TRST, četrtek 13* septembra 1956
Leto XII. . št. 205 (3443)
PRiilORSKI DMEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808. 37-338
UREDNIŠTVO:
eden sporočil ustanovitev «združenja koristnikov sueškega prekopa
bivalni
ti iščeta
okrepi
izgovor
Velike Britanije in za oborožen napad
Francije na Egipt
Oster govor Gaitskella, ki je zahteval predložitev spora OZN in prepoved odpoklica pilotov - Davies: „Pri poslušanju govora Edena, bi se mislilo, da listina OZN ni bila nikoli sprejeta46 - Demonstracije v Londonu proti vojaškim pripravam vlade
ni^brit?N'i, 12' —' Precsed-danes SD"sk.e, vlada Eden je lika »?;*	■ da so ee Ve-
an')a, Francija in »itvi !?“razumele o ustano-Sueškei,- n'a koristnikov
v ea Prekopa.
Y sPodn^kUu svo'ega S°vora 2atrjeval « zbornici je Eden
5a <riaPravn 36 britanska vla' Pride a vse mogoče, ča
® mirr>e rešitve fue-
•Maj	Dejal je, da je
drvrgp n 9?°8°ce uporabljati
razen Sueškega
Poti
ker
je pot okoli A-
- - a
V°*j	a'j^a in ni do-
Mago. eJskih ladij na raz-Sporočji •
nBstanovitvi ZStem ■ sP°razum
,nitma v ,°menjenega or-bo imel nalogo
P*ti
»tOnat; ,	-	naiog
,""<l0 Dririr -ri,sti vsehl ki s
1,1 b zili }rev2el° nJabko najel pilote.
se
Ta organi-
?'i'iranip0dgovorn°st za koor-
1°. r'astor,»,r0ctet,a in bo lah-1 »vot prostovoljni
ltorbinfla...izvai®uie p E?:
v;* .12ein
'«P»ikov prekopa. Od ,tVa>i. naj °blasli bod
Promet’ “*J sodelujejo, da Javni ane na čim višji Eden ■
bai'zaciiie oeia*- da je nacio-b!Zak°aita ^nuejkesa prekopa ? , 2a s,?--, . da Je bila druž-
na družba prekop medna"
lativcev°c;°bravanjem konser-» je §jgrajanjem laburist na srn -n zatrjeval, da In v°jašir? sf° priznava, da
«K*3ela vlad	ki	iih je
a nnvenri- da, upravičeni«.
Hi	iz leta 1888. je
naian>čiti a ’ pe more sama kt *® dnf/uVic držav koristjo iie Dr	za ^ueški pre-
til utlpadala sistemu, ki
bodo za-
la 11 u« —sistemu, k »Eden i.ab0v}ien leta 1 »!8; ik 4 z dalje cejal, da j_ t-j.Sa prp?aci°nalizacijo Sue-tega °Pa «uničil ravno-
UhV1 en*0	in	je	od-
ristiA* ^4avnih jamstev«. ^ ^ela0ppzičiji je te A. Jeta z velikim hru-le
im, er«a71aP°vedal ustanovi-Ni enje ZJna P°d imeuonr W. v i,„. °ristnikov preko-
lmenom
y v..—‘**lu>a«v preko-
ib?cije, v«iram bodo P°leg
dih 1 tudi „ika Britanije in dal Edristn ? edstavniki glav-4da bo	J.e Eden do-
da L®a >» -. zc ruženje za-
da i b<*	»». v -v iu£ctjjc /«ci-
Pon 0 pri ®Ca-j® in da upa. se sZa trm	k pripravi
Hi 'oči s-istem, ki naj
W^'zadetimrazumno 2 vse-■ Združenje 1>0	0 nri f deJai Eden, bo
gip.PP Pr»kn	za plov-
KVaE« v,°pu in de bo e-delo, delovai- ov'rala nje-s t"3e a*> "e bo solata ifno k “ organizacijo, bo do .^88. y da konvencijo iz sDr»; , Via,-	primeru bo-
Po n nov abko svobodno
teh°EN aU n ukrepe bodisi lo Dii druženio drueih P»-Rov^te in 'a bo uporablja-" vkn«st " bo prevzelo od-
za
°ri>Tt . Po . K0°rdiniranje ablilnilti Dret Pu' Glavni Rdru611*. na kopa bodo P°' bgt, aPju. ' se pridružijo
t
*e tij[ado aPie_r'^ko in brit an-
med
Razgovori 'Periško in
ifddm! Bod’rohnnad!!juie'0' kar
neža.‘etn
hh bo dovo-
5adeykliučuj ®den izjavil, da sl °En |° , Predložitve
vSP°>mnno df s.° za le'
Cn°8‘n°Slali	francosko
predsedniku
iaJuri\Ra* ohv-a - Piamo. -c V»To Di-^escaj° o polo-
t»lStoPirn0stnega° ne zahlteva lS'1: Pae n a u_ sveta, naj
V^«oPLb°'omogoč‘i^ u *Ce .ebn0.^ e b> to posta-
f..> »r
vi' v|SVno ^e alčeni danes.
nun ,3 jo britan-V fetJ^lšave H francoski G«6 bjeniu3jli omogo-
'a.
CR *,0tov
>*. L"""lh
3e Eden de-
Ha ‘m.htitallui13. ?d. fran-
vsiije
ostdVakra?n:ke vlade, ki d»j' »to^jo na oVa!‘ piiote,
> t>04au S'krain- lem llle*
čas ^ »e-
°""r “d
% * Jv.brup .Prekbpa za-\ U'« Namern n -vpih: «°-X 4i» s, 2 ‘zzivanje«,
.	ne »luži mi-
ši ! i,-)e v
vh'1, da°3fm 8ovoru
■‘1« a b0 b? zadnii* u voiaška *ltv: da ada še a ?-rak in ‘do?’' do lal,e ‘ru-s^bsit- *r o.,ta m,rne re-dlt>b0ka vlada nne upanje«.
G<ruai,fekih
> t:T od8°vor
Eden	U
^.fpvoril
dl1. 0Polbor»
*%>roe‘i ‘o. kar jemPram
tatP, dl avi Po-* “»t na no-
ben način ne opravičujemo polkovnika Naserja. Jaz sem 7. avgusta obsodil Naserjevo odločitev, toda dodajam, da, če je bila nacionalizacija nezakonita. kakor zatrjuje vlada, bi bilo treba predložiti zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. V svojem govoru sem zahteval primerno odškodnino za sueško družbo jamstva, da pristojbine za tranzit ostanejo na primerni višini, in svobodno plovbo po prekopu.« Gaitskell je zatem izjavil, da je Naser te tri pogoje sprejel. Kritiziral je zatem vojaške ukrepe, o katerih je izjavil da so mnogo obsežnejši kakor je bilo pričakovati. Dejal je nato. da dve bistveni vprašanji ločita vlado od opozicije: 1. uporaba sile kot sredstva za rešitev spora, 2. zadržanje vlade do OZN in njene listine.
Gaitskell je zatem izjavil, da je opozicija zaskrbljena zaradi ustanovitve združenja koristnikov. ((Dejstvo, da bi to združenje uporabljalo svoje pilote in pobiralo tranzitne pristojbine, je pripomnil Gaitskell. pa je nevaren izzivalen ukrep.«
Glede morebitne uporabe sile je Gaitskell izjavil: «Ce so nekateri zadovoljni ob misli, da sami korakamo s Francijo, medtem ko je ves ostali svet proti nam, gredo enostavno v nesrečo. To rožljanje z orožjem je imelo porazen vpliv na svetovno javnost in je resna ovira na poti rešitve vpiašanja.
Ni niti najmanjšega dvoma, da bi se arabske države z vsem srcem postavile ob stran Egipta. Nobenega dvoma ni glede reakcije Indije, ki bi lahko zapustila Common-wealth.»
Zatem je Gaitskell vprašal vlado, ali je resno proučila, kako bi utegnila ravnati Sovjetska zveza v primeru uporabe sile. «Zelo verjetno je. je dejal, da bi v kratkem času poslali ruske prostovoljce na pomoč Egiptu. Ali morda to pomeni, da je vlada pripravljena tvegati to, kar bi utegnilo postati tudi splošna vojna?«
«Ce ne bi upoštevali načel listine OZN, je padaljeval Gaitskell, bi to na koncu pomenilo poziv drugim državam, naj ravnajo na enak način. Če bi Severna Koreja čez nekaj tednov začela nov napad na Južno Korejo, ne bi mogli mi postavljali proti temu resnih ugovorov.«
Gaitskell pa je nato dodal: »Nočemo reči, da v nekaterih okoliščinah uporaba sile ni upravičena: kakor v primeru kršitve člena 51 listine OZN, ali pa če bi bil Izrael napaden. Jaz obtožujem vlado, da nam je postavila sledečo izbiro:	uporabiti silo ali pa
doživeti največji diplomatski neuspeh v zgodovini.«
Zatem Je Gaitskell izjavil, da, če bi se združenje koristnikov na kak način porabilo za pogajanja za rešitev sueškega vprašanja, bi bila njega ustanovitev dobra stvar,
toda označil je za nevaren izzivalni ukrep dejstvo, da bi to združenje lahko uporabljalo svoje pilote in pobiralo pristojbine za plovbo ladij po prekopu. «Te ladje, je nadaljeval Gaitskell, gredo po e-giptovskem ozemlju in težko mi je ugotoviti, na podlagi kakšne	pravice	bi	lahko	šle
po tem	ozemlju	na	način,	ka-
kor predlaga ministrski predsednik.«	Ko je	govoril o	odpoklicu	pilotov,	je	to odloči-
tev označil za zelo resno. ((Odločitev družbe, je dejal, je odkrit poziv na ustavitev operacij v prekopu in vprašujem vlado, ali s tem ne krši konvencije iz leta 188*. Ce bo prišlo do zmanjšanja prometa v prekopu zaradi pomanjkanja pilotov, ne bo moglo to upravičiti naše napovedi vojne Egiptu Francoska in britanska vlada dajeta vtis, da namenoma iščeta izgovor za intervencijo v Egiptu. Predložiti Je treba zadevo Varnostnemu svetu in vlada bi morala takoj pozvati pilote, naj ostanejo na svojem mestu, da omogoči nadaljevanje prometa po prekopu.«
Gaitskell, ki so ga konservativni poslanci stalno prekinjali, laburisti pa so mu burno odobravali, je nato dejal: ((Seveda vem. da mnogi konservativni poslanci nočejo, da bi se vprašanje prekopa rešilo.« Na koncu je zahteval: 1. naj britanska vlada zahteva od pilotov, naj še dalje ostanejo na svojem mestu, 2. naj poda svečano izjavo, da ne bo uporabila sile razen v primeru, da jo OZN pooblasti. 3. naj sprejme sleherno odločitev OZN v sporu zaradi Sueza.
»Vprašanje, ki je pred nami. je zaključil Gaitskell, ni v tem, ali smo za Naserja ali proti njemu, pač pa v tem, ali bomo spoštovali listino Združenih narodov.«
Izjave Daviesn
V imenu liberalne stranke pa je, govoril Clement Daveis, ki je tudi kritiziral politiko vlade. »Pri poslušanju govora ministrskega predsednika, je izjavil Davies, bi se mislilo, da listina Združenih narodov ni bila nikoli sestavljena.«
Liberalni voditelj je dalje izjavil, da bi bilo treba ponovno sklicati 22 držav, ki so sodelovale na londonski konferenci in da bi njih skupen poziv na OZN imel še poseben učinek. »Ponovno bi rtio-rali pozvati pilote, naj ostanejo na svojem mestu, je dodal Davies. in če tega ne bi poslušali, bi morali napraviti, kar je v naši moči, da jih začasno nadomestimo.«
Laburistični poslanec Cross-man je tudi ostro napadel politiko vlade in poudaril, da je tila »psihološka vojna, ki jo je tajnik za zunanje zadeve vodil od preteklega julija, porazna in je imela prav nasproten rezultat od zaželenega«. »Najhujša napaka, ki jo je napravila vlada. je dodal Crossmann, je bila, da je dovolila navzočnost francoskih
če* na Cipru « Pozval je nato vlado, naj nadaljuje pogajanja.
Zadnja dva govornika sta bila laburist Kenneth Youn-ger, ki je izjavil, da gre Velika Britanija diplomatskemu polomu naproti zaradi nerazumevanja vlade, in konservativni poslanec Boothy, ki je zagovarjal politiko vlade.
Po seji v spodnji zbornici sta imeli vlada in laburistično vodstvo sejo. Vlada je sklenila, da bo predložila resolucijo, s katero zahteva odobritev svoje politike o Suezu in bo zahtevala v zvezi z njo jutri zvečer glasovanje o zaupnici.
Laburisti pa ,so na seji svoje «vlade v senci« sklenili, da bodo predložili resolucijo, ki obsoja politiko vlade v zvezi s Suezom. Prav tako bodo zahtevali, naj izredno zasedanje parlamenta ostane odprto, in
bodo glasovali proti resoluciji, ki zahteva odložitev zasedanja obeh zbornic na 17. oktobra.
Laburistična resolucija se glasi: ((Medtem ko obsoja samovoljne metode egiptovske vlade do družbe za Sueški prekop in je odločena podpreti zakonite pravice koristnikov prekopa, obsoja dejstvo, da je vlada odklonila obrniti se na Združene narode v zvezi s sporom. Poziva vlado, naj spor takoj predloži Združenim narodom, naj izjavi da ne bo uporabila sile drugače, nego v skladu z našimi obveznostmi na podlagi listine OZN in naj se medtem izogne sleherni obliki izzivalnih akcij.«
Demonstracije v Londonu
Pred poslopjem poslanske zbornice se je med debato
zbrala velika množica okoli 5000 ljudi. Po mestnih ulicah pa so šle kolone demonstrantov, ki so protestirali proti politiki vlade zaradi Sueza. Demonstracije so se ponovile zvečer in udeležilo se jih je na tisoče demonstrantov, ki so nosili transparente z napisi. ki so zahtevali odstop E-denove vlade. Demonstranti so vzklikali: ((Nočemo vojne za Suez!« in so zahtevali nadaljevanje pogajanj z Egiptom. Nac’ 800 policijskih a-gentov je bilo pripravljenih, ni pa prišlo do incidentov.
Med debato v spodnji zbornici je posebna delegacija v imenu 100 tisoč rudarjev Južnega Valesa sporočila poslancem, ki zastopajo to pokrajino. da rudarji nasprotujejo uporabi sile zaradi Sueza in da ((rajši vidijo' deset let pogajanj, kakor , eno leto vojne«.
Zarota proti pravicam Egipta in poizkus polastitve prekopa
Z odpoklicem pilotov kršifa Anglija in Francija carigrajsko konvencijo - Egiptovske oblasti ne bodo ovirale odhoda pilotov - SZ in Indija pristali na egiptovski predlog - Sirska vlada bo protestirala pred VS zaradi navzočnosti angleških in francoskih čet na Cipru
KAIRO, 12. — Glavni ravnatelj egiptovskega oddelka za informacije Abdel Kader je po račiu izjavil, da je «u-stanovitev novega združenja koristnikov prekopa pravo izzivanje, ki vodi v vojno«.
Abdel Kader je nadaljeval: «Egipt je pripravljen nuditi vse olajšave koristnikom prekopa, da zajamči svobodno plovbo v skladu e konvencijo iz leta 1888 ne bi pa mogel sprejeti koncesij, ki se tičejo njegovih zakonitih pravic in njegove suverenosti. Prekop je sestavni del Egipta in u-stanovitev odbora koristnikov prekopa, ki je bila danes javljena, pomeni, da nekatere čržave kujejo zaroto proti pravicam Egipta in proti njegovi suverenosti, vmešavajoč se v vprašanje prekopa, kar lahko povzroči resne motnje v svobodni plovbi.«
Predstavnik egiptovske delegacije v OZN pa je v New Yorku izročil časnikarjem izjavo, ki pravi: «Velika Britanija in Francija sta ustvarili kritičen položaj zaradi
SESTANEK SEGNI - S AR AGAT-MARTINO IN NATO VLADNA SEJA
Ugodno sprejelo stališče vlade
da se suešho vprašanje predloži OZN
PSI odločno proti reševanju sueškega vprašanja s silo • Pretirane vznemirljive vesti o povratku Italijanov iz Egipta - Martino zopet v Parizu - Železničarski sindikati poudarjajo, da se sprejem njihovih zahtev ne sme več odlašati
Danes	skupni	sestanek
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Pod predsedstvom- prdHrednika Segnija je imela danes vlada sejo. ki je trajala skoraj štiri. ure. Se-gni se je najprej spomnil žrtev nesreče v rudniku v Mar-cinellu. »Za njim, pravi poročilo o seji. je imel zunanji minister Martino daljše poročilo o londonski konferenci in sledečih dogodkih v zvezi s hudim sporom za Sueški prekop. Rešitev tega vprašanja mora jamčiti svobodo plovbe, uporabno sposobnost prekopa in zmernost tarif. Od te rešitve je odvisna življenjska raven delavcev Evrope in Azije ter zlastf italijanskega ljudstva. Med razpravo, ki je sledila, se je ugotovila soglasnost ministrskega sveta glede na politično linijo, ki se je je držala vlada med londonsko konferenco in po njej, v duhu smernic, ki so bile naznačene na vladni seji 31. julija in v okviru kar najbolj popolne zahodne solidarnosti. Odklonitev egiptovske vlade — kar ministrski svet zelo obžaluje — da bi sprejela kot osnovo za razgovore resolucijo, ki jo je predlagala ameriška delegacija in ki jo je odobrilo 18 od 22 navzočih držav, in sicer
Mollet govori
«še drugih	sredstev»
Izključil je sklicanje nove konference - M Rimu naj bi bil sedež novega .združenja” - Danes Dullesova pojasnila o stališču ZDA
PARIZ, 12.	—	Predsednik
francoske vlade Guy Mollet je danes na tiskovni konferenci izjavil med drugim: «Ce bo Naser odklonil sprejem zahodne odločitve, se bomo znašli pred že predvidenim položajem. Slo bi za kršitev konvencije iz leta 1888 in koristniki bi lahko svobodno sprejeli ukrepe, ki naj zajamčijo njih pravice s pomočjo Združenih narodov, ali pa s kakršnim koli drugim sredstvom.«
Na neko vpiašanje je Mollet izjavil, da bo združenje koristnikov prekopa ustanovljeno v kratkem času in da bodo takoj pozvali tudi druge države na pristanek. »Ta organizem, je dejal Mollet, je sedaj zamišljen ko. začasen organizem. Ni izključeno, da bodo poleg 18 držav zaprosile še druge za pristop. Statut združenja se že sedaj predvideva in izključuje se sklicanje nove konference za njegovo določitev. Novi organizem bo zaposlil osebje, ki bo potrebno za njegovo delovanje.«
Ministrski predsednik je nato izjavil, da so o ustanovitvi organizma skupno proučile tri zahodne države in da sprejeta odločitev ne pomeni bojkota Sueškega prekopa, pač pa izvajanje načrta 18 držav.
Na neko drugo vprašanje je Mollet izjavil, da, ko bo kak konvoj prišel pred prekop, bo verjetno zahteval od kopenske organizacije olajšave za prehod, V primeru, da
bodo te olajšave dovoljene, bo kopenska organizacija dobila odškodnino.
Mollet je danes govoril tudi po radiu in televiziji in je ponovil že znane obtožbe proti Naserju ter hvalil načrt 18 držav. Zatrjeval je tudi, da sta Francija in Anglija ves čas «ravnali v skladu z listino OZN«.
Glede neegiptovskega osebja, zaposlenega pri upravljanju Sueškega prekopa, je Mollet dejal, da bo francoska vlada nudila vso pomoč tistim, ki se želijo vrniti v Francijo.
O združenju koristnikov prekopa je Mollet izjavil, da bo njegova naloga dati na razpolago ladjam koristnikov pilote za plovbo po prekopu ter pobirati pristojbine od držav, ki bodo uporabljale prekop s pridržkom, da plača Egiptu «primerno odškodnino za njegov prispevek k vzdrževanju prekopa in za olajšave pri plovbi, ki jih bo nudil.«
Omenil je Se, da je tudi ameriška vlada sklenila sodelovati pri tem združenju, da bo združenje čimprej ustanovljeno in da bodo skušali dobiti pristanek čim večjega števila držav.
V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo sedež novega združenja verjetno v Rimu, če bo italijanska vlada sprejela novi načrt. Medtem so o načrtu že obvestili vlade 18 držav. Obvestili bodo uradno tudi egiptovsko vlado in jo pozvali »naj sode-
luje pri vzdrževanju prometa po prekopu«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa ni hotel podati nobene izjave v zvezi z novim načrtom in je časnikarjem izjavil, naj počakajo na jutrišnjo tiskovno konferenco Dullesa.
Pozneje pa je predstavnik državnega departmaja White izjavil: «ZDA so sporazumne, da se pridružijo temu načrtu.« Ni pa hotel komentirati ostalih izjav Edena in je dejal, da dvomi, da so Dulles ali drugi ameriški funkcionarji lahko še prej videli prepis Edenovega govora v parlamentu.
Cejlonski ministrski predsednik Bandaranaike je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so po njegovem cejlonski predlogi še vedno edina možnost za mirno in častno rešitev sueške krize. Kakor je znano, je ‘ cejlonska delegacija predlagala, naj se prizna pravica i»gipta za nacionali-ziranje in nadzorstvo Sueškega prekopa, naj se podpiše ncv mednarodni sporazum podoben carigrajskemu in naj Se ustanovi posvetovalni organizem, ki naj skrbi za uspešno delovanje prekopa.
Bandaranaike je dodal, da je še vedno mogoče spor mirno urediti in da je Cejlon vedno pripravljen pomagati, da se taka rešitev doseže. Na neko vprašanje je BandRra-r.aike dejal, da Cejlon nima
nobenega namena poslati svoje čete na Ciper ali drugam, no ni bil nič kaj posebno na-
tistih, na katere pada čez 90 odstotkov prometa skozi Sueški prekop, ne sme,, dovesti do tega, da bi opustili upanje, da se spor reši s pogajanji. V fedanjem trenutku je ministrski svet mnenja, da bi bil prenos vprašanja pred OZN najbolj primerno sredstvo za kar najbolj pospešeno in mirno rešitev vprašanja.
Na predlog prometnega ministra. pravi nadalje poročilo, je ministrski svet odobril osnutek odloka za spremembe tarif za blagovni promet na državnih železnicah. Tarifne spremembe za prevoz blaga na državnih železnicah, ki jih je ministrski svet odobril, so bile proučene in sestavljene s posebnim upoštevanjem njih posledic na splošno gospodarstvo in na najbolj neposredno prizadeta področja. To je vzrok, da u-krep ne prinaša kar splošnega povišanja tarif, temveč teži za tem, da obremeni bolj tiste prevoze, ki zahtevajo popolno uporabo prevoznega materiala.«
Poročilo nato posebej navaja vrtnarsko-sadjarske proizvode, za katere pravi, da je bilo zvišanje tarif pri njih zelo skromno, zlasti za prevoze z Juga. Potem pa še poudarja. da je povišanje tarif tako skromno, da mora popolnoma izključiti vsako posledico pri cenah, ki bj jo čutil potrošnik.
Na koncu je govoril še minister za industrijo in trgovino Cortese, ki je v obširnem poročilu govoril o zakonskem načrtu, po katerem bi se urejalo iskanje in kultiv -ranje materiala in virov nuklearnih goriv ter radioaktivnih stranskih produktov. Razprava o zakonskem načrtu se bo nadaljevale na eni izmed prihodnjih sej
Politični krogi so večkrat očitali vladi ali pravzaprav palači Chigi, da je bila ves čas sueške krize premalo iniciativna. Vse preveč se je vezala zgolj na «zahodno solidarnost« ali še bolj na ameriške predloge. Izvraznih strani so prihajali predlogi in nasveti zunanjemu ministru Martinu, naj že v Londonu med konferenco in še tudi pozneje stopi naprej s kakim posredovalnim predlogom. In ko se je v zadnjem času vedno bolj govorilo o tem, da bi se vsa stvar prenesla pred OZN — česar pa seveda ni predlagala nobena od prizatedih strani — ni bilo od italijanske strani nobenega glasu v korist tej iniciativi.
Zato je bil danes s tem večjim preserečenjem in obenem tudi zadovoljstvom sprejet tisti stavek v uradnem poročilu o seji vlade, ki pravi, da je ministrski svet v sedanjem trenutku mnenja, da bi bil prenos sueškega vprašanja pred OZN najbolj primerno sredstvo za pospešeno in mirno rešitev tega vprašanja.
Tukajšnji politični krogi trdijo, da je do tega jasnega stališča prišlo na sestanku ministrskega predsednika Segnija, podpredsednika Saragata in Martina pred vladno sejo. Martino je sicer mimo grede poročal tudi o svojem delu v odboru #treh modrih«, ki sedaj zaseda v Parizu. Glavni predmet razgovora pa je le bilo sueško vprašanje. Marti-
klonjen, da bi se v sedanjem položaju govorilo o OZN, toda naletel je. kot trdijo v poučenih krogih, na precej odločen odpor tako pri Segniju in Saragatu, katerih mnenju se je moral končno ukloniti.
O tem, kaj sedaj nameravajo Francozi in Angleži, je bi ia vlada obveščena po londonskem veleposlaniku Zot-tiju, ki je bil včeraj tudi sprejet pri Pineauju. Potem ko Francozi in Angleži govore o neki mednarodni organizaciji, kateri naj se predloži vse vprašanje, je stališče italijan-
začeli širiti vesti o evakuaciji Italijanov iz Egipta. Konzularne oblasti pa so vso zadevo spravile v njeno pravo mero.
V nasprotju z včerajšnjimi vestmi, po katerih je moral Nenni oditi v Lugano in bi se vrnil v Rim šele v ponedeljek, pa se je danes izvedelo, da bo sestanek nacionalnih tajništev PSI in PSRI jutri zvečer ob 19. uri na Montecitoriu na sedežu poslanske skupine PSDI. Za PSDI se bosta sestanka udeležila^ Matteotti in Tanassi, za PSJ pa Nenni in Luzzatto.
ti aktivno iniciativo, da se res prenese to kočljivo vprašanje pred OZN, ki je bila doslej o vsem samo obveščena.«
Italijanska vlada pa bo morala biti vsekakor še močno previdna, če se ne bo hotela zaplesti v trancosko-angleške mreže. Popoldne se je namreč v Rimu govorilo, da hočejo Angleži in Francozi izbrati prav Rim za sedež Združenja koristnikov Sueškega prekopa. Ce bi vlada na to pristala, te-da; bi bilo težko razumeti, kako se to lahko vskladi s stališčem o prenosu vprašanja pied OZN.
Predsednik Segni je imel tudi popoldne razgovor o razvoju sueškega vprašanja, in sicer z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Rossi Longhijem. (Martino je namreč že kmalu po peti uri zopet odletel v Pariz, da skupaj s kanadskim in norveškim zunanjim ministrom nadaljuje delo, ki jim ga je poveril svet atlantske zveze.) Pa tudi s Saragatom se je Segni že zvečer ponovno sestal.
Tudi Nennijeva stranka je zavzela odločno stališče v zvezi s sueškim vprašanjem. Njen tiskovni urad je objavil danes posebno obvestilo, ki se glasi:
Vodstvo PSI v zvezi z dramatičnim poslabšanjem položaja na Sredozemlju odločno obsoja vsakršno pobuoo in vsakršen ukrep, ki bi hotel vsiliti kako rešitev sueškega vprašanja s silo. Poziva vlado, da obdrži Italijo izven vsakega neposrednega ali posrednega kompromitiranja s politiko sile in da pospešuje ter podpira pobude za rešitev s pogajanji in sporazumi. Grožnja s silo združuje italijanske socialiste v obrambi miru proti kolonializmu ter v naklonjenosti neodvisnosti egiptovskega ljudstva in vseh arabskih narodov,
V Kairu pa je bil danes italijanski veleposlanik For-nari sprejet pri podtajniku v egiptovskem zunanjem ministrstvu Huseinu Azizu, s katerim se je razgovarjal o raznih stvareh splošnega značaja, kot pravi poročilo.
Zaradi nekaterih povsem nepomembnih ukrepov italijanskih konzularnih oblasti v Egiptu in zaraai povratka nekaterih Italijanov s področja Sueškega prekopa, kjer se je že nekaj mesecev sem brezposelnost močno povečala, so nastali v razburljivem ozračju glasovi, ki niso v nikakem razmerju z dejanskimi dogod-
ske vlade prišlo v nasprotje 7C *	ol* i1™1,111;
z anglesko-francoskim stali- , »heialHemnirrotci?- ° ? j! .čem. Seveda je vprašanje, ^demokratski izvrsn, od-
koliko teže bo lahko imelo pri j w-aclonalno vodstvo PSI je vsej stvari to italijansko sta- | sklicai0 centralni komite za lisce za nadaljnji razvoj sue-, 27	28 jn 2g t	Na zase_
skega vprašanja Vsekakor bi danju Se bo razpravIjalo 0 morala italijanska vlada dl politidnem poiožajt, s poseb-se nekoliko dalje ter prevze- nim ozirom na vprašanja> ki
zadevajo socialistično združitev.
Ker bodo v prvih desetih dneh novembra na Južnem Tirolskem pokrajinske volitve, bo kongres misinov, ki bi moral biti 4. novembra v Milanu, najbrž za dva tedna preložen.
Danes so se sestali predstavniki železničarskih sindikatov, ki pripadajo CGIL, CISL, UIL in CISNAL ter Nacionalnemu sindikatu železničarjev skupine C, Nacionalnemu sindikatu železničarjev ter Sindikatu upravnih funkcionarjev in tehnikov državnih železnic, Pretresali so rezultate razgovorov z ministrskim predsednikom v zadnjih dneh. Izdali so tudi poročilo, ki pravi, da so vzeli na znanje zagotovilo predsednika Segnija, da bodo prejeli v sledečih dneh odgovor glede na vprašanja, ki so trenutno osnova gibanja te kategorije. Pravijo nadalje, da tolmačijo kar najbolj napeto pričakovanje železničarjev pozitivne rešitve teh problemov. Ker so bile zahteve, ki so jih železničarji predložili Segniju. že leta predmet razgovorov in jjogajanj z upravo in raznimi ministri, ki so se izmenjavali v vodstvu prometnega ministrstva, menijo sindikati, da se sprejem teh zahtev ne more še naprej odlagati. Sindikati si žele mirne rešitve spora tudi zato, da bi bile deželi prihranjene nove neprijetnosti.
V Neapelj so začela prihajati ameriška živila, ki so jih ZDA podarile Italiji v nadomestilo za živila, ki jih je vlada dala razdeliti preteklo zimo prebivalstvu, ki ga je zima posebno prizadela.
A. P.
poskusa, da se polastita Sueškega prekopa in zaradi njune grožnje, da bosta uporabili silo kljub temu, da je E-gipt sporočil svojo pripravljenost spoštovati svoje obveznosti v čim večji meri.«
Predstavnik je dodal, da je giožnja z uporabo sile za zagotovitev svobodne plovbe, ki je Egipt ne ogroža, prav nasprotno oč pogajanj in je poskus ustrahovanja.
Dejal je nato, da misli E-gipt jamčiti svobodno plovbo po prekopu ter je omenil e-giptovske predloge od 10. septembra.
Izjava pravi tudi, da Francija in Anglija v svoji skupni izjavi govorita o želji do spoštovanja določb mednarodnega prava v ietem trenutku, ko gre grožnja z uporabo sile, da se polastita prekopa, proti tem določbam.
Predstavnik je še dodal, da je poziv pilotom, naj zapustijo službo, sredstvo, ki so si ga umislili, da bi blokirali plovbo po prekopu ter bi s tem dali Franciji in Veliki Britaniji izgovor za intervencijo v Egiptu.
Načelnik francoske sekcije Za plovbo po Sueškem prekopu Paul Ra.vmond je obvestil podpredsednika egiptovske družbe za upravljanje Sueškega prekopa Yunesa, da so angleški. francoski, holandski, norveški in italijanski piloti in funkcionarji izrekli željo, zapustiti svoje delo v noči 14, septembra. Od 232 pilotov jih je 141, ki niso Egipčani, in sicer: 61 Francozov, 54 Angležev, 14 Holandcev, 10 Norvežanov in 2 Italijana. Egiptovsko poslaništvo v Londonu je v zvezi z odločitvijo o odpoklicu pilotov objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da gre «za vnaprej pripravljeno zaroto za oviranje plovbe po Sueškem prekopu-
Predstavnik egiptovske družbe za Sueški prekop Mab-mud El Tomsy je dopisniku ANSE izjavil:	«Tuji piloti in
funkcionarji, ki so uslužbeni pri družbi za Sueški prekop in želijo zapustiti delo. to lahko svobodno napravijo« Dodal je; #Ne samo, da lahko svobocno odidejo, pač pa bodo egiptovske oblasti pomagale pri vseh formalnostih za njih odhod in jim bodo dale potreben vizum. Pripravljeni smo nuditi jim vse o-lajšave.«
El Tomsy je zatem odločno zanikal vse vesti iz tujine, da nameravajo egiptovske oblasti proglasiti množični odhod tujih pilotov in funkcionarjev za eabotažno dejanje.
V egiptovskih političnih krogih poudarjajo, da je pio-met po Sueškem prekopu po njegovi nacionalizacij; potekal brez incidentov in nemoteno. Isti krogi dodajajo, da so egiptovske oblasti sprejele vse ukrepe za nadomesti-, tev pilotov in osebja, ki mislijo zapustiti delo.
V Egiptu torej zelo dostojanstveno in umirjeno odgo-
varjajo na izzivalne ukrepe Anglije in Francije, ki sta u-pali, da bosta s pozivom pilotom, naj zapustijo delo, u-stvarili incident, ki bi jima služil kot izgovor za uporabo sile. Ce bo prišlo do težav pri plovbi po prekopu, pa bosta za to odgovorni Anglija in Francija, ki z odpoklicem pilotov in crugega osebja ovirata normalno plovbo in s tem kršita konvencijo iz leta 1888.
V Kairu se medtem nadaljuje politična dejavnost v zvezi e predlogom za ustanovitev organizma za pogajanja. Egiptovski tisk piše, da ja že več držav izreklo podporo e-giptovskemu predlogu. Danes so svoj pristanek uradno sporočile Sovjetska zveza, Indija, Afganistan; Jordanija in Sirija.
Glavni tajnik Arabske lige Hasuna pa je sporočil, da se bo političini odbor sestal v ponedeljek v Kairu. Tajništvo Arabske lige javlja tudi, da je sirska vlada sporočila o-stalim arabskim vladam, da namerava načeti pred Van-sostnim svetom OZN vprašanje navzočnosti angleških in francoskih čet na Cipru. O tem bodo govorili na zasedanju političnega odbora Arabske lige. Sirija bo v svoji pritožbi Varnostnemu svetu poudarila, da predstavlja navzočnost angleško-francoskih čet na Cipru ogrožanje varnosti na Srednjem vzhodu zlasti pa Sirije, katere obala je oddaljena komaj kakih 100 kilometrov od Cipra.
Prvi rezultati preiskave o nesreči v Marcinellu
BRUSELJ, 12. — List «Der-niere heure« piše, da je preiskava o vzrokih nesreče v marcinellskem rudniku Bois-du-Cazier prišla co znatnih rezultatov. Zlasti v A'vu v globini 1035 m vo baje ugotovili, da je moralo priti do silne eksplozije, zaradi katere so se nekateri rovi kar porušili- Nekatera trupla so bila brez obleke, kot da jim jo je strgal zračni pritisk. Pa tudi na raznih predmetih se pozna močan učinek zračnega pritiska.
RIM, 12 — Obrambni minister Taviani je danes dopoldne sprejel ministra za letalstvo ZDA Donalda Quarlesa. Pozneje je Quarles izročil Ta-vianiju visoko ameriško odlikovanje. Pa tudi Taviani je Quarlesu izročil odlikovanje i-taiijanske vlade.
Minister za zunanjo trgovino Mattarella pa je sprejel francoskega ministra za zunanjo trgovino Jeana Massona ter mu izročil odlikovanje predsednika republike. Mas-son pa je izročil Mattarelli odlikovanje Častne legije.
DAN ITALIJE
na zagrebškem velesejmu
Izjave podtajnika Tresesa o gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Italijo • Danes in jutri posvetovanja mešanih zbornic
ki. Razne agencije in listi-so ne ve.
V8Cji MM na inatlsko-jmUii
AMAN, 12	— Jordanski
kralj Husein je pozval k sebi vse arabske diplomatske misije da jih obvesti o incidentu na jordansko-izraelski meji. Davi so namreč Izraelci v večjem številu prekoračili mejo ter pobili 19 Jordancev ter napravili še drugo škodo. Potem je o tem Husein obvestil tudi diplomatske predstavnike ZDA. Velike Britanije in Francije, ki so podpisale tri-stransko izjavo, s katero jamčijo mir na Srednjem vzhodu Izraelski predstavnik pa je izjavil, da o tem incidentu nič
ZAGREB, 12 — Danes je bil n„ zagrebškem velesejmu dan Italije, Podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Paolo Treves je izjavil na sprejemu v italijanskem paviljonu, da v novem ozračju, ki so ga omogočili nedavni sporazumi, ob-stajajo vse možnosti še tesnejšega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem področju, in je izreke; prepričanje, da bodo k temu sodelovanju prispevali medsebojni stiki trgovinskih zastopnikov. Treves je poudaril, da imata gospodarstvi Italije in Jugoslavije pomembne elemente komplementarnosti m da je razširitev njunega gospodarskega sodelovanja ne le želja in potreba, temveč realnost, ki se manifestira v vsakodnevni praksi. Treves ;e poudaril, da je nanj napravila velik vtis impozantnost zagrebškega velesejma.
Sprejema so se udeležili jugoslovanski funkcionarji za zunanjo trgovino in zastopni-fe’ trgovinskih zbornic obeh držav. Nocoj je generalni konzul Italije v Zagrebu Brigidi priredil v hotelu Esplanade sprejem.
Na zagrebškem velesejmu razstavlja 87 italijanskih podjetij, tako da je Italija na drugem mestu takoj za Zahodno Nemčijo. Italijanska podjetja razstavljajo številne izdelke iz strojne industrije in mehanike, stroje za izdelovanje plastičnih snovi, šivalne stroje, fotoaparate, stroje za računanje in druge izdelke. Jugoslovanski in italijanski g< spodarstveniki na velesejmu menijo, da bo njihovim poslovnim razgovorom sledila nadaljnja poglobitev medsebojne trgovinske izmenjave, ki zadnja leta stalno narašča. V prvi polovici letošnjega leta je
Jugoslavija izvozila v Italijo okrog 6,5 milijard dinarjev vrednosti, medtem ko je dosegel jugoslovanski uvoz iz Italije skoraj 6 milijard dinarjev Čeprav Jugoslavija zadnje čase razširja svojo trgovinsko izmenjavo z novimi državami, so dane vse možnosti za nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave z Italijo. O teh možnostih bodo razpravljali člani jugoslovansko-italijanske in i-taiijansko-jugoslovanske zbornice, ki se bodo jutri in pojutrišnjem sestali v Zagrebu.
Sukarno v Beogradu
BEOGRAD, 12 — Predsednik indonezijske republike dr. Sukarno je prispel danes popoldne s posebnim letalom iz Moskve v Beograd na šestdnevni uraden obisk. Na letali-šču so ga pozdravili predsednik republike maršal Tito in cruge visoke osebnosti. Pred mikrofonom beograjskega radia je dr. Sukarno izrazil zadovoljstvo, da je prispel v Jugoslavijo in je poudaril, da i-mata Jugoslavija in Indonezija mnoge skupne probleme. Na peti z letališča do rezidence na Dedinju so Beograjčani pi.-redili prisrčen sprejem visokemu gostu, Zvečer je maršal Tito priredil ii timno večerjo na čast Sukarnu, kateremu je za njegove zas uge za mir m za utrditev jugoslovansko-in-donezijskega prijateljstva izročil odlikovanje jugoslovanske velike zvezde. Jutri zjutraj se bodo začeli v Beogradu politični razgovori med jugoslovanskimi in indonezijski-m državniki. Popoldne bo dr. Sukarno obiskal tovarno motorjev v Rakovici, zvečer po sprejemu, ki ga bo priredil maršal Tito, bo odpotoval v Sarajevo.
VREME VČERAJ
Najvišja temperat-ura 24,6, naj-niž.ia 20,3, ob 17. uri 23,8, zračni tlak 1010,9 pada, veter zaftodn-ik 4 km na uro, vlaga 83 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 24,4.
	#		1
	1		
ŠH 1iHL			
m
Danes, ČETRTEK 13. »eptem**
Notburga, dev., Zranil Sonce vzide ob 5.40 in 18.20. Dolžina dneva 12.40. vzide ob 14.37 in zatone ob Jutri, PETEK 14. septemora Maternij, S., Zna-nosiav _
NADALJNJA POLEMIKA OKOLI IMENOVANJA PODŽUPANA
Bodo
glede
demokristjani popustili imenovanja podžupana?
Sinoči je v Rim odpotovala tržaška delegacija demokristjanov, hi bodo poročali osrednjemu vodstvu stranke o zadevi
Sinoči ob 22. uri je odpotovala v Rim tržaška cemo-kristjanska delegacija, da pojasni osrednjemu vodstvu položaj, ki je nastal glede imenovanja podžupana. Delegacijo sestavljajo vodja demo-kristjanske t-kupine v občinskem svetu dr. Franzll, tajnik demokristjanskega odbora za občinska vprašanja in dva člana pokrajinskega odbora Krščanske demokracije.
Danes dopoldne se bo delegacija sestala s člani osrednjega vodstva KD. Sporočajo, da bo odločitev, ki jo bo glede tega vprašanja zavzelo o-srednje vodstvo, polnomočna in veljavna za vse tržaške organe KD.
Kot je znano, poteče danes rok za demokristjanski odgovor sociale emokratom o imenovanju podžupana. Zato pričakujejo, da bo KD odgovorila že danes zvečer. Ce bo odgovor pozitiven, potem bo vprašanje občinske uprave trenutno rešeno in bodo ostala nerešena samo še nekatera manj važna vprašanja, ki jih bodo 3 stranke, ki sestavljajo občinski odbor, laže rešile. V nasprotnem primeru pa bodo stopile v veljavo o-stavke socialdemokratskih odbornikov,
Sicer pa vlača splošno mnenje, da bo rimrko vodstvo KD popustilo in da bo spre-
i jelo imenovanje socialdemokratskega podžupana. Tega
mnenja je tudi večina tržaških političnih krogov, ki se Sklicujejo predvsem na rešitev krize milanskega občinskega sveta in tudi na pomirjevalno vlogo, ki jo je imel odposlanec osrednjega vodstva KD dr. Corghj na zadnjem sestanku pokrajinskega ocbora KD. Kot smo že pisali, so na tem sestanku sklenili izročiti osrednjemu vodstvu rešitev tega vprašanja.
Zanimivo je, da se je polemika okrog imenovanja podžupana razvila samo med demokristjani in socialdemokrati. Republikanci pa, ki so tudi zastopani v občinskem odboru, so ostali izven polemike in so se omejili le na zahtevo, da mora biti podžupan član laične stranke. Tudi včeraj so socialdemokrati izjavili, da čakajo na današnji odgovor KD in da ne bodo pristali na nobeno nadaljnje zavlačevanje rešitve tega vprašanja.
da mora biti vprašanje podžupana rešeno še ta teden. Vsako zavlačevanje bi samo poslabšalo rešitev mnogih u-pravnih vprašanj. Hkrati pa ponovno poudarja zahtevo, ča mora biti podžupan pripadnik laične stranke in da se mora doseči sporazum glede menjave odborniških mest. Zagotavlja pa, da PRI ni nikoli postavljal drugih zahtev od onih, ki so jih demokristjanski delegati sprejeli na sestanku 3. avgusta.
List »La Zona Franca« močno napada odgovorne demo-kristjanske kroge, ki zavlačujejo rešitev imenovanja podžupana, kar povzroča zastoj celotnega delovanja občinskega sveta in občinskega odbora. List zahteva, da je treba napraviti konec temu stanju.
((Pretekli trije meseci so pravo izdajstvo,# nadaljuje list. ((Zahtevali ste in urgirali, naj vam izročijo upravo mesta. Na vseh trgih, ulicah in na drugih mestih ste trdili, da ste neobhodno potrebni in nenadomestljivi. Proglasili ste. se za branitelje proti vsem nevarnostim... Hoteli ste vašega župana, ki ste ga izbrali iz vaših vrst, vsilili ste ga občinskemu svetu, ki ni znal reagirati zaradi ideološke razcepljenosti... Dobili ste vse, kar ste hoteli. Kaj ste do sedaj napravili in kaj delate?#
Nato list napada vladne organe, ki dovoljujejo to škandalozno početje večinske stranke samo zato, ker gre to v njeno korist. V Rimu, kjer je demokristjanom v pokrajinskem svetu slaba predla, so takoj imenovali prefektur-nega komisarja. List poziva prebivalstvo na odpor proti takšnemu ravnanju v občinski upravi.
Na Dunaju ustanovljen •pododbor za Trst»
Na sedežu avstrijske trgovinske zbornice na Dunaju je bil te dni ustanovljen poseben ((pododbor za Trst#. To je nov korak naprej za vedno boljšo ureditev in povečanje avstrijskega blagovnega prometa skozi Trst. ((Pododbor za Trst« bo služil predvsem avstrijskim trgovinskim in spediterskim podjetjem za vse informacije glede prevoza blaga skozi tržaško prista-
Hkrati pa so določili tudi ntsče. republikanske stranke pravi | Hkrai pa so določili tudi v svojem zadnjem poročilu, predstavnike avstrijske trgo-
SESTANEK DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV IFT
INTERVENCIJA
za upravo rotacijske
Vodstvo podjetja «Farmacotorapico Triestino> vitraja pri svojih sklepih bodisi glede prodaje bodisi glede odpustov
vinske zbornice v italijansko-avstrijski mešani podkomisiji, ki se bo. ukvarjala z vsemi vprašanji glede prevozov Avstrija-čezmorske dežele eko zi Trst, kot to določa itali-jansko-avstrijski sporazum, ki so ga podpisali lani oktobra v Rimu.
O Vladni generalni komisariat obvešča, da ni bilo izdano dovoljenje za nacionalni zbor italijanskih vojakov, ki bi moral biti na pobudo organizacije ULIE prihodnji mesec v našem mestu.
Zaradi tega so neosnovane vesti, po katerih naj bi se tega zborovanja udeležili predstavniki oblasti kot tudi one giede železniških olajšav.
Za sklicanje izredne seje občinskega sveta
Občinski svetovalci KP so poslali županu Bartoliju zahtevo za sklicanje izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o prizivu Tržaške unije giede njene izključitve iz zadnjih občinskih volitev. Zahtevo komunističnih svetovalcev so podpisali tudi svetovalci Neodvisne socialistične zveze, PSI, Unita Popolare, neodvisna svetovalka Gruber-Bencova in svetovalci MEN. Ker je zahtevo podpisala več kot tretjina svetovalcev, in sicer 21, bo moral župan sklicati čimprej izredno sejo občinskega sveta za razpravo o prizivu Tržaške unije.
Kot je znano je Tržaška unija tako na sodišču kot tudi na vladnem komisariatu zahtevala razveljavljenje zadnjih občinskih volitev zaradi-njene protizakonite izključitve. Na vse njihove dosedanje zahteve so jim odgovorili, da mora o tem odločati občinski svet, ki odloča o vseh nepravilnostih glede izvolitve svetovalcev. Tržaška unija je v tej zvezi že poslala vsem občinskim svetovalcem pismo, v katerem zahteva, da je treba zadnje tržaške občinske volitve razveljaviti.
DELEGATI DEVETIH ŽELEZNIŠKIH UPRAV V TRSTU
Danes začetek konference
o železniških kumulativnih prevozih
D tem vprašanju bo razpravljala študijska podkomisija mednarodnega odbora za prevoze
Včeraj so prispeli v Trst člani študijske podkomisije mednarodnega odbora za prevoze. Podkomisija, ki jo sestavljajo delegati italijanskih, jugoslovanskih, belgijskih, nizozemskih. nemških, danskih, poljskih, švicarskih in švedskih železnic, bo imela danes dopoldne na sedežu tržaškega ravnateljstva državnih železnic prvo sejo. Konferenca ho trajala danes in jutri. Razpravljali bočo Dreavsem o vprašanju železniških kumu-laivnih prevozov za čezmorske dežele.
Med bivanjem v našem mestu se bodo člani podkomisije sestali tudi s tržaškimi funkcionarji raznih zainteresiranih ustanov in predvsem s predstavniki tržaškega gospodarstva. Na dnevnem redu je tudi ogled mestnih že-
PRKIISTDinVIKI DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV PRI OIIV. SFERCO
ZA REŠITEV	VAŽN
OSEBJA POKRAJINSKIH USTANOV
Pokrajinski odbornik za osebje je sicer pokazal st/oje razumevanje do delavskih zahtev, a je v glavnem ostalo le pri tem
Po sporočilu o namerava li prodaji trgovinskega oddelka podjetja «Istituto Farmacote-rtpico Triestino# in o odpustu 50 delavcev in nameščencev ata sindikalni organizaciji še bolj ojačili in pospešili svoje delovanje v obrambo koristi prizadetih delavcev in nameščencev. Zadnje dni so skorij vsak dan bili sestanki z odpuščenimi delavci in z zastopniki Zveze industrijčev; deiegacije odpuščenih so v soboto skušale govoriti s predsednikom pokrajine, z županom in škofom, a zaman. V torek popoldne so te delegacije bile sprejete pri vodstvu KP TO, PRI in PSI, kjer so zaprosile za posredovanje pri oblasteh. Brezuspešen je bil sestanek sindikalnih zastopnikov z vodstvom omenjene u-stanove. ki je bil v torek zvečer, ker je vodstvo izjavilo, da nikakor ne misli odstopiti od svojih sklepov, tako glede piodaje kot glede odpustov.
Snoči Je bil sestanek, katerega so se udeležili zastopniki sindikatov in odpuščeni delavci ter nameščenci Na sestanku so sindikalni zastopniki poročali o razgovoru z vodstvom podjetja IFT, ki je uradno izjavilo, da ne oblasti ne slična podjetja niso predlagala nobene rešitve vprašanja, niti v obliki konzorcija, ampak !e. da bi znižali število odpustov. Po poročilu sindikalnih zastopnikov so poročali tudi člani delegacij, ki so v torek bili na tajništvih raznih strank.
Glede na vse to so prizadeti delavci in nameščenci sinoči pooblastili sindikalne organizacije, naj zaprosijo za čimprejšnji sprejem pri odboru za upravo rotacijskega sklada, da bi razpravljali o vprašanju posojila 40 milijonov lir, ki ga je svoječasno debilo podjetje IFT.
ni Silvester Olenik, stanujoč na št. 52, ki je bil skupno s 53-letnim bratom Rudolfom zaposlen pri oranju. Plug mu je namreč šel mimo noge in ostro rezilo ga je ranilo v desni gleženj, kar ga je prisililo, da se je »utekel v bolnišnico. Ker so bili zdravniki mnenja, da bo Olenik okreval že v dneh. so ga odslovili in mu priporočili zdravljenje v domači oskrbi.
PastirčKova smola
Dve nesreči v Mačkovljah
10-letnemu Mariju Korošcu, doma iz Boljunca št. 34, včeraj ni bila sreča mila. Fant je namreč kaKor že večkrat gnal živino na pašo, pri čemer je kot veseli pastirček skakal sem in tja in tudi preskakoval majhne zide. Bil je spreten in nikoli se mu ni nič pripetilo. Včeraj pa je iz neznanih razlogov padel z zida. Iz desne noge mu je curljala kri, kar je fanta in njegove sorodnike prestrašilo. Sklenili so ga poslat« v bolnišnico in njegov 27-letni bratranec Boris Robec iz iste vasi št, 94 ga je spremil v mesto. Na srečo pa rana ni bila globoka, zaradi česar so zdravniki fanta poslali domov in predvidevajo, da se mu bo že v 4 ali 5 dneh popolnoma zacelila. ----------
Notranji odbor čelavcev in nameščencev pokrajinske u-mobolnice je te dni sporočil osebju, ki je zaposleno pri pokrajinskih ustanovah, da so bili predstavni« omenjenega odbora sprejeti 5- t.m. na pokrajinski upravi, kjer so odborniku za osebje odv. Sfer-cu obrazložili vprašanja po-krajinskin uslužbencev, ki jih prejšnja pokrajinska uprava aljub številnim zahtevam sindikalnih organizacij ni rešila.
Glede vprašanja poenotenja plač in periodičnih poviškov za 10 odrtotkov je odv. Sfer-co zagotovil, da je naklonjen zahtevam po ekonomskem izboljšanju, ki ga predvideva zakon o poenotenju plac; pripomnil pa je, da bi poviški ne smeli presegati 5 odstotkov. Vsekakor, je dejal, bo o tej zadevi razpravljal pokrajinski svet, pred kakršnim koli sklepom pa bodo o tem obvestili sindikalne zastopnike.
Na zahtevo o izplačilu odškodnine zaradi oaužb in zadevnih zaostankov zaradi odpustov. bolezni in porok, oč avgusta 1954 dalje, je odv. Sfereo obljubil, da bo odgovoril čez dva tedna. Glede tega vprašanja so sindikalni zastopniki poudarili zahtevo, naj bi omenjeno odŠKodnino izplačali tudi osebju opazovalnega odčelka in pralnice, zdravnikom, inšpektorjem, pometačem ter priložnostnim delavcem, v kolikor so izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Kakor je znano, spadajo pod pokrajino tudi bolnišnica za TišC pri Sv. Ivanu ter oddelki za kužne bolezni, kjer je večja nevarnost za okužbo osebja, ki je tam zaposleno.
Tudi glede zahteve za uveljavljenje zakona o ekonomski in juridični ureditvi bivših borcev, je omenjeni referent obljubil, da bo čal odgovor čez dva tedna.
V ustanovah, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, je zelo pereče tudi vprašanje osebja. Za vzdrževanje cest na tehničnem oddelku, v skladišču, pri računovodstvu itd., je v veljavi sistem sprejema v službo za določen čas. zaradi česar so uslužbenci tudi po več let brez pravice letnega dopusta, periodičnih poviškov itd. Zaradi tega bi morali ta sistem odpraviti in povečati stalež. V oddelku za kronične bolnike se je zadnja leta šte-
vili) pacientov zelo povečalo in bi morali zaradi tega namestiti najmanj še štiri bolničarke, saj mora zdaj podnevi vsaka bolničarka streči 32 bolnikom, ponoči pa morata samo dve bolničarki skrbeti za 360 bolnikov.
Odv. Sferco je obljubil, ca bo osebno proučil to pereče vprašanje in da bo pokrajinska uprava napravila, kar je v njeni moči, da bi se stanje izboljšalo.
Sindikalni zastopniki so tudi zahtevali, naj bi uredili vprašanje stalnega staleža o-sebja, ki je zaposleno v ambulanti, kuhinji itd., tako da bi po enem letu službe bilo sprejeto v stalno službo. Te zahteve je dr. Sferco vzel na znanje in obljubil, da bo stalež razširjen itd.
Na omenjenem sestanku je bilo govora tudi o zapletenem vprašanju pokojnin. Sindikalni zastopniki so poudarili, da bi morala pokrajinskj uprava poskrbeti za uveljavljenje zadevnih predpisov, ki so jih pripravili v Trstu, a čakajo že od leta 1954 na o-dobritev ministrstva za notranje zadeve; ali pa bi morali proučiti nov način upokojitve, ki bi jamčil upokojencem dostojno življenje. Vsekakor pa bi morale biti dajatve uslužbencev v pokojninski sklad manjše kot do sedaj. Odv. Sferco je čejal, da dobro pozna to vprašanje in da bo še proučil možnosti za uresničitev omenjenih zahtev.
Zastopniki delavcev in nameščencev so med drugim tudi opozorili, da vlada med delavci nezadovoljstvo, ker ni bil še razširjen zakon o povečanju službene dobe v svr-ho upokojitve delavcev, ki prostovoljno izstopijo iz službe. Tud} glede tega vprašanja je odv. Sferco obljubil, da se bo za stvar zanimal.
Na sestanku je bilo govora tudi o vprašanju-poroke bolničark in plačanega porodnega dopusta. Glede tega je odv. Sferco obljubil, da »e bo zanimal pri drugih pokrajinskih upravah, kako so to vprašanje tam uredili.
Sindikalni zastopniki so tudi zahtevali za vse uslužbence letno nagrado v znesku 20.000 lir, ki naj bi jo dobili ob priliki letnih dopustov.
Bolj konkreten je bil odgovor na zahtevo sindikalnih
zastopnikov, naj bi pokrajinska uprava poskrbela za primerna stanovanja svojih u-službencev. Sindikalni zastopniki so pri tem predložili seznam 40 uslužbencev, ki živijo v neprimernih stanovanjih. Odvetnik Sferco je zagotovil, da bo to vprašanje sprožil Čimprej na seji pokrajinskega odbora.
Odv. Sferco je ob koncu tudi 'obljubil, da bo proučil zahtevo za znižanje plačevanja hrane od 50 odst. na 20 odst., za izplačilo nočnih doklad dežurnim bolničarjem, za plačilo praznika 24. maja in razne druge zahteve posameznih skupin.
lezniških in pristaniških naprav.
Sestanek študijske podkomisije mednarodnega odbora za prevoze v Trstu je navadnega mednarodnega tehničnega značaja. Kljub, temu pa predstavljajo taki sestanki za pristaniško mesto kot je Trst, ki ima pristanišče skoraj izključno v funkciji mednarodnega tranzitnega prometa, važen dogodek.
Hkrati pa sporočajo, da bo nova železniška tarifa za blagovni promet Ceškoslovaška-Trst stopila v veljavo baje že 1. novembra letos. Nova tarifa bo omogočila ureditev prometa Ceškoslovaška-čez-morske dežele skozi tržaško pristanišče, kar bo ugodno vplivalo na povečanje prometa z omenjeno državo.
O Tržaška podružnica Zveze pomorščakov sporoča, da bo danes ob 18. uri v krožku pristaniških delavcev v Ul. Ducu degli Abruzzi 3-1, sestanek prmorščakov. na katerem bodo razpravljali o sindikalnem predlogu za odpravo izmen ter o drugih raznih vprašanjih.
O Na ravnateljstvu za javna dela vladnega generalnega komisariata je bila včeraj zasebna licitacija za gradnjo skupne kuhinje in pralmce v begunskem taborišču na Opčinah. Gradnja je bila dodeljena podjetju Enzo Sereni iz Trsta. Osnovni znesek na licitaciji je znašal 13,100.000 Mr.
Danes praznuje Mihael
Benčina svoj 84. rojstni dan. •
Ob tej priliki mu hči, sinovi, snahe, zet, tmu-kinje, 'vnuki, pravnukinja in ostali sorodniki kličejo:
Se na mnoga leta, dragi oče in n ono'
ZANIMIVO PISANJE MILANSKIH LISTOV
ALI SO SIMONEJA ARETIRALI v Miljah ali tržaškem hotelu ?
Neumestni slavospevi v policijskih poročilih - Dvojna mera naj se odpravi - Aretiran tat iz Viareggia
Kadarkoli aretirajo v Trstu kako tujo osebo, za katero je bila izdana tiralica, opazimo v policijskih poročilih slavospev, češ da se je aretacija posrečila le po zaslugi varnostnih in kontrolnih ukrepov kvestorja in podobno. Preteklo soboto je neki popoldanski časopis pod velikim naslovom prinesel vest o aretaciji Gio-vennija Simoneja iz okolice Barija, ki je 27. avgusta st-e-ljal v neki milanski javni hiši v svojo ženo, a je takoj zatem zbežal, Zene ni zadel, ta pa je povedala ime moža, s čimer je pripomogla milanskim policijskim organom, da so takoj izdali tiralico za u-bežnikom. Ta je prišla s fonogramom tudi v Trst, kamer se je hotel zateči tudi Simone. Toda med vožnjo z moto H i: n je mož na Trbiški cesti padel ir. se potolkel, zaradi česar šo ga morali pridržati na opazovalnem oddelku bolnišnice. O tem je bilo izdano tudi policijsko poročilo.
Vse do 7. t. m. se ni nihče zmenil več za Simoneja, dokler ni zvečer policija izdala poročila o njegovi aretaciji. Seveda ni manjkala običajna
<■> Ha , i
Nesreče v pralnicah
Predvčerajšnjim kmalu po polnoči *e je z zasebnim avtom pripeljala v bolnišnico 71-letna Mihaela Tul por. Sik iz Mačkovelj 42, katero so zaradi globoke rane na desni nogi pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
Na vprašanje, kako se je ranila, je Sika obrazložila, da je okoli 21. ure molzla krave, ko se je ena izmed teh zaletela vanjo in jo z rogom ranila.
V Mačkovljah se je včeraj igodaj popoldne P°"e.sHr?_) med delom na njivi tudi 4o-let-
Z infekcijo na gležnju leve noge se je včeraj zglasila pri zdravnikih v bolnišnici 30-let-na Livia Gulli por. Nordio iz Peršta, ki je izjavila, da je nekako pred 20 dnevi padla v pralnici splošne bolnišnice, kjer je zaposlena, in se ranila Zensko so po nudeni pomoči odslovili in ji pfiporočill teden dni počitka.
Nekaj ur kasneje pa so morah zdravniki nuditi potrebno pomof 39-letni delovni tovarišici Nordijeve, Mariji Godini por, Bizjak iz Industrijska u-lice, ki je ravnotako v pralnici splošne bolnice spodrsnila, p'i čemer se je udarila v d;s-no roko. Tudi zanjo so zdravniki predpisali počitek in jo odslovili.
Pod zuravniškim nadzorstvom pa so pridržali 5H-let-del Bosco, ki je bil zaposlen nega Alojzija Makuca u lil. v pralnici hotela iiJolly» na Cavourjevem korzu. Mož, kateremu so zdravniki ugotovili precejšnje rane na desni roki je izjavil, da so ga ranila kolesja pralnega stroja. Okrevaj bo v 4 ali ti dneh.
V Grljanu če dalj časa urejujejo portič, ki pa pod vodstvom tržaškega tehničnega urada giadi podjetje Zampieri in Gschuiend, Na sliki vidimo cementne bloke, ki so jih že postavili v morje, in Hi predstavljajo podlago nerepu pomola
pohvala, toda «pozabili» so povedati, da je bil aretiranec v bolnišnici in da ga kljub temu niso aretirali. O tej podrobnosti so obvestili tisk še. le kasneje. Kako pa so Simoneja aretirali? Poročilo je govorilo. da je padel v past policijskim organom nekje blizu meje v Miljah, kamor je mož šel z namenom, da gre ilegalno v Jugoslavijo. To seveda trdi policija, pa čeprav pristojni organi niso točneje izpovedali, kako in kaj je prišlo do aretacije.
Da je tukajšnja policija zamolčala izredno važno podrobnost, pa smo izvedeli iz milanskih časopisov, kjer se govori, da je bil Simone aretiran v nekem tretjerazrednem hotelu v središču našega mesta. Ce to odgovarja resnici, potem je vsaka pohvala ((varnostnih ukrepih# neosno-vana in nesmiselna. Hoteli morajo namreč prijaviti goste policijskim organom in samo na ta način je nekdo iz pristojnega urada odkril, da je bil nevarni in iskani Simor i v našem mestu. Da aretacija ni potrebovala dolgih priprav in mobilizacije policije, je po tem. kar javljajo mi
IZPRED SODISCA
Zaradi pijanosti obsojene ženske
Ce ne bi bilo pijancev, bi na sodišču res vladalč mrtvilo, posebno še v poletni sezoni. A ti reveži, ki so postali sužnji vina, v katerem najdejo uteho in ki skušajo v sladki kapljici utopiti vsakdanje nemajhne skrbi, se te svoje vloge ne zavedajo. Zanje ie tudi mučno priti pred sodnika. a še mučneje bi bilo odpovedati se tolažbi, ki jo najdejo v alkoholu.
Zadnje” čase pa je ta bolezen zajela tudi ženske, in predstavnice nežnega spola se v vedno večjem številu pojavljajo pred sodnikom. Fred dnevi so bile kar tri. in sicer 44-letna Valerija Roncelli iz U! Trauner. 54-letna Josipina Počkaj por. Pouk iz Ul. Bra-msnte ter 60-letna Giuseppina Coloni vd. Salatel s Trga Done ta na zatožni klopi, kjer so se morale zagovarjati skupno s 33-letnim Arturom Mervi-cliem iz Ul. Pozzo del Mare zaradi pijanosti.
Celo skupino sta aretirala dva agenta javne varnosti pozno ponoči 2. septembra letos na Trgu Cavana, kjer so pijane ženske ležale kar sredi ceste, medtem ko je Mervich, seveda tudi pošteno vinjen, brez razloga klofutal najmlajšo izmed njih, to je Roncelli-jevo. Ta neprijeten prizor m njihovo vedenje se je končalo z obsodbo vseh, in sicer Ron-cellijeve na 9, Počkajeve na 4, Colonijeve na 6 in Mervicha na 8 dni pripora.
Za to skupino sta prišli pred sodnika še dve predstavnici nežnega spola, in sicer 43-let-na Nerina Cozzi por. Ciani iz Ul. Donota, ki je v pijanem stanju zadnji dan preteklega meseca užalila agente javne varnosti, češ da, so barabe in da pretepajo ljudi, ter 46-let-na Štefanija Zobic iz Ul. Bro-leto, ki je bila pijana. Medtem ko se je- slednja rešila z 9 dnevi pripora, je sodnik obsodil Cianijevo na 9 dni pripora zaradi pijanosti ter na 4 mesece zapora zaradi žalitve javnih funkcionarjev.
Zadnja pa sta prišla na vrsto dva prvaka glede steyila obsodb: 53-letni Mario Platzer iz Ul. Gozzi, ki ima na grbi kar 57 obsodb, bo moral presedeti 18 dni v zaporu zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru, medtem ko se je 61-let-ni Vittorio Ulissi iz Ul. V.idali ki je bil zaradi 52 obsodb pod pclicijskim nadzorstvom, rešil le z 9 dnevi pripora, kar mu gotovo ne bo škodovalo.
Sodnik — Del Conte; zapisn. — Zuccarello; obramba — odv. Padovani.
>?!*>
Nezgode na delu
lanski časopisi, povsem jasna
in razumljiva stvar. Kje ie bil torej Simone aretiran ob meji ali v hotelu?
Zakaj torej policija, če seveda vest, katero smo povzeli, odgovarja resnici, ni izdala poročila z vsemi podrobnostmi? Poudariti moramo tudi, da policijski organi niso izdali. kot je bila doslej navada, obširnega poročila niti o zaključkih preiskave proti Do-menicu Di Pintu, katerega so pod obtožbo umora žene Aloj-zije-Helene Orlove prijavili sodišču. Tisk so sicer obvestili o nekaterih podrobnostih, a druge, važnejše so zamolčali. Čudno pa je, da je neki jutranji časopis imel marsikaj, cesar drugi niso imeli, in to take podrobnosti, ki jih noben novinar ne bi mogel izvedeti razen seveda iz ust kake dobro obveščene osebe. Zdi se nam torej, da gre tu ža dvojno mero in bi rekli, da se s tem enkrat preneha.
Predvčerajšnjim ponoči pa je ponovno padel v roke poli-licijskim agentom, ne vemo sicer če po zaslugi nadzorovalnega načrta ki ga je določil kvestor, ali zgolj slučaju, 32-letni Carlo Berto iz Viareggia. Moža, ki si je z drznimi tatvinami prisvojil precejšnje količine zlatnine, so iskale razne kvesture, in sicer iz Lucce, Viareggia in Firenc. Kljub številnim zapornim nalogom pa je možu vselej u-spelo zabrisati za seboj sledi in se je nekaj časa skrival tudi v Benetkah. Končno je prišel v Trst z namenom, tako vsaj pravi kvestura, da bi dokončno izginil nekam za jugoslovansko mejo. Pač zelo naivno, kajti vsakdo ve, da je v takih primerih izgon iz držav« neizbežen,
Malo je manjkalo, da ni včeraj zjutraj 48-letni Pietro Bernardi iz begunskega taborišča na Opčinah utonil. Mož je bil zaposlen pri plavajočem žerjavu, s katerega so razkladali velike bloke cementa, ki bi morali služiti za popravilo valoloma. Zaradi prevelike teže pa se je žerjav iznenada nagnil ‘ in se nato prevrnil. Delavcem se je v zadnjem trenutku posrečilo skočiti v morje in se rešiti na kopno, medtem ko je ostal Bernardi v ladijskem skladišču, katerega je voda preplavila. Mož pa ni izgubil prisotnosti duha ter je zaplaval pod vodo do majhne line, skozi katero po navadi s pontona o-pazujejo delo potapljačev. Z zadnjimi močmi, ki so mu preostale, je delavec odprl vratca in splaval na površje ter se s tem rešil.
Zaradi prask in močnega šoka pa so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku
Popoldne pa so morali sprejeti na otorinološkem oddelku 30-letnega Emilija Cossija »z Ul. Commerciale 103, kateremu so zdravniki ugotovili ra-no na nosu in zlom nosnih kosti. Kakor je pojasnil Cossi, k' bo okreval v 8 ali 10 dneh, je bil tik pred nezgodo zaposlen v novem pristanišču pri železniških vagonih, ki bi jih moral 'priklopiti k drugim. Med deiom pa ga je kavelj t-nega izmed teh nepričakovano uaaril po nosu-
Razmeroma hudi nezgodi na delu pa sta se pripetili včeraj proti' večeru 34-letnemu Ge-rardu Pintu iz Ul. sv. Marka in 59-letnemu Giorgiju Mariju s Katinarske ceste 4. Prvi je med čiščenjem avtobusa, last «Autovie Carsiche#, padel z dveh metrov visokega stqjaia, drugi pa je padel s tovornika, ko je pri rocolski železniški postaji razkladal neko blago. Oba so morali pridržati v bolnišnici, in sicer Pinta s prognozo okrevanja v 30 dneh na otropedskem oddelku, Marija pa na I. kirurškem oddelku, jer bo moral ostati 15 ali 20 dni.
Šolska obvestila
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s
slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko leto 1956—1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure,
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10, do 12. ure.
« • «
Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključ no 25. septembra. Prošnje sp-ejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila.
Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra.
Na višji realni gimnaziji s
slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski.
* * #
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12; u-re na sedežu šole v Nabrežini.
-nd ois epasez# :oO'9t ščic». L. Darnell. J.
Ideale. 16.30: «NapoHtWt«sr VVestu#. R. Tayl.or. E. cctii-
Imp-ero. 16.30: «Romar». plii'n
21.15: ((Odnehaš ali
Italla, ' 16.30: ' (Dogodivščin dvoru#. M. Kock. M “ ^ 21.15: ((Odnehaš ali nadatšb S. Marco. 17.00: »Zbudila san*
,. marcu, iv.uu: kot gospa#, L. Young J- L ,, 21.15: iiOdnchaš ali nadamu^ Kino ob morju. 16.30:
obličje#, P ~He- 'eid.
21.15: (.Odnehaš ali nadab# Moderno. 16.00: «Bl»tna kril*
G. Cooper.
...
21.15: «Odnehaš ali nad.sJL* Savona. 16.00:	«Kruh.	1ŠJJL
in domišljija#. G. Lollob«
V. De Sica.	it
Viale. 16.00: «Polnočrva pn*”'
Guisol, _C. M»y	^
16.30: «Zelt
21.15: »Odnehaš ali Vittorio Veneto,
leta#, C. Coburn, T.
21.15: «Odnen»š au	.	&
Belvedere. 16.30: «Ne streljaj
ljubi me«. D. Da.v, H. 21.15: ((Odnehaš ali.	grd
Mastimo. 16.30: «Vsi smo niki», F. Ferman D°m*Z . 21.15: «Odnehaš ali nadan" Novo cine. 16.00: ((Bostd™^,
vesta#. L. Youn«v H-_
21.15: ((Odnehaš ali n3P'^ft
Odeon. 16.00: «Zavržena», nese. H. Remy.	t
Radio. 16.00: dZadnj' odP°r>' Cravvford. W. Hendri*. 21.15: «Odnehaš au	l
Venezia. 15.30: «Hči berača*. Barbara, S. Barclay. . igj. 21.15: ((Odnehaš ali osds"« Skedenj. 18;00: «Duša in
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 19.30: «Stra^
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da poteče rok za vpisovanje v vse razrede 20. septembra.
Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole.
Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančneja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Iz le ts
Prosvetno društvo «Zar.ia v svobodi# v Sempolaju priredi 16. septembra enodnevni izlet z avtobusom v Auronzo, Cena za potovanje in večerjo 1.800 lir. Prijave se sprejemajo do nedelje V društvenih prostorih V Sempolaju od 20. do 22. ure. Odhod iz Sempoiaja bo ob 5. uri zjutraj.
Ljudska prosveta
Glasbeni pouk v Barkovljab. Vsi
gojenci naj se zbero v petek 14. t. m. ob 17. uri v prostorih prosvetnega društVa v Franklo-vem (pri Gregoriču), kjer bomo določili urnik. Pouk bo kakor lansko leto v torkih in petkih ter sredah in sobotah od 14.30 dalie.
Glasbeni pouk pri Sv. Jakobu
pod okriljem prosvetnega društva «Ivan Cankar# se bo pričel danes 13. septembra. — Gojenci naj pridejo la dan ob 17. uri v Ul Montecchi št. 6. tretje nadstropje soba št. 29. za raz-
poied in druga navodila. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. septembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo so 4 osebe, porok pa je bilo 13.
POROČILI SO SE:	uradnik
Mario Sancin in uradnica Marina Samaja, uradnik Livio ba-)is in baristka Maria Onelia Bac-calon, trgovec Antonio Scrimalt in uradnica Luciana Laurenti, pleskar Arnaldo Semeia in šivilja Augusta Delicato, prodajalec Danilo Godina in uradnica Lidija Kobal, krojač Silvano .Ca-novari in uradnica Laura Dru-di, delavec Francesco Paoli in gospodinja Marlia Selj. uradnik Glauco Moro in gospodinja Nora Spangaro. nogometa£ Giuseppe Birsa in bolničarka Novella Franceschin. mesar Angelo Uglia-ni in uradnica Giorgina Guglia, uradnik Armundo Vodiška in gospodinja ltalia Fratta. kotlar Angelo Šahi in uradnica Vittoria Manzln, delavec Nevio Vincen-telli In uradnica Diana Devetag.
UMRLI SO:	58-letni Mario
Verderber, 51-letna Sterania Iscra por. Precali, 17-letni Silvio Novel. 82-letni Matteo Solaro.
PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo imel sejo v petek, 14. t. m ob 18. uri na sedežu. Prosimo za točnost.
Prosvetno društvo «S. Škamperle# sprejema vsako nedeljo od U. do 13 ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebej, vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da bo dne 19. t. m. spet začela delovati knjižnica Izposojevanje knjig bo vsako sredo od 20. do 21 ure.
Glasbena šola «Slovenske prosvetne matice v Trstu. Vpisovanje lanskih in novih gojencev se začne v ponedeljek 17. t. m. m traja vse naslednje dni od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ul. Machiavelli št. 22-11. Pouk bo za klavir, violino, harmoniko, orkestralne instrumente in glasbeno teorijo. Vsa pojasnila dobite na sedežu v Ul. Machiavelli 22-11. v zgoraj navedenih urah.
A. Nazzari M.
21.15. »Odnehaš ■■ Ariston. 19.00:	«Okinawa»'
Vidmark, J
Palance. ,,k
21.15: «C.df.f’has >	.	..
Armonia. 19.30: ((Zadnji B. Lancaster, J. Pe4erS-. „1«?» 21.15: ((Odnehaš ali nadauic
 : I i-i: , n on	-7«-auin SIV ’
<61.10. BUUIICUHa dli
Garibaldi. 19.30: »Zaseda M ščic», L. Darneli. J-21 15: ((Odnehaš ali asor u, Marconi. 16.00 in 20.15 ». (. stem: «Od tod do večnost’ •
stem: «Od tod do Lancaster. D. Kerr.	ijV
Paradiso. 19.30; «Na morj™ ske», R. Ryan, J. Stenin*,i,e
21.15: >-r’dnenaš a"	!•
Parco delle rose. 19.30: klateža#, S. Laurel. O' ....d’ 21.15: »Odnehaš ali nadsn ^
Ponziana. 20.00: «Nav4'j*W{.i^i»
paj», F. Sinatra. E "“..2»
nadalf-
Rojan. 19.45: «Nancy gre v
21.15: »Odnehaš ali
J. Povvell.
21.15: »Odnehaš ali nada1?.
sr''!«
Skedenj. 20.00: «Duša 2115: »Odnenaš ali nada -jut Stadio. 20.00: »Dekleta na
J. Crain. M Lo.v. Valmaura. 20T)0: ((Narednik B Lancaster. V. Mayo- |(ii 21.15: «Odnehaš ali nad«
II*
ČETRTEK, 13. septembra
TRST POSTAJA * f
11.30 Lahka glasba: |3-r? te. davanje; 12.10 Za vsako«' jjJJ ka.i; 12.45 V svetu kultur«' jjjp Kmečki kvartet iz D°'1f',victi!: Čajkovski:	Italijanski
op. 45:	13.45	Ritmični
14.00 Orkester Marek ' jg 17.30 Vesna čajanka: •»ri« f thoven: Sonata št. 3' I*- julij zfet:	Stavki iz Alžirsk« .(#(
18.33 Koncert sopranistk« )).* M.eze; 18.50 Lahke melbf^ijjJ Predavanje; 19.30 Prinn5 melodije; 20,00 Šport; 20-seli motivi; 20.30 Konce« V; glasbe: 21.00 Dramatiziran n ba: 22.00 Predavanje- *. jjj Falla:	Triogelnik, balet-
Večerni ples.
TRST I.
11.45 Operna glasba; 'pj.p«'*!
V ^
m-edn. festivala sodobne
Franco Russo; 17.00 ^/"šir*1 21.00 Variete:	21.30	.	V	giak
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC
tod 2. sept. do 15 sept ) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi. 8: Benussi, Ul. Cavana. 11: Mil-lo. Ul. Buonarotti. 11.
NOČNA služba lekarn v septembru
Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovis. Trg Goldoni 8; Hossetti, Ul. Schlapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skedniu.
v jS*
koncert nabožne glasbe - & liki sv. Marka v Benetk*' ^jr girata Robert Craft in 18
vinisky.
KOPER j,*
Poročila v
slovenščini
13.30 in 19.00	..	fk
Poročila v Itaii janščin • 12.30. 17 45 in 23.00.	-j *
5.00-5.45 in 6.00-6.10 Ljubljane:	6.10 Jutranja j.
7.00-8.00 in 11.00-12.00
lir.
LTubLjaneV* 13.4o’Zabavna
14.00 Glasba po željan',.
1.00 Glasba po zeiJ"’-,. 'i 17.00 Spored Iz Ljubl^jj« Ritmi in popevke;	|ZUb.
mil m j tvaizcv r\c, »• .
cvetje; 18.00-19.00 SPOffn
cvei.ie; lo.uv-ia.uv c,w--	«(#*:>
Ijane: 19.15 Okrogle m, Vr ne- 19.30-22 13 Spored ,t» liane; 22.15 Slušna i*ra
SLOVENI-1*, t 327,1 m, 202,1 m,	jr
Poročila on	5.00.	®- jA
13.00. 15.00. 17.00. 19-9	. \K
11.00 Radijski kolf^a%p< Opoldanski koncertni _j-ipa j! 11.45 Manica Komanov' V\ duje pravljice in ug*' Popularne melodije ne glasbe; 12.40 V vesel jj , 13.15 Zabavna glasba; *,eil « ari le do arije:	14.40	gioVjSl
— poslušajte!:	I5-3,5., vo*£il;
narodne pesmi P°je fn te11- 1 kvintet Anton Neffat .itrid^sk-Lado Rakovec;	16.00ri{: /
literature - Voja 0
trle:	Mirko	Petrovič:	-v	jojj^
* naifa (H.V
Excelsior. 16:00:	«Jotmny Con-
cho#, F. Sinatra.
Femce. 15.30: «Divje steze#, J. Wayne.
Nazionale. 16.00: <(Orož|e za izsiljevanje#, C Moore 21.15: »Odnehaš au nadaliu |eš». Fiiodrammatico. 16.30: «Paris-Ca-naille#, D. Gelin, D. Robin. 21.i5: »Oouelias au n<>dai,u,cs» supercinema, 16.00; «Veliko Izzivanje#, R R.vari, V. Mavo. 21.15: »Odnehaš ali nadaliuieš# Arcobaleno, 16.00; »Carousel#, S.
Jonee, C Mitchell.
Astra Rojan. i6.00: »Alvaro rajši gusar#. R Rascel, T. De Mola. Capitoi. 16.00: «V deželi kengurujev#.
21.15: «Odnehaš ali nadaliuieš« Crlstallo 16.00- *Show-Boat». A. Gardner, H. Keel.
21.15: «Odnehaš ali na-da-lbiješ«. Grattaeielo. 16.30: «Ko je ljubezen poezija#, J. Scott, N. Gray. 21.15: »Odnehaš ali nadaliumSvi Alabarda. 16.30: «Kurtizana Diana#, L. Turner. P. Annen-dariz.
21.15: «Odnehaš ali nadaliuieš#. Arlslon. 16.00:	«Oki»awa», R.
Vidmark. J, Palance.
Armouia. I5.n0; »Zadnji Apaš», B Lancaster. J. Pelers. Aurora. 16.00: «5. jata hurrlca-nov», j. Havvklns, D, Dav. 21.15: »Odnehaš »11 nadaljuješ#.
16.20 40 minut .. —■ „ f...
17.15 Zabavna in
18.15 Janez Matičič: b"vefeV e-molu; 20.00 Četrtkov . L, mačih pesmi in n»P* jp®*<7iC-Sodobno makedonsko P
štvo (literarna oddaja:i,	[i
Chamlnade: Coriceitm0 j07, in klavir v D-duru °’P'
TELEVIZIJ* , JL
17.30 Spored za otr,|
Vesti; 21.15 Odnehaš f ^
ješ:	22.05	»Kolesa
22.20 Na-pol danske
pe*!11
KADARKOLI
se vam zdi in nf,a *' v začetku t"'8' 'nt lahko naročiU
L i	.
•PRIMORSKI DNEVNj:
Dovolj, da
na štev. 3733* al1 ^
rocite vaš nas!°^-u,
mu raznaša
GLASBENA MATI
Gojenci, ki utegnili vpisati ’ jgl> ,, Ijenem roku, » v J,
vpišejo naknadb« (»r
sarm šole Glaš'1'"io
tiče dnevno b“0 urf-in od Iti. do pO^j
Vpisovanje nico šole Gl« :r : o-«-tire v Nabrez'n‘ pt«L
.1 -	1	3	-.rti*
še danes l3-hra. Določitev ^ r[ in začetek P°l!u,r* tek 14. septetd 14. uri.
LENIN 0 NACIONALIZMU IN INTERNACIONALIZMU VELIKIH IN MALIH NARODOV
Vladajoči narod je skoraj vedno kriv skrajnih nasilstev nad zatiranim narodom
ar is še huje	-	poudarja	Lenin -	izi	/ajamo
sami kaj opazili in dodaja, da so v Rusiji Poljaka vodno imenovali mpotjačiška", Jata-ru posmehljivo rekli Kknez', Ukrajincu, .hohoC, Gruzincu pa enostavno „kavkaški človek"
K vprašanju • nacionalnostih <aIi o avtonoraizaciji>
Zdi
30. decembra 1.922.
prf(i jSf' da sen* zelo kriv '• ni * Rusije zato, ker dovolj energično in »praji °5tro vmeial v slovito j, ti nJe avtonomizacije, Ki »Sraj menda imenovano tociulč?* ° zvezi sot,jetslciti
Polet ‘Culh Tepubl,k-
se je to vpraša-
kmeivtttVil°'. sem btl bolan-ee- ’ jeseni, pa sem se preriti > a,10*aI na ozdravljenje in j* °’ da b°m na oktobrskem imel ,eTnbrsfcem plenumu tj Pr|ložnost, vmešati se n ^Prošenje. V resnici pa m-nQ n7*°®e* hi*1 prisoten niti tf„ tobrgicem plenumu lo tln^V>ra*an3ul niti ne na jo »*fcem in na ta način »cmfril!a'1ie *l° skoraj popol-
^ mimo mene. tovoro° ^ ed‘ncdc poraznim i-- SC * t0"‘ DzeTdzi ‘-
lto2 ' 1	Pripotoval s Kav-
i tem'n	povedal, kako
0tl
‘Onii
vprašanjem v Gruziji.
Urkd . ,e,n tud* spregovoriti in j3	ed s tov. Zinovjovom
Hlede °ZIt* ”lU s”oie bojazni je tega vprašanja. To, kar ki j!P?r.0ČU ‘op- DžerdžinsKi, tCf0	na čelu komisije, Ka-
tini «C Cent,Qlni komite poit^ pTeiskatn gruzinski inci-m j’5e ntofllo vzbuditi v mejo ,tm° nojoečje bojazni. (Je jt J? Prišla tako daleč, da p0 ,T 2o,Iikidze posegel < clo Dit .ilCnem nasilju, o čemer skl 6 ob»estil too. Džeriiin-lj*mo°teTn s’ lobko predstav-Pt,(Ui ' ru kakšno blato r n o lilij ' ^itno je ves ta d >mi-k°reni,na,Vt0nom' zacije« bil n tr.CTenni nel,T"vileu in nep-i-
na eQ!,^°’ ti0 je bila potreb-«o i otn°st aparata. Od kod Mit Vlrala takšna mnenja:’
'2 istega ruskega a-ko, *’ katerega srno si, Ka-iHed eTn 5C P( kazal v eni 'z-številk svoje'J'i. tfia izposodili od cari-J*tni<Iln. ®a komaj šele malce Ned’ '3' s sovjetsko rntro? industrijskih podjetij n,0,a!UO»n°. počakati bi bili kc s ‘ent ukrepom dotlej, ta m°9h »eči, da jamčimo Su oparot kot 2a lastne-»ečj 2dai moramo odkrilo i,Hen nQsProtno, da namreč IcjT ,em0
takšno vzdržnostjo, kakršne ni sicer dolžan pokazati noben navadni državljan, še posebno ne tak, ki je obdolžen ((političnega» zločina. Kajti v bistvu so socialnacionalisti bili državljani, obtoženi političnega zločina, in vse okoliščine te obtožbe so jo samo tako mogle kvalificirati.
Tukaj se že pojavlja pomembno načelno vprašanje: kako je treba razumeti internacionali zem.
Nadaljevanje zapiska 31. de. cembra 1922.
V svojih delih o nacionalnem vprašanju sem že pisal, da nič ne koristi abstraktno postavljati nacionalno vprašanje nasploh.‘Nujno je potrebno razlikovati nacionalizem zatirajočega naroda od nacionalizma zatiranega naroda, nacionalizem velikega naroda od nacionalizma malega naroda.
Glede drugega nacionalizma smo mi, pripadniki velikega naroda, v zgodovinski praksi skoraj vselej krivi brezkraj-ne množine nasilja, in kar ie še huje od tega — brezkraj-no množino nasilstev tn žalitev izvajamo, ne da bi mi
sami kaj opazili — treba se je samo spomniti mojih spominov z Volge o tem, kako pri nas ravnajo s tujerodcem, icako Poljaka ne imenujejo drugače kot »poljačiškan, kako tataru zmerom posmehljivo rečejo <iknez», Ukrajincu ne drugače kot »hoho 1», Gruzincu in drugim kavkaškim drugo-rodcem tikavkaški človeku.
Zatorej mora internaciona-lizem s strani zatirajočega ali tako imenovanega »velikega* naroda (čeprav je velik samo po svojih nasiljih, velik tako, >ot je velik žandar Deržimor. da) temeljiti ne samo v spoštovanju formalne enakosti narodov, temveč tudi v takšni neenakosti, ki bi s strani zatirajočega naroda, velikega naroda, zamenjala neenakost, do katere dejansko prihaja v življenju. Kdor tega ni razumel, ta ni razumel resnično proletarskega odnosa do nacionalnega vprašanja, ta je v bistvu ostal na malomeščanskem gledišču in zato mora vsako minuto zdrkniti na buržoazno gledišče.
Kaj je važno za proletarca? Za proletarca ni samo lažno, temveč je celo bistve-
no da si zagotovi maksimum zaupanja v proletarsko razredno borbo s strani tujerodcev. Kaj je za to potrebno? Za to ni potrebna samo formalna e-nakost. Za to je potrebno o-škodovati tako ali drugače s svojim obnašanjem ali popuščanjem nasproti drugorodcu tisto nezaupanje, tisto sumničenje, tiste žalitve, katere mu je v zgodovinski preteklosti prizadejala vlada »vehkodr-žavnega» naroda.
Menim, da boljševikom, komunistom tega ni treba se ni prej in podrobneje pojasnjevati. In menim tudi, da imamo v pričujočem problemu, v odnosu do gruzinskega naroda, tipičen primer, ko resnično proletarski odnos do stvari zahteva z naše strani dvojno previdnost, ustrežljivost in odjenljivost. Tisti Gruzinec, ki zanemarja to stran stvari, ki lahkomiselno razsipa z obtožbami o »social-uncionalizmus (medtem ko je sam ne samo pravcati in resnični »social-nacionalistn, temveč tudi grobi velikoruski žandar Deržimorda), tisti Gruzinec v bistvu škodi interesom proletarske razredne so-
lidarnosti, kajti ničesar bolj ne zadržuje razvoja in trdnosti proletarske razredu■> solidarnosti kot nacionalna nepravičnost, in «užaljeni» bomo-rc lici niso v ničemer tako občutljivi kot v občutku enakost in spričo kršitve te enakosti, pa čeprav je prišlo do nje iz nemarnosti ali v besedah v šali s strani njihovih tovarišev proletarcev. Zarod» tega je v danem primeru bolje preveč soliti v smislu od-jenljivosti in blagosti nasproti nacionalnim manjšinam, kot pa premalo soliti- Prav zaradi tega zahteva v danem primeru interes proletarske solidarnosti in s tem proletarske razredne borbe, da nacionalnega vprašanja nikoli ne obravnavamo formalno, temveč vedno upoštevajoč razliko v odnosu proletarca zatiranega (ali malega) naroda od Zatirajočega (ali velikega) naroda.
•) V originalu «rukopriklad-stvon, kar je sicer izraz iz stare ruske pravne terminologije, v prenesenem smislu pa Ironično pomeni klofuto, analogno nazemu »birmanju*. Op. prev.
(Konec jutri)
<ZA KITAJSKE PROBLEME - KITAJSKE REŠITVE*
Maocetungova se izredno	nagrazvija
Že v štirih letih so izpolnili vse naloge prvega petletnega načrta - V poslednjih treh letih se je industrijska proizvodnja povečala za 65 odst. Postopna decentralizacija gospodarskega sistema in demokratizacija oblasti
n«m ' tUj
za svojega aparat, Je v resnici popolno-*ni,*no ,M k* Predstavlja bur-^dkrin ,n.co?«fco mešanico. Doie e nikakor ni bilo mo-Pteniapui,
v petih letih ,tTj(0 °m°či drugih dežel in °»» ,*>reob'l'ce vojaških spo. V ta?r b°io z lakoto, hvno 'b P°fiojib je zelo na-'«top’a	geslo;	*svoboda
•e 0B ,ž zvezen, s katerim ^o„. pa av'čuj(m0, izkaže kot ič.t|ti b,r^n. nesposobnega za-*>’’ ruBe narodnosti v Ru »ri„	nasiljem	tistega
*®fUsa rus,Ce0u človeka, Veli-Ptdlejj S0l’",,stu. v bis<vv
3e *ibir V* Pas’ln<,ža, kakršen ^"PPta C"h ruslc* birokrat. Ni '«(•	*	da	bo	znatni odsto-
mh ?yetskih in sovje-»u.rju .“"?«« utoni i. v tern >0arBe *kot*n***^we velikorifi.te
»or.
obr
muh a v mleku
ouibo tega ukrepa go-izozel
e. da
^‘'»dn. i_<0 Posebej
,r°dne jL ,1'oseoej izvzei, r,nknzujejo začetek spremem-u'30 nepoy"\Snriatef kl ,e la i>e v snieri decentralizacije 'n
0	r	no	z	narodnost-	h	n	inče	n	p	e	a	zmaniševan ia pri-
V
C11
»Praš,
opijo, To da
z nacionalno tu se postit'-
ko a?ie' ol* je moa 'če lt,'z*ti m,‘,0riate popolnoma »ni,, dr«0o vprašanje, d d°uo»7 skrbno ukre-»^BOrpd resnično zaščitili
i4. ^ 0d prave90 ruske-'tlini TJU ~ Deržimorde. ''‘•»in	", takih ukrepov
'* b'li liji *' čeprau bi mogli Oslini •'* to
J,odno	*,n	tu	odigrali
»Ut- °*,
nova pre-
y£o;tl0r ^
'>trau„n In strast po admi-^ tud m naii™ dela, ka-_r°ti rn- y*QOva zagrizenost »1'ZniU,, p,temu esocial-nacio-, l°h B ’ Zhgrizcnost igra “°bio	običajno noj-
0n-
ii*erdžin?n ,nd’. da se je tov. . 1vltaz -J'. je potoval na j činjj, 0 ;|s,;°nnt zadevo o , ,t('T "social-naciona-»•	1 tudi tam odliko-
ru.L.*nn,o ,
; *'ni r„ soojini pristno
l*j da Poru^‘f*nj*m (znann
»■» im	111	Jerodci	vse-
i ,lfepa	blede pravega
ko ntnrilt'’p'>tozenja) m da (j,,n','ie ,i n°*f »se njegove
označena v J>»*j. MP,ev‘ot .birmati “»-jo netl'm' da z n°beno in ,<,,c*ne0„ n‘°0oce opramči-n d« je , r*sk«p0 birmanja >^La\r^žinski
toniki,
>d Je
ne
topa, da je v*el lahkomiseln
0 hi
»i, ‘Ponje
pred vsemi
Leta 13u3 so na Kitajskem začeli s prvim petletnim načrtom gospodarske izgradnje dežele, a že letos javljajo, da šo izpolnili vse njegove naloge. V tem načrtu je bilo predvideno, da bodo zgradili 604 V vsej
deželi, medtem ko jih bodo zgradili 800. V teku prvih štirih let tega načrta se je industrijska proizvodnja povečala povprečno za 18,7 odst., namesto za 14,7 odst., kakor je bilo predvideno v načrtu. V teh poslednjih treh letih se je vrednost celotne industrijske proizvodnje povečala za 85 cdst., medtem ko se je poljedelska proizvodnja povečala za 13 odst.
V tem poslednjem času se na Kitajskem opaža tendenca k večji liberalizaciji centraliziranega sistema trgovine. Letos so pooblastili tovarne, da morejo, po izpolnitvi zahtev državne trgovine, same prodajati preostalo blago na usvobodnem tržišču«. Ublažili so kruto centralizirani sistem razdelitve blaga. Podjetja in trgovin^ morejo sedaj same izbirati kjer in kakšno blago bodo nabavile, in niso več primorane ravnodušno čakati na blago, ki jim ga bodo dodelili centralni državni organi, kakor se je to prej prakticiralo. Ti ukrepi očitn i nakazujejo začetek spremem-
tajska premalo zemlje za tako | nes zelo pomembna osebnost številno prebivalstvo. Na 6001 V poslednjih letih so po-milijonov prebivalcev ima spešili ustanavljanje zadrug
ona 500 milijonov kmetov, o-krog 108 milijonov ha obdelovalne zemlje >n 100 milijonov ha povsem neizkoriščenih površin.
Kitajska pa je hkrati dežela. v kateri se prebivalstvo vsakih 10 let poveča za 100 milij. Zaradi tega mora Kitajska dejansko kolonizirati svojo lastno deželo.
V razvijanju poljedelstva so dosegli zelo velike uspehe. Do leta 1955 so povečali obdelovalno površino za 2 milijona ha, a v tem letu bodo zabeležili prav tolikšno povečanje; namakanje so razširili na skoro 6 in pol milijonov ha, medtem ko je podeželje dobilo 1,800.000 modernih plugov. Poplave niso več »bič usode«. Tudi napade rastlinskih parazitov so zajezili. Vse to se je odrazilo v večkratnem povečanju pridelka. Lansko leto je kitajsko poljedelstvo dalo rekordno žetev 184 milijonov ton žitaric in 1 milijon 518.000 ton bombaža.
Kitajski kmet, ki je tisoče let trpel povsem zraščen z zemljo, oddaljen od vsake civilizacije, in ki se je sam vpregal v plug, je postal da-
na vasi. Do julija letos je nad 198 milijonoj kmečkih gospodarstev stopilo v zadru-
ge. Zadružno gibanje je . r,g-_ ja Kitajska še vedno jbračaU
jelo že 90,4 odst, vseh kmečkih gospodarstev. Od tega je bilo 37 milijonov, ali 61,1 odst. vseh kmečkih gospodarstev že v začetku letošnjega julija v delovnih zadrugah višjega tipa, a 35 milijonov, ali 29,3 odst. v delovnih zadrugah. v katerih so premičnine ostale kmetova zasebna lastnina.
Tak nagel skok >z malega kmečkega gospodarstva v kolektivizacijo, pa je prinesel s seboj vrsto .težkoč. Tako se ponekod določajo pretirano nizke cene za živino, kmečko orodje, sadovnjake in naprave za namakanje, ki jih kme*-je predajo zadrugi. V nekaterih naseljih se ustanavljajo prevelike zadruge z nekaj tisoč gospodarstvi. Največji problem pa predstavlja način razdelitve dohodkov, oziroma vprašanje kako na pravilen način rešiti odnošaje med državo, zadrugo in zadrugarji. Vsekakor pa bo treba še nadalje računati z dejstvom, da bo industrijska oprema zače-
la prihajati na kitajsko podeželje v večjih količinah šele po letu 1960.
Kljub temu, da kitajska industrializacija beleži ia.jeta v leto večji napredek, 'se tno-
na inozemstvo glede oskrbe z industrijskim blagom. Kljub embargu Zahoda na uvoz strateških surovin, se bo Kitajska iz leta v leto pojavljala kot vedno močnejši partner na svetovnih tržiščih, Ce bi se na pr. vsak Kitajec odločil, da nosi samo za nekaj centimetrov daljšo srajco, bi tekstilne tovarne v evropskih deželah imele leta in leta polne roke dela. Ce moremo govoriti o imeizčrpnem tržišču«, tedaj je to danes prav gotovo Kitajska. Pričakuje se, da bo Kitajska že v prihodnjem letu poVečala celotni obseg svoje zunanje trgovine za dve tretjini, v primeri z letom 1952.
O teh in o mnogih drugih vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji socialistični razvoj demokratične republike Kitajske, bodo spregovorili in diskutirali, ter hkrati sprejeli u-strezne ukrepe na 8. kongresu komunistične stranke Kitajske, ki se bo začel pojutrišnjem v Pekingu.
’‘n Kavk”-r, 'd;e m ^0| oblast. Ordžo-
** .ln,iliit>ost,m(’1 vravir' ,ln »le. ,iceVai„ ' katero sta
Je upttprotn °n nierdžin-
doli—0, (>rdionikid:e
°n obnašati
določenega zmanjševanja pri stojnosti centralnih državnih gospodarskih organov.
Ko je govoril pred nacionalnim kongresom proti koncu letošnjega junija, je Cuen-laj opozoril na nevarnosti, ki' jih prinaša s seboj hiter tempo industrializacije dežele. Zlasti je zanimiva okoliščina, da ie on vztrajal na tem, da je treba izvršiti revizijo delitve pooblastil med osrednjimi in krajevnimi organi oblasti, ker se je na terenu pokazalo, da imamo upreveč centralizma, a malo demokracije«.
Res je sicer, da v borbi z zaostalist jo dežele, težko-čam organizacije dela na o-gromnem ozemlju in s pomanjkanjem tehničnih kadrov in inteligence sploh, Kitajci še ne morejo radikalno opustiti centraliziranega vodenja gospodarstva. Vendar pa, m to z namenom, da bi polndi krajevnih organov dali materialno fazo, so že sedaj sklenili, da morejo le-ti pridržati in samostojno razpolagati s 23 odst. dohodka. Tudi v tem vprašnnju se Kitajska zgleduje po ivlaocetungovih besedah, namreč, da »za kitajske probleme. obstajajo le kitajske rešitve«.
Nove tendence se opažajo tudi glede odnošajev med težko in lahko industrijo. Investicije za lahko industrijo so povečali za 86,14 odst., v primeri s prejšnjim letom, v poljedelstvu pa za 48.3 odst. Odnos investicij v težki in lahki industriji je zmanjšan od 8 : 1 na 7:1.
Kar zadeva kitajsko poljedelstvo, je znano, da ima Ki-
Potovanje «Kon Iiki» v obratni smeri
Neka francoska ekspedicija, ki jo vodi francoski raziskovalec in učenjak Eric De Bischop, bo skušala proti koncu prihodnjega meseca prepluti Tihi ocean na bambusovem splavu brez krmila.
Posadko splava bodo, poleg Biscbopa, sestavljali še Mi-chel Brun, Francis Cowan in Alain Brun. Ekspedicija namerava iti v obratni smeri kot je šla «Kon Tiki«. Doseči bi namreč hotela Valparaiso (Cile), začenši svojo pot od Tahitija (4.252 milj razdalje).
Eric De Bischop se namerava tudi vrniti na Tahiti na istem splavu. Namen ekspedicije je dokazati, da je bilo Poline-zijcom moč doseči Južno A-meriko z njihovimi čolni, kljub nasprotnim tokovom ,n se nato vrniti na svoje otoke Po računih posadke bi pot tja trajala štisi mesece, vrnitev pa le en mesec. Na svojem dolgem potovanju bo ekspedicija proučevala tudi vetrove in tokove Tihega o-ceana.
Thor Heyerdahl, ki je vodi ekspedicijo «Kon Tiki«, ie na vprašanje, kaj misli o načrtu raziskovalca Eriča De Bischopa, ki namerava s petimi Francozi na splavu pre-pluti Tihi ocean od Tahitija,
zn «mnogo drznejši športni.
Hotel z 2700 sobami
pr.dvigs, kakor je bila njegn-| V Moskvi bodo v kratkem va ekspedicija čez Tihi Ocean začeli graditi največji hotel v
schopom na Tahitiju; »Ko me je vprašal za kak nasvet, me je De Bischop obvestil o svojem načrtu. On skuša doseči Južnoameriško celino tako, da bo izkoristil neki morski tok, ki ga bo povedel čez Antark-tido, vzdolž ledenih področij, da bi končno dosegel Južni Cile. Gre nedvomno za zanimivo izkušnjo. Sledeč tokovom, ho Bischop šel južno od 4d vzporednika, kjer ga čaka polaren mraz. Tam tudi besnijo skozi pol teta pogosto strahotne nevihte».
«Kljub temu ■— je nadalje val Thor Heyerdahl — to potovanje ne predstavlja nobene koristi z znastvenega gledišča. Splav bi moral biti o-premljen tako, kot so bili o-premljeni starodavni polinezijski splavi, če se namerava dokazati, da so ta ljudstva šla po tej poti n Južno Ameriko. Toda De Bischop uporablja za izoliranje sten in strehe svoje male koče na splavu, med drugimi materiali, tudi neko posebno pločevino. Zanj je to pran potooo dobro, kajti Polinezijci bi s svojimi bambusovimi kočami prav gotovo umrli od mraza v strahotnih predelih južno od 40. vzporednik as.
cije, bare in okrepčevalnice, ki bodo razvrščene po vseh nadstropjih. Hotelske sobe bodo imele telefone ter radijske in televizijske sprejem r.ike. V hotelskem poslopju bo koncertna in aledališka dvorana s 3000 sedeži kakor tudi posebna dvorana za cine-mascope.
Čefrfkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
KAJ NAM PRINAŠA JESENSKA MODA
Vsaka nova	modna	kolek-1 tošnjih modnih kolekcijah	še
cija posreduje	ženski	obleki I bolj cenjeno kot	preteklo	je-
nekoliko tiste	svežine,	zara- sen.
di katere večina žensk	nestrp- Večerne obleke	kažejo bolj
no pričakuje prvih novih modelov, ki se vsako leto uveljavljajo začenši s spomladanskimi. V bistvu pa so take kolekcije pogosto le skromen delež k modi tekočega leta. Kljub temu, da strokovno časopisje objavlja vzroke in kolekcije velikih pariških in drugih krojačnic in kljub temu, da so te kolekcije vedno razprodane, postajajo pogosto le inspiracija manjšim, ne-znatnej.šim krojaškim delavnicam in konfekcijskim trgovinam.
Letošnji jesenski modeli so to svoje poslanstvo že opravili. Sicer nekoliko skromno, ker smemo, po natančnejši presoji reprodukcij v modnih časopisih, trditi, da smo spoznali eno edino novost; pelerine. To je posebnost, ki je nismo opazili Prejšnja leta, a prav zaradi tega bode v oči in zaradi tega očesu nena-vaienega kroja, označuje tisti", za kar bi rekli, da je unelepo« v letošnjih izbranih modelih. Pelerine so dolge kot plašči ali tričetrtinske jopice ali kot sami kepi čez kostume.
Druga posebnost, ki jo moramo zabeležiti, je neverjetna vztrajnost Pri modelih, katerih ženske kljub daljši propagandi nismo rade sprejele. To je ohlapen mehak kroj oblek, ki postavo samo nakazuje, nikoli pa ne poudarja. Sem sodijo še od vratu odstopajoči ovratniki, ki v letošnjih modnih kolekcijah odločno prevladujejo.
Kljub tem «skrajnim» modelom pa je mogoče med letošnjimi modnimi oblekami poiskati več prijetnih modelov, ki so primerni za vsako postavo. Zimska krila niso več samo zelo ozka, ampak tudi zelo široka. So neplisi-rana in okrašena z zalikani-mi gubami, ali pa tudi nabrana v nezalikane gube in rahlo zvončasta. Dvodelne obleke so ostale prav tako priljubljene v velikih krojač-nicah kot med cenejšo konfekcijsko garderobo. Seveda pa je težko ločiti, kdaj lahko govorimo o dvodelni obleki in kdaj o kostumu. Kostum trna namreč prav tako mehko krojeno jopico, ki je prav tako izredno kratka kot tista, ki sodi k dvodelni obleki in ki je tudi krojena iz tvveeda. Te, samo do pasu ali le nekaj centimetrov na boke segajoče jopice, so postale tako vsesplošen kroj, da smemo z gotovostjo trditi, da se bodo Prav kmalu prenesle v letos novo krojeno vsakdanjo garderobo.
Med modeli zimskih in jesenskih plaščev vzbuja pozornost ohlapen kroj. Zaenkrat plašči niso pretirano široki, zvončasti, vendar mso več ravno krojeni in sploh nikdar zoženi pri spodnjem robu. Smemo pričakovati, da bodo naši letošnji plašči torej mnogo ohlapnejši kot do sedaj, zato pa bodo še vedno tudi podloženi s krznom. Prav tako kot krzno uporabljamo za podlogo, nam lahko služi za kravate, ovratnike pri oblekah in , plaščih, obrobke in manjše dodatke. Krzno, pristno in ponarejeno je v le-
kot prej razkrite hrbte.
Dekolteji so ostali torej še vedno veliki ali pa »o se celo «povečali». Kakšnih Posebnosti pa v tej vrsti garberobe ni opaziti.
Majhnih podrobnosti, ki naj bi bili nekaj novega, je precej. Redkokdaj pa so kaj več kot Pa že videne ali vsaj nekoliko po prejšnjih modelih posnete posebnosti. Visoko Postavljen pas, širok rokav, od prejšnjih nekoliko večji ovratnik in nekoliko daljši tričetrtinski rokav, spada med letošnjimi modeli med stalni modni migljaj.
Letošnja jesenska moda je prinesla malo novega, zato pa več nam primernih modelov, ki se iz leta v leto ne izpre-minjajo sunkovito in so nam prav zaradi tega tako všeč.
Sest pri znanem pariškem krojaču Diorju pokazanih oblek z zelo dolgim krilom (skoraj do členkov), smešni klobuki, ki skoraj popolnoma zakrivajo oči, in čevlji takšnih oblik, kot smo jih nosile leta 1918, so samo modne muhe za bogate Američanke, ki nimajo smisla za lepe obleke, pač pa samo za nekaj »posebnega za vsako ceno«.
Novost za letošnjo Jesen
PRAKTIČEN NAČIN ZA KONTROLO NAD ZDRAVJEM OTROK
RAZVOJ ZDRAVEGA
OD 3 MESECEV
Seveda go lo le podatki, ki govore o povprečju, mnogo pa je tudi primerov, ki »e a temi merili ne morejo računati
Vsako bitje se razvija na svoj način, na katerega vplivajo družba, hrana in drugi činitelji, zato tudi ne more biti v tem pogledu absolutnih činiteljev, kljub temu imamo nekatere podatke, Po katerih lahko ugotovimo, ali se na.š otrok pravilno in zdravo razvija.
Otrok, star 3 mesece, bi moral biti težak povprečno 5.350 kg, a visok 60 cm. Začenja se smehljati, lahko tudi dviga glavico, ko leži v postelji. Z rokami dviga predmete in jih nosi k ustom.
Pri 6 mesecih otrok tehta 7 kg in je visok 65 cm. Glavico drži lepo pokonci in sedi brez vsakršne Pomoči, seveda z blazino za hrbtom. Sedeč brez vsake podpore obdrži ravnotežje 5 do 10 minut. Obrača glavico v smer, od koder prihajajo razni zvoki, predmete stiska med dlanmi in si jih ogleduje, preden jih odloži.
V enem letu starosti otrok poskuša prve korake in se pri tem opira na pohištvo. Med 14. in 15. mesecem že sam hodi. Lahko ponovi besede z dvema ali tremi zlogi, oponaša starejše. Spoznava predmete in osebe.
V tretjem letu je visok 92 cm, če je deklica je navadno manjša. Teža pri obojih je o-krog 13 kg. Zna pokazati usta,
'ffM/ i#
.........
Sušenje sena po novem načinu
S sušenjem pokošene trave so težave marsikje v planinskih krajih, zato si je neki iznajditelj iz Muenchena izmislil poseben aparat, ki je najbolj podoben sesalcu za ptah. V plast sena vtaknejo gumijasto cev, spojeno s sesalcem, to delo pa je treba opravljati v zaprtem prostoru.
na »Kun Tikiju«. Thor Heyer dahi, i se je vrnil z Velikonočnega otoka, je dodal, da se je srečal z Ericom De Bi-
Eviopi, ki bo imel 27<MI sob m bo najspodobneje urejen. Hotelski gostje bodo lahko obiskovali luksuzne reatavra-
Odpust zaradi zapravljivosti
Pierre Minut (1580 do 1638), ravnatelj Nove Holanske, ki je leta 1626 kupil otok Man-hrttan za 24 dolarjev, je pri še‘ zaradi te kupčije pred častno sodišče zahodnoindijske družbe v Amsterdamu in je bil odpuščen kot nesposoben človek in zapravljivec. Po tri sto letih — na tem otoku stoji večina današnjega New Yorka — cenijo vrednost Manhattana na 8 milijard 380 milijonov dolarjev.
J.
Šolska vrata se bodo kmalu odprla In mamice so že v skrbeli, kako bodo oblekle svoje punčke, da bodo primerno in prijetno oblečene za Solo. Gornji dve oblekci sta zelo prikladni za jesenske in pomladanske dneve lil Jih bodo deklic« prav gotovo vesel«
nos, glavo, lase itd. Zna šteti do 3 ali 4. Pozna svoje in priimek. Pozna po imenu že veliko predmetov.
Ko doseže otrok peto leto starosti, je deček navadno težak 17 kg. visok pa je 105 cm, deklica pa je težka 16 kg in visoka 1 m.
Pri sedmih letih otrok že opazi, če pri neki risbi nekaj manjka, na pr. če ima pes tri noge in tako dalje. Zna že nekoliko množiti in podobno.
V devetem letu starosti dečki tehtajo okrog 25 kg in so visoki 130 cm, deklice tehtajo 24 kg in so visoke 120 cm. Kar so prečitali, zijajo v grobih potezah povedati, natanko bodo znali povedati le nekaj značilnih podrobnosti, ki so jim posebno ostali v spominu. Razlikujejo denar, poznajo nekaj telefonskih številk.
V 12. letu starosti ima deček 40 kg in je visok 145, cm. deklica pa ima 30 in je visoka 140 cm. Qd tega leta dalje je intelektualni razvoj v glavnem odrejen v šoli. C“ svoje naloge brez posebnih težav in pomoči sami rešujejo, pomeni, da so intelektualno pravilno razviti, v nasprotnem primeru Pa je njihov razvoj nekoliko v zaostanku.
Pri 14. letih ima deček 45 kg, deklica 5 kg manj. Deček lahko skoči z zaletom do 0.90 m	visoko,	vrže	žogo	15 me-
trov daleč, preteče 50 m v 3 sekundah; povzpne se po vrvi do tri metre in si pri tem pomaga z nogami. Deklica lahko skoči 1.20 m daleč, preteče 50 m v 12 sekundah in se po vrvi vzpne do dva metra.
Pri 16 letih tehta deček 50 kg	in je	visok	1.62	m, de-
klica Pa tehta 47 kg in je visoka 1.52 m. Fant lahko skoči
I m visoko z zaletom, vrže 5 kg težko kroglo do štiri metre daleč, lahko preteče 80 m	v ]0	sekundah.	Deklica
pa	lahko	skoči	0.90	visoko,
vrže tri kg težko kroglo do štiri metre, preteče 60 m v
II sekundah.
Iz poučevanja zgodovine izločiti navlako
Na iniciativo UNESCA so se v Parizu sestali profesorji
zgodovine in sociologije 'z Zahodne Evrope za pripravo načrta o novem načinu poučevanja zgodovine v šolah. Glasilo UNESCA je ob tej priliki objavilo posebno brošuro, v kateri pravi, da ne gre za revolucijo v načinu poučevanja zgodovine, marveč predvsem za prilagoditev profesorjev sedanjemu času in v zvezi s tem tudi za spremembo učbenikov, ki ne ustrezajo več potrebam današnjega šolstva. Vsi udeleženci sestanka v Parizu so namreč priznali, da se zgodovina v Zahodni Evropi poučuje na Povsem anahronističen način z zastarelimi metodami, ki ne morejo imeti več nobenega u-speha.
Učbeniki zgodovine posvečajo velikansko pozornost gr-ško-rimski zgodovini, dočirn v njih ne najdemo, razen kratkih beležk, ničesar o zgodovini Kitajske in Islama.
Nešteta strani je posvečeno vprašanju, kje naj bi se rodili predniki Karla Velikega, čeprav to dijake niti od daleč ne zanima. Vsaka dežela zase, so ugotovili na sestanku UNESCA, misli, da je v središču sveta, da se okoli nje vrti vse, zato je jasno, da od take dežele ne more nihče zahtevati, da bo imela razumevanje do drugih narodov. Prav zaradi tega je UNESCO pripravila sestanek za revizijo poučevanja zgodovine v šolah. Udeleženci sestanka so sklenili, da je treba čimprej iz zgodovinskih knjig odstraniti snov, ki opisuje bitke proti ustarim dednim sovražnikom«, je treba nadalje izbrisati besede, kot so iinepravično izgubljene bitke« in sploh vse, kar diši Po militarizmu in opevaniu lastne vojaške moči nad ostalimi deželami in narodi Pa ne le to, zgodovino bi morali očistiti številne navlake bajk in pravljic in jo postaviti v kolikor je možno Povsem objektiven znanstven okvir, da zgodovina nove generacije dejansko nekaj pouči, ne pa da jih le nagati s podatki in letnicami in — kar je še najhuje — s potvarjanjem in prikrajanjem zgodovinskih dejstev v povsem nepotrebne namene.
Srbski džuveč s papriko in paradižniki
Tričetrt kg mesa, po možnosti svinino, 3 dkg masti, čebula, nekaj strokov česna, 10 zelenih paprik, 10 paradižnikov, sol, voda, da bomo z njo zalili, 3o dkg riža, i dkg masti.
Meso zrežemo na kose. Čebulo in česen, debeio zrezana, prepražimo na masti, dodamo meso in ga hitro opečemo, V drugo kozico denemo na dno najprej plast opečenega mesa, nato plast riža, nato plast očiščene in zrezane paprike, spet plast riža, potem plast očiščenih in zrezanih paradižnikov in zopet riž. To Ponavljamo. Po vrhu polijemo vse skupaj t osoljeno vodo, pokrijemo z mastjo in prilijemo še smetano, če jo imamo. Postavimo v pečico in spečemo.
