne pridejo vpoštev. In tudi trideset dolarjev na teden nI bogve kako velika tedenska plača v velikem mestu kot je New York. Potem pa pridejo moralistični hinavci, ki zagovarjajo sedanji sistem družabnega reda, in se čudijo, ker je toliko zločinov in tatvin. Ali ne skrbe ti moralisti in pomagajo, da se take nečedne stvari pojavljajo v vedno večji meri? Ječe in smrtne kazni prav gotovo ne odpravijo zločinov. Treba Je pričeti čistiti od spodaj gor in ne od zgoraj dol. Vzgajati je treba mladino v pra vem duhu odgovornosti Člove-čanstva. Tega pa se ne stori, če se pošlje otroka v zaduhle tovar ne,#kjer prejema plačo komaj to Uko, da ima dovolj za boro hra no. Izobrazbe mu je treba. Nje gov oče mora prejemati pošteno plačo za njegovo delo, da bo lahko svoje otroke vzgojil kot bi jih moral. Taka. je torej ta razupita pro sperlteta. ki je je preveč po hišah bogatinov, da jih napravi j a živala. V hišah delavca pa ae na. stanja beda, ki večkrat privede kakega člana družine v obup in končno v zapor radi zločina. Hpomlsdno vreme podvizalo Industrije? Chicago.—«pomladno vreme, pravijo člkaškl industrijalci, je dalo vs|>odhuje vsem Industrijam. Trdijo, da je delo v vseh industrijah dobilo novega zama ha, ker so naročUa velika. Zgod n ja spomlad je nosi tel jiea dobro Toda industrijalci |ma Kratjastfo francoska ¿enake ao baje pripravljene na revolto proti franceekl tiraniji mode. kl diktira že dolgo dobo let vsemu «vetu. New York.—Révolta—ne proti kratkim krilom ali pa za ženske hlače proti krilom—proti francoski modi na splošnem, ki je imela pod svojo oblastjo in še ima ves modni svet Že dolgo vrsto let, se obljublja, kakor trdi ameriška «ufragetka C. C. Catt. V članku, ki je bil priobčen v magazinu "Forum," pravi omenjena sufragetka, da se je fnk-tično ta révolta Že pričela. Gibanje proti tiraniji francoske mode se je pričelo Še pred ča-som, ki pa ni zadobilo potrebnega odmeva, a ga pridobiva z vsakim letom več. Sufragetka pravi dalje v članku, da bo to v resnici revolucija, ker bo zastoj dela popolen v nekaterih* tovarnah, brezdelje bo velifco radi te révolté ženstva v kraljestvu mode. Toda kdo je |>a še kdaj vprašal ceno za svobodo, kadar se je ljudstvo ene ali druge drŽave odločilo, da jo hoče imeti, trdi ona. Isto se bo isvršllo v revoltl proti dinastiji francoske mode, kl je diktirala svetu Že dovolj dolgo, je mnenje Catto-ve. Ona je trdno prepričan«, da bo v tridesetih letih toliko spremembe v ženski modi, da pridejo hlače za ženake prav gotovo v rabo. Nas sicer ne zanima to vprašanje mode prav nič. Nas zunl-mp to vprašanje ie v tolikem, ker je v zveri z delavstvom. Toda ako prid« taka "révolta mode," tedaj n>orda res povzroči brezdelje, kv. pograbil več "svinjskih revij in Jih raztrgal na kosce. Duhoven j« bil aretiran in pripeljan pred aodnika. Iatočasno je policija privedla drugega "eksekutorja", mladega modernističnega pisatelja, ki je prej videl, kaj Je delal duhoven, nakar je v mpriaalljah «topil v prodajaJnico verske literature in raztrgal več cerkvenih publikacij na drobne kosce. ' Hudšilf Je oba ekstremiaU obeodii na U frankov denarne kazni. stanja...............