Leto V Cena 15 lir PRIMORSKI DNEYHIK z aretacijami in sojenjem ©LASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAHO0A ZA TRŽAŠKO ©SEKLJE 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 23. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbpa. postale ate v. 69 (1159) Prednji petek smo na tem citirali in obrazložili P men De Gasperijeve izjave :rimskem parlamentu, da jegova vlada ob vstopu v „ “rt**! Pa^t ne bo postavila nobene zahteve glede Trsta. Jlr?®8 P,a citiramo dopolnilno javo glede tega vprašanja, v podal Predvčerajšnjim y rimskem senatu De Gasperi-li«.QiZurian-’i minister, znani conte Sforza. Dejal je: nri,s®° v maj novejšem času novi predlog' da bi ^ po-v°;?° govorilo o tržaškem gu- tav? fJU’ smo storili zaradi :;ga\ker sem cenil, da nam bo MflaJjaje ostajanje anglo-a-mertpke posadke v tem mestu Pf°ti kakršni koli trnu? e oborožene avanture bn IC ^obodnerau ozemlju, ki na ta način zajam-atiJL? fLrani vseh podpisnikov atlantskega pakta». st^k°r vidimo, je bil to pot ^diplomatski lisjak prisi-n. P°vedati resnico, s katero 3pL ^asperijeva vlada že vsa na rt®V0?eSa obstoja ni hotela kovnii1 £ 10 ie skrbno zakrin-vpri« * 0 so namreč ean° trdiii, da hočejo Trst da v, ,a Italijo, ne pa za to, tk-P r !am ostale anglo-ameri-vstfin.f Toda s trenutkom narifwJa T imperialistični na-la if Pakt, je Italija posta-mPwiVi.dna lutka v rokah a-morii h ™Perialistov in bo DomTT, Po Potrebi odstopati Pomorske in letalske baze in sa £ar Sternu spada. Zato so Trsti1! tudi Javno odreči rners tilL3 6 že seda3 v veliki ba»i taksna ameriška vojaška ter tn?nPosadi:o 10 000 vojakov lariii lrni in tolikimi vojnimi terii -^d: imperialistični in-stov italijanskih klerofaši-jo » ,eJ popolnoma krije-risn-„°SVaialnimi načrti ame-sevpialmperiaiistov' m se Jim tem G. nu.Jno podrejujejo- S sti se italijanski klerofaši-let tiirekli:> najmanj za deset zahtT. razvpiti in razbobnani in n Lza Priključitvijo Trsta sklad« 1 s •t'erri ~ vedno v reši s ?V0Pmi bitnimi inte-glo - T~-di?ektno podporo an-dn t„i?eri5kim imperialistom sta T® nega pretvarjanja Tr-v — Singapur. J alf6 Ji°m° Se Posebej poudar-Sloiz! kie„ tudi izJava grofa Mia /L, izjava De Gaspe-tr0jnF P0^ni dokaz, da je bil rla,; pred=°g zapadnih impe-k ItainT 0 Priključitvi Trsta in s;-oiLZS0li volivni manever m j° za POdžiganje razdava?, obema sosednima taroda®a in ki naj bi netil mržnjo med ita-''alstvT^1 ‘n slovenskim prebi-^Uvom v Trstu. Čeprav je brez ,t.a Predlog praktično tovo v ?ave\ ga bodo prav go-ki Driuv1116111™6 svrhe ob vsadila pogrevali. bi le °b tej pridaj 1 ’ - „ nam ni znano, Zadnip / Italija vprašana 0 kateri0 glede guvernerja. Pred Var!? ?e ie razpravljalo SaJ ItaiL 0 nma svetom OZN, °2N sn Ja nj niti še članica sveta. manJ pa Varnostnega Pašejl^o vPraSania pa leži po iogi’nn ^nenju v dejstvu, ki tališča ni o iz najnovejšega glede Tre Gasperijeve vlade deče; D« rf’ dejstvo je sle-vlada, ki D« /V’ aejsivo le izraz vT^P^ijeva v' ?aliji cm , ga razreda v izjavijo ra in nedvoumno etntakpma Je danes in po-> obvez ^ VE0 d°bo traja-6a pakf? Podpisnic atlantske-?5set iPf ’ 1. znaša najmanj ? Jamstva najbolJSa obramba ZIagano itoi?a tisto znamenito «o - am ^anstvo Trsta an-Posadka „ ,a imperialistična JapJe Tr<;to b J' Pretvar- l^Perlaiiat?!«7 anglo-ameri;ko 'bi bazo rf?? v°JaSko pomor-h v sedan? te.ga zaključka LaliJanski lrnPenalizma °ral tiuir, da.joč'1 razred nuJno priti izhLo?n!e,d0 tega zaključene in nP‘L iz..Protidemokra-^tettiu ii !cne termedna- sovražu?kratiCnemu gl' V mesto S predpostavke. 1 sklop ifTl? spada izključno t Je edin- države, ki zaradi pravico ‘Ul S, '?» mesto „ k n»iui ^Udarili i?1?0 že veSkrat h?b°vno stnn le bilo to DPSVetovan hf3 eno na zadnj em f^tije T dJu Komunistične £ L m. e to rSa.0zem ja d,ie ta c!onalistk*? reakcionarr o in t l5 dali?° zahteyo otl le-p?Variaia tn m do danes za* ® -«°aspe' llil ^°muntsMrnVpra Ja Tr' stM- budila nl?a PartiJa ita- hffSj reakcionPa0rnlh tisle™u ift ‘ stičnih iti, r rnih npclo- člJ Sedanjem !3ansklh ki tVR Italije™ tr®n«tku vklju-'go; i,_J.: .v. atlantski pakt Ljudstvo ne bo šlo za Interes© Wai! v vojno Sfreeta Vedno novi protesti se dvigajo proti atlantskemu napadalnemu paktu, ki mu je namen zasužnjiti svobodne narode - Ljudstvo je dovolj močno, da bo lahko preprečilo nove vojne spletke Atar st;- g° i’o itaiMsTr';‘!u,SK1 Pakt Pre vladi, klerofašl- anglo-ameri-kr e!itn° pod’ ke imperiall- PARIZ, 22. — Francoski parlament, ki j.e danes zopet začel svoje zasedanje, je odbil Duclosov predlog, naj bi se takoj začela diskusija o atlantskem paktu. Duclos je v svojem govoru pou-daril, da ima ljudstvo pravico zvedeti resnico, in je zahteval, naj se takoj začne debata. Poudaril je dalje, da jemlje pakt Franciji neod. visnost in da bo moralo francosko ljudstvo nositi veliko breme za oboroževanje. Kakor v Franciji in Italiji, se tudi drugod dviga ogorčeno ljudstvo s protesti proti novi vojni nevarnosti K0 je danski zunanji minister v parlamentu zagovarjal atlantski pakt, so skupine mladeničev dviga, ie v .tribunah velike transparente napisi: Mladina pravi paktu ne! «Nočemo se boriti za Wali Street!« V zvezi z načrti ameriških imperialistov, ki hočejo potegniti špansko ljudstvo v vojni tabor po sledi generala Franca, je centralni komitet Komunistične partije Španije objavil poročilo, • v katerem poudarja, da se špansko ljudstvo ne bo smatralo vezano po nobeni obveznosti, ki jo bo vlada Francove Španije sprejela do ameriških militaristov. V poročilu se poudarja, da špansko ljudstvo smatra za svojo sveto dolžnost boriti se proti vsem dogovorom in paktom, ki ogrožajo svobodo in neodvisnost ljudstva. Spari, sko ljudstvo se bo borilo za mir, za republikansko Španijo in za zmago demokratičnih načel v svetu. Val divjega terorja, ki divja v Belo namestnikov na londonski konferenci LONDON, 22. — Namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo so danes nadaljevali razpravljanje ,p štirih točkah/ki se nanašajo na jugoslovanske zahteve, toda niso se mogli sporazumeti. Francoski delegat pa je izjavil, da bi bil pripravljen razpravljati o ostalih točkah, ki se ne nanašajo na jugoslovanske zahteve, če bi tudi ostali zahodni delegati pristali na to. Sovjetski poslanik Zarubin, ki je član sovjetske delegacije pri OZN, bo odpotoval iz Londona proti koncu meseca. Sedaj se še ne ve, kdo ga bo nadomestovaj na londonski konferenci. Španiji proti najboljšim demokratičnim in antifašističnim borcem, se vodi z očitnim namenom, da Franco izpolni vojaške obveznosti, ki jih je prevzel pred ameriškimi imperialisti. Poročilo poudarja na koncu, da špansko ljudstvo ne bo nikoli dvig. nilo orožja proti domovini socializma in proti drugim državam socialističnega tabora, tabora miru in demokracije. Radio osvobojene Kitajske poroča, da je tiskovna agencija tiNovi glas« objavila članek, v katerem se izjavlja, da predstavlja atlantski pakt kršitev listine OZN in ima organizirati kapitalistične države pod vodstvom ZDA za ofenzivo proti Sovjetski zvezi. Z druge strani ima ta pakt in pakt na Pacifi-ku namen zatreti osvobodilna gi- banja v raznih deželah. Čeprav so mednarodni reakcionarji napravili, nov korak .V pripravljanju vojne, se ta lahko prepreči, ker jo vsi narodi sveta sovražijo. Reakcionarne skupine raznih držav, vštevši kuomintangove reakcionarje, sku-lajo zopet priti do svoje prejšnje moči, toda ljudstvo teh držav je dovolj močno, da bo lahko preprečilo nove vojne spletke. Isti radio poroča, da je 64 kitaj, skih intelektualcev, med katerimi so profesorji, juristi, filozofi in novinarji, sklenilo, da bodo poslali delegacijo na svetovni kongres za mir, ki bo 20. aprila v Parizu. Sklenili so, da bodo izdali manifest, ki bo obsodil spletke reakcionarjev raznih držav, ki pod vodstvom ameriških reakcionarnih sil hujskajo na novo vojno. PEOTEST ASSZZ proti Tr^fat v at lan t §Ri palet Antifašistična slovensko - italijanska ženska zveza za Tržaško ozemlje je na seji izvršilnega odbora dne 22. marca 1849 sprejela sledečo resolucijo, ki jo bo odposlala pripravljalnemu odboru za svetovni kongres za mir: V imenu demokratičnih ženskih množic, vključenih v organizacijo ASIŽZ za Tržaško ozemlje odločno protestiramo proti atlantskemu paktu, ki služi anglo-amerišktm imperialistom za napad na Sovjetsko zvezo in države nove demokracije in za pripravo nove svetovne moritve. Z največjim ogorčenjem so demokratične ženske množice sprejele vest, da je tudi Trst vključen v ta vojnoneiilski pakt, in pribijajo, da se je to zgodilo mimo volje in proti volji tržaških demokratičnih množic, ki se borijo za spoštovanje mirovne pogodbe, ki tvori osnovo za dosego trdnega miru na našem ozemlju. Z vključenjem Trsta v atlantski pakt so postali nameni, ki jih imajo z njim anglo-ameriški imperialisti, otipljivo jasni in terjajo od demokratičnih žena, da se strnejo še tesneje v borbi proti temu, da bi postal Trst eno izmed žarišč nove vojne. Porok tega, da ne bodo v svoji horbi proti imperializmu nikoli popustile, je njihova pretekla in sedanja borba proti imperializmu ter njihovi napori za dosego borbene enotnosti vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja. S svojo vztrajnostjo in odločnostjo v borbi proti imperializmu dajejo svetovnemu kongresu za mir, ki je sklican na pobudo Mednarodne demokratične federacije žene in mednarodnega koordinacijskega odbora intelektualcev, najtrdnejši dokaz svoje privrženosti. IZVRŠILNI ODBOR ASIZZ Nadaljuje se debata o atlantskega paktu v rimskem senatu Razpoke v De Gasperijevi fronti Po vsej Italiji se bodo razpredli odbori za mir, ki bodo vodili ostro borbo proti zločinski politiki vlade - Govor senatorja Negarvilla je zadel v živo De Gasperijeve pajdaše, ki so izzvali pretep Volitve 1948 DAiiGV i i-G i-OTREBI . RIM, 22. — Na današnji seji rim. skega senata je prvi govorit general Bencivenga, ki je govoril o paktu z vojaškega stališča in je poudaril, da bi v primeru vojne morala Italija utrpeti prvi sunek, Atlantski pakt 1S49 ker potrebujejo ZDA vsaj leto dni, da lahko Izvedejo mobilizacijo in pripeljejo svoje sile v Evropo. Med svojim govorom pa je pozabil, da je Jugoslavija v protiimperia.listič-nem taboru ob strani Sovjetske Zaključek JCravčenkovega procesa 1 razkrinkanjem iitfafalca ie list Jesteftrisfmplses" »asravH svojo deta! Izmenoma so se oglasili še ostali odvetniki. Spregovoril je tudi dr žavni tožilec, ki je dejal, da prepušča, da sodišče razsodi po svoji modrosti, ne da bi on kaj vplival ha sodbo. Tedaj se je na svoj patetičen način oglasil že Kravčenko, ki se je drznil omenjati vzvišene žrtve bor-Odvetnik Nordmann je zaključil svoj govor, v katerem je še enkrat cev’ki so dali svoje življenje v bor-poudaril obtožbe proti Rravčenku • Razsodba bo izrečena 4. aprila izdajah* Iažizmu’ mt-dtem ko ie 0,1 PARIZ, 22. — Na današnjem nadaljevanju Kravčenkovega procesa je odvetnik Nordmann nadaljeval svoj obrambni govor, ki je prav za prav le obtožba Kravčenka. «Knjiga «Izbral sem svobodo« ni nič drugega kot ponavljanje obrabljenih tem protisovjetske propagande«, je dejal Nordmann v svojem govoru. ((Trideset let je že tega, kot je dejal