Štev. 162.
O Ljubljani, e torek, m 18. Juliju 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K26'— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
______ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
lie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdnISkega telefona Stev. 74.
Inserat!:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . , , . 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Slovenski vseučillščniki. |
Dijaki naši, ki so prišli z vseučilišča j na počitnice, ali ki stopajo s srednjih šol : v akademično življenje, imajo zdaj doma j poleg počitnic tudi priložnost, da se pri \ sestankih zmenijo o svojih potrebah, in da : slovenski javnosti povedo svoje potrebe. , Prazne fraze, ki jih čitamo v oklicih „libe- j ralnih" listov najslabše vrste, ne bodo ni- ! komur pomagale. Mnogo več praktičnega I smisla za življenje in njegove potrebe opa- j zujemo pri katoliško-narodnem dijaštru. V j ,Zon" čitamo iz peresa g. Lovra Po - ' g a č n i k a zanimiv članek „kako zboljšati ' gmotno stanje slovenskega dijaštva*. Pisatelj pravi:
Ker dijaki ne dobivajo dosti ali nič j podpore od doma, so navezani na tujo po- j moč. Malo je zasebnih podpirateljev slov. j vseuč. mladine, ki dele dobrote po reku i naj ne ve levica, kaj daje desnica. Glavna opora akademika so razna podporna društva. V Gradcu je na vseučilišču takozvani „Freitisch Institut", od katerega pa slovenski dijaki dobe v zadnjem času bore malo, odkar se ne vpraša prosivca, kako je potreben, ampak kake narodnosti da je. „Slo vanski podporni zaklad" da le najpotrebnejšim po dvakrat na leto nekaj kronic. A težko da bi mogel v prihodnie podpirati močneje, ker ima upravo v rokah rektorat, vsaj napredovati ne bo mogel, ker slovenska javnost Nemcu več ne zaupa. „Radogoj" podpira z brezobrestnimi posojili le malo j dijakov, a tudi samo izvoljence, katere pri- i poroče liberalni patroni. Prav vzorno skrbita j za štajerske dijake slov. posojilnici v Celju in v Ptuju. Upajmo, da bodo tudi Kranjcem kmalu zasijale »milši zvezde", ko se naši mladi denarni zavodi okrepe in ko ponehajo nositi mlačneži svoj denar v nemško kranjsko hranilnico. Največja in n a j -izdatnejša podpora za slov. dijake v Gradcu pa je podporno društvo za slovenske visoko-š o 1 c e , ki deli podpore pravično ne glede na osebno prepričanje prosivčevo, ozirajoč se le na njegovo potrebo in pridnost. Dolžnost slov. občinstva je, da se vedno bolj ozira na ta zavod, kjer delujejo s požrtvovalno vnemo graški slov. rodoljubi. Brez stalnih in izdatnih podpor ne more društvo izvrševati svojih težkih nalog. Malo statistike nas koj pouči, koliko denarja društvo potrebuje na leto. V Gradcu je v vseh treh slov. akad. društvih organiziranih 112 dijakov. Divjakov je malo. Vseh slov. visoko-šolcev je nekaj nad 130. Izmed organiziranih jih je v pisarnah 10, štipendistov 12, ; samostojnih 51, od podpor jih pa živi 49. Ako pomislimo, da izmed zadnjih potrebuje vsak mesečno vsaj 30 K pod pore, je zato treba na leto že 15000 K. Vedeti se mora tudi, da je izmed 51 samostojnih gotovo najmanj polovica zadolženih.
Sicer je dolg modern a kdor vzame življenje resno, občuti težko njegovo trdo roko. Kdor malo bliže pogleda te številke, lahko uvidi, da statistika govori zelo jasno, trpko resnico in je dobro sredstvo, ki potrka na usmiljena rodoljubna srca.
Kako bi se dalo temu bednemu stanju odpomoči. Najboljši pripomoček bi bilo pač osrednje podporno društvo v Ljubljani. Vendar se mi vriva vprašanje, ali je tako res delavno društvo v se danjih razmerah tudi mogoče ? Ne vem. Jako srečna misel se mi zde vsakoletne e n k e t e vseh slov. akad. podpornih društev, kakršna je bila prva letos na Dunaju. Tu se dru štva lahko pomenijo, kako naj delujejo po enotnem načrtu. Posebno za graško dijaštvo pa je najbolj potrebna slovenska ali slovan ska „Mensa academica". Kako bi se usta novila, naj premišlja dijaštvo samo in slo
venski rodoljubi. Uspevala bi gotovo, samo začetek bi bil težak.
Z,a zboljšanje gmotnega stanja slovenskega dijaštva so se dosedaj brigali le posamezni rodoljubi. A tisti, ki bi se bil moral najbolj za to brigati, se je zmenil za to jako malo, to je dijaštvo samo. Vsak je skrbel le zase, za druzega mu ni bilo mar; še to se je prepogosto godilo, da so premožnejši odjedali potrebnejšim podpore, kar gotovo ni ne pošteno, ne vredno akademika! Slovenskemu dijaštvu je manjkalo duha solidarnosti; bilo je razkosano inneedinocelo v stanovskih interesih. Seveda je zagrešila v tem največ struja, ki je imela do novejših časov večino in so jo vodile omnip«tentne stare bajte. Pa razmere so se izpremenile. Idilični krokarski časi so iz giniii, stare hiše ginevajo bolj in bolj, s 1 o-venski dijaki se v celoti pridnoin resno pripravljajo zadelo To je najveselejši pojav zadnjih let, ki je rezultat razvoja, ki datira od ustanovitve „Danice". A tudi zavest stanovske jednote prodira vedno bolj med slovenskim dijaštvom. Bože, priprosti slovenski delavec se organizuje, da bi si izboljšal svoje stanje, in vseučiliško dijaštvo, ki naj bo cvet slovenske inteligence, pa naj spi ? l.ato naj si vsak dijak zapomni : Nazori želodca so pri vsakem normalnem človeku isti!
Za te se ne bomo lasali. Mogoče bomo potem našli še kake druge točke, ki so skupne vsem strujam, pri katerih ni intere sirano nobeno društvo bolj ko drugo. Do tega prepričanja je graško dijaštvo že prišlo s tem, da si je ustanovilo skupen odbor, v katerem so zastopana po enakem številu vsa tri društva. Da se da tak odbor ustanoviti in bo tudi delal, je mogoče, samo več strpljivosti je treba v občevanju z dijakom, ki je slučajno druzega svetovnega na -ziranja!
V prvi vrsti mora torej dijaštvo samo skrbeti, da se njegovo gmotno stanje izboljša. In kako? Na vseh vseučiliščih naj se ustanove skupni odbori po vzgledu gra-škega odbora. Stem se delo organizira in le tako delo rodi sadove! Dalje mora vsak posameznik agitirati za podporna društva. Zase človek težko prosi, ker akademiška čast in ponos ne pustita beračiti. A iažje prosi za druzega, še lažje za podporno dru štvo. Torej drug za drugega!
Poslužimo se dijaškega in političnega časopisja, ki ima vpliv, in tako ne izgine to važno vprašanje z dnevnega reda pred našim narodom. Delajmo neutrudno med ljudstvom po svojih močeh za n egovo gospodarsko in duševno prosveto! To bo tudi obenem najboljša agitacija za izboljšanje gmotnega stanja slovenskih akademikov.
A zbudimo tudi one nehvaležnike, ki sede že pri polnih skledah in so pozabili na nekdanjo bedo, ki jih je tlačila, in na podpore, ki so jim bile tako dobrodošle! Pred vsem pa glejmo, da ne bomo sami en krat taki nehvaležniki, in onim, ki bodo za nami hodili k viru znanosti, se bo godilo dobro, ali vsaj bolje, kot pa nam.
Rusko-japonska vojska.
Položaj v Mandžuriji.
London, 16. julija Iz Tokia poroča „Daily Telegraph": Ker iz Mandžurije ni pričakovanih veselih poročil, sklepajo iz tega, da L i n e v i č namena, pričeti z ofen živo, doslej ni izvršil. Sedaj dela ob celi svoji fronti močne utrdbe, ker je opustil namen, pred deževjem pričeti z ofenzivo. — Linevič je prisiljen, po Kuropatkinovem načrtu napraviti po vsem ozemlju, ki ga on brani, utrdbena dela. — V Mandžuriji se jo pričelo deževje, ki ovira vsako gibanje v velikem obsegu.
Peterburg, 17. julija. .Nov. Vr " poroča iz bojišča, da je vročina neznosna in še vedno narašča; sedaj znaša že nad 40" R.
Tokio, 17. julija. Glasi se, da je general M i š č e n k o pri Hejmintunu poizkusil novo obkoljevanje, a se je vrnil, ne da bi bil kaj dosegel. Linevič utrjuje sedaj tudi prednje svoje straže. Misel na ofenzivo je opustil.
Položaj v severni Koreji.
London, 17. julija. „Daiiy Telegr." poroča iz Tokia: Rusi v severni Koreji se kažejo zelo aktivne in imajo najbrže namen, kmalu pričeti s prodiranjem proti jugu. — Japonska armada v severni Koreji se bliža reki Tumen.
Japonci na Sahalinu.