—. , - ■ - Jo vseeno velike dobičke, bilo le- vršilo rnaiilfestacljako zbo. po ali gro vreme, mezda pa ji- rovanje, na katerem bodo spre istotako nízk¿, bilo vreme lepo ali grdo. Seveda J« več dela na spomlad kot pozimi. Poplava preprečena. Stevens Point, Wis. — Pred včerjšnjim se Je posrečilo tukajšnjim prebivalcem preprečiti povoden j ko se je nabralo veliki' množine ledu n« reki Wisconsin ter ««pravilo velik jez, d« ni rnogl« voda «aprej. K sreči so pravočasno prebili l«d. ds je šel naprej po reki in po vodenj Je bila od»tranjena. govorili I udi inozemski sodrugl. Popoldne s« ls# vršila mednarodna športna tekma med jugo-slovsnitko in avstrijsko delavsko reiirezentanco. Zvečer bo velika |»roletsrska vesel Ira. Častno pr«dae«l*tvo zleta je bilo izvoljeno skeleče: as. Jer-| nejčič, Cobal in Kopač, "(#«od-b)—greši v »mrt." Chicago. - Dv«ln«edemde¿ri-. letni Starček J. Wanda« je šel V _______ »»mrt, ko Je napisal svoji Ženi be- All M4* «Mit prati«» s—O »e "üoüá hy, Km» Ako me /Ifarti ibtrmlm? NarWI al ~MI«vmi ne Imi plin |fTevaril, tedaj »»'»m •ke angMfa» •*•«h U' kmalu opravil s tem svetom." ________ 4als la to. »a **4aJ ^«^^••iZeii« g« Je našla mrtvega r eobi.l §, m«)». «•Uu S. H. F. J. Za meato Chicago leto IMO, pal loi člane 11.30. Za Evropo staae m pol $4.00, «a vae loto pa $1.00. Todalk «tase «a K v rope $1.70. flenf doplačajo aaaM SO« m poštnino. Naročnino lahka tudi Mal pošljete aa naalov i UPRAVNlfTVO u PROS VETA n mi i. uwiiÉám v CHlCAflOl tUL | * ir.zMAM PKiaiua «lovbm ORGANIZACIJ v emu AÜU. Kis« M. I, i. R. t. — IJrsMske pest ■tava v nwtsljs 91. sistis, v dvora«! t g. P. N. Kr.»rt~« gsrrsr šl. Iti «. N. P. J_ V» •«lir* du« 14. april« v ti v ur sel m n. i' j 1'rtalu, 4r«*(%« MIJri", bonMrt dn« ti. sprli« v odemo imeli takih potomcev!" Zamahnil je naglo z roko nad obsojencem in je Mpodbodel znova belca. "S+žgtte ga!" Je dodal jezni H val in Je jezdil dalje za Zlžko s ostalim sprevodom. "Hežgimo ga!" Je kriknila razkačena množica in se Je zgrnila nad ubogo, nedolžno žrtev. "Usmilite sel Usmilite se!" jr milo moledoval goapod Brouček. "Za m«vto ln IcdajaUa nimamo usmlje-* nja!" Je zakltcal trdo Vacek Bradati. "Zaman proalš za svoje ničvredno ftivljenje, katerega edini bog je bil gotovo trebuh in svetinja polni sod - "Ako je temu tako, naj bo nod tudi njegova rakev'" Je svetoval nekdo iz trume, "Dobro si povedal! Zaigimo ga v sodu!" je burno pritrdila množica ,.. Paro mi pada Is reke. Vatavlja se nspiasti grozen prizor. Toda dolžnost plssteljevs je, ds spremi svojega Junaka do strsšnegs kones njegovih srednjeveških dogodkov in ds dopolni s to pošastno črto davnega čass verno aliko, v kateri ae spoji z bllftčečo svetlobo tem temnejšs aenca. Rahločutni, bralki pa svetujem, da preskoki konec tega poglavja; saj so najbržs že dosedanje stiske dobrega gospoda Broučka Izvabile večkrat solzo sožalja na njene trepalnice. Le bralec tednejših živcev naj mi sledi tudi pri poslednji nalogi in naj pri tem pomni, da tedanja doba ni bila tako omikana in izbirčna < kakor naš izobražen vek, v katerem sicer stoti-soči umirajo v mukah na bojišču, in v katerem ap predstavi rsbelj obsojencu v rokavicah. Niti v krvavih romanih se ne srečsmo z ekseku-cijsmi take vrste, kskor je bila izvršena dne 14. julija 1420 v Pragi nad gospodom Brouč-kom in dna 21. avgusta 1421 v Roudaicah na enak način nad smelim novotarjem Martinom Housko ali Loquisom in nad njegovim tovari» šem duhovnikom Prokopom. Sicer lahko označim nsšlednje dejstvo le v nekoliko glsvnlh, žalostnih obrisih. Gospod Brouček se spominja na to katastrofo le megleno, kskor n/i najstrašnejši sen svojega življenja; v smrtni stiski so se mu mešsli smisli, tsko ds le dsloms in nejssno razumeva vse okoliščine stralnsga dejstva. Polmrtvegfeso vlekli pri kriku in tuljenju tolpe k sramotnemu odru na Staromestni trg — ljudstvo je v kratkem času zneslo tja gro-mado polen in slame — ruvačl so privalili velik sod. Zaslišal je že kakor v megli, da so privalili ta sod is Pekla (ta pivovar je bil sedaj vreden svojega Imena!)