moj klient VVurmser, ko nam pripovedujejo iste zgodbe«. Ko je zavračal trditve Kravčen-kovih prič, je dejal Nordmann, da so ((razseljene osebe«, ki so zanj pričale, več ali manj vse izdajalci ste pri uresničevanju njihovih načrtov pretvarjanja Trsta v angio-ameriško imperialistično vojaško pomorsko bazo. In nobenega dvoma ni. da bo imperialistom ta baza pri uresničevanju njihovih napadalnih načrtov proti državam ljudske demokracije in proti Sovjetski zvezi slutila kot ena glavnih odskočnih desk. Iz vsega navedenega torej sledi, da je nemarksistično in neleninistično stališče KP Italije glede tržaškega vprašanja moralo nujno dovesti do tega, da je v sedanji fazi imperialistične politike poslužilo kot orodje v njen prid, a^v škodo svetovnega demokratičnega in protiimperlalističnega tabora. Po Sforzinih izjavah pa je naloga tega tabora, predvsem pa tržaškega demokratičnega gibanja, da se še odločneje bori za spoštovanje mirovne pogodbe t. j. predvsem za imenovanje guvernerja ins tem — v skladu z njenimi določbami — za odstranitev okupacijskih čet s Tržaškega ozemlja, s čimer bo njegova cona A ostala Izven krempljev atlantskega oakta. Trst sam pa postal Izključno trgovska luka zaledja, iz katerega je nastal z vsemi pogoji za ponovni razcvit in blagostanje. svoje domovine. Glede Neumannove pa je izjavil, da jc njen očim filozof Buber pisal iz Tel Aviva in jo preklical. Komunistični voditelj Neumann je bil njen drugi mož; pozneje se je še poročila. Neu. mann pa je bil likvidiran, ker je bil trockist in vohun. Na zaključku svojega govora je dejal odvetnik Nordmann, da je bilo dovolj dokazov, da so bile obtožbe proti Kravčenku utemeljene. «Z razsodbo, ki bo nam v prid, bo sodišče sankcioniralo načelo, da je tisk v Franciji še svoboden, da se lahko bor; protj propagandi tistih, ki hočejo vojno«. Za Kravčenkom je prečital svojo izjavo Morgan, ki je dejal: «Ce bi moral ponovno začeti, bi ravnal na enak način. Da namreč čitatelj lahko pravilno presoja knjigo »Izbral sem svobodo«, je bilo potrebno razkriti, kdo je avtor te knjige. Zaradi tega so aLettres Francaises« objaviie inkriminirane članke. S tem da so obtožile provokatorja, izdajalca, lutko, ki jo vodijo temne sile, so «Lettres Francaises« storile svojo dolžnost.« Po daljši izjavi Wurmserja se je današnja razprava končala ob 22.10. Vse debate tega procesa so se s tem zaključile in razsodba bo razglašena v ponedeljek 4. aprila. zveze, in je govoril «o možnosti, da bi Jugoslavija pristopila v pakt«, ter izrazij zaskrbljenost za (dtalijanstvo Julijske krajine« v primeru vojne. Zaključil je, da bi morala Italija ostati nevtralna, in da bo glasoval proti paktu. Nato je govoril liberalec sen. Lucifero, ki je zagovarjal vstop I-taiije v pakt. Za njim je govoril turinski župan komunist Negarville. Dejal je, cia predstavlja vsč obnašanje vlade v zvezi z atlantskim paktom varanje ljudstva in parlamenta. Poudaril je nato miroljubno politiko Sovjetske zveze in omenil zadnje Stalinove izjave, ki jih v Italiji niso sprejeli s pozornostjo, kakor so zaslužile. Tudi glede Trsta je Sovjetska z veka dokazala svojo spravljivost, ko je sprejela angleški predlog za imenovanje švicarskega državljana za guvernerja. Dalje je Negarville izjavil, da je gotov, da bodo zavezniki zahtevali vojaška oporišča v Italiji, ki se jih je Italija s paktom obvezala dati na razpolago. Izrazil je dalje prepričanje, da so v De Gasparijevi protikomunistični fronti že nastale razpoke in da so stranke večine v krizi, kajti tudi demokristjanski in socialde-rnokratični delavci pristopajo k odborom za mir. Ti odbori bodo razprežen, p0 vsej Italiji in bodo vodili ostro borbo za mir. Pri tem je omenil tudi delavca, ki je v Terniju padel med demonstracijo proti paktu. Končno je izjavil, da j bo opozicija s svojo akcijo prepre-i čila vladi izvedbo njenega zločin-skega načrta. Proti paktu je nato govoril še senator Labriola. Po govoru senatorja Negarvillea je prišlo v na-sprotni dvoran; do prerekanja in nato tudi do pretepa med nekaterimi demokristjanskimi in saraga-tovskimi senatorji na eni strani ter komunisti in socialisti na drugi strani. Seja je bila zaključena ob 21,10 in odložena na jutri ob 10. in 16. soiijotsKa deisgicijaiiri ozn imenoval namestnika zunanjega ministra ZSSR. Gromika za šefa sovjetske delegacije na tretjem zasedanju glavne skupščine OZN.. Gro-miko je danes odpotoval v New Tor k. Razen Gromika bodo člani delegacije: Predstavnik ZSSR v Varnostnem svetu in namestnik zuna-njega ministra Jakob Malik, sovjetski poslanik v Veliki Britaniji Zarubin, sovjetih poslanik .v ZDA Panjuškin in sovjetski predstavnik ZSSR y goapcdaiskem jn socialnem svetu OZN Carapkin. Isti radio je javil, da bo Kiseljev vodil belorusko delegacijo. Pomagali mu bodo Smiiak, Stepaienko ih Komulka- Tarašenko pa bo vodil ukrajinsko delegacijo. Pomaga-li mu bodo Demčenko, Galgan in Kovalenko. Gromiko in Kiseljev sta danes prispela z letalom v Pariz. z aretacijami in sojenjem naših hercev za svobodo F Zahtevamo, da tovariša Luxo in Desantija ter vse ostale zaprte antifašiste oblasti izpustijo na svobodo PRAGA. — Češkoslovaška vlada le odobrila trgovinski dogovor z Jugoslavijo, ki je bil pred kratkim skienjen. 2e včeraj smo poročali, da je civilna policija predvčerajšnjim v zgodnjih urah aretirala našega tov. Giordana Luxo, znanega antifašističnega borca in sindikalista. Danes pa smo izvedeli, da je bilo istočasno aretiranih še okrog Iti oseb, med njimi tudi tov. Desanti, član izvršilnega odbora Enotnih sindikatov. Po poročanju tukajš njega časopisja, so aretiranj zadržani v zaporu in se nahajajo na razpolago uSpccial Brancha». Baje so obtoženi v zvezi s tistim zločinom v zadnjih treh letih, toliko, krat spominjanim, ki se mu strokovno prartii «sequestro di perso-na.». Ni dolgo, odkar smo pisali, da naše ljudstvo še ni pozabilo postopanja sodišča proti partizanom, ki so jih postavili imperialistični predstavniki na zatožno klop. Openske partizane je sodišče obsodilo na skupno 48 let zapora, 3 partizani iz Lokve so bUi obsojeni na 43 let zapora, ker so bili osumljeni umora belogardističnega spi-jona. Štirje partizani iz Furlanije so bili obsojeni na 58 let ječe itd. Od včeraj dalje pa smo priča novemu procesu io katerem poročamo na 2. str.) proti našim tovarišem, antifašističnim borcem, ki so jih postavili pred sodišče samo zaradi tega, ker so leot člani rednih in zakonitih oboroženi h formacij leta 1945 izvrševali povelja svojih predpostavljenih in justifi-cirali od vojaškega sodišča s p ra-vomočno sodbo obsojenega agenta zloglasne zločinske Colottijeve tolpe, agenta, ki je prisostvoval mučenjem najboljšth antifašističnih borcev za časa najtežjega nacističnega terorja. Ti tovariši, katerim so pri izvrševanju svoje službe v njihovih ušesih odmevali pozivi angleških in ameriških radijskih postaj, da je treba uničiti vsakega fašista in nacista in slehernega njihovega hlapca, se morajo danes zaradi vršenja svoje službe in doslednega izvajanja radijskih pozivov, zagovarjati pred sodiščem kot da so zagrešili zločin, ko so izvrševali nalogo, ki jim jo je poverilo vse zatirano svobodoljubno ljudstvo. Pod izgovorom raznih «seque-stro di persona« pa so tukajšnji oblastniki postavili zadnja leta že mnogo antifašistov na zatožno klop. Skoro vedno pa je šlo zopet prav za tiste naše tovariše, odločne in dosledne protifašistične borce, ki so poslušali in se odzvali večletnim vsakodnevnim in nenehnim pozivom angleških in ameriških, radijskih oddajnih postaj, ki so pozivale vse in vsakogar, da na vsakem koraku, kjer najdejo fašista ali nacista, da jih na vsakem koraku neusmiljeno iztrebljajo in uničujejo. Kaj se je dogajalo zadnja tri leta? Prav te tovariše so tukajšnji oblastniki pod vrhovnim poveljstvom tukajšnjih imperialističnih predstavnikov za takšno dosledno protifašistično borbo sodili in obsojali. Nekaj mesecev je sicer ta gonja proti doslednim antifašističnim borcem prenehala. Te dni pa se je po večtedenski pripravi po reakcionarnem časopisju ponovno začela, 'čakaj? Menimo, da ni potrebno biti žeto bistroumen in opaziti, da se začetek ponovne gonje proti doslednim borcem za svobodo začenja ravno v trenutku, ko vse politične stranke tukajšnjega ozemlja stopajo v predvoihmo borbo in pripravo na prve upravne volitve v coni A Tržaškega ozemlja. Jasno je, koga hočejo s to gonjo prizadeti. Prizadeti hočejo vse tukajšnje demokratično gibanje na ta način, da se hoče pred sodiščem dokazati, da so člani tega gibanja med njimi premnogi z vodilnih mest, krivi navadnih zločinov, kot so «sequestro di per-sona», ubijanja organov okupacijskih fašističnih in nacističnih agentov in pripadnikov znane Co. lottijeve zločinske tolpe, agentov, katere bi hoteli sedaj prikazati kot nedolžne žrtve zločinskih rok in jih tako rehabilitirati. Z blatenjem posameznih pripadnikov demokratičnega gibanja hočejo oblatiti celotno demokratično gibanje in ga tako pred širokimi ljudskimi množicami spraviti ob ugled ravno pred volitvami Toda naše ljudstvo prisostvuje in gleda to igro tukajšnjih imperialističnih predstavnikov in njihovih podrejenih oblastnikov že četrto leto in točno vidi zadnje cilje te igre. Antifašistični borci, katere vlačijo sedaj pred sodišče, so namreč sinovi našega demokratičnega delovnega ljudstva Ut so s svojo borbo vršili le ljudsko voljo. Zato zahtevamo: Prenehati je treba s preganjanjem, aretacijami, zapiranjem, vlačenjem po sodiščih, sojenjem in obsojanjem najdoslednejših protifašističnih in proiinacističnih borcev ! Obsojene antifašiste je treba nemudoma izpustiti iz zaporov in namesto njih zapreti vse tiste fašiste, ki se še danes sprehajajo po tržaških ulicah, kot n. pr. škvadrlst Bruno Cesca, Id se je te dni ponovno pojavil v Trstu in se po ulicah smeje v brk svojim žrtvam. Dovolj je z rehabilitacijo fašistov ! Zahtevamo, da oblasti takoj izv pustijo na svobodo tov. Luxo, Desantija in vse ostale tovariše, ki so jih predvčerajšnjim zjutraj aretirali! MaMifa irol PARIZ, 22. — Tri komuniste, ki so jih aretirali, ko so proti komunistom sprožili veliko kampanjo takoj po Thorezovih izjavah, so danes iz-j pustili na začasno svobodo, Ti so glavni urednik tednika «Regards» Pierre Juin, Paul Pellas, ki je nameščen na komisariatu za atomska raziskovanja, in Paul Moret, ki je bil nameščen v ministrstvu za proizvodnjo, ko je bil minister Marcel Paul. Izpustili so jih na začasno svobodo, ker je vojno ministrstvo izjavilo, da ne dokumenti, za katere gre, ne nanašajo na nobeno tajnost o narodni obrambi. PARIZ, 22. -javlja, da je Moskovski radio ministrski svet Vojni hujskači i/ 20/1 organizira jo zbaritaila progi siri miZiznEuiiLrit Amerišhci vlada odreka vizume znanstvenikom za udeležbo na konierenci za mir v Nem Yorku MOSKVA, 22. — Kot poroča a-gencija Tass, je delegacija sovjetskih intelektualcev zapustila Moskvo, od koder je odpotovala v New York, kjer se bo udeležila konference znanstvenikov in umetni, kov za obrambo miru. Delegacijo, ki jo vodi Aleksander Fadejev, glavni sekretar Zveze sovjetskih pisateljev, sestavljajo še Aleksander Oparin, elan akademije znanosti SZ; Dimitrij