Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 9. septembra 1904. List CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINI Mihael, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof Lavantinski, prisednik prestola iVijih svetosti, velikokrižnik cesarskega avstrijskega Kranc Jožetovega reda, doktor bogoslovja, sp»»roOa nin«»počastiti duhovščini iu vsem ljubim \omiknm >v«>je škniije po/drav, blagoslov m w dobro <»d lioga Očeta m Sina v edinosti svetega Duha! (Dalje). Preljubi v Gospodu! Nadalje naj se, ako mogoče, prirejajo Marijine jubilejskc bo/je poti k posebno slovečim in priljubljenim Marijinim cerkvam domače škofije. Skoraj vsaka izmed iM dekanij ima prav vabljivo Marijino božjo pot. Izredno sloveče Marijine župnijske cerkve so: novozidana bazilika Marije, matere milosti, v Mariboru; potem Mati božja na Črnigori ob Ptuju 111 v Novištiiti ob Gornjem gradu; Mati božja v Rušah in v Puščavi; Marija Nazaret, Šmarije ob Jelšah in sv. Marija na Sladkigori, Marija Snežna na Velki in sv. Marija v Zagorju, sv. Marija v Dobju in v Dobovi, sv. Marija v Polenšaku in na Prihovi in še mnogo drugih. Med podružnicami se odlikujejo sv. Marija v Petrovčah, Marija pomagaj v Vitanju, Marija Lurška v griski župniji, sv. Marija na s^eti Gori, sv. Marija na Tinskem, sv. Marija na Grački gori nad Sevnico m na Brinjevi Gori pri Konjicah in še mnogo drugih. Premožnejši škofijam se bodo mogli udeležiti velikih božjih potov k brezmadežnemu spočetju Marijinemu v Lurdu. Velikansko romanje k svetovno znani Marijini božji poti se bo priredilo meseca julija tega leta z Dunaja, drugo morebiti meseca avgusta iz Ljubljane. Posebna izjava ljubezni iu vdanosti do Marije se bo vršila v stolni iu motni župnijski cerkvi k >v. Jane/u kr>tniku v M.iriborn. Goreči Marijini častilci <<> namreč dal: postaviti v Moliti cerkvi krasen altar svetega rožnega venca za ceno o^ol) kron, katerega hočem vpričo vseli gospodov dekanov letos slovesno posvetiti. veiicajni preč-mesini župnijski cerkvi Marije. Matere milo u, ^e bo pa postavil na velikem oltarju iu svečano blagoslovil dragoceni nasadek - irononi za čudodelni kij) Marijin. Za prijazno cerkev sv. Jožeta ob Mariboru s«> častiti misijonarji sv. Viueeikij.i i.otjaua ua čast brezmadežnemu spoceiju preblažene device Marije pod imenom čudodelne svetinje pripravili niramornat altar, ki velja oOOO kron 111 katerega želim dne 1. letošnjega majnika svečano posvetiti. Pod Marijinim kipom bo napisano: C) Marija brez madeža spočeta, prosi za nas. ki se k tebi zatekamo! Krasni kip bo stal med Mihama sv. Vincencija Pavijana in sv. I ranciska Ksaverija. V stalni spominj na zlati Marijin jubilej bi pač srčno želel, da se prvo advenmo nedeljo tega preznameuitega leta začne večno češčenje najsvetejšega altarskega zakramenta po v^i skoiiji k večji časti Sinu božjega 111 njegove brezmadežne Matere in v pravo srečo vseh dragih mi sk«>l-ljanov. Pred 8. decembrom 1904 naj se opravi, ako le mogoče, devetdnevna ali vsoj tridnevna pobožnost k brezmadežnemu spočetju Marijinemu. Na predvečer naj od šeste do polsedme ure po vseh cerkvah v skoiiji slovesno zvonjenje glasilo oznanjujc po razsežni škofiji visoki pomen prihodnjega 8. decembra. Služba božja se naj na ta preljubezuivi praznik opravlja / vso prisrčnostjo, ter se naj sklene z ainhrozijansko zalivalnieo Te Den m I a ud a mu s. Neposredno pred zahvalim pesmijo pa se naj vsi škofija častitljivi Devici in Materi daruje iu posveti - pridejatio