K e«4«Krefed ratarn tei "6LA8IL0 K. 8. K. JEDNOTE"* 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. R»tiare Poatace Gaarmnteed. , .l*r,*-t Slovenian Weekly m tke United States of America. Burleson, Postmaster General Wednesday Subscription price; 7 • arty Feawbei ya«rlr - $1.20 Fot rvon mtmb.rt.......$2.00 Foreign Countries.....$3 00 Telepkone 1048 t of president, Order A. S. Največji slovenski tedn v Združenih driavak. ■ kaj« vsake sr Naročnina: Ze £Un*. eelefto NASLOV * ; ~ed-iit~i.epr.reB*. J« 1004 N. Chicago Street. Jottet, UL Telefon; 1048 OFFICIAL ORGAN OP THE UNION Entered as Second-Class Metier December 9, 192Q. at tke <*oH-Office at Joliet, Illinois, Under tke Act of August 24, 1912 ACCEPTANGB FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOB IN SECTION 1103, APT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22.1918. Štev. 37.—No. 37. JOLIET, ILL., 14. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1921. Leto VIL Vohune VEL Razne vesti* HARDING IMENOVAL ŠTIRI DELEGATE ZA WASHIN-GTONSKO KONFERENCO Washington, D. C. 9. sept. — Predsednik Harding je dan^s i-menoval štiri ameriške delegate, ki se bodo udeležili razoro-ževalne konference dne 11. nov. t. 1. v Washingtonu. Imena teh zastopnikov so: Charles Evans Hughes, državni tajnik, bivši vrhovni zvezni sodnik, bivši predsedniški kandidat in dvakratni governer države New York, po poklicu odvetnik. Elihu Root, svoječasni vojni tajnik, kasneje državni tajnik, bivši zvozili senator države N. York, državnik-odvetnik, in slo več pravnik v ihednarodnih zadevah. Pokojni predsednik Roosevelt je rekel, da je Elihu Koot najbolj zmožen in zaslužen Amerikanec. Henry Cabot Lodge, zvezni senator države Mass., republikanski voditelj, v senatski zbornici, načelnik odseka vnanjih zadev, pisatelj in vesoak med-narutluega prava. f ^ J Oscar W. Underwood, demokrat. po poklicu odvetnik; večletni zvezni senator države Alabama. Underwood je svoječas-no priporočal in zagovarjal verza! jsko mirovno pogodbo in Ligo narodov. V kabinetnih krogih se zatrjuje, da tvori ta "velika četvo-rica" najboljše može, koje . je sj)loh mogel predsednik Harding za označeno konferenco iz- brati. Smrtna kosa. Iz Waukeganay Tli. se nam poroča, da je ondi včeraj, dne 13 .septembra umrl sobrat Josip Meznaršič, oženjen, star 46 let ter član društva sv. Frančiška Siil. št. 29, bolehal je samo 4 tedne. Pokojnik je živel do avg. 1916 v Sheboyganu,Wis. odkoder se je preselil semkaj v .Joli-et, ter prestopil od društva št. 144 k dr. Št. 29.' Vsled slabih delavskih razmer je šele pred dobrimi tremi meseci s svojo , družino odpotoval od tukaj v Waukegan, kjer ga je smrt pre-, hitela v najlepših moških letih. Doma je bil pokojnik iz Trnovega pri Postojni. V Wnnkc-ganu zapušča ženo (Katarino) in pet nedoraslih otrok. Poleg gori navedenega društva je spadal tudi k Jr. Sv. Petra in Pavla š,t. 66 J.S.K.J. v Joliet u. Naj v miru počiva! tacijo. Ničvredni Webb je pa brez vsake zamude pograbil svojo puško in pričel po vrsti streljati policijske uradnike. Najprvo je padel pol. načelnik Hayes, zatem detektiv Cassidy, končno pa stražnik Kohrt. Morilec je nato naglo odnesel pete in zbežal. Ves ta prizor je pa opazovala v neposredni bližini Webbo-ve hiše stanujoča Hrvatica Mrs Ciinkovič, ko je delala na svojem vrtu. Ker navedenka ne razume angleškega jezika, je o tem umoru enostavno molčala in delala dalje. Vsled tega se je' o tem trikratnem umoru še le prekasno zvedelo, da je morilec pravočasno pobegnil. Danes, se je skupaj zbralo nad tisoč - oboroženih oseb iz mesta ter okolice, ki iščejo ter zasledujejo morilca Webba, za kojega ujetje (živega ali mrtvega) je razpisano $3060 nagrade. Združevalna konvencija. 1 Minuli pondeljek, dne 12. t. m. se je pričela v bivši Grdinovi dvorani v Clevelandu, Ohio združevalna konvencija SNPJ in SDPZ; na to zborovanje je prišlo okrog 200 delegatov in gl. odbornikov označenih podpornih organizacij. Glavni namen te konvencije je medsebojna združitvena odobritev; sestava pravil in določba novega imena teli« združenih Jednot. Kakor znano, se je sprva mislilo združiti s tema Jednoto-ma še troje drugih: JSKJ, SSP Zveza in SZZ; vsled nesporazuma so pa vse te tri podp. organizacije svoj združevalni načrt preklicale in ustavile. Nova vojna. Riga, 12. sept. •«— Ruska sovjetska vlada je napovedala vojno stanje Besarabiji ob rusko-rumunski meji. VeHke izgube v grško - turški vojni. 'London, 12. sept. — Iz Carigrada se semkaj poroča, da so v zadnji bitki, pri Angori Grki izgubili 18,000 mož, Turki pa 12 000. Navzlic veliki izgubi pa (Jrk i še vedno tiadaljujejo s svojo ofenzivo, katero turški nacijonalisti hrabro odbijajo. Senzačen umor na Hibbingu. Hibbing, Minn. 10. sept. — Po tukajšnjem rudarskem okrožju ni že dolgo časa vladalo tako razburjenje zaradi kakega umora, kakor je nastalo sinoči, koje zloglasni _ (Bad) Jack Webb pred svojim stanovanjem ustrelil tri policaje tukajšnjega mesta. £rtve so: Daniel Hayes, policijski naeelnik; Gene Casidy, predstojnik detektivov in policaj Wm. Kohrt. Ker je bil Webb zasledovan od policije, je polic, načelnik z dvema svojima tovarišema obkolil hišo, ter mu naznanil are- Senator priporoča 2.75% pivo. Washington, D. C. 8. sept. — Senator Calder iz New York a bo pri prihodnjem zasedanju predložil svoj zakonski načrt za uvedbo dostavka Volsteado-vega zakona, da bi se smelo 2.75% pivo prodajati. Calder zatrjuje, da take vrste pivo ni opojno ter zajedno priporoča $5.00 zveznega davka na vsak sodček piva. Ako bi Calderjev predlog obveljal, bi imela vlada okrog 100 milijonov dolarjev letnih dohodkov. Smrtonosni dvoboj dveh dečkov. Topeka, Kans. 11. sept. — Tu se je vršil danes dvoboj med dvenfa mehikanskima dečkoma 17 letnim Helestinom Guerre-rom in 14 letnim Louisom Garcia, ker sta bila oba zaljubljena v 14 letno Emelindo Vargas Mlada ljubimca sta se bojevala s samokresi in sta končno oba na mestu mrtva obležala. Slovenec, avijatik — ponesrečil V kolikor nam znano, se je pred nekaj flnevi pripetil že drugi j*mčaj, da je našel smrt pri letalnih vajah kak ameriški Slovenec. Lansko leto je na ta način ponesrečil neki rojak iz Cleve landa, O. Letos, dne 31. avgus 'ta je pa slična usoda zadela 22 letnega mladeniča Adolf Fe-renčaka, starejšega sina rojaka Josip Ferenčaka, živečega v I^rooklynu, N. Y. znanega organizatorja slamnikarske unije. Pokojnik je bil rojen v Gradcu na Štajerskem dne 27. |pp-tembra 1899. V Združeno države je prišel 20. avgusta 1900. V armado Zdi4, držav je vstopil prostovoljno leta 1914 k 13. artilerijskemu polku. Bil je v svetovni vojni 18 mesecev, 7 mesecev je bil na fronti ter je bil trakrat lahko ranjen. Iz Francije se je vrnil 27. maja in 8. julija istega leta vstopil v zrakoplovu i oddelek armado Združenih držav. Smrtno se je ponesrečil 31. avgusta v Vt MfWhrtid pri jah. V New York so ga pripeljali z vojaškim spremstvom in njegovi tovarši so mu pri pokopu dne 4. sept. izkazali vse vojaške časti. Na njegovo krsto je metal v obliki rož zadnje pozdrave iz zrakoplova n jegov tovariš. Pokopan je bil na St. Johns pokopališču. ■ Iskreno sožalje prizadeti družini, pokojnemu mladeniču, ki jP padel v slu-žbi za domovino, pa bodi lahka ameriška gruda! Ali velja to tudi za Vas? Washington, D.C. 11. sept. — Uradniki zveznega davčnega urada so preračunali, da je znašala 1. 1920 4'per capita" davčna vsota 53.46 dolarjev. Lansko leto je bilo povprečno $5,679,134,204 denarja v prome-odpade na VSako osebo : Žal, da to poročilo ni povsem resnično, ker je tak ill, da smo imeli prazne žepe—jaz jih i-še sedaj! Ameriški sindikat kupil vele-posestva Habsburžanov. Pariz, 11. sept. — Sindikat znanih ameriških kapitalistov, obstoječ iz Charles J. Sabin-a, J.*L. Replogle, Frank Munsev-a in Thomas Felderja je kupil vsa veleposestva (ozemlje, gradove, tovarne i. dr.) last bivšega avstrijskega nadvojvode Friderika in njegovega sina Albrehta za znesek 200 milijonov dolarjev. Ta posestva se nahajajo v Avstriji, Ogrski, Ceho-slovaški, Jugoslaviji (?) in Poljski. v Zadušnica za pok. kraljem Petrom I. .Washington, D. C. 2. sept. — Danes dopoldne se je vršila v vitlejemski kapeli washing! 011-ske katedrale svečana zadušnica za pokojnim jugoslovanskem kraljem Petrom I; cerkvene obrede je vodil, grški svečenik '". Thomas Daniels ob' asistenci episkopalnega pastorja de Vieresa in še štirih drugih duhovnikov. Te zadušnice so se vd^ležili preds. Harding; drž. taj. Hughes; admiral Kuntz, zastopnik moniaričnega ministra; zastopnik vojnega ministra; ministra vnanjih in notranjih zadev t delavskega ministra in zastopniki senatnega odbora in zastopnik generala Pershinga. Od diplomatskega kora so biji prisotni: japonskiposlanik; vodja francoskega poslaništva; svetnik ruskega in španskega poslaništva; perzijski minister; vojaški ataše j Velike Britanije; zastopnik italijanskega in chilskega poslaništva; tajnik argentinskega ministra; vodja belgijskega poslaništva ; tajnik peruvskega w zilskega poslaništva; vodja me* iškega poslaništva; tajnik kubanskega in Švicarskega poslaništva; minister Čehoslovaš-ke; svetnik kitajskega poslaništva; vodja grškega poslaništva; zastopnik bolgarskega poslaništva in zastopniki ostalih držav. Navzoče je bilo tudi vse osobje jugoslovanskega po • slaništva. Takoj po prihodu v cerkev ^ je ravnatelj jugoslovanskega poslaništva g. TadiČ v imenu kralja Aleksandra zahvalil predsedniku Hardingu za izraženo sožalje in njegovo pozornost pri tej zadušnici. Predsednik Harding, njegova soproga državni tajnik Hughes in njegova so^oga so položili vence na katafalk; častno stražo so pa tvorili častniki ameriške mornarice. Ustoličenje elevelandskega škofa. 1 Cleveland, 0. 8. sept. r— Minuli četrtek je bil v tukajšnji katedrali* sv. Janeza na slovesen način ustoličen peti cleve-landski škof, Rt. Rev. Josip Schrembs, bivši škof vToledo, Ohio. Te slovesnosti so se v-deležili štiri nadškofje, 30 škofov in 500 duhovnikov od blizu in daleč. Kardinala O' Connella iz Bostona je zastopal Monsignor M. J. Spaice. Pri vstoličenju so bili navzoči sledeči nadŽkofje: Patrik J. Hayes iz New Yorka, Henry Moiler iž CinciiTati, George W. Mundelein iz Chicaga in Av gustin Dowling iz St. Paula. Rekord v tesnopisju. Dne 26. avgusta 1.1. se je vršila v Niagara Falls, N. Y. konvencija in tekma Mednarodne zveze te8iiopiscev (stenogra-) fov), pri kateri je zmagal 20 letni Harold Schneider iz New Yorka s tem, da je v 1 minuti napisal 175 besed brez napake. Velika poplava t Texan. AntOMiOj FSKS. 42. sept. — Minulo soboto zjutraj je v-sled groznega deževja izstopilo več rek iz svojih bregov kar je povzročilo veliko poplavo v tem mestu in okolici. Narastle so reke: San Antonio, Alazan in San Pedro, ter poplavile 14 mest v Williamson ter Milman okraju. Naravno, da je pri tej katastrofi utonilo številno človeških žrtev; do sedaj so pri nas potegnili iz vodo že 49 trupel, 36 je nevarno ranjenih/20 pa se pogrešanih. Materijalna škoda znaša nad deset milijonov dolarjev. Iz Taylorja Texs se poroča, da je tamkaj voda odnesla do malega 100 oseb; med temi je bik) največ Mehikancev. Poplava je sedaj že precej pojenjala, da se z rešilnim delom lahko nadaljuje. Pogreb kralja Petra. Belgrad, 23. avg.