—Zaslišalo se je prasketanje drv, Švignili so rdečkasti plameni ln žalostno obsevali pisano,-srednjeveško množico, skozi , katero se je prerila grbasta, grda babnica, mahala z neko stvarjo nad glavo in je zlobno pso-vsls: "Prav tako! Sežgite hudobnega čarovnika ! Glejte, tu vržem k njemu na grmado peklensko posodico s čarodejnimi besedami in hudičevo korenje, s katerim je začaral našo hišo, da se je zgodila nesreča. Pojdi k satanu, pošastni čarovnik, kateremu si zapisal črno svojo dušo." — Nato je gospod Brouček poslednji-krat milo prosil hudobne rablje, ki so ga zvezanega vtaknili v sod — naposled se mu Je zdelo, da je zagledal pri odprtem oknu Domšikove hiše žalostno obličje zale Kunke — potem pa ga je objela tema. zabili ao pokrov pri odprtini soda a kijem, aod se je začel z njim valiti k praske ta J očem u ognju. Meglene ao poatajale njegove misli in le kakor oddaljena zvezda ae je zasvetila med temi meglami ljubezniva postava Domšikove hčerke; — omračeni duh JeU>atal vprt v njo kakor v poalednji avlt nade in iz pra se mu je Itvil hripav, obupen glas: — "Kunka! Kunka!" XII. "MoJ bog, kdo ps tukaj "kunka"?" ae Je oglasil nad gospodom Broučkom znan glas In ko je dvignil glavo, je zagledal nad aeboj osuplo obličje gospoda Wuerfla, sklonjeno nad odprtim sodom. "O za Krlščevo voljo — gospod Brouček!" je ostrmel krčmar in Je aklenil roki nad glavo. "Križani Bog, kako pa ao prišli v*aod?" (Gospod Woerfel vča»lb po starem, čaativrednem' načinu še onika.) Goapod Brouček ni odgovoril: gledal ga je It topo, kakor da bi ne vedel, kje Je ln kaj ae z njim godi. "Rajši vendar iileaite, goapod Brouček; »aj Je tam polno mrčeae," ga je izpodbudll •krbni VVuerfl. Toda gospod Brouček Je medtem oprezno dvignil le glavo in se je boječe ozrl okoli. Opa-tU je sicer koa srednjega veka, to ae pravi okrogli, romantični stolp Mlhulko. toda ničeaar drurega is arednjeveških pojavov, ki ao ga še pred kratkim obdajali. \ Spoznal Je. da Je sicer v praznem sodu, toda nikdar ne pri sramotnem odru in pred gorečo grmado na srednjeveškem staromestnem trgu v sredi med grozečimi trumami huaitakimi, ampak na tihem dvoru pri- mel poleta j. Stopil je h kisiko-vemu tanku, kjer je našel, da zaklopka nI bila dovolj zaprta in je takoj pronašel, da je brezbarvni in brezdušni plin povzročal vea nered. Z drugo be-aedo povedano, živeli so prehitro. Stepajema ao okrevali od tega upijanjenja, ih ko je Miha vklel poaledico njegove brez-skrbnoati, kajti aparat je bil iz reda radi njega. Je bil zelo poparjen. | K sreči so ozdravili dovolj zgodaj, kajti urno so se bližali točki v «prostoru, kjer neha razdalja med zemljo in luno. Kot je naglaail Barbicane pri vseh svojih Skrbeh in računanju, bi morali računati na eno izmed teh treh reči i Predvsem, ako je projektil obdržal svojo hitrost, in odletel čez točko, kjer je. enaka privlačnost zemlje kskor lune, bo radi privlačnosti lune padel na luno. Ako je bila obratho hitrica premajhna, da ni projektil preletel one točke, m bo padel nazaj na zemljo, V tretja« slučaju pa, če Je projektil paišel na točko, kjer neha privlačnost zemlje ln lune, oz. kjer je ^privlačnost enaka, bo mogoče ostal projektu na tej točki vge večne čsse. Istega dne se je zgodilo NI-collu nekako ob enajstih, ko je pil kosarec vode, da mu je kozarec padel iz rok. Na njegovo veliko presenečenje je kossrec, namesto da bi psdel na tla, o-8tal v zraku kakor bi stal na nevidni mizi. Dospeli so torej na nevtralno točko. Takoj šo čutili spremembo. Čutili so, kakor da nimajo njih glave, roke in noge prav nobene teže. Ko je Arden udaril z nogo