molitvijo, za katere opravljanje podelim vsled papeževega pooblastila od dne 28. avgusta 1903 v-akdnnji odpustek ~>0 dni. Posvetit e v brez 111 a d e ž 11 e 111 u s p o -č e t j u deviške m a t e r e božje M arij e. O presveta Devica! V trdnem zaupanju, da ni nihče zapuščen, kdor Klice tebe na pomoč, prihajamo 1111 verniki Lavantin-ke škotije k tebi v svojih potrebah, skrbeli iu bolečinah, da nam po svoji mogočni prošnji zadobis milosti in pomoči od svojega božjega Sina. Da pa, o Mati milosti, tem g«»t«»veje u>lit ter ti -Iuziti. Zato danes pred obličjem tvojega ljubega Sina in našega v najsvetejšem zakramentu resnično in bistveno pričujočega Gospoda in Vzve-ličarja Jezusa Krista. ter vpričo naših svetih angelov varihov in krstnih patronov posvetimo in izročimo tebi same sebe in s\..jL' trude in svoja dela. kakor tudi svoje družine, občine in svoio domovino > trdilo voljo. da je ta posvetitev nepreklicna za nas in naše potomce. O brezmadežno spočeta devica in mati božja Marija, sprejmi milostno našo zvezo, ki smo j,, danes sklenili s teboj; sprejmi nas /a s\t»jt otroke in daj. da nam bo tvoje najčistejše srce. ki je tako k siio sklenjeno s srcem tvojega božjega Sina. slonokoščeni stolp. \ katerem n tj temo varstvo in zavetje pred pozeljivosij » mesi. pred hudobnim svetom in pred sitanom! povej, ti pribežališče grešnikov, .lt-/u:n ; pr:d"l»i milosi. da Mii«» z Zislnžviijem vd mi ai p »k«»:m svoji od Boga postavljeni oblast.! O pomoč kristjanov, izprosi božjo podporo našemu svetemu očetu papežu Piju X., našemu ljubljenemu cesarju Francu Jožefu I., našemu nad-pastirju in vsem našim duhovnikom! Izprosi pravičnim stanovitost v dobrem. grešnikom pokoro iu poboljšanje. krivovercetn iu nevernikom razsvetljenje in izpreobrnjenje, vsem našim domačim nebeški blagoslov, umirajočim srečno smrt iu ubogim dušam v vicah rešenje iz strašnih muk! Sprejmi pod svoj materin plašč, o Kraljica nebes ni zemlje, naše župnije, našo drago škofijo in našo 1 j 11 b o do 111 o v i 11 o! V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica! P. Da bomo vredni obljub Kristovih! Molimo. O Bog. ki si po brezmadežnem spočetju pre-blažeiie Device svojemu Sinu pripravil vredno prebivališče, prosimo te, da. kakor si njo z ozimni na smrt svojega Sina obvaroval vsakega madeža, tako tudi nam daš po njeni priprošnji s čistim srcem dospeti do tvojega gledanja. Po tistem Gospodu našem Jezusu Kristu, svojem Sinu. ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. O p o 111 b a. Kdor predstoječo posvetivno molitev v lavantinski škotiji moli pred podobo Matere božje s skesanim srcem, dobi odpustek •")(» dni enkrat na dan. iS. Congreg. Indulgent. et sacr. keliij., die 28. Augusti 1903>. t Konec priilei. XVII. nedelja po Binkoštih. tVVnik. katera j- največa /a- {»••Vfll V j»»'st.l\i ' »Al a. JJ ) Šolski pričetek gromadi te dni v šole licence in uciteljstvo. Po daljšem odmoru nastopijo in to z osveženim duhom iu svežo močjo svoj /opetni poklic učitelj učeč. učen-stvo poslušajoč in se učeč. .Morila botlc umestno, če premislimo dano nekoliko dolžnosti teli. ki tiče naso mladino uceiitkov in učiteljic ter dolžnosti onih. ki sc uče učencev in učenek. Ni nam oh tem namen, kakor da hi hoteli učeče posebno obremenovati ali jim biti vsiljivi nadzorniki, nego ta misel nam je. da mora tudi ta, ki uči, od časa do časa iti v se in kolikor mogoče natančno obvestiti se o svojem stalu. I. Ka košne dolžnosti ima učenik? „ Učenik" se pusti