—Včeraj popoldne se Je izvrgli pogreb kralja Petra t V Belgrad je ob tej priliki prispelo nebroj de-putacij iz cele kraljevine in računajo število teh nad 30,000 .ljudi. Sprevod se je pričel pomikati ob 8:30 od saborne cerkve proti kolodvoru. Ulice, kjer se je pomikal sprevod, so bile nabito polne občinstva, ki ga je kordon vojaštva komaj zadrževal. Na Čelu sprevoda je korakala konjenica kraljeve garde, za njo pa so se razvrstila odposlanstva. Pred krsto je šla duhovščina vseh ver, katoliška z nadškofom dr.Bauerjem, muslimanska, židovska in pravoslavna s patri jar hom Dimi-trijo, ki je opravil pogrebne svečanosti. Krsta se je nahajala na lafeti, ki jo je vleklo 60 gardistov. Ob krsti sta šla generala Jurišič in Maister. Za krsto pa člani kraljeve rodbine, zastopniki vlade in tujih držav in nebrojna množica občinstva. Na kolodvoru so pevska društva zapela žalostinke, topovi so oddali salve in truplo mrtvega kralja je poseben vlak odpeljal ^.Topplovac, kjer so ga položili k večnemu počitku. General Bandholtz zapustil premogovski okiij v W. Va. Charleston, W. Va. 12. sept General H. H. Bandholtz, poveljnik zveznih čet v premogv-skih okrajih Zapadne Virgiiti-je, kjer so se zadnji čas vršili nemiri med premogarji in stražniki v Logan in Boone okrajih, se je danes zopet vrnil v svoj klavni stan v Washing* ton; začasno, ali do odpoklica pač ostanejo še v onihj krajih polki št. 10, 19, in 40. Pred svojim odhodom je general poslal guvernerju Mor-ganu zahvalno pismo, naslovljeno nanj in na stanovnike W. Va. za prijazno ravnanje izka«-zano njegovim vojakom tekom minule okupacije. Poštnina pisem ne bo povišana. Washington, D. C. 12. sept. — Vsled številnih pritožb in protestov iz vseh delov Združenih držav v. zadevi namerava nega povišanja poštnine pisem na 3 cente, je vladna administracija ta načrt ovrgla tako, da ostane še stara poštnina v veljavi. Kino igralec "Fatty" Arbuc-kle obtožen umora. San Francisco, Calif. 11. sept. — Danes je bil aretiran sloveči komični kino igralec "Fatty" (Debeli) Arbuckle, vsled obtožbe umora 23 letne gledališke igralke in krasotice gdč. Rappe. Arbuckle je dne 5. t. m. na svojem stanovanju vtnekem hotelu priredil privatno zabavo, koje se je udeležilo 5 moških in ravno toliko žensk; med temi je bila tudi označena igralka Miss Rappe. Po dovršenem popivanju in zabavi je nastal med pohotnim Arbucklem in gdč. Rappe prepir; prvooznačeni je povabljeno igralko napadel ter tako pretepel, da je dne 9 t. m. umrla za vnetjem črev. Morilec je ponujal že večjo vsoto varščine, katero je pa sodnij-ska oblast odklonila. Arbuckle, ki je nastopal v smešnih vlogah kot debelufyar, je star 34 let in samski; rojen je bil v Kansasu. S svojimi komičnimi nastopi v kino-gledali-ščih si je zadnja leta toliko prislužil, da je vreden nad milijon jdolarjev. Izboljšanje pošiljatve raznih listov. Washington, D. C. 11. sept.— Generalni poštar Hays nažnan-ja, da se bo počenši z dnem 1. o-ktobra t. 1. zopet pričelo pošilja« mesečnike, polmesečnike in dvotednike z osebnimi, oziroma poštnimi, in ne več s tovornimi ylaki, tako da bodo te liste naročniki veliko prej v roke prejeli. Švica je naklonjena bivšemu ce-i • sarju Karolu. Ženeva, 11, sept. — Švicarski zvezni svet je dovolil, v Švici živečemu, bivšemu avstr. cesarju Karolu posebne udobnosti s tem, da mu ni treba plačevati nobenih davkov. Švica je mišljenja, da ima od Ka-rola že itak dosti dobička, ker slednji, ondi vsako leto potroši nad milijon frankov. Bavarski ministrski predsed nik odstopil. Monakovo, 11. sept. — Ministrski predsednik von Kahr in pravosodni minister Rothe sta danes podala svoje resignacije, vsled kompromisnih sporov Nemčijo. j Povratek ameriških vojakov iz Nemčije. . .New York, N. Y. 12. sept. — transportnim nami kom j "Cantignv" je danes iz An t-i werpna semkaj prispelo 427 a- j merišikih vojakov, ki so opravljali pri ameriški armadi naj Nemškem razne službe; nave-L denci so se od tukaj podali vf taborišče FortSlocum. (Parnik" Cantignv" je zaeno pripeljal tudi 1100 trupel a l meriških junakov, ki so padlij na Francoskem v minuli sve-fc tovni vojni, Revolucija na Ruskem naraščaj London, 12. sept. — Tukajšnjemu listu " Daly Mail" se iz Varšave poroča o ponovni u-, staji v Beli Rusiji. Revolucija je naperjena proti boljševiškH vladi, ker je zopet uvedla od merke živil (kruha in moke).* ter zaplenila stanovnikoip vsjl zalogo živeža. Umori boljševiških komisarjev so vsled tega vedno iu dnevnem redu. Sovjetske lasti skušajo upor s š,tevilnii reprezalijami in eksekucij« zatreti. tj M i ►» m. vs^m Jlani ja društva, da se im septembrom drui zopet ob nedeljah; tore, prihodnja seja tretjo jo tekočega meseca, (dne 18rsept.) ob 2:30 popoldne in potem redno vsaki mesec na tretjo nedeljo. "Opozarjam vse članice, všte ta fo tudi vsa dekleta, da w brez izjeme vdeleie seje V sep tembru, ker bo treba vse potrebno nkreniti glede vinske tf§6vine, vršeč« se dne 2. ok-totfra t. 1. Vsaka članica naj tardi sk\j-faTroe tikete gotovo razprodati, da bo uspeh tem večji. £ pozdravom do vseh članic. , • Marija Blaj, tajnica. k URADNO NAZNANILOjB društva "Marije Magdalene" št 162, Cleveland, 0. t?radno se sestram naznanja* da' smo na redni se.ii meseca >i piembra sklenile, da se za prtbodnje tri mesece pristopm- ii(i tfiiiza in sicer na en dolar. Torej cenjene sestre, tukaj se'v'km nudi lepa prilika da lahko vsaka pridobi kako novo r iaffico; pri tem pa dobi še vsaka članica za svoj trud $1. — nagTade iz glavnega Jednoti-ne^a urada za vsako, na novo predlagano kandidatiujo (članico,) katero pridobi za naše drtStvo. Drage mi sosestrel Stopite torej na moge! Ker je v Oleve-laiidu še dosti naših rojakinj, li\ se niso nikjer zavarovane, pffifcW je pa jako malo osobito za oeefe z velikimi družinami Živeti v času draginje s pičlim zarfnzkom je težavna stvar, ra si ^magaj, če si moreš, če so drugi čez nas gospodarji. Upa-m6 fra boljše čase, da bi le kma lu nastopili. Xaj še omenim, da se naše tukajšnje društvo sv. Ane št-128rvK. S. K. J. marljivo pri- sestre'' ~-v slovenskem jeziku in na zanimivo angleško "A cook-wanted" (Jsce se kn-harJčo). Vprizoritev se vrši dne 24. septembra zvečer 7ik~* dmatveni dvoranf v Boy-dsvilte, O. ' J&r se,teh lepih iger v nasi nagpUbini še ni predstavljalo int ' r so v resnici zanimive, ne nikomur žal, da se istih . Vsakdo bo imel dosti lepe-razvedrila in zabave. rMo j Vas cenj. rojaki in rojakin-iz nase naselbine ter bližnje že danes v imenu drušfc voa. — Kes prava, bratska ljubezen — taka, kajne! Vidimo pa zopet na drugi strani drug zgled; oid društva, ki šteje okrog 30 članov jih vidimo za pogrebom sobrata 18 v uniformah, 2 pa v civilu med onimi 16 imi od drugega društva. — Bolak! H kateremu društvu boš lorej pristopil 1 Sam si delaj sodbo! Kakor ie zadnjič poročano, smo imeli pri nas predzadnjo nedeljo tekmova&o žogometno (Base bali) igife med našimi fantmi in fanti iz Chieaga. Boj se je zaključil z zmago naših z 8 proti 4 točkami. Chikaski fantje so bili žogo dobro, vendar im ni bila sreča mila. U- pamo, da se Še večkrat spoprimejo z našimi! Na Delavski praznik (Labor Day) so naši fantje (Opeka's All Stars) bili žogo s skupino C. O of Foresters. Igro so izgubili s 5 proti 4. Se nikdar, kjer so igrali niso bili naši še tako prevarani. Razsojevalec (umpire) je njih igralca z 2 vda*ci (strike) odpoklical. Dalje ker je eden imed naših igralcev v 9. dejanju (inning) žogo tako zbil, da sta naredila dva igralca tek v celem kolo-bai^u (home run), bi bila zma ga na naši strani; nevešč raz sodnik je pa proglasil da žoga ni letala na pravo mesto ( fo ul bali), da ne morete dva igralca priti na svoje mesto domov (home run), Vsi gledalci so se zgražali nad tako razsod- naselbina s slovenskimi P tvi in skupnim članstvom )0, Imamo tudi slovens-o oersev, i s to tako slovenskega duhovnika. Zadnje čase se je pričelo veliko zanimanje z^a zgradbo Narodnega Doma, ki bi bil res v korist naši narielbi in ga skoraj gotovo ^dobimo prihodnjo spomlad. Čast onim, ki se tako za to lepo idejo zanimajo. 1 Fantov in deklet je že tudi prišlo lepo število iz stare do- 'movine; samo ženitveniso tako pogoste kot bi morda pričako-Vali. Delavski ramer ne morem hvaliti, ker so slabe, kot povsod; da bi se zboljšale, pač ne moremo pričakovati še naj-manje do prihjodnjega ^poletja. — Vreme imamo krasnt), kar je že v Kaliforniji navada; posebno po zimi se nam dopade, ker ni treba gaziti snega. Ker nisem za danes posebno razpoložen za daljši dopis, sem to poročilo le bolj površno sestavil; pač pa hočem prihodnjič poslati nekaj daljših črtic (opisov) iz .jugozapada (osrednje in južne Kalifornijo in A-rizone) katere sem že skoro docela prepotoval. Poročal bom samo izvirne reči. S pozdravom Oorjača. Opomba uredništva: Ker živi v Vašem mestu tu di več članov raznih društev naše J^.S.K. Jednote, in ker ondi še nima K.S.K.J. svojega podrejenega društva,bi bila priporočljiva ustanovitev istega; 12 članoy(ic). zadostuje za novo društvo. Lahko bi se združili oni člani na potnih listih in pridobili se nekaj novih članov. Skuhajte ta naš nasvet uresničiti, za kar Vam bomo hvaležni. 