Šostakovič, zaslužni umetnik SZ; Peter Pavlenko, pisatelj; Caureli in Gerasimov, umetnika, ter Ivan Rožanski, tajnik delegacije. Kako pojmujejo idejo borbe za mir nekateri ((znanstveniki« v A- meriki, se pa vidi najlepše iz dejstva, da je prof. filozofije na new. yorški univerzi Sidney Hook, sklenil, da organizira istočasno, ko bo v New Yorku kongres intelektualcev za mir, svoje «protizborova-nje«. Po mnenju Hooka je namreč ta kongres samo «tri'ouna za komunistično propagando«. Ameriški imperialisti so našli še druge uslužne hlapce, ki v telegramih na zunanjega ministra Deana Achesona «ostro protestirajo« proti izdaji vizumov delegatom iz Sovjetske zveze in vzhodne Evrope za prihod v ZDA na omenjeno konferenco. Dr. Harold Shapley, predsednik Človek, ki ima priložnost prebirati mednarodni demokratični tisk, bo takoj opazil, da so zlasti v zadnjem času vsi njegovi glavni članki naperjeni na razkrinkavanje napadalnih in vojnohujskaških načrtov anglo-ameriških imperialistov in hkrati za mobilizacijo najširših demokratičnih množic po vsem svetu, da te načrte odločno preprečijo. Somažnik številka 1 mednarodnega demokratičnega gibanja je torej anglo-ameriški imperializem in reakcionarne vlade vseh kapitalističnih držav sveta. To je iz svetovnega demokratičnega tiska jasno razvidno. Ce bi se torej Vidalijev sli Lavoratore« hotel imenovati demokratičen časopis, bi moral tudi on smatrali za sovražnika štev. 1 anglo-ameriški imperializem. Toda Vidalijevo glasilo ni tega mnenja. Njegovi glavni članki niso naperjeni proti temu imperializmu in reakcionarnim vladam, ki mu služijo, temveč so naperjeni proti novi Jugoslaviji in prot i komunistični partiji, ki je tam na oblasti. To je njihov sovražnik številka 1. Ce pogledamo glavne članke Vi-dalijevega glasila zadnjih dveh dni, ne najdemo v njih skoro ničesar drugega kot izraze ebanda di assas-sinis, sarmi, munizioni ed aerei for-niti dagli Stati l/niti a Tito«, «pas-saggio deciso di Tito agli imperialisti« sagenti di Tito e membri del-la DZ organizzano una serata Lastne laži ga culturale soito Vocchio vigile della poliziav, agli agenti di Tito hanno fatto arrestare due compagni», «gii agenti della banda degli assassini politici di Tito tentano di soffocare JI Lavoratore”» itd. itd. Takšnih in podobnih cvetk, bi lahko napisali celo stran našega dnevnika, omenjeni pa so la naslovi posames-nih člankov, ki se prepletajo V eno samo nepretrgano laž in kleveto proti novi Jugoslaviji in proti Osvo. bodilni fronti slovenskega naroda za Tržaško ozemlje, proti kateri se Vidali in njegovi razbijači in pretepači poslužujejo ne samo terorja, temveč vedno bolj cesto tudi policije. Oglejmo si. nekaj teh člankov. V uvodniku pred dvema dnevoma pod naslovom «Politika atlantskega pakta in vloga Trsta» bi človek mislil, da je v njem govora e tem, kako je potrebno, da se tržaško ljudstvo bori za spoštovanje mirov-ne pogodbe, da bi na ta način prišlo do imenovanja guvernerja, kakor predlaga sedaj že v zadnjem času drugič Sovjetska zveza, nato Pa do odhoda okupacijskih čet ter s tem tudi do tega, da bi bil Trst izvzet iz krempljev napadalnega atlantskega pakta. Toda ne! V tem članku so glavne misli zopet posvečene napadom proti jugoslovanski vladi, v njem kar mrgoli vesti, ki jih objavljajo kvalificirani časopisi, kot so aUltimissime», uMessag-gero Venetov, «11 Lunediv itd., za katere uredniki Vidalijevega glasila Prav dobro vedo, da so izmišljene ter da služijo poleg senzacionalnosti predvsem večanju razdora in slabljenju demokratičnega gibanja, va so vendar tako omamljive, da si ne morejo kaj, da jih ne bi ponatisnili in na temelju njih zaključili, kako se jugoslovanska vlada glede Trsta strinja z De Gasperi-jevo v tem, da bi Trst ostal vojaška baza pod zaščito atlantskega pakta. Vse to pa prekaša predvidevanje Vidalijevih urednikov, da bodo Amerikanci za Jugoslavijo napravili nekakšen privesek — «appendicer> atlantskega pakta, da bi... ugodili Vidaliju in njegovim frakcionašem ter končno vendar že enkrat spravili Jugoslavijo v imperialistični tabor, če ne že zaradi drugega pa zaradi njihove tako vroče želje, da bi ' mogli tržaškemu proletariatu končno vendar- le dokazati, da se v teh zadnjih osmih mesecih enkrat le niso zlagali. No, tudi ta «appendicer je kljub vsem akrobacijam urednikov še vedno samo v željah. Vidalijevih lažnivcev. Pa oglejmo ri, sedaj članek, katerega naslov pravi, da dobiva Tito iz Amerike orožje, municijo in letala. Predvsem iz besedila članka samega se vidi, da besedilo ne odgovarja naslovu, kajti tam se pojasnjuje, da se bo to šele zgodilo, o čemer pričajo pesti vzete iz vseh mogočih reakcionarnih časopisov in agencij. Nato se v članku navajajo številke o trgovinskem prometu med Jugoslavijo in kapitalističnimi državami, poleg katerih pa se Vida lijev i uredniki bo. jijo objaviti številke o tem prometu ostalih držav ljudske demokracije s temi državami, ker bi bile te številke prav gotova mnogo večje in Vidalijev dokaz o orožju iz Amerike bi padel v vodo. Omenimo ruij še, da je ta članek s tem naslovom, ki ga besedilo članka demantira, uvrščen V. prvo stran kot glavni članek, preraču. nan pa je predvsem Za tiste čita-telje, ki čitajo samo naslove in teh menda med vidalijevci ni malo. Od objave resolucije Informbiro-ja bo minulo že kmalu devet mesecev, a V.idalijevi uredniki še vedno niso objavili nobenega dokaza, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor Iz nekaterih člankov sledi, da je še vedno na poti, iz drugih pa, da je že tam. Toda dokaza za eno in drugo trditev pa ni nobenega. In pran to je tisto, kar jih dela besne in v tem svojem besu zvračajo vso krivdo na «Tita in njegovo tržaško agencijo», ki je po njihovem kriva, da tržaški delavci takšnega časopisa, kakršen je Vidalijev «11 Lavoratorei), nočejo več kupovati. Zato hujskajo in lažejo čitateljem, da hočeta «Primorski dnevnik« in «La nostra lottas Vi-dalijevo glasilo zadušiti, da bi na ta način mobilizirali svoje čitatelje za nabiralno akcijo prispevkov, iz katerih «bodo plačali» med drugim tudi vso količino električnega toka, ki so ga porabili v zadnjih mesecih za tiskanje svojih laži, toka, ki ga je ACEGAT-u plačevalo vodstvo tiskarne z denarjem, ki ga oni imenujejo edinari di Tito e dollari di Trumani). No, tržaški delavci pa prav dobro vidijo, da Vidalijevega glasila ne duši nihče drugi kot njegove lastne laži. In ga bodo tudi zadušile, če ne bo pravočasno prišel i> roke resničnih predstavnikov delavstva, kateremu bo nudilo le resnico in samo resnico. konference umetnikov in znanstvenikov za svetovni mir, je protestiral pri ameriškem državnem tajništvu, ker to noče izdati vizumov za razne britanske, francoske, italijanske in južnoameriške znanstvenike in umetnike, ki so bili povabljeni na to konferenco. Shaplev poudarja, da je tako postopanje) državnega tajništva v opreki s toliko proglašano svobodo besede in obveščanja. Medtem ko češka tiskovna agencija poroča, da bo češka delegacija odpotovala na omenjeno konferenco pod vodstvom univerzitetnega profesorja Ladislava Stolla z letalom danes popoldne, pa poroča a-» gencija France Presse, da je ameriško poslaništvo v Franciji odreka lo vizum za vstop v ZDA duhovniku Jeanu Boulieru, profesorju mednarodnega prava, Eugeniji Cot-ton, članici centra za znanstvena raziskovanja ter pesniku Paulu E-luardu. Tiskovni urad poslaništva je dal preprosto izjavo, da je bila ta odločitev sprejeta v zvezi z zakonom o vseljevanju v Ameriko. Sicer pa, pravijo v ameriških krogih, vlada smatra konferenco za svetovni mir za sredstvo komunistične propagande v notranjosti Združenih držav. Ameriško poslaništvo v Londonu je odklonilo vizum tudi štirim britanskim delegatom, ki so: znanstvenik in pisatelj J. G. Crowther, prof. J. D. Bernal, romanopisec Louis Golding in filolog Olaf Sta-pleton. Glede zadnjega je bil ukrep preklican. V pozni uri je prišlo poročilo agencije France Presse, da so pripadniki nekih militarističnih organizacij protestirali proti izvedbi najavljenega koncerta sovjetskega skladatelja Dimitrija Soštakoviča v Filadelfiji. Prireditelji koncerta pa so bil; obveščeni, da dvorana, v kateri naj bi se vršil koncert, «ne bo na razpolago«. Pripomniti je, da je bilo že več kot tisoč vstopnic za ta koncert prodanih. Takšna je torej v «deželi svobode« svoboda kulture. M im v ftelriii DUNAJ, 22. — Včeraj je v raznih krajih Avstrije snežilo. Pri Sv, Antonu na Tirolskem je bilo 17 stopinj pod ničlo, v Tamswegu na Štajerskem pa 12 stopinj pod ničlo. V nekaterih krajih je sneg dosegel višino 6 metrov. T ŽAŠKI D NEV NI Še en odgnijor,,stuilios:a‘j V PREDVOUVNl KAMPANJI SO ZAČELI SODITI BORCE ZA SVOBODO Ze navedba v naslovu, da milijoni za vzdrževanje slovenske šole obremenjujejo italijansko vlado, je napačna in kaže, da pisar ne pozna ali NOCE poznati resničnega položaja. Denar potreben za vzdrževanje STO-ja dobiva italijanska banka «Rcma d’ltalia» iz Amerike v dolarjih. Za te milijone dolarjev, ki jih torej NE daje italijanska vlada, daje potem italijanska banka upravi anglo-ameriške cone STO-ja italijanske lire po kurzu, ki omogoča banki še lepe dobičke. Zaračuna namreč dolarje ZVU-ja po nižjem kurzu, kakor jih sama lahko prodaja na borzi. Italijanska vlada ima od tega lahko samo kor.st in nikakor ne izgube. Pa tudi če bi res italijanska vlada plačemla slovensko učiteljstvo, bi bilo to povsem naravno. 25 let so Slovenci plačevali davke Italiji, davčni organi so te davke neusmiljeno izterjevali, niso pa imeli n iti ene slovenske šole. Se več! Celo privatne šole je Italija ukinila in uničila vse privatne in gospodarske in kulturne ustanove, ki so si jih Slovenci s trudom ustvarili. Zato bi bili vsi oni milijoni za sedanje slovenske šole le malenkost v primeri z milijoni, ki so jih plačali slovenski davkoplačevalci v 25 letih. Potem se zaganja ustudiosos v slovensko učiteljišče, češ da je imelo lani samo 26 učencev v 3 razredih. Pomisliti je treba, da je bilo učiteljišče ustanovljeno šele •novembra 1947, ko so bili že vsi učenci vpisani na drugih šolah. V tekočem šolskem letu pa šteje samo prvi razred 45 učencev, ves zavod pa 69. Italijansko moško učiteljišče «Duca d’Aostar>, ki obstaja že desetletja, pa je štelo lani v 4 razredih skupno 44 učencev. Ali se ne bi dalo prištediti denar in prostore, če bi priključili te maloštevilne učence ženskemu učiteljišču? Kaj pravi k temu «studioso»? Ker smo že pri šolah z malim Sievilom učencev, naj navedemo še nekaj primerov takih ITALIJANSKIH šol. «Avviamento profesionalen v Skednju je štel 35 učencev, «Scuola professlonale femminile a0lvii» Simfonični koncert. 22.30: ^ plesnih orkestrov. 23.15: Nap" ^ časa, poročila. 23.30: Kaj ne jutrišnji spored? 23.35: vec* melodije. TRST I. Sreda 23. marca 1049. 7.15: Koledar in jutranja 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja * ,fl; ba. 11.30: Solisti na pozornic*- ba. Novi svet.. 12.20: Pestra 8 .(er 13.00: Poročila. 13.23: Vyrctj3 Francesca Ferrarija. 14.00: jj; tra n. 14.20: Razna glasba. Poročila za malčke. 18.15: K duet Walterja in Stana Fre 18.30: Glas iz Amerike. 