289. Številka. Ljubljana, petek 17. decembra. XIII. leto, 1880. Izhaja vnak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeiiiitn zh a v s t r o - <>< er h k e dežele za celo leto 1« gL za pol leta h tfl ** c«trt lt!t* 4 Kld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fkL, za četrt leta 8 *ld. 30 kr., m M mm( 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računu 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dol «1« toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolali in ca dijake velja znižana iena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. ISO kr., po pošti prejrinan /.a tVtrt leta 3 golđ. — Za o /.na ni la se plačuje od četi i i it opne petit-vrste <> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če »o dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai M izvole trankirati. Rokopisi se n« vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši flt. 3 „gledališka stolhn". OpravniŠcvo, na katero naj se blagovolijo poših>ri naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne »tvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej liifli. Cesar in Dunajčanje. Z Dunaja 15. dec. [Izv. dop.j Veliko blamažo je doživel dunajski občinski zbor. Judovski listi so bili na enkrat zagnali glas, da je cesarjevič Rudolf svojo hišno in drugo opravo dal narediti v Parizu. Mestni odbor dunajski je tem judovskim kričačem na limanice šel in tako brez takten bil, da je po posebnoj komisji dal preiskati, kje je ce-garjevič naročil hišno opravo. Komisija je hodila 111 preiskavala ter pozvedavala od fabrikama do fabrikauta in končno našla, da so judje bili grdo laž raztrosili in da se skoraj brez izjeme vse za cesarjeviča naročeno blago na Dunaji in v Pragi pri domačih obrtnikih izdeluje. Komisija, na čelu jej znani povitezeni j ud \Viener, je včeraj poročala v mestnem odboru in nasvetovala, da se to izvestje nz radostjo" na znanje vzame. Mestni odbornik in državni poslanec j ud Mautner pa je tako nesramen bil, da se je »podtikal nud besedo „z radostjo". V tem hipu dobi župan pismo od mimsterskega predsednika grofa TaahVjit, v katerem ministerski predsednik naznanja dunajskemu županu, da cesar vsled onega „pozve-davanja- ue mara nameravanega slavnostnega -plesa v duuujskej operi na čast poroke eesar-jevičeve, ampak reče, da se naj stroški za ta ples, ki bi znašali 40.000 gld., obrnejo v prid ubogim na Dunaji, cesar s cesarico iu cesarje-vičem pa tudi 40.000 gld. v ta namen daruje. Kakor bomba je padlo to pismo v dunajski mestni zbor, ki je izprevidel, da je njegovo postopanje v tej zadevi bilo prav brez-taktno, neumno. Morda se vendar počasi tudi Dunnjčanoin oči odpid, kani jih tira j u-do v s k o -nemško-liberalna klika, pravi tu vsak posten človek in cela stvar vzbuja po Dunaji neizmerno senzacijo. Zdaj izprevidejo vsi nejudovski Dunajen-nje, da je bilo vendar le več kot grdo, da se na judovsk predlog predrzne dunajski „gemeinderat" iz svoje srede nekaj špice lj-n o v ali vohunov imenovati, ki šnofajo in preiskujejo, kje je cesarjev sin kupil stolce in postelje za-se in za svojo nevesto! Vendar vsak privaten človek gre kupit, kar mu treba, kamor hoče, in vsak človek si bo uže prepovedal, da se mu kdo drzne za petami laziti in vohati, v katero šstacuno pojile! To čuti vsakdo, le dunajsko nemško liberalno časopisje in du-najsk „gemeinderatu ne! Dunaj rana je treba poznati, da se ve, kak mogočen vtis je pismo cesarjevo na prebivalstvo naredilo. Nevolja na judovsko novinarstvo in na občinski mestni odbor je denes tuko občna, da celo tisti, ki so prej hujskati pomagali zoper dvor, zdaj le pravijo: predaleč se je hIo, nelepo je bilo, mesto je blamirano pred celo državo in v vnanjem svetu. In res je blamirano! Nobeno mesto v državi nema od cesarskega dvora toliko dobička, kakor ravno Dunaj, in to mesto se obnaša tako nedostojno! Jedno se pa lehko konstatire.: z blamažo dunajsko je blamirana in v višjih kro gib diskreditirana tudi n e m š k o • 1 i b e ralu a ali ustavo verna stranka, kajti vse nje javno novinarstvo je enoglasno do zdaj odobravalo te dunajske škandale kot „manne&-iniith" in tako dalje. Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. dec. [I/v. dop.] Kako jezna in zagrizena je nemško -liberalna stranka, da tako dolgo ne more spet priti do gospodstva, kaže se ob vsakej priliki. Jeza pa oslepi človeka, in stranka, ki se iz same strasti poslužuje orožja, kakeršnega se zdaj nemško-liberaici, le pojnaga utrditi pozicije tistih, katere hoče podreti. Predesti-nirani finančni minister Plener, vsaj po njegovih mislih, kateri je znan kot fiskalist, ki bi poslednji krajcar iz žepa potegnil davkoplačevalcem, toči krokodilove solze o pretečih višjih davkih in h u j .-k a kmeta na ne' č me hi nirobe. Avtonomisti so vselej dovolili in sicer brez posebne debate trimesečni provizorij, II rbsti in Plenerji pa tako daleč segajo, da nečejo privolit' trimesečnega budgeta. kar je neobhodno potrebno, da državni mehanizem redno naprej teče. Poročevalec grof Clam Martin c je prav dobro risal postopanje te stranke, katero ne vodijo več državni obziii, ampak samo slepa strankarska strast. Večini pa je tako divjanje nemških liberalcev le na korist, ker s tem liberalci rušijo sami svojo stranko, kajti mnogo je mirno-inislečih tudi na levici, kateri se bodo ustavljali hoditi po potu skrajne levice. In uže pri dveh glasovanjih se je močno rušila manjšina. Isterski poslanci so glasovali z večine, glasovanju odtegnilo se je več po-poslancev, mej njimi dr. Pajer iz Gorice, Šve-gelj itd. Številke poimenskega glasovanja 1 83 proti 140 jasno govore, kajti levica je vse svoje poslance na Dunaj poklicala ter jih rotila, da morajo po klubovih sklepih glasovati in vendar ta resultat! De Pretiš je bil uže tukaj, pa ga n i j bilo k seji. Vlada, to je avtonomintični del vlade se je močno utrdil in sme mirno gledati v prihodnjost. P lene rja hvalijo denes nekatere dunajske liberalne novine, da se je — poboljšal, Jan Kollar, otec vzajemnosti slavjanske. (Dalje.) Adam Miekievvicz, prvi poljski in jeden največjih slavjanskih pesnikov, rekel je v svojem govoru 27. decembra 1842 v Collego de France v Parizu o Kollar u mej ostalim: „Jako teško in sedanjemu svetu je celo nemogoče razumeti, kar se v Kollafovih poezijah nahaja veličanstvenoga in pesniškega. Zelo so se mnogi trudili njegova dela v literarnem obziru razjasniti. Ostro so jih jedni grajali, drugi zopet silno povzdigovali in hvalili, akopram Kollarovega duha zapopasti nijso mogli". In v istini, Kollafova „Slavy Dcera" jo veličanstveno delo. Pesnik zanosi se kmalu z najžarkejo ljubavjo do svoje Mine. Ta ljubav V sie li nesreč blagimi žarki še zabliskujoča teši ga, kadar se ozira na svoje po Nemcih in Magjarih tlačene sobrate. A' silnej dušnej boli izvablja iz dna srca tako mile iti ginljive glasove, da mora samo še jedna stopnja biti do najžalostnoje godhe. Za tem. kadar se spominja niinolih časov, opevajoč slavne čine davnih junakov slavjanskih, ali pak gleda v bodočnost, nadejajoč se zopetne moči in časti slavjanske, tedaj mu je pesen silna, krepka, srčna. V idealih, goreče ljubavi nadahnjenih barvah riše nam tu slavjanski narod v celotnem obrazu, a pronaša včasih smele misli o vsem-kolikem Slavjanstvu. — Zares, ti glasovi uče Slavjana, kuj je ljubav sorodnih bratov, kaj je ljubav domovine. V jednem sonetu n. pr. kaže nam pesnik, da tri žalostne dni vsako leto praznuje z jokom in postom: prvi je nesrečni Vidov dan, na katerem so Srbi na Kosovem polju izgubili svojo svobodo; drugi je, ko so Čehi na Belej gori bili potolčeni; a tietji oni, o katerem se je bila bitka pri Mueievicah in je Poljak Ko-sciuszko ranjen (baje) s konja padši vzkliknil: „Koniec Polski!" (III., 35G.) (Te besede pesnikove nijso prazna pesniška misel; Kollar se je v resnici solzil, kadar je govoril o nesreči Čehov, Poljakov in Srbov — kakor svedoči Miekievvicz 1. c.) Žalostno oplakuje osodo celega slavjanskega naroda : „Doze ! Bože ! kateri dobro menil vselej z narodi sč vsemi; ah, aP nikdo uže nij na zemlji, kateri bi Slavjanom pravico činil? .... O ti sodnik nad sodniki! prosim, kaj nek tak je narod moj pregrešil V Krivda se mu, velka krivda dela" (III., 290) — kateri stih: „Krivda se mu, velka krivda deje", postal je pod Karpati prislov iea. — In pesnik vpraša Doga: Kdo je bolj kriv in kdo bolj greši, ali oni, kateri trpi, ali oni, kateri je trpljenja kriv? kajti nek krivec mora biti, kjer je tako občno in veliko trpljenje. „Nazivajo vas golobe — (Turki Slavjane tako imenujejo) — kliče Slavjanom — zakaj ker je očital zdanjej vladi, da ne zna ščediti in ker je kritikoval finančnega ministra nameravana sredstva za od pravljenje deficita. Ple-ner je pri debati o dovolitvi pobiranja davkov za tri mesece napadal osrednji odbor za zemljiški davek in očital vladi, da nema ni finančnega ni gospodarskega programa, niti ne političnega. Nadalje omenja Plener ministerske jezikovne naredbe za češko ter pravi, da so Nemci jako občutljivi, kajti oni da varujejo dvoje: svojo dragoceno narodnost in celo-kupuost Avstrije. Če pa vidijo Nemci, da hočejo Avstrijo voditi zdaj oni, ki jo hočejo razdeliti mej manjše narodnosti, potlej nij čuda, če se v Nemcih zoper tako početje upre pa-trijotična navdušenost. Ta upor je pa še le pričel se, „pazite, kako se bode v prihodnje razvil!" Nikjer na celem svetu ne potrebuje kaka država bolj stalnosti svojih notranjih razmer nego Avstrija. Gotovo nij brez pomena, da se ravno zdaj tudi na Magjarskem ščuje na Nemce in na c. kr. armado, jedino zastopnico skupne države. Ako upajo maejarski radikalci, da bode grof Tanffe tukaj uničil s pomočjo svojih federalistiških prijateljev nemške centraliste, potem se vzdvigujejo njih upanja, zahtevajo svojo magjarsko armado, proganjajo Nemce ter hočejo vso to državo razkosati v njene dele. Tako daleč bode prišlo. Posledica vsega tega bode razpad Avstrije, ker bodo Nemci čedalje bolj nezadovoljni. Finančni minister Dunajevski je potem poprijel besedo in pobijal liberalne pred-govornike. Dejal je, da odkar je on minister, da nij ni jeden trenotek dvomil, da ga levica ne bo podpirala. Osupnilo me je pa, pravi, da se je pričela debata pri obravnavanji tega začasnega zakona, čegar zadržaj uže zanj govori, posebno, ker nij zdanji finančni minister izmislil si tacega sredstva, nego so ga rabili njegovi predniki in za katero je prej tudi opozicija zmirom glasovala. Ako pa denašnja opozicija drugače postopa, naj se mi tudi odpusti, ako omenjam tukaj javno, kar meni vlada o takem postopanji se svojega stališča. Jaz ne razumem, kako da se more vladi očitati, da sama ne dela strank! Saj vlada ne dela strank, nego se morajo stranke ob zdravem razvoji ljudstva osnovati iz ljudstva. Ker je pa neki govornik (Scbarschmied) dotikal se tudi osobnosti očitajoč vladi, da je jednega uradnika dejala na višjo službo, druzega pa prestavila, nehčem mu jemati pravice kritiko-vati, a odločno moram odbiti, da bi se ono prestavljanje zgodilo bilo iz kako namere, in še odločnije moram naglasiti pravico vlade v dosti ozkih mejah, katere je zaznamovala ustava avstrijskej eksekutivi. To je moje osobno prepričanje in jaz še enkrat ponavljam, da hočem po najboljšej volji in moči rabiti to pravico eksekutive, Vladi se tudi očita, da je z večino neprenehoma v dotiki. Temu bi se lahko odgovorilo, da vlada vendar nij tako naivna, da bi zanemarjala svoje prijatelje pa služila njihovim nasprotnikom Zagotoviti pa morem, da kljubu nepretrganim prizadevanjem, razpor sejati mej vlado in strankami, je vlada za trdno sklenila dalje korakati napoti pravice za vse, pravice za vse narode te velike države. (Živo odobravanje. Na desnej klici: zemljiški davek.) Tudi o zemljiškem davku bodem govoril. Zdaj pa nadaljujem Kljubu vseh napadov na vlado ostane vendar ona prepričana, da najhujše nasprotovanje posamnih poslancev ne daje nobenej vladi pravice da bi dala posledice čutiti v upravi volilcem onih poslancev. Vlada je zmotljiva kakor vsak človek, vedoma pa bode gotovo pravična. Zgodovini avstiijskej pa prepuščam, naj ona razsodi, ali je bilo zmirom tako. (Živo odobravanje na desnej.) Glede zemljiškega davka moram opomniti, da njsta zdanja vlada niti zdanji finančni minister komisije za zemljiški davek vsled zakona od 1. 1860 osnovala kot avtonomno komisijo niti ne določila, da ima tej komisiji predsedovati finančni minister ali njegov zastopnik. Kaj naj bi se pa mislilo o članovih centralne komisije, ko bi se pritrdilo, da če se spremeni predsedstvo, se tudi spremenijo nazori udov? Kdo pa je izvolil te članove? Ta zbornica in gospodska. Prosim tedaj, naj se spoštuje ta avtonomna komisija in naj se čaka, da bode delo izvršili. A kaj je smoter tej debati? Da se dokaže, da zdanja manjšina, kakor se je jeden gospodoT izrazil, nikdar ne bode mislila na sporazumljenje. No, o bodočnosti bi jaz ne sodil prehitro; a jaz pustim to; to nij nič druzega nego udvornost, in jaz verujem, da se zdanja manjšina nehče z vlado sprijazniti in da zbog tega ne more dovoliti pobiranja davkov za tri mesece. Kaj pa se hoče s tem praktično doseči od vlade ? Ko bi bila po njenih pojmih to tudi najustavovernejša vlada, ali naj bi zato morala odstopiti? Ne verjamem tega. Poslanec M e n g e r spominja vlado, kaj da se je vse vršilo pri volitvah v zgorenjeavstrij- skem velikem posestvu, ter se je pritoževal, da je vlada pustila, da je ljudski shod v dunajskem koloseumu imenoval ustavoverskegriin-darje tatove in roparje. Poročevalec grof Henrik ( lam-Martinic je naglasil, da je prejšnja manjšina državnega zbora za take predloge iz državnih ozirov zmirom glasovala in tudi denes bode desna stranka, ne ozirajoč se na zaupno vprašanje, glasovala iz državnih uzrokov za vladno predlogo. Sicer naj se pa pomisli, je-li sporazum-Ijptije in složno delovanje na parlumentnih tleh mogoče, če se bojuje tako do skrajne meje. Politični razgled. IVotrtanJe «fležcle>. V Ljubljani IG. decembra. O zadevi ce»arfeviceve ženitve in znanej kruhoborke j židovskej agitaciji piše uradna „Wiener Abendpost": Zdaj uže vse novine soglasno pišejo, da je bilo jako brez-taktno, da se je o predstoječej rodbinskej slovesnosti v cesarjevej hiši govorilo tako, da je povsod naredilo najneprijetniši vtis Še celo one novine, ki so še prav do zadnjega trenutka stale na skrajnem stališči, denes obžalujejo nekatera dogodjaja v dunajskem me t nem zboru, tičoča se te zadeve. Legitimacijski odsek državnega zbora je volitve treh poslancev iz znroreiije-av-»trljnkcgra velikega posestva s 14 glasovi zoper S glasov potrdil. Dudgetni odsek je za grajenje železnice po ltoffciMflkcJ dolini dovolil kot največjo svoto 3.821.000 gld. Vnttiile rt r Iz Hukarcita se javlja, da je napa-dovalec Dratianov uradnik) v finančnem mini-sterstvu. Napadel ga je baje v ukazu necega skrivnega odbora. Bratianu je nedavno od te tajne družbe dobil pismo, da je na smrt obsojen. Bratianu se uže boljši čuti. Senat in zbornica poslancev sta odposlala deputaciji do ministra, da mu čestitata na rešitvi. liifrle&ko ministerstvo je imelo včeraj zopet posvetovanje pod predsedstvom kraljice angleške zarad Irske. Ruska „Agence" potrjuje, da je kitaj« sko-rusko vprašanje na mirno stran za-suknilo se. Iz Berlina se telegrafuje zanimiva vest, da nemški protestantovski konservativci skušajo Bismarka pregovoriti, naj bi odpravil občno volilno pravico. „Osservatore Romano" poroča, da je papež o priliki, ko je imenoval patrijarha Ilassuna kardinalom, omenjal znamenj, ki kažo na to, da se bodo orijentni kristijani kmalu vrnili v naročje rimske cerkve. Pritoževal se je o zdanjem položenji cerkve, ki se mora zmirom za svojo svobodo, pravico in dostojan- se ne porazumete, zakaj se ne ljubite tako mej soboj, kakor golobi? .... Slavjani! raz-komadani narod! združi svoje moči! Slavjani, preljudnati narod! tvoje temotno življenje je huje od smrti!" Slavjanski narod zdi se Kollafu kakor potok, kateri počasi, vendar krepko k svojemu cilju teče; ako se mu pa bregovi in hribi na pot stavijo, obrne se v ravnine, jih jako oro-doviti in s tihim pozdravom naprej teče, mej tem, ko se drugi narodi podobni deročim hudournikom, kateri po mnogem hrupu in šundru puste razvaline in siromaštva za soboj puščajo. (III., 271.) — Na drugem kraju zopet govori: „Oj, da so razna slavjanska plemena kot zlato, srebro, železo! Od njih bi zlil kip: Rusi bi bili glava, Poljaki prsi, Čehi roke, Srbi noge in ostali manji rodovi: Slovenci, Lužiški Srbi, Hrvati in Slovaki bili bi obleka in ščit. Pred takim velikanom — malikom morala bi pokle-kovati vsa Evropa1'. (III., 273.) A Se peva: „Kaj od nas Slavjanov bode v sto letih? Kaj bode od cele Evrope? Slavski život, podoben potopu, razširi povsod meje svojih korakov; a ta jezik, kateri so Nemcev krivi pojmi imeli za jezik sužnjev, odzivati se ima pod stropi palač in v ustih samih sovražnikov. Vede (znanosti) poteko po slavskem žlebu; kroj, običaj in spev ljudstva našega bode mogočen nad Seino in Labo". Cena tega pesmotvora ne obstoji v nje-govej dovršenosti, temveč poglavitno v velikem pokretu, ki ga je izvel v narodu češkem. Dosedanji pesniki, ne izvzemajoč niti najizvrstne-jih, pevali so o povsem nedolžnih stvareh; a kadar so se odvažili na kaj višjega, slavljali so samo veliko m i n o 1 o s t svojega naroda. Kollar. videč v svojej misli vsa slavjanska plemena v jedno veliko celost spojena, obrnil je prvi oči v bodočnost, predstavljajoč jo v veličanstvenih slikah in vzpodbujajoč smelimi besedami na vzvišene čine. Kar se tiče pesniške umetnosti „Shivy Deere", o tem govori se v „Jahrb. f. si. L., K. u. W." 1846. str. 314: „\Viihrend nur in den beiden ersten Abtheilungen (jaz bi rekel v prvih treh) die Poesie ein Hauptmeik unseres Dichters ist, zeigt er in den drei ubrigen (resp. v dveh) Theilen sich vielmehr gezvvun-gen, mehr auf das Ilistorische, auf die Dar-stellung politiseher Ideen und Tendenzen hin-zuvveisen, vvšihrend die Poesie nur in der Auf-fassung eben jener historisehen Ereignisse, jener Ideen iiber die slavvische Zukunft und im Zusammensclunelzen derselben zu bestimmten dichterisehen Gestalten sich geltend maeht. Und diesen versehiedenen Cliarakter der Dichtung darf man nicht verkennen, \venn man gereeht und vollstandig den \Verth, den Geist und die Eihabenheit der 'foehter Slava's be-ui theilen vvill." (Dalje prili.) stvo bojevati s predrznostjo, s katero se napada katoliško vero ter njene in institucije. Narodom se nalagajo na kvar vere krivične postave so jako po ceni ter da se mora priznati, da g. Zupan ml. napreduje v izdelovanji orgelj. Iz /,;iur<'l»» 15. dec. [Izv. dop.) Denes Nadalje se iz Ilima poroča, da je izdal >e PriSel semkaj iz Gradca znani Rud. Falb, papež okrožno pismo na škofe;, v katerem se pritožuje o krivicah, ki se gode trem duho-venskim družbam za podučevanje narodov, mej temi Lvoriskej družbi za razširjenje vere, toži, da se stari ali umrli misijonarji ne morejo učenjak, ki trdi, da je potres v nekej zvezi z mesecem in ki prorokuje, da bode 16. t m. t. j. jutri spet potres. Ta mož je kriv, da je mnogo ljudi j iz Zagreba bežalo, k^r se boje nadomestiti z mladimi, ker morajo seminaristi lzlasti jutršnjega potresa vsled Falbovega služiti vojake ter kliče škofom, naj mislijo, kako bi se to odpravilo. Dopisi. Iz Grriz pri Žavcu 15, dec. [Izv. dop.f Občinski odbor Grižki je v svojej seji 15 t. m. vnovič enoglasno sklenil slovensko urndovanje pri občini in ta sklep c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celji s prošnjo naznanil, da naj občini Grižkej le slovenske dopise pošilja. Prišle so tudi na občino nemške tiskovine za ljudsko štetje ali občni popis ljudi j. Te nemške tiskovine se bodo na c. kr. okrajno glavarstvo s prošnjo nazaj poslale, da se naj slovenske tiskovine pošljejo k nam. Tudi se poprosi, da se bodo državne postave slovensko pošiljale. Domačemu našemu jeziku ne bode prej veljave, dokler ne bomo Slovenci sami terjali jo. Izpod Kationa 12. dec. [Izv. dop.] Frevara, katero je našej okolici in drugim uči nil oni imenitni slepar Abendroth pred dvemu letoma, ni j in nemore biti pozabljena. To pa nij nikakor čudno; kajti nasledki tega sleparskega čina so in ostanejo, posebno za nekatere uboge gospodarje, kateri so bili prevarjeni, jako jako občutljivi ter posubonosni. K ljubu temu, da nam je drž. posl. Obreza blagovoljno nekoliko pojasnil o tej Rt vari v svojej knjižici „svojim volilcem", je veČina gori omenjenih čedalje bolj nejevolna, ter čudi se, kako da je vendar mogoče, da se jedna-kej v nebo vpijočej slepariji v Avstriji do konca priti ne more; račun te je tako dolg. da še nihče menda ne ve kako, ali oni od davkov je pa vendar le krajši, koliko gospodarjev bilo je v tem času iz svojega prognanih ! proroknvanja. Zato je vlada poklicala Falba samega, naj bi menda, ker je nam bojazljivcc zbegal, vsaj s svojo navzočnostjo nas ostale tolažil. Sam novopečeni baron Živkovič, glavar odseka naše deželne vlade, je pozval Falba in res so nekatere žene (obojega spola) zdaj, ko je Falb tu, tako potolažene, kakor da bi zdaj vsi varni bili pred potresi, baš ker je potresni nemški prorok tukaj v našej sredi. Meni se cela stvar le — smešna zdi. Menim da se bode blamiral Falb in Zagrebčani, ki so ga klicali, se blamirali s Kal bom. Da vidimo! Domače stvari, — (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 17. decembra in, če ne bode denes končal obravnav, tudi jutri zvečer ob 5. uri javno sejo. Na vrsto pride več proračunov, več na-meščenj v mestnih službah; dalje poročilo o zidanji mestne klavnice, in koncem predlog nekaterih (nemških) odbornikov ,naj se g. Kal-teneggerju podeli častno meščanstvo. — (Medvodska stvar pred deželno sodni j o.) Zaradi hudodelstva javne posilnosti po § 99 k. z. obsojen je bil včeraj pred ljubljansko