Tokio, 17. julija. Japonci so si zagotovili popolno zasedenje južnega Sahalina. Vjeli so 80 Rusov, zaplenili štiri topove, eno strojno puško in municjska skladišča. Japonci so izgubili okrog 70, Rusi pa okro» 160 mož.
Tokio, 17. julija. Japonske izgube v boju pri Kabafuto znašajo 7 mrtvih in 60 ranjenih. Južni Kabafuto je sedaj popolnoma v rokah Japoncev. Korzakovsk je popolnoma pogorel. Pobegli domačini se zopet vračajo in pozdravljajo Japonce.
Linevičevo poročilo.
Peterburg, 17. julija. Linevič poroča 15. t. m : Ni poročil o spopadu s sovražnikom. Dne 14. julija je bilo opaziti dve torpedovki na potu proti zalivu Amerika; nadalje je došlo več torpedovk v zaliv Olga
Kapitan Klado o japonski okupaciji Sahalina.
Znani ruski mornariški častnik in kri tik kapitan Klado, ki je bil vsled svojih ostrih člankov odstavljen iz službe, je sedaj od novega mornariškega ministra zopet poklican v službo, kakor poročajo „R. Vjedom." Kapitan Klado piše v „Novem Vremenu" nekaj zanimivih vrstic o zasede-nju Sahalina po Japoncih „ Položaj naš h iz Korzakovska se umikajočih čet je silno težaven. Skozi otok se vleče le ena cesta, na katere obeh straneh je skoro neprediren pragozd. Od Korzakovska pa do Aleksan-drovska je več ko 400 vrst, do najožjega mesta tatarske ožine pa 600 vrst. Povsod, kjer se c;sta približa obali, lahko Japonci izkrcavajo nave čete in del slabih naših čet je lahko vsak čas odrezan od drugih. Od celine so naši odrezani že sedaj in preskr-bovanje se vrši zelo skromno Japonskih operacij nam ni mogoče popolnoma zadržati; pač pa lahko nekoliko otežkočimo japonska izkrcavanja in nadlegujemo njihov transport. Za to bi dobro služili naši podmorski čolni, seveda ko bi bili za to pri-pravljeai. Za bazo bi jim dobro služili številni dobro zavarovani zalivi med Vladivo stokom in Nikolajevskim; ako pa v tem oziru ni ničesar pripravljenega, potem moramo prepustiti Sahalin njegovi usodi
Novi generalni inšpektor topništva.
Peterburg, 16. julija. Dosedanji inšpektor topništva, veliki knez Sergij Mi-hajlovič, je dobil novoustanovljeno mesto generalnega inšpektorja topništva. Mesto inšpektorja topništva je odpravljeno Mirovno vprašanje.
London, 17. julija. „Times" poroča iz Moskve: Visok uradnik, ki je v najožji zvezi z mirovnimi pogajanji, zagotavlja, da se je sklep miru oddaljil, odkar so Japonci zasedli Sahalin. To smatrajo v visokih pe terburških krogih za popolnoma neopravičeno, ker se je Japonska izjavila za poga-j janja. W tte ni dobil neomejenih pooblastil, ki bi ga upravičevale za sklep miru. Carja mora prašati za vsako točko. Vtis Wittejevega imenovanja v Berolinu.
Berolin, 16. julija Ob priliki Wit-| tejevega imenovanja za mirovnega posredo , valca piše „Norddeutche Allgeraein« Zei-, tung" : Imenovanje \Vitteja, ki se prišteva ; brezdvomno k najodličnejšim ruskim diplo-
matom, se po pravici smatra za dokaz, da ruska vlada pogajanja smatra vseskozi za • resna in da nasprotne ves.i, ki se pojavljajo \ tu pa tam, nimajo nobene podlage.
Bougouin — pomiloščen.
Tokio, 17. julija. Ministrski pred-] sednik grof Kazura je v cesarjevem imenu podpisal pomiloščenje Bougouina in njegovega tolmača Makija.
Rusija.
Upor na ruski torpedovki št 217 pri Atenah Na ruski torpedovki štev. 217, ki je bila ukrcana v Pireji so se pritožili mornarji pri poveljniku za radi slabe hrane in zagrozili, da pomorijo vse častnike. Častniki so ušli v Atene Ruskemu poslaniku se je posrečilo, da je pomiril upornike na lep način, nakar so se vrnili častniki na ladjo.
Nameravani napadi na Tre-1 p o v a. Policija je dognala, da so narnera-j vali prekucuhi v Moskvi umoriti Trepova.
Policija je našla v tajni tovarni z? bombe j na Cerskajavi c:sti v Moskvi liste, iz kate-I rih je poizvedela, da je nameravalo več oseb i na različnih krajih napasti generala.
Napad na polkovnika. Iz Feodozije poročajo: Po vaji je ustrelil bob-| nar Močidlover trikrat na polkovnika Ger-i cika, a ga ni zadel pač pa je ustrelil ne-I kega podčastnika in težko ranil nekega čast-; nika. Le s težavo so preprečili častniki, da ni ubilo moštvo napadalca
Poneverjenja pri „R d e č e m križu". „Hamburger Nachrichten" poročajo iz Varšave, da so poneverili pri „Rde-čem križu« tri četrtine milijona. Zaprli so dva odbornika, med katerima je tudi neki upokojeni general.
Obrtni odsek.
Tudi med državnozbor^kimi počitnicami zboruje obrtni odsek, ki je imel včeraj svojo meritorno -sejo, ki so se je udeležili vsi ! člani in zastopniki trgovinskega ministrstva j in ministrstva za notranje zadeve. Zastopnik j trgovinskega ministrstva sekcijski svetnik dr. Hasenrobrl je želel, naj izdela odsek tak zakonski načrt, ki bi izpolnil upravičene zahteve obrtnega stanu Izjavil je, da vlada ne bo nasprotovala, če se izpremene tudi po-; samezna določila obrtnega reda. — Splošne I razprave so se udeležili vsi člani Sekcijski ! svetnik Frieks je naglašal, da želi, naj bi ! vladalo soglasje med obrtnimi krogi in po-' litičnimi upravnimi oblastvi.
Kriza na Ogrskem.
Tudi v včerajšnji seji izvrševalnega odbora združene opozicije niso sklenili ničesar. Poročajo, da so izvolili odsek, ki naj izdela oklic na narod, o katerem nameravajo slc!e j pati danes.
Budimpeštanski občinski svet je sklenil, i da ne vzame na znanie Fejervai vjevega odloka, ker ne zaupa neustavni vladi.
Grof Tisza polemizira v „Az Ujfagu" proti koaliciji in pravi, da bo vsled novih odredb v kratkem občevaliji jez>k med vsem moštvom in častniki mažarski. To je važnejše nego mažarski poveljni jezik.
Volitve na Bavarskem.
Pri včerajšnjih volitvah v bavarski deželni zbor je bilo izvoljenih: 102 pristaša kat. centra, 12 socialnih demokratov, 2 demokrata in 43 združenih liberalcev. b;:uern-bundovcev in konservativcev. Centrum je pridobil 18, socialni demokratje l in demokratje 1 mandat; združeni liberalci, bauern-bundovci in konservativci so pa izgubili 20 mandatov.
Shod Vsenemcev.
Preteklo nedeljo so zborovali Vsenemci v Tuškavi. Poslanec Iro je govoril o vse-nemškem gibanju med kmeti in je ostro napadal agrarce in veleposestnike, ki so mu premalo nemški. Poslanec dr. Schalk je govoril o političnem položaju Zahteva! je, naj I vlada vpošteva nemške zahteve g'eie ime-
uovanja nemških uradnikov v državni in deželni službi, če noče, da razbijejo Nemci češki deželni zber - Zahteval je carinsko združitev z Nemčijo.
Balkan.
Volitve na Srbskem. Uradni list priobčuje ukaz, ki določuje volitve za skupščino na dan 2 0. avgusta.
Odpeljan Anglež. V monastir-skem vilajetu so odvedle bolgarske čete uradnika turške tobačne režije Filipa Quilca, ki je angleški podanik. Vstaši zahtevajo zanj 3000 turških funtov, približno 70.000 frankov
Turčija pomnoži bojno brodovje. Sultan je za povedal, da se naj naročita dve oklopnici, štiri križarice, šest torpednih križark in dvanajst torpedovk, da turško brodovje ne zaostane za ruskim črno-morskim brodovjem. Turčija se najbrže boji, da ne bi Rusija poizkusila nadomestiti izgube v sedanji vojski na škodo Turčije.
Sultan boleha. Poročajo, da je sultan tako bolehen, da večkrat omedli. Po polnoma izmišljene so pa govorice, da bi bil bolan prestolonaslednik. Sodijo, da splet-karijo dvorni krogi proti prestolonasledni-kovemu življenju.
Vstaja na Kreti.
Konzuli velevlastij so se posvetovali 15. t. m. ne daleč od Kaneje z voditelji vstašev. Naznanili so jim, da velevlasti ne morejo dovoliti, da izpremeni otek svojo politično pristojnost. Velevlasti so pa voljne dovoliti, da se izvedejo notranje izpremembe. Vstašem so dovolili 15dnevni obrok, da od-lože orožje in bodo vsi pomiloščeni, iz-vzemši hudodelci in vojaški begunci. Ce se vstaši ne bodo udali, nameravajo razglasiti obsedno stanje.