101 .Ajolij*-a. Oslavij in Sovodenj, i po Prestopu meje v bližini snrel, C8 30 delega-ijo prisrčno GnrV • za3topruce žena iz Nove brorinSi-m Solkana- izrekle do-domm °b pri!todu V svobodno l«r :r; f*1 sPremile na že-žene oa P?Si3,°' od koder 30 ?e naše Prot; r fC^ale cez Podbrdo in Bled liani » J3"1' Na P°staii v Ljub- na sor)0- Ze »akab >n spremili kier glavne§a odbora AF2, Članice Jrth1 priredili leP sprejem, se iu, ora in vse druge žene so vencev° t.2^?153!6 za položai Sl°-Venskih * Italijo in za vlogo slo-Pravi > v borbi za dosego 7?linaseSa ljudstva. 2 drnCer -°b 2°' uri 30 °dšle skupaj rimi illnl!-.delegacljarai’ med kate‘ svečani 3 tudi ona iz Trsta, na dvoran- p5J)3lavo' ki je bila v veliki bila n 1 ! ona>1- ^a naše žene je rana I orna in Iep° okrašena dvo nile 5 S° J° do natrpanosti napnl-Di-av^ene *2 vseb delov Slovenije, so mnJTeSen.eienie ia se doi§° ni‘ ga t- načuditi in nagledati vae-so lahko tu videle. ho °!!m k° J’e godba zaigrala him-AF> oJe dviSnrla podpredsednica jasnila r^V11.36 na krat!co n'v ca ra a Poudarila pomen 3 mer-boli ,demokratične žene, ki vedno ?.03egajo v politično in n., iž kn živlienje svoje dom -v’ je bolj obširno govorila ne- Za tem i Irmino1 vsT V .Jug03laviii in pr> 8'SantskTh1 vemjI’ zlasti v zv'-« z Polnita naP°roin, ljudstva za izje a Š , petletnega plana. Govorila hovem „6Z“ Žena v tei borbi' o nit. spodarskn!POrU v3 poIltičnem in S°-2adrus k PJU’ Pri kmetijskih otrok- f P° tovarnah> pri vzgoji kjer iP na vseb drugih področjih, Pozab«33 Pdireba pridnih rok. Ni ^ena i^rr °meniii tudi primorskih rajo ,rsta ia Goriške, ki se mo ščinah t V 3e bolj težkih okoli-lasti v- Ltam n boa j o ljudske ob-H°dpirala ^ V niihovem delu p Pri °rf,°VOru ie bil kulturni spored, pranjsfu-rem S*a s°delovali ovc so-hioštj . ’ Dekaj moških solistov ter Pa i" mešani pevski zbor. Vsem ie še j . spremlj, toora. jj- red v, a sorrske z Vim ,?I3vil Slobok vtis in so z ži- ra vr -avo godbe in pbvskčga ■ * a soriške žene ie ves spi -,uu ^Pravil globok vtis * »im tPAflmanjem sledile posame**- »0, a , Preskrbljeno. Zvedele j*d»ih .'"/“'"i zredijo v dveh atlt0' še ,in ° kg' Čeprav je tako Vheh so„či "'a’ Vendar se v -iasnib , do>' kier dobijo za-d »* Zeln ves^" K ni otroci- T* so tM^ijam m°oISk3 in SO PrirerliH ? L ler jim n. ? kulturni spo. otr Cv»tlie ČT dV3 3°pka gor' rti i izvai', Programa, ki so- ga Jih v }* sm° lahko povzeli, krevalnici vzgajajo v ljubezni do staršev in do vsega dobrega, da bi napravili iz njih res dobre in koristne ljudi. Od tu so šle žene na Jesenice, kjer so si ogledale bolnico, ki je mogočno trinadstropno poslopje ?. najmodernejšimi napravami. To bolnico so začeli graditi še v stari Ju goslaviji, Nemci so njeno gradnjo nadaljevali, dokončala pa jo je po vojni nova Jugoslavija. V bolnici je okrog 400 bolnikov in je opremljena za vse operacije, le najtežje in najbolj nevarne primere pošljejo v Ljubljano. Med bolniki je tudi zn na koroška borka Karla, ki je leta 1946, kr, je bila preganjana od avstrijske policije, tako nesrečno padla, da je dobila na hrbtu tri težke rane. Sedaj se je njeno zdravstveno sta nje znatno izboljšalo. V bolnici je seveda tudi porodniški oddelek. 2al imajo na razpolago za vse bolnike samo dva zdravnika, ki delata z veliko požrtvovalnostjo, da sta kos ogromnemu delu, ki se kopiči spričo splošnega pomanjkanja zdravnikov. V dečjih jaslih, kamor sprejemajo otroke do 3 let, se žene niso mogle načuditi veliki skrbi za snago. Celo obiskovalci ne smejo prej v hišo, dokler si ne nadenejo belega predpasnika. V Domu igre in dela, kjer najdejo svoje zavetišče otroci v starosti od 3 do 6 let, so otroci ponovili svoj program, ki so ga prejšnji večer izvajali na proslavi praznika žena in ki ie obsegal recitacije, petje in igro enodejanko. Vse so podali zelo lepo i očitno je bilo, da jim v domu nudijo prvovrstno vzgojo. Njihov učitelj je z veliko ljubeznijo govoril o svojih malčkih in povedal, kako pazljivo sledijo njegovim besedam in kako naglo dojemajo, kar jim pove. Dejal je, da bi svojega dela v domu ne zamenjal za ničesar drugega. Preko Bleda so potem šle žene še v Prešernov rojstni kraj Vrbo, kjer jim je majhna deklica recitirala «Vrbo» in «Slovensko mater», ki govori o žrtvah mater vseh slovenskih dežel in ki je žene zelo ganila. Po ogledu Prešernove rojstne hiše, kjer je sedaj Prešernov muzej, so šle žene skozi Begunje še v Drago, kjer so grobovi več stotin talcev. Zena, ki jih je vodila, je pripovedovala o groznih zločinih, ki so jih okupatorji zagrešili nad nedolžnim ljudstvom. Se danes za mnoge ljudi ne vedo, kje so končali in kje so zakopani in menda ni hiše, ki bi ne pogrešala kakšnega svojca. n- (Nadaljevanje sledi). Požar pri Zagrajn Suho vreme in veter sva še povečala nevarnost poljskih požarov, ki se zadnje čase pojavljajo tu in tam v večjem ali manjšem obsegu Tako je sedaj po požaru pri Doberdobu. Bračanu in Sv. Mihaelu pred nekaj dnevi izbruhnil tak požar tudi pri Zagraju. Proti večeru okrog 17.30 se je na hribu pri Zagraju vnelo grmičevje in suho dračje. Veter je ogenj kmalu tako razširil, da je zajel ves zgornji del hriba in se približal tistemu delu, kjer je občina začela s pogozdovalnimi deli. Takoj so poklicali po telefonu gasilce iz Gorice, katerim so priskočili na pomoč tudi orožniki in vojaki iz Gradiške. Vsi skupaj so ogenj najprej omejili in po triurnem delu končno popolnoma pogasili. Po prvi ocenitvi sodijo, da je ogenj poškodoval okrog 10 ha novih gozdnih nasadov in da znaša škoda oreko 1 milijona lir. kako je visela nezavestna preko ograje. Takoj je obvestila vse sosede in skupaj so šli v spodnje stanovanje, kjer so- prenesli v sobo nesrečno žensko, ki je bila vsa premrla. Položili so jo na posteljo in ji skušali pomagati, kakor je pač kdo vedel in znal. Zena pa je ležala skoro brez življenja in iz ust ji je uhajala črna pena. Nekdo je poklical rešilni voz Zelenega križa in zdravnik je takoj spoznal nevarnost. Ukazal je prepeljati ženo v bolnico pri Rdeči hiši. V nedeljo popoldne je žena v bolnici umrla, ne da bi se zavedla. O njeni smrti, oziroma o vzrokih, preiskava še ni megla nič gotovega dognati. Ker je bila pokojnica že v zadnjih dnevih nosečnosti, sklepajo, da se je hotela iznebiti novega poroda na ta način, da je zavžila večjo količino atropina in se tako zastrupila. Sodne oblasti so dale nalog, naj se na truplu izvede obdukcija. Pogoji za oprostitev vojaške siužbe letnika 1928 Naborni urad goriške pokrajine sporoča, da je vojno ministrstvo z okrožnico št. 4086-5-L z dne 28.2.49 odredilo, da se vojaški obvezniki letnika 1928 oprostijo vojaške službe za nedoločen čas ali pa do novega nabora. Pogoji za oprostitev so: 1. če je obveznik poročen in ima otroke ter je revnega stanu; 2. če je imel dva ali več bratov, ki sta bila v vojaški službi vsaj 18 mesecev; 3. če je edini sin revnega očeta, ki nima drugih hčera, da bi ga podpirale; 4. če je prvi sin revnega očeta, ki nima drugih polnoletnih hčera ali pa sinov nad 18 leti starosti, ki bi ga podpirali; 5. če ima brata v vojaški službi zaradi sprejetih obveznosti ali pa, ker namerava v njej ostati kot častnik ali podčastnik. Vsi interesenti naj predložijo prošnje s potrebnimi dokumenti občinskemu nabornemu uradu. Vpoklic obveznikov, rojenih v prvem štirimesečju 1928 leta je predviden od 5. do 23. maja t. 1. KINO VERDI. 17: «Fabio!a», M. Morgan. VITTORIA. 17: «Drugi del pragozda)), F. March. CENTRALE. 17: ((Tajnosti Mary 'Harrysonove». G. Brent. MODERNO. 17: ((Posledice poljuba«, D. Durbin, F. Tone. EDEN. 17: «Maeao», E. von Stro-heim. Skrivnostna smrt mlade žene 2e dva dni se policija trudi, da bi razrešila uganko zagonetne smrti 27-letne Ivane Perissutti, ki je po rodu iz Jugoslavije. Ta gospa je stanovala skupaj z možem in tremi otroki, od katerih ima najstarejši komaj sedem let, v prvem nadstropju hiše št. 23 na Travniku. Ko je služkinja iz zgornjega nadstropja v soboto zvečer okrog 22 ure pogledala na dvorišče, je zagledala na spodnjem balkonu Perissuttijevo, PRESKRBA Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da je od danes do 28. t. m. ukinjeno razdeljevanje nakazil za pol kg kruha izven izkaznice. Prispevki za brezposelne Odbor za pomoč brezposelnim se zahvaljuje ravnateljstvu, posebno pa blagajničarki kinodvorane Centrale Eleonori Gx-egori za razumevanje, ki so ga pokazali v akciji za pomoč najpotrebnejšim s prodajo kuponov, pri čemer so nabrali vsoto 30.000 lir. Zaradi dveh Goric Pred nekaj dnevi je prišlo na pošto v Gorico (v Italiji) neko pismo od mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi. Pismo je bilo naslovljeno na «2upana v Gorici, Jugoslavija«. Kakor pravijo, je prišlo pismo na pošti v roke nekemu uslužbencu, ki mu postane skoraj slabo, kakar koli čuje imenovati Jugoslavijo. Zato je tudi tokrat krepko zaklel in s svinčnikom junaško potegnil črto preko besede Jugoslavija in potem z vsem predpisanim dostojanstvom pripisal «Italija». Mož menda živi na luni in ne ve ali pa noče vedeti, da je tudi v Jugoslaviji Gorica, ki je celo v stalnem porastu in razvoju in da je morda bilo ono pismo namenjeno tja. V inozemstvu vedo za to dejstvo pri nas pa si nekateri mislijo, da bi se dalo tako dejstvo enostavno utajiti in da je dovolj, da se vtakne glavo v pesek in je potem vse dobro in rešeno ittalijanstvo ne samo ene, ampak kar obeh Goric. Dražba košenine ob Idrijci Uprava državnih cest v Benetkah bo razpisala na javni dražbi prodajo košenine ob robu ceste, ki pelje od reke Idrijce do Soče. Prodaja velja samo za tekoče leto. Ponudbe naj pošljejo interesenti na prostem papirju v priporočenem pismu na omenjeni urad najkasneje do jutri 24. t. m. Cev, ki rada menja b mka je obrekovala - je oprostil pod formulo, da nista zakrivila kaznivega dejanja. Za njimi je zasedel zatožno klop 28-letni Danielutti Iginio iz Medeje pri Krminu. Njegova priležnica Ivanka Nemec ga je namreč zatožila, da vedno grdo ravna z njenim otrokom iz prvega zakona in da je Priziv se je izpadal lani tega letnega dečka tudi ra-* nil. Po pričanju orožniškega mar- gospodarja - Lju- Neko noč letošnjega januarja je iz delavnice inž. Getta v Tržiču izginila okrog 5 metrov dolga železna cev. Cim je opazil tatvino, je gospodar takoj naznanil tamkajšnji policiji, ld je že čez nekaj dni našla cev v skladišču starega železa Ivana Laniranchija. Policija je cev takoj zaplenila in nadaljevala s preiskavo, ki jo je kmalu pripeljala do pravih tatov. Dognali so namreč, da je Lana-franchi kupil cev od starinarja 53-letnega Loperfida Cardilla, ki jo je svoj čas kupil od 20-letnega Piz-zignaca Antona in 17-letnega Šansona Alojzija, oba iz Tržiča. Lo-perfido je tako prišel včeraj pred sodišče kot kupec ukradenega blaga, ostala dva pa kot krivca tatvine. Po dolgem zagovoru treh odvetnikov iz Tržiča je sodišče obsodilo Pizzignaca Antona na 3 mesece zapora in 3000 lir globe, Šansona Alojzija na 2 meseca zapora in 2000 lir globe. Predsednik dr. Sajovic je Loperfidu spremenil obtožbo iz kupčije ukradenega blaga v neprevidno kupčijo in ga zato obsodil na 2 meseca zapora in 3000 lir globe. Kazen pa ni imela tako hudih posledic, ker so jo spremenili v pogojno za