ob tla, ga je odneslo prav pod strop pro-jektila in tam gori Je ostal. Njegova prijatelja sta bila kmalu istotako v zraku, dočim so predmeti, ki niso bili »pritrjeni, kma-u plavali po zraku. "To parmorame praznovati ravnotakb kakof mornarji, ko preplovejo ekvator;" je vzkliknil Arden. Rekoč te besede se je n\alo u-prl ob steno, pa ga je odneslo na ono stran k refrigatorju, kjer so stali, kozarci kar v zraku na ničemur. «Bila je kratka proslava, a že za trenutek so spoznali, da se projektil obrača tako, da je spodnja atran obrnjena proti luni, Tedaj Je pričelo njih strašno padanje,* od začetka komaj znatno, potem pa vedno hitrejše. Skušnje na nevtralni coni privlačnosti so dale Francozu nove vpoglede. Zač^Vje razumeti, kako mu bo mogoče na luni skočiti nameato en vatel viaoko kar Ae*t vatlov in da bo treba za dvignjenja dvesto funtov samo toliko moči kot bi Jo bilo treba za dvignjen je trideset, funtov ns zemlji. "ln če Je velikost ljudi na lu nI enaka v proporci j i z gostoto in velikostjo njih globtua, tedaj so samo en čevelj visoki," je pristavil Nicholl smehljaje. "Jaz bom torej gigant kakor kak Herkules," je rekel Arden. ; "Tu je, bil zopet vir zanimivim špekulacijam.' Francoz je začel računati, kako bo delal izlete na rasne planete, na katerih bo ponekod pritlikavec, drugje pa velikan; na tem planetu bi lahko pobral ln spravil v žep gradič kakor na primer stori o-trok z igračo, na drugem planetu pa bi mu bilo treba samotei-nika, da bi aamo dvignil knjigo. Imel je domišljijo Gulliverjs in klepetal je o akakanju po gorah na luni. ♦ (Dalja prikodnjič.) FARMA NA PRODAJ. Proda ae 80 akrov obsegajoča farma v največji slovenski farmaraki naselbini v Ameriki na Willard, Wis. Zdrsvo podnebje in dobra pitna voda. Farma Je oddaljena le 2 milje daleč od slovenskih trgovin, cerkve, šole, železniške postaje,, pošte in velike mlekarne. Zemlja se nahaja v zelo lepi legi in Je okrog 30 akrov izščiščenega vse drugo pa je poraščeno z trdim lesom. Na farmi je hlev za 14 glav živine, žitnica meri 16x20 in voda, ter štiri sobna hiša, sadni vrt z 14timi mladimi po-sa j enimi drevesi. Proda se po zmerni ceni. Za vsa nadaljna pojasnila in za ceno obrnite se na lastnika na naslov: John Po-povich, 811 — 95th Ave., W. New Duluth, Minn. (Adv.) RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja moj oče Anton Pečnik; pred 4 leti se je nahajal pod naslovom R. F. D. Box 2, Cadiz, O. Od tega časa pa nič več ne vemo, kje ae nahaja. Iiče ga njegova hči, sedaj omožena «arija fogačnik. Sporočiti B)ii imam, da so mati umrli dne 24. aprila 1924. Prosim cenjene roške širom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, če bo pa aam čital ta oglas, naj se zglasi na naSlov: Simon Pe-trovčič, 406 W. Spruce St., Chis-liolm, Minn.—(Adv.) FINE PREKAJENE KLOBASE, SUNKE IN "PAPRIKA SPEH." razpošiljam po vsi AaMrUd, ker naročila vsak daa večja, ad Jt še eaao nekoliko snlšati aa mojih Is-delklh. Ako še nista poskusili mojih izdelkov, ste v rssalsi samim sebi nekaj dolžni. Na odlašajte, ampak pilita takoj le danea. Pošljem vam od funtov naprej po C. O. D., ali pa pošljite denar s nasoéilora. Poštnino vssk ssm plača. Csae so aladaist nüM ta masa toes kasti, ad^Sfyi stari šagi ln isvretas Paprika Sok. Saba r abarca pe Sla fast IVsa pisma in aarottja pošljite na: JOSEPH LESKQVAR fit — 14th Strast. Bastea. Wia jazne "vlkarke/ jutri ) FRENCH LINE CAmpaprie Generale Trani-atlantiqu» V K 1.1 K AN OC V EVROPI. % Znameniti parni k aa alja FRANCE odpluje Is New Yorka S. apeHs at It. SepaMae v Havre — prtetaatAée Partea. Poaluiite ae velik MATUA