Hitro pripravljena biskvitna torta
6 jajc, 25 dkg sladkorja, 25 dkg moke, 1 Pecilni prašek. Beljake stepemo v trd sneg in mu dodamo nied stepanjem rumenjake, sladkorno moko in nazadnje še presejano moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo denemo takoj v model in postanimo v srednje vročo pečico. Peče naj se tri četrt ure. Ohlajeno torto razrežemo in namažemo z marmelado.
Važno je, da testo r«s dobro stepemo, preden mu pri-denemo moko. Pozneje ga n« smemo več mešati, ker bi sicer lepljive snovi, ki so v moki. povzročile, da bj se /gostilo in bi tudi pečeno ne bilo več tako rahio.
-k -1 .T..
a«?5“i-š	-J"'
 •••!•• i;: :
PM
hi	:
■rtr J"1 •< n
Ba
   MII I
Z ZADNJE SEJE SLIVI IDEN,IŠKEGA OBČINSKEM SVETA
zahteva do izi
ki govori o deželni avtonomiji s posebnim stalulom
Odobren načrt za povečanje osnovne šole v Rupi in ureditev otroškega vrtca
V torek zvečer je bila na županstvu seja sovodenjskega občinskega sveta. Po otvoritveni formalnosti je bil prebran zapisnik zadnje seje, nakar so takoj prešli na razpravo o posameAih točkah dnevnega reda.
K prvi točki o odobritvi sklepa občinskega odbora o lestvici za živinski davek za leto 1957 je župan tov. Ceščut pojasnil, da se ta davek odmerja vsako leto po vrednosti živine in znaša po en odstotek omenjene vrednosti; po dva odstotka se plačuje samo za luksuzne konje in nekatere druge živali. Po teh predpisih se za bika z vrednostjo 115.000 lir plača 1150 lir letne pristojbine. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nadalje so odobrili načrt za povečanje osn-ovne šole v Rupi in za ureditev otroškega vrtca. Načrt je bil soglasno odobren in predvideva, da bi znašali stroški okoli pet in pol milijona lir. Občini bi bilo za izvedbo načrta potrebno posojilo v znesku poldrugega milijona lir. Ce bi bil načrt kmalu sprejet tudi pri višjih oblasteh, tedaj bi bilo poslopje mogoče urediti do prihodnjega šolskega leta.
Ker se bo zaradi nakazila novega stanoyanja izselila stranka, ki sedaj stanuje v poslopju županstva, so <kle-nili zavarovati pisalne stroje in* občinsko blagajno pri Splošni zavarovalni družbi s sedežem v Trstu. Letna zavarovalnina bo znašala fi.r>00 lir; celotna vrednost zavarovanega blaga pa znaša 360.000 lir. Svetovalci so predlagali, naj bi se določila vrednost vsakega zavarovanega predmeta. Tudi ta predlog je bil sprejet.
Precej diskusije je bilo o-koli čiščenja županstva in šole. Sklenili so, da bodo snažilki na županstvu, ki mora po premestitvi ambulante iz šole na sedež občine čistiti dva prostora več, povečali plačo od 6500 na 8000 lir, snažilki na šoli pa bodo nekaj odvzeli.
Končno se je tudi sovodenj-ski občinski svet izrekel za predlog gradi.škega občinskega sveta, naj se čimprej izvede deželna avtonomija s posebnim statutom, kot predvideva člen 116 ustave, in naj se v tem smislu izrečejo tudi občinski sveti v Gorici, Trstu in Vidmu.
Dogradili nov del občinske palače
Za zunanja in notranja dela bodo potrebovali skupno 30 milijonov lir
Predvčerajšnjim so delavci pokrili streho nove zgradbe, ki je podaljšek občinske palače. in tako dokončali poslopje, v katerem bo nastanjen matični urad goriške občine. Kot znano, so sedaj nekateri uradi mat’čre službe v Ul. Garibaldi 20, prav tako pa i-mata premalo prostorov tajništvo in pa protokolarni u-■ ad.
Za novo zgradbo je bilo vloženih 30 milijonov lir, ki jih bodo porabili tudi za notranjo opremo uradov. Za dokončno notranjo ureditev bodo potrebovali mizarski delavci in električarji še dobre 4 mesece, na ta način bodo torej novi uradi odprti občinstvu šele februarja meseca * » *
Goriški župan dr. Bernardis se je vrnil z letnih počitnic, zato se bo v kratkem sestal občinski odbor, da pregleda nerešene upravne zadeve in
se pomeni o prihodnji seji občinskega sveta. Kot smo že javili, je pokrajinski odbor sklenil, da bo prva se.ia pokrajinskega sveta v jesenskem zasedanju konec tega meseca.
Iz Gorjanov v Benečiji
Potrebno je vzpostaviti vsakodnevno avtobusno zvezo
Vas Gorjane v Zapadni Benečiji je zelo slabo povezana tako s Huminom kakor z Vidmom. V Videm, ki je upravno središče za prebivalce Gorjanov, vozi avtobus le trikrat tedensko in še tokrat odpelje iz Humina, ki je od Gorjanov oddaljen dobrih 7 km. Prebivalci te vasi zato odločno zahtevajo, da jim oblasti preskr-re rednejšo prometno zvezo z obema krajema, v katerih so poleg sedežev upravnih oblasti tudi bolnišnice in druge potrbne ustanove.
Na goriškem letališču so včeraj zabeležili najvišjo dnevno temperaturo ob 13. uri, in sicer 24,5 stopinj, najnižjo pa zjutraj, ko je bilo 14ji stopinje nad ničlo.
Ce bi Gorjani imeli dnevno zvezo z avtobusom preko Hu-rrina v Videm, bi bilo rešeno tudi vprašanje poštne službe. Sedaj dvigajo pošto v Gorjanih le enkrat dnevno in to zgodaj zjutraj, če bi pa uspe-1' vzpostaviti dnevno avtobusno zvezo, potem bi pisma in druge pismene pošiljke lahko odpošiljali tudi kasneje v Hu-| min in dalje v Videm.
Vsekakor bodo morale oblasti čimprej poskrbeti tudi za Gorjane in jim predvsem o-mogočiti stalno in dnevno zvezo z obema večjima centroma Huminom in Vidmom.
Vpisovanje otrok v vrtec v Sovodnjch
Sovodenjsko županstvo sporoča. da bo v soboto in nedeljo na sedežu otroškega vrtca v Sovodnjah vpisovanje otrok v otroški vrtec za šolsko leto 1956-57. Pričetek pouka bo že v ponedeljek, 17, septembra.
Pozivamo starše, da vpišejo svoje otroke v vrtec, da bo lepa stavba, ki je bila s pomočjo županstva zgrajena za sovodenjske malčke, res slutila 'sVojernu himenu, to je vzgajanju in zabavi naše ečšolske mladine.
PO SKLEPU OBČ: SVETA V HOMANSU
Občinska komisija na ogleda nezdravih	kol
Včeraj je bila v Versi inj Fratti posebna komisija, ki ;.o | je poslal v omenjena kraja ob-j Cnski svet iz Romansa, da sij ogleda številne kolonske hiše,| v katerih, kljub slabim hi-! g.enskim pogojem še vedno žive tamkajšnji koloni. Te hite so prave podrtije, brez po-Irebnih higienskih naprav ter lahko zdravju kolonov samo škodujejo.
O nezdravih in nehigienskih poslopjih, o katerih smo že pisali, so večkrat poročali tudi v občinskem svetu v Tržiču. O tej zadevi pa bi se moral čimprej pozanimati tudi števerjanski občinski svet. saj je tudi v Steverjanu marsikatera kolonska hiša v takem stanju, da je bivanje v njej vse prej kot priporočljivo. Gospodarji kolonov v Ste-verianu bi v tolikih letih ve-1-kih dobičkov, svojim uslužbencem lahko nudili že do-stojnejše življenje. Od njih zahtevajo, da se zanje mučijo in jim delajo od jutra do trdega mraka, ne nudijo pa jim najpotrebnejše. Ce tega sami ne pripoznajo, potem morajo za dostojnejša bivališča kolonov poskrbeti občinske oblasti na katerih področju ti ljudje prebivajo, kakor so to storili v Romansu in po drugih cbčinah, kjer Žive in delajo koloni.
Izpuhtevanje strupenih plinov v Pod gori
Ravnatelj INCA zaslišan na kvesturi
Pismi videmskega inšpektorata za delo in goriškega urada za delo Delavski zbornici
V zvezi z zastrupljevanjem oseb zaradi izpuhtevanja strupenih plinov v oddelku za rayon v Podgori nam je patronat INCA pri Delavski zbornici poslal sporočilo, v katerem pravi, ča so ravnatelja INCA v Gorici Violo
Smešna : zaskrbljenost>
*Guzzettino» objavlja trafi-tet z naslovom nCiceroni na gradim in izraža svojo skrb, da bo ustanova za turizem utegnila namestiti na gradu kakšnega vodiča, ki bi s svojo ((balkansko* govorico izdajal svoje poreklo in tako hudo prejudiciral »tradicijo« našega mesta.
Zdi se nam naravnost smešna zaskrbljenost pisca omenjenega članka, ker se na veliko žalost v Gorici še ni zgodilo, da bi postavili v kakšen urad pripadnika naše manjšine ;zaradi tega je tudi tokrat taka «sfcrb» povsem brez podlage.
Po drugi strani pa niti tak ciceron, ki bi govoril celo najbolj nerazumljivo južnjaško narečje ne bo mogel nikoli izbrisati vloge goriškega gradu in Gorice v zgodovini našega naroda.
Delitev sladkorja in kave
V ponedeljek so začeli razdeljevati sladkor in kavo proste cone v goriški in sovo-denjski .občini. Na vsako nakazilo dobi potrošnik po 1 kg sladkorja (odrezek štev. 15) in po 250 g surove ali 200 g pražene kave (odrezek št. 16). Vsakdo lahko tudi dobi pri s rnjem trgovcu 1 liter semenskega olja. Delitev tega blaga bo zaključena 30 t. m.
Koristnike nakazil proste cone obveščamo, da imajo pravico do kave in semenskega olja boljše vrste
NOGOMET
•
Lutfsna pdklicali na kvesturo. kjer je dr. Parisiju pojasnil stanje, v katerem so prizadete osebe in o čemer je inštitut napravil prijavo na državnega prokuratorja v Gorici.
Obenem so se predstavniki oblasti pozanimali za zdravstveno stanje nekaterih delavcev. ki so jih zaradi zastrupitve odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši.
Inštitut za ponesrečence ha delu skrbi za 22 delavcev, med katerimi je v najslabšem stanju Daniele Persoglia, za katerega je potrebnih 30 dni zdravljenja; ostalim bolnikom pa so predpisali 15 dni zdravljenja.
Inšpektorat za delo v Vidmu in pokrajinski urad za delo v Gorici sta Delavski zbornici odgovorila na njeno intervencijo v zvezi z znanim; obolenji v Podgori.
Videmski inšpektorat je v svojem pismu sporočil, da je poskrbel s pomočjo izvedencev za natančen preglec položaja, ki je nastal v oddelku za rayon v Podgori zaradi strupenih plinov.
Po prvih pregledih so podjetju Toniella poslali navodila za izvajanje predpisov o prepiečevanju nesreč na delu in vzdrževanje higienskih delovnih pogojev. Ker pa bodo potrebna še nadaljnja poizvedovanja in kemične analize, je inšpektorat sklenil nabaviti potrebne naprave, ki bodo omogočile nadaljnje raziskovanje. Izide preiskave bo inšpektorat pravočasno »poročil.	.
V svojem pismu Delavski zbornici pa urad za delo v j Gorici sporoča, da je že poskrbel, da bo podgorska predilnica izvajala tehnične predpise, ki naj zajamčijo zdravje zaposlenih delavcev. Obenem sporoča, da se je prefektura zanimala pri inšpektoratu za delo, če tovarna spoštuje predpise, ki so ji bili poslani.
«Pro Gorizia» v letošnji sezoni
Pred dvema tednoma je trener goriške enajstorice dr. Davide pričel s treniranjem novega moštva. Precej lanskih priljubljenih igralcev je odšlo, prišli pa so nekateri novi. Skoro vsi igralci so mlajši od dvajset let, tako da bomo tudi letos imeli priliko videti zelo mlado moštvo. Od lanskoletnih igralcev ne bodo leto« igrali več Meret, Costelli. Protto, Clemente, Mazzero in Bressan. Letošnjo ekipo pa bodo v glavnem sestavljali (med oklepaji ekipa od katere prihajajo); vratarji; Toma-šella. Pascolat (Aquileia); branilci:	Antonaz, Bernard, Va-
lenti (Monfalcone); nalfi: Pi-schi, Moro (S. Lorenzo di Mos-sa), Strukel (Salernitana), Po-sar; napadalci: Toppazzini, Bo-nazza (Monfalcone), Sandrlgo (Aquileia), Zanolla (Treviso). Cossar (Aquileia), Orzan (S. Lorenzo), Puis, Cisillin, Gio-iello. Delise (Itala). Kot vidimo je cel napad spremenjen Upati smemo le, da se bodo do pričetka prvenstva igralci tako vigrali. da bodo tvorili homogeno enoto. V letošnjem prvenstvu sodelujejo naslednja moštva:	Bassano, Bellu-
no, Bolzano. CRDA, Cividale-se, Clodia, Itala iz Gradiške, Merano, Ponziana, Pordenone, Portogruaro, Pro Gorizia, Ro-vereto, Sscilese. Sava, Trava lin Dolo, Trento. Vittorio Ve neto.
tg ne,«” flMg # *
KOŠARKA ZA <IV. POKAL MAIRANO« V BOLOGNI
ITALIJA, C *It IV
zmagovite v prvili srečanjih
Italija je zasluženo premagala PoljsKo s 70:54 Presenetljiv poraz evropsKih prvaKov - Madžarov
BOLOGNA, 12. — Danes | Maspesa in Messine ter nove-
zvečer so bila v Bologni prva tri srečanja v okviru mednarodnega turnirja v košarki za «IV. pokal Mairano«, katerega se udeležujejo Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Madžarska, Poljska,	Švedska in Ita-
lija.
Po svečani otvoritvi sta prvi nastopili moštvi Italije in Poljske pod vodstvom sodnikov Kassaia	(Madžarska) in
Stefanoviča (Jugoslavija). Italijansko moštvo je doseglo pomembno in	zasluzeno zrna-1	PARIZ, 12. —	V	nadaljeva-
go, ki je bila	plod hitrejše in j	nju svetovnega	prvenstva v
iznajdljivejše	igre predvsem ]	odbojki, so bili	v	VII. kolu,
ga svetovnega prvaka na o km Reneja Strehlerja, se bo mednarodnega kriterija »Ni-vea» udeležilo naslednjih 15 dirkačev:	Messina, Maspes,
Magni, Van Looy, De Bruy-ne, Koblet, Strehler, Defilip-pis, Monti, Albani, Nencim, Baffi, Maule. Moser, Boni.
ODBOJKA V PARIZU
Jugoslavija-Francija 1:3
druge napadalne garniture.
Italija: Alesini (12). Cale-botta (3). Canna (3), Cappel-letti, Costanzo (15), Gamba
(1), Gambini (3), Lucev (10), Macoratti (4), Motto (1), Pie-ri, Posar (6), Riminucci (8), Sardagna (4). Sarti.
Poljska:	Bednarowic, Fe-
glerski (1), Kaminski (3), Karbownicki (2), Nartowski, Nicinski, Olsevvski (5), Pacu-la (8), Pawlak (4), Prziwzr-ski, Wavro (11), Wojcik (10). Wichowski (8), Zlotkiewict
(2).
Prvi napadalni kvintet, ki ga je poslal v borbo trener Mc Gregor, v sestavi Calebot-ta, Canna. Gambini, Macoratti, Motto se ni obnesel. Igral je počasno in netočno. Ko gn je Mc Gregor zamenjl s kvintetom Sridagna, Riminucci^ Lucev, Alesini', Costanzo, je šlo mnogo bolje in zmaga poslej* sploh ni bila več ogrožena. Najboljši mož prf Italijanih je bil Lucev, pri Poljakih pa Wawro, Pacula in Wojclk.
V drugi igri je pripravila veliko presenečenje Češkoslovaška, ki je gladko premagala evropskega prvaka Madžarsko z rezultatom 76:56. Najboljši pri Cehoslovakih s° bil
realizator so razočarali.
V zadnji tekmi prvega večera je SZ naravnost pregazila mlado in neizkušeno švedsko moštvo s 114:30 (51:9).
KOLESARSTVO
v katerem je —: kot smo ze poročali, — Jugoslavija izgubila proti Kitajski s 3:1, doseženi se naslednji rezultati:
SZ - Francija 3:1, Romunija - Madžarska 3:1, Poljska -ZDA 3:0, CSR - Bolgarija 3:2.
Stanje po sedmem kolu je bilo naslednje: CSR 14. SZ 13 Bolgarija 12. Poljska 11. ZDA 10, Francija 9. Jugoslavija, Madžarska, Kitajska 8.
Včeraj so igrali Vlil. kolo v katerem je Jugoslavija doživela še en poraz in se s tem skoraj dokončno obsodila na zadnje mesto v finalni skupini. Premagala jo je Francija s 3:1 (9:15, 15:4. 15:13, 15:7). Ostali izidi: Bolgarija - Madžarska 3:0, CSR - ZDA 3:0.
V zadnjem kolu se bo Jugoslavija srečala s Poljsko, ki pa je absolutni favorit dvoboja.
ŠAHOVSKA OLIMPIADA V MOSKVI
Jugoslavija-
L
Vse štiri partije so se končale remi • Po prvem finalnem kolu vodi Sovjetska zvezo
MOSKVA, 12. — Po žrebu sta se že v prvem kolu prve finalne skupine sestali moštvi, ki sta na dosedanjih olimpia-dah vodili velik boj za drugo oziroma tretje mesto: Argentina in Jugoslavija. V tem srečanju je bilo moč pričakovati zanimive in napete partije. Začetek le-teh na vseh štirih deskah je to res obetal. Cimveč potez pa so igralci vpisali- v formularje, tembolj so postajali položaji enostavnejši, prednosti pa — ki so bile zdaj na eni, zdaj na drugi strani — so izginjale. Takoj nato so bili sklenjeni remiji. V damski indijski obrambi sta Najdorf in Gligorič remizirala v 30. potezi, v španski partiji Matanovič in Bol-bochan v 36., partija Panno -Ivkov (katalonka), je bila re-
PRED NEDELJSKIM SREČANJEM Z MADŽARSKO
Težave pri sestavljanju jugoslovanske reprezentante
Kandidati za reprezentanci A in B trenirajo v Zemunu * Reprezentanca B je na treningu porazila zemunsko Sparto s 15:0
BEOGRAD, 12. — Po neuspelem izpitu p«*ti, lndone-z,.i vlada mrd jugoslovanskimi nogfirneffimi strokovnjaki
velika zaskrbljenost glede sestave reprezentance za nedeljsko srečaiue^ Madžarski bo kur .n® treh .'frontah Bt Časno in sičer v* BeogradtrT 'v "BudimpešTL'' V*' "Z^inufid** jb
zbranih na kolektivnem treningu 133 Igralcev; jz, katerUi
bo zvezni ,kapetan (Tirnanič i »piVot« Skerik in odlični i sestavil- A^ in B moštvo, 'frej dizator Baumruk. Madžari ning vodita'' poleg 'Tirnaniča
še trengfjaj ^larjanqv,ie in Cir rič. B reprezentanca je včeraj premagala zemunsko Sparto, ki igra v beograjski podzve-zi, s 15:0. vendar je bila Spar-ta preslab nasprotnik, da bi bilo mogoče delati iz tega rezultate kakšne zaključke. Na vsak način B reprezentanti niso igrali slabo in kar je glavno, mnogo so streljali na vrata.
