LETO XLIII, ŠT. 44
Ptuj, 8. novembra 1990        CENA 7 DINARJEV
Sladkorni bolniki ob
svojem mesecu
stran 7
Ustava
prinaša
centrali-
zem
Ob prisotnosti nekaj manjšega šte-
vila ormošicih občinskih poslancev je
Ivo Bizjai^, predsednik Zbora združe-
nega dela Skupščine Republike Slo-
venije, podal glavne poudarke k os-
nutku slovenske ustave. RazpravIjalci
so bili mnenja, da je rok za razpravo
odločno prekratek, ker sam osnutek
nosi v sebi toliko neznank in pasti, da
jih v tako kratkem času ni mogoče
dovolj razumeti. Ormoške poslance
moti predvsem »izrazita težnja po
centralizmu    oblastnih    funkcij«.
Manjše občine, kot denimo Ormož,
po nobenih kriterijih ne bodo mogle
dobiti svojega predstavnika v parla-
mentu. Spet bodo odločali v večjih
centrih, pa tudi razni okrajni ali de-
želni zbori se za »periferijo« do sedaj
niso kaj prida zanimali. Navrženih je
bilo še nekaj koristnih mnenj in jih
bo skupščina občine posredovala re-
publiški ustavni komisiji.
Precej manj so se občinski poslanci
»zagreli« pri uresničevanju politike
zaposlovanja v občini. Kaze, aa mno-
gi poslanci in tudi drugi vedo bore
malo o kapitalizaciji delovnega me-
sta, raznih tečajih in usposabljanju
nezaposlenih, ki jih \ okviru svo)e de-
javnosti opravlja Zavod za zaposlova-
nje.
Izteka se drugi občinski samopri-
spevek za gradnjo osnovnošolskih
prostorov v občini Ormož. Plan, ki so
si ga zastavili pred skoraj petimi leti.
uresničujejo. Zgrajeni sta ormoška in
ivanjkovska šola, v »radnji je telovad-
nica v Miklavžu. Kljub vsemu pa
ostaja moralni dolg do vseh krajev, ki
so s skupnimi močmi pomagali gradi-
ti šolske objekte v Veliki Nedelji, Sre-
dišču, Ormožu, ivanjkovcih in Mi-
klavžu. Milan Ritonja, predsednik
odbora za gradnjo osnovnošolskih
objektov, je povedal, da je vesel, kei
so se v občini lotili tega" zahtevnega
dela. V kratkem bodo pričeli aktivno-
sti za tretji občinski samoprispevek.
Nekoliko burnejša razprava je bila
pri ustanovitvi komisije sO Ormož za
zbiranje podatkov o povojnih pobo-
jih, pravno dvomljivih procesih in
drugih nepravilnostih. Socialistična
stranka je bila odl(>čno proti. Tone
Luskovič, poslanec te stranke, je ob
tem menil, da gre očitno za »zelo hva-
ležno snov. prisotno tudi v medijih«,
vprašal pa se je. ali je to želja ali po-
treba ali pa modna muha. ker bo tista
občina, ki te komisije ne bo imela,
očitno dobila črno piko. V razpravi so
menili, da je povojne dogoake po-
trebno primerno o?.v..-tliti.
Pri delegatskih vprašanjih so se po-
novno vrteli okoli revizije solidar-
nostnih sredstev za pozebo, kaže pa.
da se bo spor še nadaljeval. Dana pa
je bila pobuda, da se tudi občina Or
mož prek svojega občinskega odbora
RK vključi v ponjoč prizadetim pc
poplavah.____________
Vida Topolovec
Narava umira jeseni. M. Zupanič
PTUJSKE VODE SO POPLAVUALE
Skoda ocenjena na
69,6 milijonov dinarjev
Zaradi dolgotrajnega deževja so v
četrtek, I. novembra, tudi na območju
ptujske občine močno narasle vse re-
ke in potoki. Ponekod je deroča voda
prestopila bregove in pričela popla-
vljati. Najbolj in najhitreje so bila po-
plavljena območja v Dravinjski doli-
ni, predvsem okrog Stogovc pri Maj-
šperku. Proti večeru pa je pričela po-
plavljati tudi Drava pod Novo vasjo,
v petek zjutraj je prestopila bregove
Ptujski gasilci so se v četrtek skupaj z domačimi in vojaki borili, da ne
bi Rogoznica poplavila Spuhlje. (foto: M. Ozmec)
še Pesnica, predvsem okrog Mezgov-
cev.
V reševalno oziroma zaščitno akci-
jo so se prvi podali gasilci in skupaj s
člani civilne zaščite in pozneje še s
pripadniki JLA ptujske vojašnice v
četrtek popoldne z vrečami peska po-
viševali bregove narasle Rogoznice v
Spuhlji. Sicer pa je že od prvega spo-
ročila preteče nevarnosti akcijo vodil
in usmerjal občinski izvršni svet. V
štabu za civilno zaščito je ves čas de-
loval center za obveščanje, kamor so
s terena nenehno prihajali sveži po-
datki. V akcijo so se takoj vključili tu-
di ptujski vodarji in komunalci, na ra-
diu Ptuj pa smo zaradi »izrednega«
in pretečega stanja v četrtek popold-
ne imeli tudi izredno kontaktno od-
dajo, ki je imela predvsem obvešče-
valni namen.
Ko se je ujma polegla in so se vode
počasi začele vračati v svoje struge,
so stopili na delo ocenjevalci stanja
in razmer, tako da so po neutrudnem
sobotnem in nedeljskem delu na po-
nedeljkovi seji izvršnega sveta (ki ni
bila prva v tem času) že podali prvo
oceno škode in stanja na območju ce-
lotne občine.
Poplave so tako po prvi oceni (ki
pa še ni dokončna) na območju ptuj-
ske občine povzročile škodo za okoli
69.614.500.--din. Po oceni je bilo
največ škode povzročene na cestnih
in prometnih objektih, kjer je uničeno
več kot .143 km cest, škoda pa je oce-
njena na 35,7 milijonov dinarjev.
Poplavljenih je bilo 63 stanovanj-
skih hiš ali gospodarskih poslopij in
drugih objektov, na katerih je nastala
škoda za 13,5 milijonov. Na vodnogo-
spodarskih objektih je škoda ocenje-
na na več kot 9,5 milijonov, na komu-
nalnih objektih na 185.000 din, na
energetiki in elektro omrežju na okoli
250.000 din, na zvezah na telefoniji
pa na okoli 75.000 din.
Žal zaradi razmer še ni končana
dokončna ocenitev stanja na popla-
vljenih kmetijskih in drugih površi-
nah. Ocenjujejo, da je voda poplavila
več kot 4.400 hektarov površin, okvir-
na škoda pa znaša več kol 10,4 milijo-
ne dinarjev.
Skupna škoda na območju ptujske
občine (69,6 milijonov) znaša 1,12 od-
stotka od družbenega bruto proizvo-
da občine Ptuj v obdobju od 1. janu-
arja do 30. septembra 1990. To pa
med drugim pomeni, da ne moremo
pričakovati denarne pomoči iz sred-
stev republiške solidarnosti, kjer je
cenzus 3 odstotke DBP.
Sicer pa je izvršni svet vzpodbudil
vrsto aktivnosti, ki naj bi posledice
škode zaradi poplav vsaj omilile. V
Tedniku sta posebej objavljeni obve-
stili sanitarne in davčne inšpekcije
(stran 15). Prvo opozarja na ravnanje
s poplavljenimi živili, drugo pa na
davčne olajšave oškodovancev.
Ker ptujska občina trenutno nima
svojih sredstev za področje elemen-
tarja, je stališče občinske vlade, da
naj bi v bodoče iz solidarnostnih
sredstev, namenjenih v republiko, ob-
držali nujni delež, s čimer bi zadostili
vsaj osnovne potrebe sanacije stanja.
Sicer pa že teče akcija iskanja sred-
stev za morebitno povrnitev nastale
škode. Ker je ptujska občina tokrat
nudila svojo (gasilsko) pomoč tudi
drugim, ki so bili v poplavah huje pri-
zadeti, upravičeno pričakuje, da v sti-
ski ne bo ostala sama.
M. Ozmec
UVODNIK-
Niti koščka
slovenske zemlje
Obstaja nevarnost, da hi v veliki žeji po svežem denarju, ki naj
bi zagotovil hitrejši razvoj in izhod iz sedanje globoke krize, prodali
vse, tudi tisto, kar nam je najbolj sveto. Morda bi prodali tudi slo-
vensko zemljo, pravzaprav edino, kar je resnično naše in kar pome-
ni tudi naše največje bogastvo. Bogastvo za današnje in prihodnje
rodove, tudi za tiste torej, do katerih imamo dolg. da jim po izteku
našega časa predamo tisto, kar smo prejeli od prednikov.
Znano je, da so naši predniki znali čuvati in hraniti svojo zem-
ljo, da pa so kot raja mnogokrat morali kloniti tujcem, ki so imeli
oblast in denar.