Maroko.
Angleška je naznanila maroškemu sultanu, da se udeleži posvetovanja o maroških spornih zadevah, če se ji preje naznani, o čem nameravajo razpravljati. Tudi španski poslanik je naznanil isto, kar Angleška.
Dnevne novice.
Zlobno podtikanje. »Slovenski Narod" je v prilogi št. 155 z dne 11. t. m. objavil interesantno afero pod naslovom »lju-bavna drama" ter z odprtimi črkami spravil ljubljanskega knezoškofa v nekako zvezo s to dramo; namen se naj razvidi iz sledečega pojasnila. Dotična drama se je baje zares pripetila na Dunaju, vsaj tudi dunajski listi so o tem poročali; neresnično pa je, da je hčerko bivšega škofovega oskrbnika v Gornjem Gradu z imenom H o f b a u e r pri tej aferi kaj prizadeta; hčerka Hofbauerjeva ni nikdar bivala in ne biva na Dunaju, nego je že več let v Gradcu ter tudi ni imela nikakega intimnega ljubavnega razmerja z dotičnim poročnikom; skratka 161etna hčerka je popolnoma nedolžna in še živi n e -omadeževana pri s roji materi, vdovi Hofbauerjevi! Nesrečno dunajsko detle se pa je zares tudi pisalo H /foauer in bilo baje 17 let staro. — To izmišljeno sramotilno poročilo zopet kaže, kako daleč je zabredel „Slov. Narod" v blato natolcevanja in mi le vprašamo, kaj pa bi imel sploh pri tej celi aferi iskati mil. g. knezoškof ljubljanski, ako bi bila tudi resnična, ko vendar Hofbauer že štiri leta ni več škofov oskrbnik; da še več, oskrbnik Hof oauer ježe 3 leta mrtev in še v grobu se mu ne daje miru ter za-sramuje po nedolžnem njegova rodbina, kakor tudi nekdanji njegov službeni gospodar! No, stvar se hoče pred sodišče spraviti; skrajni čas, da pošteno ljudstvo vendar zopet enkrat izve, kaj je na brezštevilnih »Narodovih" poročilih enake vrste, ki nič drugega ne nameravajo nego škandale in častikrajo!! Ali ima „Slov. Narod" patent za javno obrekovanje morda radi tega, ker je njega odgovorni urednik imuniziran?? Le tako naprej po poti častikraje, pridemo saj popreje do končnega izpoznanja, kake imenitne interese zastopa ta pravcati liberalni list Tavčarjev!!
— Iz učiteljskih krogov. Ako
slepec slepca vodi, oba padeta v jama. Ta slovenski pregovor mi je stopil v spomin, ko sem čital telegram, da je liberalno uči teljstvo novomeškega okraja pri uradni letni konferenci klicalo dr. Tavčarju .slava". O zaslepljeni liberalni učitelji, ki ne pogledajo nič po lepi kranjski deželi, da bi videli, kaka vnebovpijoča krivica se godi slovenskemu učiteljstvu pod krutim bičem nemško-liberalne zveze. Liberalno učiteljstvo bere samo svoj »Narod", niti »Tovariša" ne, še manj druge poštene slovenske liste ; zato se ne zmeni za bridkosti in krivice, ki sc vsak
dan prizadevajo slovenskim učiteljem in uči teljicam Šolski zakoni se teptajo v prah, zaslužni možje tirajo se v pokoj, ali celo iz rojstne domovine kranjske. Kaj mar tem mogotcem in egoistom slučaj Dobropolje v kočevskem okraju, kjer pašuje ravno isti šolski nadzornik znani Turk. Kaj tem gospodom mar, da se drugim krivica godi, ako se njim dobro godi Namesto da povzdignejo glas za pravico, poStenost in resnico, povzdignejo kadilnico in vihtijo isto novim svojim begovom : Tavčarju, Heinu in Kalteneggerju. A kdor ima še kaj pameti v glavi, dobro vč, da vseh mizerij v učiteljskem stanu na Kranjskem krivi so liberalni šolski nadzorniki in dež. šol. svet v Ljubljani. Kaj bevskate vedno proti katoliško narod nim možem, kit v deželnem šolskem svetu niti v poštev ne pridejo! Pošteno, primite krivce, a ne one, ki se potegujejo za pravico in zakon. Kje imate § da se morajo učiteljske službe dvakrat, trikrat razpisavati, ako je bilo zadostno število kompetentov, ali še celo preveč. Ali vas slučaj v Krškem in Dobrepolju nič .ie boli? Vi ne poznate pregovora: »Danes meni, jutri tebi." A'i Vam ni znan § 48 drž. š. z §§ 23, 24, 25 26 in § 29, pe katerem ima dež. šol. svet dolžnost, naznaniti vzroke krajnemu šol. svetu, zakaj se je prezrl nasvet ali ugovor in ministrska odredba od 28. marca 1872 št. 3015, ki natanko določuje: »Pri stalnem nameščenju nadučiteljev za večrazredne ljudske šole je postopati po propisih veljavnih za nameščeaje učiteljskih mest, uva-ževaje veljavne pravice do predlaganja in prezentacije. Deželni šolski svet mora le iz vzrokov, ki so navedeni v § 50, alinea 4 drž. šol. z. prezreti imenovanje. § 32 pa določuje: Ako se za službo ne oglasi nobeden prosilec, ali če za njo nobenega prosilca ne izpoznajo za sposobnega, zaukaže deželni šolski svet »krajnemu svetu, da začasno podeli dotično službo, a nikakor ne, da jo zopet razpiše in učiteljstvo ob nove kolke pripravi. Tako postopanje je tiransko, protizakonito in največia rak rana v sedanji ljudskošolski strahovladi na Kranj skem.
—	Hrvaške novice. Dunaj-čanje v Sarajevu. V nedeljo se je pripeljalo 140 članov dunajskega »Schubert-bunda" v Sarajevo. Hrvaški listi so ogor čeni, da jih je pozdravilo tudi hrvaško pevsko društvo »Trebevid". — Radi volitev ga je ubil. V dalmatinski vasi Krkavcu se je spri trgovec Gjugum z ne kim mladeničem radi občinskih volitev. Trgovec je razburjen štirikrat ustrelil na mladeniča, ki se je mrtev zgrudil — Zblaznel je 25 let stari duhovnik, sin bivšega buzetskega župana Frana Elego. — Zlato v M uri. Neki mažarski inženir, uposlen na reki Muri, je našel zlati prašek, ki se nahaja v pesku reke Mure. Inženir pravi, da Mura mora teči mimo kakega zlatega rudnika, odkoder odolavlja zlato.
—	Uredba dela po kaznilnicah in prisilnih delavnicah. Vlada je odposlala sedaj komisijo, sestoječo iz zastopnikov ministrstva, dež. odbora nižje-avstr. in gori imenovanih dveh zavodih, še v nekatera nemška mesta proučavat ureditev dela po navedenih zavodih z ozirom na oškodovanje obrtnikov.
—	V Soči je utonil pri kopanju, kakor se poroča iz Gradiške lovec Jožef V r z a k.
—	Imenovan je pisarniški asistent g. Rudolf Kovačič v Gorici za pisarniškega predstojnika pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu
—	Skrivnostna najdba. Iz Novega mesta poročajo, da so prt regula ciji ceste na pokopališču v bližini trupla morilca H.lda našli še dobro ohranjen® krsto s truplom otroka. Dotična krsta je bila na skrivnem tja zagrebena, a kdo je to storil se ne ve.
—	Modras v ognjišču. Nad učiteljeva soproga gospa R.hteršič je ne-da vno z rokama napolnila v drvarnici košaro z lesnimi odpadki ter jo nesla v kuhinjo. Skoro je čula šumenje v košaru, preiskala jo je, a našla ni ničesar. Ko je pozneje vrgla lesene odpadke na ogenj, je švignil proti njej velik modras. Na njen klic je prihitel njen soprog, ki je modrasa ubil.
—	Romanje v Loreto. Število romarjev je polno, oglaša se jih pa še vedno veliko. Da se prihranijo nepotrebni stroški, prosimo, naj nihče več ne pošilja voznine. Ako bo pa mogoče dobiti večji parnik — morda za 600 ljudi — se bo to prihodnji teden v „Slovencu" objavilo. V tem slučaju bi jih mogli še kakih 150 sprejeti — P. Salezij Vodošek, vodja III. reda.
—	Napadel je neki surovež v nedeljo popoldne v Zagorju g. Mavrovo, ko je šla z otroci na izprehod. Udaril jo je s svojo suknjo, da ji je izbil slamnik raz glave. Potem jo je hotel še s kamnom udariti, pa so ljudje ki so prihiteli, ubranili. —
; Odkod ta surovost?
—	Uprava knez Auersper-govih toplic je sklenila zaradi udobnosti tujcev in cenejše vožnje iz Straže v
Toplice in nazaj prevzeti prevažanje v lastno režijo. S tem bo splošni želji po cenejši vožnji ustrežen«.
—	Volitev obč. odbora in župana bo v Toplicah pri Novem mestu v s r e d o 19. ozir 26 t. m. dopoldne.
—	S črešnje padel in se ubil. V nedeljo 16. t. m. je padej s črešnje 18-letni hlapec Pavel Mlinar iz Žirovskega vrha. Dopoldne v nedeljo je padel, popoldne ko je bil previden ob 4 uri je pa že umrl
—	V dolenjske Toplice začeli so zdaj tujci gosteje dohajati. Stanovanj je še mnogo praznih. Med drugimi došla sta doli tudi gg. župnika A. Andrejak iz Banja loke pri Kočevji in F. D >linar iz Lučen.
—	Boj proti jetiki. Okrajno gla varstvo vposlalo je vsem županstvom sledeče dopise: Izkazalo se je, da je zanimanje prebivalstva za kranjsko podružnico pomožnega društva za bolne na pljučih jako majhno in da imenovana podružnica ne more v tem obsegu delovati, kakor bi bilo želeti, in to raditega, ker ji primanjkuje denarnih pripomočkov. Da se temu nedostatku odpomore, je nujno potrebno, razširjati med ljudstvom blagotvorne ideje imenovanega društva in ljudem predočiti, koliko bi se dalo pomagati zoper razširjevanje jetike, katera na leto več ljudi umori, kakor pa vsaka druga epidemična bolezen. Društvo zoper razširjevanje bolezni na pljučih si je stavilo nalogo, z razširjevanjem popularnih spisov, s predavanji in pa z ustanavljanjem zdravilišč za jetične storiti kolikor mogoče zoper jetiko. Ker je pa uspešno delovanje imenovanega društva od gmotnega stanja, se vas poživlja, da ob vsaki priliki porabite in nabirate prispevke za to občekoristno društvo. Nabrane prispevke in imena daro valcev blagovolite semkaj poslati. — Okr. glavarstvo, št. 17.782.
—	Otvoritev predora med Logom in Rajbljem. Dne 16 t. m. '
je bila slovesna otvoritev predora med Lo- j gom in Rajbljem. Za vsprejem ministra poljedelstva in drugih dostojanstvenikov so se delale velike priprave. Slavnostni prostor pred predorom je bil ves ovenčan z zelenjem in slečem. Vihralo je na primeroma majhnem prostoru 150 zastav, med njimi tudi slovenska. Pod vodstvom gospoda rudniškega nadzornika izvršil se je krasen slavolok; na eni strani napis »Gluck auf!" in rudarska znamenja, na drugi strani cesarjeva podoba in grbi avstrijskih dežel. Pripravljen je bil lep oltar s podobo sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, in šotor za ministra, kjer je prisostvoval sveti maši. Ob deseti uri pripeljal se je ekscelenca s spremstvom ter se ustavil v hotelu gospoda župana Martina Cernuta, potem pa se odpeljal pred predor. Tam mu je nežna triletna hčerka gospoda rudarskega nadzornika izročila šopek planinskih cvetlic, potem pa ga pozdravila gdč. hčerka gospoda višjega oskrbnika iz Rajblja. Predstavljeni so bili nato došli gosti, nakar je tukajšnji gospod župnik v nemškem in slovenskem nagsivoru pojasnjeval pomen dneva ter daroval sveto mašo na prostem, in blagoslovil novi rudnik „Kaiser Franz J • s e f I Hilfsstollen in Buth". (!) Ves čas je svirala vojaška godba iz Rajblja. Po dokončanem svetem opravilu odpeljal se je minister v predor, kjer je ustrelil zadnji strel — s tem je delo dokončano — ob dveh popoldne pa se odpeljal nazaj. Odposlala se ,13 brzojavno udanostna izjava Njegovemu Veličanstvu. Minister je podelil visoka odlikovanja višjemu rudarskemu oskrbniku v *ajblju in gospodu oskrbniku v Logu, kakor tudi nekaterim delavcem Ljudstva se 2 zbralo od vseh krajev izvanredno veliko. Bilo je prav lepo vreme. Na slavnostnem prostoru je skrbel gospod Andrej Ctrnuta za postrežbo. Bufet za ministra in povabljene goste pa je prevzel hotel gospoda Martina Cernuta, in sicer pred predorom in v lotelu.
—	Tatinski hlapec. Janez Zibjak iz D jbrunj, hlapec v Postojni je izmaknil svojemu sohlapcu iz zaprte skrinje 45 K ter je na to pobegnil. Storilec se zasleduje.
—	Nečloveški sin. Matija Ogrizek, bajtar v Postojni je imel svojega 86 !et starega bolnega očeta in vžitkarja Matevža en mesec v posebni izbi zaprtega. Starca so našli brez obleke in odpadki na na posteji, ki je pa bila bolj gnojišču podobna. Kakor se je čulo je nečloveški sin postopal surovo s svojim očetom ter mu dajal pičlo in slabo hrano. Pred nekaj dnevi je nesrečni oče umrl. Izročil je pred več leti posestvo sinu Matiju v zahvalo je pa moral od vsega hudega končati svoje življenje.
—	Iz krogov deželnih da-carjev se nam piše: »Slovenec" je v št. 152 t. 1. poročal o zadevi deželnih da-carjev z ozirom na povišanje plač. Res skrajni čas je že, da se plače deželnih da-carjev urede tako, da bo zamegel vsak zvest dacar upati, da bo svoječasno povišan po službeni starosti, ne pa le z ozirom na kake druge okolnosti, n. pr. da ie na kaki večji postaji, kakor je bilo do zdaj
običajno. S tem se povrne med osobje za-dovoljnost in veselje do službe, česar v sedanjih razmerah ni bilo povsod. Da sedanje plače v primeri z draginjo in tako težko ter odgovornosti polno službo ni-kakor niso primerne, tega menda ni p0. J treba več povdarjati. Splošna, ter opravi-čena želja deželnih dacarjev je, da se jih preskrbi za starost, bodisi z zavarovanjem ali na kak drug način. Dacar si za starost pa ne more nič prihraniti, marveč je marsikateri, posebno če ima obilne družine porabil vse svoje privatno premoženje, v nadi, da se ga bo za starost preskrbelo kar se je često naglašalo.	'
— Poroka. Dne 17. t. mes. se je v Tolminu poročil g. Ludovik C a z a -f u r a , veleposestnik in bivši župan, z gdč. Zinko Vogričevo, sestro slovenskega skladatelja Hrabroslava Vogriča. Bilo srečno!
Slovenska krSč. socialna zveza.
Vabilo k dvajsetletnici „Slo-venskega bralnega društva v Železnikih" v nedeljo, 23. j u 1 i j a
19 05. Spored : I. 1. S p r e j e m došlih gostov ob 9 uri dopoldne pri vhodu v trg nato skupni zajutrek. 2. Ob 10. uri sveta maša za žive in mrtve člane. 3. slovesni obhod skozi trg. 4. Ob 12. uri slavnostni banket v gostilni gospoda G. Thaler-ja. Kuvert stane 2 K za osebo. 5. Ob 3 uri popoldne večernice (pete litanije). II. Ob 4. uri na vrtu gosp. Thaler-ja : Ljudska veselica. Na sporedu je : petje godba, tamburanje, šaljivi prizori, šaljiva pošta, ribji lov itd Vstopnina 60 vin. Društva imajo prost vstop. Pri slavnosti sodeluje slavna .Meščanska godba« iz Kranja ter tamburaški zbor iz Selc. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu — Vsa slovenska društva se najuljudneje vabijo k mnogobrojni udeležbi. Društva naj blagovolijo prinesti seboj svoje zastave in društvene znake. Uljudno prosimo, naj nam slavna društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, to blagovolijo nemudoma naznaniti, kakor tudi udeležbo pri banketu. Na željo se preskrbe tudi vozovi ^za vožnjo od škofjeloškega kolodvora do Železnikov in nazaj, akc se pravočasno naznani število udeležbe Torejrna svidenje dne 23 julija v Železnikih!
Odbor »Slov. bralnega društva".
Slavnosti 20letnioe „Bral-nega društva v Železnikih", ki
bo v nedeljo, 23. t. m., se udeleži »Slov. kršč soc. zveza" po deputaciji z zastavo. Kdor bi se želel pridružiti, naj do četrtka naznani to v »Zvezinih" prostorih ali pa v našem upravništvu. Te slavnosti se udeležita po deputacijah tudi izobraževalni društvi v Preski in pri Devici Mariji v Polju z zastavama. Upamo, da se odzove še mnogo društev !
,,Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Žužemberku" je dne 4. julija zvečer v čast sv. t-irilu in Metodu zažgalo kres pred cerkvijo in v razsvetljeni društveni sobi je društveni tamburaški zbor igral slovanske komade v proslavo slovanskih blagovestnkov sv. Cirila in Metoda.
Sestanek ,Slov. kršč. soc. zveze1 v Mariboru. Vrli mariborski »Naš Dom" piše:
Da se zanese življenje v vsa naša bralna in da se na vodstvo delujočih društev tudi usposobijo naši somišljeniki, v to svrho bo »Slovanska krščansko socialna Zveza" priredila letos shod v Mariboru, ki se bo vršil dne 4. septembra! Za shod se delajo že pridno priprave. Pokrajinski odbori se posvetujejo o programu, po katerem se naj vrši zborovanje, in kmalu bodo tudi posamična društva dobila osnutek programa. Lani so hebile naše organizacije na Kranjsko v Brezje in Ljubljano, da se navdušijo v cerkvi za vero, v krasni naravi in ob bodrilnih govorih za ljubo slovensko domovino. Letos pa bo imel shod poučen znak. — Obiskali bomo seveda tudi kot pridni sinovi naše vere krasno cerkev Matere Milosti v Mariboru, potem pa se posvetili resnemu posvetovanju. — Štajerski Slovenci! Bratsko in sijajno so nas lani sprejeli kranjski bratje, ko smo pohiteli v njihovo deželo. Letos pridejo k nam naši bratje iz Kranjske, Koroške, Primorske in Ogrske ! Pripravimo se, da jih lepo in dostojno sprejmemo na svojih tleh! Pridite, štajerski Slovenci, v velikem številu dne 4 sept. k Materi Milosti in k poučnem posvetovanju, da se bodo naši bratje iz drugih dežela zgledovali na naši navdušenosti in zavednosti. Voditelji naši, na noge, da sevobilnem številu vidimo dne 4. septembra t. 1. v Mariboru! Na veselo svidenje!" — Ob takem navdušenju, ki vlada za ta sestanek med našimi štajerskimi brati, pač ne smejo zaostati vodstva društev po Kranjskem, Primorskem in Koroškem !Naj nemudoma s kličejo odborove seje ter določijo one društve-
nike, ki pojdejo na taizobra ževalni sestanek v Maribor ! Od vsakega društva naj se gotovo udeleži nekaj odbornikov in članov. Čim več tem bolje. Sadovi se bodo pokazali pri pro-speranju društva !
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor bo
sklican skoro gotovo tekom meseca septembra ter bo zboroval do konca oktobra. Na merodajnem mestu pa zatrjujejo, da ne vedo še nič o tem.
š Ustrelil se je v Gradcu stotnik bosensko-hercegovskega polka Teodor D e n n i g.
š Nemške predrznosti. Nekaj nemških volivcev iz Slov. Gradca je poslalo na graško namestništvo vlogo, v kateri zahteva, naj namestništvo namestu okrajnega glavarja g. Antona C a p e k a delegira za volitve v okrajni zastop kakega drugega vo-livnega komisarja. Čudno, da ti predrzni nemčurji ne predlagajo, naj se ga jim naroči naravnost iz B e r o 1 i n a. Med onimi, ki so se pritožili, je tudi župan P o g a -t s c h n i g g.
š Nova mlekarna. V Smarci so odprli mlekarno dne 17. julija, katero je lepo okrašeno prejšnjo nedeljo blago slovil ob primernem nagovoru g. župnik s Homca. Zadružniki so v homški in kamniški župniji.
š Studenice pri Poljčanah. V
nedeljo dne 16 t. m. se je ustanovila v Studenicah pri Poljčanah podružnica c. kr. kmetijske družbe. Velika udeležba, ki je bla pri ustanovnem shodu je jasno pričala, kako potrebna je taka podtužnica za ta kraj in kako se ljudstvo zanima zanjo. Iz Gradca je prišel od centralnega odbora c. kr. kmet družbe generalni tajnik g. J u v a n. O pomenu kmetijskih zadrug pa sta govorila gg. potovalni učitelj Goričan in I. N. Gostinčar iz Maribora. Načelnikom podružnice je bil izvoljen č. g. župnik Cede, ki se je največ trudil, da se je podružnica ustanovila. Tudi članov ie precej pristopilo.
š Iz ormoškega okraja. Duhovščina dekanije velikone-d e 1 j s k e , zbrana polnoštevilno na pastoralni konferenci pri sv. Tomažu dne 6 t. m. je enoglasno sklenila, z novim letom 1906 odpovedati se naročitvi »Amts-blatta" — »Uradnega lista" ptujskega okrajnega glavarstva iz sledečih vzrokov: 1. Imenovani list se tiska v tiskarni iz katere prihaja tudi zloglasni »Stajerc", ki v enomer napada in blati duhovščino. 2. Ce ravno je »Amtsblatt" dvojezičen vendar zavzema nemščina prvo mesto, mesto slovenščine, ker je pretežna večina ljudstva tega glavarstva slovenske narodnosti. 3. Pošilj* se ta list vsem naročnikom brez razločka le pod nemškim naslovom in ostentativno tako zložen, da ni videti slovensko tiskane strani. — Posnemanja vredno! Kaj porečete k temu g. glavar U n d e r r a i n , vi, ki ste nameravali odstaviti nekega župana, ker dosledno slovenski uraduje in ste zagrozili nekemu župniku z discipliniranjem, ker je baje agitiral proti vašemu „Amtsblattu". Ali ni to primeren odgovor na vaše pašalsko obnašanje proti Slovencem vašega okraja?!
š Božja pot dunajskih mož v Marijino Celje. Tudi letošnje XII. romanje dunajskih mož v Marijino Celje ni zaostalo za prejšnjimi; romarjev je bilo 2000, ki jih je vodil p Abel. Romarje sta vozila dva posebna vlaka.
Koroške novice.
k Nemško nacijonalno politično društvo za Koroško, je imelo zadnji teden svoj občni zbor pri Sandwirtu v Celovcu. Pritoževali so se, da domači trgovci zanemarjajo domače nemške obrtnike ter kupujejo svoje blago pri Cehih in Ogrih. — Dalje so godrnjali, da dohajajo v deželo zmirom več tujih Slovencev. Vso svojo moč mora društvo obrniti sedaj na Rožno dolino, ker preti nemški posesti velika nevarnost vsled karavančnega predora. Učiteljem so se zahvalili za sodelovanje. — Nazadnje so izvolili za predsednika zopet g. Dobrnika, za podpredsednika pa g. dr. Martineca. Gotovo dva pristna Nemca!
k G. A. Riese, kolovodja koroških socialdemokratov je torej prišel med celovške mestne očetje. Povdarjal je pri svojem prvem nastopu, da je nemški socialdemokrat. Zat« so ga pa izvolili v dva odseka. V dveh drugih pa je ostal samo za 1 glas v manjšini. Fant je pozabil, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah beračil slo venske glasove, ter obiskaval slovenske agitatorje. Kako se bodeta pa z Metnicem gledala ?
k llelik požar. Strela je udarila v gospodarsko poslopje tovarne špirita v L i-m e r č a h. Ogenj je uničil vse stroje ter ondi shranjene poljske pridelke.
k Teden brez mrliča. Pretekli teden ni v Celovcu noben umrl. Kaj takega se pač redko dogodi.
k Duhovniške in oerkvene stvari. Razpisana je do 8 avgusta župnija Š v a b e k (patronat benediktinska graščinska gospoščina v Dobri vasi). Župnik oskrbuje tudi župnijo Suha (4 5 km) — Za provizorja vKazazah je določen č. g. Josip K u k a č k a , kanonik v Gospe sveti. — Nameščeni so letošnji četrtoletniki bogoslovci kot kaplani: g Janko Doli-n a r v Tinjah; gosp. Ivan Lučovnik v St. Jakobu v Rožu; g. Ivan V u k v Železni Kapli. — Premeščeni so g. Fr. S m o d e j, kaplan, iz St. Jakoba v Rožu v Smihel nad Pliberkom; gosp. Iv. H o j n i k iz Železne Kaple v Črno. G Rupert R o 11 e r , dose-daj kaplan v Tinjah, oskrbuje župniji Kot-maravas in Vetrinj namesto obolelega gosp. župnika E b n e r j a. Premeščen pa je sicer kot provizor v Smarjeto na Telenbregu. G. Jakob Rozman iz Beljaka, kot provizor v Vovbre. — Razpisana je župnija K a z a -z e de 12. avgusta.
k Utonil je v Krki pri Grab-štajnu trgovski pomočnik Rudolf Moro, doma iz Smohorja v Ziljski dclini.
k Umrl je v Celovcu gostilničar in posestnik g. Jožef H a b e r n i g.
k Prestavljen je poštar na Pra-gerskem g. Štefan K a s t e l i c iz Gre-binja.
Ljubljanske novice.
lj Prešernova veselica v ,,Zvezdi" in varnostne odredbe.
Poroča se nam, da ni bilo pripravljeno in celo pomnoženo le orežništvo povodom te veselice — več orožnikov je bilo poklicanih z dežele v Ljubljano — temveč je bilo pripravljeno tudi vojaštvo! — Tukajšno vojaško štacijsko poveljstvo ukazalo je namreč, naj se za nočod 16 na 17. julija »se vojaške straže za nočne patrulje p o d v o j e. — Vsa čast in slava di tičnim organom deželne vlade za njihovo skrb; — klobuk raz glavo pred njimi!
lj Obsedno stanje v ljubljanski okolici. Preteklo nedeljo smo imeli v ljubljanski okolici okolu Vevč pravcato obsedno stanje. Nemški turnarji so pobegnili iz Ljubljane pred Prešernovo slavnostjo v Vevče v tovarniško restavracijo in bi nihče ne opazil, kake goste imajo ondi, da se za opozorjenje ni preskrbela orožniška asistenca. Menda si turnarji nič več ne upajo dihati, če se okolu njih vedno ne svetijo bajoneti. Vse ceste okolu tovarne so bile polne orožnikov, kakor bi bil ondi najhujši upor. Mnogo orožnikov je bilo tudi skritih. Pri takih razmerah in toliki skrbnosti naše dež. vlade za par predrznih smrkavih nemških pobov bi bilo umestno, da baron Hein pri orožništvu nemudoma uvede poseben od delek za ljubljanske turnarje, katerega naj pa ljubljanski turnarji tudi plačajo!
lj Nemški hoteli so pri Prešernovi slavnosti silno odirali goste. Nekateri srbski gostje so za slabo stanovanje v hotelh .Stadt Wien" morali plačati za eno noč po 10 kron 80 vin., a niti čevljev se jim ni osnažilo. Ti hoteli pri slav-nostih draže sobe, kakor se jim zdi, treba bi torej bilo, da jim magistrat zapove, da morajo imeti nabite pri hotelih izkaze o rednih cenah.
lj Velik strah je prestala v nedeljo deljo po noči neka ženska v nekem tukaj-šnem prenočišču. V sosedni sobi sta spala dva tuja gospoda. Ko sta zjutraj odhajala, sta potrkala na vrata, kjer je spala ženska, meneč, da je tam izhod. Ženska se je pa tega tako prestrašila, da je pograbila spečega otroka in zbežala v spodnji obleki na ulico. Klicala je na poma-gaje, da jo hočeta dva človeka oropati. Kmalo se je nabralo na ulici polno ljudi in tudi policijski stražnik je prišel na lice mesta, ki je takoj dognal, kdo da sta dozdevna roparja in ženski razodel, da je imela prazen strah.
lj Velikana, 172 kg težkega, A n -tonaHofmana iz Zagorja ob Savi se vidi le še par dni v gostilni g. Boštjan-č i č a v Kolodvorskih ulicah proti vstopnini 20 v. Hofman se na to poda kazat v svetovna mesta
lj V gluhonemnici se je vršila končna izkušnja gojencev in razstava njihovih del. Razstavljena dela so vsem zelo ugajala in pričajo o spretnosti učiteljev in marljivosti gojencev. Izkušnji je prisostvoval tudi g. deželni predsednik in mnogo odlične gospode. Izkušnje so vodili gdč. Dre-nik in Zupančič, gosp. voditelj Primožič, učitelji gospodje P i a n e c k i in G r m ter veroučitelj Sega. Uspeh je bil jako povoljen, neka gojenka je dekla-movala malo pesmico, neki gojenec pa je imel zahvalni govor in nagovor. Od 25 gojencev, ki so se sprejeli ob otvoritvi gluho-nemnice 28. oktobra, so jih koncem leta 1904/05. odpustili 11, ker so že dobro poučeni in so dosegli starost, ki jih usposob lja za delo med svetom. Trije od teh so mizarski učenci pri kranjski stavbinski družbi, eden pri mojstru Dolničarju, eden
i pri Petrinu ; en gojenec je pri knjigovezu Bonaču, eden pa pri kamnoseku Tomanu ; neka deklica bo šivala pri gospej Alešovec.
V	šolskem letu 1905/06 sprejmejo 14 gojencev. Vsi kandidatje so iz Kranjske, 2 iz Notranjske iz glavarstev Postojna in Logatec, 14 iz Gorenjske, to je iz ljubljanske okolice 5 iz Kamnika 2, Kranja 6, Radovljice 1, 12 jih je z Dolenjskega (iz Kočevja 3, Krškega 2, Litije 4, Novega mesta 3); dečkov je 17, deklic pa 11. Štirje gojenci morejo deloma s pomočjo staršev, deloma s pomočjo občin, plačati letnih letnih 150 K za hrano, za one gojence pa, ki še tega po lovičnega zneska ne morejo plačati, se bo pa moralo prositi občine in plemenite človekoljubne ljudi, da se pokrijejo vzdrževalni stroški. Učne potrebščine, ki so jako drage, oskrbi zavod sam. S stroškom 900—1000 K vzgoji zavod v teku povprečnih šestih let gluhonemega siromaka, ki bi sicer celo življenje bil občini le veliko breme Občine s tem, da podpirajo gojence, storč veliko socialno delo, ki ga sicer velevajo že drugi karitativni razlogi. Vse, ki imajo na deželi količkaj vplivno besedo, prečastite duhovnike, urade in druge oblasti pa prosimo, naj se kolikor mogoče potrudijo, da bodo gluhonemi dobili tisto vzgojo, ki jih uspo-soblje za človeku dostojno življenje !
lj Tatvina. Danes ponoči je dobil neki Karol G. veliko poželjivost po šunki, pivu in smodkah. Sel je zato v klet Franca Miheliča, gostilničarja v Cerkvenih ulicah štev 21 in pobral za 15 K boljših smodk, nekaj šunke in se povrhu še do dobrega napil. Policija je izvedela, da se je G ponoči mastil doma s šunko, in ga aretovala. Pri njem se je dobilo nekaj smodk, vendar pa taji tatvino.
lj Za pol litre žganja preplaval Ljubljanico. Delavec Gregor Volčič se je sinoči bahal pri sv. Petra mostu kako dobro da zna plavati in da se upa preplavati Ljubljanico oblečen tja in nazaj Vrtnar Goričar mu je obljubil pol litra žganja, ako to stori. Volčič pa ni dolgo premišljal in takoj je bil v vodi. Srečno je preplaval Ljubljanico tja in nazaj, potem pa zahteval zasluženo pijačo. Bili so pa zraven tudi drugi ljudje, ki so videli, da je Volčič znotraj bolj moker kakor pa zunaj in Volčiču niso pustili piti žganja. To ga je pa tako razkačilo, da je začel vpiti in razgrajati tako, da ga je moral policijski stražnik odpeljati v „špehkamro", kjer se je do danes posušil znotraj in zunai.
lj Ves dohodek Prešernove slavnosti je okolu 26.000 kron. Koliko je čistega dobička se še ne ve, računajo pa na približno 10 000 K
lj Pri včerajšnji volitvi protestantskega pastorja ni noben kandidat dobil zadostne večine. V petek do nedelje se bo vršila ožja volitev med vikarjem Pliskerjem iz Grulicha in pa storjem Miihlpfortom iz Olomuca.
lj Umrli so: Viktoria Eržen, zasebnega uradnika hči, 1 leto, Poljanska cesta 24; Marija T e 1 a d k o , delavka, 62 let, Židovska steza 6 — V b o 1 n i c i: Rajko Leskovar, pomožni uradnik, 41 let.
lj Duh je otemnel umirovljenemu vseučilišnemu profesorju in obč. svetniku g. Gregoriju Kreku. Danes so ga prepeljali v Gradec.
lj Poučno potovanje Cehov na jug. Kakor smo že poročali, priredi »Obchodnicka beseda" v Pragi poučno potovanje na jug. Glasom programa pridejo severni bratje v petek dne 21. t. m. ob 5 uri 42 m. popoldne v Ljubljano ter odhajajo v soboto 22. t. m. ob 12. uri 58 m. popoldne.
V	Ljubljani si ogledajo mesto, muzej, mestno hišo, trgovino g. Urbanca, ki slovi radi najmodernejše opreme daleč na okrog, i. t. d
V	petek zvečer ob 8. uri se vrši sestanek ob lepem vremenu na vrtu, ob neugodnem vremenu pa v areni »Narodnega doma", pri katerem sodeluje društveni pevski zbor.
lj Na oklicih so: Janez Ah lin, delavec z gdč. Katarino K 1 e m e n č i č ; Karol P i n t a r, mestni pol. stražnik z gdč. Marijo V e r d e v.
lj Zidarska dela v Ljubljani. Zgradba brambovsRe vojašnice napreduje ugodno in bodo poslopja bržkone do zime pod streho. Na škofovih parcelah je J. Accetova hiša v podaljšanih Škofjih ulicah pod streho. Ondi se gradi še jedno gospo darsko poslopje in nova hiša. V Metelkovih ulicah je S. Treova hiša ometana in osna-žena, dalje pa se gradi ondi nova stavba v tovarniške namene. V Sodnijskih ulicah so dogradili dr. M. Pirčevo hiše do strešnika. Na Del Cottovih parcelah so — razen jedne — vse vile ometane.
lj Nemškonacionalna strast. Filharmooično društvo je vložilo rekurz proti razsodbi, s katero je bila odbita tožba ! radi barake pred »Tonhalle". To strastno postopanje ie tembolj značilno, ker je društveni predsednik c kr. deželnosod-ni svetnik Hauffen in je v odboru finančne prokurature svetnik Viktor Pessiak, sorodnik slovenske pesnice Pesjakove. Kljub šaržam teh ljudi se je »Tonhalle" s svojo tožbo ven
i dar-le b 1 a m i r a 1 a , ker tožbe ni narekovala stvarnost, ampak nemškonacionalna strast. Ta nemškonacionalna strast je šla celo tako daleč, da je odbor Filharmoničnega društva prisilil knjigotržca Fischerja da se je moral pridružiti tožbi, sicer bi bil Fischer vržen na cesto!