7. t. m. se je v slovens' sv. Štefana v Chicagu rojak Frank Schonta z Lukek-Walker. Poje Rev. K. Zakrajšk. novoporoČenca sta v ta-jnošnji naselbini ugledna in dobro znana, ker sta pri raznih prireditvah večkrat nastopila in sodelovala; nevesta, bivša gdč. Walker je bila tudi več let cerkvena pevka. Obema izražamo iskrene čestitke, želeči jima mnogo sreče v novem stanu! boj tudi "umpire" je drugi dan pri znal, da je padla žoga na pravo stran (fair ball) in da je pravzaprav zmagala O-pekova A. S. skupina, ne pa skupina Borštnarjev (C. O. of F.) Mesec kimovec jo je prikimal tudi v našo naselbino, ter z njim megleni jesenski dnevi. Pričela se je tudi doba jesenskih veselic. Isto je dne 4. sept. otvorilo tuk. vrlo društvo Marije Pom. št. 79K.S.K.J. z K po dvodejansko igro "Pogodba". Navzlic silno slabemu, vremenu in tudi slabim delavskim razmeram je bila v deležna povoljna. Lokalne vesti. Smrtna kosa. Po trimesečnem bolehanju ra di ponesrečene operacije je dne 1. t. m. spravljen z Bogom ti ml rojak Frank Bučar, rodom iz vasi Blato pri Grosupljem; pokojnik je bil več let udovec in .ne zapušča nič otrok. Tukaj Jolietu ostavlja bratranca Matevža Bučar, nekje v Minne-soti pa brata; star je bil okrog 45 let ter spadal k tukajšnjemu društvu SDPZ. Še meseca julija je bil operiran na slepiču, pa od onega časa nič več ni popolnoma okreval. Pogreb se je vršil dne 3. sept. Naj počiva v miru! Veselica pevskega zbora cerkve sv. Jožefa. Na, dne 8. t. m. se vršeči seji Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa je bilo soglasno sklenjeno, da se priredi na Martinovo nedeljo dne 13. novembra t. 1. v "Slovenija" dvorani jesensko veselico, spojeno z neko zanimivo gledališko igro in lepimi pevskimi nastopi in točkami. Čisti prebitek bo namenjen v prid nase slovenske cerkve. Označeni zbor bo skušal napeti vse sile, da bo ta prireditev pod vodstvom sedanjega orga nista g. R. Zupanca sijajno uspela, na kar cenjeno občinstvo že danes opozarjamo. Vstopnice v predprodaji se bodo dobile pri članih (icah) tega zbora že tekoči mesec. Odgovor na poziv. Slovenska skupina žogomet-nih igralcev v Jolietu je te dni prejela od skupine žogometnih igralcev Slovenske postaje M. m. of A. v Chicagu poziv k tekmovalni igri. Naši slovenski žogarji" sprejmejo ta poziv. Ako imajo čikaški igralci koraj žo, naj le pridejo zopet v Joliet, bomo videli, kdo bo zopet zmagali SPOMIN NA SOSKE BREGOVE. Solnce se niža za micliigan-skim jezerom dalje in dalje, dokler ne utone na zapadu. Počasi se vlega mrak na zemljo in redka meglica se vleče nad čarobno jezersko gladino; polagoma se razgrne tiha noč. Da, ob tako krasnem jezeru in teko krasno noč se človeka radi lotevajo spomini na prosi ost, na staro domovino. — Tudi moje misli hite danes tjakaj čez širno jezero, čez ameriško ozemlje, čez atlantski ocean do — zelene Soče.--Da. minula je že cela vrsta let, odkar sem jo poslednjič videl in morda tai-di zadnjikrat? Ali, vendar mi bos ostala ti moja nepozabna Soča do smrti v spominu. O, ko bi še živel naš pokojni goriški preroški slavček Simon Gregorčič, bi danes iznova zložil pesem o tebi, pa ne preroške, ampak mrtvaško in pogrebno. Ce bi tebe danes zazrl, bi mu za-solzilo oko. ker nisi več naša. Srce bi mu počilo pri pogledu na številne grobove naših žrtev ob tvojem bregu. Vse te žrtve so padle zaman, ker nam je izdajalski sovražnik ukradel lepo Cforiško, — mojo rojstno domovino. Hh danes se tu v tujini spominjam tudi Tebe, drtigi mi Simon, dasiravno te krije s sloven sko krvjo osk ropi jena domača gruda. Oko se mi zasolzi, kadar si* spomnim na te in na najuna blažena otroška in malo tudi mladeniška leta,katera sva skupaj preživela v rojstni vasici nedaleč od zelene Soče, katero si ravno ti najlepše opel. Vse to je minulo, kot mine jutranja zarja. Tebe že krije črna žemljica.. jaz sem se pa podal preko oceana v novo domovino. Zares čudna pota usode! I)a, dragi mi ameriški Slovenci! Ko bi vi danes pred se boj zazrli nekdanjo krasno goriško zemljo in soške grobove, bi zapazili grob pri grobu in razvaline. Zato pa imejmo ved dno v svetem spominu nekdanjo našo goriško kraljico: zeleno Sočo, ki se danes pretaka po sovražnih tleli. Upajmo, da se ne bo za vedno!.... Vam pa, drtigi mi slovenski padli junaki naj prepevajo slavci in kosi ob pomladanskih večerih sladko uspavalno pesem, pesem o vašem izgubljenem življenju in o naši izgubljeni Soči!........ i J-M. * North Chicago, 111, vstveni oddelek izdal v javnost več na-kako ravnati z šolo ob-imi Otroci, da bodo zdravi, i tem se navaja dejstvo, da je redno spanje za otroka največ vredno, kar naj bi si vsi starši dobro zapomnili. Otrok mora sleherni dan spati najmanj po 9—10 ur. Zdravniki priporočajo šoloobveznim otrokom sledeči spalni red: V starosti 4 let po 12 ur dnevno Od" 5— 7 let... .po 11—12 ur Od 8—11 let... .po 10—11 ur Od 12—14 let... .po 9—10 ur Otrok najbolj raste ko spi ali počiva. Utrujeni otroci brez rednega spanja se slabo učijo in tudi slabo razvijajo. Ako gre otrok že bolj pozno k počitku, postane^nemiren. ker ga mučijo sanje. Tak otrok je drugo jutro siten in klavern. ker se ni zadostno odpočil. Otroci, katerim se privošči dosti spanja so navadno ubogljivi ter pridni, bodisi že doma, ali pa v šoli. Takim se možgani bolj naglo razvijajo kakor pa v nasprotnem slučaju. Otroci, če so v posti ji ne raz trgajo toliko obleke in čevljev, tako tudi v tem času ne nagajajo staršem. Mati, ki spravi sVojo deco v posteljo že ob pol. 7. zvečer, se lahko za par ur po napornem dnevnem delu odpočije. Ako tvoja soseda spravlja svoje otroke običajno bolj pozno k počitku, ne posnemaj je še ti. Ako otroka že zgodaj razvadi« na dolgo bdenje, je to razvado težko popraviti. Star pregovor nam veli, da bi morali otroci tedaj iti k počitku kot—kokoši. in neumorna, lizmu, podpiranemu po avstrijski vladi, je Dudil z modroslov-nimi in bogoslovnimi članki versko prepričanje v Slovencih in Hrvatih. Izvojeval je proti vladi, ki je bila neprijazna slovanskemu čustvovanju, da so duhovniki poučevali v lirvat-fkem jeziku verouk, dasi jih je avstrijska vlada silila, da naj uče> če že ne nemško, pa vsaj italijansko. Največjo zaslugo si je pridobil škof Mahnič s tem da je ščitil, širil glagolski litur-gični jezik v hrvaških pokrajinah proti vsemu nasilstvu avstrijske in italijanske vlade. U-stanovil je Akademijo starega hrvaškega pisma, kjer se izdajajo liturgične knjige v staro-slovensčini. Tiskarna na Krku je njegovo delo. Tu se tiskajo Časopisi in revije kakor "Hrvatska Straža/' Največ se je trudil za zdrav dijaški naraščaj. Vrsta zavednih Hrvatov se je zbrala okoli njega in je izdajala "Luč", ki je redno prinašala prelepe članke očetovskega škofa. Pred svojo smrtjo je napisal oporoko, v kateri je drage mu dijake prosil in o-pominjal na vzajemno ljubezen, edinost, zvestobo v veri, da bi delovali med pri prostim narodom, bojevati se proti nezdravemu liberalizmu, proti spače-nemu modernizmu ter tako o-hranili svoj mili narod... Ko so Italijani zasedli hrvaške kraje, so ga odvedli v ujetništvo, od koder se je vrnil duševno in telesno strt v drago domovino, kjer je izdihnil svojo plemenito dušo. 1 KAJ NAJ UČIMO DEČKE? Bogaboječnosti. Jbogljivost in poslušnosti. Da bodo čitali lepe knjige. Zmernosti v vseli zadevah. Ogibati se slabe družbe. Čistosti in snažnosti. Ako stopijo v tujo hišo, da so odkriti. Da marljivo izdelujejo naloge in ubogajo v šoli. Marljivosti; da so vedno s kakim primernim delom zapo-sljeni. Da ne smejo kaditi, kleti m grdo govoriti. Zgodaj vstajati in iti pravoca-, sno k počitku. Uljudnosti in prijaznosti do v- sake osebe. .Da opuščajo slabe razvade m se drže Jepih. : Da spoštujejo stare ljudi; da so prijatelji s svojimi sosolci. t Francozi o škofu Mahniču Zadnja številka francoske katoliške revije je prinesla članek "Posmrtni spomin na velikega škofa hrvatskega drja. Antona Mahniča". ,Naj navedemo par misli iz članka: Mahnič je deloval v modrosloju, e-stetiki, pisal v "Slovenca", u-stanovil je "Rimskega katoli-ka" od leta 1896 pa je bil škof na otoku Krku. Njegova pastir- ZAHVALA. , Nižje podpisana se iskreno zahvaljujem cenj- glavnemu odboru K.S.K. Jednote za točno iM hitro izplačilo smrtnl-ne po mojem ranjkeni možu John Lovšin u; član dr. Sv. Cir in Met. št. 4. zato toplo priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da obilno pritopijo v K. S. K. Jednoto. Z rodoljubnim pozdravom Mrs Frančiška Lovšin Soudan, Minn;dne 10. avgusta 1921. ska delavnost je bila vsestran- ci. Solnčni žarki koristi jo zdravju. Dosti je pa lenuhov in dela-mržnežev, ki najraje leže v sen- J o li n (Gottlieb EDINI SLOVENSKI DRY GOODS STORE 1831 W. 22nd St____, Chicago, lil. Obleke za dečke Union Suits zimski za deklice od 2 do 12 let, samo- fino narejene, Vredne $8 do iz volnenega blaga. $10. Posebna cena.. Sweaters Volneni ženski jopiči, najnovejše mode, različne barve, vredni do $7.00, dokler zaloga traja po $2^98 Obleke za dečke v starosti od 3 do 8 let St. 2200 št 5018 $4.95 $5.95 — Union Suits za fante od 6 do 14 let, jimske, sredno težke, dobre kakovoeti, drugi jih Pro-dajejo po 85c, naša cena, dokler zaloga traja, 50c Moške srajce Za praznike, dobre kakovosti, velikost 14 do 17, po 98c O. N. T. Crocket Cotton Pavola za heklartje, vse številke, bela aH rajava, naia cena. 3 za 25c PoSiljamo v vse, dele Združenih držav, kakor tudi v stari kraj. Ako hočete Vaše v starem kraju za Božič razveseliti, poiljtte jim zavitek. Mi uredimo po predpisih. Pišite nam še danes za pojasnila. vse 14. SEPTEMBRA 1921. — domov. "STARI IN MLADI". TRETJE DEJANJE. (Nadaljevanje.) Preprosta kmečka soba. Miza in klopi krog nje. Na desni vhod v čumnato. Na zadnji steni vhod iz veže v sobo. i prizor.—France in depar. ŠEPAR (Francetu, ki mu sedi nasproti zamišljen). Tema se že dela. Kar naravnost pojdi v malin k Prelcsniku in mu nesi kakšen prigrizekk in požirek! Cez kake dve uri pridem tudi jaz. Pomeniti se moramo o velikem semnju v Ivarlovou, kamor pride mnogo Lahov. Pa tudi v Šentvidu se bo dalo kaj razpela t i, kje* bo v kratkem semenj. — Kaj si nekaj zamišljen? FRANCE. Skrbi me. Vedno več se govori o Cesarju. ŠEPAR. E — ne boj se za tega tieka. Ce se zna kakšen človek izmuzati, on se zna. FRANCE (vstajaje.) Pa gotovo pridi, da grem jaz potem tov. Tako sitno se mi je izgovarjati pred ženo, če pridem pozno. ŠEPAR. Ne bodi slapa! S svojo babnico bi prišel že davno na boben, da nimaš tega zaslužka. Boga naj zahvali, da ji vališ denarje. FRANCE. Tisto je res. Torej jaz grem. ŠEPAR (ko je France že med durmi.) Čakaj, France, se nekaj. Stopi malo nazaj! — Ti, ali bi ne hotel očeta nazaj k sebi vzeti. En mesec, so zdaj pri meni, pa rečem Ti. da so mi v preglavico. No — zaradi hrane, to je malenkost, temveč zaradi prostora mi gre tesno. (France sede nazaj.) Ti imaš vendar več prostora. FRANCE. Saj jim ne branim. Saj imajo celo pravico v moji hiši prebivati. Pa kaj, ko nočejo pod streho. Tako tepa sobica je zgoraj, razgled na vrt in čebelnjak. V čumnato pa zdaj ne morejo. ŠEPAR. Kako da ne? FRANCE. Alena si jo je po svoje pa prav lepo opravila. Tudi sama spi včasih v njej. ŠEPAR. Sicer pa res. Zakaj ne bi šli v podstrešno sobico? Križ božji, kadar človek onemore in nič ne zasluži, vendar ne sme biti izbirčen. i, FRANCE. In zakaj jih ne .moreš imeti — Ti? Saj je ta čumnata prosta, ne ? *■ ŠEPAR. Seveda, toda k meni pride ponoči marsikak gost in oče ne smejo vedeti zanj. Časih Kragelj, parkrirt je bil tudi Cesar. Na oni strani spiva z ženo. Če je prejšnji čas kdo potrkal na okno, sem hitro vstal in ga zvedel sem in smo lahko brezskrbno govftrili. Zdaj ne morem. Zadnjič sem moral Kraglja kar v veži odpraviti. Pa še so naju slišali in me drugi dan vprašali, kaj in s kom sem ponoči govoril. FRANCE. In kaj si rekel? ŠE PAR. I — da me je nekdo prišel za svet vprašat, ker mu je krava nenadoma zbolela. FftANCE. Kakor rečeno, jaz se očeta ne branim. V podstrešni sobi imajo zmerom stan in hrano jim bom dajal kakor preje. %ŠEPAR. Potlej je pa prav! Ce se kdo s kruhom skrega, naj se! Jaz nimam nobene dolžnosti do njih. Torej Ti očeta kmalu nazaj pošljem. FRANCE. Sicer je silno malo upanja, da bi se vrnili k meni— pa poskusi! Še enkrat rečem — jaz jih sprejmem rad nazaj — toda v podstrešno sobo. Spodaj ne! — Pridi gotovo! (Odide.) - 2. prizor.—Šepar, Mica. ; ŠEPAR (sam, smeje). -Kako se boji babnice! Boljše bi bilo, ko bi se bal za babnico! Jaz bi mu povedal, pa ga ne maram begati. MICA (vstopi. Postavi skledo na mizo.) Ali je že šel? Počakal bi večerje. (Sede.) ŠEPAR. Saj jo ima doma. (Jesta.) Veš, kaj sva se menila ? Da bi očeta nazaj vzel. MICA. Nazaj? Kje pa so oče? Kot hodijo toliko časa2 ŠEPAR. Tiste vitre bi že davno lahko narezali. MICA. O domov že ne pojdejo. Toliko jih poznam. Pred menoj so se takorekoč zakleli, da ne stopijo čez sinov prag. ŠEPAR. Jaz jih pa tudi ne morem imeti. Imam razne tovariše pri svoji kupčijir ki jih zdaj ne morem prenočiti. MICA. Tudi jaz sem se jih naveličala, toda odganjati jih ne kaže. ŠEPAR. Zakaj ne, če so obema na poti. MICA. I — saj veš. En mesec jih že rediva; če gredo zdaj proč, sva ob drvošeč. Drvošec je pa le vreden, — med brati čez osemsto. ŠEPAR. Tisto ni nič. Kako pa več, da bo najin ? MICA. Ce umrjejo pri naju, prav gotovo. ŠEPAR. Ni gotovo. Pa tudi, kdo ve,, kdaj umrjejo. Leta in leta lahko trjii ta sitnost. Naj šc| obole in za dolgo obole-kdo jim bo stregel? Postrežjba, zdravila, ponočno bedenje, vse to ne bo poplačano z drvošcem. Ali naj bolnika ven vržemo? Res je, lep je oni drvošec, toda, toda, če se denar tudi drugače lahko zasluži. . ' MICA. Pa kam naj gredo? K Francetu se ne povrnejo, to Ti povem. ŠEI^AR (vstane in se opre z obema rokama na mizo). Domov naj gredo! Bogatin si lahko prebira stanovanje, ne pa berač. Malo manj sitni naj bodo, pa jih1 bodo povsod radi imeli. MICA. Naredi, kakor hočeš! Saj si Ti gospodar svoje hiše. . . - ŠEPAR. PoVe se jim z lepa, če ne.... 3 prizor.—Prešnja, Ptičar Blaže. Blaže poje: Juri Benko vzel je Lenko, dobro ženko je dobil. ŠEPAR. Blaže! BLAŽE (vstopi in nadaljuje). Rada pupal a rada papala, rada v senci spančkala.— Dober večer, ljudje božji! ŠEPAR. Da Vas France sliši, boter, slaba bi Vam pela BLAŽE. E, spoštujem toliko Franceta, kolikor on očeta? Kje pa je stari Jemejec? MICA. Ni jih še domov. Ne vem, kaj mislijo. AR. I — v kako hišo so se vtaknili, —- pa razkladajo svoje težave. Blaže, kako pa, da ste danes tako dobre volje? BLAŽE. Povedal bom. Preje sem prodal enega slavčka za celih pet goldinarjev. Le pomislita za 5 goldinarjev. MICA. To ni mogoče. BLAŽE (mane si roke).) Pa je le! No, ptiček je bil, pa tudi tak pevec, da sem se eno uro jokal za njim. Vidita tudi med ptiči je tako kakor med ljudmi, da so eni butasti, eni nadarjeni. Kaj hočemo! Torej Jernejca ni doma?—Potlej bi pa skoro opravil in jo domov zastavil. MICA. Le počakajte jih! (Prislužkuje.) Zdaj le gredo. (V veži se čujejo koraki.) 4. prizor.—Prejšnji, Metka.. METKA, (vstopi nekoliko boječe. Objokana položi nekaj prtljage k poči na klop). Dober večer, sestra in boter! (0-gteduje se.) Kje pa so oce? MICA. Ali nisi Metka? (Zakriljuje oči.) ŠEPAR. Prinesi svetilko, da se spoznamo. MICA (gredoč v čumnato po svetilko). Kaj pa je Tebe prineslo? BLAŽE (Prime jo v tem za roko.) Metka, Metka, odkod Loj jo punico. METKA. .Ah, vse povem. BLAŽE. Pa saj ni kaj hudega? > v ■Prišla si s Pristave, ne.? S pristave, da. Kje so pa oče? Že pridejo. Sedi in povej. Zdiš se mi vsa pre- Nadpljevanje. Ohio družba. — George Washington. Leta 1750 je večje število naseljencev iz Virginije ustanovilo novo družbo pod imenom '"The Ohio Oompaniy." Namen te družbe je bil razdeliti pa? ŠEPAR. METKA. ŠEPAR. plašena, METKA. Zgodovinski podatki Združenih držav. jem listu "Pennsylvania Gazette" priporočal vsem tedaj ž© obstoječim pokrajinam, ali kolonijam, da naj se združijo, da le na tak način jim bo mogoče Francoze premagati. V tem svojem članku je Benj Franklin priobčil tudi sliko razseka-ne kače v več delov; sleherni Kaj bi ne bila! Ob službo sem. Barba mi je odpovedala službo in sicer kar nenadoma in brez vzroka. BLAŽE. Te te, spaka! ŠEPAR, Brez vzroka se ne zgodi nič na svetu. . MICA. Pustite jp, da pove sama, kafto je to prišlo. METKA. Povem naj torej kar naravnost, kakor mislim, da je prišlo. Vi vsi veste, da me misli Kramarjev Tine vzeti. On je odpovedal službo Kramarici zaradi ljudi, ki ga obreku-jejo; povedal ji je seveda tudi, da misli mene vzeti (poročiti). To je Kramarico silno razkačilo. Nahujskala je Barbo, s katero sta najboljši prijateljici da naj me zapodi iz službe. In Barba je to takoj storila. ŠEPAR. Štirinajst dni pa bi te morala vendar imeti po postavah. » METKA. Vem. Toda če mi je rekla: take hinavke ne maram imeti niti en dan več v hiši! Kaj sem hotela storiti? BLAŽE. Pobasati in iti. MICA. Kaj pa zdaj? j METKA. Ah tako mi je hudo. Prosim Te ljuba sestra, naj bom pri Tebi, dokler druge službe ne'dobim. BLAŽE. To se ume! Kje pa boš? Doma ne moreš biti. ŠEPAR (porogljivo). Hm! Nazadnje naj prideta še France in Alena. BLAŽE. Čudno govoriš. (Podpre z rokama glavo in se molče zamisli v tla.) METKA. Res, Mica, prosim Te, saj ne bo dolgo trpelo. In delala Ti bom. kar boš želela. MICA (možu). France, kaj praviš Ti? ŠEPAR (ki je tudi zastjrjnel v okno). Saj je nimamo kam deti? , . METKA. Čeprav ležim na tleh. V čumnati pri očetu bom ležala. Na tla si sama posteljem, samo da ne bom tujim ljudem v nadlego in izpotiko. ŠEPAR. Kaj pa, živela boš ob zraku. BLAŽE (skloni pokonci glavo). Neumno govoriš. (Po-besi spet obraz.) « » METKA. Saj ne bom zastonj, saj rada plačam. MICA. Eli, s čim boš plačala, revišče, ko nimaš drugega, kot samo sebe. METKA. Prihranila si' res nisem, ker sem si morala nekaj obleke napraviti, pa'imam drvošec, ki so ga oče meni dali za doto. (Blažetu.) Kaj ne da, boter? BLAŽE. Res je. Toda tega bi Ti ne bilo, treba praviti, deklic. • - " ~ MICA (neprijetno ianenadena). Kaj drvošec je Tvoj? (Pogleda moža, ki se porogljivo nasmeje.) Pa od kdaj? METKA (v zadregi). Moj bo. kadar se omožim, kaj ne da, boter? BLAŽE. In ker se gotovo omožiš, lahko rečeš, da je Tvfcj. Kaj bi zdaj onegavila, ko si enkrat povedala. Zdaj se dogovori, koliko zahteva od Tebe ljubeča sestra za stanovnje in hrano. Od zraku ne moreš živeti. * ŠEPAR (vstane). Zgovoriti se ima z menoj. In jaz ne zahtevam za stanovanje nič, ker je ne sprejmem. Cujte, boter! . METKA. Sestra, (zajoka), samo za nekaj dni. Ravnala bom kakor bi me ne bilo pri hiši. Vse bom vrnila. MI(JA. Jaz nisem gospodar pri hiši. Ne morem pomagati. ŠEPAR. Ali ni dosti, da se ukvarjamo z očetom in to za prazen nič? i BLAŽE. Trdo govoriš. ŠEPAR. Pa dajte vi, s [tj imate več, kot mi! Svete bi vsak vrag delil! BLAŽE. Veš kaj,Šepar, nisem misli-l, da si tak. Za božjo voljo če te domač človek prosi za par dni prenočišča,'to vendar ni veliko. Saj še tujega berača ne pojamo meni nič tebi nič od hiše. • ' ŠEPAR. Saj pravim, nauke bi vsakdo delil. Kdo mi bo dal kaj za očeta? BLAŽE. Ali ti niso dali hčere in njej doto?? MICA. T^jsta dota — no! Je pa spet drvošec več vreden. METKA (ves ta čas v.nemo žalost zatopljena). Torej sem zastonj prosila?? Kaj sem ti storila sestra, da me ne Aiaraš? MICA. Bodi venddr tiho! (Jezno). Jaz nimam oblasti. . METKA. Dobro, ker jo nočeš imeti. (Zajoka)). BLAŽE. Nič se ne jokaj, Metka! (Vstane.) Z menoj pojdeš, pa je, če so tako grdi.... ŠEPARI Pa bodite vi boljši. Saj sami ne veste, komu hranite. t \ • BLAŽE. Kar z menoj, Metka! (Prime jo za roko). Nič ti nemila v mestu Albany, pokra ji-bo hudega pri meni. Hvala Bogu, imam res nekaj. Pojdi! taa New York sklicana posebna METKA. V nadlego vam bom. , [konvencija. Anglija je hotela BLAŽE. V nobeno nadlego. Postregla mi boš in ne zastnj. /tudi na svojo stran pridobiti tkomniki bi radi imeli, da bi jim delala in povrhu še plače- 'iroouois Indiiance. ker so bili novim kolonistom kolikor mo- je pomeril eno ^njino. 'goce veliko ozem ja ob reki 0- Pod to sliko je bil napis: " hio. Tedanji angleški kralj je 'Združimo se, ali umrimo!" Da 'brez obotavljanja poslovanje označeno naseljeniško družbo 'potrdil, ter v to svrho določil 500,000 akrov zemlj© ob reki Mononghela in Kanawha, ter v to Bvrho poslal več zemljemer-cev, ki so ta ogromni kompleks ozemlja izmerili in razdelili. Ta nastop pa v b^žnjih k-rajih živečim francoskim kolonistom ni bil po volji, vsled če- _ sar so zgradili močno trdnja- ^Vojne^predpriprave. vo pri otoku Presgue, ob erij škem jezeru (današnje mesto 'Erie, Pa.) Na južni strani so dalje zgradili trdnjavo Le Bo-euf, ob reki Allegheny pa trdnjavo Venango,- Tedanji guverner Virginije, Dinwiddie po imenu je hotel nadaljno gradbo francoskih trdnjav ustaviti in preprečiti; v-sled tega je poslal generalnega adjutanta miličarjev države Virginia, komaj 23 let starega mladeniča George Washing-tona v one kraje z naročilom, da se s Francozi pobota. S tem prihaja ime George Washing-tona v naši zgodovini prvikrat na površje. Pri nadaljevani ju naših zgodovinskih podatkov bomo o očetu Združenih držav — George Washingtonu še večkrat culi. Francozi v trdnjavi Duquesne. Francozi so se zahtevi guvernerja Dinnwiddie-ja takoj in odločno uprli; to je slednje ' 1 ay. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. ew l£ork) padlo v roke Angle- volijo občinsko upravo potom v 1:1664. • f glasovnice. Dolžnost teh občin- 8. — Velika povodenj v Gal- škili upraviteljev ni tako važna veston, Texas, 1.1900. kot v New England občinah, 9. — Država California pri- ker večji del lokalnih poslov stopila v Unijo Združenih Dr- spada tam pod upravo od Coun žav 1.1850. ,ty. 10. — Bitka pri Clupnplainj Sredi" med mestom in town-jezeru 1.1813. iship stoji vas ali "Village". 10. — Avstrija podpisala mi- Pojem vasi je v Ameriki precej rovno pogodbo v Verzelu 1.1914 različen od starokrajskega, ka- 13. — Bitka na planjavi Ab- kor zna vsakdo, ki živi v tej ze-raliama. General AVolfe ubit l.mlji, kjer se kmetsko prebival-' • ' Islvo »e stonuje v skupnih nasel- 14. — Pričetek velike ofenzi- binali, ampak živi navadno razve pri Aisne na Francoskem' 1.1streseno po svojih farmah. Vil-Subscription price; ^ $l 20 1914- ' I age je le bolj gosto naseljen ............. .................. 1 15. — Win. Howard Taft jo-,"township", stavljen od ka- jen L 1857. ' kc večje naselbine in sosednega 17. — Ustava Združenih dr- okraja in ki iina pravico do sa-žav sprejeta in. podpisana na mouprave potom občinskega konvenciji L 1787. 'sveta (Board) in župana (Pre- For Members, per year . Por Nonmemhers .....................................................$3.JO For Foreign Conntriea .....«..«,»•..»...»«».».$3.UC Vrednost zavarovanja pri bratski organizaciji. Kdor si zgradi hišo, ali začne kako trgovino, se bo najprvo obrnil do kake zavarovalne družbe in bo zavaroval svoj dom in podjetje proti ognju. V slučaju nesreče, bo dobil saj nekaj od skodurne za svoj investirani denar.* Previden iu razsoden trgo vee $oleg tega zavaruje svojo zalogo blaga še proti tatvini. Ko zapre zvečer svoj lokal, se poda z mirnim ter lahkim srceili k počitku; saj jo zavarovan proti označenim nesrečam. Vzemimo za zgled drogi slučaj: Mladeniči ki se je na veli čal samskega življenja si izbere družico in se ustanovi v prijaznem domu poleg družinskega ognjišča. Srečo zakonskega življenja nui poveča prvorojenček. Oba, žena in otrok sta odvisna na oskrbovanje moža, ozir. očeta. Vsako stvar, bodisi hrano, obleko itd. se nabavi z zaslužkom moža, oziroma družinskega očeta.saj je mož vendar pri poroki prisegel skrbeti za ženo,žena mu je pa obljubila, da mu bo zvesta ter podložna. Da, zares srečna taka družina! i)a bi pa temu skrbnemu možu kaka nezgoda ne skalila tihe sreče, je nekega dne svoji-ženi razodel misel, da namerava pristopiti k neki podporni Jednoti.. Rekel ji je sledeče: 4'Dokler Ixmi trden in živ, bom delal in skrbel zate ter malčka. Da se pa prežene prežečega volka pred durmi, se hočem zavarovati za slučaj smrti, da boste imeli saj nekaj podpo- «»!",/:. , . . ' I Da, smrt, ta največji demokrat ne dela -med Zemljani nobene razlike. Pri njej so vsi ljudje enaki. Smrt odmeri sleher- organizaciji pa ublažuj • nepričakovane posledice smrti družinskega očeta. Da, zavarovanje je najhujši sovražnik lakote in mraza. * £ t To je resnična zgodba, ki se ponavlja dan za dnem v naši solzni dolini. Ta zgodba ni kaj novega, in vendar nočejo iste vsi razumeti. Preidimo zopet k onemu, ne docela previdnemu trgovcu, ki je svoje premično ter nepremično imetje zavaroval proti ognju. Pri tem je pa žal pozabil zavarovati svojo ženo in otroke, najdražjo lastnino na svetu. Nepričakovana epidemija mu ^bere čez čas živijensko družico ter otroke, za katere ni dobil hiti centa podpore, ker ni imel zavarovane. Hiša in blago sta mu bila Več, kot pa lastna žena in otroci. . * Vse drugače je pa zasiguran iH preskrbljen za slučaj smrti oni delavec. Da se nekateri ljudje še bolj ife oklepajo bratskih organizacij, ali pa tudi zavarovalnih družb, je temu vzrok brezbrižnost za bodočnost. Taki ljudje mislijo in upajo, da bhist je izrvT o najbrž dospel tudi | ni delo F. G S P F za mnMl neumorni prevzvišem g. L in fizično okrepil S" HfŽfiuuapotlksw^hS& rWWJB,) z°Pet krvaveti za državo. Com- Ci>dil sem se, da je celo pred- miS8ane general Alzacije je sodnik celotna F. G. S. P. F. z* vlado daroval 10.000 fran-(Federation gymnastique et kov za strassburški Concours. sportiva des Patronages de »Socialistični Župan mesta je France), dr. Michauux, ki je o- (P° sklepu večine zastop-benem podi)redsednik medna- stva na razpolago vse mestne rodne unije kafcol. telovadcev, Pr°store in hiše, dal okrasiti v spremstvu odličega, v mtd- Mavne prostore in opremiti te-naro^nih krogih zelo čislanega Iovadščine brezplačno (circa n nad vb® spretnega voditelja r5'000 tankov proračuna) in ,katol. Absacanov-telovadcev Je sP°«odil razno blago (plat-(Avantgarde du Rhin je njih K0' Preproge, jambore, tribuno častni nasloni) g. Biechelerja ltd-)- Barov s<> nabrali 25.000 in drugih vodilnih članov al- frankov-zaške zveze prišel pozdravit To 80 nekatera suha dejstvar uašo delegacijo, ki je kot prva kako .uraevajo v Franciji svo-dogpela sem. in takt razmerju do kato- Po prisrčnem pozdravu so zastopniki na nas odpeljali s prtljago vred vi ™ T™ m Clvifne upra" ftten, katerega so nam pripra- T*' Vojaska uPrava Pa je dala vili v liceju neposredno pole* razP°la^° <*l<> telovadišče prestolnice, ki je ena sedmih Imateriala. | mnogo his in materiala. Alzačani- katoliki so imeli pod Nemčijo svojo lastno telovadno zvezo, v kateri je vladal Franciji prijazen duh, docini so liberalni Alzačani s svojim ^tandesverband der Turner _ ^ . spadali k K). Kreis des deutschen Turn- .1819,210.51 109.00 31.00 47.00 •m 1. tajnik. t*** ■m> 6.6p 2.4P 160. 161 Skupaj ............. Preostanek 1. avg. 1921.... Plačaaega od; društev ____ 26.90 8.25 Za prestop med čfa- ne (ice) ................ 56.25 * Prenos v stroškovni sklad K. S. K. j... 2,000.00 Uuravni stroški ....v 140.00 $ 2,408.25 121.00 lOOUOOi 30.00 73.00 110.00 .....- 4.^5 Smrtnine ........$968.30 ...$23,393.25 968,30 Vsota................................$24,361.55 Izplačali kili' iftlftVftitAOU Rvlf ferUffluUOf. Btrassbourg, Francija, o. .........................2.85 .................................. 20 ^ .„c..... z_________________ 1.6$ . V četrtek popoldne smo se 120[bližali cilju. Na vlaku se nam 8 40 približalo par Cehov, ki,so 705 jM°vali v Ameriko. Povedali' 75 smo jim, kam in po kaj gre-5.85 mo, pa se Je eden pričel takoj " rotiti in besniti nad katol. 0W-i in ki danes dr- 5 85 [že z Rimom, ko je vendar m<>-lerno geslo: proč od Rima. vončiio nam je usel, češ da bi ffoer iz^nbii apetit. Mož bi nas . bil kot Slovence rad btagoslo- 5 40 vil, a naš je klel kot katoliča-10.85 4iiej 9 70 ^ V tej neprijetni misli smo se ustavili na peronu v Str. Pr- najvecjih in največjih cerkva na svetu (stolp je po višini drugi), dodelili so nam dva vodnika za vše dni, ki sta nam nepristano na razpolago. Ta-lttI koj zvečer smo si ogledali lepo mesto (nad 100.000 prebivri-f^ fr^S cev), ki ima že od četrtka vse L , ,, T A trge in večje lilice zelo okusno bundes • Igta prikazen kakor okrašene. Prebivalstvo se zadr- |pr} "as in Te.nda libe" ži indeferentno, ker je po veči- fi '^roQdn:,aflkf S radil5a1.81}' . . ,. v * v, J ,F . kadar im aprofit od narodniaš-ni socialistično, liberalno, maj- fv« oi; , /j'?. [hen del je tudi nemlko tAl - 1 ' bl a je dostojno in se ti ža deputacije iz inozemstva. f^Tf ^ 8° ^ V petek zjutraj so tekmoval- S t^T^ ci v družbi z voditelji Alzača- J ifJ V 7 i f m 8p°" zveze, dnhovniki ort. i. p. -o maševali » knurt njcj Iijarae du Khln,, m koristijo Telovadišče ic prirejeno v llvenea,\ Iz Ljubljane se je preselil kot župnik k Devici Mariji v Polju, kjer je nabavil nov 2 krasnodoneče zvonove, katere je vzela vojska. Vrli j'oljei so vzljubili in zelo spošto vali svojega župnika. Po njegovi iniciativi se je pri Devici Mariji v Polju ustvarila inogo-(• i,krščansko socialna delav ska organizacija. Svoje Poljce je ljubil še tudi potem, ko je bi že kanonik in dekan ljubljanskega stolnega kapi tel ja.. Kadar je bil med Poljci kdo v revščini jo potrkal na njegova vrata in nikoli zastonj. Posebno je svoje bivše farane podpiral v njihovih dolgih stavkah z denarjem in z dobrim svelmi). Dolgo vrsto let je delovui kot odbornik 4 L judske posojilni 30'' in 44 Ka-t< i škega tiskovnega društva". Bodi mu trr.ien in časten spomin med nami! Oton Seydl, "irom domovi-r'Vtubljni .botehnV je iz-ii 12. v Stri- i ulici v Ljubljani, star . Pokojnik je bil rojen v i, toda že v rani mlado-;rišel na Kranjsko, ki mu je postala nova domtfvina. V Ljubljani si je pridobil domovi nsko pravico. Kot zvest naš državljan je zelo želel, da bi tudi njegov rojstni kraj pripadel Ju goslaviji, toda antanta ga je prisodila Rumuniji, vsled česar je bil popolnoma odrezan od dragih sorodnikov, ki niti t smrtni postelji niso mogli pohiteti. Pokojnik je imel dobro srce za revne sloje, katerim je o-pravljal vse ordinacije , brezplačno. Tudi v testamentu se je velikodušno spomnil mestnih revežev, Salezijanskega zavoda, gasilnega društva in kot ljubitelj glasbe in petja tudi naše Glasbene Matice in Ljub. Zvona. Mnogobrojni- prijatelji in znanci ohranijo prijetnega in vedno taktnega družabnika \ hvaležnem spominu. Umrl je g. župnik Zupančič v Gotoljah na Štajerskem. H. X I\ * Nova žrtev Ljubljanice. Dne G. avg-. popoldne je "pri kopanju utonila v Ljubljanici pri Vevčah mlada gospa Olga Rant,ki je bila učiteljica na Štajerskem Njen mož je uslužben v Ljublja ni. Zašla je v globočino in utonila vpričo večjega števila ko-palcve. Za rešitev ne bi bilo tre ba posebnega poguma, ker je reka ozka, toda rešitelja ni bilo!!! Spodnji Brnik pri Cerkljah. Dne 18.avg.je tukaj umrla Barbara Štefanič, jsestričina našega duhovni k a,mnogoletna skrbna in zvesta gospodinja in kuharica v 62. letu svojega življenja. Naj počiva v miru! Nagla smrt. Posestnik Jože Cergolj v Dravljah št. 24 je našel na svojem potu mrtvega tovarniškega delavca Alojzija Bezlaja iz Medvod. Policijski zdravnik iz Medvod g. dr. Le-Sjak je ugotovil. ; je Bezlaj umrl na jetiki. Pokopali so ga v Dravljah. movine. V tem »panju ga potrjuje zgled furlanskih Slovanov, ki so. p«pz,vani leta 1876., da posta;.»ejo d Maximo de Saj i^nacio v Bst celoj.i. Tam je trdi sprejel dne 7. ma^ca t. 1. mašnikovo posvečanje. Slavnosti se je u-deležil poleg drugih duhovnikov tudi g. provincial iz Zag-reba.Gospodu novomašniku kličemo: Ad multos annos! — Trikratni doktor. Na Grc-gorijanski univerzi v Rimu je promoviral za doktorja kano-ničnega prava preč. g. "dr. the-ol. et phil. Anton Slami č. Naše čestitke! — Šmihel — Stopiče. Za župana največje kmetske občine v Sloveniji je bil izvoljen g. A-lojzij Vovk iz Gotne vasi. Tudi vsi svetovalci so pristaša SLK. Nova volitev ljubljanskega župana. Kakor se nam poroča, bo najstarejši občinski svetnik, g. ravnatelj Jeglič pozvan od pokrajinske uprave, da skliče prihodnji teden sejo občinskega odbora, da izvoli novega župana. Hkrati mu bo dostavljen tudi odlok, da so mandati šes-terih komunističnih odbornikov razveljavljeni. Odlikovanje dr. Tavčarja. Dne 10. avgusta 1921 je izročil v okusno z zelenjem okrašeni posvetovalci ljubljanske^ ga rotovža namestnik Hribar bivšemu županu dr. Ivan Tav-čerju red sv. Save II. vrste. Slavnosti se je udeležil stari občinski svet, mestno uradništ-vo in veliko občinstva na galeriji; navzoč je bil tudi generalni konzul Čehoslovaške J. Be-neš. Namestnik Hrfbar je v daljšem govoru opozarjal na zasluge, ki si jih je pridobil dr. Tavčar kot pisatelj. Opozarjal je dalje na zasluge dr. Tavčarja kot Člankarja in politika za časa njegovega delovanja v deželnem zboru, v državnem zboru in mestnem sv„etu ljubljanskem. V vojni dobi je posebno skrbel očetovsko za ubožne sloje. Vsled vseh teh zaslug mu je podelil kraljevič Aleksander red 8v. Save II. vrste. Tu so pozdravili slavljenca navduše- ku. Kar tiče njegovih zaslug, je dejal, je bila marsikatera »navdahnjena od g. Hribarja. 