SKENDER JAVNI NOTAR aa Amerika in start kraj 11X2 E. Ohio SU Telefon CEDAft 4STS N. 8. Pittsburgh, Pa. upne pogodba, pobotolee, oporoka In vas drug« «MM I Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je sedsj v p! nem tek« M1 V^rrl uspehi so se že polta&li. Ne hodite vi zadnji s priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojega tanca i« prijatelja, da ae takoj naroČi aa Prosveto. Čaka vas lepa nagrada, Če poftljete dva ali več obnovljenih naročnin; ali pa •j eno novo. Brez odbite provizije ate za enega novega naročnika za pol leta npravičenido knjige "JIMMY HIGGIN8," vredne 91; za celo. letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLE&KO SLOVNICO vredno 92, ali pa druge knjige iz založbe "Književne matice" ? vrednosti $2. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, aH p« druge knjige v vrednosti $5. Val bratje in aeatre S. N. P. J„ takoj na delo sa aove naročnike! Zlasti pa depianiki, ki piiete, kako priljubljena vam > Prooveta. Se z agitacijo dokažite, da vam je rea priljubljena in da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto 9i, sa pol leta 92410; sa Chicago in Cfcero celoletno 96-50, za Evropo 98. izpolnitb m ntaažrrs ta kupon. PROS VET A, 2617 So. Lawndale Ave., Chisago, Dliaala. * „ Priložen« dobite aaračalao $........... ss katera pobito Prosveto: BOLGARSKI ZEUSCNI CAJ _ V samita gorkega pradae lešeta spat Da prežene PREHLAD. Da ojašata Jetra. Da očistite vala črsva. Bolgarski sollščni čaj Je sestavljen is čistega sslIMa. Zboljla kri ln po-maga vašemu sdrsvju. Naprodaj povsod t lekarnah aH pa po polti velik družinski ssvoj sa fl.26, ali 8 savojo sa 98.14, aH 6 savojev sa $6J6. Naslov H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 8 Marvsl Building, Pitta-burgh, Pa.—(Adv.) Naalov Ime .. Naalov Ime . . Naalov KNJtŽEVM IATKA S. I P. J. Ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoji cene, stane..95.00 Slovensko-AngMka Slovnica—zelo poučna ip lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, t dodatkom rasnih koristnih Informacij, stane lUBO.,.».,,..,,,.,«,^.........92-00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone ln splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za teleano in duševno dobro.M...M.....M..M......*..M.......«^l*SO Pater Malaventura—V Kabareta zanimiva povest iz živ-Ijenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami Zajedale!-—resnična povest ln prav« ilustracija doslej skritega dela življenja slovsnskih delavcev v Ameriki..91.75 Jimmie Hlggins—krssna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molsk..........................................................................91.00 Zaplanlk 8. vodne konvencije 8. N. P. J., 262 strani mehko vezana, stane _ ssmo.M..................................................^0c "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane ssmo.............................25c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva zSlčlane—stane samo..20e Pilite KNJIŽEVNA MATICA &N.P.J. 2657 So. Lawndale Ave., Chisago, 0L . . <¡ • > . — Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige» koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih V JMMUVIN rasajte Za n »daljna pejasatla vprašajte lokalnega saslepelka. Droge plovbo s Parta, 88. eprila • u majat rranea, 88. aprtk — 81. maja. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • •' r• Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne PttHe po taforasacU« aa S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. UwwUl« Avenua CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA