riitnina platani f nmlnl,
r o o 'i o
t » O t) -L- o
£
		
ŠTEV. 1	LJUBLJANA, DNE 1. JANUARJA 1937	LETO X.
P. J. S. Serarrens, tajnik krščanske strokovne internacionale:
Jugoslovanski strokovni zvezi za novo leto:
Svoboda strokovnih zvez
Skoraj povsod že danes priznavajo, da vendarle ne bi smel biti prepuščen delavec čisto na milost in nemilost izkoriščanju često brezvestnih in brezobzirnih delodajalcev.
Na delo ne glejmo kot na neko blago in delovna pogodba naj ne bo baš tako urejena, da bi moral delavec, ki je prisiljen jo skleniti iz lakote in bede, mirno prenašati vsakršne kršitve svojih pravic, katere mu zadaja njegov še popolnoma menčestersko-liberalni delodajalec. Ne tako! Držaiva naj tudi delavcu malo pomaga, malo e socialno zaščito malo s socialnim zavarovanjem; delovni čas naj ne bo ravno predolg, lenobe in lenuhov pa seveda tudi ni treba podpirati in vzgajati.
Tako je na splošno mišljenje zelo mnogih. Delavcetm naj se ne godi ravno preveč slabo, v bedi in lakoti naj ae umirajo, sicer pa ...
Da pa imajo delavci pravice, da hočejo ustvariti svoje delavsko pravo, da hočejo imeti svoje lastne, svoje, samo svoje organizacije, ki te pravice branijo; da te organizacije vzdržujejo sami s svojo požrtvovalno ljubeznijo in da jih vztra>uo in z vso močjo branijo, da celo v kakem stanovskem redu, v korporativni družbi od tega ne morejo popustu; — to na kajpak marsikateremu »prijatelju delavstva« ne gre v glavo.
Tak človek ne ve, da ima delavec, kakor je Leon XIII. v »Rerum nova-rum« tako jasno razložil, prav tako kot drugi ljudje naravno pravico združevanja in da je ta samopomoč delavstva za rešitev delavskega vprašanja bila in je potrebna in nujna.
Velikanskega pomena je »bilo, da ie svojedobno za to pravico nastopil papež Leon XIII., »saj so bile tedaj mnoge vlade še vse vdane liberalnim idejam in delavskim organizacijam malo naklonjene ali pa so jih celo javno preganjale. Podobne organizacije drugih stanov so rade dopuščale in le-te so uživale celo državno pravno varstvo, a po vnebovpijoči neprav-di so države odrekale naravno pravico združevanja prav tistim, ki so je bili najbolj potrebni, da bi se mogli braniti pred krivicami mogočnjakov. Da, celo nekateri katoličani so prve poizkuse združevanja delavcev zelo neprijazno gledali in so hoteli v njih videti bolj ali manj socialistično ali prevratno početje.« (Quadragesimo an-no.)
V	mnogih državah so krščanski delavci, ki so pri tem mogli često računati na moralno pomoč Cerkve, ustvarili krščansko delavsko gibanje in posebej še svoj krščanski strokovni pokret, ki je delavstvo tako vodil in vzgajal, da pravi papež Pij XI, o tem: »Tsiko so te organizacije vzgajale za-res krščanske delavce, ki so znali združiti marljivo strokovno delo z zveličavnimi verskimi zapovedmi, ki so krepko branili svoje izrazite gospodarske interese, odločen boj za svoje pravice pa vedno vodili v skladu z najstrožjim smislom za pravičnost in
se odkrito prizadevali za sodelovanje z drugimi družabnimi skupinami za obnovo družbe v krščanskem duhu.« Papež celo omenja vpliv, katerega so si priborili krščanski strokovničarji na mednarodnih delovnih konferencah kljub rdeči večini.
Že sama po sebi sta ta razvoj in ta tradicija neko poroštvo za bodočnost. A tudi v prihodnosti hočejo krščanske strokovne zveze »krepko braniti svoje izrazite gospodarske interese in voditi odločen boj za svoje pravice vedno v skladu z najstrožjim smislom za pravičnost.« Pri razpravah z delodajalci, z državo, v borbi za dobre mezdne in delovne pogoje delavca — vedno je naloga in smoter krščanskega strokovničarja služiti pravičnosti.
Krščanski strokovničar se bori za pravico delavstva. In ta boj njemu ni sredstvo, s katerim izraža neko sovraštvo. Zakaj on hoče mir, a le mir, ki,
kakor pravi psalmist — »poljublja pravičnost«. Noče pa miru mrtvaških poljan ali tišine ječe, noče miru nasilne uklonitve pod premoč. Krščanski strokovničar hoče mir resničnega reda, ki temelji na pravičnosti.
In zato stremimo krščanski strokovničarji po taki ureditvi družbe, kjer gospodarske razmere ne bodo več zavisne od dvostranskega merjenja sil, ampak bo v njej vladal na temelju pravičnosti in prevdarnosti sloneči red; tak red, ki ne bo dopuščal prav nobenega izkoriščanja več, ki bo onemogočal razredni boj od zgoraj in od spodaj, tak red, ki ne bo povezal vseh delovnih ljudi od vrha do tal samo v skupnih interesih, marveč tudi v skupni službi občestvu.
Pa tudi za takrat vemo mi, da bomo obdržali svoje lastne organizacije in da jih bomo tudi morali obdržati. Kajti strokovne zveze so orodje, katero si je skovalo delavstvo samo, da se deproletarizira in da zraste v velik in spoštovan stan človeške družbe.
Strokovne zveze so delavstvu orodje, cement in kamen, s katerim gradi hišo na soncu za bodoče rodove.
Gostinčar Jože:
K novemu letu
Bratje, tesno se 7,dnmmo, Pojmo vnetega srca.
Svetu glasno oznanimo, da smo enega duha. *
Dr. J. Ev. Krek.
Minulo je zopet eno lotol Zemlja |je prijadrala ponovno okoli solnca. Pričela se je zima, ki nam obeta novo lepšo dobo. Obnavljajo se razni zelo pomembni prazniki, ki nas spominjajo na dogodke davne pretekle dobe in na upe boljših časov. Narava navidezno počiva, toda nje počiteik ni počivanje, temveč mogočno delo za najbližjo bodočnost. Po božjem stvarstvu nam v prvi vrsti vprav narava •kaže pot v bodočnost; treba je samo razmišljanja in razumevanja.
Vzroki ljudskega nezadovoljstva
Zemlja se vrti okoli svoje osi, da nam prinaša dnevno svetlobo za delo in noč za počitek, in okoli solnca, da spreminja letne čase in da nam daje toploto in hlad. S tem nas spominja 'Njega, ki daje vsemu stvarstvu čudežno življenje in čigar volja je, da osrečuje vse ljudi, ki hočejo živeti po njegovem navodilu. Vendar v današnjem človeškem življenju o izpolnjevanju božje volje skoro ni sledu, ali -pa le malo. Odkar je človeški razum izumil stroje in prodrl globoko v tajne narave, je nekaterim to v preveliko korist, drugim pa v pogubo. Čudovite naravne sile in zamotani po-se izrabljajo pristransko in sebično, da ž njimi bogate posamezniki, množice pa trpe pomanjkanje in se tako uničuje človeški rod. Vse bolj se poslej množi siromaštvo in iz njega nastajajoče nezadovoljstvo delovnega ljudstva. Delovni stanovi in zlasti delavstvo pa tudi nameščenstvo je zaradi osiromašenja in trpljenja čedalje bolj nestrpljivo, ne proti državi in njenim oblikam, pač pa proti kapita-
listično izkoriščajočemu redu, ki ga branijo države, sloneče na kapkaii-stičnem materializmu.
Kako silna je moč materializma v podobi kapitalizma, nam priča dan za dnem ves svet. Slika, ki jo gledamo, nam jasno kaže vso nesrečo kapitalističnega gospodarstva. Na eni strani je strah pred zavestno storjenimi krivicami kapitalizma, v čigar korist nastajajo fašistične vlade, ki z orožjem in denarjem nasilno branijo kapitalizem proti svobodni ljudski volji in zlasti proti delavskim težnjam. Na drugi strani se pa zbira zatirano delovno ljudstvo, ki se na razne načine upira sedanjemu gospodarskemu redu, da ustvari novo, delu pravičnejšo dobo. So, ki to dobo enačijo s komunizmom. Sicer komunizem ni nič drugega kakor podržavljeni kapitalizem, katerega naj vodijo delavci. Odtod torej sovraštvo zasebnega kapitala proti komunizmu; Versko sta pa kapitalizem in komunizem oba enako negativna. S kapitalizmom, ki je očaral vse sebičneže, se je razširjevalo tudi brezverstvo, ne da bi bilo vedno proti temu kaj prida nasprotovanja.
Krščanstvo je mnogo zamudilo
Ko je delovno ljudstvo, zlasti delavstvo, videlo, da nima nikjer vidne in odločne zaslombe proti izrabljanju in oderuštvu, se je kljub globoki vernosti iz gospodarskih ozirov začelo združevati v delavska društva brez verske označbe, kar je pozneje vodilo v komunizem. Katoličani so men-
da imeli te brezbarvne skupine delavcev le za brezpomembne igračke. Krščanstvo je prespalo pravi čas, da zabrani razvoj brezboštva in krivic, ki jih je trosil moderni kapitalizem z očamjočim materializmom in tehniko. Vprav krščanstvo je poklicano, da ustvari na temelju Kristusovega nauka tisti pričakovani družabni red. Posledice te zamude se v sedanji dobi pojavljajo po vsem svetu. Zapoved: »Ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe,« je med kristjani v dejanju skoraj nepoznana.
Nov red mora ustvarjati delovno ljudstvo
Krščansitvo bo moralo brez nasilja in fašizma uveljaviti s socialnim delom Kristusov nauk v vsem javnem življenju in se povrniti k idealizmu prvih kristjanov, ki so šli zaradi svojega prepričanja tudi v mučeniško smrt. Volja našega večnega Očeta je, da naj bo enako dobro vsem otrokom božjim na zemlji. V to delo smo pa ▼ prvi vrsti poklicani delavci in vse delovno ljudstvo. Kristjani prvih časov, ki so bili po ogromni večini siromašni ljudje, so bili prepričani, da biva osebni Bog in da je ta Bog pravičen ter da hoče, da so vsi ljudje srečni in zadovoljni bratje med seboj. Bog ije dal človeku navodila za življenje, ki naj jih v svojo srečo izpolnjuje po prosti volji, ki mu jo je podaril.
Krščanski socialisti se ne moremo bratiti s kapitalisti
Zato sii ljudje prostovoljno ustvarjajo svoje blagostanje. Eni hočejo to po božjem navodilu, drugi pa po svoji lastni volji. Ker pa v sedanjem času krščanstvo v dejanskem življenju nima dovolj vpliva, je človek zabredel v sebičnost in pohlep po materiji, v mamonizem in s tem v izrabljanje sla-bejših, pa morda poštenejših bratov; Kdor izrablja za svoj profit človeka-sobrata, ta ne more biti kristjan, in četudi še tako zatrjuje, da veruje v Boga. Prav pravi sv. apostol Jakob, da tudi hudič veruje v Boga. Krščanski socialisti se zato s kapitalisti ne moremo bratiti in ne soglašati z njihovim kapitalističnim sistemom. Ne razumemo pa, kako morejo nekateri reklamni kristjani zavzemati drugačno stališče?
JSZ gre točno po stopinjah dr. J. Ev. Kreka
Med Slovenci je v družabnem oziru iz krščanstva zasijala svetla zora po našem veleumu dr. Jan, Ev. Kreku. On je pokazal našemu delavstvu in vsem stanovom pravo, resnično in odločno pot do blaginje po krščanskih načelih, katere je dolžan vsakdo vršiti, ako hoče njih splošno uveljavljenje. Naša Jugoslovanska strokovna zveza, ki je edini in nepokvarjeni preostanek Krekovega vidnega dela (poleg njegovih spisov), izvršuje kot zve-
Cenjenim narožnikom, sotrudnikom in inserentom
blagoslovljeno in srečno novo leto
želi
uprava in uredništvo »Delavske Pravice«
Naši vzori in boji
Srečko Žumer:
Pojmovanje delavskih stremljenj, posebno strokovnih organizacij, je dandanes festo kaj nepravilno. Javno življenje v državah, ki hodijo po tirnicah kapitalističnega družabnega reda, sicer delavska gibanja in organizacije glasom socialnih zakonodaj dopušča. Zlo pri tem pa je, tla hočejo utesniti in ukloniti, zlasti delavsko strokovno gibanje v ozke okvire običajnega društvenega življenja in ga postaviti v isto vrsto s kegljaškimi in pipčarskimi klubi.
Delavec ima pravico svobodnega združevanja
Kako silno težko se danes ustanavljajo neodvisne delavske organizacije; koliko najrazličnejših vplivov se pojavlja poleg delavske volje, da do ustanovitve pride ali ne pride. Cesto je v kakem kraju od dveh, treh ali le od enega človeka odvisno, ali dopusti delavstvu izvrševati po državnih zakonih zagotovljeno pravico svobodnega združevanja ali ne. Če pa že pride do ustanovitve je zopet težko delo v organizaciji sami in le redko se dobi kdo, ki je voljan pomagati delavcem v prvih začetkih. Največkrat so prepuščeni le samim sebi. Sicer to ni ravno največje zlo. Saj, če imajo le malo delavske zavesti in neko mero izobrazbe, lahko samozavestno premagajo vse težave in se uveljavijo pred svojim delodajalcem pa tudi v javnem življenju kraja sploh.
Strokovna skupnost
Na težave pa naletimo delavci pri svojem udejstvovanju povsod. Vendar povsod napravljanje težav ni zgolj plod nerazumevanja ali nepoznauja, ampak so nasprotovanja v pretežni meri zavestna in namerila. Delavec, ki ima iz-bistreno oko, bo v mnogih primerih ugotovil, da so stvarni povzročitelji njegovih težav končno vendarle samo ljudje, ki imajo drugačne gospodarske, socialne ali politične interese, kakor pa jih ima delavstvo. V tem nasprotovanju pa se šele spozna pravi pomen delavske organizacije. Kajti strokovna organizacija ni le sredstvo za posredovanja, za vlaganje resolucij in prošenj, ampak predstavlja tudi razločno delavsko opredelitev, ki vsepovsod čuva delavske pravice. Predvsem je naloga delavske organizacije, da izravnava nasprotstva med delavci in lastnikom podjetja, kjer so delavci zaposleni. Vendar skupne koristi delavcev iste stroke po različnih podjetjih silijo delavce, da č u v a j o i n b ranijo svoje prav i-c e tudi preko obzidja e 11 e g a p o d j e t j a. Zato ima Jugoslovanska strokovna zveza strokovne odbore, ki skupno zastopajo pravice kovinarjev, rudarjev, papirničarjev, tekstil-
sta hčerka in nositeljica Krekovega nauka in njegovih načel njegova navodila glede delavskega vprašanja, gospodarstva in celotnega javnega življenja.
Ker Jugoslov. strok, zveza to nalogo našega velikana vrši dosledno in nepokvarjeno, zato mora trpeti od prijateljev kapitalizma nepojmljiva obrekovanja in laži. Hočejo jo uničiti prav z vsemi, tudi najbolj nepoštenimi sredstvi, kakršne si morejo izmisliti le nepoštenjaiki, dejanski pagani in brezverci, čeprav si nadevajo še talko sveta imena. Žalostno pri tem je, da hočejo razbiti enotno krščansko delavsko organizacijo v veliko veselje socialnih demokratov, komunistov, narodnih socialistov. Komu v prid? Samo navedenim! V škodo pa delavstvu in krščanstvu. Hvala Bogu, Jugoslovanska strokovna zveza je tako trd oreh, da se ne da ne razbiti in ne pokvariti.
V	preteklem letu je slovensko delavstvo bridko okusilo kapitalistični jarem. V upravičenih borbah za izboljšanje delavskega položaja in uveljavljenje delavskih pogodb, so se ipodjetniki v veliki večini pokazali taki, kaikršni so bili opisani že več-
cev, lesnih delavcev itd. različnih podjetij iz vseh krajev, kjer so krajevne skupine tiste stroke.
Skupni interesi delavskega stanu
Povezanost skupnih interesov delavstva pa gre še dalje. Nujno je potrebno, da delavstvo vseh najrazličnejših strok nastopa enotno v stvareh, ki se tičejo vsega delavskega stanu. Razumljivo je, da si delavstvo enega podjetja, čeprav je enotno in do zadnjega organizirano, v marsikaterem primeru ne bo moglo priboriti zaželjencga, ker v javnem življenju končno vendarle pomeni malo ali pa nič. Zato je v danih razmerah enoten nastop vsega delavstva nujno potreben.
S	tem postane delavska borba v vseh pogledih močnejša in sc more v skupnem solidarnem podpiranju delavstvo tudi gospodarsko usposobiti za odločne nastope. Če se vsled zniževanja plač delavske prilike v enem podjetju poslabšajo, je velika nevarnost, da se tega radostno lotijo tudi druga podjetja, seveda v nemajhno škodo vsega delavstva. Po svetovni vojni smo videli, kako so pod kapitalističnim sistemom postale življenjske razmere vsega delavstva neznosne. Nato je bil položaj nekaj let za delavstvo za spoznanje ugodnejši. Zadnja leta pa se je spet tako pogoršal, da je bilo strašno. Delavske plače so se znižale do skrajnosti. Prišle so redukcije, racionalizacija, tisoči so šli na cesto, dorašča-joči delavski rod ni mogel do kruha. Ta položaj sc kljub napovedovanju boljših časov iu kljub številnim obljubam bistveno ni spremenil. Nasprotno! V naj-novejšem času doživljamo, da so združeni kapitalisti pripravili točno premišljen splošen napad na delavske plače (Vevče, KID). Pri vsem tem gre za tako važne skupne delavske koristi, da je potrebna čim tesnejša povezanost delavstva najrazličnejših strok v enotno borbeno skupnost, v kateri vlada en duh in volja vseii, a vendar ena volja.
To delavsko borbeno skupnost c n c g a d u h a predstavlja naša matica — Jugoslovanska strokovna zveza. Ona je skupna braniteljica naših gospodarskih iu drugih interesov. Te nujne potrebe, da si namreč v prizadevanjih za naše pravice delavci iz raznih s t r o k m e d -s e b o j n o č i 111 bolj po 111 a g a 111 o , s e 111 o r a m o prav vsi gl o b o k o z a v e d a t i. Razumeti moramo, da smo le tako živ organizem, ki skrbi za vsakega člana organizacije in za celoto kot za posameznika. Uorba delavstva enega podjetja, je borba nas vseh in borba ene stroke je borba celote. Zmaga je prav tako zmaga poedinca, kot celoto iu pora/. delavstva v enem podjetju ali v eni stroki, je rana, ki boli nas vse. A le
krat v »Delavski Pravici«. V tej borbi se je JSZ v svojem področju in v celoti izkazala kot odlična organizacija.
Kakor vidimo, je bilo preteklo leto v delavskem gibanju živahno. Jugoslovanska strokovna zveza je močno napredovala in našla v uvidevnem delavstvu razumevanje. Bilo je seveda tudi nekaj odpadkov, za katere ji ni treba biti žal. Zavednost članov JSZ vidno raste. Vztrajno in pošteno delo ima uspeh. To je razveseljiva posledica v letu 1936, ki nas sedaj zapušča.
Vse delovno ljudstvo v JSZ!
V	novem letu 1937 pa si ponovno podajmo roke in si zvesto obljubimo tovariško prijateljstvo in podvojeno članstvo in tudi na druge delovne stanove razširimo naše organizatorično delo. V naših vrstah je prostora za vse, ki delajo. Imamo še dovolj neorganiziranih delavcev vseh vrst. Treba bo stopiti med kmetsko ljudstvo in mu pojasniti marsikaj, kar se njega tiče. Naše malo obrtništvo se še vedno lovi za raznimi bilkami, pa ne najde kaj pripravnega. Krekov načrt slovenskih delovnih stanov daje tudi obrtnikom primerna zdravila.
tako gibanje, ki je poleg skupnih gospodarskih koristi, poveza 11 o tudi d u-li o v n o, je trdno poroštvo lepših dni. Ta duhovna vez pa so naša krščansko socialistična načela.
Delavska politika
Toda delavska organizacija ne sme biti stisnjena samo v obzidje tovarniških objektov. Že doslej pokazana skupnost ' koristi delavstva, bodisi ene stroke ali celega stanu, sili neodvisno in svobodno ter samostojno delavsko organizacijo, tudi na delavsko politično polje. Pravim na delavsko, ne na strankarsko politično polje, kot ga razumeva današnji red. Pod delavskim političnim udejstvovanjem razumevam stvarno in objektivno zastopanje delavskega stanu povsod tam, kjer to delavski interesi zahtevajo. Ustroj današnjega političnega življenja po evropskih državah, kjer ga še ni požrl fašizem, je tak, da vsako še tako objektivno in stvarno javno ali, če hočete, politično udejstvovanje izmaliči iu vzame delavski borbi vso potrebno stvarnost in resnost. Ta negativnost političnega strankarstva je pravi vzrok, da se je na eni strani vsako svobodno in samostojno delavsko gibanje, na vse načine zaviralo in onemogočevalo ter končno ubilo, na drugi strani pa, da propada življenjska raven delavskega stanu.
Strankarsko-politični ustroj sodobne družbe
Pri nas in drugod hoče imeti vsaka politična stranka (in je dejansko dose-daj tudi tako bilo) neko delavsko »strokovno« organizacijo kot svojo strankar-sko-politično priprego. Zlasti to vse prav do naših dni prakticirajo politične stranke »vseli stanov« ali pravilno rečeno — meščanske stranke. Zakaj so to meščanske stranke? Zato, ker je v vseh teli strankah tako, da sicer ogromno večino njihovih pripadnikov tvorijo delovni sloji, kmetje, mali obrtniki, delavci, a vodijo in odločajo v njih drugi, ponajveč meščanski stanovi. Te stranke so zapisale na svoje slavno prapore, skrb za vse stanove: kmetje so jim prav tako pri srcu kot trgovci in prekupčevalci, delavci in obrtniki prav tako kot indu-strijalci in bankirji. V njihovih lepih programih je zapisano, da bodo obračale največjo, pozornost zlasti na revne sloje, ki jih današnji čas posebno tare, in da jim bodo pomagale. Seveda liani dokazuje vsakdanje življenje ravno nasprotno. Te politične stranke, kakor so danes organizirane in kakršne so, 11 e morejo pravilno in koristno varovati in braniti delovnih stanov. Tak strankarsko politični ustroj m o r a 111 o odločno odklanjati, ker 11 a 111 je prinesel že ogromno š k o d o. Zato delavstvu tudi ne more biti prav, če so »strokovne« organizacije, ki ga vabijo v svojo sredo, le priprega in volivni aparat tega strankarsko-poli-tičnega ustroja. Isto napako pa delajo
goslovanske strokovne zveze, naj se v novem letu zavzame za lastno glasilo »Delavsko Pravico«. Ta list bi moral biti v vsaki delavski družini. Delajmo na to, da postane ta misel dejanje! »Delavska Pravica« naj -gre tudi v kmečke hiše, saj so danes posebno mali kmetje zelo zainteresirani na delavskem vprašanju. Dobijo pa hkratu tudi zase pobudo za dobro lastno organizacijo.
Vsi skupaj prosimo Boga, naj da tudi v novem letu Jugoslovanski strokovni zvezi in njenim podzvezam, skupinam in vsemu članstvu svoj blagoslov !
Za novo leto pa si zapomnimo še tole dr. Krekovo navodilo iz 1. 1899:
Bog te sprejmi, kedar si prišel, prišel, da si naš med nami, naša družba Te pozdravlja z razprostrtimi rokami!
Najprej Tebe, druže mili, z žuljavo desnico brate:
Saj so žulji nam svetinje in nakit za naše svate.
Žuljavim desnicam slavol vneta naša četa peva;
Žuljavim desnicam pravo! gorko vre ji iz src zahteva.
tudi na naši levici, kjer smatrajo strokovne organizacije za činitelja podrejenega pomena in postavljajo na prvo mesto ozko strankarsko-politično opredelitev. 'Strankarsko -politično b o-
j e v a n j c p o s t a r i h pravilih je d a 11 e s za d e I o v 11 e sloje nepotreben in drago p 1 a č e v a 11 luksuz. Ljudstvo zahteva dela in kruha! Čas je dandanes tako resen in težak, da mora delavstvo svojo bodočo usodo kovati z vso premišljenostjo in železno doslednostjo po poti, ki si jo ie izbralo za pravo.
Delavska zbornica je samo delavska!
Neposredno je delavstvo po svoji strokovni organizaciji najbolj živo prizadeto pri svojih socialnih in stanovskih institucijah. Strankarsko-politično prerivanje posameznih strank in skupin je tudi v te čisto delavske naprave v povojnih letih zaneslo ozko strankarsko politiko z vsemi njenimi žalostnimi in škodljivimi posledicami. T*ko doživljamo v Delavski zbornici, kljub našemu stremljenju in dolgoletnemu vztrajnemu prizadevanju, še vedno od časa do časa dogodke, ki kažejo, da so na delu sile. ki bi hotele tudi iz te čisto in samo delavske naprave narediti politikum. Tako bi postala Delavska zbornica za stvarne delavske potrebe zmerom manj pomembna in dejansko tudi nepotrebna. Ravnanje raznih d o s e d a 11 j i h političnih reži m o v s t o našo a v t o 11 o 111 n o delavsko- sta n o v -s k o predstavnico je vredno vse obsodbe. Mi smo se v vseli teh 1(1 letih obstoja delavskih zbornic vsestransko trudili, da zraste iz te mlade ustanove krepak in trden ter objektiven glasnik in branitelj delavskih stanovskih interesov. In kljub starikavim strankarsko političnim n a z o -r o m naših socialnih d e m okra-tov in vseh še prizadetih p o 1 i-t i č oili t a b o rov, ki bi radi dobili svoj izključen vpliv na zbornico le iz lastnih strankarskih interesov, ne pa iz 11 11 j e in potrebe stvarne delavske politike, bomo morali tudi z a 11 a p r e j, kakor d o s 1 e j r zastaviti vse sile, da delavska zbornica postane to, kar mora: nepristranska zgolj stanovska z astopnica del a v s k i h interesov, ki ne bo delavstvu le v ponos, ampak tudi v čast. Vsakdo mora biti v delavski zbornici zgolj delavec, ne pa straukar. Po svojih »iii<tlknti!i Je delavstvo sicer svetovno nazorno ločeno, toda v delavski zbornici mora biti samo delavstvo kot celota.
Okrožni urad je delavski!
Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev doslej ves čas njegovega obstoja nismo imeli nikakih volitev uprave, čeprav je to z a v o d , ki živo posega v v s a k d a 11 j e ž i v 1 j e n je delavca. V tem zavodu so doslej še vedno vedrili ljudje, ki so bili eksponenti političnih strank, katere so bile trenutno na vladi. V veliko korist delavstva, kakor tudi zavoda samega, ki nujno potrebuje zaupanje delavstva in njegovega sodelovanja, pa bi bilo, da bi imel kar moči tesne stike z delavskimi sindikati. Pred letom dni je vse kazalo, da bo prišla v zavod uprava, po predlogu delavskih in nameščenskih sindikatov, registriranih pri delavski zbornici, kot izraz medsebojnega sporazuma. Toda ustanovitev nove strankarsko-politične »strokovne« organizacije, ki je takoj hotela imeti odločilen vpliv pri zavodu, je to razblinila. Iz čisto načelnih razlogov so radi tega podali ostavko vsi predstavniki sindikatov, ki so bili imenovani v upravo. Ta ostavka je bila kolektivni izraz vseh pri Delavski zbornici registriranih strokovnih organizacij. Ker jo ta zavod tako važna delavska u s t a-
II o v a , moramo stalno zahtevati, da ga dobi v popolno upravo tisti, komur je n a -
III e n j e n.
Pri teh dveh zavodih, ki sta izključm>
delavska, so delavske strokovne organi-
Delavska pravita
Izhaja Vtak četrtek popoldne, v slučaju praznika dan prej • Uredništvo in uprava: Mikloiičeva c. 22 I • Nelrankirana plima •• ne sprejemalo • Oglasi, roklamaci|e In naročnina na upravo: Miklošičeva cesla 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefon 22<S • Številka čekovnega računa tOOO
Posamezna llevilka Din 1'	•	Cena:	ie
1 mesec Din 4"—. sa četrt leta Din 10.—, za pol teta Din 20 —, ta celo leto Din «0—: za Inozemstvo stane mesečno Din V
Urejuje in za uredniitvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. Žumer • Z» Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: *• Coč
Blagoslovljeno in srečno novo leto
želi članom, članicam, zaupnikom in prijateljem
načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze
Delavstvo, posebno članstvo Ju-
JSZ v boju za zboljšanje delavskega
položaja v letu 1936
Kacije nujno poklicane, (la sodelujejo in po njili krepijo in pripravljajo delavskemu stanu boljši položaj v družbi.
Zakaj delavstvo mora v javnost
Delavstvo pa je prizadeto iu močno interesirano tudi sicer v velikem delu javnega življenja. Nekateri, sicer nede-lavski ljudje, so mnenja, da tu delavska organizacija nima ničesar iskati in večkrat je ravno zaradi lega v nevarnosti njen obstoj. Izvirajo pa te grožnje samo >z strankarsko-političnih bojazni.
Vsako resno in pozitivno delavsko gibanje stremi z a n n j n o potreb n o mirno spre-m c m b o današnjega j a v 11 e g a življenja in daje z delavske strani smernice in po b u d e z a novo, pravičnejšo ureditev družbe in zlasti gospodar-skega življenja. Jugoslovanska strokovna zveza, njeno vodstvo, njeni člani in njeni zastopniki v raznih ustanovah imajo n a I o g o i n dolžnost, p a tudi v s o p r a v i c o , da to del o n c o i 1 r a 11 o vrš e. Jugoslovanska strokovna zveza je sprejela socialne okrožnice sv. očetov za temelj svojih stvarnih prizadevanj in hoče krščanska načela o novem redu zares praktično uveljavljati ' . cisto konkretnem javnem udejstvovanju. Kdo si drzne, odvračati jo n d tega apostolskega dela in .i o radi tega morda celo obsoditi? Upamo si javno pozvati vse, naj javno povedo, kaj stvarno dela Jugoslovanska strokovna zveza, kar bi ne bilo v skladu s krščanskimi socialnimi in gospodarskimi načeli! Kakor pa je po nazoru papeških okrožnic »Rerum Kovanim« in >Quadragesimo aniio« današ-n j i d r u ž a b ni red krivičen, tako tudi delavska organizacija to nepretrgoma poudarja in zahteva, da se že
v	e u d a r 1 e e n k rat z a č 11 e zares s m o t r e n o in načrtno delo za n o v red. ki bo bolj krščanski in za katerega smo vsi dolžni delati, vsak po svoji moči in sposobnosti. Življenje meče na površje vedno težje socialne probleme, ki vsi zahtevajo nujno in temeljito, pa seveda za celoto pravično rešitev. Pri mnogih reševanjih danes delavstvo nima prav nobene besede, kaj šele stvarnega vpliva. I11 tako sc v javnem življenju r e š u j e jo vprašanja, ki živo zadevajo delavski stan, brez delavstva.
Naša legitimacija
Pa vendar so vsa ta vprašanja pereča vprašanja vsega delavstvu in delavstvo
110	more mirno mimo njih. Uspešno more delavstvo posegati v ta vprašanja in imeti vpliv na njihovo rešitev zopet ie kot celota. Hočeš, nočeš, je k temu delu Jugoslovanska strokovna zveza, ki je pri nas danes edina krščanska delavska gr u p a c i j a, nuj n o p o -z v a n a in p o 111 o I e g i t i 111 i r a 11 a. Ue to važno in odgovorno delo ne bo možno tako, bo delavstvo prisiljeno, iskati novih načinov in oblik, da bo moglo kot celota prav povsod nastopati v javnosti.
Svoboda in neodvisnost
V7 »socialni načrt delovnih stanov« so
1.	1895. pod dr. Kreko vini vplivom postavili nepopustljivo zahtevo, v kateri jasno povedo, da mora biti delavsko gibanje samostojno iu neodvisno, od kateregakoli časopisa, organizacije ali politične stranke. čas bi že bil, da se s v o I) o d o u m n o in širokogrudno mirno pusti delavstvu njegova u c z a p r a v 1 j i v a pravica, da s e m o r e po krščanskih načeli h s v o b o d n o javno udejstvovati in s e potegovati za svoje tako teptane življenjske pravice. Delavstvo si bo moglo le v svobodi kovati svojo lepšo bodočnost. 1’ r a v t a
svoboda pa bo n e p o r 11 š 1 j i v jez
proti v s e m se tako silnim navalom sovražnikov krščanskega svetovnega n a z o r a. V tej prostosti ho šele mogla vzkliti in se razrasti živa zavest potrebne ljudske skupnosti.
Zakaj bijejo po JSZ
Ravno to vprašanje samostojnosti in neodvisnosti je vzrok vse niržnje in nasprotovanja, ki ga Jugoslovanska strok, zveza doživlja že dolgo, dolgo dobo, lahko rečeni, da celotno kršč. soc. delavsko gibanje od svojega rojstva. Zakaj na--sc delavsko gibanje po svojem bistvu i n n a m e 11 u s t a 111 o zahteva spremembo d r u ž a b -
11	e g a ž i v 1 j e n j a. Stalna zahteva našega gibanja od dr. Kreka do danes je bila: 'sak delovni stan imej v okviru nerazrušljive skupnosti delovnih stanov pravico svobodnega kretanja in prizadevanja za rešitev svojih stanovskih vprašanj. Delovni stanovi naj bi se po »načrtu delovnih stanov« dr. Kreka stalno
Delavska strokovna organizacija mo e izvrševati svojo nalogo le pod dvema pogojema: Da je neodvisna in svobodna.
Neodvisnost ji mora ustvariti članstvo samo in sicer s tem. da redno iu vestno plačuje predpisano članarino.
Svoboda delavske strokovne organizacije je pa dvojna: Svoboda v državljanskem smislu, to je, da je ureditev državne uprave taka. da je omogočeno delovanje delavski strokovni organizaciji, in svoboda v strokovnem smislu. Prva svoboda ne zavisi od delavske strokovne organizacije, ampak od vsakokratnih političnih razmer v državi. Druga svoboda je pa v rokah delavske strokovne organizacije same. Prava delavska strokovna organizacija mora biti namreč neodvisna od raznih političnih strank. Cilj in smoter politične stranke je različen od cilja in smotra delavske strokovne organizacije. Politična stranka hoče absolutno in brezpogojno vladati. Zato ne trpi ugovora. Zato je prvo delo politične stranke, da uniči neodvisnost in strokovno svobodo tiste delavske strokovne organizacije, ki se ji priključi. Ravno zaradi tega vsak zavedeti delavec s polno pravico trdi, da ni tista delavska strokovna organizacija prava strokovna organizacija, ki se je priključila tej ali oni politični, zlasti meščanski stranki, iu da zaradi tega ne more vršiti svoje naloge med delavstvom. Ravno zato. ker hoče biti .JSZ prava delavska strokovna organizacija, je postavila v svoj strokovni program kot osnovni načeli, da je neodvisna in svobodna. To se je .TSZ posrečilo v polni meri: kajti JSZ je neodvisna in svobodna delavska strokovna organizacija.
Delavska strokovna organizacija more imeti pred očmi le dobrobit delavstva. Za njegov dobrobit mora podvzeti vsako borbo, seveda s poštenimi in pravičnimi sredstvi. Naj bo borba še tako težka, naj se ta borba bije pod še tako težkimi okoliščinami, ne sme se ji izogniti. Zato pa mora delavska strokovna organizacija poznati položaj delavstva, ga vedno proučevali. vedno imeti jasne poglede in jasno presojevanje in vedno kreniti le na tista pota, o katerih ie prepričana in o katerih govore tudi druge okolnosti, da bodo uspešna in delavstvu koristna. Predvsem pa ne sme delavska strokovna organizacija izgubiti poguma. Pogum iu udarnost sta med poglavitnimi lastnostmi prave delavske strokovne organizacije. f"e ni delavska strokovna organizacija pogumna in udarna, je v resnici škoda vsakega dinarja, ki bi ga dalo delavstvo za organizacijo!
Najzanesljivejše merilo o tem, če je delavska strok, organizacija neodvisna, pogumna in udarna, pa daje njeno delovanje po tovarnah in obratih. Kajti pri zeleni mizi, v gorki sobi ali pa iz uredniških prostorov časopisja, pa naj bo še tako delavsko pobarvano, je lahko biti korajžen. Saj za to niso potrebne nikake žrtve. Papir prenese vse, vrhu tega -si še skril. Sai malokdo ve. kdo piše take članke. Mogoče je. da jih piše celo vnet in zagrizen kapitalist ali pa njegov zvesti privrženec. Torej kaki radikalni članki tega ali onega, zlasti pa meščanskega in v meščanski službi se nahajajočega časopisa niso nikako merilo niti za pravilno miselnost niti za pravilno delovanje te ali one delavske strokovne organizacije. O tem odločuje edino borba za delavske pravice v tovarnah in obratih.
sporazumevali za skupno zastopali j e interesov delovnega ljudstva in vsega slovenskega naroda. Toda s to svojo željo iu zahtevo nismo doslej nikdar prodrli, pač pa smo v s I c d tega doživljali stalno nasprotovanja in ovire pri
II a š e m p o š t c n e m in odkrite m d c I u. In nazadnje smo doživeli celo ustanovitev nove »strokovne« organizacije, ki pa jo po vsem, kar se je zgodilo in kar so še dogaja, moremo smatrati le za strankarsko-politično spletko, ne pa za kak svoboden izraz ljudske volje.
Delavstvo bo o svoji usodi samo odločalo
Tako je delavska organizacija, naša Jugoslovanska strokovna zveza, osišče vsega delavskega gibanja. Ne sme pa nikdar postati strankarsko-politični voliv-
III aparat kakršnekoli kombinacije. J u -g o s 1 o v a 11 s k a strokovna zveza ne more biti podrejena n i k o -ni ur, ra zven delavstvu, ki sc v njej bori za svoje pravice. Le po delavski organizaciji, ki je edini pra-
vi	izraz potreb in volje delavstva, sc morejo dobiti nejiotvorjene želje in prava navodila. Samo delavska organizacija je legitimirana vsak
JSZ napadajo razni »socialno« in delavsko« usmerjeni ali pa »delavstvu naklonjeni« elementi, ne le z ozirom na njeno programatično plat, ampak tudi z ozirom na njeno strokovno delovanje, torej z ozirom na njeno udejstvovanje in borbo za delavske pravice. Ravno zaradi tega je prav. da podamo v glavnih obrisih pregled delavskih gibanj, pri katerih je imela vodilno vlogo JSZ ali pa je odločilno sodelovala. Iz tega pregleda bo razvidno, da je JSZ posegla prav v vsako panogo gospodarstva, da so bili njeni uspehi ogromni. Seveda ni uspela v vsakem boju. Vsak pa prav dobro ve, da še ni bilo na svetu človeka ali ustanove, ki bi v vsakem boju zmagala.
Lesno delavstvo
V najtežjem položaju je bilo v preteklem letu lesno delavstvo. Tej gospodarski panogi je kriza zasekala prav težke udarce, vrhu tega so se pa pridružile še sankcije za časa abesinske vojne. 2e prej nizke plače so ponekod še iiolj znižali. Razmere so (»ostale naravnost nevzdržne, zlasti še, ker so se hotela nekatera |>odjetja in obrati uveljaviti v konkurenčnem boju edino na račun nizkih delavskih plač. Te nevzdržne razmere so delavstvo prisilile k odporu. V nekaterih podjetjih so bile že organizacije, v nekaterih so se strokovne organizacije šele osnovale, Delavstvo je pač moralo izprevideti, da je borba proti nevzdržnim razmeram nemogoča brez delavske strokovne organizacije. To spoznavanje utrjuje še dejstvo, da je šlo v borbo delavstvo le v tistih obratih, v katerih jo obstojala delavska strokovna organizacija.
V tovarni Remec & Co na Duplici so bile prav težke razmere tudi za podjetje. Z vzajemnim delovanjem vodstva in delavstva se je podjetje gospodarsko dvignilo, postalo aktivno. To zboljšanje se je poznalo tudi pri zboljšanju celotnega delavskega položaja. Sklenila se je kolektivna pogodba, zboljšale so se delavske plače, uredile polom mnogoštevilnih pogajanj tudi ostale delovne razmere. Za nekatere je akcija še v teku. Ne trdimo, da je položaj delavstva sijajen, vendar se je zelo zboljšal in je upanje, da se bo še bolj.
V tovarni Stare v Dreserjih so se plače opelovano zvišale. Tudi ostale delovne razmere so se uredile sporazumno, pri čemer ima zaslugo tudi vodstvo podjetja, ki je bilo vedno uvidevno.
Delavstvo, zaposleno pri Mešč. korporaciji v Kamniku je pokrenilo akcijo, da se sklene kolektivna pogodba, in da se zboljšajo plače in da se izvaja zaščitna delavska zakonodaja. Podjetje je zavzelo napram kolektivni pogodbi in napram zahtevi za zvišanje plač odklonilno stališče. Sploh je pokazalo nerazumevanje za delavske težnje. Borba v tem podjetju bo še težka in dolgotrajna. Toda delavstvo bo prav gotovo uspelo, če 1)0 solidarno in če bo ostalo zvesto svoji delavski strokovni organizaciji.
Tudi v škofijskem podjetju v Nazorjih je stopilo delavstvo v akcijo za zboljšanje svojega položaja. Razgovori se nadaljujejo in podjetje je pripravljeno skleniti kolektivno pogodi«),
V tovarni poilpetnikov v Gračnici so nastali opetovani spori, ker se niso izvrševali niti že sklenjeni sporazumi, niti
čas soditi o t e ni, kaj je za delavstvo p r a v i n kaj ni prav, pa prav nihče drugi. Zato si delavstvo, organizirano v svojem lastnem krogu, po vsej pravici lasti popolno in izključno p r i s to j n o s t o d 1 o č a 11 j a o vprašanjih, ki se tičejo s a m o njega, bodisi v poedi-neni podjetju, v celi stroki, ali pa v Delavski zbornici in Okrožnem uradu iu kjerkoli se že razpravlja iu odloča poleg drugih tudi o delavskih interesih. Delavstvo je pripravljeno v miru delati za s p r e 111 e 111 b o d r 11-ž a b 11 e g a reda. Kdor prav tak o lioče, i ji vsak katoličan je to po vesti dolžan, m o r a z a t o (1 e -Savskemu stanu d e j a 11 s k o p r i-znati vso pravico tudi borbenega prizadevanja za njegov c interese. Kdor odkrito hoče delavstvu d o b r o'., ta ga mo r a priznati tudi kot organizirano celoto brez zahrbtnih n a -111 e u o v.
Jugoslovanska strokovna zveza naj bo izraz nas samih, naše delavske skupnosti, eno samo telo z eno samo dušo, to je krščansko socialno idejo, ki nas ne-razilružljivo veže. V tem bomo notranje močni, vselej dosledni v dejanjih in tako —■ moramo z m a g a t i.
se ni upoštevala delavska strokovna organizacija. Toda krivde na tem ni nosil lastnik podjetja, ampak nekateri vodilni nastavljenci. Končno je bil sklenjen dogovor, da se bodo nove moči v tovarno sprejemale v sporazumu z delavskimi zaupniki in da se bodo po možnosti upoštevali tudi njihovi predlogi. Uver-jeni pa smo, da se bo to izvrševalo le tedaj, če bo delavstvo ohranilo strogo disciplino in če bo odločno odklonilo razdiralce te celote. V podjetju se je tudi izvršila regulacija plač.
Delavstvo v podjetjih Dolenc iu Heiit-riliar v Škofji Loki in Kokrški dolini je zahtevalo zvišanje plač. Ker ni bilo,ugodeno njihovim zahtevam, je šlo v štrajk, ki pa ni uspel. To gibanje je vodila JSZ skupaj z Delavsko zvezo lesnega delavstva Jugoslavije. Kljub temu neuspehu je JSZ za svoje članstvo nadaljevala s posredovanjem in je upanje, da bo ta neuspeh v prvih mesecih bodočega leta likvidiran.
Delavstvo na žagi Trobec v Kozarjih je želelo, da se urede njegove delovne razmere in |>ogoji.s primernim sporazumom. To se je tudi izvršilo.
Mizarski pomočniki v št. Vidu nad Ljubljano in v bližnji okolici so v zadnjih letih utrpeli občutno znižanje plač. Njihovi delodajalci so vodili med selnij oster konkurenčni boj, seveda največ na račun plač pomočnikov. Na pobudo JSZ se je pričela skupno s Splošno delavsko zvezo akcija za sklenitev skupne kolektivne pogodbe. Akcija je v tem pogledu tudi uspela. Pogodba je bila sklenjena, plače zvišane. Toda pri izvajanju pogodile so nastale težkoče radi tega, ker se nekateri delodajalci niso hoteli držati sklenjenega dogovora. Vendar pa bodo moraii delodajalci izvajati pogodbo v polnem obsegu, ker so pomočniki zelo zavedni, odločni in borbeni.
Tudi v ostalih lesnih panogah bo moralo iti delavstvo v boj za skupne kolektivne pogodbe.
Stavbno in gradbeno delavstvo
Stavbeno in gradbeno delavstvo ra-pidno propada. Stavbeniki so zniževali produkcijske stroške največ na račun delavskih plač. Pomožno delavstvo je bilo sramotno nizko plačano. Da se napravi konec tem razmeram, se je dvignilo celotno stavbinsko delavstvo. Ustavilo je delo. Bila so daljša pogajanja, ki so dovedla do sporazuma. S tem sporazumom se je položaj delavstva zelo dvignil. Sedaj so v teku pogajanja, da se sklene skupna kolektivna pogodba.
Pod težkimi pogoji je moralo delati tudi delavstvo, ki je bilo zaposleno pri gradnji cest in ureditvi hudournikov. JSZ je posredovala za svoje člane na Koroškem. Pohorju, Zireli, Polhovemgrad-cu in Boh. Bistrici, kjer je stopilo delavstvo tudi v stavko. Pogajanja so bila vsepovsod uspešna. Dosegla je zvišanje plač od 20 do 30%.
Tudi za delavstvo, ki je delalo v kamnolomih v Boh. in Zg. Bistrici je opetovano intervenirala in sicer z uspehom.
čevljarji
Težki |>oložaj delavstva, ki je zaposleno v čevljarski stroki, je obče znan. Krivdo nosita dva faktorja. Na eni strani država ne ščiti čevljarske industrije. S tem da je odprla pot »B a t’i«, je celo prizadela zelo težak udarec tej industriji. Na drugi strani so pa šli delodajalci v boju za svojo eksistenco predaleč. Ta boj se je končno vodil ponekod na račun plač. Zaradi tega je moralo delavstvo poseči po samoobrambi. V Žireli so šli čevljarski pomočniki v boj za skupno kolektivno pogodbo in za enotne plače.
V boju so uspeli. Sklenil se je skupni delovni dogovor za enotne plače. Bori«) je vodila JSZ skupno z Narodno strokovno zvezo. Po poti pomočnikov v Žireh 1«) moralo iti tudi delavstvo v ostalih krajih. Ponekod so akcije že v teku.
Delavstvo tovarne »Peko« v Tržiču je uredilo svoje delovne razmere s kolektivno pogodbo že leta 1935. Ker se je izkazalo, da nekateri izrabljajo posamezna določila kolektivne pogodbe, so se na željo vodstva izvršile sporazumno nekatere izpremembe, ki pa niso bile v škodo delavstva.
Kemični delavci
Vestna in zavedna delavska strokovna organizacija mora smatrati za svojo prvo nalogo, da uredi v podjetjih, kamor jo kliče članstvo, delovne razmere in pogoje tako, da je nevarnost izkoriščanja delavstva čim manjša. Najvarnejše sredstvo za to je kolektivna pogodba.
V preteklem letu se je organiziralo pri JSZ tudi delavstvo tovarne Medič &
3
Zanki v Domžalah. V tem podjetju je bilo več pritožb, zlasti da podjetje ne upošteva delavske socialne in zaščitne zakonodaje. JSZ je šla seveda v boj za izvajanje te zakonodaje, obenem pa je predložila osnutek za kolektivno pogodbo. Tozadevna pogajanja so bila brezuspešna, podjetje je kolektivno pogodbo kratkomalo odbilo. Razmere v podjetju so se nato tako zaostrile, da je bilo delavstvo primorano stopiti v štrajk. Po desetdnevnem boju se je ta stavka zaključila s sporazumom, ki je bil za delavstvo zadovoljiv. Delovni pogoji seveda s tem še niso bili urejeni. To bo delo bodočih dni. Toda bo težavno in sicer po krivdi delavstva samega, med katerim je nastal spor samo radi tega, ker je organizacija vztrajala na tem, da se mora čezurno delo plačevati s 50% poviškom, čemur se je hotelo podjetje na vsak način izogniti. En oddelek je pa hotel delati nadure brez poviška. Ker je temu, kakor že omenjeno, nasprotovala organizacija, je sklenil, da bo izstopil iz nje. Egoizem je škodljiv, pa naj se pojavi v delavskih ali pa v kapitalističnih vrstah. Večina delavstva je • kljub temu ostala disciplinirana in borbena.
Tudi v tovarni lakov Ljudevit Marx na Količevem je pokrenilo delavstvo akcijo, da se urede delovne razmere in pogoji s kolektivno pogodbo. Radi uvidevnosti vodstva se je to tudi uredilo v razmeroma kratkem času. Tudi plače so bile zvišane za 15—20%.
Kovinarji
Tudi za kovinarje je bilo preteklo leto precej burno. Na Jesenicah je izbruhnila stavka, ker ni hotela KID ugoditi nekaterim upravičenim zahtevam delavstva. V dolgotrajnih in ostrih pogajanjih so likvidirali stavko, ki je izbruhnila, toda neka napetost je ostala vseeno še v podjetju.
V	podjetju Titan v Kamniku je JSZ skupaj z SMR predložila kolektivno pogodbo, ki je bila čez nekaj mesecev nato tudi podpisana. Plače so se zvišale za 7%.
JSZ je sodelovala tudi pri sporu v tovarni Westen v Celju.
Za poštenje v javnem življenju
Rudarji
Rudarsko vprašanje je pri nas izmed vseh delavskih vprašanj najtežje. Rudarji trpe v dvojni meri: Na eni strani delajo v skrajšanem delovnem času, na drugi strani je njihovo socialno zavarovanje, zlasti pokojninsko zavarovanje, v hudi krizi. V takih razmerah °e nahajajočemu rudarskemu delavstvu je TPD odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo. Bila je velika nevarnost, da bo izbruhnil oster boj, ker je bilo delavstvo opravičeno ogorčeno nad tem. Vendar se je pa posrečilo delavskim strokovnim organizacijam, da so obdržale v tem boju vodstvo iiad delavstvom in da se je spor končal s sklenitvijo nove kolektivne pogodbe. JSZ je v teh bojih prvenstveno sodelovala. Sodelovala je pa tudi v akcijah za sanacijo rudarskega zavarovanja. Ta akcija ni imela povoljnega uspeha in sicer zaradi tega, ker ni bilo umevanja tam, kjer bi ga največ in najprej pričakovali. I
Tovariši v podjetju Crna-Kaolin so imeli vse leto težke dneve. Stalno .so no-rali biti v borbi za delavske pravice, zlasti pa za to, da se delavska strokovna organizacija uveljavi. To se jim je v izdatni meri posrečilo, zahvala za to pa gre vztrajnosti, borbenosti in žilavosti tovarišev.
Oblačilno delavstvo
Marsikdo meni, da je nemogoče, da bi se moglo delavstvo tako vzgojiti, da bi moglo resno zastopati svoje interese v obratu tudi v strokovno-tehničnem pogledu. Naši tovariši v tovarni šešir v Škofji Loki dokazujejo nasprotno. Z dosledno izobrazbo in s sodelovanjem v organizaciji so se izobrazili tako, da morejo samostojno reševati tudi najbolj zamotana vprašanja. Zato pa vodstvo tovarne radevolje obravnava vse zadeve delavstva sporazumno z zastopniki delavstva. Pri večjih zadevah je sodelovala tudi JSZ. V preteklem letu so izvedli kategorizacijo delavstva, uvedli angleško soboto, zboljšali plače tam, kjer se je pokazalo, da niso v skladu z že napravljenimi sporazumi.
Tovarišice, ki so zaposlene v konfekcijskem oddelku trgovskega doma Str-mecki v Celju, so zahtevale zvišanje plač in sklenitev kolektivne pogodbe. Na prvih pogajanjih je lastnik doma odklonil zahteve delavk trdeč, da ima konkurenca nižje plačano delavstvo, zato ne more zvišati plač. Zaradi tega se je razprava preložila, da se pribere za to potrebni materijal. Ker je sedaj že zbran materijal, se je merodajna oblast naprosila, da razpiše ponovno razpravo. Konfekcija je panoga, ki jo delodajalci najbolj brez usmiljenja izrabljajo. Delavstvo se bo moralo organizirati in kot organizirana armada zahtevati, da se
Te dni je izšel zadnji snopič dr. Gosarjevega dela »Za nov družabni red«, II. zvezek, Cilji in pota (str, 986). Iz obilice zanimivih in aktualnih razprav, ki jih vsebuje drugi zvezek velikega Gosarjevega dela, objavljamo poglavje o brezpogojnem prizadevanju za resnico in pravico v zasebnem in javnem življenju. Sodimo namreč, da so misli, ki jih tu beremo, za naše sedanje razmere še prav posebno aktualne in važne.
Najprej pisatelj tu kar na splošno ugotavlja, da je »resnično eden prvih korakov k pravemu občestvenemu sožitju ta, da se navadimo v zasebnem in javnem življenju brezpogojno služiti resnici in pravici, ju brezpogojno priznavati in se po njih ravnati.« Potem pa razlaga podrobneje, kako posebno važno je vse to v javnem, zlasti političnem življenju. Tu gre namreč po večini za širše družabne zadeve, ki se javno obravnavajo in z javnimi sredstvi rešujejo. Zato ima vsaka neresnica in vsaka krivica v javnem življenju še večji obseg in dalekosežnejše posledice, kot bi jih imela v zgolj zasebnem razmerju med dvema ali le nekaj osebami
Naj spomnim samo, kaj pomeni navadna zmota, kaj še zlonamerna laž, ki se po časopisju razširi v deset, dvajset, morda petdeset in sto tisoč izvodih med ljudi ter jim vcepi o kaki stvari napačno mnenje ali jih zavede na napačno pot. Kako težko, da, nemogoče je tako zmoto in krivico zares popolnoma zabrisati in popraviti. Če je že v zasebnem življenju vsaka naj-navadnejša laž ali krivica, da, tudi vsaka hudobna misel greh ter rodi slabe posledice, koliko bolj velja to o laži in zlonamerni krivici, ki jo storimo komurkoli javno, morda pred najširšo publiko.
Zle posledice takega ravnanja so tem hujše, ker gre tu mnogokrat za stvari, ki jih širše ljudske plasti same sploh ne morejo prav oceniti, pa so radi tega navezane na mnenje in sodbo svojega kroga oziroma časopisa. Laži in krivične sodbe, ki jih razni agitatorji in časopisi ene stranke ali struje širijo o drugi, se radi tega naglo in globoko vcepijo v ljudsko dušo, da jih ni mogoče nič več prav iz nje izruvati.
Če s tega vidika opazujemo običajno javno, predvsem politično življenje in kritično presodimo sredstva, ki jih tu naj-
večkrat tudi katoličani, katoliške organizacije in katoliško časopisje drzno uporabljajo, samo da bi dosegli svoj trenutni namen, nas mora biti strah pred spoznanjem, kako malo pravega spoštovanja, kako malo žive vere v večno veljavnost in brezpogojno zmagovitost resnice in pravice je tudi v katoliških vrstah.
Le pomislimo, kolikokrat tu ne le olepšujemo, temveč vprav trdovratno branimo in zagovarjamo to in ono, kar bi pri nasprotniku najostreje grajali. In kolikrat se dogaja, da nasprotnika brezobzirno, da, vprav kruto obsojamo ter mu odrekamo vse, kar je dobrega, čeprav morda v jedru ni nič slabši od nas samih. Posebno v političnem življenju in boju smo v tem pogledu vajeni ravnati, kakor da Bog ni položil v svet in življenje zakonov resnice in pravice, ki prej ali slej nujno zmagata in se do zadnje podrobnosti maščujeta.
To je toliko bolj žalostno in kvarno, ker se s takimi sredstvi tudi v katoliških vrstah prav v temeljih ruši tisto medsebojno zaupanje, ki je bistven pogoj zares iskrenega sodelovanja in pravega obče-stvenega sožitja. Že to je važno, da je obravnavanje in reševanje vsakovrstnih javnih zadev med poštenimi ljudmi, ki lahko drug drugemu brezpogojno zaupajo, neprimerno olajšano. Tu namreč ni treba izgubljati dragocenega časa in energije, da bi našli sredstva in pomočke, s katerimi bi se obvarovali prevare in škode.
V	tem primeru se lahko mirno zanesemo drug na drugega, lahko mirno drug drugemu zaupamo.
Še vse hujše pa je vse to, ker sleherna laž in krivica v javnem življenju ljudske sile združuje in vzpodbuja k odporu. Na ta način se ustvarja med ljudmi razpoloženje, ki onemogoča sleherno zares iskreno sožitje.
*
Kako daleč smo v tem pogledu zašli, se najbolj vidno kaže v dejstvu, da menijo danes celo premnogi verni in dobri katoličani, kakor da sta laž in »nadmodrova-vanje« eden bistvenih elementov javnega, zlasti političnega življenja. In vendar je to skrajno nevarna, lahko rečemo usodna zmota. Res je ravno nasprotno: Če je sploh kje nujno potrebno, da se dosledno držimo resnice in pravice, potem velja to v javnem, posebej v političnem življenju in delovanju.
Res se zdi, kakor da se dajo v javnem, političnem življenju le prevečkrat doseči z lažjo in nasiljem največji uspehi. Toda v resnici je to le trenuten in varljiv videz. Posamezen človek pač lahko ubeži, vsaj tu na zemlji, zlim posledicam svojega nepoštenja. Toda če se n. pr. že v zasebnem življenju grehi staršev tolikokrat vidno maščujejo nad njihovimi otroki, koliko bolj naravno in nujno je, da se v življenja poljubnih družabnih skupin in organizacij, ki trajajo rodove in rodove, prej ali slej strogo obračunajo in maščujejo vse laži in krivice, ki so jih njihovi organi Bog ve kdaj prej zagrešili. Zgledov, da je vse to res tako, bi lahko našteli tudi iz našega domačega javnega življenja več kot dovolj.
Seveda se ta obračun ne izvrši vselej tako naglo, da bi bila zveza med vzroki in posledicami na prvi pogled očita. Toda izvrši se prav gotovo, in čim globlje prodremo v sile in komponente družabnega življenja in razvoja, toliko bolj očito nam postaja, da drugače sploh ni mogoče.
Vsak javni delavec in zlasti še vsak politik, ki se prav zaveda resnosti družabnega življenja in njegovih problemov, se mora radi tega v svojem javnem delovanju skrbno izogibati vsake nepoštenosti, da, vsake nekorektnosti nasproti zastopnikom drugih nazorov in drugih interesov. Prav posebno pa velja to o javnem delavcu in politiku, ki ima sam res poštene namene, ki se sam bori le za to, kar je res in prav. Tak javni delavec ne bo, če svoje poslanstvo prav razume, v ta namen nikdar uporabljal nepoštenih sredstev. Predobro namreč ve ali bi vsaj moral vedeti, da bi s tem svoji stvari le slabo služil, da bi ji kljub morebitnemu trenutnemu uspehu dejansko mnogo več škodil kot pa koristil.
Na osnovi vsega tega smemo reči, da bi moral biti eden prvih in najvažnejših ciljev idejnega preroda katoličanov ravno v tem, da postanemo zares brezpogojni, da, fanatični zagovorniki in borci resnice in pravice v vsem javnem življenju, nasproti vsem in vsakomur, pa najsi je naš nasprotnik ali naš tovariš in prijatelj. Taka brezpogojna vdanost resnici in pravici ni samo najboljši dokaz resnične vere v Boga in v njegove zakone družabnega življenja, temveč pomeni tudi najboljšo in najzanesljivejšo pot do novega, zares ob-čestvenega reda.
sklenejo enotne in skupne kolektivne pogodbe za vse obrate. JSZ ima tozadeven nažrt že izdelan.
Apneničarji
Zadnja leta so bila neugodna za delavstvo, ki je zaposleno v apnenicah. Kriza v stavbinstvu je pokazala posledice tudi v apnenicah. Položaj delavstva se je opetovano poslabšal. Preteklo leto je tvorilo v tem pogledu izjemo. To pa zopet radi tega, ker je bilo stavbinstvo živahnejše. Zaradi tega se je delavstvo, ki je zaposleno v apnenicah TPD v Zagorju, organiziralo in stavilo vodstvu podjetja predlog, da se delovni pogoji urede potom kolektivne pogodbe. Sprva je bilo podjetje predlogu nenaklonjeno, radi česar je stopilo delavstvo v stavko. Trajala je pa le par dni, ker se je dosegel pri celodnevnih pogajanjih sporazum in je bila kolektivna pogodba podpisana. Tudi v tej panogi gospodarstva so razmere dozorele za skupno kolektivno pogodbo, ki bi bila veljavna za vse apnenice v naši banovini. Če in kdaj bo taka pogodba sklenjena, zavisi od delavstva samega, t. j. od njegove zavesti.
Opekarsko delavstvo
Tudi opekarsko delavstvo ni hotelo zaostati za drugimi delavci. V vseh večjih opekarnah se je organiziralo in uredilo svoje delovne pogoje po posebnih sporazumih in sicer v opekarni Pavlin in Šraj v Radomljah, v Združenih opekarnah in v Emoni na Viču. V opekarni Zabret na Robovku pri Kranju je pa bila sklenjena kolektivna pogodba. S temi delovnimi sporazumi in kolektivno pogodbo se je položaj prizadetega delavstva zelo zboljšal. Ker je delavstvo organizirano tudi v ostalih večjih opekarnah, je upanje, da se bo v bližnji bodočnosti sklenila enotna kolektivna pogodba za vse opekarsko delavstvo. Za to pa delavsko strokovno organizacijo tudi v tiste opekarne, v katerih je še ni.
Viničarji
Kakšen je položaj naših viničarjev, je itak obče znano: Veliko dela pa ipalo jela. Pa še za tiste bore pravice se morajo trdo boriti in sicer 'v mnogoštevilnih komisijah, katerih je bilo v vseh vinorodnih krajih zelo veliko. Potom komisij so viničarji največkrat zmagali. Za borbo jih je usposobila delavska stro-
kovna organizacija. Brez te bi bili še
večji reveži, ker ne bi bili sposobni prav nobenega odpora.
Tekstilno delavstvo
Tekstilno delavstvo pa zavzema pri nas poseben položaj. Dasi je zaposleno v tovarnah v masah, vendar ni pravega smisla za organizacijo. Kjer pa ni organizacije, je delavstvo nesposobno odpora.
V	takih obratih so pa tudi krivice najhujše: Obstoječa zaščitna zakonodaja se ne upošteva, delavstvo se šikanira in preganja. Vendar se je pričelo v zadnjih dveh letih obračati na bolje. Delavstvo je pričelo izprevidevati, da je, če ostane neorganizirano, brez moči. _ Organiziralo se je v škofjeloški predilnici, kjer so bili težki boji za to, da se organizacija uveljavi. Sicer je v tem pogledu preokret na bolje, toda sedanje stanje še ni po-voljno. V bodočem letu bo treba manjkajoče še doseči.
V tovarni Ornig & Mitrovič na Oti-škem vrhu je delavstvo sicer sklenilo kolektivno pogodbo, vendar pa je ostalo še veliko vprašanj odprtih. Ker sta pa lastnika pokazala vedno dovolj razumevanja in upoštevanja za delavske težnje, se bodo tudi ta vprašanja uredila zadovoljivo.
V tovarni platnenih izdelkov v Jaršah
je delavstvo uredilo svoje delovne razmere istotako s kolektivno pogodbo. Seveda tudi tukaj ni še vse v redu. Bilo je več razprav, na katerih so se urejevale sporne zadeve. Tudi sedaj je v teku akcija, da se prejšnja kolektivna pogodba prilagodi sedaj veljavni skupni kolektivni pogodbi. Ker ni vodstvo podjetja nikoli odklanjalo sporazumnega sodelovanja, je najboljše upanje, da bo uspeh te akcije ugoden.
Delovne razmere v smislu nove kolektivne pogodbe je organizacija sporazumno z vodstvom uredila v tovarni Štora in sicer v obeh obratih: V Št. Vidu in v Gameljnah.
V preteklem letu je JSZ skupno z drugimi strokovnimi organizacijami posredovala v tovarni Glanzmann in Gas-ner v Tržiču radi sklenitve kolektivne pogodbe v boju proti 6 strojnemu sistemu. Posredovala je tudi v sporu radi odpusta delavstva v tovarni Doctor & drug v Mariboru. Da je JSZ sodelovala pri veliki akciji celotnega tekstilnega delavstva, je samo ob sebi umljivo.
V	letu 1936 je JSZ sklenila kolektivno pogodbo tudi v podjetju Kocjančič & drug na Viru pri Domžaiah.
Papirničarji
V kakšnih okoliščinah se je rodila delavska strokovna organizacija v papirnici Bonač na Količevem, je dovolj znano. Vse strokovničarje je skrbelo, kako se bo znalo delavstvo uveljaviti. Obstojala je celo bojazen, da bo neuspeh. Toda bojazen je bila nepotrebna. Voditelji delavstva se niso izkazali le za razbo-rite, ampak tudi za globoke in uvidevne.
V	preteklem letu so najtežja vprašanja reševali skoraj sami, le v težjih primerih n. pr. k pogajanjem za delovni sporazum je prišla zraven tudi JSZ. Sedaj je organizacija predložila osnutek za kolektivno pogodbo. Uspeh je zagotovljen, ker se opira organizacija na zavedno in disciplinirano članstvo.
Tudi naši veterani v Vevčah so morali proti koncu leta korakati v borbo. Združene papirnice so odpovedale obstoječo kolektivno pogodbo samo radi tega, da bi poslabšale položaj delavstva. Pogajanja niso privedla do ugodnega uspeha in delavstvo je šlo v brezpogod-beno stanje. Radi šikan vodstva je pa bilo primorano ustaviti obrat v Vevčah. Boj še traja.
Razni drugi poklici
JSZ je sklenila kolektivno pogodbo v zdravilišču Slatina Radenci. Položaj uslužbencev je bil s to kolektivno pogodbo utrjen in zboljšan.
V zelo težkih razmerah živi delavstvo, ki je zaposleno pri terenskih sekcijah. JSZ je večkrat posredovala v prilog delavstva. Največkrat je našla gluha ušesa. Vodilni organi se kratkomalo zabarikadirajo s predpisi.
Kakor že omenjeno nudi ta pregled borbo JSZ le v glavnih obrisih. Kajti nemogoče je tukaj navesti skoraj brezštevilne intervencije za posamezne člane, njeno delovanje v raznih strokovnih odborih, v izobraževanju delavskih obratnih zaupnikov, prirejanju izobraževalnih tečajev. Pa že ti glavni obrisi dovolj nazorno dokazujejo, da je JSZ v preteklem letu zelo veliko delala; da je JSZ borbena, korajžna, neodvisna in svobodna delavska strokovna organizacija. Z eno besedo: Ti glavni obrisi dokazujejo, da je JSZ prava delavska strokovna organizacija.
Fred Brusači, tajnik strok, internacionale kršč. tovarn, in traissp. delavcev.
Naloge in delo krščanske strokovne internacionale
Svojedobno koristnost in potreba mednarodnega delavskega gibanja niso bile tako splošno priznane. V teku zadnjih let pa se je v tem pogledu obrnilo močno na boljše. Posebno so spoznali koristnost mednarodnih delavskih zvez v tistih deželah, katere prevevajo nepotvorjena demokratična načela in kjer sc ta načela v socialnem in političnem življenju resnično izvajajo.
Če hočcrr.o danes točno označiti socialno-gospodarski in politični položaj v svetu, moramo vsekakor priznati, da je za to stanje edino primeren izraz — zmeda. Prav ta zmeda v gospodarstvu in politiki in vsled le-te sc razširjajoče nravno,versko propadanje narodov pa spet silita k nekemu mednarodnemu prizadevanju za izboljšanje razmer.
Gotovo pri teh prizadevanjih mnogo pomenijo činitelji, ki povdarjajo principe krščanskega nazora. Ravno listi, ki priznavajo in skušajo oživo-tvoriti temelje krščanskih resnic, morejo pokazati na dejstvo, da samo taka načela zagotavljajo zdrave socialne razmere. Tudi mi, krščanski strokov-ničarji, smo prepričani, da more le še krščanstvo rešiti globoko in težko bolno družbo. Zato menda ni potrebno posebej razpravljati, zakaj je krščanska mednarodna delavska zveza potrebna. Mi moramo naša načela razglašati povsod, tudi na najširših in svetovnih razglednih točkah. Kajti mamonizem in nevera sta zajela ves svet in povzročila bedo, ki često mnogim zatemnjujejo vsako upanje, da bi bilo možno izogniti se splošnega prepada. Naše ideje morajo pripraviti človeštvo prav zaradi svoje internacionalne veljave in vsebine spet k zavesti in mu vdahniti voljo za uovo življenje. Tako stoji naša krščanska strokovna internacionala kot pomemben faktor v službi svetovnega krščanstva s posebno nalogo, da po najboljših močeh zagovarja interese delavstva vseh držav.
Neizpodbitno je, da so vse družabne skupine v gospodarskem življenju navezane druga na drugo. Zalo so sila, nasilje in razredni boj — izvajan od katerekoli strani — veliko stvarno in moralno zlo. Priznati moramo, da je družba danes v bistvenih stvareh v globokem nasprotju s krščanskimi na-e'i. Zato hoče strokovna intcrnacio-isla spremembo socialnih in gospodarskih razmer prav v temeljih. Tako so tudi posamezne strokovne internacionale poklicane, da vsaka v svoji stroki delajo za skupni cilj mednarodnega krščanskega delavskega pokreta.
Kar tiče »Internacionale krščanskih tovarniških in transportnih delavcev , v kateri so včlanjeni tudi naši tovariši iz Jugoslavije, treba priznati, da le-ta svojo nalogo pravilno razume. To dejstvo lepo dokazuje sestavek, katerega je napisal ob priliki 15 letnice naše strok, internacionale vodja informativnega oddelka mednarodnega urada dela Hermann Henseler leta 1935: »Strokovna internacionala krščanskih tovarniških in transportnih delavcev ni le ena izmed največjih, marveč tudi ena izmed najbolj delavnih organizacij »Krščanske strokovne internacionale*. V teku teh 15 let je dala ta organizacija ncštcvilne pobude in predloge. Stalno pa so se ti predlogi razlikovali od drugih v tem, da so bili dobro premišljeni in krepko utemeljeni in da niso bili izrečeni v zrak, ampak postavljeni na realne osnove solidnih in praktičnih izkušenj ter opremljeni z brezhibnim in trdnim dokaznim materialom. Ravno ta stro-Kovna internacionala ima največ zaslug pri tem, da se je mednarodni
krščanski delavski pokret v internacionalnem svetu tako uspešno uveljavil in utrdil,«
Prizadevanja mednarodnega krščanskega delavskega pokreta gredo za tem, da se delavstvo povsod socialno dvigne. Zato je treba skrajšati delovni čas tako, da ne bo prekoračena meja človekove delovne možnosti: treba je odpraviti delo poročenih žena; treba je utrditi in razširiti le-lavsko zavarovanje za primer bolezni, nezgode, invalidnosti, starosti in brezposelnosti, treba je boljše urediti v vseh ozirih delovne pogoje itd. itd. Naša delavnost mora posegali na vsa področja, kjer se odloča o delavskih stvareh.
Bilo bi napačno, če bi kdo mislil, da vse zmede našega časa in grozeče mednarodne napetosti izvirajo le iz političnih, duhovnih ali državnopoli-tičnih razlogov. Bolj kot se splošno misli so temu vzrok gospodarske in socialne razmere, ali boljše rečeno zmede, ki vodijo v nezadovoljstvo in upiranje, ki vodijo po raznih deželah tudi k nasilni rešitvi.
Ravno v zadnjem času doživljamo, da po svetu neenakomerna porazdelitev surovin, ali kakor se napačno imenuje tudi vprašanje kolonij, vodi do zelo napetih odnošajev med državami. Vidimo tudi, da ima japonski dumping, ki ima poglavitni vzrok v priprostem življenju japonskega delavca, socialen vzrok, ki je spravil evropske industrijske države v nevaren položaj. Enake nerodne težave povzroča tudi oteževanje izseljevanja iz Italije ki Poljske, morda tudi iz Jugoslavije.
Ta dejstva opravičujejo tezo, da more biti mir na svetu zgrajen le na socialni pravici, tezo, ki je bila predmet pogodb v pariškem miru in je omogočila organizacijo mednarodnega urada dela v Ženevi.
Ta delavska organizacija je enako kot Zveza narodov zveza držav, v kateri so včlanjene kot članice vse države, ki so v Zvezi narodov, včlanijo se pa lahko tudi druge države. Take članice so danes še Brazilija, Japonska, Združene države.
Naloga mednarodnega urada dela je, odstranjevati mednarodne napetosti s tem, da skrbi za zboljšanje in izenačenje delovnih pogojev po celem svetu. To nalogo vrši:
1. da preiskuje delovne razmere v onih deželah, jih obelodani v poročilih in jih na zahtevo sporoča vsem zainteresiranim;
2. da izdeluje mednarodne delovne pogodbe. Te pogodbe posamezne države vzakonijo in jih morajo izvajati.
Organ mednarodnega UD je zbor vseh članic, ki je poznan kot Medn. konferenca dela, dalje je še urad sam s svojim upravnim odborom.
Medn. konferenca dela sc sestane letno vsaj enkrat. Sestoji iz delegatov vseh držav članic, vsaka država pa ima pravico poslati 4 delegate, od katerih sta dva zastopnika vlade, 1 zastopnik delodajalcev in 1 zastopnik delavcev,
Vsak delegat ima svobodno glasovalno pravico in delegati morejo glasovati po svojem lastnem prepričanju. Zaradi tega so na konferenci vedno tri skupine: zastopniki vlad, zastopniki podjetnikov in zastopniki delavcev, ki imajo včasih tudi ločene seje kot različne stranke v parlamentu. Navadno glasujejo enotno delavci in enotno delodajalci, zastopniki vlad glasujejo redko vsi enako.
Imamo n. pr. uspeh pranrettnr konference zveze narodov, ki smo se je udeležili. Dela te konference so bila tako obširna, da popolne rešitve ni mogla dati. Vendar se je mogla zadovoljivo urediti cela vrsta važnih vprašanj, ki zadevajo poklicne šoferje in transportne delavce v vseh državah.
Na dnevnem redu mednarodnih delovnih konferenc sta bili, od štirih obravnavanih točk, dve za nas posebno važni, ki zadevajo šoferje. Dalje so delavski zastopniki dosegli, da se poučuje šolska mladina o prometnih znakih. Države so obvezane, da prevzamejo to zadevo v svoje roke.
Pri transportnih delavcih je obstajal problem zaščite pristaniščnih delavcev, težina bremen pri razkladanju in nakladanju ladij. Veliko dela je opravilo tajništvo naše zveze za tako mednarodno konferenco v cilju, da se določi maksimalna teža pri prenosu bremen. Mnenja so bila zelo različna in smo mi zahtevali najvišjo težo to-
Glavno delo konferenc so mednarodne konvencije ali priporočila, ki vedno obsegajo določene panoge delavske zaščite: delovni čas,dopustna starost za tovarniško delo, žene in otroci pri delu, zaščita zdravja in življenja itd. Dosedaj je bilo 12 konferenc, ki so sklenile 58 pogodb in 49 priporočil. Vsaka pogodba je veljavna, kadar jo odobri parlament ali vlada do-tične države. Do novembra 1936 je bi-
lo	725 takih vzakonitev.
Delovni red konferenc pripravi MUD. To je tudi glavno delo urada in tajništva.
Vodja MUD je ravnatelj, ki ga voli upravni svet. Upravni svet sestoji iz 16 zastopnikov vlad, od katerih ima 8 stalne sedeže od 8 glavnih industrijskih držav, drugih osem je voljenih vsaka tri leta po konferenci, 8 je za-
Krščanska rudarska internacionala je zveza kršč, soc. rudarskih sindikatov različnih dežel. Zelo nam je bila potrebna, zato smo jo leta 1921 ustanovili.
Namen zveze je dvigniti gospodarsko in socialno položaj rudarskega delavstva. Z medsebojno podporo ta namen laže in bolje dosežemo. Zgrajena na krščanskih načelih in v zavesti, da smo vsi bratje in da so stanovi navezani drug na drugega, stremi za uveljavljenjem potrebnih sprememb za rudarje vseh narodov.
Mednarodna zveza kršč. rudarjev deluje 15 let. In prav tolikokrat so sc že sestali zastopniki pridruženih sindikatov, med njimi tudi Jugoslavija, k strokovnim posvetovanjem. Skupaj so razpravljali o rudarskih težavah in odločali o važnih mednarodnih problemih.
Od svoje ustanovitve se ic bavila mednarodna zveza kršč. rudarjev z najrazličnejšimi vprašanji, zlasti z razdelitvijo trgov, s cenami premoga, delovnim časom, zaslužkom, o nesrečah, o socialnem zavarovanju, dopustih, poklicnih boleznih itd. Preveč prostora bi zavzelo pisanje o vsem lem delu, omejili se bomo torej le na sklepe zadnjega kongresa kršč. rudarjev v Bruslju 1. 1936. Na tem zborovanju je internacionala ponovno zavzela stališče k vsem važnim vprašanjem rudarjev. Na kongresu se je tudi pokazalo, kako zares so taka razpravljanja ravno v najgrenkejših časih potrebna.
V	izčrpnem poročilu je voditelj holandskih katoliških rudarjev podal primerjavo rudarskih mezd v raznih deželah. Dognal je velike razlike in me
vara na 65 kg. Na enega moža sc je določilo 60 kg, vendar sc prevaža veliko blaga v sodih in vrečah po 50 kg. Sklenilo sc je, da se šteje za najtežje breme tovor s 75 kg, vendar sc je vstavila tudi pripomba, da sc za ženske in mladoletne določi teža še posebej. Dalje se je sklepalo o mednarodni ureditvi dela, počitka in izmene posadk v mehanskih steklarnah za ploščato steklo in za steklenice; dalje se je pred kratkim sklepalo tudi o delovnem času in plačanem dopustu na konferenci za mornarje.
Naš naslednji program je: prepoved nedeljskega dela, omejitev delovnega časa v industriji umetne svile, dalje ureditev dela v sladkorni industriji, medtem ko se na celi vrsti vprašanj že dela.
Prepričani smo, da se more doseči ozdravljenje narodov, odprava brezposelnosti, odprava moreče konkurence le po mednarodni poti v pravem krščanskem duhu.
slopnikov delodajalcev, 8 zastopnikov delavcev. Te zastopnike določa vsaka tri leta konferenca iz skupine delodajalcev in delavcev. Upravni svet določa tudi proračun MUD, katerega oskrbuje Zveza narodov.
Mednarodni krščanski sindikati so spoznali že takoj spočetka važnost MUD in mu vedno živahno in vneto pomagali. Iz njihovih vrst vedno sodelujejo na konferencah delegati in tov. Scrrarcns je v upravnem odboru. Med 400 uradniki je eden določen za vzdrževanje zvez s kršč. sindikati, eno mesto je za dopisovanje s katoliškimi in cerkvenimi organizacijami. Cela vrsta uradnikov pa je iz kršč. socialnega tabora.
Na ta način MUD upošteva zadostno kršč. soc. gibanje, potrebno pa je tudi, da po vseh deželah naše organizacije posvečajo zadosti pažnjc uradu samemu, da bomo tako imeli zadosten vpliv na njegovo delo.
nil, da bi morale biti v vseh deželah določene minimalne mezde, ki bi omogočale rudarjem tudi v časih krize človeka vredno življenje. Delavec mora biti tudi deležen na uspehu produkcije, pri kateri je sodeloval.
Naslednje poročilo je vsebovalo socialno zavarovanje. Referent je bil francoski poslanec in je zahteval, da je potrebno zaradi poostrene racionalizacije doseči povsod invalidno zavarovanje in da bi bilo treba staroslno mejo za pokojnino potegniti na 50. leto ali na 25 let zaposlitve.
Tajnik kršč. rudarske zveze iz Češkoslovaške je govoril o ukrepih za zvišanje varnosti v rudnikih in kako bi se zmanjšale nesreče in preprečile poklicne bolezni. Zakonodaje vseh držav so v tem še pomanjkljive. Rudarski policijski predpisi naj sc poostrijo, kontrolne komisije poenotijo, premijski sistem naj se v rudarstvu odpravi in uvedejo naj sc zadostne akordne postavke, da se čimbolj omeje nesreče.
V	poročilu o kolektivnih pogodbah je delegat iz Luksemburga poudaril važnost pogodb za delodajalca in delavca. Delavca ščitijo proti zniževanju mezd, podjetniku pa omogočajo enakomerne in stalne kalkulacijskc osnove.
Tovariš iz Poljske je razpravljal o delovnem času in plačanem dopustu v rudnikih. Skrajšanje delovnega časa je pereče zaradi racionalizacije in mehanizacije. Zagovarjal je za rudarje
6	urni delavnik, vendar brez znižanja dosedanjih mezd. Enako naj bi uvedli za rudarje povsod plačan dopust.
Tovariš iz Belgije je poročal o racionalizaciji in tehničnem napredku v
Herman Henseler, MUD, Ženeva:
Mednarodni urad dela
Joseph von Buggcnhout, tajnik kršč. rudarske internacionale, Bruselj.
Krščanska rudarska internacionala
Dr. Tomaž Furfen, Golnik:
Delavstvo v borbi s tuberkulozo
Brezposelnosti se boji vsak kot živega vraga. Tudi tisti, ki so nameščeni v dobroidočih in vzorno vodenih tovarnah se trapijo vsak večer z mislijo, kaj bo, če najdejo nekega dne zaprta vrata v tovarno, kakor se je to v resnici dogodilo že tolikim. Te upravičene črne misli grenijo življenje prav vsemu delavstvu.
Sedaj se pa zamislimo, kaj bi se dogodilo z delavcem, z delavsko družino, ko bi zbolel katerikoli član te družine za jetiko. Beda, ki jo povzroči brezposelnost, se niti od daleč ne more primerjati s trpljenjem v delavski družini, ki jo povzroči tuberkuloza. Ker pa jetika ne grabi iako na široko kot brezposelnost, ker jetika samo izbira zdaj enega zdaj drugega, polagoma, nevidno, se delavstvo nikdar ni prav dobro zavedlo, kakšnega sovražnika ima med seboj, še manj pa se je zavedlo, da bi sc združilo v borbi s tuberkulozo. Pač vedno slišite: jetika najhujša morilka v delavskih vrstah, sušica usoda delavstva, toda ali ni nekam čudno in nerazumljivo, da kljub tem jasnim in tolikokrat ponovljenim spoznanjem le ni mogoče pridobiti delavstva za aktivno sodelovanje. Ne bom se zmotil, če bom trdil, da ne obstoji niti ena
sama delavska liga proli tuberkulozi. Povsod so premožnejši sloji, ki stoje na čelu protituberkuloznega pokreta.
Trije razlogi so najbolj očividni za slabotno napredovanje protituberku-lozne akcije med delavstvom: prvič se vsak tolaži, da ravno ou ne bo zbolel na jetiki, drugič pa je protituber-kulozna akcija v glavnem nepoznana, tretjič zanašanje na socialno zavarovanje. Smatram, da je druga točka — nepoznanje — glavni vzrok, pa bi zato hotel obširneje spregovoriti o potih in ciljih protituberkulozne borbe.
Borba proti tuberkulozi je mednarodni pokret, razširjen po vseh evropskih državah, star svojih 30 let, in je edini mednarodni pokret, ki je enako razširjen'v boljševišld Rusiji kot v fašističnih državah ali pa v evropskih demokracijah, kolikor jih je še ostalo. Le v Jugoslaviji tega pokreta skoro ni. V zadnjih letih smo začeli tudi v Sloveniji s pospešenim delovanjem, zato upam, da vam vsaj i»ie ui r>pzna-no. Če ne preje, ste vsaj letos ob priliki protituberkuloznega tedna, ko smo dvignili toliko hrupa proti jetiki, morali nekaj slišati o našem pokretu. Ker je bil letošnji protituberkulozni teden zvezan z nabiranjem denarja, je vzbudil med onimi, ki komaj čakajo
rudarstvu. Po njegovem je ostalo brez dela zaradi racionalizacije v Belgiji 40.000 rudarjev. Potrebno je izboljšati delovne pogoje rudarjev, ker novi način dela povzroča tudi veliko bolezni in nesreč.
Po poročilih se je vnel temeljit razgovor, kjer so zastopniki izražali želje rudarjev in določili nove smernice in delovni načrt. Želje je kongres izrazil v sklepih, ki so jih poslali na pristojna mesta. Važni so sledeči:
Kongres pozdravlja, da kršč. strokovno gibanje brani popolno svobodo sindikatov in se ostro zoperstavlja vsaki monopolizaciji.
Ker enotne mezde za vse rudarje v različnih državah niso mogoče, je potrebno, da v različnih državah porabljajo za določanje mezd vsaj iste temelje. Predvsem mora biti določena tista najnižja mezda, ki rudarju tildi v časih krize omogoča človeka Vredno življenje. .
Kongres odobrava, da je 20. mednarodna konferenca dela sprejela konvencijo o delavskih dopustih. Upa ludi, da bodo ta dogovor kmalu uzakonili in izvajali v vseh državah in da bodo tako tudi delavci v zaostalih državah kmalu uživali to socialno dobrino. Kongres zahteva, da se v vseh državah daje rudarjem invalidna renta od trenutka, ko kdo postane invalid. Pokojnina naj se daje s 50 letom po 25 letih zaposlitve. Poklicne bolezni rudarjev je treba prišteti v nezgodno zavarovanje. — Kongres ugotavlja, da v mnogih državah v rudnikih uvajajo racionalizacijo tako, da ostaja vedno več rudarjev brez dela. Stalno povečava-nje izkopanega premoga otežuje prodajo, povzroča med državami ostro konkurenco in ta zopet poslabšuje delovne pogoje. Kongres meni, da tako iz gospodarskih, kakor iz socialnih razlogov konkurenca ne sme iti na račun delavcev.
Kongres smatra, da je kolektivna pogodba nujen in minimalen pogoj, da sta si delavec in podjetnik gospodarsko in socialno enakovredna. Da bodo te pogodbe učinkovite, morajo postati po zakonu splošno obvezne.
Spričo rudniških nesreč v raznih ’ državah in rastočih poedinih nezgod zaradi racionalizacije zahteva kongres izboljšanje nadzorstva. Poostre naj se varnostni predpisi, da se omeje nesreče, tudi tako, da se ob dokazani krivdi podjetnik ostro kaznu-
je in se prisili, da mora za žrtve ludi še posebej plačevati odškodnino.
Treba je, da se države, kjer se koplje premog, sporazuniejo o ureditvi produkcije in prodaje premoga na evropskem in na svetovnem trgu. •
To so v kratkem reforme, ki se je zajije odločil kpngres rudarske internacionale v Bruslju. Zastopniki rudarjev iz posameznih držav so dobili naročilo, da. za uresničenje teh zahtev delajo tudi doma. — S to kopico sklepov gre internacionala na novo delo. Naj pridejo tudi težave, zveza Bo delala v dobro rudarjev vseh narodov in držav tudi zanapjej. To, kar člane veže, je duh solidarnosti, krščanske ljubezni in pravice, ki nas v resnih časih še močneje spaja in tako narode med seboj približuje in preprečuje medsebojne spore.
Rudarjem vseh dežel:' Srečno!
prilike, d«1 povedo svojo, malkontent-sko kritiko, mnogo neugodnosti;
Torej, kaj hočemo? Hočemo premagati jetiko. To je naš končni cilj. Kakšna so pota k terpu cilju? Pregledati hočemo ves narod, ločiti bolne od zdravih, preskrbeti bolnim možnost zdravljenja, njihovim družinam pa možnost življenja. V par stavkih je povedana vsa resnica. Toda ta resnica, ki je za sedaj edina poznana pot k cilju, stane ogromno dela — in denarja.
Dobili potrebna denarna sredstva za vsako ceno, to je prva naloga borbe s tuberkulozo, vse drugo bo polem lahka stvar. Pri nas vsi zahtevamo vse od države. Toda pri tem nihče ne premisli, da je država v tej obliki, v kakršni je4 danes, tako rekoč nesposobna za vse naloge, ki bi jih radi prevalili ha njena ramena. Današnja država je urejena za privatno podjetnost in dokler te oblike ne preuredimo — to pa je politično delo, ki nas tukaj ne zanima — se moremo zanašati le na podjetne in požrtvovalne samozvance, da nam v danih oblikah rešijo naš protituberkulozni problem. Kadar bo država prevzela vse posle, bomo vsi njeni posli. Žalibog da daleč ni ta dan, ki mora priti, ko bodo vsi državljani državni uradniki. Dokler pa se to ne zgodi, ne moremo puščati, da umirajo naši ljudje v največji nesreči. Nekdo je napravil račun, da morajo prispevati bogataši po 30.000 dinarjev za protituberkulozno akcijo, ako prispeva delavec en dinar. Tak račun je napravil lahko samo tisti, ki se ga jetični bolniki prav nič ne tičejo. Pri nas ni uspela še niti ena nabiralna akcija, ki je računala z bogataševimi tisočaki, narobe prav vsaka pa je uspela, ki je računala z dinarjem revne vdove. Kadar, gre za reševanje ljudi, ni na mestu moraliziranje, čeprav je še toliko upravičeno, potrebna je pomoč, najprej pomoč, v?e drugo si lahko prihranimo za zimske urice. Tako mora misliti in delati Rjotituberkulozna zveza, ako hoče ljudem dajati — ne moralne nauke — nego podpore za zdravljenje, podpore za dispanzerje, podpore za družine, prizadete po jetiki.
Delavstvo se upravičeno zarta£~' na socialno zavarovanje. Zavarovanci okrožnih uradov imajo na. razpolago lepe sanatorije, okrožni uradi žrtvujejo ogromne vsote za zdravljenje jetičnih, toda >— kadar traja bolezen dalje časa kot eno leto, te zagrabi zakon za vrat, te vzdigne iz bolniške postelje in te postavi na hladno, kjer si lahko pomagaš kakor veš in moreš. Tedaj pa se začne beda in trpljenje, ki mu na tem svetu spioh ni primere, ki mu brezposelnost v ničemer ni niti-podobna, kajti zdravje je že samo na sebi ogromno bogastvo; žalibog sc ga zaveš .šele takrat, ko zboliš. Naj mi pride sedaj tisti modrijan in naj mi prepove zbirati pri onih, ki so še dobrega srca in naj me napoti k onim. ki še nikoli niso drugega delali kol varovali svoj kup. Kaj bomo s pomočjo tega nasveta dali bolnikom? Dober nasvet, naj ne pljujejo po tleh, da ne okužijo svojih otrok, več pa prav gotovo ne. Poznam bolnike, ki so iz jeze in obupa nalašč pljuvali — kdo bi jim zameril!
Težko je pri jetiki najbolj to, da se vse vrši tako na tihem. Če udari strela, zgori hiša, pišejo časopisi in ljudje z naslado čitajo. Kadar pa kdo umira na jetiki, samo lahko bereš, da je -umrl v cvetu svoje mladosti« ali pa po dolgotrajni mučni bolezni se jc preselil v boljšo domovino« itd, Fraze, fraze! Na jetiki je umrl, na jetiki je umiral v svoji »dolgotrajni mučni bolezni« in ni nikogar imel, ki bi mu pomagal. Obup, bedo, revščino, je treba oviti z rožami, pa je naenkrat kar lepo ,da je »umrl v cvetu mladosti«, da »se je preselil v boljšo domovino«. Tako smo se že naučili lagati, da učinkuje resnica prav nespodobno in pohujšljivo, vsej družbi je neprijetno in »dame« kar zardevajo.
Taka laž je tudi usmiljenje z jetičnim v proletarski literaturi. To so samo šlagerji; kadar pa tovariš res zboli, potem se zabavlja čez državo in smo kot farizej pred oltarjem. Zaman iščete dc»lavske iniciative v borbi s tuberkulozo. Malokje sodeluje delavstvo v protituberkulozni akciji, povsod sami »buržuji«, Ni toliko važno, ali imajo ti »buržuji« morda še postranske namene s svojo humaniteto, ali jih nimajo. Važno je, da bodo storili mnogo dobrega; še celo ponosen sem na naše meščane, kajti kot organizatorji protituberkulozne borbe so
Os boSniškesa zavarovanja
Kol spomin priobčil Bogdan Kazak.
Iz meglene puščobe današnjih dni mi misli prerade uhajajo v preteklost, ožarjeno od mladosti in sonca, pravega sonca in sončnovedrih ljudi,
Vzrastel sem v skromnih in lesnih razmerah Kot srednje- in višješolec sem večkrat okušal, kaj se pravi dan za dnevom stradati kar na tedne in mesece. Ko sem prišel kasneje do kruha, so se jni začeli krhati zobje radi prejšnje večletne malozaposle-nosti.
Kot mlad bolniški zdravnik sem imel obilo opravka večinoma z ljudmi iz gmotno najšibkejših slojev. Kmet, obrtnik, trgovec, javni in zasebni nameščenec se je zdravil doma, kamor je hodil njegov stalni domači zdravnik, kjer sfe je dal tudi po potrebi operirati, izjemoma so ga spravili v zasebno zdravilišče. <
Zdravnik domačega kraja v bližnji Ajdovščini me je nekoč pridobil, da sem ga za časa svojega dopusta nadomeščal en mesec. Takrat so gradili vipavsko železnico, zdravniku se je zahotelo oddiha v zares napornem delu. Tako sem prevzel službo občinskega zdravnika in zdravnika štirih bolniških blagajn, dveh velikih, okrajne in obratne v veliki prcdilnici, ter
dveh manjših pomožnih obrtniških blagajn.
Garal sem na vse pretege, zakaj naval s strani bolnikov je bil tolik, da sem ga komaj vzdrževal. Kako so bili bolniki zadovoljni z mojim poslovanjem, ne vem, vem pa, da sta se vodstvi obeh velikih blagajn pritožili pri vrnivšem se stalnem zdravniku, Češ da sem dajal zavarovancem očitno potuho in da me naj ne vzame več za namestnika. Tudi jaz sem si v tistem kratkem času nabral toliko poslovnih izkustev, da ne bi hotel prevzeti nobene bolniške blagajne.
Dobro leto dni kasneje sem se naselil v Gorici. Čudno naglo se mi je razvil zdravniški posel, dasi nisem bil takrat nikjer nameščen, ne^ javno, ne zasebno. Menda res nova metla dobro pometa. Najprej sem prišel v stike z : okoliškimi in vipavskimi kmeti, po-' tem z mestnimi malimi obrlniki in vsakovrstnimi 'uslužbenci. Kmalu potem so prihajali k meni ali me klicali na dom solkanski mizarji, podgorski papirničarji, mirenski čevljarji, biljen-■skl »blatarjlc' (opekarski delavci), ne gospodarji, ampak pomočniki in delavci, ki so bili vsi zavarovani pri dkrajni bolniški blagajni. Plačevali so me iz svojega in se hudovali, da bla-• gajna ravna t njimi krivično, ker jim ne nudi ne' zadostne zdravniške pomoči, ne dobrih zdi‘avil, ne dovoljne bolniške padpore. Smilili so Se mi ti reveži, ker so se mi večkrat zdele
njihove tožbe upravičene. V hujših primerih sem šel osebno posredovat k okrajni bolniški blagajni, ki je bila v rokah goriških Italijanov in je imela za vodilnega zdravnika nemškega Žida.
V	petih letih je vzklilo med gori-škimi Slovenci novo življenje. Vsako leto po večkrat je prihajal med nas Janez Evangelist Krek in sipal kleno seme vsestranskega preporoda. Seme je padalo na rodovitna tla. Povsod so nastajala izobraževalna, mladinska in gospodarska društva, zadruge in kmetske zveze, osnovale so se tudi skupine ali podružnice strokovne zveze razmeroma v večjem številu kot drugod.
Glede živahnega družabnega življenja je prvačil Miren, velika občina na jugu Gorice na obeh bregovih Vipave tik pod kraškim robom. Mirenci so bili nadpovprečno prebujeni, menda je primes kraške krvi k dolinski agodno vplivala na njihov rod. Poleg verskonabožnih družb so imeli posojilnico, čevljarsko zadrugo, izobraževalno društvo, prvega Orla na Goriškem in prvo skupino strokovne zveze. Imeli so takrat vzornega duhovnika župnika Ivana Rojca, ki je bil skrbni oče vsem župljanom in duša vsem društvom.
Z Mirenci sem imel mnogo 7vez, rte samo zdrav	'h.	icpak
ludi družabnih.
Mogoče je to nekoliko neaktualen naslov. Delavec danes malo nerad sliši besedo o knjigi, v času, ko naša inteligenca odpoveduje knjige, časopise, revije, češ da ne inore shajati, da ji prav nič ne ostane za tako zvane kulturne potrebe. In če nočemo bili objektivni, moramo priznati, d.i povprečno slovenski človek živi v takih razmerah, da mu res ni mogoče, če ni v dno svoje duše prepričan o potrebi lepe knjige, o nujnosti na eni strani slovenske kulture, na drugi strani pa o potrebnosti svojega izobraževanja, kupovati in naročati knjig in revij.
Brez dvoma še huje pa je danes to za delavca. Ta je v resnici tako slabo plačan, da skoraj ne more misliti, na kakšen nepotreben izdatek. To mora danes vsakdo priznati.
Kljub vsemu pa moramo poudariti, da je današnjemu delavcu knjiga neobhodno potrebna. Mislim, da so v glavnem že minuli časi, ko se je na eni strani mislilo (to so bili predvsem malomeščani in kapitalisti), da je delavcu knjiga in izobrazba nepotrebna, na drugi strani pa so bile celo struje marksistično usmerjenih ljudi, ki so trdili, da je bolje, če ostane delavec neizobražen, češ da je le tak lahko pravi in z vso dušo vdani borcc za svoje elementarne pravice. Danes ta teorija pada. Pada zgrešeno mnenje, da je neizobraženi in nedisciplinirani delavec boljši borec za svoje pravice. Danes priztiavajo vsi, da mora Biti delavec izobražen in čim več izobraženih, visoko kvalitativno stoječih delavcev bo imel delavski pokret, toliko bolj bo udaren, toliko prej bo dosfegel zmago. In pod tem vidikom moramo poudariti, da je delavcu knjiga bolj potrebna kot meščanu, ki je itak dobil svojo izobrazbo že v šoli. Več pa mu je ni treba. To je namreč tudi eden izmed načinov, kako st bo lahko delavec izboljšal svoj položaj.
Če govorimo o knjigi za delavca, morimo na prvo mesto postaviti strokovno knjigo. Delavec inora biti poučen o svojem položaju, o svojih pravicah in interesih, o svoji organizaciji, načinu borbe itd. Žal, da imamo tako malo strokovnih knjig v slovenskem jeziku.
Na drugo mesto pride tako zvana lepa knjiga: povest, roman, novela, reportaža, pesem. O tej bi rad napisal nekaj misli.
se izkazali dokaj spretne, mnogo spretnejše in gotovo tudi požrtvoval-nei.še kot so njihovi srbski in hrvatski
tovariši.	,
Dragi prijatelji! Borba s tuberkulozo je izraz narodne kulture. Naše krščansko strokovno gibanje je k izgraditvi slovenske kuj ture doprineslo že mnogo izdelanih, obrušenih kva-drovcev, pa tudi pri tej stavbici — sicer nebistveni, a vendar tako lepi
—	ne bo odtegnilo svojih poštenih žuljavih rok.
Bilo je menda 1. 1910, ko me je presenetilo odposlanstvo treh Miren-cev. Njihov vodja, tajnik posojilnice in zadruge, prej čevljarski pomočnik, Anton Vuk, mi je sporočil, da so ustanovili svojo bolniško podporno društvo, ker so siti izžemanja okrajne bolniške blagajne, in ponudil pogodbeno službo zdravnika pri novefn društvu, ki mora dajali postavno določeno zdravniško pomoč in bolniško podporo, od članov pobira določene prispevke in meni nudi povprečno plačilo, sorazmerno s številom članstva, kakor pri drugih bolniških blagajnah.
Zahvalil sem se za zaupanje in gladko odklonil ponudbo. Dobri Mi-renci so bili razočarani in v zadregi poizvedovali, zakaj jih odklanjam, ko smo si vendar tako dobri znanci.
Povabil sem jih v družinsko sobo na razgovor. Dal sem prinesti steklenko domačega vipavca, samo eden od odposlancev si je dal natočiti čašo, druga sta vino zavrnila, češ da sta načelna zdržnika, nakar sem jima po-stregel z malinovcem.
Razložil sem jim, da ne sprejmem službe blagajniškega zdravnika, ker sem že itak preveč zaposlen z zdravniškim in javnim delom. Tem manj pa iz načelnih razlogov. Bolniške blagajne poslujejo po vzorcu vojaškega zdravstva Pri vojaštvu je zdravnik obvezan, da ni bolnikov, zato ravna z vojaki, ki se naznanjajo za bolne,
Človek ni samo suhoparen stroj, ki bi se zadovoljil z .golimi ugotovitvami,, statistikami, številkami, suho ideologijo ali pa s samim organizacijskim delom. Potrebuje še nekaj drugega. Pgtrebuje nekaj, kar bo dalo odgovor na njegova srčna vprašanjei in to na način, ki bo prijeten in lep. Potrebuje odgovor na vsa mogoča vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti z 'suhim da ali ne, potrebuje slik in opisov iz resničnega sveta, ob katerih bo lahko usmerjal svoje življenje. Potrebuje potopisov o pokrajinah, katerih ne more videti, pa bi jih rad, o osebah, ki jih ne more spoznali, pa jih želi. Z eno besedo, želi' si odkritja vsega tega, po čemer vsak človek hrepeni, posebno pa mlad, da bi doživel, videl in izkusil. Naše življenje je tesno, živimo od zore do mraka z delom in ni časa, da bi človek pomislil tudi na to, kar ni v najtesnejši zvezi z njegovo eksistenco, kar ne vpije samo
po zaslužku, kar pa tvori prav tako elementarno potrebo človeka za prečudno
rast njegove osebnosti. Človek ima pravico do, življenja. Ima pravico tudi do lepote. In danes poslavljamo trditev, da mora biti sestavni dal človeškega življenja tudi lepota in doživljanje lepote. In to tudi življenja delavca. Toda, da me nfe bo kdo napačno razumel. Ne mislim tu na tisto malomeščansko lepoto, ki jo danes prodaja film in tako zvana lepa knjiga. Ne mislim na vse tiste zlagane zgodbe iz višjih krogov, ki hočejo vplivati s svojim mišljenjem, lepim obrazom in razkošnimi toaletami, da bi navadnega gledalca in bralca zapeljale v prijetne sanje, da bi pozabil na svoje težko življenje in ob prihodnjem trenutku šel tem bolj vdan na suženjsko delo.. Današnja družba je nenaravna, da celo protinaravna. Zato so tudi njene zgodbe, njeno doživljanje nenaravno, neresnično in izkrivljeno. In če
NAJVECJE VESELJE
je za vsakega lepa knjiga. Kljub temu. da se moramo delavci danes povečini temu veselju zaradi bornega zaslužka odpovedovali, nam omogoča Delavska založba s svojo knjižno zbirko »Krekova knjižnica« omisliti si sčasoma lepo knjižnico, ki bo v veselje, korist in ponos sleherni slovenski delavski družini. Šest dinarjev mesečno za vezane ali 4.50 Din za broširane knjige si bo mogel brez posebnih ležav vsakdo utrgati za tri lepe knjige, ki so dvakrat lepe zalo, ker so n a š e, delavske.
V LETU 1937
bodo izšle sledeče knjige:
1. Icilio Felici: Med v o l k d V i.
2. Matuš Kavec: (1 r a p c.
3. Venceslav Vinkler: Bajtar Skuk.
Pišite Delavski založbi (Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1.), da vam pošlje seznam vseli do sedaj izdanih knjig, ki jih morete po prosti izbiri dobiti po nmočniški ceni in na obročno plačevanje, za katerega smo se odločili zato, ker hočemo na ta način vsakemu delavcu nuditi mogočnost, da si oskrbi knjige. Prosimo, opozorite na »Krekovo knjižnico« tudi Svoje tovariše in tovarišice, ki imajo veselju ilo knjig, pa si jiji zaradi visokih stroškov ne morejo nabaviti. »Krekova knjižnica« 'jo izmed vseh nujcerifejša, glede izbire!knjig! pit tura! najboljšimi slovenskimi knjižriirtli zbirkami. Delavski VftMPfil ne gre za dobiček« ampak stremi za tem, da delavstvu oskrbi Za najmanjši denar dobre knjige. —• Vsa' naročila naslovite:
Delavska založba — LjubSjasia
MskSošSčfcva essia Št. 22-1.
kot slepuhi. Pošteni vojaki trpef okoriščajo pa "se navihanci, ki znajo zdravnika prekaniti. Vojaško zdravstvo na ta načiri vzgaja slepuhe. Nič drugače ni pri bolniških blagajnah. Tudi blagajniškemu pbvprek plačanemu zdravniku je ljubo, da ima čim manj bolnikov in dela, saj mu ostane ista plača.
Predočil' sem jim driigi vzbrec obveznega zdravljenja, ki so mi o njem pripovedovali znanci in prijatelji mornariški zdravniki. Takrat je bilo privilo, da So na vojnih ladjah zdravili vštikč-ga mornarja; ki še je naznanil za' bolnega, kot fesriiSnega bolnika z vsemi pripomočki, in vsaka ladja je bila t njimi dovoljno opremljena. V primeru hujšega obolenja pa je morala ladja krenili proti bližnji bolnici in tam izkrcati bolnega mornarja. Zavoljo človekoljubnega ravnanja je bilo slepuštvo v vojni mornarici neZriano. Ta vzorec pa se ne da posnerfiati pri bolniški blagajni, ki ima tako, reda nevajeno in po slabih zgledih pohujšano članstve, ,ki bi razneslo blagajno že v prvih počitkih.
Povedal sem jim slednjič, da je bolniška blagajna nekaj, kar zelo moti tisto iskreno zaupno razmerje med bolnikom in zdravnikom, in da hočem ostati pri neposrednem in nemotenem zdravniškem poslovanju.
»Saj takega zdravnika hočemo!« so kliknili vsi -trije hkratu.
Dolgo sem se obotavljal. Končno sem se vdal njihovemu moledovanju. Dogovorili smo se, da bom zdravil njihove člane kot svoje zasebne bolnike, da mi bodo dajali plačo, ne po članih, ampak po dejanskem zdravljenju, seveda po znižanem ceniku, in da naj dogovor velja kot poskus, ki ga sme vsaka stran odpovedati po pol leta.
Tistega pol leta sem imel zares precej sitnosti in treftja.
Prihajale so ob ponedeljkih ženo ali hčere in pripovedovale, da so jim v nedeljo zvečer ali ponoči hudo obolevali možje ali očetje, zahtevale so zdravila za krče v želodcu ali zaprte vetrove (goriški »madron«) ali trganje v glavi in naznanjale, da se pride bolnik sam pokazat v soboto, ko bi mu moral nakazati bolniško podporo za ves teden. No, zdravljenje pone-deljskih »mačkov« na račun društva je bilo kmalu odpravljeno.
Prišel je marsikdo z malenkostnim nahodom ali zobobolom, hoteč se doma zdraviti z zdravili in večdnevnim ležanjem. Navadno sem dosegel, da je sprejel zapisek'zdravila in šel na delo. Časih je kdo tožil o neznanskih bolečinah v trebuhu ali v hrbtu ali pri srcu. Ce nisem mogel odkriti znakov za njegove motnje, sem mu predlagal zdravljenje v bolnici. Navadno je prišlo do spora. On je zahteval, da ga zdravim jaz doma.
»Kako naj vas zdravim, ko ne mo-
danes govorimo o lepi knjigi, moramo poudariti, da mora ta lepa knjiga vsebovati resnično življenje delovnega ljudstva. Mora biti izraz njegovega čustvovanja in mišljenja. To je podoba, ob kateri bo tudi delavec resnično čustvoval in doživljal. Žal imamo Slovenci tako malo knjig, ki bi z vso resničnostjo odkrivale težave in probleme slovenskega delovnega ljudstva, ki bi bile vzete prav iz sredine življenja delovnega ljudstva.
Iz take knjige bomo lahko zajemali čisto resničnost, ob taki knjigi bomo še le lahko rastl-i in se oblikovali. Ne smemo čakati, ne smemo odlašati na čas, ko se nam bo boljše godilo, ko bomo več zaslužili. Začnimo s polnim življenjem že danes. Pristopimo h gradnji delavske kulture ali bolje kulture delovnega ljudstva. H gradnji naše osebnosti, ker s tem se bo povečala tudi naša moč.