deželno sodnijo, 18 let stari kmetski fante Anton Košenina na eno leto teške uječe, ker je 18. julija t. 1. v gostilnici pri Jamniku v Svetji pri Medvodah udom ljubljanskega Jiederta Merskega" društva pretil z besedami proti nekim kmetom govorjenimi in je (181etni dečko) zvečer na potu od mostu do železniške postaje v Medvodah &t»st lieder-taflerskih gospodov, ki so šli na železnico, napadel in lehko ranil. Obširnejši popis te zanimive obravnave priobčimo prihodnjič. Iz nje se bode videlo, koliko lažnjivega krika je ob menda tudi sedaj ne bo. Vsaj je pač najboljši odgovor njen pravica, katero daje vsakemu družabniku, da sme kadarkoli mu drago priti v njene pisarne ter pregledati ne le njene knjige, temveč tudi skontrirati blagajnice. Ako razen tegra še pristavimo, da je banka v jed-najstih Mih svojega obstanka, to je, do konca leta 187*1. plačala blizo pet milijonov koM. za škode ter svojim članom posodila uže nad dva milijona gobi, spoznal bode vsak, komur je do resnice, kaj se ima o tacih napadih misliti. .Novice". svojem času naša uradna „Laibacher Ztg.u na-Pač lehko razumljivo, kako da ta stvar I redila bila zoper Medvodske in slovenske je vedno na dan sili; kajti svota, za katero kmete sploh in zoper narodno stranko in nas je Abendroth osleparU, nij pač malenkost kako lažnjivo je bilo v tej aferi vse poročanje pa tudi broj prevarjenih nij majhen. Zopet smo primorani prositi, naj se vendar enkrat na jeden ali drugi način ta gordi-čki vozel razmota, če uže drugači ne gre, naj se ga preseče! Zaradi tega „rokovice" popolnem preč ter odločno postopati, da se bode vendar enkrat do konca prišlo, naj uže stvar dobro ali slabo izpade. Če bomo mi in naši zastopniki pri prilikah, ko gre za našo pravico, se preveč „rokovic" posluževali, bo-demo mi morali bosi, ne samo brez „nogo-vic", ampak celo brez črevljev ali čižem hoditi. Torej le „rokovice" doli! Hinko. K «»4»rciiJ*l<<>Ka 13. dec. [Izv. dop.] Na polju izdelovanja cerkvenih orgel ima gospod Zupan ml. v Kropi zopet nov uspeh pokazati. Za cerkev v Jelšanah je izdelal nove orgije z 1 1 registri s pri nas na Kranjskem še ne vdomaČ.enem ..kegelladen sistemom". Ljubljanske stolne cerkve pevovodja g. Foer-ster je o teh novih orgijah daljako pohvalno izjavo. On pravi, da je to delo povse solidno, da imajo orgije veličasten glas in se na njih na manualu in pedalu prav lahko igra, kar je ravno prednost gori navedenega sistema. K ljubu temu, da so orgije izvrstno izdelane, vendar našega nemško-liberalnega novinarstva. — (Razpisi učiteljskih služb.) V šolskem okraji kamniškem: Na enorazrednej ljudskoj šoli v Vodicah je učiteljska služba z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem izpraznjena. Prošnje do 4. jan. 1881 c. kr. okr. šol. svetu v Kamniku. — (Preinembe pri učitelj S t VU.) Gdč. Marija Schuller, spraš. učiteljska kand , dos'.hmal pri mestnej dekliškej šoli, v Šmarje na Štajersko. — (Za cerkveno glas bo.) Na željo, uže mnogokrat izrečeno, hoče tiskar It. Milic v Ljubljani izdati orgljavcem in vodjem cerkvene glasbe jako potrebno knjigo: „Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, kontrapunktu, imitaciji, kanonu in fugi", sestavil Anton Foorster. Da bi cena knjigi ne prišla previsoku, prosimo uljudno naj bi p. n. gg. naročniki blagovolili po dopisnici oglasiti se pri It. Milcil, tiskarju v Ljubljani, ker le tako se more preračuniti število iztisov in cena. — (Danko „Slavijo") začeli so, kakor uže vsako leto doslej, letos nekateri listi napadati. Kolikor je „Novieam" znano, ona na enake mi pade še nigdar nij odgovarjala, zato Hnzne vesti. * (Povod en j.) Iz Prage sey telegrafira 15. dec da je na več krajih po Češkem (v Stankovu, Plznu in dr.) vsled deževja povo-denj nastala, da so morali ljudje iz preplavljenih hiš bežati. * (Vihar.) V nedeljo je bil na Dunaji in v okolici tak vihar, da je strehe odkrival in mnogo škode naredil. :: (Strela) je udarila dne 10. t. m. v Hotzenplotzu na Šlezijskem v cerkveni stolp, streha je zgorela, a spodnji stolp in celo zvonove ho gasilci oteli. * (Popis ljudi j v Nemčiji) je uže letos dovršen. V nemškej državi je po tem štetji okolo 45 milijonov ljudij. Natančno sešteto še nij. * (Nemška reklama.) Nek berlinsk mesar je hvalil svoje klobase na poseben način. Napisal je na plakatih: „Meine Wiirste sind unter den NVilrsten, was Fdrst Rismark unter