klicati naš Gospod in Odrešenik in ni veliko častitljivejih besedi od besede .,učenik". „Učenik, vso noč smo lovili in nismo ničesa ujeli," (Luk. 5, o.) govoril je pred mogočnim ribjim vlakom Simon-Peter našemu Izveličarju in je potem verujoč na njegovo besedo vrgel mrežo ter s tovariši apostoli zajel toliko število rib, da se jim je trgala mreža. V evangeliju sv. Luke ((i, 40) beremo naslednje učiteljski poklic časteče zatrdilo: „Učenec ni več nego učenik: popolnoma pa bo vsak, če je kakor njegov učenik". Vzvišeno znamovanje torej ..učenik" in učiteljstvu vzvišena naloga. Zato pa izvirajo iz take imenitne naloge tudi isto tako tehtne dolžnosti. Učenik naj bo vselej popolnoma in iz-gledno kos temu, kar uči. Zato naj se vežba dan za dnem v vsem, kar je v šoli njegova naloga. Tudi najpriprosteja stvar naj mil nikoli premalenkostna ne bo. da bi se popolnoma ne vglobil v njo. Sploh pa naj si pridobi najobširnejo vednost v vseh mogočih tvarinaii, kar jih je izumel človeški napor in duh. Ob sposobnih učencih jih bo porabil vse: ker ni je stvari, da bi mu ob njej ti ne stavili velikokrat težkih in zamotanih vprašanj. Učitelj, ki bi hotel biti vsem vse. bi moral sam znati vse. Kakor tak naj potem jame svoj pouk ter nastopi po apostoiovem naročilu: ..O/na-njuj Ivsedo, ne jenjaj. bodi >i priložilo ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari / vsem potrpljenjem in ukonr. (II. Tim. 1. i Tem potem .-i pridobi vdanih p«»lu>.il-ce\ v toliki meri. kakor Simon-lVter nb ob tiberij>kem jezeru, ko se je njemu in tovarišem trgala mreža. Kupičili m- bodo krog njega in ga ne bodo hoteli zapustiti. da mu bo veljalo, kakor se je izrazil Peter, ki je govoril tudi imenom svojih soaposto-lov nebeškemu mojstru-učeniku z izreciloin : MGospod, k komu pojdemo? Besede imaš večnega živenja". (Iv. (\ 69.) Prav vsem pa naj bode učitelj z izgledom svojega lastnega živenja učenik. „ Besede ganejo - izgledi potegnejo seboj" govori narodova modrost. Večna beseda pa pravi: ..Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in časte vašega Očeta, kateri je v nebesih". (Mat. 5, KS). Mladina ima srnje oči in koj kmalu opazi, kako je pri predniku s tem, česar druzih uči. Ko bi govoril učitelj belo, ravnal pa o tem istem črno, potem je pri kraju z vsim svojim likom in stvari in domovini ne bo storil nikake nevsluge, če prav kmalu obrne hrbet temu svojemu poklicu. II. Kak oš ne dolžnosti ima učenec? V knjigi Jezusa, sinu Sirahovega (51. beremo: ..Pridobite si nauk kakor veliko število srebra in vzemite ga v posest kakor veliko zlata". Mladina! več nego svetno srebro in zlato je vreden tisti pouk, ki si te dni zopet ponj prišla v šole. Težka in važna je dolžnost učenikova, da uči: a isto tako nežna in dostikrat tudi ne lahka je tvoja dolžnost, da slušaš in se učiš. Ne lahka, sosebno še kadar primanjkuje v očetovi hiši ne lahka tudi, kadar bi bil preslabih zmožnosti, akopram je to zadnje slovenskim glavam le bolj izjema. Učenik ima dolžnosti do učenca: a še več in morda še bolj imenitnih ima do uče-nika učenec. V učeniku mora spoštovati učenec onega namestnika starišev. ki mu je sedaj veče važnosti, nego oče in mati. Ni ga namreč očeta in matere, da bi bila kos vsemu raznovrstnemu pouku v šolah: zato mora z doma v solo. Velikiat tudi domačo izrejo izpo-polnuj šola. Le malokateri učencev je namreč rojen v takih razmerah, da bi mu oče in mati v stanu bila dati vseli potrebnih navodil /a živenje in za vedenje v živenju