9 let je bil župan v časih, ko je bila Ljubljana v nevarnosti, da je ne raztrele italijanski topovi Kakor je bil maršal Boroe-vič sovražen, mora slavljenec danes priznati, da je bila njegova zasluga, da Ljubljana ni v razvalinah. Med vojsko so delali v občinskem svetu složno za to, da smo preskrbeli prebivalstvo fe živežem, in nismo delali nobenih dolgov. Sedaj mora priti Ljubljana v tak finančni položaj, da se bodo izvršila potrebna dela. Od po-četka je bil pristaš, naše države in pravice. Država je prva, bo ostala prva in mora ostati, če hjočemo, da bo Slovenec ži vel. Obsojeni komunisti. V eno-, ^mesečni policijski zapor so bili obsojeni komunisti Marcelj 2or ga, Ivan Makuo in Franc Per dan. ker so hujskaii proti obstoječemu redu države. Obsodba je bila potrjena po pokrajinski upravi v Ljubljani in po ministrstvu v Belgradu. Iz Logatca pišejo: Odkar so ollčlli Italijani, se je pričelo pri nas novo življenje. Društva, ki so za časa okupacije mirovala, so nanovitf osivela. Pred vsemi pa prednjači "So kol", ki namerava letos zgraditi celo svoj dom. Pravo ve sel je je opazovati bridke kolice" in čvrste telovadce, ki se ob večerih — vsled vročine 0 — kar na prostem uoe prostih Vaj. Dobro deluje tudi podruž niča Jugoslovanske Matice, ki se je ustanovila takoj po odhodu Italjanov. S čistimi dohod ki od tombole je poslano glavni podružnici v Ljubljano že nad 18.000 K. Zavednim Logatča- nom vsa čast! Vsled nesrečne rapalske pogodbe trpi kraj zelo veliko. Preje so bili na cesti vedno težko obloženi vozovi, drdrali avtomobili z robo za I-drijo, Črni Vrh in Hotedršico Razorane ceste so pričale o živahnem prometu. Sedaj so ceste lepe in čiste toda zapuščene in prazne. Tudi lesna trgovina nazaduj?; nekaj vsle ženice na polju granato v podobi konzerve. Vsled malomar* nosti posestnika Janeza Čuka je prišla granata v roke 7 let-yemu Rudolfu in 5 letnemu Josipu Tavčarju in 5 letni Mariji Križaj.Otrokom je pri igranju padla granata iz rok, eksplodirala in Vse tri otroke ubila. Roparski umor v Prekmurju V selu Mrtvarjevci v Prekmurju se je zgodil dne 8. avg. grozen* zločin, kojega žrtev je postal krošnjar Karol Kozina iz Žlebiča pri Ribnici. Omenjeni je istega dne okrog 10. ure dopoldne prišel v Mrtvarjevce in-se seznanil v ondotni gostilni z dvema vojakoma, ki sta se mu ponudila, da ga popeljeta pr> bližnjici do ogrske meje, ka mor je hotel iti v oddaljeni trg na semenj. Ob pol treh popol dne so se napotili vsi trije iz gostilne in odšli proti gozdu, oddaljenem par streljajev od vasi. Še predno so prišli do gozda, se je eden vojakov vrnil z izgovorom, da je pozabil gostilni cigarete in da takoj pri :le za njima, Kozina in drugi .vojak sta šla proti gozdu ii zavila z vozne poti na stransko stezo. Tu je kmalu Kozina ostal zadaj in drugi vojak, ki je bil zadaj ga je dohitel. Naenkrat pa je vojak skočil preko njega nastavil puško in ga ustrelil v glavo pod desno oko, nakar se je Kozina takoj zgrudil. Ko se je hotel dvigniti izi tal ga je iše enkrat ustrelil v čelo nakar se je takoj zgrudil mrtev. Pri njem so našli vse njegove doku mente, med drugimi tudi potni list za Ogrsko jn nekaj ogrskega denarja. Zmanjkala je ko likor se more dognati le ura, kojo mu je ropar s silo odtrgal da je konec verižice še ostal pri telovniku. Pokojnika so pokopali dne 18. avg. v Mrtvarjevci h. Bil je blaga duša, dober zakonski mož in skrben oče svojemu desetletnemu sinčku. Roparja so še isti dan zaprli. Nesreče. Z vrelo mastjo se' je polila po levi roki 14 letno Ivanka Orehek iz Vevč. Poškod ba je težka. —r Premogarja Ivana Hiršla iz Zagorja so stisnili vozički čez trebuh in ga močno poškodovali. — Z voza je padel v Dupljah 19 letni kočarjev sin Andrej Keršič in si je zlomil desno roko. — Voz je pri tisnil ob zid v Žirovnici 54 letno dninarico Marijo Logar in jo teško poškodoval. — V Dolgi vasi na Kočevskem je eksplodi-karbitom. Pri eksploziji je bil ranjen na očeh 13 letni Siegfried Sbaschnik sinček upokoje nega učitelja Sbaschnika. Umrli so v Ljubljani: Fran Kavfcič, hiralec, 75 let. — Feli.-cita Kokalj, vdova mestnega učitelja,70 let. — Ana Petek, posestnikova hči, 24 let. — E-lizabeta Mikulič, posestnikova žena, 58 let. — Juro Holjevac rudar, 32 let — Ivana Rotar pro dajalka 40 let. — Heliodor Skul sin strok. nad. , 15 let. — Pavel Wohlmut, žel. strojnik, 441 — Ana Rijavec, tob. tov. delavka, 44 let. — Katarina Čeru, vdova, 83 let. — Katarina Nu-čič, zasebnica, 79 let. — Uršula Štrekelj, šivilja, 80 let. —-Ferdinand Schmitt, trgovec in hišni posestnik, 79 let. — Marija Globočnik, kmetica, 48 let. — Albertina Lednik, zasebnica,78 let. — Ivana Jereb, posestnikova žena, 56 let — Mihael Ter-selič, hiralec, 85 let. — Ignacij Stepic, posestnik, 3£ let. Marija Kralj, zasebnica, 70 let. — Marjeta Filipič, delavka, 79< let. — Matevž Zaletel, gostač, 47 let. Angela Mohorič, kočarjeva hči, 20 let. — Jožefa Smrkolj, udo-va sodnega sluge,72 let. — Pavlina Tome, dijakinja, 18 l§t. — Ana Mede, zasebnica,*82 let. Rop v cerkvi. V župni cerkvi Sv. Martina na Pohorju so v noči 8. in 9. avg. vlomili roparji in iz tabemakeljna odnesli ciborij in monštranco ter iz ža-grada 2 masna keliha. Avtomobilska nadloga. 16. avg. je knez AVindischgratz v Trojanah smrtno nevarno povozil gluhonemega tesarja J. Korošca, kljub temu, da se mu je ta pravilno umaknil in je bilo to na vrh klanca. razkužena. Bolnik, mora ležati vedno sam v svoji lastni sobi. V to sobo ne sme stopiti nihče drugi, kakor samo oseba, katera streže bolniku. V bokiški sobi mora biti vedno pripravljena a) posoda s tri odst. lizo-love raztopline (2 žlici lizola na en kvort vode,)'v kateri se mora oseba, ki streže bolniku, vselej umiti roke, kadar se je dotaknila bolnika, postelje, nočne posode itd., b). posoda z živim apnom, katerega se primeša e-na dobra pest odpadkom bolnika; kajti v blatu in vodi se nahaja največkrat povzročitelj tifusa in griže. I Vsi prebivalci okužene hiše morajo uživati samo kuhana jedila in piti samo prekuhano vodo. Pokončevati se mora muhe in drugo mrčes, katera prenaša kali od nesnage na človeka in jedi. , Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. KAKO SE OBVARUJEŠ TIFUSA IN GRIŽE. Začimbe, zelišča in najr&zno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Bodi vedno snažen in umit; pred vsako jedjo in kadar pri-deš iz stranišča, si umij z vodo in milom roke} ne primi nikdar jedi z umazano roko. Sadje morati vedno dobro umiti in olupiti predno ga zaužijes, istotako moraš solato zelo dobro umiti. Pazi dobro na snago v hisi in okoli stranišča in gnojišča je treba večkrat na teden dobro posuti z apnom (živim). No liodi v Jiiše, kjer leži bolnik bolan za tifusom ali grižo, dokler ni ozdravljen in ni hiša JUGOSLOVANI Mor noče pozabiti svoje rodbine, svoje matere, mora sedaj nfim poslati- DENAR predno pride hujša revščina in zima. Kadar pošrljate denar obrnite se name za ceiiik."- Jaz pošiljam krone-—dinarje-—dolarje po najnižjih cenah. Prodajam šifkarte. Opravljam vse bančne posle. Sprejemam denar na hranilne uloge »n plačujem po 4% obresti. EMIL KISS, bankir, 133 Second Ave., New York. VAŽNO NAZNANILO. Rojaki, ki nameravajo potovati v stari kraj in se želijo pozneje zopet vrniti, a ne bi hoteli po več mesecev čakati na potrebno dovoljenje od strani merodajnih oblasti, naj se nemudoma obrnejo na mene po tozadevna pojasnila. ANTON ZBAŠNIK Slovenski javni notar. Corner 48th and Butler St. k Pittsburg, Pa. - Najnovejša svetovna ura. Ura. ki je predsitavlja slika, vsebuje najnovejše rznajdbe pri žepnih urah v tem stoletju. Tukaj1 je zelo pomembna ura. nič večja od navadne ure in perfektno prava BUDILKA in drti pravi čas. Ali si morete zamisliti drugo uro, M jo bi lahko nosili v telovniškem žepu? Ako se imate sestati nekje, ob 3:15 minut popoMan* tedaj vredite uro na ta čas, minuto in ravmo ob tem času vas bo ura opomnila na vaš sestanek. Mogoče želhe malo zadremati pol ure ali uro časa bodisi (fanta ali kje drugje, po dnevi ali v noči, tedaj si vredite to žepno urico budilko rn ona vas zbudi ravtao ob pravem času. Ako želite dobiti vlak speči vašo kokoš; ipregustite to gospej uri, katera bo pazila za vas na pravi čas kedaj ima toi izvršiti. To je majlepše in iprivlačnejše narejena ura za ta denar. Vi sploh ne potrebujete druge ure budilke na vašem dom spusil name. O pretetu nebodi! De bi imel puško pri sebi! Nestaf/im grabi je, že je poci-lu. Letim po zajca, pa je stalu pri njem zelena krouta graščinska. 44Zajec je moj," sem dejal. Pa je krouta brž name zare-žalu: 4 4 Kako se ti podstopiš strajlat naše zajce f V kajho s tabo!" 44 V kajho ne grem," sem dejal. 4 4 Naj zame vaša kueha: ze zajtrk 44dobro jutro," Za jueže no 44počakaj", ze večerja 44lahko noč", — ta kueha je zame pregaspaska. Gaspud, rajši odneham od zajca. Jqfst še vajdel nisem, da so grablje nebite.'V Črez nekaj dnij je pa prišlu ravnu tista krouta krompir de-setinit; mi je blu branilu zajca, pa tudi jast najsem pustil kram pirja. Se je pa ujezilu pa šlu damu.. Drugi dan pa me pokličejo gnadljivi gaspud v graščinu in me z debelim očesom pogledajo "Ali se rajs braniš krompirjevo desetino odrajtatf" "Gnadljivi gaspud, rajs." 44Zekaj je pa ne daš!" 44Zetu, de ne!" 4 4 Neredi tukaj križ, de se puentaš!" 