Seznam udeležencev hitenja <?Nivea»
BUSTO ARSIZIO, 12. — S prijavo svetovnih prvakov
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn
ponoči lekarna Cristofoletti. Travnik, 14 - tel. 29-72.
— KINO —
CORSO. 17.00: ((Branim svojo ljubezen«, M. Carol, G. Fer-zetti.
VERDI. 17.15:	»Deževje v
Ranchipurju«. cinemascop, L. Turner, R. Burton.
VITTOR1A. 17.00: «Kadar je ljubezen poezija«, J. Scott; ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ?«
CENTRALE. 17.00:	»Zgodilo
se je v septembru«, J. Fontaine in J. Cotten; ob 21.15: »Onetiaš ali nadaljuješ?«
MODERNO. 17.00: «Prihajajo dekleta«, Bop Hope.
Pflf.P P070MAl./f,M V MILAH
TRENING TRIESTINE 1. moštvo - rezerve 5:0
\J prvem moštvu je zadovoljit edino Olivieri
Včeraj popoldne je imela Triestina svoj prvi letošnji trening na tržaškem stadionu, ki je bil doslej zaprt zaradi preurejanja igrišča samega.
Pod vodstvom trenerja Pa-sinatija je treniralo okrog 30 igralcev prvega moštva in rezerv, ki so najprej dobre četrt ure trenirali v skupinah z žogo, nato pa odigrali dva skrajšana polčasa v naslednjih formacijah:
1. moštvo: Bandini; Belloni, Toso: Petagna, Ferrario, Štolfa; Renosto, Olivieri, Brighen-ti, Szoke. Claut.
Rezerve:	Nuciari; Tulissi,
Brunazzi; Cazzaniga, Castelli, Freschi; Zaro. Masiero, Natte-ri, Petris, Tomad.
V prvem polčasu, ki je trajal 30’, prvo moštvo nikakor ni moglo povezati svojih vrst, in igralo se je predvsem na sredini igrišča. Rezerve so bi-
le v lahni premoči, kljub temu pa je 1. moštvo doseglo 2 gola, v glavnem po zaslugi desne strani napada, v katerem je bil daleč najboljši Olivieri, ki je tudi dosegel v 17’ prvi gol na glabok pred-ložek Renosta. Drugi gol ie dosegel Brighenti z ostrim pri-zemnim strelom.
V drugem polčasu so «titu-larci« zaigrali mnogo bolje, k čemur je v precejšnji meri prispeval Cazzaniga, ki je zamenjal Tosa na levem krilu, medtem ko je branilca igral Claut. Prvo moštvo je v tem polčasu dosfcglo tri lepe in u-i cinkovite gole po zaslugi Oh- zaupanjih vierjja	<£$z;»nigi	,	ffljf
in Szokeja v 22’................
Sodeč po današnjem treningu, namerava Pasinati poslati na prvo tekmo prvenstva v Milan enajstorico prvega polčasa z eventualno vključitvijo Cazzanige.
A reprezentanca pa bo igrala danes trening tekmo z zemunskim Jedinstvom in na temelju tega srečanja bo Tir-
nanič dokončno sestavil ekipo, ki bo reševala cast jugo-vanskega .nogometa proti izbrani enftjstorici Madžarske. TeikC-naj bo izid jutrišnje tre-•nmg tektrre takšen ali drugačen, dejstvo je, da si Tirna-nič dokaj beli glavo, komu Zaupati mesto v reprezentanci. Ce ne pride kaj vmes bo
vratih gotovo Beara, ki se vrača v svojo staro formo. Težave pa se začenjajo ze pri branilskem paru. Najboljša sta trenutno StanKovič in Belin, toda oba sta danes branilca. Vprašanje je. kako se bosta izkazala še Zekovič in Crnkovič. Podobno je s kril-sko vrsto. Standardni član Bo-škov je v slabi formi in iktb je s Horvatom na centru. Mnogi so mnenja, da bi ga kazalo zamenjati s Spajičem. ki je v dobri formi. Za levega krilca je največji kandidat Tasič, ker je Kostič se vedno poškodovan.
Največji križi pa so — kot vedno — z napadalno petori-co. Na tekmi z Indonezijo je zadovolil edino Milutinovič, vsi ostali: Kostič, Veselinovič, Zebec, Rajkov in tudi Vukas pa so bili izrazito slabi. Vključitev Kostiča, ki je trenutno najboljši strelec v državnem prvenstvu se ni obnesla. Vukas je igral pretirano individualno, ostali pa sploh niso streljali na vrata.
Kako naj si sedaj Tirnanič pomaga? Eksperimentirati z novimi imeni proti takemu nasprotniku kot je Madžarska, prav gotovo ne kaze. Opreti se bo moral pač se enkrat na preizkusere »starine« v upanju. da bodo — kot je ze njihova navada — proti močnejšemu nasprotniku boljše zaigrali, saj gre za same kvalitetne igralce, ki so ze marsikdaj opravičili izkazano jim
neodločeno 2:2 (1:1). Pri Samp-doriji je bil daleč najboljši Ocvirk, pa tudi v celoti je Sampdoria igrala dobro. Nastopila je v postavi: Bardelli; Farina, Agostinelli; Martini. Bernasconi, Vicini; Conti, Ocwirk. Firmani, Tortul (Ron-zon), Agnoletto.
Gole so doseglit v prvem polčasu v 25’ Firmani, v 26’ Bellot; v drugem polčasu v 2’ Valori ek. v 11’ Ocvirk.
mi v 25. potezi, Karaklajič Pilnik pa po 19. potezi si janske obrambe. Končen re-zultat je torej 2:2.
V ostalih dvobojih I, finalne skupine je CSP 'ZP* bila s Švico 1,5:2,6 (FibP Blau 0:1, remi pa so čane partije Pachman L 1
Šefe - Walter, Reifir
Kel-
ler): SZ vodi proti^Angll)1 3:0 in vse kaže, da bo Ker dobil prekinjeno partijo s re rosom (Botvinnik - ^'0*on,Bhj. , 1:0, Bronstein - Wade 1:0, * lips - Geller 0:1): Bolgarija1" Danska sta prekinili z L5..i (1) — Larsen - Padewskii i® Milev - Pamunsen prek., *rl . gov - Petersen 1:0. Cvetkov^ Ingerslen remi; Madžarska
Romunija 1:1 (2) —
Palanel 1:0. Barcza - ch°“’' tea prek., Benke - Trojanes prek., S'lagyi - Gicescu • ’ Izrael - Zahodna Nemčija 0-3.5 (3) — v prekinjenih: Pa V-,;. „„mŠkl ■’
tijah stojijo bolje ne; gralci.
M*
V drugem kolu igra slavija z Bolgarijo.
Po odigranju pr^hinjč111 partij so rezultati I. ko,a slednji: Nemčija - Izrael > 1,5, Bolgarija - Danska 2-s:IT’ Madžarska - Romunija 2:1 Sovjetska zveza - AngliJ* ’
(1), Jugoslavija-Argentina
LAHKA ATLETIKA
Tudi )uqoslovani v BukarešU
  K«
BUKAREŠTA, 12.	~
i rn
mednarodnem atletskem ^ tingu v Bukarešti od 1 17. septembra bodo s0 ^jap tudi jugoslovanski atleti’ ianovič (skok v višino) m jič (met kladiva), ter at ^ nje: Stamejčič (100 metrOJ' skok v daljino). Knez (1	^
800 m). Slamnik (400 in m). Kalusevič (met tanulovič (skok v vlSlB
Tudi Argentina tekmuje j Stanuiovic (skok v
O ,	.	Usenik (met krogle). Kotl“;_
za «PokaI sveta*
BUENOS AIRES. 12. — Prvič od 1. 1934 se bo Argentina udeležila nogometnega tekmovanja za »Pokal sveta«, katerega finale bo . I. 1958 v Stockholmu. V izločilni skupini se bo Argentina oktobra 1957 sestala s Cilejem in Bolivijo.
Prihodnje leto se bo argentinska nogometna reprezentanca pomerila še • v februarju ali marcu z Madžarsko v Buenos Airesu in junija s Češkoslovaško v Pragi. Datumi srečanj s SZ. Avstrijo in Turčijo se niso bili določeni, povratno srečanje s SZ pa je predvideno v oktobru 1957.
SMUČANJE
Sampdoria Monaco 2:2
GENOVA, 12. — Sampdoria je zaključila svoje priprave za prvenstvo z lepo tekmo proti enajstorici monakovske kneževine, ki se je končala
CORTINA DhAMPF.ZZO, 12. Predsednik mednarodne komisije za spust in slalom, je bil uradno delegiran za trasi-ranje proge za spust in slalom na 8. zimskih olimpijskih i-grah, ki bodo 1. 1960 v Squaw Valleyu v ZDA.
(met krogle in diska), -vič (100 in 80 m z oviT30„lj. Šikovec (100 in 200 m)-rovec (met diska) in 5°va ; vič (skok v višino).
Napovedan je tudi naS^ treh ameriških atletov: točskega v skoku ob Pa5Jjjj svetovnega rekorderja .' liamsa v teku na 100 ta skakalca Sheltona.
Odgovorni ureant® STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
fr*1
letni Itinn v Šhednji
predvaja danes 13. t. m' ob 18. in 20.30 uri na prostem MINERVA Ii|m'
Dušainsrcj
Od 21. do 22. ure te‘ep' zijski prenos uODNEHA ALI NADALJUJEŠ?*
mt cjmDntin
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. in 20. ufi na prostem DEAR film:
OTROCI LJUBEZNI
Igrajo: ETCHIKA SHOVREAU, JOELLE BERNABD’ LISE BOURDIN in JEAN CLAUDE PASCAL
Prepovedan vstop mladini izpod 16 let
Od 21. do 22. ure televizijski prenos ■ ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?»
OOOOOOOOOOOOOOO
r
IVAN BRATKO
1
11.
TELESKOP
ooooooooooooooooooooooooooooo^oooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^
MlSite VriijUči y boj’ tisoči Pa bodo 0StaIi kot žrtve represij nlJie Prav?> Du-šan je bil presenečen: take fjl Železnih	vznemirjale Zanj je bilo jasno; tam sto^.
i	. milijon sužnjev in iz njih srede prvi
koV-Ln 'hJ • nca je re®itev- Dušanu ni dalo spati saH>o■ , r, J Je najb°Uši, kako rešiti zapletene «kljuke» r 0v nniatnP vma,8a.tl boJazen v Mu. kako se uvrstiti v Efclmiii uraLln ne misliti na mamo, Elo, brate, sestre- V, ukaniti Machija, pridobiti Dnevnika in prelisičiti konfi(Je .ju
Ju	seJmu	n.enehn°	vsiljevale:	kadar	je	stal	vjPrf
t« J ,prfd kotli, preden ga je premagal spanec cjU J »Jv zbudlh Jutranji šumi. Poprej, ko se še niso od za rov se	je	včasih zazdel sam sebi kakor alpinci, ki so	w>t
in ohlapni postopali po stražarskih poteh. Zdaj pa je	^
PJčC1rCQa;„ki j® švistnila proti cilju - smislu življenja- ' f ec razgovorih se je Dnevnik odločil: povedal ie, da ^ m\o magal pri prikrivanju in dobavljal olje in deke, a da pa v rov ne bo šel.
Dušan se je vzravnal in pretegnil v jašku. Kakšna sprostiti telo in ude! Bil je sani. Crt .ie odhitel na odlagati Gata je slisal iz rova: delal je kakor mravlja, kakor P perpetuum mobile. Nenadoma zabobnijo nad njegovo n p« koraki. Kadar je bil v baraki, jih niti slišal ni, tu v Kj® oJj»: so silno doneli in odmevali. Prisluhnil je z vsem te‘JLd(P rahlo upognjen, s prsti desne roke stiskajoč spodnjo u®,0glef Koraki so se počasi oddaljevali. Dušan jim je sledil. “ se niso izgubili na drugem koncu barake. Nato novi K cela vrsta ljudi v teku, vrtinec trušča, ki se razvname 'fetl nad jaškom. «Kaj to pomeni? Se je kaj zgodilo?« <?e # nevarnost, bosta Ajdovec in Rogač opozorila Pola, ta P9-e le Napeto je prisluhnil proti vhodu. Ničesar ni ujel. TrU»0 porazgubil kakor pomladni vrtinec prahu.	^et«•
A ,J^isli so se mu Pomudile pri stanovalcih triintrK* ^ ji Ajdovec je na preži, Rogač pripoveduje najnovejše SP1’ krohota, le oči mu oprezajo vse naokrog. Skledar jč a
Na tleh se je kopičilo postrganega peska in kamenja, ki ga je vedno bolj oviralo. «Ce bo šlo tako naprej, izkopljem danes tri metre.« Doslej je bil najdaljši izkop dva metra. Z močnimi, velikimi rokami je potiskal grušč k nogam, od koder ga je odnašal Dušan. «Do večera Dom že pod žicami, nato sentinela, koruza, prostost.«
Vlažna roka mu je krepkeje stisnila strgalnik. Misli so mu švigale nazaj: selitve, zavesa, pila, lopatka, brlivka, strgalnik. Korak za korakom. S kolikšno ljubeznijo ie vse to napravil! Ko je zadnjič izdelal «smetišnico», je ves nasmejan pritekel k Stefanu, skrivajoč lopatko za suknjičem. Štefan ga prvi hip sploh ni razumel. Začuden ga je pogledal Sele takrat se je Gato zavedel in mu razkril svoje veselje. Včeraj pa se je igral kar z vsem: s smetišnico, strgalnikom in zagozdo. Težkal jih je po rokah, jih metal v zrak in si zabadal strgalnik v kožo, kot da bi preizkušal njegovo ostrine. Potem pa ga je kot četniško bodalo dvignil nad Črtovo glavo in divje izbuljil oči. Crt se je skremžil od strahu in mile prošnje, nenadoma pa je zagrabil Gata za roko in ga vrgel vznak na ležišče. Strgalnika pa mu Crt le ni mogel izviti...
Gatove misli in spomini so se utrinjali v temi telesnega napora: porajali so se in izginjali nedomišljeni. Ko je kmalu po prihodu v kampo ležal na svojem prvotnem ležišču, mu
je prvič šinila v glavo misel na rov. Tistega dne je ležal stari Miha na sosednjem pogradu, zvijal žico in jo spuščal skozi špranjo v klet. «Kaj pa boš s to žico?« ga je mirno vprašal. Miha ga je pogledal izpod čela: «Kuhalnik bom delal.« «Ku-halnik?« «2ico bom priklopil na napeljavo in jim kradel tok. Ce mi bodo z doma poslali koruzno moko, si bom skuhal žgancev. Tudi drugi delajo tako —» «A, zato so žarnice tako medle, kadar začno kuhalniki delati!« — Miha je spet začel odvijati žico in jo spuščati v špranjo. Gato ga je gledal v obraz, ki je bil uprt v tla: še bolj droben, izpit in star se mu je zdel ko po navadi, kadar ga je gledal iz oči v oči. Hipoma pa mu Je — kot gospodinja posoda iz rok — ušlo: «Kaj pa meriš z žico?« «Rad bi zvedel, koliko je od poda do zemlje.« «Cemu ti bo to?« Nato Miha tiše, zaupneje: «Ti še ne veš, kaj je kolera!« Mihi so tako izstopile oči, da je Gato videl ves njihov temnorjavi, vedno na pol skriti krog z zenico v sredi. «Srečal sem se z njo v prvi svetovni vojni v Karpatih.« Miho je bilo očitno strah. «Pa kaj nameravaš?« je silil vanj Gato. Miha je šepnil: «Ce bi izbruhnila kolera, nas bi vse pobili. Jaz pa bi se jim rad skril. Izkopal bi si jamo, pa merim, koliko je do zemlje.« Mihova groza pred kolero in misel na jamo je Gata spodbodla na razmišljanje o rovu. To Je bilo še pred oficirskim begom. »Ko sem takrat sprozii predlog o rovu, me ni hotel nihče poslušati. Zdaj pa je le prišlo na moje.« Udaril je z vso	močjo s strgalnikom.	Majhen
plaz peska se mu je usul proti	prsim.
Dušan je na dveh koncih spel deko z žico. Potem jo je skrbno pretipal. Je dovolj trdno speta? Bo prikladna za odnašanje peska, kamenja in zemije? Danes so se prvič odločili za deko. Lesena škatla se ni več obnesla. Za dviganje zemlje iz jaška je bila dobra, v rovu pa se je spopadala s krhkimi stenami in jih krušila.
Dušan se je z deko splazil h Gatu. Otipal je njegove gole noge. Gato je prenehal kopati. Zaslišal je nov šum, drugačen ko pri strganju; Gato je odrival	izkopani	grušč	proti	nogam.
Dušan se je pomaknil še bliže	k njemu.	Pred	sabo	je imel
deko. Zajemal je polna prgišča peska in jih spusčal vanjo. Čudil se je. šele dobrih deset minut je Gato kopal in že ni
bilo ne konca ne kraja dragoceni izkopanini. Deka je bila že nabrekla.
Začne se plaziti nazaj: Najprej sam, nato pa — ležeč na trebuhu — z iztegnjenimi rokami zagrabi deko in jo povleče k sebi. Ni je lahko premakniti, pritegniti k sebi, pod prsi. Potem spet — najprej sam, nato deka. Vsak gib je previden in premišljen. Poprej se mu je včasih škatla zadela ob rob in naenkrat ni šla ne naprej ne nazaj. Moral se je ves napeti, da jo je premaknil. Takrat je navadno odtrgal del stene in s stropa sta se začela usipati zemlja in kamenje, še nanj se je usulo kakor droben dež.
Takoj po prvih metrih je spoznal, da je deka boljša, voljna, mehka. Ni se zatikala. Njeni dotiki sten so bili nežni kakor poljubi in niso izzvali ne hrupa ne krušenja. Z naporom se je še nekajkrat pognal nazaj in pritegnil deko. Bil je v jašku.
Crt ga je že nestrpno pričakoval, pograbil deko in izsul njen tovor v leseno škatlo. Kamenje je zaropotalo.
«Počasi, kam divjaš!« mu je siknil Dušan. Crt pa je že dvignil škatlo na gornji rob jaška in se pognal kvišku. Odnesel je tovor na odlagališče, ki je bilo na levi, nekaj metrov od jaška.
Dušan je odvrgel srajco. Bilo mu je vroče, bil je moker. Gato je vsakih deset minut izkopal za eno deko. Dušan se je brez oddiha poganjal naprej in nazaj in odvažal. Ob lučki v jašku je pogledal deko in opazil, da je že na več mestih strgana, saj pa je tudi že petnajstkrat romala po razritem rovu. Ob straneh se je cefrala, v sredi je bila že kar nitkasta. Dušan se je spomnil Dnevnika. Včeraj mu je dal to deko: bila je njegova last, skorajda nova, svetlorjava, lepa. Dnevnik jo je imel skrbno zlozeno pod snojim zglavjem. Potem jo je vzel v roke in jo gladil ves zarhišljen. Morda je mislil n*, usodnost akcije, za katero jo daje? Morda ga je vezal nanjo spomin na mamo ali ženo? Izročil mu jo je, kot da bi šlo za slovesno daritev. »Čuden človek, ta Dnevnik.« Odkar sta se sprla zaradi »recitacije« sta bila drug z drugim zelo previdna. Ko mu je Dušan prvič povedal, da nameravajo izkopati rov, ga je Dnevnik vljudno vprašal: «Kopljete, da se vas nekaj
zraven blodi ubogi hlapčič.
(Nadaljevanje
sl*
,ii)