v la/nih človeških i a/merah. V takem slučaju in zlatom in dragim kamenjem ne bilo mogoče preplavati odgojitelja-uceuika. Marsika- teri priprost deček je le po učeniku. k, 11111 je / modro izkušnjo zarisal pot sko/.i živenje. prišel naprej: tako daleč naprej, da je v v. rk\ i. v tir/avi in v domovin postal sreča človeštva in njega ponos. Zato je učen-čv\ a nak^a brezmejno spoštovanje in pokorščina t! » učenika. \' -posjMv.injt! do učenika mora učenca podpirati »udi d-»m. \V da i »i prva beseda, ko >e \>- dejo opolmlnc na kosilo, zabav-Ij-ca biia /oper t«-j»a. ki mora sinu biti vse. Bridko se bo !e /a n.kaj let kaznovalo tako postopanje nad očetom in materjo, a ne nad ucenikom. la takrat /e davno nima i »praviti vi c s ta ko nezahvalno rodovino. Naj l>i stariši v tem posnemali izgled mo/a. ki je vzniknil i/ priprostega slovenskega naroda, a prišel na stalo cesarskega namestnika kranjske dežele. Kakor hitro bi bil kateri njegovih otrok le besedo zinil zoper učenika. moral je ob tej priči zapustiti skupni družinski obed. To dejstvo vemo prav iz njegovih ust. I)a se mu je posrečila laka i z reja. ni treba pristavljati. A tudi sv. beseda zahteva spoštovanje in pokorščino vsakateri oblasti, ki ie nad nami. V listu do Rimljanov (lo. 2 5) beremo: ..Kateri se torej ustavljajo oblasti, ustavljajo se božji volji . . . zatorej morate podložni biti ne le radi strahovanja. nego tudi radi vesti." Velikrat se pa trudi s teboj učenik. ki je častno osivel v tej častiti službi. Takrat ti posebno še glede na tvojega učitelja velja sv. beseda: ..Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka, ter se boj Gospoda, svojega Boga. .laz sem gospod". (III. Moz. 19. >2.) Dragi! Ali obljublja tudi sv. beseda dostojnega plačila onemu, ki si je izbral v stanovski poklic pouk in i/rejo mladine? Da. tako krasno besedo da z lepa veličas -neje ni mogoče. V Danielovi (12. V) knjigi namreč beremo takole: ..Kateri pa so bili učeni, svetili se bodo kakor nebesna svetloba in kateri jih veliko poučuje v pravici, kakor zvezde na vse večne čase". In je-li brez svetopisemske obljube mladina, ki se zvesto pokori in sluša besedam vestnih uče- nikov iti učiteljic? Tudi ne. Saj sv. poročilo, ko končuje povest o poslušnem detetu Jezusu v Jeruzalemskem templju, dostavlja vsem časom, vsem nam. sosebno še mladini nad vse važno izjavo: ..In Jezus je raste! v mladosti in starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh". (Luk. 2. ~)2.l Dragi! Učeniki torej ..kakor zvezde na vse večne čase": mladina pa ..v milosti pri Bogu in pri ljudeh". Ali ne zadostuje to isto tako učeniku kakor učencu? Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. K). Cerkev sv. Jožefa. (Daljo.) Glasba in petje. Opisovaje kore diskulceatskega svetišča sem omenjal orgelj na korn vrli žagrada in onih, ki so se oglašale v mrtvaški kapeli. Poglavitne orgije pa s<> se nahajale na velikem korn. Prvotne orgije na tem prostoru so bile gotovo zelo skromne. Leta 1732. so sklenili bosači, da si omislijo nove, večje. Pogodili so se z orgljar-jem I v a n o m S t a i n h o f f e r j e m za (>30 gld Nove orgije naj imajo šestnajst registrov in dvojno tipalo: eno z dvanajstimi, drugo s štirimi registri. V pogodbi je tudi stala zahteva, da mora Stainhoiler sprejeti stare orgije za sto goldinarjev, ko bi jih ne mogli prodati drugam Pozlatarju .lamšeku so dali za okrašenje 80 gld. Nove orgije so prvikrat zapele ob obletnici cerkvenega posvečanja leta 1733. A diskalceatom ni zadostovalo šestnajst registrov. L. 1737. je moral Stainhoiler dodati njihovim orgijam še pet novih registrov. Za ta dostavek so mu šteli menihi 112 gld. Večja poprava velikih orgelj je zabeležena 1. 