dobo 5 let. Na drugi razpravi je tudi šlo za tatvino, ki so jo izvršili preteklega januarja v Tržiču. Na železniški postaji se je namreč 2. januarja zvečer ustavil to- vorni vlak, ki je imel nekaj vozov naloženih s tobakom. Ta dragoceni tovor je kmalu zavohal vnet kadilec 37-Ietni Ivan Vončina iz Tržiča, ki se ni mogel dolgo upirati prijetnemu vonju in je sklenil, da si bo preskrbel nekaj tega blaga za zalogo. Ponoči je vlomil v voz, pie-lomil državni pečat pri vratih ter si prisvojil dve vreči cigaret «Na-zionali esportazione«, v katerih je bilo 60.000 teh cigaret. Tat je spravil ukradeno blago na senik 40-letne Vižintin Roze, ki je že naslednjega dne začela prodajati cigarete. Vendar pa mu sreča ni bila naklonjena in mu ni šlo tako gladko, kakor je upal. Jugoslovanski obmejni organi so ga namreč prijeli in čez nekaj dni vrnili italijanskim, ki so ga odpeljali v zapor. Tam je mož izpovedal, da je sam izvedel tatvino in da je blago skril v seniku Petra Vižintina ter njegove žene Roze z njunim dovoljenjem. Pristavil je tudi, da je nekaj ukradenega blaga izročil v prodajo so-meščanki Cabet Rozi. Tako so poleg Vončine prišli pred sodne oblasti tudi obe ženski in Vi-žintin Peter pod obtožbo, da so skrivali in prodajali blago tatinskega izvora. Sodnik je obsodil Vončino na 4 leta, 10 mesecev in 15 dni zapora ter na 48.000 lir globe, Vižintin Roze na 4 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo 7000 lir globe. Njenega moža in pa Cabetovo šala in iz izpovedi Nemčeve same pa so sodniki ugotovili, da je otrok tedaj padel po stopnicah in da se ga Danielutti ni niti dotaknil. Po zagovoru odv. dr. Pascolija je sodišče obtoženca oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Nazadnje so še prerešetali priziv, ki ga je vložil 47-letni Danijel Steni iz Ul. Baiamonli št. 1. Letošnjega januarja so ga namreč v naglici obsodili na 6 mesecev zapora, ker so dognali, da je krivo pričal pri razpravi proti znanemu Barivieriju. Včeraj pa ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pri kavi se je ponesrečila Včeraj popoldne si je 41-letna gospodinja Jordan Marija iz Ul. Cadorna 36 skuhala dobro kavo. Vsedla se je lepo za mizo in pričela malicati, ko se je stolica pod njo nenadoma izmaknila in ženska se je znašla na tleh. Pri padcu si je teže potolkla rebra na desni strani, za kar jo je moral Zeleni križ odpeljati v občinsko bolnico. Izgubljeno Neki delavec, ki nima drugega; kakor svoj zaslužek, je izgubil pred nekaj dnevi 4000 lir. Prosimo poštenega najditelja, da bi vrnil denar lastniku Brunu Brandolinu iz Povie pri Krminu. Miadina-steber bodočnosti! Vse etni c-j^uu iz u..t naj.=L-r-j-ših borcev za pravice delovnega ljudstva, da je... »mladina po svoji borbenosti in revolucionarnosti steber bodočnosti naših narodov.« Zato je mnogo žrtvovala že v času NOB in prispeva tudi danes v mirni dobi za gospodarsko izgradnjo naše Istre: Njeno delo dokazuje vsak dan, kako je požrtvovalna in borbena. Dokazuje njeno privrženost svojemu narodu in zanimanje za gospodarski in kulturni napredek ueiav-sko-kmečkega prebivalstva Ni naključje, če naša mladina tako občuti borbenost in privrženost stvari delovnega ljudstva. To je zaradi tega, ker čuti v sebi in v svojem delu bodočnost borcev za ljudske pravice in vidi tudi, kako bo še nadalje prispevala s svojim delom za izgradnjo boljšega življenja. Zaveda se, da še ni dovršila svoje naloge in da ljudstvo, komunistična partija m ljudska oblast prav od nje pričakuje največ pomoči. Ko se je mladina, koprskega okraja zbrala dne 17. I. 1949 na svojem rednem plenarnem zasedanju, je preučevala naloge, ki jih pred njo postavljata ljudstvo in partija. Zato pa je iz ljubezni, ki jo goji do naroda in partije, sprejeta obveze pri uresničevanju gospodarskega programa. Te obveze pa ne smejo ostali lena papirju, ampak inorajo postati meso in kri naše mladine. Vse delo mora biti usmerjeno na podlagi sprejetih obvez. Lahko trdimo, da danes mladina v večini osnovnih organizacij še spravlja v življenje sprejete obveznosti. Tako- je mladina v Vanganelu že ustanovila svojo mladinska delovno brigado, katera pomaga pri gradnji zadružnega doma. Prav tako je mladina v Kortah postavila brigado in to v okviru prvomajskega tekmovanja. Mladinske delovne brigade so bile ustanovljene tudi v Pučah. Kam-pelu, Šmarjah, Marezigah, Dekanih. Ankaranu in še drugod. Lahko trdimo, da mladina gradi in obnavlja v svojim delom po fašizmu porušeno in požgano Istro. Mladina pa tud: pri pripravah za prvi maj ne spi. Skoro iz vsake vasi je bilo na vaditeljskem tečaju nekaj mladincev. Vaditi so že pričeli v Cežarjih, Pučah, Koštabo-ni. Treba pa bo te vaje pospešiti tudi drugod. Vsaka osnovna organizacija ZAM na vasi naj postavi svoj program za prvi maj. Prav tako naj mobilizira 100% vso mladino za fizkulturni nastop. Vse dosedanje priprave kažejo, da bo mladina prvomajske priprave res stoodstotno izvedla. Vendar pa je potrebno, da odpravi vse napake in pomanjkljivosti od lanskega leta. Predvsem je potrebno odstraniti ne-načrtnost pri vajah in izkoristiti vsako minuto za vaje. Odstraniti je treba tudi tisto nezanimanje krajevnih vodstev, kot na primer na sektorju Sv. Peter, kjer se je le malo naredilo do sedaj za prvi maj. Tudi mladina iz Boršta se ne more prebuditi in pričeti s pripravami. (Nadaljevanje sledi j I & T R S K I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU * ULICA C. BATT1STI 301/q PRITL. ♦ TEL. 70 Istrski ribiči se prlprasljajn na snainlailansiii Inv Lani so dali na stotine vagonov rib naši industriji, letos pričakujejo, da se bo ta doprinos še povečal Dober ael delovnega ljudstva v obalnih mestecih v Istrskem, okrožju živi od ribolova ali pa dela v prehrambeni industriji (Arrigoni, bivša Ampelea ter De Langlade), ki predeluje morsko ribo ter zelenjavo in sadje. Vojna uprava JA se živo zanima za vsak pojav na področju ribištva ter podpira vsako koristno iniciativo. Zaveda se pač, da sta ribolov ter iz njega izhajajoča prehrambena industrija življenjske važnosti za Istrsko okrožje. Zgornji del obale v Istrskem okrožju ni posebno bogat na ribah, vse drugače pa je v južnem delu, v bližini Umaga ter Novega grada in še niže v jugoslovanskih vodah. Vojna uprava je izposlovala ribičem, da lahko lovijo tudi v jugoslovanskih vodah, ki so znane po svojem bogastvu na ribah. Na takih stvarnih, ukrepih spoznava v Istrskem okrožju že skoro sleherni človek, da sta glavna skrb Vojne uprave ter ljudske oblasti v okrožju predvsem blagostanje delovnega ljudstva! Da bi se ribištvo z uspehom uveljavljalo, je morala ljudska oblast rešiti še druga važna vprašanja, zlasti vprašanje preskrbe ribčev z vsa potrebno opremo (tlota, mreže in drugo). Za pravilno razdelitev in prodajo ribiškega materiala skrbi podjetje AGMARIT v Piranu. To podjetje je zadnje čase znatno razširilo svoje delovanje in se polagoma spreminja v moderno tvrdko, ki bo lahko krila vse potrebe ribištva v Istrskem okrožju. Ribiči se zelo povoljno izražajo o ribiškem materialu, ki prihaja iz FLRJ. Mreže, ki prihajajo iz FLRJ, so zelo dobre kakovosti in lahko tekmujejo z vsemi mrežami, ki jih izdelujejo v zapad-no-evropskih državah. Iz tega pač sledi, da nudi ljudska oblast v FLRJ podporo vsem tistim gospodarskim panogam, ki so ukoreninjene v ljudstvu in od katerih je odvisno tudi danes v precejšnji meri blagostanje delovnega ljudstva. Priprave za ribolov se zdaj ne tičejo toliko samih ribiških mrež, popravila čolnov ali nabave vsega podrobnega ribiškega materiala (nafta, svetilke, vabe itd.). Pridni ribiči so s tem materialom že več ali manj opremljeni. Ribiči se sedaj pripravljajo za sestanke, na katerih bodo obravnavali ribiška vprašanja. Zelo jih zanima, kako je treba postopati, da bi bil spomladanski lov čim bolj bogat. Najvažnejše pri tem pa je: kako koncentrirati ribiško floto čim bolj v južni obali, kjer je morje najbolj bogato z ribami. Da se to doseže, je treba čim bolj okrepiti zadružno misel, potrebno je čim tesnejše sodelovanje med ribiči samimi. Tega so se branili nekateri ribiči iz Kopra in Pirana, vse drugače pa je z ostalimi, kjer je zadružna mi3el prodrla v večji meri. Zavedni ribiči, to je taki, ki so se prepričali, da pomenja utrjevanje ljudske oblasti najboljše jamstvo za njihovo blagostanje, se pripravljajo. da bodo obravnavali vprašanje ribolova najprej na krajevnih sestankih in pozneje na širšem sestanku vseh ribičev. Jasno je, da bi taka vsestranska obdelava ribiškega vprašanja privedla do precejšnjega izboljšanja celotnega ribolova v okrožju. Tudi med ribiči se vedno ostreje postavlja vprašanje, kakšna bodi prava ribiška zadruga, tudi med njimi prodira misel za ustanovitev proizvajalnih zadrug (skupen lov ter enako razdeljevanje izkupička). Poizkus v tej smeri smo imeli že v Umagu. Daje dobre rezultate, vendar ne take, da bi lahko rekli, da je med ribiči zadružna misel že dozorela. Ljudska oblast se bo trudila še nadalje, da pridobi vse ribiče za zadružno misel. Tako bo napočila tudi za ribiče nova doba, naša prehrambena industrija bo tidnejša, posamezni proizvodi bodo cerejši zaradi povečane proizvodnje, nastalo bo vedno večje blagostanje. Če so torej ribiči že opravili prvi del priprav, se zdaj pripravljajo še na drugi del, ki ni manj važen od prvega. Pričakuje se, da bodo ribiči vse priprave tudi v tej drugi smeri čim bolj pospešili, kajti letos kaže, da bo sezona spomladanskega ribolova nastopila nekoliko prej kakor lansko leto. Lani so dali ribiči na stotine vagonov rib naši industriji, letos se pričakuje, da se bo doprinos ribičev še povečal. Isto velja tudi za izvoz. Zaledje pričakuje letos večje količine istrske ribe. Kljub vsem usp 'h;-m lanskega leta in tudi za časa letošnjega zimskega ribolova se pri ribolovu še vedno pojavljajo vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti zadovoljivo. Ponekod razvijajo ljudskošolski otroci akcijo v korist ribičev s tem, da nabirajo borov lub, ki zmlet v prah služi ribičem za impregniranje ribiških mrež. Akcija teži za tem, da bi se ribiči v glavnem oskrbovali z onim, kar ima okrožje, ostalo pa dobavljati iz FLRJ. Na ta način bodo seveda ribiči prištedili, podprli ljudsko oblast in se 'e trdneje povezali s svojim naravnim zaledjem! Poudariti moramo še, naj bi se za vprašanje ribištva zanimal vsak aktivist v Istrskem okrožju, saj drži ta gospodarska panoga v našem okrožju na nogah večji del prehrambene industrije. Na gospodarski šoli v Kopru so dijaki že sami večkrat diskutirali o tem. Mnogi tečaji, ki so jih zadnje čase organizirali v Kopru, pa kažejo, da se posveča vedno večja pozornost tudi ribištvu in zato lahko trdimo, da se ribištvu in prehrambeni industriji v okrožju obeta prav lepa bodočnost. & V. BABIČI i tekmovanja za prostavo prvega maja Vrste in imena rib Lubeni (branzini); skočci (vol pine); br kavice ali trii je tbarbo-ni); morski lipani (cefali); trije (triglje); zlatobrovi (orate); zobatci (denticl); rumenci (riboni); ovčice Cmormori); osliči ali morske ščuke (moli); fratri (sarghi); pici (spizzi); salpe (salpe); grbe, škra-pi ali kavale (ombrelle); kantri (cantere); špari (spari); gavani (angudelle); čepe (agoni); morske-igle (angusigoli); bukve (bobe); lignji (calamari); sipe (seppie); hobotnice (folpi); gire, oštrulje (menote); girice (menolini in ma-ridine); glavoč; (guatti): šnurji (suri); morski list i (zogliole); iveki (passere); jegulje (bisati); bodelj-ke (scarpene); robci alj rombi (rombi); kovači (sanpiert); gruji alj ugori (gronchi); mačji somi ali psi (asia e cani); raže ali skati (rase); jastogi (astici); rakovice (granzi), morski pajki (granzievo-li); vrabiči (canocchie). Priobčujemo gorenji imenski seznam rib, da bodo čitatelji, ki tako radi vzamejo dobro pripravljene na krožniku, vedeli tudi za prava slovenska imena rib. Priobčena imena nam je poslal strokovnjak. Naknadno bomo priobčili še imenski seznam rib spomladanskega in poletnega lova. Prezgodn|i kopalec Na Jožefovo okoli polnoči je sli. šal v luki tam službujoči zaščitnik klice na pomoč. Klici so prihajali od morja. Zaščitnik je skočil proti morju v vsej naglici in zares opazil tam, kako je neki moški pljuskal po vodi in se skušal vzdržati na površini. Ponesrečenca so prenesli v koprsko bolnico, kjer so ugotovili, da gre za 63-letnega Federicija Ivana iz Trsta, stanujočega v Ulici Giulia št. 67. Možakar je verjetno kje prisostvoval godovanju in tako «za-peljal barko« naravnost v morje. Na srečo se mu ni zgodilo nič hudega, kajti po par dneh je zapust.il bolnico. ---------- z.?05'tviCipi-pdm?"3 5 odredbe o skm’0vMeno nrre.tuVuin koli»ip za izdelki v rt’ ]? z industrij-* Z 3116 15- marca 1949. o3- »akun LOCAMo sk)K i»delkovI^neznib industrij- nas!ednje ftev>n^ene p- j število nakupnih Sk>^BmnbaXertwk0 blag0) PERti , “azne tkanine. b) t: ») pom,on ,ENKKATNI SI- • Erade,stoek' £t0inlet v enkr?t1N9,: a> damah V t 'T dvojni širi • , ini 6 točk, b)D,ni «rSiiIfiT -L2 l0*k' isto toč-Letalo v ^,«0Ck: Vu ’ »stalo v dc -u!31!11 sirini 4 3va t°Čk' v dvojni ’ši-»!ni 4P?DL0G0: ‘»čke, v enkratni ši-dvojni širini 8 točk. za vmesne ((odloge 4 točke, ZA PLENICE: v enkratni širini 4 točke, v dvojni širini 8 točk. ZA POHIŠTVO: v dvojni širini 20 točk. ZA PRESITE ODEJE: v dvojni širini 8 točk. ZA 2.IMNICE: v dvojni širini 12 točk. Skupina: volnene tkanine: ZA MOŠKE OBLEKE: iz mikane volne v dvojni širini 14 točk, iz česane volne v dvojni širini 30 točk. domače sukno (šajak in čo-ja) v dvojni širini 14 točk. ZA 2ENSKE OBLEKE: iz mikane volne v dvojni širini 10 točk, iz česane volne v dvojni širini 20 točk. ZA MOŠKE ZIMSKE SUKNJE: v dvojni širini 26 točk. ZA MOŠKE PLASCE (POVRŠNIKE): v dvojni širini 14 točk. ZA 2ENSKE ZIMSKE PLASCE: v dvojni širini 18 točk. ZA 2ENSKE PLASCE (LAHKE): v dvojni širini 10 točk. ZA VMESNO PODLOGO: a) z žimo (45 cm) 6 točk, b) plastika (80 cm) 8 točk, c) volnena vmesna podloga C140 cm) 10 točk. Skupina: Tkanine iz umetne svile: ZA ZENSKO PERILO: v enkratni širini 8 točk. ZA ZENSKE OBLEKE: v enkratni širini 12 točk. ZA PODLOGO: v enkratni širini 10 točk, v dvojni širini 20 točk. ZA PRESITE ODEJE: v dvojni širini 16 točk. Skupina: lanene tkanine, za vmesno podlogo: a) iadrovina v enkratni širini 10 točk. b) kanafas v enkratni širini 8 točk, c) trdo platno v enkratni širini 8 točk. Skupina; Konopljene in jutine tkanine; za slamnjače in blazine (114 cm) 4 točke. H. KONFEKCIJA Skupina: za moške nad 14 leti; a) BOMBAŽNA: srajca z dolgimi rokavi 10 točk, s kratkimi rokavi 9 točk, spodnje hlače dolge 7 točk. kratke 5 točk, pižama 22 točk, spalna srajca 16 točk, suk-njic (sako) 20 točk. hlače 12 točk, dvodelna obleka (suknjič in hla-c*.- *°ck, troclelna obleka (suk- njic, hlače in telovnik) 36 točk, delovna obleka iz eneaa dela (kombinezon) 18 točk, iz dveh delov 20 točk, delovni plašč 16 točk, vetrni jopič 14 točk. . bJ VOLNENA: suknjič (sako) 30 točk, hlače, pumparice, «čak-šire» in podobno 18 točk. dvodelna obleka (suknjič in hlače) 48 točk, tridelna obleka (suknjič mače in telovnik) 55 točk. zimska suknja dolga 70 točk, zimska suknja kratka (mikado) 55 točk. plašč (površnik, hubertus) 50 točk, smučarska obleka 45 točk, vetrni jopič 30 točk. Skupina: za ženske nad 14 leti: a) BOMBAŽNA: kombineža (srajca) 8 točk, hlačke 4 točke, pižama 20 točk, spalna srajca 16 točk. Obleka: a) iz kordnega žameta ali difttna 20 točk, b) iz drugih bombažnih tkanin 16 točk, bluza 7 točk, krilo 7 točk, predpasnik, dolg, 6 točk, kratek 4 točke, delovna obleka iz dveh delov 18 točk, iz enega dela (kombinezon) 16 točk, delovni plašč 14 točk, vetrni jopič 12 točk. b) VOLNENA: obleka 18 točk, suknjič (sako - jopič) za kostim 24 točk, krilo 12 točk, popoln kostim (sako in krilo) 36 točk, zimski plašč 45 točk, lahki plašč 30 točk, smučarska obleka 45 točk. vetrni jopič 22 točk. Skupina za dečke od 2 do 14 let: a) BOMBA2NA: srajca z dolgimi rokavi 6 točk, s kratkimi rokavi 5 točk, spodnje hlače, dolee, 3 točke, kratke 2 točki, pižama 10 točk, spalna srajca 8 točk, suknjič (sako) 12 točk, hlače, kratke, 6 točk, dolge 8 točk, popolna obleka s kratkimi hlačami 18 točk, z dolgimi hlačami 20 točk, vetrni jopič 10 točk. b) VOLNENA: suknjič (sako) 18 točk, kratke hlače 8 točk, dolge 12 točk, jVpolna obleka s kratkimi hlačami 26 točk, z dolgimi hlačami 30 točk, zimski plašč 30 točk, plašč (površnik, hubertus) 25 točk, smučarska obleka 25 točk. vetrni jopič 15 točk. Skupina za deklice od 2 do 14 let: a) BOMBAŽNA: srajca 4 točke, hlačke 2 točki, pižama 10 točk, spalna srajca 8 točk, obleka 8 točk, krilo 4 točke, bluza 4 točke, predpasnik 3 točke, vetrni jopič 10 točk. b) volnena: obleka 10 točk, zimski plašč 30 točk. lahki plašč 25 točk, suknjič (sako-jopič) za kostim 16 točk. krilo 8 točk, popoln kostim (sako in krilo) 24 točk.vetrni jopič 10 točk. SKUPINA ZA OTROKE DO 2 LET: plenice (80x80 cm) 3 točke, sraička 1 točka, hlačke 1 točka, majica 1 točka, kapica 1 točka, nblekca za fantke 6 točk. oblek-ca za punčke 4 točke, plašček 12 točk. (Nadaljevanje sledit Zadnji petek 18. t.m. smo doživeli v naši vasi prijetno iznenadenje. Obiskala nas je vojaška godba iz Portoroža, ki nam je pripravila lep večer, poln užitka in veselja. Od ust do ust so si ljudje šepetali. «Koncert imamo, mislite si, koncert vojaške godbe jugoslovanske armade. To so fantje! Lepo od njih, da se zavedajo, da slišimo radj tudi mi, navadni delovni ljudje, lepo godbo. Sedaj bomo lahko rekli, da smo imeli tudi v našem kraju že koncert in ne samo v Trstu in drugih mestih. «Pa se je OgLtiil, Uttfo , Ul. ja sedel blizu mene, in pomembno pripomnil: «Sedaj pa recite, kdaj se je prej katera vojska spomnila na to, oziroma smatrala kmeta in delavca za toliko vredna, da bi jima nudila podoben užitek. Mislili so si, kaj se neki kmet in delavec na to razumeta, ko pa imata kosmata ušesa. Koncert je za gospodo in ne za .take brdavse«. Ne vem, kakšne kose vse je i-grala godba, vendar rečem, da tako prijetnega večera še nismo imeli pri nas. Domačini so bdi navdušenk Bo koncertu smo se godbenikom nekaj približali in začudeni smo bili, ko so se zanimali za razvoj kmečke obdelovalne zadruge. Vse so hoteli vedeti: kako »e vpisujejo delavcem ure, kako nabavljamo blago ali po vezanih ali prostih cenah in podobno. Kar verjeti ni-smo mogli, da so to isti fantje, ki so nam malo prej tako lepo igrali na vse vrste inštrumentov. Po gostovanju v Babičih so »li godbeniki v biižnje Marezige, kjer so »i ogledali gradnjo zadružnega doma ia poslovalnico nabavne in prodajne zadruge. Tudi tamkaj so se zanimali za celotno poslovanje zadruge. Ko so se vrnili v našo vas., smo jim pripravili večerjo. Večerji je sledila prosta zabava s plesom. To je bilo veselja in rajanja, Zlasti mladina je prišla na svoj račun. Ples je razvnel vs? in tudi vojaki, ki so godli, so se tu in tam pomešali med plesalce. Ta prireditev je pokazala, kako je jugoslovanska vojska tesno povezana s svojim ljudstvom ter zanimanje vojske za težnje in življenje kmetsko-delavskih množic. le vezi so pač nepretrgljive, ker so bile skovane z orožjem v roki v času NOB. Veže pu nas tudi dolg do naših padlih borcev in dolžnost, da nadaljujemo borbo proti vsem onim, ki bi nas radi zopet vpregli v nekdanji jarem zapadnega kapitalizma. Toda telege teh jarmov smo za vselej zlomili, m je ni sile, ki bi nam jih mogla vsiliti. Naše mišice so še dovolj krepite, da si obranimo vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. Boriti se proti fašistom nekdanjega in seda. njega kova, pa so nas učili že junaki, kot so bili Gortan in oni štirje, ki s0 padli v Bazovici! Tekmovanje pri pripravah za proslavo 1. maja dobro napreduje. Kako tudi ne, saj naše ljudstvo razume pomen tega za delavce in kmete najvažnejšega praznika. Le po zaslugi sadov narodno osvobodilne borbe "a danes lahko praznujemo svobodno, česar pod fašiz. mom nismo smeli! Borba je veljala mnogo žrtev, ali kakor pravi star pregovor-iz krvi pride dober sad-tako je prinesla tudi nam zlato svobodo! Do nedelje 13. t.m. so bili uspehi tekmovanja sledeči: pri delih za napeljavo električne žice je delalo 32 mož po 8 ur, kar znaša skupno 256 delovnih ur, mladina pa je skopala še posebej jame, potrebne za električne drogov«. Poti je popravljajo 157 mož in opravilo 628 prostovoljnih ur, za kopanje kamenja pa je 41 mož žrtvovalo 164 ur. V načrtu imamo tudi zgraditev novega poslopja, ki naj bi služilo kot zbirna baza za sadje. V ta namen je delalo že 80 oseb in napravilo 320 delovnih ur in še napeljalo 110 metrov kamenja. Dalje smo poslali v brigado «Babič Branko« v Šmarje 6 mladincev in mladink. Vsega smo napravili 1368' prostovoljnih delovnih ur. Za stroške prvomajske proslave smo nabrali prostovoljne prispevke in tako so darovali v ta namen: Koren Slobodan 120 lir, Bržan Karlo, Babič Viktor, Babič Marija, Rnhi* Anton. Koren Vireilia Koren Olga in Sabadin Nazarij pa vsak po 100 lir! Vsem darovalcem vse priznanje in hvala, ostalim pa kličemo: Posnemajte jih! BABIC FRANC Pobegi Za proslavo prvega maja Zadnji četrtek 17. marca smo imeli v naši vasi množični sestanek, pri katerem smo se pogovori, li in sklepali o korakih, ki jih bomo podvzeli za čim lepšo proslavo letošnjega 1. maja. Sestanek je oil zelo dobro obiskan in vsi navzoči so sj bili edini v tem, da moramo ta dan zares dostojno praznovati. Saj se vsi zavedamo, da je 1. maj praznik kmet-sko-delayskega ljudstva vsega sveta. Tudi letos moramo pokazati svojo silo, proti kateri se zaman zaganja angieško-ameriški imperializem. Naši nasprotniki bodo morali zopet spoznati, da se naše vrste stalno množijo in da je ni spletke, ki bi nas mogla odvrniti od izvedbe našega programa. Prav tako bodo uvideli tudi oni, ki nas nameravajo ločiti od naših političnih voditeljev, da pričakujejo zaman ta trenutek. Zaupamo v uspešno in modro politiko naše komunistične stranke in nihče nas ne bo ločil od naših prvih in velikih voditeljev tov. Stalina in Tita! S proslavo 1. maja se bomo hkrati oddolžili našim boicem in političnim preganjancem, ki so dali za osvoboditev svoja mlada življenja. Mi nismo in ne bomo nikoli pozabili na vse muke, ki so jih ti naši tovariši in te naše tovarišice morale prestati v vseh 25 letih fašističnega zatiranja in končno v vseh letih zadnje naei-fašistične nasilne vojne. Končno smo na sestanku sklenili, da bo na fizkulturnem nastopu sodelovalo iz naše vasi 25 mladincev m 20 mladink. Na proslavi v Kopru bo nastopil domači pevski zbor, ki šteje danes 25 peveev. Mladina bo prispevala še 70 članov za stenčas, ki 'oodo pojasnili pomen in smisel udarniškega dela ter opisali priprave za proslavo 1. maja. Domačini bodo dali vso pod poro za finančno stran proslave. Zato bo pripravljalni odbor v Pobegih organiziral 3 proste zabave, katerih čisti dohodek bo šel v prid fonda za proslavo tega praznika. Tako bo naša vas z delom pokazala. da pravilno ceni splošen pomen, ki ga ima za naše kmetsko ljudstvo praznovanje 1. maja! PEČARIČ A. Avtobusna proga Koper-Trst Avtobusno podjetje nAdrian i* Kopra je uvedlo novo progo Koper-Trst z naslednjim voznim redom: iz KOPRA ob 7 in ob 15.30 iz TRSTA ob 12 in ob 18. V Kopru je zveza z vsemi važnejšimi kraji Koprščine. Do nadalj-nega vozijo avtobusi samo ob delavnikih. 