44V imenu Boga, de ne dam!" "Tuekaj križ!" 4 4 Kaj bom na popir dajlal. ko so me oča učili po čelu." Vajste graščina si je zmeraj kaj novega izmislila. Ank rat so nam bili napovedali tlaku, de smo zemlj vkug no- na pajčki nad duermi! sklajcUea pomeni ^ ri bova južinaja, sevejda za denar, in pa nemško besajdo moraš znajti, hinderhonder tajč pohruesten, drugače ti ne postrežejo. Le za mnaoj stopi, po-»luešaj in klobuek vzemi v roke!" Vstopila sta skoz duri, ki je nad njima bingljala zlata skle-dica. Taka skledica že odnefc-daj oznanja, da se tukaj brije, češe in striže; tudi kri so puščali njega dni v tokih brivnicah in rvali zobe. Ali lončar Matevž tega ni vedel, pa mu ni zameriti — nihče ne ve vsega. Snela sta toraj vsak syoj klobuk in vstopila, da si okrepčata lačno telo. Notri sta bila dva moška, gosposki oblečena, starejši in ml ajši, zgovorno sta se klanjala hinder in honder. Alatevž je dejal: 44Ljubi moj lajpi sin, tukaj si jemlji zglede, kakšne vladajo svajt manire!" — pa že sta ga prijazna dva gospoda posadila v širok stol, mi gala sta mu in kimala, eden z desne, drugi z leve, in ga izpra sevala hinder in honder. Matevž je bil izkušen po svetu in ni bil v zadregi za odgovor: pokazal je na usta, da bi rad kaj za pod zob zase in za lepega svojega sina. Pa so se čuda hitro sukali v tej gostilni. Komaj je Matevž pokazal, kaj bi rad, že ga je držal mlajši gospod za glavo, že mu je segel starejši s kleščami po zob in škrip in rsk — izdrl mu ga je. Take južine ni pričakoval Matevž — še mu je bila ljubša ona v graščinski kehi. Nak, kar pit je bil, in je hitel in vstal* da mu ne bi stregli še naprej. Ozrl zgrabil strah, da pridejo s kle-šami še čezenj, zatulil je kakor zver in v diru se pognal iz čudne gostilne, kjer pitajo ljudi s kleščami mesto z žlico. krotita je mladu, zgubilu ste doznali, da m\ tuberkulozo, pojdite v sanato-rij. Karkoli storite, ne rabite Pravil proti jetiki, ogla* po časopisih. To je vse prevara. Počitek, sveži zrak, dobra hraam, veselo razpoloženje in dobre navade so edino zdravilo proti jetiki. Poskrbite za dobro kombinacijo vseh teh štirih stvari, in ozdravili boste, ako ste pravočasno začeli. Vaše lokalno društvo za boj proti jetiki ali tuberkulozi vam utegne pomagati. Vprašajte jih kako se naj u-spešno borite za svoje zdravje. In ne sledite nasvetu nikogar, razun vašega zdravnika in tega društva. Jugoslav Section Foreign Language Information Service. E2 ki trpe na bolečinah v križu, v bo»» kih ali na stranah, na senzaciji. Id tlači Človeka k tlom in del^ v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri haravnih funkcijah, dobi od pomoč, ko vzamejo Severn's _, • Regulator £>verjev Regulator). 1 Priporočen za zdravljenje tistih posebnih taosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju če danes. ' • Cena $1.25. fi m W. F SEVERA co. CEDAR RAPIDS, IOWA- DVE ŽALOSTNI IN SMEŠNI. Gorica,. 9. avg. If21. I>a boste vedeli, da imamo do volj humorja, to-le: V Štandre-žu pri Gorici so dozidali hišo. Cot po navadi so postavili na njo mal mlaj, na katerega je Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem/ Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež? Oe ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež )oste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. • Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj IN PRIPO- za vse prijatelje domače kapljice! Jugoslo- ^ 4ršav s tem ulju-dno naznanjajo, da se je pred kratkim tukaj v Sacramento, Calif. ustanovilo novo in prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje vsakovrstnega kalifornijskega grozdja, samo na debelo (v vagonih, ali celih karah). Leto« je letina v kali-fornijskih vinogradih izborna in grozdje fino. Mi pošiljamo vsakovrvstno ZEELO grozdje samo na debe-* lo (V KARAH). mamo po nekaterih ie svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se letos za fino grozdje zanimajo. Grozdje absolutno ne bomo preje razpošiljali, dokler DO CELA NE DOZORI. Mi prodajemo grozdje tako po ceni, kot ga KUPUJEJO razni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to ugodno priliko. Pišite za pojasnila in ceno na: W. L. PREDOVTCH & C0. 224 Calif. Fruit Bldg. Sacramento, Calif. THE DOLLAR SAVINGS BANK • BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica, čttjemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. Pla- na vrgel neki delavec star rdeč rO- ________, ___________ cav, ki ga je našel nekje na sme- j-temno bas pred solnčnim izlio teh. Da je mlaj nevaren, vemo dom; tako je tud s trgovino ne Ir že iz raznih procesov, rdeča >arva pa tudi ne diši preveč po 'ašistih. Občinski komisar je )lanil in odredil vse potrebno. Vršile so se preiskave. Prišlo ;e 20 fašistov, zlezlo na streho in odneslo rdeči rokav. V kakšen namen ga bodo hranili, ne vemo. Druga je ta-le: Na slavnoeti v Števerjanu so zaigrali tudi 'Hej SlovaniV* Navzoči vo-nun. orožnik, slovenske krvi, M' sili z vseh krajev in naredili t8e m4 bo po n^jgtu," se je zbal hrib srajdi vrta. Zekaj! Zetu, de so potlej na hrib postavili hišico, da so krote kvartale v njL . | Šla sva enkrat z Anzljevem Matijcem*iz Juerjeve bajte domov pa sva se vračala teku trudna, de naju najsu hotele noge več nositi, sva se pa usajla,in pred očmi sva imejla naso Veliko goro. "Matevž,'' nii pravi Anzljev Matije,4 i pretetu so imajli opra vila, prajden so vkup zvlajkli to goro." 4 4 Kdo " f sem vprašal, 'i Ma-tijček ali ne vajš, da je ves svajt pa tudi hribe ustvaril ljuebi Bog z ano samo besajdo?" 44Pajdi, pajdi," odgovori, ta šembrana gaspoda je bla napO-vajdala tlako, pa jib je iieumni kmet znosil vkup. Ampak jest jih ne bi, jest bi se puntal. "Ntr", šem djau,44sva že dva de se puntava zoper graščino' Oče Matevž in sin Matije kaj sta doživela v majstu. Matevžu so krstili sina za Ma-ti.jca in je Matijec lepo ima, ne dosti manj postavno kakor Matevž, in je bil Matevž zadovoljen z imenom in s sinom tudi.In ko je bil Matije toliko dorasel, da je z očmi segal na mizo, ga je vzel oče s sabo v majsto, da se fantu razbistri glava. Premerila sta majsto o<| dolenjega konca do goranjega, potrdila cerkev, obrekla, da nimajo pri hišah nič gnoja, in potem je povedal mali Matije, da se mu vidi majstu sila lačen kraj. 4 4 Lah ko je lačnu," je rekel o-če Matevž, 4 4 ko nisi krouta od davi nič jajlu. Čakaj, greva ju-žinat. Vajš- ljubi moj lajpi sin, v majstu je vse drugače,kakor dania; o oče Matevž in jo je ubrisal za si nom^ niti ni utegnil vprašati, koliko znaša račun, in sta bežala, da sta se dobila šele zunaj majsta na mostu. Na mostu sta se odduškala. Matevža je bolela čeljult, nabasal si je pipo in jo nažgal, da si prežene bolečine. 4 4 Vajš, ljuebi moj sin," je dejal, nemška besejda čudnu pelja»če ukažeš južino, ti izdero zob, če pa rečeš", de ti izdero zob, ti postrežejo »juj&iuo. Tu si zepomni fant, ti pride še k pridu, ko boš z robo hodil po s vaj tu! — Glej ribice, kako se igrajo!" 4Oče," je svaril Matije, pipa vam bo padla v vodo." 44Ne bo", je rekel Matevž. Pa ko je zinil besedo, res mu je pipa smuknila izmed zob in pljusknila v vodo." Popraskal se je Matevž po glavi in jsalosten pljunek posla za vajeno pipo. Šla sta mole naprej. Pa ko sta bila za streljaj od mosta,je vprašal oe Matevž sina Matij ca: 44Ljubi moj sin, po pravici ,mi povaj, kaku si vajdel, da mi bo pipa padla v vodo! Pozna se ti, da si bilu v majstu: v majstu se glava bistri!' * Toko ju je pripeljala pot zopet v kraje, kjer so ljudje od-zdravljajli po domače. Na hiši je bil naslikan vinski grozd, tja noter sta jo mahnila Oče je naročil, gospodinja se je zasukala, kmalu je prinesla vsakemu par v mehko kuhanih V temle jajcu je pa pisce 44Krouta, tiho bodi!" ga je zavrnil oče.4 4Če sliši gospodinja, brž aerajta nemestu jajca ce-lesa piščanca.",— na. Poslanec Šček, ki je bil navzoč, je proti temu protestiral in govoril z 44maršalofn", ki si je dal dopovedati, da ta pesem ni kaka 44Bože pravde", ampak navadna pesem in jo jo pustil še enkrat zaigrati in peti. Sedaj smo pa izvedeli, da se nahaja ta 4 4 maršalo " v disciplinarni preiskavi 'radi te pesmi, dasi se ni pregrešil v svoji službi popolnoma nič. Seveda, gospod Vohun, sin nekega — sramujemo se izreči — učitelja, je bil v svoji efijaltski avtoriteti žaljen, zato ga je naznanil. To je najžalostnejše. posredno pred izboljšanjem iste Mi bi radi izvrševali tudi Uše bančne posle; pri 'tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank OHISHOLM, MINN. katerega ime in pokolenje nam i < ^ . t e znano, četudi se skriva, je pe-^P1'10 dnevno od 9. do 3. Ob sem prepovedal, češ, da je him sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. . UGODNA PRILIKA. Pozor rojaki, ki potujete v staro domovino! Podpisani prodan? svoje lepo jposestvo v Purgi št. 5 pfi Črnomlju na Dolenjskem, Jugoslavija. Cena je dvatisoč dolarjev. Več o tem se poizve pri lastniku: JOSIP POŽEK, 317 Fulton St. Mohawk, .Mich. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Botj kakor kdaj preje, je sedaj potreboo ta opomin, kajti valed večje množine denarja med-ljiafetvom delaju špekniantje vel&e dobičke i onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po rrotfi uljudni in hitri postrežbi. t » • - Mi pl«£nj*mo na hranilno a le ko po 3 odst. ki jifcr pripišemo k» glamid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-ijajo sedaj kronam visoke cene, ker *e hočejo okoristiti * nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim off nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno T1IE J0L1ET NATIONAL BANK JOLTET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 NE PREKORAČITE MEJE Ako ste prekoračili mojo hitre vožnje vas sodnik obsodi. A-ko ste prekoračili mejo pri zav-živanju hrane, vas obsodi vaš želodec. Ako ste zavžili preveč in nepravq hrane se počutite slabo, v splošnem ste utrujeni in ne veseli vas nobeno delo.Že-lodec je nezmožen vršiti svojo dolžnost, in vaša dolžnost je, da istega zopet spravite v dober položaj. Najboljša pomoč za to izvršiti je Trinerjevo krenko vi-po. Ta izdelek bo uredil vašo notranjščino brez da bi kaj občutili na telesu pomaga prebavi in slasti do jedi. Kot dobra tonika za ozdraviti nervoznost, vom prežene nemir, boječnost in zaspanost, izboljša ves organizem in vas upostavi zopet v dober položaj. Vprašajte vašega lekarnarja *ali trgovca z zdravili tudi za druge Trinerje-va zdravila. Za revmatizem, ki se tako rad pojavi v tej sezoni, cakor tudi za trganje po živcih mišičevju in tako dalje; za vse slične bolezni je Trincrjev Liniment najboljša odpomoe. Mr. . V. Vietti nam je pisal iz Red- f 2ENITNA PONUDBA. Želim se poročiti s Slovenko ki je približni moje starosti, bodisi dekle, ali vdova. Jaz pem vdovec star 46 let, ter i-Jmam četvero otrok; najstarejši je star 12 let, najmlajši pa 5. »Imam stalno delo, nekaj prihranjenega denarja in lasten 'dom. Katero veseli naj mi piše, ter pošlje svojo sliko. Josip Požek, 317 Fulton St. Mohawk, Mich. VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV. Vaš prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo najboljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega? ker bo: odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. ali ste že poskusili royal malt extract? Jaz sem preiskiLsil Trinerjev liniment in priznam, da je to najboljši pripomoček za povrnitev zdravja, kolikor sem jih še £abil4o,sed&j, Jaz ta zdravi- ■Ako istega ne dobite pri Vašem trgovcu, pošljite nam svo-30 ime in naslov, ter priložite naročilu $ 3.00, nakar Vam bomo poslali tri konve (cans) poštnine prosto. Posamezne kon-ve veljajo $1.25 V zalogi imamo