den Filrsten". Policija berlinska pa mu je ta napis v prepoved dejala. Poslano. Odprto pismo, visokemu c. kr. namestništvu v Trstu. Občinskega reda za Istro S 25 se glasi: „Ud županstva, odbornik ali zastopnik, izgubi svojo službo, kadar se prigodi ali zve kaj tacega, zavoljo česar bi uže iz prvega ne bil mogel izvoljen biti. Ako ud županstva, odbornik ali zastopnik pride v preiskavo zavolj kakega, v § 3 in 11 reda za volitve v občinah imenovanega, kaznjivega dejanja ali če se nad njegovim premoženjem konkurs ali kant razglasi uli pa poravnanje z upniki začne, ne sme opravljati svoje službe, dokler kazenska pravda teče ali dokler se konkurs ali poravnanje razpravlja." ,laz Štefan Šiškovič sem dokazal, da je g. Gašpar Kastelic v kriminalnej preiskavi zaradi meni izneverjenih preko 400 gl. in dokažem mu ta čin tudi pred porotniki. Očital sem to g. Kastelcu dne 4. novembra t. 1. o priliki volitve novega županstva v Materiji pred navzočnim gosp. c. k. komiisarjem in pred celim zborom, z namenom, da bi g. c. kr. komisar zabranil, na podlagi gori naglašenega paragrafa, g. Kastelcu izvrševanje svoje službe kot odbornik in z namenom, da, kot od odborništva izključen, bi ne mogel biti voljen za župana — po katerej časti je tako hrepenel in katero čast je tako nezasluženo in na tako čudni način dosegel. Ker gospod c. kr. komisar me je z nekim meni nerazumljivim brbljanjem odpravil in g. Kastelca pustil voliti kljubu S -5 o. r., sem napovedal pritožbo, katerej so tudi drugi odborniki manjšine pristopili. Ono pritožbo sem rekomandirano poslal po pošti gospodu c. kr. namestniku dne 9, nov. t. 1. ter sem prepričan, da jo je prejel. Ampak g. Kastelic je bil za župana izbran dne 4. nov. t. t. in je še vedno župan v Materiji — kljubu kriminalne preiskave zaradi meni izneverjenih preko 400 gold. in kljubu § 25 obč. reda! Dovoljujem si tedaj javno, prav ponižno vprašanje: Misli ali ne misli visoko c. kr. namestni-štvo v Trstu v tej zadevi po postavi kreniti in postavo za vse jednako zvršiti ? Materija dne lJ. decembra 1880. Štefan Šiškovič. A T llICl. 16. decembra: Pri Sluiia : Bruck iz Oplotnika. — Sunnet-schein iz Gradca. — Križ iz Čubra. Pri Malici i Tetznrr, VfaltSf t* Dtinaia. — ftfciller \z Gradca. — Pogačnik i/. Uarkniee«— No*au iz Kamnika. — Mott-jlek, Hlavranka, Presbmgo.. Kalni iz Dunaja. l'n baiarHkcui dvoru i Piusi, Bloson iz Vidma. — Bt\v«ia iz Dunaja rjTrin«» cene v Ljub jam 15 deccmi ra t. 1. Pšenica hektoliter i* ghl. 42 kr. rež 6 gl' 50 kr.; — ječmen 4 gld. 87 kr.; — ove« 2 *ld. 92 kr.; ajda 5 gld. 34 kr.; — proso 4 gld. 87 ki. — koruza 6 gld. 40 kr.; — krompir 100 silOgratOO' 2 gld. «58 kr.; — fižol hektoliter 8 gh\. 50 kr.; BMli kilogram — glri. 90 kr.; niast — gld. 72 kr.; — ipel friaen — g!d. 58 kr. j Spoli povojen — gld. 60 kr — jajce po 8*/| kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednin* kilograuj 56 kr.; — teletnino 52 kr.; - svinjak. u.«'..o 44 kr.; — sena 100 kilogi auiov 2 gld. 40 kr. — slame i gld. 61) kr.; — drva rrda -* kv. uit-cr" 6 »fMl — kr.; — arhka 4 t;'d. HO kr. »:•:*>:•»»:•:»:»»; Gostilnarjem! Lepa in friana <5e va m debelo in drobno prodajejo se prav po coni p zri ICožasrji v Krakovem št. 8 Tu ae kupujejo tudi sa.j<£je kože in od druge ) C- v v i V St. 17.397. (628—2) Razglas. Po ukazu ministerstva za notranje zadeve dur 6. avgusta 1880, drž. zak. št. 103, ima Bfl začetkom leta 1881 ljudsko številjenje na pod lagi stanja dne 31. decembra 1880 vršiti, inje po §§ 19 in 2;> postave o številjenji ljudstva, dne 29. marca 1860, drž. zak. št. 07, vsak najemnik stanovalHča in sploh vsak glavar družine dolžan, za domače moške osobe, ki v nje govem stanovanji prebivajo in so v letih od leta 1801 vključjjivo do leta 1871 rojene, nekolkovani in brezplačni izpis iz rojstvenih knjig ali pa potrjeni prepis rojatvenega lista pripravljen imeti. Vsak najemnik stanovališča (oziroma vsak glavar družine) v čegar stanovanji prebivajo take osobe, je tedaj dolžan, če u/.e nema potrjenega prepisa dotičnega rojstvenega lista, najdalje do konca tekočega leta potrebne izpiske iz rojstvenih knjig preskrbeti si in se torej brez pomude do dotične župnije, pri katerej je krst, oziroma rojstvo vpisano za po- delenje pri ljudskem številjenju potrebnega izpiska obrniti. Ob jednem se prebivalstvo ljubljansko opozori, da se z izkazi, ki bodo pri izpolnenji ozna-nilnih listkov potrebni, kakor so: krstni in poročni listki, domovnme, slu/bodajna pisma, obrt-n.