23. marca 1949 Prvo mednarodno srečanje Tržaške nogometne reprezentance, v Mariboru ^ffirir/n Tvirirmio*' nad nagonnctabi (2:1) TRST: Manzin, Scaramelli (Pečar), Gianni; Bensi, Berce, Carmi, Padovan, Maluta (Canciani), Schiavon, Bres-san, Pascoli. MARIBOR: Malguc, Krasnik, Robolc; Božina, Janžekovič, Bokaj; Fifinger. Kanj-šek Blažič, Kucer, Mogra. SODNIK: Macorati iz Ljubljane. Prvi nastop naiih nogometašev v Jugoslaviji se je končal s sicer skromno, vendar pa z zmago Tržačanov. Oba tehnična komisarja Premolin in Kufersin, ki sta bila določena za sestavo reprezentance, sta se potrudila in postavila na igrišče v Mariboru res Jobro moštvo, ki je znalo končati tekmo v lastno kori3t. Najboljši so bili napadalci, ki so res odhčno izvedli akcije pred golom nasprotnika in to posebno po zaslugi Bressana, ki se je izkazal kot odličen vodja napada, ki pozna nogomet in ga igra z njemu prirojeno inteligentnostjo. Začetek je bil kaj slab, ko se Tržačani niso takoj znašli. Toda to je trajalo prav kratko, kajti S V LUSKA ZASTAVA JE ZAPLAPOLALA V VETRU V ČAST SVEDSKI REPREZENTANCI, oddelki tržaškega moštva so začeli delovati brezhibno in so imeli vajeti igre stalno v svojih ro- RAZBURJENJE IN KRVAVE SLEDI lile Kam jadra šport v kapitalističnih državah, je ponoven primer »Smučarski teden Mont Blancav. Po profitarskem načelu, da mora biti tekma zanimiva in predvsem razburljiva, so prireditelji poskrbeli, da je bil poslednji det proge za slalom leden in poln preprek. Večina tekmovalcev je morala odpovedati v zadnjem delu proge zaradi neizbežnih padcev, polomljenih smučk ali palic, pa tudi zlomljenih rok in nog. Ta smuški teden bi moral biti nadomestilo za tradicionalno svetovno smučarsko prvenstvo. Vendar so pri tem sodelovali poleg Francozov le še Italijani ter posamezni Švicarji, Avstrijei, Belgijci in ZDA. Od 36 tekmovalcev, po večini znanih smučarskih «asou», jih je prišlo na cilj manj kot polovica. Publika je bila «zadovoljna», posebno pri padcih na ledenih tleh. Saj je bilo kar 10 udeležencev težko poškodovanih in ranjenih. Iskanje senzacij in razburljivosti pri športu je postalo že kar pravilo v kapitalističnih državah. aPublikiu se hoče krvi, pa tudi mrtvecev. Važen je čim večji obisk, kar znači čim večji profit. Ni važno, če pri tem športnik izgubi tudi življenje. kah. Mariborski vratar je bil kmalu prisiljen na plovni let in tako rešil svoja vrata pred golom. Teda v 25 minuti je Bressan napredoval z žogo, opazil prostega Radovana, kateremu je podal žogo in jo je ta poslal močno proti golu; toda žoga se je odbila; priletel je Pascoli, ki jo je poslal neubranljivo v gol. Naši so igrali pred nasprotnikovim golom in kmalu bi Padovan z glavo zabil drugi gol, toda usoda je hotela drugače. Mariborčani niso odgovarjali z elanom, kot je bilo pričakovati. Sele v drugem polčasu se Tržačanom posreči zabiti drugi gol po tolikih ugodnih prilikah. V 36 minuti je Bressan zopet podal žogo Schiavonu, ki je predriblal na-" sprotnika in poslal žogo v levi kot vrat. Mariborčani so prešli v besen napad, ki se je končal z go- Citajte in širite Primorski dnevnik! lom v 42 minuti po Blažiču. Vse do konca igre je izid ostal neizpremenjen zaradi dobre obrambe. 4006 gledalcev, ki le napolnilo igrišče, je z zananimanjem sledilo ostri in zelo lepi borbi in so tudi občudovali trdnost Tržačanov in njihov sistem igre. Po končani tekmi pa so se domačini in gostje zbrali na banketu, ki je potekel x prav prijateljskem autiu. !PLANIŠKI TEDEN SMEHLJAJO SE PRVI TRIJE V LESTVICI SKOKOV: SVED CARLŠSON (217 TOČK, JUGOSLOVAN ROLDA (214 TOČK) IN SVED HOLMSTROEM (208,5 TOČK). JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA MLADIH MOČI. MORDA JE MED NJIMI BODOČI PRVAK? Jaz/.. v: .. 1 ' - J AVSTRIJSKA ZASTAVA OB OTVORITVI TEKEM V PLANICI Mislili smo in z nami tudi o-stali športniki, da bo Rojan pokazal v borbi proti Sv. Ani nekaj napadalnosti in bo vsaj dosegel časti vreden izid. Toda nič tega. Sv. Ana se je sicer znašla V dobrem dnevu, z napadalci, polnimi življenja in smisla za strele na gol. Sv. Ana se je sicer v zadnjem času skoraj prerodila; iz neuspehov je prešla na uspehe, ki stojijo na čvrstih izidih, na koših golov. In prav to je Sv. Ana potrebovala. Treba je bilo prepričati nasprotnike in posebno še svoje navijače, da ni propadla in da tudi ne bo. Treba je bilo pokazati vsem, ki so jo imeli za mrtvo, da še živi in da bo marsikomu preprečila še tako čiste račune. Sv. Ana je pokazala, da jo morajo nasprotniki spoštovati. To je dokazala v borbi z Rojanom, ki ni mogel preprečiti petih golov, ki so pretresli mrežo i« *o auolu^i ClcrJt V 06, Do- diča v 27 minuti prvega polčasa, Glerie v 15, Godniča v 22 in končno Dodiča y 38 minuti po Dodiču. Nogometno prvenstvo I. skupine Glinščica in REDIVO še vedno na vodilnih mestih Magdalena je morala v nedeljo pretrpeti še en poraz s strani borbene Glinščice, ki ne namerava prepustiti prvo mesto komu drugemu. Na vsak način je tesno Edina tekma tržaškega nogometnega prvenstva Sv. Ana-Rojan 5:0 ms. HsKaM ■- ■ o /• • % PRVI GOL SV. ANE, (64, 66.5); 3. Reinhardt 217.1 (63.5. 65.5). Prvenstvo Švice v teku na 50 su 3:38.58 pred Alenbachom km je osvojil Karl Bricker v ča-3:48.45 in Sehildom 3:59.29. Nogometno prvenstvo FLR Jugoslavije L liga Novi Sad: Hajduk - Sloga 2:1 II. liga Zagreb: Metalac - Spartak 1:0 Skopje: Dinamo - Odred 2:1 Sabac: Podrinje - Mornar 1:0 Pančevo: Sarajevo - Dinamo 3:0 Osijek: Vardar - Proleter 1:0 za njim Redivo, ki je v nedeljo premagal s 5:2 moštvo Nabrežine in se s to zmago še bolj učvrstil na drugem mestu lestvice. Tudi Openci so v borbi z Rojanom dosegli kar dober rezultat, saj so jih premagali s 4:1, kar pomeni popolno nadvlado na igrišču in precejšnjo gotovost in udarnost napada z ene strani in gotovost obrambe z druge strani. Zadnja tekma dneva za prvenstvo I. skupine je bilo srečanje Koštalunga - Partizani, ki se je končala z zmago prve enaj-storice. Koštalunga je sicer z majhno razliko zmagala, vendar ji to zadostuje za dve točki, ki jih nujno rabi v lestvici, da se čimbolj oddalji od nevarnega pasa. S tem se je približala Opencem in bo verjetno med njima ostra borba za dosego boljšega in čast-nejšega mesta. V Beljaku je bilo pretekli teden smučarsko prvenstvo Avstrije. V smuku, slalomu in alpski kombinaciji je zmagal Schoepf. V teku na 18 km je bil prvi Gstrein v času 1:05.05, ki je obenem zmagal tudi v klasični kombinaciji. V samostojnih skokih so bili rezultati naslednji: 1. Aussenleiter 220.5 (65.5, 66); 2. Wieser 218.3 £opa in učinkovita zmaga m V OKVIRU Sv. RUarhom. Nabrežina ti uhjujo položaj na [Eiuem motin Io,)Ivico NOGOMETNEGA PRVENSTVA Nabrežina je v nedeljo zopet dosegla zmago, ki ji je utrdila položaj na prvem mestu lestvice. Sicer je bila tekma izredno borbena in je morala Kolonja popustiti pred borbenostjo in voljo Nabrežincev, ki so dosegli svoje gole tudi z vetrom. Sicer je morala Kolonja nastopiti na igrišču brez treh dobrih igralcev, kar je precej škodovalo poteku igre in končnemu izidu. Poseben list v zgodovini svojega nogometa pa si- je v nedeljo odprlo nogometno moštvo Trebč. Premagalo je enajstorico Sv. Marka, ki je znana kot solidno moštvo in zaseda trenutno tretje mestna lestvici. Trebče so se z nedeljsko zmago v razliki 4:1 precej opomogle in jim želimo, da bi še nadaljevale to pot. Sv. Marko je prišel na igrišče z desetimi možmi, vendar to ni zadosten vzrok za poraz. Trebenci so imeli igro v svojih rokah in so se igrali, kakor so hoteli. V prvem polčasu Trebenci preidejo v napad in kmalu tudi v vodstvo. Seie v drugem polčasu povečajo stanje golov. Po četrtem golu se gostje zbudijo in preidejo v besen napad, ki se zaključi s častnim golom. Trebenci so pokazali v nedeljo lepo povezavo in precejšnjo gotovost v obrambi, posebno pa 36-letni De Giorgi, ki je brez pre-stanka čistil in ni dovoljeval nasprotnikom, da bi se preveč približali njegovemu svetišču. mm stok Mn jmieza poide Prvak v skokih je postal Šved Karlsson - Svetovni rekorder v smuških poletih Tschannen (Švica) na 5. mestu (Od našega posebnega poročevalca) (77,5 in) V Planici se je pričel v nedeljo tradicionalen «Planiški teden«, ki obsega vrsto tekmovanj v različnih disciplinah smučarskega športa. Letošnjih tekmovanj so se udeležili tekmovalci šestih držav, in sicer Avstrije, Finske, Italije, Švedske, Švice in Jugoslavije. Tekmovanja so se pričela s smučarskimi skoki na letos zgrajeni 80-metrski skakalnici. Organizatorji, tekmovalci in ljubitelji smuških skokov so do zadnjega upali, da se bodo lahko vršila tekmovanja v smuških poletih na 120metrski skakalnici, kar pa zaradi pičlega snega ni bilo mogoče. V noči od petka na soboto je zapadlo nekaj centimetrov snega, ki je povzročil precej padcev pri skokih na sobotnem treningu. Na sobotnem treningu je imel najdaljši skok Jugoslovan Janez Polda, najlepše, pa tudi daleč je skočil Italijan De Lorenzi. V nedeljo zjutraj je Planico napolnilo približno 10 tisoč ljudi, ki so prišli iz vse države, da bi si ogledali tekmovanje X skokih. Največje zanimanje je vladalo za Janeza Poldo in Švicarja Tschan-nena, ki je lansko leto postavil svetovni rekord na mamutski skakalnici v Planici. Za tekmovanja v skokih se je prijavilo 32 tekmovalcev. Avstrijci, Italijani in Švicarji so se zelo pohvalno izrazili o novi 80metrski skakalnici, ki je nova mojstrovina znanega graditelja mamutske skakalnice ing. Bloudka. Fincem in Švedom je bilo žal, da se niso mogli pomeriti na veliki skakalnici. Vreme je bilo odlično, le precej močan veter, ki je zakril nebo z oblaki, je nekoliko oviral tekmovanje. Ob 11 je predsednik Fiz-kulturne zveze Slovenije tov. Polič otvoril tekmovanje in ga posvetil padlim borcem smučarjem. Sledil je spust državnih zastav prijavljenih tekmovalcev po doskočišču skakalnice, takoj za tem pa poskusni skoki vseh prijavlje- nih tekmovalcev. Švicar Perretten je padel in je bil prisiljen opustiti nadaljnje tekmovanje. Po poskusnih skokih so se pri- drugi. Jugoslovana Mežik in Klančnik sta morala po prvem skoku odstopiti, prvi zaradi zlomljenih smuči, drugi zaradi nenadne slabosti. Najdaljši skok je imel Janez ITALIJANSKA REPREZENTANCA: DE LORENZI, TRIVELLA IN PENACCHIO, O KATERlll ne najdemo v italijanskem c.