dve vrsti ek-s trakta za. varen je domačega piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba Piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba vroti). Pišite na: BUTTLER& STEWART zrn lo Bos' roiibo o-Ttherno vajdt l in _ nega vil po svajti! — Lej in po- redno spomina. prga (Advertis). Western Branch. =3 Established 1857, > Ako potujete y staro domoriflo boste našli v svojo lastno korist, nosite stoj' denar v obliki da Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, kojo žefite viseti ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov, ceni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njtfi celo Oolno vrednost v cvropcjskein denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejej pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI! kupite torej vase potniške ČEKE V TEJ BANKI. RT f. > icka. : * : 1 - Preložil (Konec.) Dim, ki se je debelo dvigal pVoti nebu, je bil ogenj, metal jo miriade isker okrog sebe. Plameni so razsvetljevali ne bo in metali svoje reflekse daleč, daleč v modro daljavo!... Vdova jih je zamišljeno opazovala. Iz tega premišljevanja jo je vzbudilo žvižganje kosa, ki se je zbudil vsled jasne, iz tovarne prihajajoče luči in pričel žvižgati. V sobici je postalo vesele ja \ Če je stal na nebu mesec, tedaj je ugasnil ognjeni svit pred njegovimi milimi žarki. žjele pozno v noč je prišel sin domov; že na pragu je za-klioal: "Mati, jesti . . .!" Z močnim in zdravim mladeničem sta se povrnila v hiso veselje in življenje. Takrat ni jedel tako urno, odgovarjal je materi, ki je izpraševala to in ono, potem pa se je iztegnil in zazehal. Celo kos ga ni več zabaval. "Pojdi spat, sin moj, pojdi spat!" je dejala mati in ga ljubeznivo pogladila po laseh. "Jutri moraš zopet na vse zgodaj vstati!" "Saj že grem, mati!" je odgovoril z zaspanim glasom; "tako utrujen sem, da ti ne moiem povedati!" "Ne pozabi na molitev, sin moj!" ga je opomnila. 44Da, da, mati." Poljubil ji je roko, pokleknil ob svojem ležišču, povesil glavo in urno poluglasno začel moliti očenaš; večkrat je prekinilo njegovo molitev glasno zehlan-je, potem si je trkal na prsa, se prekrižal, se urno slenil in sc vrgel na. svoje trdo ležišče. Kmalu nato se je slišalo globoko dihanje, dočim je starka Se vedno molila, kleče pred podobo Marije. Slednjič je ugasnila luč in tudi kos je že zaspal; vse je postalo mirno, da bi se jutri na vse zgodaj zopet prebudilo. ' S prebujenjem je bil vedno križ. Vdova je spala kratkp spanje starosti, iki »i menda shranjuje ure spanja pred večnim spanjem. Iz tega spanja se je prebudila po prvem petelinovem klicu, dolgo pred prvem žvižgom v tovarni. Vstala je, hodila po •obi semintja. pripravila za-jutrk za sina in molila jutranjo molitev. Jutranja zvezda je svetila jasno in bleščeče v sobico, ravno na obraz spečega. Mati Tli mogla premakniti pogleda od tega obraza, bila bi že zbudila svojega "edinca", a njegovo globoko spanje jo je od tega zadrževalo. "Pustim ga še nekaj časa", je šepetala, "naj si mlada kri se poči je......" Šele ko se je oglasil hreščeci žvijSg izpuščene (pare, je zaklicala: "Marcij! He!. . . .Marcij! Vstani, sin moj! V tovarni že žvižga!" Sin se je obrnil k steni. "To je koa . . . ."je mrmral poluglasno. "To ni kos; v tovarni žvižgi" Iztegnil se je, potegnil odejo preko glave: — Mati pa ni odnehala. Ponočna straža je nehala, Jmrjač je moral biti prvi na svojem mestu, še pred drugimi delavci. To se je ponavljalo oel teden, ne izvzemši n£- Tekoč pa, še dolgo pred jutrom, se je mladi mož z groznim obmpm dvignil s svojega le-je bila v trenutku "Kaj ti jet Kaj ti je, Mar- mmmmmmmmmfm |cij?" je vskliknila. On ni odgovoril. Pogledal jo je s široko izbuljenimi očmi; usta odprta, mrzle potne kaplje na čelu. Na prsih odprta srajca se je dvigala in zopet padala vsled močnih, skoraj slišnih srčnih utripov. Mati ga je objela. "Kaj ti je, otrok moj, kaj ti-je?" ga je vpraševala in ga pritisnila k sebi kakor mlhnoi dete. Dolgo se ni mogel pomiriti. "Nič, mamica," je dejal slednjič z očividno napornostjo. "Nič____Sanjalo se ny je..., da.....me je zadela strela!", Mati je obstrmela. Na zunaj je ostala mirna. Hotela je govoriti; a glas ji je zastal. Oka-menel in trd, z groznimi očmi, je sedel na svojem ležišču. "Blisk, mamica," je dejal tiho in jecljaje, "tako rdeč, grozen, kakor zunaj! Zadel me je prsa, mati.....strašno.... tako rdec.rf....." Obstal je in dihal težko. Mati je prišla počasi k sebi. "Toda Marcij!" je dejal in mu božala vroča lica. "Kaj je na tem! Sanje so kakor pene! Bog obrne vs£ na dobro! Bodi miren, sin moj!" On pa se je tresel po vsem telesu; vsedla se je k njemu, položila njegovo glavo na svoja prsa in jo zibala v svojih rokah, kakor bi bil malo dete. Slednjič se ie pomiril in se zgrudila na ležišče. "Pojdi spat, mati — pojdi, vlezi se... Zaspim zopet.... V A zaspal ni zopet, ležal je iz-teernjen. s široko odprtimi mi je zrl na ugašajoče zvezde. "Zakaj ne spiš, sin moj t" je vprašala. "Ne morem, mati!" je odgovoril tiho z žalostnim glasom. Vstala je in se vsedla k njemu. "Ne razburjaj se, otrok moj", je dejala, "ne boj se! JTsmiljeni Bog vendar' ne pošilja svojih bliskov zato na zemljo, da bi umoril ubogi stari materi njenega edinega sina! . Tega sveta mati ne dopušča!... Ali veš, kaj pomeni blisk, če o njem sanja mladenič ali deklica?... .Poroko!... Vidiš, to pomeni blisk... Saj imam sanjsko knjigo, potem bom to vendar vedela". Dejala je to smehljaje, skoraj veselo, in ga je pogladila 7. velo roko po čelu. Božala mu ie in mu prijazno govorila. dokler je bil miren in se je začel smebjljati. "Torej te sanje pomenijo poroko!" je vprašal. "Seveda, samo to! Poroko, veselo pokoro!" Mladi mož je pomislil; čez nekaj časa je dejal: "Vstanem, mati....." "Vstani, sin moj____ Skuham ti zajutrik in pozabiš na hude sanje". Postalo mu je v resnici bolje, da to jutro je bilo veselje v. sobici kakor sicer, kajti mladi mož je imel dovolj .časa, zato je žvižgal pesemeo za pesemeo, kakor za stavo s kosom. Ptic je postal hripav, in ko ie nrisla na vrsto pesem o Zorji, ki je hotela na vsak način nabirati jagode, je žvižgal žalostno, kakor da bi kdo pel skozi nos. Marcij in mati sta se smejala; veselo sta se ločila. Ko je odšel, je stala mati nri vratih in prisluškovala oddaljujočim se korakom. Koraki so bili lahki, elastični — bile so pac mlade noge. Celo črvive stopnice niso škripale kakor po navadi. Šele ko »je mladenič z močjo zaprl vrata za seboj, je zadrhtelo materino srce v brezmejni boli. Odmev je bil tako votel, tako pod- Hitela je k Mi «®«no zaprisežena spričeval« in zahvalna pisma iz vseh delov drža in amogpfb pokonci. l^ocvtT^ * so/LAPA? ~ i._____ PODLOGE najbolje in da so it mnogim kiHo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo tako/ poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg St. Louis. Mo. moral vstopiti v tovar-se je obrnil in pogledal k-J Morda k oknu, morda samo tako pred se. Trenutek nato se je dvigal debel črn dim iz dimnika. Čas je potekel. V lieno pospravljeni sobici je zavladal mir. Stai;a ura s kričečo rožo na sprednji strani je tiktakala trudno na steni, kos se je bojeval s* svojo hripavostjo in je poskušal vesele pesmi, starka pa je ogledovala svoje praznične obleke; morda je mislila na sanje svojega sina I..... Nakrat je zadondl strašen hrušč. 4* Stene so se stresle, kamenje in prah je bruhnil iz dimnika. Okno je izpadlo s silnim ropotom. Neizmeren goreč steber dima se je dvignil proti* nebu. Opeke in celi kosi razpar. Hrvatom za izvrševanj« vseh, odvetniških poslov. Osobito se priporočam cenj. članstvu K. S. K. Jednote, koje sem tudi jaz član. Uradne ure: 9 A. M. 4 P. M. in zvečer od 7. ure do 8. ure, ob sredc/h, četrtkih, petkih in sobotah. Na domu, 1394 East 44th St., Cleveland, Ohio, vsak Pondeljek in torek vsak čas. CLEVELAND, OHIO Bell Tel. Project 2229-R — = Največja, najstarejša in najbolj znana zavarovalna družba v Jolietu je OLIVER REALTY COMPANY, urad v II. nadstropju Heggie Building, Joliet, 111. Mi proda jemo pod zelo ugoduimi pogoji hiše,, lote in zemljišča. Mi dajemo posojila na zemljišča in posestva. Mi zavarujemo hiše proti ognju in požaru. Mi prodajemo varne mestne, okrajne in državne bonde, ki Vam donašajo po 6 odst. čistih obresti. Denar v bondih je najboljše investiran. Pri nas je nastavljena kot blagajničarka Vaša ro-' jakinja gdč. Elizabeta Grahek; i njo se lahko domenite v svojem lastnem rodnem jeziku v vseh zadevah. Priporočamo se torej Vaši cenj. naklonjenosti. AGITIRAJTE ZA K. JEDNOTO! S. K. IZUMITELJI. Pišito po našo knjižico v zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj. Za točno, ekspertno in zanesljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker smo patentnj odvetniki in imamo že večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot itii. V vašo korist pišite še danes po »našoSlovensko- patentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorney«, 315 Victor Bldk.\Vashington,DC POZOR! Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uloziti denar n|_ hranilno ulogo ali čekovni pro-met, zavarovati vaše poslopfflP ali poslati denar V staro domo-" vino, obrnite se na stari io zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. 6 Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vs$ vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Tocnos t", "Varnost" in "postrežba" je naše geslo. Slavna društva K. S. K. J., pozor! 11 i . 1 . i i- Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično ka^or tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske* K* na angleški jezik. • Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa. V naši tiskarni s« tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI. SLOVENEC 1006 N. Chicago St. Joliet, IIL Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA". — ZA — FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v'3 dneh popolnoma odstranim; rutnatizem.v 6ih dneh popolnoma o-zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane ODekline, potne noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastomj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Avene N. E. CLEVELAND, OHIO. Denar v stari kraj 500 kron za.....$ 3.10 • 100 lir za ......$ 5.20 1000 kron za____$ 5.80 500 lir za ......$24.00 10000 kron za.....$56.00 ' 1000 lir za ____..$47.00 Dennr prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v rftari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe. V vsakem oziru se obrnite za pojajsnilo na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Največja slovenski banka v Ameriki V 3 TEDNIH POŠLJEMO de