1752., ko so prenarejali spodnji del kora. Nerodni leseni i/bok -a) odstranili, orgije pa potisnili noter, preizkusili iu prenovili. Meseca malega srpana 1. \7'M). »o jih morali zopet temeljito popraviti. Priteple so se vanje podgane, ki v. mašo z blago.-1ovotna prvikrat na d i s k a I c e a t s k e iti k o r u m u z i c i r a I i k in e t i š k i godci iz Šiške. Sicer je vlada že leta 1751. prepovedala takšno šumno glasbo po cerkvah, a Sv. .ložei na Ajdovščini še 1. 1773. ni bil brez nje. Se tedaj so dohajali na njegov kor deželni trobentači. Imeniten del službe božje je petje. Diskalceati so se ravnali ob cerkvenih opravilih vsaj tako izrečno poroča diskalceatska kronika o mrtvaških obredih po svojem avguštiuskeni obredniku. Prav tako so imeli tudi svoje redovno petje. Leta 172o. jim je došel iz glavnega defini-torija ukaz, d a naj s e p o svetujejo, bi 1 i ne kazalo prositi p a p e ž a z a u v e d b o g r e g o r i j a n s k e g a k oral n e g a petja na mestu starega diskalceatskega („stat unseres alten morosen Gesanges", stoji v kroniki!. Ljubljanski b o s a č i so bili v tej stvari vsi e it c misli: tak o n a j ostane, k a k o r j e bil«) d o s I e j. G r e -g o r i j a n s k i k oral naj s e n e u v e d e zaradi starih s a m o s t a n c e v. Kako naj bi se ga naučili tisti, ki so po HO, 70 ali vsaj blizu toliko stari? kako oni, ki nimajo posluha? Ob taki prenarcdbi bi se spotikali obuti avguštinci, saj jih že tako dovolj obirajo. Na poti je tudi nedostaja novcev, ki bi jih bilo treba šteti za drage koralne knjige, pripravno glasbilo. Najeti bi morali tujca, ki bi jili učil novega petja, ker mu ni vešč noben domačin. In kakšno bi bilo pohujšanje, ki bi ga zakrivila odprava dosedanjega, več nego sto let običajnega petja! Tako so modrovali diskalceati, toda vse njihovo o p o r e k a 11 j e je bilo za m a n. Gregori-janski koral je prodrl. K zmagi so mu pomogli najbrže drugi diskalceatski samostani, ki so se izjavili zanj. N a v s e h s v e t n i k o v d a n leta 1729 se je prvikrat r a z 1 e g a 1 o p o c e r k v i s v. .1 o ž e i a koralno p e t j e. Ob navadnih duhovnih opravilih sklenjenih z latinsko pesmijo so pevali diskalceati sami, o slovesnejših prilikah pa so klicali na pomoč pevce semeniščnike. A leta 17 šestih velika peta koralna sv. maša z azistencijo, po maši pa so zapela k m e t i š k a deklet a n a j -b r ž e Š i š e u c a n k e si o v e n s k o p e -sem. O slavnosti sv. Ane leta 17(>3. s«) duhovniki z ljudstvom vred peli novo pesem na čaM tej svetnici- Krog leta 1770. iu gotovo že tudi poprej so ljubljanske k r š č e n i c e m e d sv. mašo o p o I š e s t i h zjutraj v e č -krat p r e p e vale si o v e n s k e p e s m i. S slovensko pesmijo so počastila dekleta sv. Ivana Nepomučana o njegovi dcvetdnevnici leta 1773. vsako jutro pri sv. maši z blagoslovoma; zapele so „sveto" brez orgelj. Kakor nemška propoved gojila se je v diskalceatski cerkvi tudi nemška pesem. Oglašala se je iz ust pevcev duhovnikov celo o taki priliki, kakor je vstajenje Gospodovo. Za procesijo na veliko soboto leta 1735. so ljubljanski diskalceati nemško peli. Zanimivo. «ia še danes v tudi meniški cerkvi ni nič drugače. Konec sv. rešnjetelesne jutranje maše zapojejo namreč dan /a dnevom