^ SOPISJU NITI BESEDICE, DASI JE DE LORENZI ZASEDEL SESTO MESTO. TUDI ŠVICARJI NISO SKOPARILI S POHVALAMI PLANIRA1 SKAKALNICI. — NAJVEČ JI NA SLIKI MED ŠVICARSKO RB^' ZENTANCO JE SVETOVNI PRVAK NA MAMUTSKI SKAKALNIH TSCHANNEN. Polda, ki je skočil 77,5 m-stilsko je bil skok odlično izV® den, škoda le, da je pri druge skoku nekoliko popustil in tztP’ čeli skoki v konkurenci. Vsak tekmovalec je skočil dvakrat Prvi je skočil Švicar Keller, sledili so mu Daescher (Švica), Trivella (Italija), Mežik (Jugoslavija), Viljama (Finska) in t'Planica I Planica ima svoj sloves v mednarodnem športnem svetu. Od leta 1934. ko je bila zgrajena mamutska skakalnica, so bili vsi svetovni rekordi v smučarskih skokih postavljeni v Planici Vsaka planiška prireditev je prinesla v športnem pogledu nove, zavidljive uspehe. 27 skakalcev je doslej skočilo nad 100 ra daleč Ko je leta 1936 preletel Bradi v Planici kot prvi na svetu stome- trsko razdaljo,' sd mu vedno hitreje sledili nadaljnji skakalci. Navaja- mo po vrstnem redu njihove najboljše daljave n obenem leto, v kate- rem so dosegli svoj uspeh. l Ime skakača Država Skakalnica Daljava Leta Josef Bradi Austrija Planica 101 m 1936 Planica 107 m 1938 Gustl Berauer Nemčija Planica 100 m '940 Paul Haecke Nemčija Planica 100 m ’940 Rudi Kraus Nemčija Planica 112 m '941 Hans Lahr ' Nemčija Planica Ul m 1941 Franz Mair Nemčija Planica 100 m (109 s p.) 1941. Heinrich Palme Nemčija Planica 103 m (109 s p.) 1941 Heinrich Klopfer Nemčija Planica 103 m 1941 Gregor Hoell Nemčija Planica (105 s p.) 1941 Paul Schneidenbaeh Nemčija Planica 101 m 1941 Rudi Gering Nemčija Planica 118 m 1941 Albin Novžak Jugoslavija Planica (103 s p.) 1941 Rudi Finžgar Jugoslavija Planica (101 s p.) 1941 Planica 102 m (109 s p.) 1947 Planica 104 m (118 s p.) 1948 Janez Polda Jugoslavija Planica (100 s p.) 1947 Planica 109 m (120 s p.) 1948 Fritz Tschannen Švica Planica 101 m 1947 Planica 120 m 1948 Charles Blum Švica Planica 101 m 1947 Planica 113 m (121 s jr.) 1948 Bruno da Col Italija Ponte di legno (110 s p.) 1947 Nildas Stump Švica Planica •108 m 1948 Hans Zurbriggen Švica Planica 114 m 1943 Jean Monnier Francija Planica 102 m 1943 Arsenne Luchini Francija Planica 105 m (107 s p.) 1948 Regis Charlet Francija Planica 107 m 19-18 Anton Wieczorek Poljska Planica (100 s p.) 1948 Zoran Zalokar Jugoslavija Planica (102 s p.) 1943 Janko Mežik Jugoslavija Planica 106 m 1943 Franc Pribošek Jugoslavija Planica 102 m 1948 Sepp Weiler Nemčija Bischofshoffen 102 m 1949 Stometrsko razdaljo je preletelo skupno 11 nemških,6 jugoslovanskih 4 švicarski, 3 francoski in po I poljski, italijanski in avstrijski skalca- lec; od teh so preleteli 110 m daljavo 3 nemški, 3 švicarski, 2 jugoslo- vanska in 1 italijanski skakalec Sarno v Planici je bila presežena sto- metrska daljava doslej 112krat, (.d tega 110 m lOkrat In Ikrat 130 m bil tri točke. Šveda Karlsson >« Holmstroem sta se odlikovala tipičnem nordijskem stilu »n dol- gih skokih. Švicar Tschannen s letos nj ravno najbolje izkaza, vendar je videti, da bo Se n dalje eden najnevarnejših *ef mečev na planiških skakalnic Italijanski državni prvak De JV renzi je pokazal dober stil in do ge skoke. Tudi drugi tekmoval so se v zelo hudi konkurenci bro izkazali, posebno mladi gbslovani, ki obetajo, da 5° prav kmtflu resni konkurent' vseh mednarodnih tekmovanj' Sodniški zbor je sestavljal0 " sodnikov: dva Jugoslovana, Avstrijec, en Sved in en Sv' Sodili so po finskem način", . zultati so bili takoj preračun in objavljeni. Organizacija Je la odlična in vse pohvale vrea ^ Tehnični režultati so naslečm' 1. Karlsson (Švedska) 217 (74 - 75 m); 2. Polda W.%W,V.V.W, sam po zaseki. Ljudje, ki so šli BILO JE. V LENINGRADU... LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 45 Vse okrog se mi je zdelo tako tuje. Kot poprej sem čuti!, da sem v trdnjavi, a zdaj sem poznal, s čim živi in tiste, ki so živeli v njej. Mimo je udarjal metronom — srce mesta . .. Odšel sem na Finsko postajo. Trg je bil prazen. Na njem ni bilo znamenitega Leninovega spomenika Čakalnica je bila polna vojaštva. Nihče ni pobiral voznih listkov, in menda tudi blagajne niso delovale. Kmalu so vsi odšli na peron. Sestavljali so vlak. Zlezel sem v hladni, letni vagon in nenadno sem začutil, da bi spal do mrtvega .. , Močan sunek me je prebudil. Tema je bila. Nekdo me je stresal za laket in pravil: «... Vsi, vsi. Dospeli smo, dalje nikamor.« V polsnu sem vstal. Nc- pomnim, da bi se mi kdaj tako hotelo spati kot tedaj Sel sem iz vagona in znašel sem se na majhni leto-viščarski postaji. V polmraku sem zagledal koketni kiosk in peron. Kio=k je bil obit in prekrižan z dvema deskama. Videl sem izhojeno stezo, ki je držala v gozd. Večina vojakov, ki je izstopila z vlaka, je šla po njej. Sel sem za njim' • • • Kmalu sem opazil, da hodim pred menoj in za menoj, so se porazgubili po stranskih stezah. Uganil sem vselej, kje je sredi s snegom zasneženih smrek zem-ljenica in poseka. Zavil sem na prvo stezo in potrkal na prvo zem-ljenico. V njej je bila komandantska četa. Spraševati sem začel, kako bi prišel v sanitetni oddelek, in dali so mi kurirja. . Dolgo sva hodila po gozdnih stezah. Končno me je pripeljal v zemljenico k načelniku sanitetnega oddelka. Odprl sem vrata in vstopil. Za mizo, naravnost nasproti vhoda, je sedel človek sivih las. * * * Pol ure nato sva pila čaj in pripovedoval sem načelniku sanitetnega oddelka Nikolaju Fjodoroviču Komiševu, kaj me je privedlo k njemu. • «Najbrže pride jutri«, je rekel Kornišev, ko sem končal svojo povest. ((Videla se bosta. Lahko preživite pri meni ali pa greste v mesto za dva tri dni...» Zdelo se mi je, da po vsem trpljenju ne bom prenesel tolike sreče. Na dobrodušnem obrazu Korniševa sem videl, da ni on nič manj srečen, ker mi lahko stori to uslugo. «Mislim, da vam bi bilo najlepše, če bi ostala tu. Krasen smrekov gozd je tu. Razglejte se malo okoli in med tem časom pride. Rad bi se seznanil z njo.« Qči so mu lezle skupaj. Smrekov vonj me je opajal. Dremal sem že, ko sem zaslišal glas Korniševa. «Ta postelja je za vas. Moj namestnik je na službenem potovanju ...» Vlegel sem se nanjo. V zemljenici je bilo toplo in močno je dišalo po smrekah. 2e v polsnu sem čutil, kako me Kornišev pokriva s kožuhom. . . . Dobro se spominjam vseh dni, k’ sem jih prebil v Lenin gradu, toda tisti dnevi bodo za vse čase vtisnjeni v moj spojnin. Spo- minjam se vsega do najmanjših podrobnosti. Mislim, da bo minulo leto. dve. tri, deset let in vse se mi bo zdelo tako, kakor tedaj v januarju. Tisto jutro sem zgodaj vstaL Korniševa ni bilo več in na mizi je ležal listek, popisan z lepo čitljivo prav nič doktorsko pisavo: «Vstanite in se umijte. Zajtrk vatn prinese kurir, nato se sprehodite v gozdu. Pridem okoli dvanajste — Kornišev.« Se so dobri ljudje na svetu, sem mislil in storil vse, kakor je bilo napisano. Nato je prinesel kurir naročje drv in hotel je zakuriti peč, toda rekel sem mu, da bom to sam opravil. Razkošje je, če v vojnem času lahko zakuriš peč in sediš pri njej in jaz sem ga znal ceniti. Čepel sejn in počasi belil drva. Od časa do časa sem se ozrl v vrata in čakal, da se odprejo. Potem sem se domislil, da pride vlak šele zvečer in da jo pred osmo nima smisla čakati. Nenadno sem se premislil, pustil sem peč in sem se šel sprehajat Bilo je jasno, sončno, tiho jutro. Negibne smreke so me obkrožale z vseh strani. Le redkokdaj se je z katere usul sneg. Zgodilo se jc to le tedaj ko se je ptica vsdla na vejo, ali ko je veverica skakala z ene veje na drugo. Veličasten mir, ki je tu kraljeval, me je vsega prevzel. Nisem mogel verjeti, da sem na fronti. Vesel sem bil, da jo bom srečal v tej tišini. Po ozki stezi sem šel vedno globlje v gozd in neopazno sem prišel do previsa. Toplo je bilo in odpel sem kožuh. Daleč na tej strani previsa se je sneg vidno talil in zdelo se mi je, da tam zemlje ne pokriva sneg, temveč viseka, zelena trava. Nebo je hilo modro in globoko, tako kat ie poleti ali pa v zgodnjem pomladnem jutru. Sedel sem na posekani smreki in nisem mislil na nobeno stvar. Vse v meni je bilo tako jasno in čisto kot tisti ravni, beli sneg. . . Toda če sem pričel misliti, sem mislil na Lido. V meni sta FiNSKA TEKMOVALCA Z ' NIMANJEM OGLEDUJETA r ^ NIŠKO SKAKALNICO, NAJBOLJSA NA SVETlA^j;. orna' KOR JE IZJAVIL CAR iivcii dve Lidi: ena bližnja in sorodna, ki si jo vajen, ki j° R p0. do dna in pozabiš, da ti in ona nista eno in isto, a druga ti znana le iz pripovedovanja in stoji za hrbtom Irine Vahruševe. je preživela, razumevajoča je in stroga, kot vse to mesto. m -m*'3 Mislil sem nanjo in nase ter na to, če me bo zdaj raz"1 morda ne bom zanjo neznanec, yc(jcl Toda te misli so se podajale v mojem razumu, a ne v slcU' sem, da bo čas, ki ga bova skupaj preživela, zabrisal vso odtUA' in da me bo ona naučila, če kaj ne bom razumel. stal' Ležal sem na smrekovih vejah in spomnil sem se teh. k' za mano Spomnil sem se sanjača Kozočkina, stroge Irine 'n ‘ de!ji nika, ki je porival kamione v snežnih, viharnih nočeh. K^0 z njimi svojo srečo? Čutil sem, da ni ljubezen še nikoli tako vplivala na v teh težkih časih. Kol Lpžal sem na smrekovih vejah in se opajal z vonj*"1, o(r.cbi" poprej nisem mislil, da more smreka tako dišati. To je bil prodirajoči vonj. ljudi Niko1* po: vlak da Pogledal sem na uro. Bilo je komaj enajst. Vedel sem^ v pride šele zvečer. A nenadoma lahko pride z osebnim mtetne uprave gotovo vozijo avtomobili sem. °na lah!c0 mene ne bo tam V sanitetnem oddelku pa jo lahko medte« tf>ni. ’a' 1 .. (6 ,rid* nap" ;»■ m itij® v divizijo. Pomislil sem na to in skoraj bi se bil nasmej" Cesn vsega ni zmožna ljubezen? Toda kljub temu sem v*'_VjCj vstal i" odpravil. Dopovedoval sem si, da grem samo tako-le 113 5b'. jj-j na' Kako lepo bi bilo, če bi jo zdajle srečal . . . Gre in p i*1 hrblnik ima na ramenih. Težko ga nosi, revica. Zagledal" ,rl.^ cud° vzkliknila najbrže. Ali se bo ustavila, ali bo zbežala k bo zanjo vsa ta sreča, resnično čudo . . . -osDr0*1' _ i epi * Sel sem po cesti in se zazrl v daljavo. Nihče mi m - Sel sem do postaje in zavil nazaj . ., ,g(j0 (Nadaljevanje • nad — Telefon St 93-80« - UPitAVA: ULICA K MANNA SL 29 — Telefonska Številka 8351. ISAHOCNIN A: Cona A: mesečna 260 četrtletna 750. ne I let na 1400, celoletna 2600 lir: (‘ona B 144, 414 ... ^,,ai v/d m IC1 mi nv i eci n i Si 6 lil nad — Telefon St 93-80« — UPRAVA. ULICA K MAivrvA «. za — reieionsKa sievima oaai. i nnn—-wina: Cona A: mesečna ZbO četrtletna 750, onOetna 1400, celoletna 2600 lir; (ona B 144 414 IV 2 I44u ingotu KLILI 65 „ -tPva UKEIINISI Vil » LICA Mi Nitccr ’ Cene 0.iaSov Za vsak mm višine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski «0, flnančoo-pravnl 60, osmrtnice 70 lir | PoStr" trkočl r>e„r, za STOZVIl- »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Tyf5 OGLASI, od 8.30-12 oo J7daj3 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O Z. - TRST. - Odg. urednik STANTSI.AV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 - Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70