Naše geslo naj bo: slovenski delavec mora postati tudi na kulturnem polju važen faktor. Tudi on ima pravico do kulturnih dobrin, tudi on zahteva polno življenje, ki je danes le še privilegij ue-katernikov.
*
Ob tej priliki bi radi opozorili vse na Delavsko založbo. Res je še slaba in nepopolna. Mnogo ji še manjka. Toda ni krivda samo na nas. Je tudi na vseh tistih, ki stojijo ob strani. Zato, delavci, podpirajte in kupujte svoje knjige. Naročite se na knjige Krekove knjižnice.
JSZ za novo bolnišnico
O zelo aktualnem vprašanju ljubljanske bolnišnice je naš predsednik tovariš Srečko Žumer podal za časopisje sledečo izjavo;
Kot predsednik Jugoslovanske strokovne zveze najtopleje pozdravljam delo za novo moderno bolnišnico v Ljubljani. Delavstvo pač najbolj razume to pereče vprašanje, ker je ravno ono navezano edinole na javne bolnišnice v slučaju bolezni in zalo tudi ono najbolj trpi pod lemi žalostnimi razmerami v ljubljanski javni bolnišnici. Ni danes delavca, ki bi se lahko zdravil uspešno dolna ali si plačeval svojega zdravnika.
Mislim, da govorim iz srca vsakte-rega slovenskega delavca, če izražam zahtevo na merodajne faktorje, naf takoj prično z delom za novo moderno klinično bolnišnico v Ljubljani, ki ns!j bo. iTTJTa-jena in opremljena tako, da bo nudila najmodernejšo zdravniško pomoč vsem listini tisočem, Id se vanjo zatekajo iskat pomoči iit zdravja.
Žumer Srečko, predsednik Jugosl. strokovne zveze.
*
Socialna šola NZ
Predavnja v socialni šoli Mladinske zveste JSZ se bodo nadaljevala od petka •» januarja 11137 dalje.
Vsi, kateri so se predavanj udeleževali, pa tudi drugi, vabljeni. Odbor.
retn pogoditi vaše bolezni? V bolnici so zdravniki z večjo skušnjo in drugimi pripravami, jaz odklanjam zdravljenje neznane mi bolezni!«
Brez nakaznice za bolnico in brez pozdrava je odšel.
Pripetilo se je tudi in čedalje večkrat, da je prišel član k meni samo po zdravilo, hoteč ostati pri delu. Mnogokomu sem naročil, naj gre domu ležat in naj mi po treh dneh sporoči, kako je z nočnico in drugimi motnjami. Tako sem zdravil vnetja v grlu in druge »malenkosti«, ki so, izpo-četka zanemarjene, vzroki hudih in dolgotrajnih ali celo neozdravnih bolezni.
Razmerje med članstvom mirenskega bolniškega podpornega društva in menoj se je proti koncu prvega poslovnega leta ustalilo; nikogar ni bilo več na spregled, ki bi hotel biti bolan brez dejanske bolezni.
Društvo samo je zaključilo prvi letni račun brez izgube in dobička, po drugem letu je imelo že znaten dobiček, po tretjem letu je bilo že toliko sredstev, da So na moj predlog pošiljali člane zaradi popolnega okrevanja v kopališča in na letovišča.
Prišla je svetovna vojna, ki je posebno kruto prizadela našo sončno Goriško. Med drugimi velikimi ustanovami je bila uničena tudi moja edina bolniška blagajna, ostal pa mi je svetal spomin nanjo in vrle Mirence.
Rozman Joško,
Ogromna večina delavstva ne dosega s svojimi zaslužki eksistenčnega minimuma
Koliko zasluži in kako živi slovensko delavstvo
Ob priliki mezdnih razprav čuje-mo s strani podjetij, a tudi naše dnevno časopisje večkrat poroča, da so plače našega delavstva še dokaj zadovoljive in da v zadnjem času rastejo. Ker so se z letošnjimi mezdnimi gibanji v nekaterih industrijah zaslužki res nekoliko popravili, so še celo delavci uverjeni, da se je položaj res bistveno izboljšal, čeprav sami pri svojih plačah tega naravnost ne čutijo.
Potrebno je tedaj enkrat stvarno povedati, kako je pri nas z delavskimi zaslužki in z delavskimi življenjskimi prilikami vobče. To stanje naj predočimo z nekaterimi dejstvi, ki živo pričajo, kako daleč je še naše delavstvo od zaslužka, kateri bi omogočal vsemu delavskemu stanu primerno življenje.
OUZD že nekaj let vodi statistiko zaposlenih delavcev po posameznih industrijskih strokah in stalno objavlja, kolika je povprečna zavarovana mezda. Da bo slika jasna in kolikor mogoče razumljiva, sem vzel eno takih tabel — število zavarovanega delavstva in povprečno dnevno zavarovano mezdo v juniju 1932 in v juniju 1936. OUZD pravi, da so dejanski zaslužki
Število
Pa poglejmo tudi, kako je z življenjskimi prilikami, kako se gibljejo cene in koliko je za delavca-samcu in za delavsko družino potrebno, da
Ta tabela je osnova za določitev življenjskega indeksa delavca-samca in delavca s 4 člansko družino. Cene življenjskih potrebščin so vzete po
Na 1 kg kalorij Množina v Skupaj
Oznaka hran«	po Zuntzu	kg, 1,	kalorij
	oda. komadih		
Krušna moka št. 6		3200	8	25.600
Koruzna moka . , 			3200	4	12.800
Krompir		750	5	3.750
Grah		 ,	2600	3	7.800
Riž . . » . .........	3200	1	3.200
Sladkor		4000	1.5	6.000
Goveje meso		3200	3	9.600
Ribe		750	1	750
Svinjska mast		9000	1.5	13.500
Mleko		650	10	6.500
Jajca		75	15	1.125
Sadje		500	4	2.000
Sir, srednje masten		3700	1.2	4.440
Maslo		7500	0.25	1.875
»Indeks« izdaja zagrebška Delavska	zbornica.		
zadosti svojim najnujnejšim življenj-	uradnih tržnih	cenah ljubljanskega	
skim potrebam. Te potrebe se raču-	tržnega nadzorstva, za usnje in		manu-
najo po posameznih državah zelo raz-	fakturo pa po	cenah Prvega	delav-
lično, pač po kulturni stopnji naro-	skega konsumnega društva v		Ljub-
dov. Vendar je glavno vodilo pri tem,	ljani. Indeks je	sestavljen na	podlagi
da mora hrana vsebovati neko koli-	minimalne porabe po načelih		gornje
1932/1936 povpr. dnev. število
povpr. dnev.
	zavar.		zaslužek	zavar.	zaslužek	ati
	delavcev		Din	delavcev	Din	*
1.	Poljedelstvo		625	27.52	520	24.39	— 3.13
2.	Javni promet		612	32.—	646	32.—		
3.	Zasebni promet ....	915	33.37	658	31.16	— 2.21
4.	Rudarstvo ......	1	—	18	22.94		
5.	Industr. kamenja in zemlje	4.831	32.80	5574	27.92	— 4.88
6.	Kovinska industrija . . .	6.320	29.34	6853	28.35	— 0.99
7.	Gradnja prevoz, sredstev .	299	23.05	. 348	20.64	— 2.41
8.	Kemična industrija . . .	1.633	40.78	1962	38.62	— 2.16
9.	Centrale za proizv. sile . .	617	42.93	439	40.68	— 2.25
10.	Tekstilna industrija . . .	8.830	32.67	14036	33.—	+ 0.33
11	Industrija papirja ....	1.770	37.82	2095	37.74	— 0.08
12.	Industrija kože in gume .	1.402	37.—	1817	32.74	— 4.26
13.	Predelovanje kože . . .	3.307	21.50	2831	19.64	— 1.86
14.	Gozdno-žagarska industr.	6.898	30.79	6259	24.44	— 6.35
15.	Predel, lesa in rezbarstvo	4.159	24.22	3388	21.33	— 2.89
16.	Industrija hrane in pijače .	3.545	28.50	3850	24.—	— 4,50
17.	Tobačna industrija . . .	858	35.04	941	34.12	— 0.92
18.	Gostilne, kavarne in krčme	3.174	28.05	3329	22.70	— 5.35
18	Oblačilna ind. in čiščenje .	4.699	17.50	4715	16.45	— 1.05
20.	Gradnja železnic, cest in					
	vodnih zgradb			35.24	5068	28.89	— 6.35
21.	Gradnje nad zemljo (viso-					
	ke gradnje) . . . . . .		40.50	5677	34.78	— 5.72
22.	Grafična industrija . . .	1.153	43.22	1148	41.35	— 1.87
23.	Higijena		1 631	24.76	2034	21,15	— 3.61
24.	Občinski obrati ....		36.90	1924	32.61	— 4.29
25.	Trgovine			28.80	3514	26.62	— 2.18
26	Denarni in zav. zavodi, sa.					
	most. pisarne		465	42.90	472	38,—	— 4.90
27.	Gledališča, svobodni po-					
	klici, razno		1.223	34.88	1188	29.24	— 5.64
28.	Hišna služinčad . . . .		13.29	8736	12.85	— 0.34
	(	81.876		88740		
* + večji, — manjši zaslužek napram juniju 1932.
delavstva za 18% višji od povprečne dnevne zavarovane mezde. Zato sem povprečni dnevni zavarovani mezdi pribil 20% in tako dobil tudi povprečne dnevne zaslužke.
Kaj povedo te številke? Da je povprečni dnevni zaslužek delavca znašal v letu 1932. 30.90 Din in je padel do junija 1936. na 28.50 Din, to je za 2.40 Din oziroma za 7.76%. Razlike v posameznih industrijah so seveda še znatno večje, kar je iz tabele dobro razvidno. Najbolj so padli zaslužki v gozdno-žagarski industriji in pri gradnjah železnic in cest. Tu so padli zaslužki za celih 6.35 Din dnevno. Samo tekstilna industrija beleži v tem razdobju malenkostni porast za 0.33 Din.
čino kalorij, ki so delavcu potrebne, da ostane zdrav in da more vršiti svoje delo. Tako računa Zuntz, da je potrebna delavcu pri srednje napornem delu dnevna hrana 3000 kalorij, za ženo je potrebno 2400 kalorij, za otroka nad 5 let starosti 1500, pod 5 leti pa 1200 kalorij. Skupno tedaj potrebuje dnevno delavčeva družina mož, žena in dva otroka hrano, ki vsebuje 8100 kalorij, ali 243.000 kalorij mesečno. Sledeča tabela kaže, koliko in katere vrste hrane je treba vzeti, da se dobi iz njih fiziološkemu minimumu odgovarjajočo hrano, to je, da more delavec in njegova družina sploh živeti in normalno delati.
(Glej tabelo l. na strani 9.)
tabele za delavca-samca. Za družino se potem računa tako, da se od izdatkov za hrano in obleko, delavca-samca, vzame za ženo 80%, za vsakega otroka pa po 40%. Tako dobimo potem najmanjši družinski indeks, ki odgovarja kalorični vrednosti hrane, katero morajo imeti delavec in njegova druižna, da živijo oziroma da imajo sposobnost za delo.
Tako bi moral delavec-samec zaslužiti mesečno 740.50 Din (v juniju 1936), da pokrije svoje najnujnejše življenjske potrebščine. Mesečni zaslužek delavca s 3 člansko družino bi tedaj moral znašati, da pokrije najnujnejše življenjske potrebščine za svojo družino 1699 Din. Iz tega je razvidno, da o družinskih plačah pri nas še dolgo ne bo govora.
L. 1932. je bil življenjski indeks za delavca-samca 770.22 Din, delavca s 3 člansko družino pa 1.747.84 Din. V prvem primeru je bil 1. 1932. življenjski indeks višji za 3.8% oziroma je bilo dražje za 29.72 Din, družinski indeks pa je bil višji za 4.5% oziroma dražje za 78,84 Din napram juniju 1936.
Zanimiva je sedaj primerjava delavskih plač z življenjskim indeksom v letih 1932 in 1936. Prvo, kar nam pade v oči, je, da tudi najboljši zaslužki delavcev ne dosegajo življenjskega indeksa 3 članske družine. Tudi to vidimo, da velik del delavcev-sarncev ne doseže s svojimi zaslužki niti najmanjšega življenjskega indeksa. Slika je približno tale:
Po podatkih OUZD je bilo v letu 1932 59.997 zavarovanih delavcev, kateri so dosegli dnevni zaslužek nad 25 Din, to se pravi, da »o dosegli življenjski indeks. (Seveda samo samci!) 21.879 delavcev pa s svojimi zaslužki tega minimuma ni doseglo.
V letu 1936. pa je doseglo še samo 52.712 zavarovanih delavcev pri OUZD zaslužek nad 25 Din dnevno in je število delavcev, kateri s svojimi zaslužki najmanjšega življenjskega indeksa niso dosegli, porastlo na 36.028. V odstotkih izražena bi bila slika tale:
V letu 1932. je imelo plače nad 25 Din dnevno 73% delavcev in je bilo 27% delavcev, kateri niso dosegli plače, ki odgovarja najmanjšemu življenjskemu indeksu. V letu 1936
pa se je to stanje znatno poslabšalo. Število delavcev, kateri zaslužijo nad 25 Din dnevno, je padlo na 60%, tedaj za 13% napram letu 1932; 40% delavcev pa tega minimuma sploh ni doseglo. Tedaj tudi 13% več kot v letu 1932.
Ta primerjava kaže, da so zaslužki našega delavstva na splošno nižji, kot so bili v letu 1932. v času najhujše gospodarske stiske. Poleg tega, da je v letu 1936. večje število delavcev, ki ne dosežejo plače, s katero bi mogli pokriti življenjske potrebščine za samce, nam ta razčlenitev kaže:
Zaslužki delavcev v letu 1936. so napram zaslužkom (v povprečju) padli za 7.76%, tedaj za 8%. Cene življenjskih potrebščin pa so v tem razdobju padle pri potrebah, ki jih ima delavec-samec, za 3.8%, potrebe pa, ki jih ima delavec s 3 člansko družino, pa so se znižale za 4.5%. To se pravi, da cene življenjskih potrebščin ne padajo v takem sorazmerju in tako občutno, kakor so dosedaj padale delavske plače. Seveda beležimo v letošnjem letu nekaj porasta, vendar brez bistvenega vpliva.
Že ta slika dovolj nazorno dokazuje, v kakšnih razmerah živi velik del našega delavstva. Najvažnejša ugotovitev je, da se življenjske prilike našega delavstva ne izboljšavajo, dalje, da je vedno večje število delavcev z nižjimi zaslužki in ne obratno, kar bi v zdravih gospodarskih razmerah moralo biti. In še, kar je najvažnejše, da plač, katere bi dosegle družinski življenjski indeks, enostavno ni.
Kakšne so življenjske in zdravstvene prilike takih družin, o tem bi mnogo vedeli povedati zdravniki in naše bolnišnice, katere vedno polnijo ti reveži.
Marsikdo bo vprašal, kako je mogoče, da naš delavec tak položaj vzdrži. Dva glavna razloga bi navedli.
V	tovarno hodi na delo poleg njega še žena, ko dorastejo, tudi otroci. Na podeželju pa imajo delavci sem in tja kak košček njive, kozo ali celo kravo in tako skušajo kriti primanjkljaj pri njihovem zaslužku. Pri vsem tem pa je naš delavec v svojih zahtevah zelo skromen. Ker je najpreje treba živeti, se mora odreči obleki in obutvi. Saj vidimo, da ima delavstvo v veliki večini vsaj sezonsko in tako delavstvo, ki nima stalne zaposlitve, po eno obleko in še to čestokrat na kredit.
K vsemu temu pa so potrebne še nekatere ugotovitve. Vedno se poudarja, posebno od strani gospodarskih krogov, da so plače našega delavstva visoke, celo previsoke in da zaradi njih naša industrija ni konkurenčna industriji na jugu države. To ne drži! Podatki OUZD oziroma Su-zorja, ki objavlja povprečne dnevne zavarovane mezde delavcev, kažejo stvarno stanje. Ker nimam pri roki podatkov za leto 1932/36, sem jih vzel iz leta 1930/34 septembra meseca. To je v času še kolikor toliko dobre zaposlitve, Tako sem tudi te povprečne zavarovane mezde posameznih OUZD-jev spremenil v dejanske zaslužke kot preje, in sicer sem jim pribil 20%, tako da odgovarjajo zaslužkom, ki sem jih preje navajal. Po
Edina specialna trgovina ročnih del v Kranju
M. OGRIZEK
ua Rožeuveuskem kluueu podružnica na Stari pošti
vam nudi po izredno nizkih cenah: volno za ročno pletenje vseli vrst in barv, DMC prejee in vse potrebščine za vezenje, predtiskana ročna dela, prte, prtiče v največ ji izberi! Pred tiskanje, vezenje na vsako blago - najcenejše! — Oglejte si našo zalogo pletenin lastnega izdelka. Priznano uajlepši vzorci, trpežna izdelava, solidne cene. Za delavstvo posebno nizke cene!
8
Na&a kulturna organizacija »Krščanska delavska mladina* je začela •z mesecem januarjem 1937 izdajati svoj list pod naslovom
»Vestnik Krščanske delavske mladine«
Naročnina za celo leto je 12 Din. Naročite to za svoje otroke, da se že sedaj v mladosti upoznajo s težavami življenja, kar jim bo pozneje prihranilo marsikatero razočaranje. Pa tudi ti, dragi tovariS, boš našel v njem marsikaj, kar te bo zanimalo. Naroča se na naslov:
Krščanska delavska mladina
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22-1. A.
teh podatkih znašajo oziroma so znašali povprečni dnevni zaslužki na območjih posameznih OUZD-jev:
Povprečen dnevni zaslužek v septembru
Okrožni urad	1930	1934
Ljubljana . . .	. 32.36	27.04
Karlovec . . •	. 28.64	24—
Sušak . . . •	. 39.32	32.58
Split		. 34.62	27.86
Zagreb . • • •	. 34.74	27.88
Novi Sad	. 29.54	23.73
Belgrad ....	. 37.59	30.12
Dubrovnik . . .	. 36.92	29.48
Osijek ....	. 30.07	23.95
Sombor ....	. 26.79	21.25
Skoplje ....	28.93	22.53
Tuzla ....	. 27.81	21.36
Banja Luka . •	. 30.16	23.48
Subotica . • ■	. 26.34	19.44
Sarajevo . • •	. 33.31	24.36
Vel. Bečkerek .	. 28.86	19.42
Niš		. 28.06	20—
Tabela pove, da plače delavcev v drugih krajih naše države niso tako
nizke. V nekaterih slučajih so celo višje od plač delavstva v Sloveniji. Če trdimo, da je pri nas samo povprečje, velja seveda za jug potem prav isto. Res pa je, da ima jug veilik del priložnostnega delavstva, ki dela za vsako ceno. To pa ni nobeno delavstvo, marveč prihaja na delovni trg samo toliko, da zasluži nekaj denarja, nakar se vrača na svoje kmetske domove. Tem zaslužkom pa vendar ne moremo primerjati zaslužke delavcev v organiziranih industrijskih obratih. Kakor vidimo iz gornje tabele, so zaslužki organiziranih industrijskih obratov na jugu države prilično isti, kot pri nas v Sloveniji. Kljub temu, da so na jugu življenjske potrebščine veliko cenejše kot pri nas v Sloveniji in je tedaj realna vrednost delavčevega zaslužka večja nego v Sloveniji.
Približno taka je točna slika razmer in položaja našega delavstva.
I.
INDEKS za mesec junij 1936. Mesečna poraba enega delavca.
		Cene za 1, kg, m		Količina Skupno		Skupno
I. Hrana:	Mere		Din v	kg, 1, kom.	Din	Din
Pšenična moka .... . .	1	kg	3—	9—	27—	
Krompir		1	kg	2.50	3—	7.50	
Koruzna moka		1	kg	1.25	5—	6.25	
Grah		1	kg	12,—	3—	36—	
Riž		1	kg	12—	1 —	12—	
Sladkor 		1	kg	15.50	1.50	23.25	
Govedina		1	kg	10—	3	30—	
Ribe		1	kg	16—	1—	16—	
Mast . 			1	kg	18—	1.50	27—	
Mleko		1	1	2,—	10—	20—	
Sir		1	kg	24—	1.20	28.80	
Maslo ....	1	kž	24—	0.25	6—	
Kava pražena		1	kg	112.—	0.25	28—	
Kava primes		1	kg	17.50	0.50	8.75	
Sol		1	kg	2.75	0.30	0.82	
Jajca 		1	kom.	0.75	15 kom	11.25	
Zelenjava						26.38	315	
II. Obleka:						
Suknjič ..........	1 kom.		250—	y.	62.50	
Suknja		1	kom.	460—	y*	115.—	
Obleka		1	kom.	620—	1	620.—	
Srajca		1	kom.	60—	2	120.—	
Srajca		1 kom.		40—	2	80.—	
Spodnje hlače		1	kom.	25—	2	45.—	
Spodnje hlače		1	kom.	10—	3	30.—	
Nogavice		1	kom.	7—	3	21.	
Nogavice . .	1	kom.	8—	7	48,—	
Ovratnik	1	kom.	8—	6	48,-	
Kravate . .	1	kom.	25—	2	50—	
Kravate . ,			15—	2	30—	
Robci • ■ • . .	1	kom.	4—	3	12—	
Klobuk		1	kom.	120.—	1	120—	
Čevlji 			1	kom.	180.—	1	180—	
	1	kom.	150.—	1	150—	144.—
				1728.50: 12-		
III. Stanovanje						150—
IV. Kurjava: Premog		39—	100 kg mesečno ali 200 kg		v zim-	
drva ....		18.50	skih mesecih, t. j. 6 kg		dnevno	
elektrika . .		6—	v zimskih mesecih			63.50
V. Razno 10%							68—
Skupaj						740.50
Doma in po svetu
Domači dogodki
Uredbo o najnižjih delavskih mezdah
jc pretresal na seji finančno-gospodarski odbor ministrov in jo v celoti sprejel. Uredba bo stopila v veljavo, brž ko jo bo odobrila seja ministrskega sveta. Uredba predvideva najnižjo /mezdo 2.50 Din na uro.
Odbor za konkordat je izvolila narodna skupščina na svoji zadnji seji.
Predsednik odbora je dr. Vojislav Janjič. Nar. skupščina se bo sestala spet sredi
januarja.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je
bil v Romuniji, kjer mu je romunski zunanji minister poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel v imenu Male zveze v Parizu.
Tuji dogodki
Španija povzroča hude skrbi evropskim državnikom. Francija in Anglija sta opozorili nemško vlado na posledice, ki utegnejo nastati radi pošiljanja nemških čet v Španijo. V Franciji so dobili vtis, da hoče Nemčija neke pokrajine Španije kar zasesti s svojimi 'četami.
Baski&ka narodna vlada je zaplenila nemški tovorni parnik, ki je vozil orožje za generala Franca. Nemške vojne ladje so dobile povelje, da ta parnik osvobode.
Dva sinova bivšega preds. španske republike Zamorre sta se prostovoljno prijavila na fronto, ker sta zvesta pristaša republike, a njiju oče trdi, da sta bila k temu prisiljena.
Anglija in Francija sta sporočili italijanski vladi, da bosta odslej imeli v Abe-siniji samo svoje generalne konzulate in da ukinjata svoja poslaništva. Podobno
sta storili tudi Grčija in Romunija. To se smatra kot neko dejansko priznanje Abe-sinije Italiji. Pričakuje se, da bodo podobno storile tudi druge države.
Med Avstrijo in Nemčijo so se pojavili znaki nesporazuma. Nemčija ponuja Avstriji za njen izvoz oborožitev avstrijske armade po nemškem vzorcu. Avstrija na to ne pristane, ker bi to značilo zanjo znatno izgubo. — Avstrijski narod, socialisti so začeli ostro borbo proti režimu.
V	zadnjih dneh so jih pozaprli že več sto.
Gdanska vlada je začela sedaj preganjati in zapirati poleg soc. demokratov tudi pripadnike drugih strank zlasti prvake katol. centruma.
Kitajska vlada se je sporazumela z upornimi generali. Martšal Čankajšek je bil izpuščen in se je vrnil v Nanking. Kakšen je sporazum, se bo videlo.
Položaj delavstva v Nemčiji
V predelovalni železni industriji in v strojnih tovarnah Posarja so z iizpremem-bo akordov na tkzv. hladni način znižali mezde za 20 odstotkov. Odpor delavstva so zlomili tako, da so prijeli in zaprli 120 delavcev.
V renski Pfalci so brezposelne čevljarske delavce prisilno poslali v notranjost Nemčije. Tem izvežbanim delavcem so dali delo na cestah. Zaradi nizkega zaslužka se delavci še sami niso mogli preživljati, kaj šele družine, zato so delo pustili. Prepeljali so jih v koncentracijski tabor v Dachainauu.
Namesto brezposelne podpore, morajo mesta brezposelnim dajati obvezno delo. Če se kdo upira, mu črtajo podporo in ga stlačijo v tabor.
Od srede oktobra do srede novembra t. J. so v Posarju zaprli 150 prejiSnjih krščansko socialističnih in komunističnih strokovničarjev.
Po navodilu Gestapo nemška delovna fronta strogo pazi na vse bivše strokov-ničarje. Vsik poizkus delavstva za izboljšanje obratnih raizmer in mezd naznanijo Gestapu kot »prepovedano strokovno delovanje ali sabotaižo« in Gestapo to preganja po svojih načinih. Gestapo je nemška tajna policija.
Brez dovoljenja stranke ne sme nihče spremeniti delovnega mesta, če ne, je zaprt. Podjetnik ne sme sprejeti na delo takega, ki je brez dovoljenja stranke drugje delo pustil. Tak delavec tudi ne dobi podpore.
Na premogovniku Konig so sporočili delavstvu, ki se je zaradi nizkih mezdi pritožilo, da do 1. 1940 ne dobe nobenega poviška mezd.
1. marca 1935 je prešlo Posaarje na podlagi potvorjenega glasovanja k Nemčiji. Od tega dne pa do 1, julija 1936 je propadlo okoli 1500 obrtniških obratov.
Strokovna poročila
Rudarji
Črna pri Kamniku. Po daljšem času se oglaišamo rudarji iz Črne. V nedeljo 13. t. m. smo imeli sestanek, ki so se ga udeležili v polnem številu člani JSZ. Na sestanku se je razpravljalo mnogo o tež-kočah, ki jih imamo pri podjetju. V začetku novembra se je obrat začasno ustavil. To je bil za nas najtežavnejši udarec.
V	letošnjem letu smo nabrali prostovoljne prispevke in jih poslali stavkujočim delavcem. Sedaj se obračamo tudi mi s prolšnjo na skupine Ln članstvo JSZ, če
INDEKS
mesečna poraba družine 4 članov (mož, žena, 2 otroka) za mesec junij 1936.
I. Hrana za moža-delavca................................................. Din	jjj____
II	Obleka za moža-delavca................................................. Din	144.___
dodatek k hrani in obleki za ženo 80%  ........................................Din	36l7___
dodatek k hrani za 2 otroka po 40%............................................ Din	3^7____
m. Stanovanje...............................................................Din	jOO—
IV. kurjava in razsvetljava — premog........................................Din	102.25
drva trda..................................Din	33.—
drva meha..................................Din	6.25
elektrika..................................Din	10—
V. Razno w%.................................................................. 154 _
SkuPa>....................................................................  Din	1699,-
Kateri čevelj se Vam belj dopade?