pri ljubljanskih frančiškanih krs.Vnice .sveto" brez orgel j časih bolje, časih slabeje. kakor je k<>r. Raznovrstnih arij jim «>1» naših mojstrih oo. Ilugolinu Satt-nerju in Ang Hribarju pač ne manjka. Vr (Dalje pride). Začetki krščanstva na Japonskem. (Konec) 45. Krščan prihaja na dan. Motil bi se, kdor bi mislil, da novejši japonski krščani niso okusili čaše trpljenja, ki so jo morali njihovi dedje izpiti do dna. Omenjam naj le preg a n j a n j a , ki je zabučalo navzlic proglašeni svobodi leta 1870. v Urakatni na Japonskem zoper cerkev Kristovo. Tedaj so tiezna-bogi silovito napali krščane, jih povezane tirali na ladijo in nato zavlekli v kičonsk«) pokrajino, kjer so jih neusmiljeno trapili. Za preganjanjem je napočila krščanom milejša doba. Ponekod se je krasno razcvela kat«>-liška vera. Zlasti se je vkoreninila na otokih Lin-Kin (Lu-ču). Tja jo je zanesel neki tesar iz Ka- gošime. Vlada ga je postavila za učitelja na obrtni šoli v molu Naze. Vsem je ugajalo njegovo vedenje in brezmadežno življenje. Ko so izvedeli ondotni meščani, da je krsčan. poprosili krbel kakega misijonarja. Kdo bi bil rajši vslišal tako prošnjo od kago-šiniskega tesarja? Poročil je na višjo cerkveno oblast, ki je poslal.i tjakaj o. Ferrieja. Mesto mu je napravilo sijajen sprejem. Na stotine ljudi ga je spremljalo v solo, kjer je prišlec jel oznanje-vati Kristovo vero. Njegova prva propoved je trajala tri ure. Ko je nehal, jeli so mrmrati besede božje željni poslušalci i 11 moral je govoriti še tii ure prav do večera. Kdnajst dni je nadaljeval misijonske govore in žel nenavadne sadove. X a .1 a p o n s k e m blagodejno de-i u j e j o m 11 o g i c e r k v eni r e d o v i. Na stotine poganskih otrok zavrženih od starišev sprejemajo in vzgajajo v sirotiščnicah vrle redov n i c e sestre -D e t i n s t v a .1 e z u s o -v e g a". Njihovi sodelalci so č leni s v. d e -t i ii s t v a . bratovščine, ki je zelo razširjeni po naših kraji h. V novejšem času so -e naselile c i s t e r c i j a n k e in i j u b i t e 1 j i c e sv. križ a. P azili in m o š k i m r e d o v o m so se pridružili pred nekaterimi leti na Japonskem t r a p i s t i . ki so privabili že mnogo poganov v naročje sv. cerkve. X a j i z d a t n e j š e sredstvo za razširjenje k r š č a n -s t v a s o k o u i e r e u c e , ki jih prirejajo menihi misijonarji. T o s ,, polj u dni g o v o r i o temeljni I; r e s n i c a h s v. v e r e : o IJogu. <• stvarjenjti. o netunrljivosti duše i. dr. II kontereiK atn prihaja na stotine vedoželjnih poslušali ev. T udi tisk rabi misijonar-j e m v v e r > k e n a m e n e. V Tokiu izdajajo znanstven časopis ki čvrsto razpršnje pogansko in kiivoversko telilo. V vseh si,,jih japonskega prebivalstva se dandanašnji nahajajo katoličani. M n o g o j e skrivnih pristašev K r i s t o v i h. V i š j i krogi gledajo še vedno postrani krščanstvo, č e š d a v t e g u e bili nevarno drž a v i in zato sj marsikdo ne upa n.i dan s svojo vero. O razum svečanih piihkah se očitno pokaže v vsem svojem sijaju ona, ki o nad njenim grobom ze vriskali podani, češ da je uničena. zatrta. Časniki so poročali, da je bila letos v g 1 a v nem mestu japonske m, v T o -k i u krasna procesija o T e 1 o v e m. Preko tisoč katoličanov je spremljalo s svojimi škofi Zveličarja v oltarskem zakramentu. Taki bliščobni pojavi krščanskega verskega prepričanja zelo vplivajo na pogansko množico. V protikrščanski smeri se pehajo novodobni budisti poizkušajoči se z