lj Glas iz občinstva. Prejeli sme •d več strank, bivajočih okrog mitnice na Dolenjski cesti, pritožbe, kako pozno v noč morajo poslušati razne .živalske" melodije, katere povzroča zavžitje prevelike množine alkohola. Prebivalci se pritožujejo, da nimajo nočnega miru. Čudno se jim zdi, da policija mirno gleda to početje. Sicer obstoji na mitnici še dobro znana „Cikaga", za katero bi bil zadnji čas, da izgine, kakor so izginili po mestu razni »kevdri", kateri niso bili druzega, kakor v pohujšanje mladine. Policija naj pa skrbi za nočni mir, da nastane zopet tiho in mirno okrog mitnice, kakor je bilo.
lj Najdena je srebrna zapestnica, zlat prstan in srebrna ura z verižico.
lj Na Prešernovi veselici je starinar Bratuš odpel nekemu gospodu, ki je na klopi spal, uro z verižico, ker se je bilo bati, da mu jo kdo ne ukrade. Lastnik jo dobi na magistratu.
lj Izgubila je neka gospodična črno denarnico od sv. Jakoba mostu do stolne cerkve. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli izročiti v upravništvu »Slovenca".
lj Najdeno. Nekoliko denarja in ključek se je našel v gozdu nad Tivoli. Dobi se pri misijonarjih lazaristih. — Najdena je neka verižica. Dobi se pri portirju v tobačni tovarni.
Razstava v Toplicah pri Zagorju.
V	soboto, dne 15. julija se je otvorila v topliški šoli razstava. V šestih sobah vidiš učne pripomočke in razne izdelke učencev in učenk različnih šol krškega in litijskega okraja. Razstava naredi na obiskovalca jako ugoden vtis. Ne vem, ali bi prej pohvalil skrb in marljivost raznih gg. voditeljev, ki so preskrbeli šolam take razne vrstnih in lepih pripomočkov, ali pridnost učencev in učenk, ki se toliko lepih in okusno izdelanih reči izvršili, ali trud in prizadevanje gospodov učiteljev in gespodi-čen učiteljic, ki so z omenjenimi predmeti tako okusno okrasili sobe, in sploh vso razstavo prikupljive aranžirali.
Med učili so pač najbolj številna in najlepša topliške in zagorske šole.
Ročna dela so najlepša iz litijske oziroma šmartinske šole; jako obilna in večinoma ekusna so ročna dela topliške šole, zelo okusna so ročna dela zagorske šole, praktična in prikupljiva so ročna dela iz Rake in Tržišča, vsa druga pa mična in lepa.
Največji užitek pa ima izobražen obiskovalec v sobi, kjer so razpostavljeni modeli in izdelki učencev meščanske šole v Krškem. Krasne so slike Peternela iz 3. razreda meščanske šole. V tem mladeniču tiči velik risarski in slikarski talent Veliko nadarjenost kažeta tudi učenca Novak in Rum-preth.
Med risarskimi izdelki topliške šole se odlikujejo izdelki učencev Firma in Skornika.
V	nedeljo je ebiskalo nad tisoč ljudi razstavo, in prav zadovoljno zapuščalo lepe prostore. Posetili so razstavo tudi gg. deželni nadzornik Leveč, gimn. ravnatelj Se-nekovič in profesor Črnivec. Vsi trije gospodje so se pohvalno in priznalno izrazili. Bilo je res vredno iti pogledat.
Razne stvari.
Najnovejše.
Srbski prestolonaslednik jedošel na Dunaj. Potoval bo baje v Švico in na Francosko.
Na severni tečaj je odšla iz New Yorka Pearyjeva ekspedicija.
Močne potresne sunke so v nedeljo zopet čutili v Skadru.
Graški k ores p ondenčni urad bo pošiljal, ko se podržavi, češkim listom češke brzojavke.
Silna suša jevsledvelike vročine na Francoskem. V mnogih mestih nimajo več vode. V Edinburghu so zatvorili kopališča. V desetih tovarnah, kjer je delalo 5000 delavcev so morali dela ustaviti.
Nesreča vubožnici. V Fermi je med sveto mašo se udri kameniti tlak v kapelici ubožnice. 16 žensk je mrtvih, 32 ranjenih.
Zastrupil se je v Parizu znani A r t o n , ki je bil pri panamškem škandalu agent barona Reinaclia ter je izvrševal podkupovanje francoskih poslancev.
Dinamitno bombo je vrgel proti sodniku neki obtoženec v Mu-richsonu na Angleškem a je bil sam raztrgan v kosce. Sodnik je težko ranjen.
Varstvo deklic. Berolinski list .Reichsanzeiger" priobčuje besedilo 18. maja 1904 sklenjene mednarodne pogodbe v varstvo deklic proti trgovcem z deklicami. Pogodba stopi v veljavo 18. julija 1905.
Rus se je oženil z Japonko.
Neki ruski vojak iz ojatske gubernije iz vasi Pokrovskoje je moral v vojsko. Osemkrat je bil ranjen, naposled so ga Japonci ujeli. V ujetništvu se je seznanil z neko Japonko. S pomočjo njenih bratov se je osvobodil robstva in se povrnil na Rusko. V vojsko ga niso več poslali, ker je bil pohabljen. Vzel je seboj na Rusko Japonko in se v domačem selu oženil z njo. Kadar se prikaže iz hiše in gre z ženo na polje, derejo za njim vsi vaščani in se ne morejo načuditi orjaškemu Rusu in mali, ljubeznivi Japonki.
Kvartanje kot zakonski ločitveni razlog. Nedavno sta stala pred civilnim deželnim sodiščem na Dunaju zakonska Jurij Hermina F. Mož je državni uradnik. Žena je namreč zahtevala ločitev cd moža in sicer zato, ker je mož — kvartopirec in ženi ne daje dovolj denarja za gospodinjstvo. Mož pa je dejal, da kvartanje ni ločitveni razlog, sicer pa igra vsak teden le enkrat „Zwanzigrufen" in za en sam krajcar. Žena sama je večkrat igrala in pila ž njim. Sicer je ona še več zakrivila, ker je njega večkrat, ko se je prizibal domov, pošteno — naklestila. Sodnik je uvidel, da je žena prehuda in da kvartanje ni razlog za ločitev. Nasvetoval je zakonskima, naj se pobotata. Končno je ženska milostno v to privolila in je dejala, da se hoče zopet spraviti z možem — a le za poizkušnjo. Če se ne bo poboljšal, ga pa bo precej odslovila.
Hči milijonarjeva pomorski kapitan. Iz Fdadeifije poročajo, da je hči znanega milijonarja Morgana napravila izpit iz nautiških ved in prevzela vodstvo nekega Morganovega parnika, ki pluje na Norveško. Pogumna in inteligentna dama vodi ladjo sama in se izvrstno razume na svoj težavni posel
31 let je spala neka ženica v Villacicuse pri Burgosu na Španskem. Vsi spanski listi prinašajo to novico. Ženo je pred 31 leti napadla božjast, na kar je zaspala. Nedavno se ie pa zbudila iz svojega kataleptičnega sca. Žena se dobro spominja na vse, kar je doživela pred spanjem. Vrlo se je začudila, ko je videla, kako so postarali njeni rojaki in nikakor noče verjeti, da je tako dolgo spala.
Spominjajte se
»Družbe su. Cirila in Metodu!'. Telefonska In brzojavna poročila.
Nabrežina, 18. julija. Železničar Jožef Lavrenčič je hotel priklopiti na nabrežinski postaji neki voz na lokomotivo. Vsled neprevidnosti je prišel med na-tolčnike, ki so mu zdrobili več reber in mu poškodovali več notranjih organov. Lavrenčič je kmalu umrl.
Varoš Wasarhely, 18. julija. Tu je četovodja 62. pešpolka vodil po mestu oddelek vojakov. Ko ga je srečal poročnik 64. pešpolka, je četovodja v mažarščini poveljeval: „Desno, glej!" Poročnik je četo-vodjo takoj ustavil ter zapovedal, da se ga odpelje v vojašnico. Četovodja bo oddan vo jaškemu sodišču.
Baja, 18. julija. V gozdu pri Baji je poizkučal izvršiti samoumor Aurel Pcrczel, sin Desidera Petczla. Obstrelil sejesmrtno-nevarno.
Szator Ujhaly, 18. julija. Tu je bil velik požar. Zgorela je vladna palača, veliko privatnih hiš, trgovin in skladišč.
Pariz, 18. julija. Vsi pomiloščeni socialisti so se vrnili v Pariz, kjer so včeraj prisostvovali monarhistiškemu shodu. De-roulede se ne vrne, ampak pojde na Angleško.
Peterburg, 18 julija. General Linevič poroča 16. t. m., da so Japonci obstreljevali na jugovzhodni obali Sahalina mesto Mi i buči.
Pariz, 18. julija. Witte je popolnoma odpravljen za odhod, ki bo jutri Witte odpotuje preko Berolina in Pariza v Washington. V Parizu bo imel pogovor z Rouvierjem. Odpotoval bo tudi radi tega oseminŠtirideset ur preje nego drugi po oblaščenci, ker mora svojo obitelj pustiti v Parizu. De W i t t e j e odklonil a v -dijenco kitajskemu poslaniku. ki je zanjo prosil.
Peterburg , 18. julija. Načrt državne dume so 16. t. m. izročili carju, ki ga bo dal poprej državnemu svetu, da se o njem posvetuje. Ministrstvo za notranje zadeve so brzojavno prosili, naj dovoli shod zemstev. Včeraj je hotela policija razsnati oreanizaciiski odsek zemstva ki v
Moskvi že dalj časa zboruje, pa tega ni mogla, ker se zastopniki nikakor niso hoteli raziti in so odločno protestirali.
Peterburg, 18. julija. Vsled umora Suvalovega se dvomi, da pojde car v Moskve. Velika kneginja Elizabeta, Sergijeva vdova, je pisala carici svoji sestri pismo, v katerem i jo roti, naj vpliva na carja, da dd kmalu ustavo.
Varšava, 18. julija. Mnogo vplivnih društev je pozvalo ljudstvo, naj se organizira proti vladi pasiven odpor. Generalni guverner Maksimovič je prepovedal vse shode na prostem po vsej Poljski. Delavce zapirajo; nemiri še vedno trajajo. Množica je ustrelila enega orožnika in enega policijskega agenta.
Berolin, 18. julija. Iz Varšave po ročajo: VLodzu se je uprl neki pehotni polk iz Jekaterino-slava. Nastal je poboj, kjer so več vojakov ranili, enega pa ustrelili. Vojake upornike so ukrotili in jih odpeljali v trdnjavo Ivankorsk. Na postaji Herdovina so trije neznanci ustrelili nekega orožniškega častnika.
Peterburg, 18. julija. Tu je policija odkrila 14 tovarn bomb. Konfisciranih je 6110 bomb in 2000 revolverjev.
Peterburg, 18 julija. Za letos je na novo poklicanih pod orožje 575 246 oseb
Peterburg, 18. julija. Iz Odese poročajo: Železniške delavce, ki se niso hoteli pridružiti stavki, so stavkujoči vrgli v vodo. Dvajset delavcev je utonilo, mnogi umirajo.
Berolin, 18. julija. 450 poljskih od-ličnjakov je protestiralo glede sklepa ministrskega odbora o rabi poljščine.
London, 18. julija. „Timesa poroča iz Moskve: V kratkem bo potrjen ustavni načrt. Ker se načrt ne razlikuje od reform, objavljenih v „Nov. Vremenu", se bo zem-stvo takoj zbralo Sedaj pričakujejo še 300 članov zemstva. Vsi bodo protestirali proti Bulyginovem na-črtuin s k 1eni 1 i o s ter dnev n i red. Oblast ne bo mogla zemstva razgnati, ker je sestavljeno iz najodličnejših in najbogatejših Rusov. V sredo se združi zemstvo s škofijskim svetom ter trgovinsko in obrtno zbornico, ki je že zborovala na borzi Združena skupščina bo zavrgla Bulyginov načrt, ker ta ne more dati Rusiji miru in ustvariti redne razmere in bo odločno protestirala proti temu, da vlada zavlačuje sklicanje zastopnikov, izvoljenih od naroda. Shod se bo vršil v palači princa Dolgo-rukega, ki je dejal, da se bo shod na vsak način vkljub nasprotnemu prizadevanju policije vršil, če le ne bo poseglo vmes vojaštvo.
Lvov, 18. julija. Minsk je liki oblegano mesto. Po ulicah je vse polno vojaštva, ki razžene vsa^ shod. Vse tovarne so zaprte, okna pritličnih stanovanj so zabita z močnimi deskami.
Peterburg, 18. julija. »Ruski Li stok" poroča iz Kronstadta : Mornarji .Aleksandra II.", ki so se pred kratkim uprli, so se udali in zopet prisegli zvestobo carju, šestnajst kolovodij pa bo obsojenih na smrt
Varšava, 18. julija. V Lodzu je kazaški oddelek streljal na demonstrante. Iz bližnje hiše se je usulo na policijo in vojake kamenje, nakar so vojaki naskočili ubili 3 osebe, 6 so jih pa ranili. Ostali prebivalci hiše so aretovani.
Bizerta, 18. julija. Zadnje mrliče v „Farfadetu" so našli gole. Ponesrečenci so slekli svoja oblačila ter so žnjimi mašili luknje skozi katere je prodirala voda. De vet mrličev so našli na enem kupu, bili so zamotani v aparate. Deseto truplo so našli na svojem mestu v zadnjem oddelku.
London, 18. julija. Reuterjev urad poroča, da so v Peterburgu vedno bolj zavzeti za mir. Tudi v Pekinu so prepričani, da bo sklenjen mir.
Peterburg, 18 jul. Generala Steslja vojno sodišče ni sodilo. Njegovo obnašanje kot zapovednik portarturske trdnjave smatrajo za popolno pravilno. V kratkem postane poveljnik neke posadke.
Po sklepu lista.
Občni zbor trgovskega g remija v Ljubljani.
Slovenski trgovci so krepko nastopili, dasi se je od neke strani delovalo za kompromis z Nemci Kompmmis je splaval po vodi, ker tudi Nemci ondi, kjer so oni v večini, ne poznajo kompromisa. Do pol 4. ure je prišlo na občni zbor samo kakih deset Nemcev, tako da so Slovenci imeli veliko večino.
Slovenski kandidatje so: načelnik Ivan Knez, načelnikflv namestnik Fran Souvan. Odborniki: A Hauptmann, E Kaučič, Ivan Mejač, J. Perdan, A, Štrabon. Namestniki: Iv. Kostevc J. Verovšek, U. Zupanec. Ra čunska revizorja: V. Golob, Feliks Urbane. Delegata v pomočniškem zboru: I Jebačin, L. Scbwentner. Razsodniški zbor: J. Baho-vec, I. Bonač, D. Hribar, I. Korenčan, A. Lilleg, V. Rohrmann. Namestniki razsodišča: I. Cešnik, F. Stupica, I. Seunig.
Ob pol 4. uri ie bil naznanjen izid volitve predsednika. Od 61 oddanih glasov je dobil Knez 45 glasov, 12 glasov je dobil dosedanji predsednik g. Biirger, dve glasovnici sta bili prazni.
Dosedanji predsednik Biirger je pozval g. Kneza naj prevzame predsedstvo, kar se je zgodilo. Nato so sledile ostale volitve. Zmagali so Slovenci.
Tako je zopet zrušena ena umetnih nemških trdnjav v Ljubljani.
fttefeoroiojično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Išče se 1441 3-1
prodajalka
zmožna slov , nemščine in nekoliko laščine ter enostavnega knjigovodstva. Plača dobra. — Vstop 1. ali 15. avgusta. Začetnice se ne sprejemajo . Pismene ponudbe: Fr. Čuden, trgovec z zlatnino etc., Ljubljana.
Odda se služa
cerkovnika in orsanista.
; Več se izve pri župnem uradu v Mirni Peči, Dolenjsko. 1445 3-1
Izjava.
Podpisana izjavlja tem potem, da je bil njegov potnik Maks Černak odpuščen, in da je bil isti le proti izkazu mojega pooblastila pooblaščen denar za mojo firmo vsprejemati.	1440 2—1
A. Sušnik trgovina v Ljubljani.
Čas opazovanja
Stanje barometra
Temperatura po Celzijo
Vetrovi
Nebo
sS -j
•S S 6 ► £
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
736 3
736 4 734 4
+21-7 I brezvetr.
+ 187 +266
si. jzah.
pol. obl.
jasno obl.
0 0
Srednja včerajšnja temp. +22 0°, norm. +19 8".
Odprto pismo.
Ker sem v časnikih bral, da je naduči-teljsko mesto v Dobrepolju protizakonito zopet razpisano, akoravno so bili štiri prosilci in v ternopredlogu med istimi tudi jaz, a je deželni šolski svet v Ljubljani mojih od 1. prosinca 1904 naprej za premestitev iz Št. Vidu, kjer za svojo družino nisem mogel dob ti primernega stanovanja, vloženih dvaindvajset prošenj dosledno prezrl, in ker sem med tem časom dobil službo na Spodnjem Štajerskem z letnimi dohodki 2500 kron, izjavljam, da ne rtfLktujem več na nadučiteljsko mesto v Dobrepolju ter se obenem zahvaljujem mesenemu in deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani i a vse meni in moji družini v 22 službenih letih izkazane dobrote.
Št Vid na Dolenjskem.
Davorin Judnič, abs. modroslovec.
1215 10
Vse vrste
modnega blaga
radi konca sezone
po zelo znižanih cenah
priporoča
Ernest Sark, Dvorni trg 3.
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (16)
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v v saki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 6 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
CJčenec <
za špecerijsko trgovino poštenih starišev v starosti 14 let se sprejme takoj.
1417 3 2 Naslov pove upravništvo.
Ernest Hommerscliniidta nasledniki
Hodile, (flutseher & ft
[trgovina železnln in Kovin
Litin« ^
Valvasorjev trg 6. Prešernove ulice 50.
1980C 34—19
biagajnic in denarnic ter vseh v želez-ninsRo stroko spadajočih predmetov.
Cone nizke! -smc