Gotovo prvi, bolj negovani čeveljl Vsak čevelj morate napeti na kopito in ga čistiti Z dobro terpentinsko kremo, potem bo zelo trpežen in Vam v veselje. — Najbolj zahtevana in največ razširjena je
ki je izdelana iz pristnega terpertina in žlahtnih voskov, ki močno barva, daje lep, izrazit lesk, ki čisti in konzervira. — Prepričajte se o temi Ime ScHmOll jamči za kvaliteto 1
jim je mogoče kaj žrtvovati za nas brezposelne delavce v tovarni »Kaolin« v Črni. Od borze dela smo prejeli podporo samo za en teden. Trajno bomo obdržali v spominu skupine, katere se bodo spomnile na nas, ki se nahajamo v tako težavnem položaju. — Ob zaključku sestanka so vsi člani zagotovili, da ostanejo zvesti JSZ, kateri zaupamo, da bo branila naše pravice. — Tovarišem pri JSZ vesele božične praznike im srečno Novo leto želi odbor in ostalo delavstvo.
Gradbeno delavstvo
Dol pri Ljubljani. Člani naše skupine JSZ se prav živo zavedajo pomena organizirane borbe potom svoje strokovne organizacije za izboljšanje svojega življenjskega položaja. Njihovo organizacijsko zavest kaže udeležba na občnem zboru in na vseh sestankih od ustanovitve skupine. Na zadnjem sestanku, ki se je vu&il 27. decembra, nam je zastopnik centrale poročal o akciji za sklenitev kolektivne pogodbe gradbenega delavstva. Uspeh v borbi za kolektivno pogodbo nam daje upanje, da bomo tudi mi v prihodnjem letu zopet priborili povišanje naših plač. Kljub povišku 50 par na uro, kar smo si priborili potom organizacije letos, plača 3.50 Din >na uro, ®a delo na vodi in v vodi, še daleč ni zadostna. Dalje smo na sestanku naredili načrt, kakb odipomoči članom, ki so brezposelni. Sedaj v zimskih mesecih, bo zaradi pomanjkanja kredita, do aprila zaposlenih samo dobra tretjina od redne zaposlitve tekom leta. Da se zaposli tudi te, je šla deputacija s tajnikom JbZ po končanem sestanku na županstvo občine Dol in Dolsko s prošnjo, da se pri gradnji mostu čez Bistrico v Beričev«in zaposlijo v prvi vrsti naši brezposelni člani. Župana omenjenih občin sta oblju-'bila vso svojo .pomoč. Pri »Gradeni druž-bi«, ki gradi omenjeni most, bo pa JSZ pod vzela korake, da bo plača zaposlenih delavcev odgovarjala plačam v gradbeni stroki.
V vsak obrat delavske obratne zaupnike
mora biti vodilo organiziranih delavcev v januarju 1937!
Fran Radešček:
Novoletne misli nameščenca
Beseda božja se je učlovečila kar med delovnim ljudstvom, da bi vprav le-to sprejelo veselo oznanilo po Sinu •božjem, po Kralju nebes in zemlje,
■za odrešenje človeštva v kraljestvu Kristusovem in Njegovi cerkvi. Kruh iz žuljavih rok in besedo božjo iz ust preprostega delavca je sprejemal Tisti, ki je — ko je prišla ura — s kruhom in besedo božjo nasičeval množice, ki so se mu smilile. Med ponižane in razžaljene, med gobave in slepe, med lačne kruha in pravice — je prišel sam Bog, da s svojimi postavami ljubezni in pravičnosti veže predvsem tiste, ki morejo in imajo, da dele ljubezen in pravico — ponižanim in brezpravnim.
Kje je torej nameščencu, ki veruje v vseiodrešujočo moč božje postave, mesto njegove dejavnosti?
Vprav nameščenec po razgibanosti svoje duševnosti, po obsežnosti svojega umskega obzorja in po svojem socialnem položaju — je v smislu dobro razumljenega laičnega apostolata prvi poklican, da ponese Kristusa in Njegovo blagovest med zbegano delovno ljudstvo, ki kliče z nemim krikom hudo preizkušane duše: »Gospod, glej, poginjamo — usmili se nas! Pošlji svojega duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!«
Nameščenci! Ne mašite si ušes pred tem krikom, ne zapirajte se v dozdevne trdnjave svojega stanovskega okoliša! Kliče vas krščanska dolžnost pod prapore križa in kladiva, da z grmečimi delavskimi bataljoni prvi prodirete tja, kjer sikajo najhujši zublji v borbi za vstajenje stiskanega delovnega ljudstva in poveličanje božje Vsepričujočnosti!
Razmere v Judeji ob Gospodovem času so bile močno podobne današnjim. Lakomnost in koristolovstvo, gon za dobičkom, pretvara in laž, krivica in sleparstvo, izžemanje in ode-ruštvo — vse to je razjedalo judovski narod, da so pokali temelji Jeruzalema, ki mu je bila prerokovana huda usoda razdejanja. In vse bolj in vse bolj je drvelo v svoji nenasitni pohlepnosti vse, kar se je kot gnilo izločilo iz vrst zapuščenega delovnega ljudstva, v bližino zastopnika mogočne rimske države. Za mastne službe in visoke položaje so neugnani stremuhi prodajali sebe, svoje narodne svetinje in pravice svojega delovnega ljudstva rimskim mogotcem. Nič jim ni bilo več sveto. Celo v hiši božji, v temlju so kupčevali, da je Kristus v sveti jezi pograbil bič in izgnal samogoltnike.
Jezus Kristus ni prišel na svet, da bi branil od propasti stari red, dasi je po besedah »Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega« priznaval veljavne postave, V svoji vsemogočnosti bi bil lahko preprečil vpepe-litev judovskega templja in zaustavil razdejanje Jeruzalema. Tega ni storil. Še več; ko je dejal: »Poderite ta tempelj, in v treh dneh vam ga bom postaivill«, ni s temi besedami mislil samo na svojo zveličavno smrt in vstajenje, marveč je s tem napovedal tudi novo zavezo z Bogom Očetom v smislu ljubezni in pravice za delovno ljudstvo. Hudo mu je bilo, da bo uničeno cvetoče mesto Jeruzalem in da bodo ob razdejanju trpeli tudi nedolžni. Razjokal se je nad Jeruzalemom. Toda sam — najnedolžnejši, najbolj brezgrešni človek — je šel prvi v smrt, kot žrtev za svoje ljubo ljudstvo, v strašno smrt na križu!
Ker je glas ljudstva božji glas, je tudi srd ljudstva, srd božji!
Tja, kjer so zelene mize, kjer žvenketa zlato, more prodreti do skalnatih src denarnih mogotcev ali beseda Kristusova: »Ephetal« — od-
prite se, ali Aronova palica, ki je z njo iz skale izvabil studenec, da je z njim napojil žejno ljudstvo.
In danes je to ubogo delovno ljudstvo žejno pravice in ljubezni — in hrepeni kakor jelen po hladni studenčnici . . .
Če je Antikristovo seme, sejano v ljudska srca, ki so jih razbrazdili ostri lemeži nenasitnega kapitalizma, vzka-
lilo	in ograža svetovni mir, — tedaj ne rujmo plevela, ki bo ob žetvi pre-vejan in v ogenj vržen, da ne po-mandramo klenega zrnja, marveč dajmo žarkom božjega Solnca, da s svojo toploto ljubezni prekvasi burna gibanja delovnih množic za zmago pravice v duhu Kristusove blagovesti!
Katoliški nameščenci! Nastopajoče leto Gospodovo 1937 krije v sebi mnoge kali dobrega in zla — oboje po božji milosrčnosti in dopuščenju. Ne držimo križem rok, zavihajmo rokave in navdušene naj nas vodi križ in blagoslov Gospoda med vznemirjeno -delovno ljudstvo! V miru in boju
—	v dobrem in zlu — povsod smo božji!
Z delavstvom nas vežejo isti in enaki interesi za zboljšanje gmotnega položaja, prav posebno pa je kršč. socialno delavstvo po svoji krepki borbenosti, razgibani dejavnosti in po svoji neizprosni krščanski miselnosti v duhu cerkvenih delavskih okrožnic
Večkrat opazujemo tiste nameščence, ki v visokih položajih nadomeščajo šefa, pa se prav malo zavedajo, da so tudi sami nameščenci in na svoje tovariše, ki so jim podrejeni, gledajo kot na manj vredna bitja. Ali pa če že to ne, vsaj mislijo, da ti nižji nameščenci nimajo svojih misli, oziroma da jih ne smejo imeti. Marsikateri od teh šefov zelo rad govori o izrabljanju delavcev in nameščencev, sam pa ni do svojih podrejenih nič boljši kot šef (lastnik) ali pa je včasih še slabši. Prav nič ga ne teži vest, če morajo po njegovi krivdi nameščenci delati čez uro ali pa tudi ob nedeljah. Slišal sem že, ko je tak šef-nameščenec zmerjal svoje podrejene, da njihovo delo ni nič vredno in da sploh nič ne delajo. Čeprarv vem, da morajo pri tem podjetju nameščenci die-lati do 10. ali celo 11. ure zvečer, ne da
kem primeru branila božje in človeške pravice delovnega ljudstva.
V sedanjih velikih trenutkih pustimo nameščenci ob strani vse, kar nas loči od delavstva. V delavskih zbornicah je naša moč in naše zavetišče, kjer bomo tudi svoje posebne stanovske zadeve lahko urejevali.
Ne bojmo se ostrašujočega komunizma, ki žanje le tam, kjer mu je prepuščeno prosto polje, da licitira na krive nagone nezavednih množic. Proti materializmu in brezboštvu nas tudi v krempljih rdečih petelinov varuje verski idealizem in premoč naših protikapitalističnih načel Kristusovega evangelija.
Z delovnim ljudstvom za Kristusa in zaradi Kristusa in Njegovega evangelija! Če to izvojujemo, nam bodo navržene božje in človeške pravice, ker je Kristus pot, pravica in resnica!
V tem znamenju — znamenju križa — z ramo ob rami s kršč. soc. delavstvom zasadimo naš plug v razore novega leta, da bo ob letu osorej tudi nameščenslkemu stanu po božjem blagoslovu kaj prida sadov v duhovnem in gmotnem oziru.
Jezus Kristus, čigar ime je mnogim v pohujšanje in padec, je vprav delovnemu ljudstvu — in to smo tudi mi nameščenci — v odrešenje in vstajenje.
Vrzimo mreže na široko in daleč od plitvin ...
bi dobili čezurno delo plačamo. Poznal sem pa tudi takega visokega nameščenca, ki je svoje podrejen« silno rad prikrajiše-val in če je le mogel, plače znižal, da bi se tako prikupil svojemu šefu. Nazadnje pa je bil sam vržen na cesto in je po nekaj mesecih brezposelnosti sam iskal podpore pri borzi dela. Dokler je bil pa v službi, sc je iz organizacije norčeval in organizirane preganjal.
So sicer nekateri nameščenci na visokih položajih, ki spoštujejo svoje podrejene in se zavedajo, da so sami tudi nameščenci in da pravice, ki jih imajo sami /adi tega tudi ne kratijo drugim. Ali teh je malo. Mnogo je pa takih primerov, da prej dosežeš svojo pravico pri šefu kot pri nameščencu, njegovemu namestniku.
Da si pri takih namišljenih šefih nameščenci sami ne morejo nič pomgaati, je
jasno. Tu pride do veljave samo organizacija, kajti le z njeno pomočjo lahko nameščenec uveljavi svoje pravice. Poznam tudi nameščence, ki so sami organizirani, do svojih tovarišev pa nimajo nobenega spoštovanja, ampak samo gledajo, kako jih bodo pri svojem šefu črnili. Za take nameščence je prava sramota, da so organizirani, ker samo škodujejo organizaciji in svojim tovarišem. Vsak organiziran nameščenec mora biti značaj in za svojega tovarišia storiti le dobro, pa naj bo kakršnegakoli prepričanja. Če bomo nameščenci krepko skupaj držali, nas ne bo mogel nihče tako silno izrabljati, ne šef, še manj pa šef-nameščenec. —arz.
Pereča nameščenska vprašanja
Borba za vsakdanji kruh zajema danes prav vse stanove. Tudi nam nameščencem ni prizanesla in nas vrgla v ta vrtinec, kjer si moramo pomagati pač, kakor moremo.
Vsa nameščenska socialna zakonodaja pri nas, ki vsekakor prednjači pred vsemi ostalimi deli naše diržave, ne more re*šUi težkega p<oloža»ja nameščencev. Vsi dosedanji poizkusi rešiti ta vprašanja, so neznatne kaplje v morje. Vzroki tega stanja so bolj ali manj znani in mnogo se piše o tem v strokovnih in drugih listih. Vojna, porast nameščenskega naraščaja, krčenje obratov zaradi nadprodukcije. Saj vemo, da se je v povojnem času vsak lokal uporabil za tovarno, danes pa se ti obrati reducirajo in v njih lokalih se odpirajo restavracije in gostilne.
Trditev, da je kvaliteta nameščencev vedino slabša pa tudi ne drži dobesedno, saj vendar vemo, da vsesplošni napredek vedno več zahteva i od nas privatnih nameščencev. Vsak nameščenec mora biti danes strokovnjak v svojem poslu in mora pokazati celega moža, če se hoče obdržati in da ga najmanjša sapica — redukcija ne ipožre. Tudi je danes služiba v našem poklicu vedno težja in napornejša radi delitve dela. Z diferenciacijo dela smo pridobili v svoj stan najrazličnejše akademsko naobražene ljudi, zdravnike, profesorje, advokate, ki jih potrebujejo velepodjetja, s čimer se je nivo našega stanu dvignil, toda ne brez posledic. Svo-ječasno je vodil podjetje gospodar sam, danes ga pa po večini uradnik in s tem se je odgovornost le-tega samo povečala. Res je, da je trg z nameščenci kot z drugimi delovnimi močmi prenatrpan, kar pa zopet ne opravičuje znižanje naših pre1 jemkov. Statistika nam pove, da s.o sC prejemki od predvojnega časa na danes neverjetno znižali z ozirom na splo&ni
življenjski indeks. Ista statistika pa nam prav zgovorno priča, da povsod temu ni tako. Naj omenim Češkoslovaško, ki je v tem pogledu na prav zavidnem položaju. Mnogo, mnogo je načinov za izboljšanje sedanjega socialnega in gospodarskega položaja i našega. Dvojno zaslužkarstvo naj bi se po naJem mnenju pod kazensko sankcijo prepovedalo. Različni delovni časi to razvado le še večajo, ter tako socialno zlo le podpirajo. Dobro usluižben-
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesli*y Poslovenil Radej Ciril
Ta povest je izrezek iz resničnega življenja premnogih proletarskih družin pri nas in skoraj po vsej širni zemlji. Kajti povsod je tako, da izkorišča človek svojega sočloveka in ko ga ne rahi več, ga požene na ulico. In ni več zanj mest1, v družbi in ni kruha ne zanj in ne za njegovo družino. To je obupna borba za golo življenje, za čisto pravi vsakdanji kruli.
Močan sončni pramen je lil skozi okno in ob-svetljeval na nasprotni steni okrog sence zgornje polovice posteljišča pravokotno ploskev na preprogi, ki se je čudno prelivala iz zelene v žolčasto barvo. Bakrena krogla nu železnem posteljnjaku, ki je metala svojo sploščeno senco na steno, je sijala kot kepa žarnega zlata. Videti je bilo, kakor da je razlit preko nje čist žareč ogenj in kakor da se na njej igrajo žarki. Bolj kot sončna svetloba, ki jo je zalivala, se je lesketala in žarela. Na tej bleščeči svetlobni sliki so Ivanu Cooku obvisele oči takoj, ko se je prebudil. Toda moral jih je šiloma zopet zatisniti. Edino tega se je domislil, da je včeraj izgladil kroglo, ko je pomagal ženi očistiti spalnico. Za kratek hip je še poležal in zbiral svoje misli. Ugibal je, kateri dan v tednu naj bi bil ...
Sobota.
Že res, danes teden pride uradnik Brezposelni-škega sklada in kot je prišel, tako bo tudi odšel. Tega strašnega dne v mescu se je bal Ivan bolj radi Ivanke kot radi sebe. Zakaj ta dan je šel Ivanki ves njen čas po zlu. A pomagati ji ni mogel nič. Moral je gledati, koliko njegova žena trpi, a ni ji mogel spregovoriti besedice v tolažbo. Njegovo življenje je bilo pusto in brezupno. On je trpel po svoje, ona po svoje. Tedaj je odprl oči in se okrenil, hoteč se ozreti nanjo.
Žena je ležala vznak in trdno spala. Raz čelo so se ji usuli kostanjevi lasje, ki so ji ležali zmrščeni ob vzglavju. Po motnih pegah na obrazu si videl, kako ji štrle kosti iz mesa. Okrog nozdrvi je bilu smrtno-bleda. Pod očmi in na čelu so se ji zarezale črte \ mehko, gladko meso. Nemara so ljudje vprav zato trdili, da se je v zadnjih treh letih postarala. Morda so pa tudi opazili, da sta oba izgubila svojo prejšnjo duševno svežino in moč. Ivan se je zopet obrnil nazaj k svetlobni igri žarkov in k zlati bleščeči krogli. Navdajati ga je začela nekakšna nestrpnost, pomešana s sovraštvom in srdom. Toda v njegovih čuvstvih ni bilo ognja, marveč le medel poudarek tistega splošnega čuvstvovanja in razpoloženja, ki se je v njem popolnoma ukoreninilo. Nekaj mu je jemalo polet, da se ni mogel povzpeti na tisto višino, na kateri bi moral biti in ki se je docela prilegala njemu kol takemu. Ko bi mogel to pozabiti, ko bi se mogel popolnoma prilagoditi temu nižjemu življenjskemu nivoju, bi mu življenje bilo morda znosnejše, znabiti bi svobodneje zadihal. Toda tega ni mogel in vedel < je tudi. da kaj takega ne zmore. Zato so ga zopet prevzela prejšnja čuvstva: nestrpnost, jeza, sovraštvo. Čutil se je zares nesrečnega.
Pod oknom so se zaslišali okovani čevlji: nekdo je prihajal po tlaku. To bo najbrž Winterjev Karel. Na delo odhaja. Pol šestih je. Vsako jutro ob pol šestih jo primaha mimo Karel s svojimi okovankami. Zaposlen je v blackleyskem rudniku kot črpalec. Že leta in leta dela po sedem dni na teden. Danes, ko je sobota, v rudniku praznujejo, a Karel mora vendarle iti na delo.
V tenby-ski jeklarni, oddaljeni štiri milje, je nizko in zamolklo zatulilo. Pol šestih je. Ivan bi bil vedel, da je pol šestih, četudi bi njegovo uho ne ujelo nikakega glasu, ki naznanja čas, pa naj si bo to tvorniška sirena, ki je tulila, da se je njegova soba
— tista napadalna četa, ki bo v vsa
Nameščenci na visokih položajih
10
Za varstvo pravic naših izseljencev
Skrb za izseljence je moralna in gospodarska
stvo podjetja je steber vsakega podjetja, z njim podjetje uspeva, a lahko tudi umira. Vsak razumen gospodar upošteva vse te činjenice in odreže po svojih in podjetniških močeh pošten kos kruha pravice uslužbencu, kar je v ne malo korist podjetja in splošnega zadovoljstva. Veliko je činjenic, ki odločajo o našem stanu, vse pa je mogoče odpraviti pri dobri volji in pravem razumevanju težkih na-meSčenskih prilik.	B-Lč.
Za razširjenje pokojninskega zavarovanja
V	dnevih 21. in 22. t. m. se je mudila v Belgradu 31 članska deputacija name-ščenskih organizacij, Delavskih zbornic in Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Našo organizacijo je zastopal tpv. Dobo-vilše*k. Deputacijo je vodil Sarajevčan radii Kurtagič, kateri je pri pristojnih ministrstvih dovolj jano in ^ točno razložil pomen in namen deputaci’;e.
Pri spejemu je socialni minister gosp. Cvetkovič izjavil, da so mu vse delavske in nameščenske težnje dobro znane, vendar pa, 'da so težave pri izvedbi, ker je treba zainteresirati tudi ostale predstavnike, da se kolikor moč ovire čim bolj odmaknejo. Osebno je vsekakor za razširjenje. Povdarjal je, da ima vlada namen najprej uzakoniti minimalne mezde, zatem provesti delavsko starostno zavarovanje, ki je tudi zelo važno, a zadnje je na vrsti razširjenje pokojninskega zavarovanja.
Drugi sprejem je bil pri trgovinskem ministru g. Vrbaniču. On je bil očividno nagnjen bolj na delodajalce in je bil tudi pri izjavah bolj skromen. Obljubil pa je končno, da razširjanju ne bo nasprotoval. Izvedbo bo treba izvesti vsekakor v harmoniji z drugo platjo t. j. v sporazumu s redstavniki trgovine in industrije, ker bi il sicer odpor prevelik. Napotil je deputacijo dalje do ministrskega predsednika g. dr. M. Stojadinoviča. Deputacija je našla pri njem mnogo razumevanja in dobre volje. Težnje so mu znane. Rekel je, da vnešeni amandmaji v finančnem zakonu niso samo za parado, temveč zato, da se jih izkoristi v prid nameščencem. Tekom proračunskega leta bo razširjenje izvršeno. Od ministrskega predsednika je
Nakup Knezovega zemljišča
Kakor smo svoječasno poročali, se je pogajal Pokojninski zavod za nakup stavbenega zemljišča, ki ga je ponudila tt. Knez v bližini Šišenske nove cerkve. Pogodba je bila od uprave že sklenjena {po naših informacijah je bila cena 6 milijonov dinarjev) ter predložena v odobritev ministrstvu. Slednje je pa kupčijo zavrnilo iz vzroka, ker je PZ kupoval zemljišče, da ga proda naprej, kar je ministrstvo smatralo kot spekulativni nakup, s katerim se PZ ne sme baviti. Postopek ministrstva je popolnoma pravilen, kajti PZ naj bi zemljišče kupil za zidanje nameščenskih stanovanj, kar smo že ope-tovano predlagali. Radi tega nam ni nič hudo, iče je bil predmetni nakup zavrnjen, ker od njega nameščenci ne 'bi nič imeli.
Velik del našega majhnega slovenskega naroda ije obsojen na izseljevanje. Sto tisoči so odšli na vse strani sveta — za kruhom. Talko jih danes najdemo v vseh evropskih državah, kamor je bilio izseljevanje mogoče in prav talko v vseh deželah onkraj širokih morij. Zadnja leta, ko so vse države začele kar najbolj omejevati doseljevanje, je ta odliv nekoliko prenehal.
Pretežni del teh naših izseljencev tvorijo delavci in kmetski fantje, pa tudi dekleta, za katere ni bilo dovolj kruha doma na rodni grudi. Mnogi, ki odhajajo v tujino, gredo največ zato, da si nekaj prislužijo in se naito zopet vrnejo. Pa tudi mnogi izmed tistih, ki pod silo razmer ostanejo na tujem, še vedno upajo, da se vendarle vrnejo v domače kraje. Predvsem si želijo toliko prihraniti, da bi v domovini vsaj za silo mogli živeti. Zneski, ki jih pošiljajo domov, so znatni in gredo vsako leto v stotine milijonov. Tako poroča Izseljenski vestnik Rafaelove družbe »Rafael«, da so v letu 1935 poslali nič manj kot 192 milijonov din. Vsekakor znesek, ki je za naše razmere uvaževanja vreden. Pri vsem tem pa gredo našim izseljencem in s tem seveda tudi našemu narodnemu gospodarstvu v nič še težki milijoni. Naši delavci-izseljenci, zlasti tisti, ki so zaposleni v rudnikih in industriji, so pretežno zavarovani zoper nezgode, starost in onemoglost. Leta in leta plačujejo prispevke, pa pride redukcija — in so ob vse. V nadi, da bodo kje drugje našli zaposlitev, porabijo prihranke in končno ne preostaja drugega kakor pot v domovino in še to na način, ki so ga najmanj zaslužili. Tako se teh ljudi polašča zagrenjenost in obup. Domovini so dali vse svoje prihranke, ob vrnitvi pa za nje ni nikjer nobene podpore, še manj pa toplega mesta. Pa se potem še čudimo takemu človeku, če obupa nad vsem in je prepričan, da bo re&itev prišla le, ako se vse od kraja, kair danes je, razbije in uniči. Pa ne, da ima od tega škodo in težko življenje samo izseljenec. Koliko trpi pri tem njegova družina! In še: kako ogromno škodo ima od tega država sama. Poleg strašnega trpljenja in nezadovoljstva, ki se s tem
ustvarja, ima še stroške, ki jih mora kriti za vožnjo takirti izseljencem in razne druge izdatke. V ogromnih primerih bi se dalo vse to našim izseljencem prihraniti, kar bi bilo dobro tako za izseljence kakor za državo.
Ugotovil sem že, da večina izseljencev računa na povratek v domovino, da si tukaj kupi skromen dom in tako zagotovi primerno življenje. Bilo bi torej dobro za ugled in za glo-spodarstvo države, da bi na vsak način kar najbolj branila in varovala pravice naših izseljencev. V resnici pa pusti, da jim propadajo pravice, ki izvirajo iz pokojninskega zavarovanja.
V	milijone gredo zneski, ki so zaradi tega izgubljeni. Prečestokrat se zgiodi, da jih kot tujce prve odpuste in jim je vzeta vsaka možnost, da bi mogli priti do pravic, ki jim gredo iz zavarovanja. Treba jim je tedaj v vsakem primeru to pravico zavarovati. To terja ne samo naravna pravičnost, marveč je to dolžnost države. Pri vsem tem, kakor je bilo že poudarjeno, ima vendar tudi država korist in je zato nerazumljivo, da se pri nas to vprašanje tako malo upošteva. Od naših izseljencev se zahteva ob vsaki priliki spoštovanje do domovine, za nje se pa v resnici prav nič ne stori in ne skrbi. Več skrbi tedaj za izseljence pa bodo tudi ti spoštovali domovino in ji tudi dali, kar so ji dolžni!
Doslej se izvaja vzajemna pogodba glede starostnega zavarovanja samo z Nemčijo. Z Avstrijo je sklenjena že nekaj let, vendar se do danes iz neznanih razlogov ne izvaja. Pripravlja se tudi s ČSR, vendar bo ta za nas brez večjega pomena, ker tam ni veliko naših ljudi. Bolj bo to v korist češkim nameščencem, ki so se prese-
lili	s tekstilno in drugo industrijo k nam v Jugoslavijo.
Kakor so te pogodbe važne, nujne in potrebne, vendar so z njimi interesi izseljencev zavarovani le enostransko. Na primer: Ako hoče izseljenec uživati pravice, ki mu jih daje dogovor z Nemčijo, se mora vrniti v domovino. Ako pa gre v kako drugo državo, tedaj kljub plačevanju prispevka, s katerim varuje sVoje pravice, le-teh ne more izkoristiti. Pa še nekaj je ve-
dolžnost države
like važnosti. Med nekaterimi državami veljajo dogovori, da so njihovi izseljenci v drugi državi, sopogodbe-iici, popolnoma enakopravni z domačimi delavci. Naši izseljenci tega ne uživajo razen v državah, s katerimi ima-m'o dogovor o socialnem zavarovanju.
Mednarodni urad dela je izdelal in na svojem rednem zasedanju 1. 1935 sprejel besedilo konvencije pod naslovom »Pokojnine izseljencev«, ki določa, da delavci-izseljenci lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice, izvirajoče iz pokojninskega zavarovanja, v vseh državah, ki to konvencijo sprejmejo in uveljavijo.
Naša država je na ratifikaciji te konvencije zelo prizadeta, saj si bo na ta način zagotovila dotok denarnih sredstev v obliki pokojnin, ki jih bodo iz tujih držav prejemali delavci-izseljenci po svoji vrnitvi v domovino.