besedo in pismom odvrniti Japonce od Krista. kazen katoličanov imajo tudi druge krščanske ločine svoje misijonarje na Japonskem. Pravoslavni krščani štejejo tamkaj blizu 30.000 duš v HJO občinah s 175 cerkvami. Središče jim je v mestu Tokio, kjer je pravoslavno semenišče, katekizatorska šola in žensko eparhijalno uči-lišče. Protestantstvo razširja krog tisoč propoved-nikov na Japonskem. -Jii. Sedanja cerkvena uprava na Ja-pon ske m. P a p e ž L e o n XIII. je v s t a n ovil katoliško hierarhijo v pokrajini „\ z h a j a j o č e g a s o 1 n c a!" Veliki š k o t stoluje v T o k i u , njemu podrejeni škofje pa v 11 a k o d a t i , v O s a k i in v N a n g a -s a k i. Na razpolago so nam statistiški podatki o poslednjih dveh škoiijah (g!.: Voditelj VII. 377). V o s a š k i vladavini deluje poleg škofa 25 evropskih misijonarjev, 2 duhovnika rojena Japonca, 4 Marijini bratje, -! senieiiisčniki, K) domačih katehistov, lo francoskih sester „Detinstva Jezusovega ". V imenovani školiji je 34 krščanskih občin, M cerkva in kapel, 24 molilnic. Šole so štiri s IPi učenci; kolegij šolskih bratov vzgaja sto mladih Japoncev; v petih siroliščih se oskrbuje 228 otrok. Razen omenjenih zavodov je še nekaj obrtnih šol. V n a u g a s a š k i škofiji se trudi s škofom vred 33 evropskih misijonarjev, 24 domačih duhovnikov. 35 katehistov Japoncev, 12 potovalnih krstiteljic, 15 Marijinih šolskih bratov, 23 sester -Detinstva Jezusovega", 8 trančiškank, 4 sestre sv. Pavla iz Chartres in 170 domačih devic, živečih v desetih kongregacijah. Nangasaški nii-sijon šteje 1 10 krščanskih občin, (13 cerkva in kapel, 53 molilnic, bogoslovje, semenišče, 2 no-vicijata, poMtilat, kolegij z 210 gojenci, penzi-jouat s 35 gojenci, štiri dekliške šole s 116 učen- katui, ne najdeš v njej ne tabernaklja. ne svetih podob, ne prijetnega vonja po kadilu in svežih cvetkah. Nam pa so cerkve zemeljska nebesa, blaženi Sijon, ki se je preselil z nadzem-skili višin med človeške otroke. Nam so cerkve hiše božje, v katerih se klanjajo Gospodu vseh gospodov kralji in cesarji. Pri odhodu me je vprašal gladko obriti cer-kvenec, ki je pobiral vstopnino, ali sem pridigar? Pritrdil sem brez pomisleka. Bom mar rekel, da nisem? Seveda je naša služba drugačna mimo službe evangelijskega pastorja. Mož bi bil rad izvedel še kaj več, toda mudilo se mi je dalje. V središču Kodanja dobim drugi luteranski tempelj. To je L' r u e k i r k e , kar bi se reklo po našem Cospejna cerkev. Smatra se za dati, kakšen zaklad hrani cerkev sv. ITorijana. Zdolaj v voglu tičita letnici 187o P>01; prav spodaj p.i je slovenski napis: (čudodelna varhinja 1 j u b 1 j a n s k e g a mest a. it Najtežji zvon na Slovenskem s 118 stoti ima Gospa Sveta na Koroškem; a na Kranjskem se odlikuje sedaj z največjim zvonom krasna dvo-stolpa cerkev Marije Device v Polju poleg Ljubljane. Kakor njegovi blagoglasni štirje tovariši pred več nego cetrtstoletjem prišel je tudi ta sto-inoseinstotni velikan iz Hilzerjeve zvonarne v Dunajskem Novem mestu. Dne 7. t. m. ga je v Polju kratil presvetli vladika ljubljanski. Novi poljski zvon prekaša vse bronaste glasnike, kar jiii vi>i po stolpih ljubljanske škofije. Pretehtajmo nekatere! Ljubljanske stolnice veliki zvon cenijo na i>3 ali (»4 stari • stotov. Najbliže mu je po teži ljubljanski šentjakobski orjak z 59 stoti (3300 kgi. Sv. Peter je oddal stari 3b stotov veliki zvon, dar generalnega vikarja Schillinga, svoji podružnici s v. Nikolaja v Bizoviku in se ponaša sedaj z velikanom, ki tehta 58 stotov 48 funtov. Frančiškanski telita krog 3'i stotov. Trnovski veliki zvon ima 3o stotov. Po blagoglasju in teži se odlikuje šmarnogorski bronasti klicar, ki tehta o2 stotov I« funtov. V nastopnih vrsticah stoji zabeležena teža še nekaterih zvonov: Stara Loka blizu It) stotov; Tržič 4t> st. 20 t.; Radovljica 42 st ; Škofja Loka 41 st. 7;i i.; Smartin pred Kranjem 40 st. 92 i.: Dobrova 10 st. 70 t.: Kranj 10 st. 24 t.; Crngrob 3.