škr izkii/nice itd., preskrbi, pri čemur se opomni, da mesto domovnine tudi dilavske in pcaelske knjižice služijo. Mestni lagi&tral v Ljubljani, dne 4. decembra 1880. Župan: Laseh a n. Dunajska borza IG. decembra. (Izvirno telegratično poročilo.) EiiOtni drlt dolg v bankovcih . . 72 gld. 85 kr. Enotni urž. dolg v »rebru ... 73 B 70 ,, £lata rent«.........87 , 55 „ »860 drž. posojilo......131 „ 25 „ Akcije narouue banke .... £2."i n „ Kioiliiiie akcije.......2-6 „ — J London..........117 ,8) „ Srebio..........— - — n Napol...........9 „ 37 „ u. kr. oektnl........f> „ Bt> „ Oi žavue in iik".......f>8 . 20 Marijinceljske kapljice za želodec, jieprescžno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci in nepresežno zoper no-alast do jedi, alabl ielodeo, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ae ne nareja pesek in pseno in slez, /.oper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvini bolečina iz želodcu), zoper krč v želodci, pre-obloienje želodoa z jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrak in zoper zlato žilo. Gvliivmi v.iil<>t>-u : Lekar i . llru«lv9 Kremsicr, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako se rabi, atanu 93 kr. "^ay 3Pra,T7-e ima E£xmo: V Ljubljani: lekarna (labriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Joaip Svoboda, na Preširnovem trgu ; lekarna J n 1 i j p 1. T t D k d o z y, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Risa01 i. V (Jerici: lekarna A. de Girou-coli. V Ajdovščini: lekarna Micli. (iii-g I i e 1 m o. IW Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek poanemlje in ponareja, zato prosimo, naj ae kupnje mimo v zgoraj navedenih zalegah in puzi nuj au osobito na ta znamenja: Pravo Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene beaea uru niliilur |i«»K vttrili, i»u otovega jniii»-*l>'»i in Htroge SloliclSlOMrtl ■ »>i*ovy.o-iiiiiino m to u i l^ii4>ist )ti>-ii<>, d ti vaiulco nepriwtojeeo in*o iinv.iij v/.einemu, iu x <:i-n^.-»> xuiuenjatnio. Izpisek "ulz- 1OO0 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez kljuca, z dvojnim okrovom iu kristalnim okrovoui, izredno natančno regulovane; razen tegU so tudi elektrogalvanieut) pozlačene, tnko da jih nolieden zlatar ne more 1 od pru\o zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jecien komad gl. 26, zdaj ie gl. 10.20. 1OC0 komadov krasnih ur na aidro (ankeruhrj Ou najtežjega srebrnoga niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za tre- I notko iu kristalnim ploščiiutini steklom, nutaii-čno repasirane: preje jecien koniua gl. 21, i zdaj sumo gl. 7.25. 1CO0 komadov mobilnih ur na valje (oylin< i der-uhr) v teških ^iljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploionatun steklom, * tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, I verižico, uietliiljououi, iu baižiinastim etuijeni, jeden ko mad preje gl. 16 zdaj le gi. 6.60 lOOO komadov Y\ ashingtonskih ur na sidro od 13lotuega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvauično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlutar od pravo zlatih razločiti ;| tlno na trunotek regulovane in poskušene. Teh j ur stal je preje jeaen komad gl, 27, ■daj pa Ie gl. 13.40. 10CO komadov Waah.irigtor.skih remontoir žepnih ur, od pravega lUlotiiega srebra oilo- breuega od c. kr. denarnega uradu, pod naj-strožjun jamstvom na trenutek repasiruno, s kolesjem od niklja iu privilegiranim regtilovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da ao zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržuuasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa sarno gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, prejo gl, 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata zu goapode uli gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dujo se rabiti tudi na pisuiucj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, nu-vijajo se vsakih osem ilnij, lino na trenutek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imelu vsaka družinu, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: U lircn-A iisverkaiif' (508-rfi) Pfcilip j* F r © m m , Uhmifabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj in urednik Mukso Armič. Lfcblnina. in tifck „Narodne U&kfirne",