Iz čisto gospodarskih razlogov je torej potrebno, da naša država to za naše izseljence tako važno konvencijo čimprej vzakoni. To zahtevajo še prav posebno naši slovenski nacionalni in gospodarski interesi. Rozman Jožko.
H konvenciji »Zaščita pokojnin izseljencev«
Dopolnjujoč meddržavno socialno zavarovanje, ki je bilo urejeno v prejšnjih zasedanjih, je mednarodna konferenca za delo 1. 1935 sprejela načrt konvencije meddržavne pogodbe o ustanovitvi mednarodne uprave za ohranitev pravic v zavarovanju za primer invalidnosti, starosti in smrti. Omogočiti je treba zavarovanim delavcem, ki se morajo zaradi negotove eksistence seliti iz države v državo, da pridobijo možnost izrabe svojih pravic iz zavarovanlih dajatev.
Izmed možnih načinov, kako naj se izrabijo pravice delavcev, ki so bili člani zavarovalnih zavodov v dveh ali več državah, je konferenca izbrala tisti način, ki ustanavlja kontinuiteto zavarovanja. Zavarovalna razdobja, ki jih je izseljenec dovršil v svojem poklicu v različnih državah, tvorijo nepretrgano vrsto oziroma se seštejejo v enoto, tako da more upravičenec uveljavljati v vsaki državi vso zavarovalno dobo, ne da bi bil v nevarnosti, da bi izgubil prispevke, ki jih je plačal v katerikoli državi. Pri ugotavljanju, ali ima izseljenec pravico do dajatev, upošteva vsak zavod ne le zavarovalno dobo, dovršeno pri njem, temveč prav tako razdobja pri vsakem drugem zavodu, ki prispeva mednarodni upravi za ohranitev pravic. Po drugi strani je vsak zavod pooblaščen, da zniža v določenem razmerju dajatve ali enote dajatev, ki so določene nezavisno od časa, ki je v njem bil kdo zavarovan, ker se pri računu drugih dajatev niso upoštevala vsa razdobja zavarovanja. Zato se je konferenca odločila organizirati v korist delavcev izseljencev ohranitev pravic v teku pridobivanja.
Konferenca je šla še korak dalje. Proučila je tudi drugo stran vprašanja ohranitve pravic, ohranitev že pridobljenih pravic, postavila načelo popolne ohranitve pravic. Zavarovanec, ki mora zapustiti državo, v kateri ima svoj sedež zavarovalni zavod, ki mu je že izplačeval dajatve, obdrži pravico na te dajatve ne oziraje se na to, v kateri državi biva. Pri tem so predvidene še druge morebitne okolnosti, po katerih se ravna višina dajatev.
Konferenca se je zadovoljila s tem, da je postavila glavna načela za varstvo pravic delavcev-izseljencev in prepustila državam, ki so članice mednarodne uprave za ohranitev pravic, vso svobodo ukrepanja, ki je združljiva s smottrom te uprave. Tako je torej državam, ki se sporazumejo o tem, dano na voljo, da se v medsebojnih od-
kar narahlo zamajala ali pa Karlove okovanke, ki so razbijale po asfaltu. Vsako jutro se je zbudil ob pol šestih, in to že celih štirinajst let, odkar je zapustil wingrove-ski rudnik in je odšel v Tenby. To se je zgodilo, ko je bil star dvajset let. Zadnja tri leta se mu je včasih primerilo, da ni zaspal pred pol štirimi zjutraj, ker ga je mučilo dejstvo, da je brez posla. A ni spal dolgo, ob pol šestih je zopet odprl oci in vstal. Tega ni storil zato. ker bi ne mogel več spali, toda vedel je, da bi si s tem le pokvaril spanje v naslednji noči.
Obrnil se je zopet na svojo pravo stran. To kretnjo je napravil vedno, preden se je dvignil iz postelje. Nato se je za hip uprl z nogami ob železno posteljno vznožje. Kar čudno ga je spreletelo, ko je moral napraviti to kretnjo, ko je moral vedeti in občutiti, da ima telo. Kadar se je poprej, ko je še imel delo, vrnil domov iz jame in se je drugo jutro zbudil, je začutil, kako se mu je razlilo po vsem telesu nekaj lepega, skoraj bi rekel, svežostnega i„ vedrega. Navadno se je začel smehljati samemu sebi: iztegnil je roke in noge, odprl nočno omarico in pii tem se mu je od smeha trebuh tresel. Takrat se je še zavedal svoje lepe postave in svoje jeklene moči, zavedal se je, da so skrite v njegovem telesu sile. ki bi kljubovale vsemu svetu. Žena je bila takrat zanj nekaj prirodnega. Njeno telo mu je bilo potrebno. Počutil se je velikega in močnega. Življenje in ustvarjanje je kur prekipevalo v njem. Žena je imela zanj ta zmisel, da ga je mirila in krotila, da se sile niso v njem preveč razdivjale. A kako se je prebudil tisto jutro! Odprl je oči in je bil zbujen. To je bilo vse, kar je storil in občutil. Prejšnje čase, ko je bil zaposlen, so se mu misli takoj, ko se je zbudil, zbistrile in se spravile na najbolj vsakdanje stvari. Začele so broditi po tej stari šari vsakodnevnih reči, jo urejati in si krčiti pot skoznjo. A danes je sicer tudi odprl oči, toda v mislih in čuvstvih se je zaprl pred okolico, ki
je že čakala nanj vso dolgo noč, da plane nadenj in ga zatopi v neizogibno vsakdanjost. A tisto jutro je bilo še teh vsakdanjih stvari kaj malo. Zato so mu čuvstva in misli toliko bolj otopele. Kajti ko bi se bil mogel le za hip porazvedriti in privoščiti svojim mislim le trenutno zabavo, bi se bil ob resničnosti ogrel ali pa bi se bil gnan od neistinite, trhle sile vrgel na kako delo. Toda to je bilo zanj preveč sentimentalno in nedosegljivo. Res pa se je včasih dvignil v postelji in se sede zamislil nazaj v tiste čase, ko je imel še delo in si je služil denar. Kako čedna in ljubka je bila njegova žena, kadar se je vrnil domov z dela! Rad jo je dražil, da jfc vedno bolj prikupna in da ob petkih, ko ji mora dati denarja, vedno bolje kuha. Tedaj priskaklju od nekod njegov mali dečko. Ves je umazan od nog do glave. Že se je začel smukati okrog njegovih rudarskih hlač. Rad bi pil iz steklenice, ki jo je očka potegnil iz žepa, preden je slekel rudarski suknjič. Ob takšnih spominih bi se bil najrajši kar razsrdil sam nad seboj, ko bi le občutil zmisel solz, ki so zalivale vso njegovo okolico. Kadar pa se je zamislil drugam in krenil v nasprotno smer, se je le nerad udajal nadam, da si lahko svojo bodočo srečo sam pribori. Branil se je verovati v te nade, dokler se v njih ne pokaže kaj stvarnega, dokler se z njih perotmi ne povzpne do tiste višine, s katere je kot brezposelni zdrknil. Do vrha ne potrebuje nikake pomoči. Kaj hitro bo splezal nanj brž, ko nanese prilika. A vprav to, ali nanese prilika kedaj, je bilo zelo dvomljivo, vedno dvomljiveje. Ta dvom je še bolj netila žena, ki je nenehoma ponavljala: »Morala bova poprijeti za vsako delo, če sploh kedaj dobiš delo.« S tem je hotela samo potolažiti samo sebe. Dokler še čaka te prilike, da dobi delo, mora vse svoje duševne moči in ves svoj čas porabiti za to, da se zasidra v tem novem nizkem osredju, ki ga je vanj pahnila brezposelnost.
(Nadaljevanje prih.)
11
Delo in socialna pomoč
Pogodba med Francijo in Jugoslavijo
V	novembru in decembru 1. 1. so se v Belgradu vršila pogajanja za sklenitev naše trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Pri tej priložnosti je Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani naslovila na ministrstvo
2322./36. — Ref. R/K.
za socialno politiko in narodno zdravje vlogo, v kateri naglaša, naj naša delegacija zahteva od strani zastopnikov Francije, naj vzakoni »Pogodbo o delu in pomoči«. Vloga se je glasila takole:
17. XI. 1936.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje
v
Belgradu.
V letu 1932 so se v Parizu vršili med zastopniki naše kraljeve vlade in republike Francije razgovori za sklenitev reciprocitetne pogodbe o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev. Ob tej priliki sta se obe državi pogodbenici sporazumeli na tekst pogodbe, katerega je naša država tako v parlamentu kot senatu v letu 1933 ratificirala. Prav tako bi morala to pogodbo ratificirati tudi republika Francija. Kajti, dokler to ne izvršita obe državi pogodbenici, dogovor nima pravne veljavnosti. Od sklepanja te pogodbe so potekla štiri leta, vendar francoska vlada v item času ni smatrala za potrebno, da s svoje strani dogovor ratificira.
Naproišamo ugledno ministrstvo, katero je na ratifikaciji te pogodbe najbolj živo zainteresirano, naj skrbi za to, da delegacija, katera vodi razgovore za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo, stavi tudi zahtevo po ratifikaciji socialne pogodbe s Francko, katera je bila sklenjena v Parizu leta 1932.
Smatramo, da je to tudi del gospodarskega vprašanja, ki sega v živo bit naših izseljencev. Zato je prav, da se ob tej priliki tudi to zahteva.
Zato naprošamo visoko ministrstvo, naj apelira na kraljevo vlado, da naroči delegaciji, ki vodi dogovore za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Francijo, da med drugim stavi tudi zahtevo po takojšnji ratifikaciji socialne pogodbe, sklenjene leta 1932 v Parizu.
Za Jugosl. strokovno zvezo:
T. č. načelnik:	Tajnik:
Na to vlogo je Jugoslovanska strokovna zveza prejela iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje
odseka za zaščito izseljencev ta-le odgovor:
Min za soc. politiko in nar. zdravje, odsek za varstvo izseljencev — Belgrad.
St. broj 87567 .	23.	novembra	1936.
Jugoslovanski strokovni zvezi
Ljubljana,
V odgovor na tamkajšnji dopis št. 2322 od 17. no iembra ministrstvu je čast sporočiti, da je takoj storilo potrebne korake v ministrstvu izunanjih zadev radi ratifikacije »Pogodbe o delu in pomoči« od strani Francije, ob priliki sedanjih trgovskih pogajanj.
Po naredbi ministra, šef odseka za varstvo izseljencev:
Dr. Fedor Aranicki.
Upati je, da tako ipridemo v krait-kem do uveljavljenja in izvajanja pogodbe »O deilu in pomoči« med repu-
bliko Francijo in našo državo, kar bo v veliko korist našim delavcem-izse-ljencem, ki delajo v Franciji.
Slovenci, rudarji, pošiljajo pozdrave
Iskreno pozdravljamo rudarji iz Zvart-berga v Belgiji svoje tovariše rudarje v Jugoslaviji. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto!
Morda nam tu na tujem kakor tudi vam v domovini novo leto prinese več sreče in zadovoljstva. Kakor vi, tako se moramo tudi mi boriti za svoje pravice.
Letos nam je bil naklonjen vsaj šest-dnev-ni plačan dopust in upamo,, da vsaj to obdržimo za naprej.
Pozdrave pošiljamo: Alojz Smeh, Martin Špolanak, Jožef Bauhenger, Alojz Er-pič, Jožef Žolnir, Jožef Zaletel, Georg Markovič, Georg Podgornik, ‘ Paul in Franc Ajdušek.
Viničarji!
St. Miklavž pri Ormožu. Odprto pismo onemu, ki se ga tiče in viničarjem v vednost. — Organizirani viničarji smo si pied leti ustanovili pri svoji centrali Strokovni zvezi viničarjev v Ljutomeru »Posmrtninski sklad«, v katerega vplačujejo viničarji predpisane privspevke za vse družinske člane, zato pa se more iz tega sklada dobiti ob slučaju smrti do IOCj Din posmrtninske podpore in to za vsakega člana v družini, ako so ob času smrti vsi prispevki redno plačani
Ta naša ustanova je za viničarje veliko dobro. Ako pride v družino smrt, z njo pa stroški za pogreb, viničar, ki je član, takoj ve, kam gre po pomoč. Res je, da viničarju tudi občina poskrbi za rakev in kar je še pri tem neobhodno potrebno
  toda znano je, da so taki pogrebi še
posebej »žalostni«. Zato pa z redkimi izjemami vsak viničar, ako le količkaj premore ali ima vsaj »kredit«, vzame stroške v svoje breme, četudi mora potem večkrat leta in leta te dolgove »kr-
Pati« in radi tega 'še pomanjkanje trpeti, ogrebni stroški so namreč za naše plačilne zmožnosti in z ozirom na naš zaslužek od 2—8 Din dnevno, naravnost ogromni.
Med slične ustanove, kakor je naš Po-smntninski sklad, spada tudi n. pr, zava-
nosih ravnajo po drugačnih predpisih, do dajatev, upošteva vsak zavod ne le samo če bodo ti posebni predpisi v celoti za zavarovance vsaj tako ugodni kot občni pravilnik, ki ga je sklenila konferenca.
L'Ann6e Sociale 1935.
Mednarodni urad dela.
nizator »potegnil«, odločno odklanjamo in pripominjamo, da so že razni agenti zavarovalnic vse drugače svoje zavarovance potegnili. Ako bi mogoče ta zastopnik želel vedeti kako, mu to prav radi v prihodnji številki »Delavske pravice« pojasnimo Ne mislimo pa o tem zastopniku samem ničesar nepoštenega, če rečemo, da ni lepo obrekovati delavske voditelje, s čimer pa boste, g. zastopnik, prav malo dosegli. Naši. viničarji so namreč že toliko dozoreli, da razumejo Vaš prozoren
namen, ki bi hoteli pri viničarjih ubiti smisel za organizacijo, da bi potem mogli neki ljudje to delavstvo kot neorganizirano popolnoma nemoteno izkoriščati.
Za sedaj dovolj! Kdor more, naj gre h Karitas, mi viničarji pa, ki tam plačevanja ne zmoremo, bomo še nadalje ostali zvesti svoji krščansko socialni delavski organizaciji »Strokovni zvezi viničarjev« in v njej ustanovljenemu »Posmrtninskemu skladu«. — Miklavževski viničar.
Vsem našim tovarišem in prijateljem!
Ta številka Delavske Pravice« je izšla v novem formatu in tudi povečani nakladi. To je uspeli in napredek. Vendar za nas to ne more hiti dovolj. V mesecu januarju 1937 naj nam vsak član in naročnik pridobi
vsaj enega naročnika.
Pokažite to številko svojim sodelavcem, prijateljem in znancem. Pridobite jih, da bodo tudi oni postali naročniki naše »Delavske Pravice v. V mesecu' januarju podvojeno število naročnikov »Delavske pravice« — to bo naše največje zadoščenje na vse klevete in obrekovanja. Na delo!
Strokovne vesti
Kamniško okrožje
Skupinam JSZ kamniškega okraja sporočamo, da bo v nedeljo 3. januarja 1937 nadaljevanje strokovnega tečaja. Tečaj se bo vršil tokrat v Radomljah pri Sršenu. Skupine naproišamo, da na ta predavanja po&ljejo tovariše in tovarišice, kateri bodo kandidirali v tem letu za obratne zaupnike. Tečaj bo obravnaval naloge in dolžnosti obratnih zaupnikov. Zato naj od kandidatov za volitve obratnih zaupnikov nihče ne manjka. Vabljeni seveda tudi drugi. — JSZ.
Tekstilno delavstvo
Jarše. Na dan Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1937 bo ob pol dveh popoldne v gostilni Borstar v Sr. Jaršah sestanek vseh članov in članic naše skupine v Jaršah. Na setanku bomo obravnavali v glavnem le volitve obratnih zaupnikov.
Odbor poziva vse članstvo, da se tega važnega sestanka v polnem številu udeleži, da more vsak posameznik jasno in
pred vsemi odkrito povedati kaj mu ni bilo všeč pri dosedanjih zaupnikih in čemu naj bodoči zaupniki, ki jih bomo izvolili, ustrezajo. Na poznejše pritožbe in želje se ne bomo mogli ozirati drugače kot v nujnih slučajih.
Z udeležbo na tako važnih sestankih se kaže naša delavska zavednost. —
Lesno delavstvo
Duplica. V torek dne 5. januarja 1937 se bo popoldne po končanem delu vršil članski ses"tanek. Vsi in točno!
Rudarji
Zagorje. V nedeljo 3. januarja 1937 bo ob 9. dopoldne v Zadružnem domu članski sestanek. Vabljeni tudi apnencarji. Vsi in točno!
Celjsko okrožje
Celje. V nedeljo 3. januarja ob pol 9. dopoldne se bo vršil v naših prostorih članski sestanek. Pridite vsi in točno!
To in ono iz naših krajev
rovalnica Karitas, le da v veliko večjem obsegu, katera pa je za viničarsko delavstvo nedostopna, radi napram našemu zaslužku prevelikih pristojbin. Ako bi na primer jaz hotel zavarovati vse svoje dru-činske člane v najnižjem razredu, bi moral plačati mesečno 35 Din, letno 420 Din, katere vsote pa skoraj cedo leto ne zaslužim v gotovini. Čisto dobra je zavarovalnica Karitas, le, da je za nas iz omenjenega razloga nemogoča.
Ni pa na mestu to, da se zastopnik te zavarovalnice v našem okraju pri svojih poslih spotika ob našo organizacijo in nje »Posmrtninski sklad«, kateri mu pač ne dela konkurence, kajti če bi tudi tega ne imeli, bi on zato ne dobil nič več zavarovancev za Karitas. Seveda uprava zavarovalnice ni kriva, ako se njen g. zastopnik »tam čoha, kjer ga nič ne srbi«.
Mi pustimo na miru Karitas in njene zastopnike, zato želimo, da ti pustijo v miru tudi nažo Strokovno zvezo viničarjev — to tem bolj pričakujemo od zastopnikov krščanske zavarovalnice kakor je Karitas.
Vse tisto klevetanje in podtikanje, da je viničarje vsem znani viničarski orga-
Zagorje. Vsemu našemu delavstvu se priporočajo vsi, ki čutijo z nami, ker tudi v obrtništvo je prišla zavest, da je treba delavca dvigniti iz njegovih gmotnih težkoč, da bo imel možnost, dostojno preživeti in obleči svojo družino, in kupna moč in gospodarstvo se potem morata dvigniti v praivo blagostanje. Tudi skupina rudarjev JSZ Zagorje želi vsem, ki či-tajo in podpirajo kakorkoli našo »Delavsko Pravico«, srečno in veselo novo leto, želi pa tudi, da bi še vnaprej vztrajali in stali ob strani našemu krščanskemu delavskemu p o k r e t u ! Novoletna številka »De-lavsike Pravice« se Vam bo predstavila v novem, večjem formatu, ter se je naša velika želja tudi izpolnila. Naša sveta dolžnost je, da naše krišč. delavsko časopisje čimbolj širiano. Naj vsak pridobi kakšnega novega naročnika. Saj zmage brez krščanstva ni in je tudi ne bo. Naj bo naša parola v Novem letu, pridobiti čim več novih naročnikov krščanskega časopisja in knjig! Naj se pošteno krščansko čtivo ne skriva in umika pred framaisonsiko brezverskim časopisjem. V vsako delavsko družino naš časopis in našo knjigo)
Bohinj, Delavci, Bohinjci zopet stopamo v novo leto. Kaj nam bo prineslo? Ali kaj razmišljate o tem? Leto borbe, trpljenja, ponižanja pa tudi zmag je za nami. Pred nami pa črna in težka bodočnost. Zakaj? Ali se mar bohinjski delavec ni ničesar naučil iz preteklosti? Izgleda, da je tako, drugače ne bi izdajal brat brata, ki si nista sorodna le po stanu, ampak tudi po krvi. Nam tujcem je to nerazumljivo. V tujih dežlelah med tujimi narodi tega ni opaziti, da bi niti deset ljudi ne
»Triglav«
industrija perila in obleke
J. Olup
Ljubljana
moglo biti složnih, kadar je borba za kruh, katerega so vsi potrebni. Tukaj pa izgleda, da je to običajno. Saj je ie celo oseba, ki je predstavljata letošnjega Miklavža, šla tako daleč, da si je vzela za zgled Judeža. Ker pa je ta dobričina z belo brado priljubljen med otroki, mu seveda podlegajo tudi starejši, čeprav je njihov trebuh poln nacionalizma. Upamo, da bo prihodnje leto pri nas zadostoval samo en Miklavž. Našel se je namreč človek, ki bo zmožen poravnati dolgoletna nasprotstva. Zavladalo bo bratstvo med podjetniki in delavci, pravi božični mir. Tistim, ki so pa na sumu, da bi ta mir kršili, so pa gospodje določili neplačan penzijon. Da pa država radi tega ee bo trpela, se zaposli rajši par upokojencev, tako da ima eden dva kosa kruha, drugi pa nobenega. Le škoda, da takim talentom ni usojeno priti do najvišjih vrhov pa bi bila domovina takoj re&ena.
Ob tej priliki bi opozorili gospoda, ki tako vneto skrbi za delavstvo v zadnjem »Domoljubu«, da pride o priliki v Bohinj. Tukaj imamo nekaj takih tipov, da bi jih svoji gardi lahko postavil za vzor. Sicer hrepenijo po šarži delovodje, toda upamo, da jim bo manjiši čin dobrodošel. Torej gospodje, ako se res zanimate za delavstvo, pridite. Nekaj suhih vej je na tleh, ki jih je vrgel vihar z mogočttega drevesa JSZ. Mi jih niti v peč ne maramo in vam želimo dober tek. Dolgo vrst let že hodi »Domoljub« po slovenski zemlji, toda ni opazil delavca na nji. Ni vedel ali ni smel vedeti, da vodi JSZ že dolgo vrsto let gigantsko borbo za pravice slovenskega krščanskega delavstva. Nikdar ni za to delavstvo, ki je organizirano branilo svoje pravice, imel niti za eno vrstico prostora. Zdaj pa kar naenkrat taka skrb. Kje ste pa bili vsa povojna leta, gospodje, da nismo nič Culi o vas. Vaša isikrenost je taka, da se človeku gabi. Zato jo odklanjamo in tudi vašo pomoč. Obračali smo se že do vseh mogočih iništanc, toda brez uspeha. Trudili so se tudi drugi, ki imajo srce za te trpine, toda niti en vagon koruze ni mogoče dobiti, ker naš kraj je pač označen kot Indija Koromandija. Zato vam svetujemo, ne begajte ljudi s frazami. Licemerstva je že tako več kot dovolj med ljudmi, nikar ga še v.i ne gojite. Pustite tudi strokovne tajnike v miru; mi jim zaupamo in to naj vam zadostuje. Kadar vam bo pa dolgčas, pa poromajte v duhu od božičnih jaslic tja na vrt Getzemani. Ob prizoru, ko je izdajalec poljubil Odrešenika se spomnite, da je Judež vaš brat in da igrate njegovo vlogo med slovenskim delavstvom. Mi pa bomo šli mirno in samozavestno naprej za idejo, ki na« jo je prinesel dr. Jan. Ev. Krek.
12
Srečno in veselo novo leto
želijo vsem svojim obiskovalcem ter odjemalcem
I. Tomšič
modna trgovin
Ljubljana, Sv. Petra cesta
modna in manufakturna trgovina
Krsia Zanimovič
Moste, Pod .težami St. 3
Ivan Praznik
splošno mizarstvo Zavrli Stev. 9. Ljubljana
Ivan Srebot
Ravnikarjeva ulica št. 15
Andrej Dolinar
parna pekarna Ljubljana
Bohoričeva ulica št. 1
Oroslav Slapar
modni atelje za dame in
gospode
Delo solidno, cene nizke 1 Smartinska c. 8, Ljubljana
Ignac Banko
gostilna
Ljubljana, Smartinska cesta
Marinko Terezija
trgovina z mešan, blagom Ljubljana, Prisojna id. 7
Joško Rozman
izdelovalnica klobas Ljubljana, Sv. Petra cesta
Joško Stanovnik
špecerijska trgovina Moste, Predovičeva ulica
Ignac žargi
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 11
Habjan Jože
mesar in prekajevalee
Ljubljana-Moste Ciglarjeva ulica št. 12
Teodor Rabič
štampilje in emajlirane tablice
Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 12
Antonija Gutnik
mesarija
in prekajevalnica Glince, Tržaška cesta 5'
M. Remic
trgovina z mešanim blagom
šiška, Ljubljana VII Celovška cesta št. 85
Sreče, zadovoljstva in uspeha polno novo leto
★ 1937 ★
želi
cenjenim inserentom uprava
»Delavske Pravice«
Svoji k svojim! Kupujte samo prvovrstne žirovske« čevlje — poleg Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 28
Martin Mahkota
se priporoča:
rokavice, nogavice, trikotaža, pletenine
Gosposvetska cesta št. 10 Ljubljana
Sokolov Joško
in Metka
Franc Slamič
tvornica mesnih izdelkov in velemesarija
Ljubljana
Gosposvetska cesta St. G Telelon 29-73
Podružnici:
Prešernova ulica št. 4 Telefon 22-50 Napoleonov trg Telefon 39-75
Marija Kovačič
buffet Viadukt, Ljubljana, šmartinska cesta št. 24
Legat
špecerija delikatese, zajtrkovalnica
Ljubljana, Miklošičeva c.
Slavo Kolar
elektrotehnično podjetje Ljubljana
Tyrševa cesta št. 22
Medič Zanki
tovarne olja, lakov in barv
Lastnik
Franjo Medič
Ljubljana Maribor Beograd Novi Sad Medvode Domžale
Valentin Spitzko
trgovina z manufakturo in galanterijo
Moste, Zaloška ces'
Priporoča se restavracija
šestica
Ljubljana, Tyrševa cesta
Anton ^knanc
Stojnica: Šolski drevored Mi 'ja: kopališka ul. 8
Jakob Jesih
Stojnica: šolski drevored Mesarija: Florijanska ul.
Vinko Dolenc
mesar in prekajevalee Mesarija: Moste, Zaloška , cesta. Podružnica: Moste, Tovarniška. Podružnica: Kodeljevo, Povšetova ul.
Lekarna
dr. G. Piccoli
Ljubljaan
(nasproti nebotič;.!', se priporoča
Vsak Ljubljančan dobro ve, da najboljše pije le
»Pt skr'*)«
v Gosposki ulici št. 13, pri 1 . ižankah Lastnica Anica Peielir
Katarina Zevnik
mesarija in delikatese
Tyrševa cesta 41
Podružnica:
Tržna ulica, šiška
Kavarna Vospernik
Ljubljana, Stari trg 34
»Singer«
šivalni stroji
Ljubljana
i ulili iiU;:
Manufakturna trgovina
Vsem svojim cenj. odjemalcem se priporoča za obilen obisk tvrdka
Ljubljana
Gradaška ulica št. 22
mlinsko-tehnične
potrebščine
Eliza Peterka (Ažman)
f, M. Schmitt
Ljubljana
Pred škofijo 2 Lingarjeva 4
Vinko Podobnik
trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška cesta
Ljubljana, Pogačarjev trg
Ljubljana, Pred skotijo stev. 2 poleg magistrata (rotovža) -• priporoča svojo veliko zalogo n lanufakt urnega in modnega blaga po izredno globoko znižanih cenah. Delavci dobite 10% izrednega popusta ! Pridite in oglejte si novo zalogo.