~» >t. 70 t.; Brezovica poleg Ljubljane nekaj nad ■ M st.; Preddvor 28 st. o0 f.; Kamna gorica 2?. st. 37 f.; Dob 27 st. 30 f.; PreJošlje 2". >t. ?io t.; Šma-rije pod Ljubljano 2b st. lo f.; Cerklje na Gorenjskem 2"» st. «»;; t.; Naklo 2o st.; Sv. Jošt 24 st. 20 t.; iiorjal 24 st. 10 t.. Višnja gora 20 st. 75 f.; sami pritlikavci proti novemu poljskemu orjaku. Trnovski župljani v Ljubljani so >e na na malega šmarna dan S. t. m. slovesno spominjali one dobe. ko so pred petdesetimi leti za časa zidanja sedanje župne cerkve zahajali njihovi predniki na službo božjo h kapelici Matere božje sloneči ob rimskem obzidju v Krakovem. V spomin na to in da bi proslavili petdesetletnico proglašenja brezmadežnega spočetja Marijinega so šli omenjeni praznik ob dveh popoldne v izprevodti iz župne cerkve k imenovani h?po ozaljšani kapelici. Tam so se razlegali iz ust obilno zbranega vernega ljudstva in zlasti mladine odpevi litanijam in krasne Marijine pesmi. Nato so se vrnili izprevodniki v trnovsko cerkev, kjer so prejeli blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Zrnje. Božja roka. Bilo je 1. 1848., ko je na Dunaju nastal upor. Uporniki so streljali iz oken na cesarske vojake. Neki teh upornikov, vseuči-liški dijak, je stal ob oknu, ter — streljal. Imel je pobožno mater. Bilo ji je hudo, da so njenega sina zapeljali slabi tovariši. Zbala se je, da kaka nesreča ne zadene sina, in kaj potem za njegovo dušo? Zato je vzela bogoljubna mati kip Matere božje ter ga postavila na okno, da bi blažena Devica Marija tem zanesljiveje varovala njenega sina. Sin vidi kip, in misli, da mu hoče mati braniti, naj bi dalje ne streljal. Zato ga pograbi iu ga v jezi odnese nazaj v sobo. Vrne se na okno, a ta hipec poči na ulici, in sovražna kroglja ga zadene sredi čela, mrtev se zgrudi izgub-jeni sin te pobožne matere na tla. x Kako moreš videti na zemlji nebesa. Neko nedeljo je pridigoval župnik o nebesih. Drugi dan pa sreča župnika bogat vaščan ter mu pravi: Prečastiti, včeraj ste govorili '. nebesih; povedali ste veliko o njih ali povedali pa vender niste, kje so nebesa. — Oj, odgovarja župnik, jako me veseli, da vam moreni pojasniti včeraj zamujeno. Prihajam uprav z bližnjega hriba. Tam stanuje v mali hišici bolna žena in dvoje bolnih otrok, niti najpotrebnejšega živeža nimajo. Ako gieste sedaj do nje in jej kupite primernega živeža ter jej govorite: Ljuba žena, te reči vam prinašam v Jezusovem imenu, in jo tolažite v njeni bolesti, videli boste nebesa. Drugi dan pride mož zopet do župnika ter tu ii izjavlja: Gospod župnik, hvala vam na vašem ljubeznivem svetu — videl sem nebesa. Ciospica M. R. .Danica" izhaja \s.ik petek na celi poli in velja po pošti za vse leto »i kron, za pol leta .'i krone, za četrt leta 1 krono »o vin Zunaj Avstrije velja /a vse leto 7 kron; /a Ameriko 9 kron. Ako I>i bil petek praznik, izide ,Danica" dan poprej V l jubljani se dobivajo posamezne >t- vilke po 10 vinarjev v tabakarni: .Makso Hru>ovi, pred škofij«) 1_\