Anton Verbič
delikatesa, špecerija in kolonijalno blago Ljubljana, Stritarjeva ulica
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino, Ljubljana, Tyrševa cesta
Kamnoseško in kiparsko
podjetje
Franjo Kunovar
Ljubljana
Pokopališče. Sv. Kri:
Vedno postreženi pri
s kožuhovino in čepicami
Ljubljana
Kongresni trg 7
Voščene in pogrebne sveče za hišno rabo, svečice za božično drevo, nagrobne sveče in lončke i.t. d. dobile po nizki ceni in v dobri kvaliteti pri:
Svečarni »Pax« Kopač & Stele
družba z o. z.
Ljubljana, Celovška cesta št. 14
Ivan in Elza Rahne
trgovina s špecerijskim blagom in restavracija Zaloga pristnih ljutomerskih, bizeljskih in haloških vin Ljubljana-Moste, Ciglarjeva 26
Gostilna Maček
Ljubljana
Cankarjevo nabrežj.
Vse za Vas
A. E. SkaLrne
Ljubljana
Anton Kozina
malematično-inehanieua
delavnica
Ljubljana
Šmnrtinska cesta šl. 8
pisalne stroje za pisarno in potovanje
po nizki ceni ima
Baraga Ludw., Ljubljana
nebotičnik
pisarniške potrebščine	šivalne stroje
šolske potrebščine	igle, sukanec itd.
nalivna peresa
Fotoaparati, galanterija, toaletni in kosmetični predmeti vse po res .konkurenčnih cenah. Amaterska dela izvršujem nad vse'vestno!
Franjo Mavec
Ljubljana
Miklošičeva cesla 6 (nasproti hotela »Union«)
Strgulec Pavel
Izdelovanje posteljnih mrež in železnih postelj
Ljubljana, Gosposvetska 13 (IColizej), telefon 38-97
Izdelovanica zrcal in brušenje stekla
Anton Vrhovec
Ljubljana Za gradom št. 9
Franc Novljan
mesarija	Stojnica:
Šolski drevored. Ljubljana
Krušič Ivan
mesar in prekajevalec Moste
Prešernova ulica 8 šiška
Knezova, Černetova 37
Gostilna
t/ V I UM I I Ilci
Frankopanski dvor
(Rejninghaus) — šiška Frankopanska ulica 5
Gostilna Kaverna
Vilharjeva ulica 29
Za nadaljnji obisk se priporočata
Rozi in Ivan Dovič
Remec Oskar
trgovina koles mehanična delavnica
Dolenjska cesta št. 5
Priporoča se
Viktor Pavlič
brivsko-frizerski salon Vič-G linče
Ozebline odpravi
»Oblakovo kamilčno mazilo«
Priporoča se
Velkovrh Franc
potovalni uradnik »Vzajemne zavarovalnice«, Vrhovci, p. Vič 92
Franc Zalaznik
tapetnik in dekorater Št. Vid nad Ljubljano
Priporoča se še za nadaljnji obisk
Valentin Jager
gostilna in mesarija Št. Vid nad Ljubljano
Novak Jurij
trgovina na Brodu pod Šmarno gofO
ter prosi za cenjeno naklonjenost tudi v bodoče
Vedno boste postreženi s ceno in blagom pri
Škerl Viktor
mesar
Vič-Glince, Rožna dolina
Postreženi boste vsak dan v trgovini
Vidmar Anton
Vrhovci, p. Dobrova
Mrežar Alojzij
mesar
Št. Vid nad Ljubljuon
Srečno in veselo novo leto!
Jakob Pančur
vrtnar, Mekinje p. Kamniku Se toplo priporoča!
Danilo Puc
tapetnik in dekorater
Ljubljana, Slomškova ulica G
Najboljši radijski aparati so
»RADIONE«
RADIO
R. I. z O. Z.
V LJUBLJANI
MIKLOŠIČEVA C. 8
ter<< K~ *
fb
n
w
M
m
m
m
sx
sM
p§?
if
p
m
s«t
Ms
HŠ'
]p
1%
S
|l
»$s
IB
■^y\%
fr\:
I
8%
$
ii
?S
w
n
M
6#
te
jČ^
&
š%
■d.
ii
m
m:
j^jf
*yr. ,'.
*P
0W
SL/ t>
M
i
S
M
S
W/fr
fifO
1
I
i
ara»
■HnmnHMmSHai
Kranj - Škofja Loka
Ivan Zabret
tovarna opeke, lesna industrija
Robovk pri Kranju pisarna Kranj
Ivan Bitenc
trgovina
koles, gramofonov in plošč Kranj
Bom. Čebin
premog — drva — koks podružnica v Kranju Vidovdanska c. Telef. 1!
Štefan itavšek
fotograf in trgovina fotografskih potrebščin
Kranj, Cojzova cesta st. 4
Franc Sušnik
trgovski vrtnar Kranj — Stara pošto
Joško Špenko
izdelovanje
vsakovrstnih pletenin in nogavic Kranj — Slovenija
Fotografski atelje
Jasiko Kramar
Kranj — Glavni trg št. 189
Franc Strniša
trgovina
Kranj
Pavla Slabič
manufaktura, moda, galanterija Kranj
Glavni trg, v Kocbekovi hiši
fotografski atelje
F. Jug
sedaj nasproti trgovine Savnik
logar & Kalan
manufakturna zaloga Lastnik: Srečko V i d m a r K rani
Jože Zupančič
strojno mizarstvo
Albin Jazbec
konfekcijska trgovina Kranj
Modna trgovina
1. Kanduč
K ran j
Viktor Tonajc
tapetnih — Kranj
Jos. Černelič
manufaktura
Kranj
Ignac in Ivanka Kokalj
gostilna pri >M a l i č k m
Lekarna pri : Sv. Trojici
Mr. Fr. Savnik
K ran j
Ježe Brelih
gostilna šumi
Kranj
Maks Bernard
tapetništvo naznanja cenj. občinstvu, da se preseli z novim letom v hišo g. Lipica na Skali
Manufaktura
M. Koki
Kranj
P, Majdič »Merkur«
Svojim cenj. odjemalcem tako v Puštalu kol v Škofji Loki
Anton Gosar
mesar, Škofja Loka, podružnica Puštal
Fran Slabe
brivec — Kranj
F. Odene
trgovina z meš. blagom Kranj
Mugerii Alojzij
mesar — Primskovo
Leopold Sulger
trgovina z meš. blagom Primskovo — Kranj
Mausser Leon
pekarna,
Primskovo
Kranj
Antonija Uranič
trgovina /. meš. blagom Stražišče pri Kranju
Franc Gorjanc
veletrgovina
J. Knific
trgovina z železnino, Kranj
laket & Čamp,
družba z o. z., Kranjska tovarna lanenega olja In fsrniža Britof pri Kranju
nudi svoje prvovrstne izdelke: laneno olje, lanene firneže in lanene tropine. Prečastitim župnim uradom priporočamo rastlinsko repično gorilno olje v najboljši kakovosti Zaupajte nam, postregli Vas bomo vedno s cenenim in dobrim blagom
Frane šifrer
trgovina z mešanim blagom Škofja Loka — Slovenija
Ana Karlin
staroznana gostilna v Pl evri P Škofja Loka
Pepca Trdina
gostilničarka pri »Filaverju Škofja Loka
tovarna konjske žime za žimnice, Stražišče p. Kranju - Ustanovljen« l. 1829 Brzojavni naslov: Knific, Stražišče, telef. interurb. št. 2 - Želez. post. Kranj. Priporočamo svojo bogato zalogo vsakovrstne . konjske žime za žimnice v največjih kvalitetah in po najnižjih cenah - Vzorce pošiljam brezplačno
Andrej Krošelj
pekarna Škofja Loka
Fr. Podobnik
gostilna pri »Kernu« Škofja Loka
Brdih Janez
Čevljarstvo
Suha — Škofja Loka
Gostilna Starman
Škofja Loka — kolodvor
Alojzij Jenko
izdelovanje dežnikov Kranj — Tavčarjevu št. 8
Ivan Mlakar
manufaktura Škofja Loka
i
Kapucinsko ' predmestje
Delavstvu se priporoča za Čim večji obisk
Lado Finžgar
trgovina z mešanim blagom Škofja Loka, Sp. trg št. 37
^ Priporoča so še nadalje 1
Franc Mravlje
Čevljar Škofja Loka
prS
i
m
M
M
9S
M
m
Du/I"l
s
1
i
Srn
wM
i
§
m
R
m
9
te®?
m
2S
ms
m
tek*
•M
ms
m
m
Ps
M
lil
M
m
m
m
lil
m
lip
m
a
Ml
m
mm
i!
m
§#
S
tifm
S
m
m
m
*IpP
STROKOVNA SKUPINA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV JSZ V KRANJU ŽELI VSEM CENJENIM INSERENTOM KRANJA IN OKOLICE SREČNO IN USPEHA POLNO I NOVO LITO 1937		»Kovina« d. z o. z trgovina z železnino Kranj, Dravska banovina	Gostilna Alka Ručigaj
			Manufaktura Peter Arnšek
Priporoča se gostilna pri »Matičku« Ignac in Ivanka Kokalj	Manufakturna trgovina Miha Osredkar	Valentin Rozman brivec K ranj	Lekarna Mr, M, Raueh Kranj — Mestni trg
|	 1 mm *+■ m** mm m m Trzic - Zin il			
1 Kokalj Ferdinand trgovina z mešanim blagom Tržič. Ljubeljska cesta	Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost Delavnica čevljarsko, gosp. zadruga Žiri, r. z. z o. z. Dobračeva št. 79	Ješe Anton izdelovanje čevljev, Tržič. Cerkvena ulica 11	D. Franko manufaktura, galanter. in modna trgovina Tržič
			
I Jeglič Blaž mesar in prekajevale« Tržič Glavni trg		Otiški vrh	
	Franc Pertovt modno krojaštvo za gospode in dame — Žiri		
	Matej Šorli pekarna — Žiri		
Tvrdka I A, Koželj Tržič			
		Vinko Jamnik Št. Janž pri Dravogradu	Gvidon Sirnik in drug mesarija - -prekajevalnica Oitški vrh, p. Meža
	Filip Potočnik trgovina in gostilna - Žiri		
		Anica in Pavle Lauk gostilna — p. d. Pridger Št. Janž. p. Meža	Terezija Rogina, vdova gostilna Franc M. Rogina Bukova vas p. Meža ob Dravi
Avtopodjetje 1 J. Goričan 1 Tržič	Alojzij Gostiša gostilna — Slara vas		
		Leopold Arih pekarna St. Janž pri Dravogradu	
	Vinko Demšar gostilna in mesarija Stara vas		
1 Toplo se priporoča eenj. občiu-1 slvn hrivsko-fri/erski salon I Angeli Petrič Josip Tržič			
	Tomaž Bogataj gostilna — Dobračevo Ivan Blažič gostilna — Dobračevo		
			Jadransko zavarovalna družba zastopstvo F r a'n jo F e r a r i č Št. Janž, Meža
		Franjo in Marica Metelko gostilna Terezija Jamnik Otiški vrli	
| Kristan Andrej urar trgovina z zlatnino Tržič			
	Marija Seljak trgovina z mešanim blagom		
		Gnamuš Franc gostilna j trgovina Št. Janž, p. Meza	Ivan Vrhnjak gostilničar in posestnik, župan občine Pameče Sv. .Tedert, p. Meža ob Dravi
1 Za vsa slikarska in pleskarska dela se toplo priporoča cenje-1 n,emu občinstvu tvrdka 1 Ježek Marjan Tržič			
	»oora« — fcin rgcuo čevljarstvo		Franc in Julijana Sirnik gostilna Otiški vrh, p. Meža ob Dravi
	Zorko Kržišnik trgovina z mešanim blagom Žiri		
| Verdir Janez mesar in prekajevalec Tržič Glavni Irg, telefon 8t. 1			
		Belhar Anton mesar in prekajevalec Tržič „ se nadalje vdano priporoča cenjenim odjemalcem	
	Ivan Zajc ročno čevljarstvo Žiri		
Engelsberger Ivana trgovina s kuhinj, posodo in suho robo se toplo pri- j poroča. Tržič, Glavni trg			
		Toplo se priporočata še nadalje svojini cen,j. odjemalcem Praprotnik Tončka Praprotnik Andrej šivilja strojno mizarstvo Tržič	
Indihar Viktor trgovina z meš. blagom in steklom. Tržič, Glavni trg ]			
	Franc Kavčič posestnik, gostilničar in trgovec Žiri št. 44		
Delavstvu se priporočava Josef Rudolf brivski salon Tržič. Ljubeljska cesta			
		Romih Martin pek, Tržič, Glavni trg se toplo priporoča cenjenim odjemalcem	
	Jakob Poljanšek avtopodjetje Žiri		
Rabič Viktor zaloga ui. srebrnine, zlatnine in očal Tržič		Rudolf in Ivana Femc gostilna pri Luzarju, Tržič se priporočava za obilen obisk	
I rflM
M*
«a./i
.m.
Kamniški okraj
Mimi Žargi
■ trgovina Kamnik
Restavracija »Grajski dvor«
Gizela Žirovnik, Kamnik
Karol Albrecht
trgovina z železnino, porcelanom, steklom in ključavničarska delavnica v Kamniku
Birk Josip
gostilna, Kamnik
Podgoršek
mesarija, Kamnik
A. Vivoda
klobuki, perilo,
»Tivar« obleke
Šutna, Kamnik, Glavni trg
Dentist
Žibert Josip
ordinira od 8—12 in 2—5 Kamnik
Vilko Cerar
urar, zlatar, optik in prodaja dvokoles Kamnik
Ant. Stergar
trgovina
z mešanim blagom Kamnik
Bogataj Ivan
manufaktura in galanterija Kamnik, Šutna
Jeretina Peter
klobučar in gostilna Perovo trgovina Kamnik
se še nadalje priporoča
Hvala Artur
trgovina
Glavni trg, Kamnik
Stare Josip
vinotoč in delikatese Majstrova ul. 8, Kamnik
Avtopodjetje
»Peregrin«
Kamnik
Avtobusi za izlete in tovorni za prevoz vedno na razpolago
Gorenjci! Nikar naj Vas ne skrbi, kje hočete dobiti ma-terijal za zidanje, da ne bo preveč stroškov, kje manufakturo in dobro, svežo špecerijo. To vse dobite najboljše in najcenejše v trgovini
Ciril Žirovnik
Moste pri Kamniku Galanterija za Šivilje in krojače! Dobra moka po konkurenčni ceni! Umetna gnojila!
Pogačar Josip
trgovina z usnjem in čevljarstvom
Kamnik, Glavni trg
Janežič Anton
trgovina s čevlji in trafika
M. Kramar
manufaktura in galanterija
Kamnik
Delavstvu se toplo priporoča
Slatinšek Gustav
strojno-mehanična
delavnica
Kamnik
Mici Domes
trgovina s čevlji šutna - Kamnik
Cerer Anton
gostilničar
Kamnik
Restavracija Rode
Najemnica
Homar Justi
Kamnik-Šutna
Bevc Ivan in Minka
gostilna
Perovo-Kamnik
Vavpetič Marija
trgovina, krčma in parna
pekarna Šmarca-Kamnik ter se delavstvu še nadalje priporoča
Klemenc Franc
kovač
Šmarca-Kamnik
Svojim cenj. posetnikom se priporočava za nadaljni obisk
Anton in Angelca Bostnar
Jarše
Priporoča se za nadaljni obisk
gostilna pri »Kosmu«
Cilka in Lojze Klemenčič Zg. Jarše
Ivana Repanšek
trgovina z manufakturo Domžale
se še nadalje pHjioroča
Priporoča se za nadaljni obisk
Helena Laboda
Domžale
Ant-n Dimnik
trgovina z mešanim bla^oui DoroSale
Ivanka Porenta
trgovina
Srednje Jarše št. 49
Frančiška Japelj
trafika
Domžale
Adolf Koblar
zobni atelje
Domžale
»UNIVERSALE« klobuk za dame je šlager vsake sezije!
»UNIVERSALE« slamnik
pa je predmet, brez katerega se dama ne more pokazati v družbi. Ali je to kaj čudnega? Ne. »UNIVERSALE« klobuke in slamnike izdeluje prva in največja ter najmodernejše urejena tovarna »UNIVERSALE« v Jugoslaviji vedno po zadnjih in najnovejših inozemskih modelih, tako da ni nikjer v skrbeh zadovoljiti še tako razvajen okus nežnega spola. Vsaka dama bo zahtevala vedno in povsod samo »UNIVERSALE« klobuke in slamnike.
Gospodje! Tudi za Vas ima tovarna >UNIVERSALE« za vsako priliko pripravne klobuke in slamnike. V Vašem lastnem interesu je torej, da zahtevate od Vaših trgovcev le prvovrstno blago, katero nosi znak
»UNIVERSALE«
B r z o j a v :
Universale — Domžale
tovarne klobukov in slamnikov, dr. z o. z.
Domžale
Telefon : Domžale 15
Stole, paritete, pohištvo
dobite najugodnejše pri
Remec - Co.
Ljubljana, Kersnikova ulica 7
mm
m
im
Prodnik Franc trgovina Stahovica	Anton Jarc pekarna — Domžale	Flerin Ludvik mesar (Stoh) Domžale	Jos. Senica Domžale podružnica Sneberje ter se priporoča svojini cenj. odjemalcem
	Franc Blatnik pekarija Domžale Ljubljanska cesta		
Brata Naglič strojno ščetarstvo Šmarca pri Kamniku se priporočata			
		Ložar Romana trgovina z mešanim blagom Domžale	
	Štajnar Franc mesar in prekajevalec (Stob) Domžale Ljubljanska cesta		Mavricij Jeran gostilničar in apneničar Šmarca pri Kamniku
Fele Ivanka trgovina z meš. blagom			Vidali Franc trgovina in gostilna Stob — Domžale Ljubljanska cesta
	Praprotnik Julka gostilna in trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Domžale - Ljubljanska c.	Ivo Dubokovič gostilna pri Amerikancu Domžale Ljubljanska cesta	
Valentin Šlibar splošno niizarstvo, zaloga mrtvaških krst in trgovina z okraski za krste (Stob) Domžale Ljubljanska cesta			
	las«	ivje	
Ljudska hranilnica in posojilnica
Zagorje
Javna kuhinja in gostilna
Ljudske stavbne zadruge Zagorje
Barlič Janko in Angela
mesarija in gostilna Toplice, Zagorje
Hering Franjo
brivec
Zagorje
Rihard Mihelčič
trgovina
z mešanim blagom Toplice
Mendušič Vinko
gostilna
Ljudske stavbne zadruge Zagorje
Drnovšek Martin
gostilna
v Potoški vasi pri Zagorju
Ino Janko
mesar, Zagorje
Rozina Franc
parna pekarna, Toplice
Hrastelj Janko
gostilna, Selo-Zagorje
Vipave Franc
modno krojaštvo, Toplice
Rancinger Frančiška
gostilna, Zagorje
Anton in Milka Medved
mesar in
gostilna pri Grčarju Zagorje
Kos Ivan
čevljarstvo, Zagorje
Viktor Suša
trgovina
z mešanim blagom Potoška vas, Zagorje
Vodopivec Vinko
modno krojaštvo, Zagorje
Kos Jakob
gostilna, Dolenja vas
Miiller Viktor
trgovina z meš. blagom Zagorje
Ljudska gospodarska zadruga in poslovalnica
Zagorje
Kic Alojzij in Justina parna pekarna in trgovina Toplice	i 1. del. kons. društvo prodajalna Trbovlje — Vode
Govejšek Mirko čevljarstvo in popravila gumijastih obutev Dolenja vas, Zagorje	Marija Podlogar mesarija ' Trbovlje
Strojno pletilstvo Bazel Zagorje	
	1. del. kons. društvo prodajalna Trbovlje 11.
Zadružna knjigarna Trbovlje — Vode Lastni društveni dom i Trbovlje	
	! Rudarji Trbovlje
	Jakob Kerle damski frizer in brivec Trbovlje
	Rudolf Pust mesar — Trbovlje
Kmečko delavska hranilnica in posojilnica Trbovlje	
	Albin Tratnik mesar Trbovlje
Maks Hutar damski frizer in brivec j Trbovlje Štefan Cimerman meh. delavnica klob. proizvodov Trbovlje	
	Alojzij Drobež čevljar — Trbovlje
	Drago Radej veletrgovina
Rimske toplice	
Bregar Alojzija trgovina z mešanim blagom Gračnica, Hi inske toplice	Blatnik Marija gostilna Lokauc pri Rimskih toplicah
Draksler Zvonka trgovina z mešanim blagom pri Sv. Marjeti Rimske toplice	
Cvikl Viktor hrivec, Rimske toplice	Olet Anton pekarna pri Sv. Marjeti, Rimske toplice	Jesenice	
Paulič Ivan trgovina z mešanim blagom Lokauc pri Rimskih toplicah		Ivan Levičnik urar in juvelir Jesenice Kranj	Mihelač Jože krojač Kralja Petra cesta
	Majcen Marija gostilna Gračnica, Rimske toplice		
			Košir Jože manufaktura, konfekcija Jesenice
Plahuta Albert mesar pri Sv. Marjeti Rimske lopiice			
		Poljšak Marija gostilna in trgovina Jesenice	
Laško			Rezika Pintar mod isti n ja Gosposvetska 17 ima v zalogi najmodernejše damske klobuke po nizkih cenah Sprejema tudi popravila
		Regovec Jerica gostilna in trgovina Obrtniška ulica Markeš Valentin Cankarjeva cesta	
Franjo Vaupotič parna pekarna Laško	Emil Perdih gostilna mesarija in prekajevalnica Laško		
			Bernik Ivan mesar in prekajevalec Jesenice
Konrad Pirnat krojač Laško	Nabavna in prodajna zadruga Rečica pri Laškem		
		Pavla Arnež pekarna in slaščičarna Obrtniška ulica	Gorjanc Ignacij parna pekarna Jesenice, Gorenjsko
Delavska posojilnica v Laškem	Hotel Savinja Laško		
			Ivan Gogala trgovina in krojaštvo - Jesenice
		Lekarna Žabkar oddaja zdravila za Bratovsko skladnico in za vse bolniške blagajne	
Drago Bernardi frizer j Laško			Vovk Matko krojač, Jesenice, Obrtniška ul. 7, se nadalje priporoča
			K. Rojnik nasl. trgovina z meš. blagom Jesenice-Fužine
Ivan Rajniš čevljar Laško			
			Vergles Ivan star. mesar in prekajevalec Jeseniee-Sava
		Marija Krašovec trgovina koles N 1 šivalnih strojev gramofonov radio aparatov in športnih potrebščin Jesenice, Krekov trg ‘2	
Javornik - Koroška Bela			
			Ivan Zvezda 1 krojaštvo in manufaktura Jesenice nasproti tovarne
Cenj. odjemalcem se priporoča Alojzij Rekar mesar Koroška Bela - Javornik	Od grozda je prava in pristna kapljica, katera teče le pri Franc Dežman gostilna, Koroška Bela (prej gost. Žumer) .Javornik, pošta		
		Hočevar Tone : mesar in prekajevalec Jesenice	
Občinstvu se vljudno priporoča Ivan Černe j krojač — Javornik 180 i Lastna krojaška delavnica!	Vedno je za dobro in ceneno postrežbo poskrbljeno na »Potokih« pri Stanku Mulej Priporoča se še nadalje za poset cenjenim gostom		Vinko Savnik manufaktura galanterija Peko« čevlji ■ Radovljica, Jesenice, Bled
		Prvo delavsko konzumno društvo Jesenice s svojimi poslovalnicami na Javorniku in Bledu	
Razne vrste jedače in pijače dobite najboljše v gostilni Janko Mulej nu »Borovljah*. Novi lokali! Solidna in točna postrežba!	Javorničanom, Belanoin in vsem, ki so doslej posečali mojo gostilno »Pod Stolom« Priporočam se še nadalje! Fr. Skolaris, Moste, p. Žirovnica		
			Lekarna Koželj Jesenice
Z vsem, kar potrebuješ, t, postreže naša delavska Gospodarska zadruga r. z. z o. z. Koroška Bela in Javornik	Vsa dela Vam točno in solidno izvrši strojno mizarstvo Jožef Vengar Koroška Bela ter se priporoča		
			Klabus Avgust železnina : zaloga športnih potrebščin Jesenice
	Jože Smolej J čevljar, Gosposvetska cesta		
Priporoča se najemnica gostilne »Pri Žvabu« [ Stare Anica			
	V naši gostilni pri »Kosmaču« na Javorniku se najboljše počutiš. Vsak naj se sam prepriča! Kraupp Natalija, gostilničarka		Bernot Frido ; manufaktura in galanterija i na Koroški Beli ! se vljudno priporoča
j Vsem cenj. gostom, ki so mi bili doslej naklonjeni, se še v naprej toplo priporoča znana Rozman Terezija gostilničarka na Koroški Beli pri »0 r e h o v n i k u«			
			Vljudno se še nadalje priporoča Pečarjeva Marijanica : kraniarica z manufakturnim blagom Koroška Bela
Trevn Ivan, trgovec J se vsem cenjenim odjemalcem še nadalje toplo priporoča			
ga
Bohinjska Bistrica - Hrastnik
Kmetijska Gospodarska Zadruga
Tvrdka
čevljar
gostilna in mesarija
Rozman Jerica
trafika
ter se svojini cenjenim odjemalcem še nadalje priporoča
Rozman Franc
parna pekarna
gostilna j n mesarija
Zofka Malenšek
strojno pletilstvo
Franc Knific
klepar
Arh Valentin
gostilna in trafika
Arnšek Janko
krojač
brivec
Mijo Grobotek nasled
Priporočajo se še v nadalje
Eržen Franc
gostilna
Angela Rozman
trgovina
Kirn Štefan
krojač
Maribor
Mestni avtobus, promet
Kuhanje s plinom
je čisto in udobno! Mestna plinarna Vam da navodila, kako je treba postopati, da kuhate s plinom cenejše kot z drugim gorivom
kartona/.« in litografija — Maribor, Mlinska ulica
Poslužujte se za izlete, potovanja in ekskurzije razkošno in udobno opremljenih
avtokarov
Hubertus plašči
špecerijska trgovina
nepremočljivi
obleke perilo ter vse m a 11 u 1' a k t u r n o blago
v največji izbiri in po nizkih cenah v manufakturni in konfekcijski veletrgovini
Anton Macun
v Mariboru Gosposka ulica 8-10
Maribor
Aleksandrova cesta št. 4
MESTNI
PODJETJA
MARIBOR
Postojte tudi VI pred nafto trgovino In si oglejte naše izložbe'. Vstopite brez vsake skrbi v nafto trgovino! Tudi ral Vas bomo postregli v. lepim ln trpe*, blagom.
Srečko Pihlar
Maribor, t.osposka 5
Plinski štedilniki, kopalnice, kopalne naprave, aparati za ogrevanje vode i. t. d. — Načrti in proračuni brezobvezno
Mestna prodajalna
Elektr. izprašilci, lestenci, žarnice, likalniki, toplodari, elektr. masažni aparati, aparati za obsevanje i. t. d.
Mestna prodajalna
Iv. Kovač
trgovina s špecerijskim iti kolonijalnim blagom
Glavna zaloga »Piaslada« ter izvenkartelnega kvasa >Zalokar« - Ljubljana
Maribor
Frankopanova ulica št. 15
Frizerski salon
Sodna ulica 9
se priporoča cepj. damam in gospodom
KRAJ UMIRA
LITOGRAFIJA
KAMENOTISK
OFFSETTISK
KNJIGOTISK
BAKROTISK KLI Š ARN A
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N A JCENEJ*II