Danes se Slovenci borimo za svojo oblast na svoji zemlji. To
nam bo, upajmo, tudi uspelo. Kapitala pa imajo tujci še vedno več
in od tu prihaja nevarnost. Slovenska kmečka zveza je pri čuvanju
slovenske zemlje v prvi bojni črti. Čeprav se tudi v njenih vrstah raz-
prava o osnutku slovenske ustave šele pričenja, so že povedali svojo
odločno zahtevo: »V ustavi mora biti jasno zapisano, da tujci ne
morejo biti lastniki niti koščka slovenske zemlje!«
Danes še nimamo jasnega pojma, kdo je pri nas tujec. Po spre-
jemu nove slovenske ustave, ki pomeni tudi suverenost države Slo-
venije, pa bo jasno, da vsi, ki ne bodo želeli ali mogli sprejeti slo-
venskega državljanstva: danes živi v Sloveniji kar 17 odstotkov Ne-
slovencev.
Razumljivo je, da prihaja odločna zahteva za ohranitev slo-
venske zemlje iz Kmečke zveze. Kmetstvo je bilo, je in bo temelj za
obstoj naroda in njegove pristne kulture.
Ne bi bilo modro, če se ne bi kmetom za hranilnimi okopi pri-
družil sleherni Slovenec. Ko bomo spoznali, da smo hlapci na svoji
zemlji, bo za to prepozno.
Jože Bračič
Vabilo Zelenih Ptuja
Tokrat ne vabijo na delovno akcijo, temveč na tretjo skupščino,
ki bo v četrtek, 8. novembra (nocoj), ob 17. uri v prostorih stranke, to
je v domu krajanov bratje Reš. Kot pišejo v vabilu, je minilo leto dni
od ustanovitve Zelenih Ptuja, v tem času pa so bili zelo aktivni in do-
segli nekaj nepričakovano dobrih rezultatov. Pred njimi pa je še veli-
ko dela, tudi urejevanje formalnosti v lastni stranki. To zadnje želijo
opraviti skupaj s člani in simpatizerji na skupščini, kamor vas vljudno
vabijo. Poleg nujnih formalnosti bodo na skupščini sprejeli tudi pra-
vila stranke, volili organe in predsednika ter sprejeli program nadalj-
njega dela.
JB
10.000 GULDNOV ZA NAJMLAJŠE
Perutnina v vrtcu
v ponedeljek je bila v Vzgoj-
no-varstveni organizaciji Mirana
Sagadina kraj.ša slovesnost, do-
kaj nenavadna tudi za boljše ča-
se našega gospodarjenja. Pred-
stavnik Perutnine Ptuj je ravna-
teljici vrtca Boži Bratuž izročil
ček v vrednosti 61.318,90 dinar-
jev, ki ga je firma Stark iz Box-
nerja iz Nizozemske namenila za
najmlajše v ptujski občini. To je
firma, ki izdeluje klavniško opre-
mo in je stalni partner Perutnine.
Otroci iz vrteške enote Med vrti
1 so se zahvalili s krajšim nasto-
pom, v katerem so prikazali v
tem času aktualno domače delo
— koline, ravnateljica pa je
predstavnikom kolektivnega po-
slovodnega organa Perutnine
predstavila organizacijo. Za de-
narno darilo, kot je povedala, pa
bodo posodobili in kupili učno-
vzgojne pripomočke. NaV
Žiro račun -t
za prizadete ^
po poplavah
Rdeči križ je odprl žiro ra-
čun za odpravljanje posledic
naravne katastrofe. Posamez-
niki in podjetja, ki bodo pri-
spevali denar, naj uporabijo
številko: 50101-678-51579, S
PRIPISOM: ZA POPLAVE.
2 - DOMA IN PO SVETU
8. november 1990 — XEDNIK
PREDSTAVUAMO
VAM ...
Slovenje-
bistriški
izvršni svet
Sekretar sekretariata za notranje za-
deve in ljudsko obrambo je dipl. ing.
elektronike Srečko (iorišek, star 32
let, doma iz Poljčan. j
Predsednik izvršnega sveta je ekono-
mist Franc Jug, star 42, doma iz Polj-
čan.
Sekretar sekretariata za varstvo okolja
in urejanje prostora je Janez Bradan,
dipl. ing. gradbeništva, 42 let, iz Slov.
Bistrice.
Podpredsednik izvršnega sveta, obe-
nem pa sekretar sekretariata za gospo-
darstvo in finance je dipl. ing. strojni-
štva Janko Kolar, 41 let, doma iz Ma-
kol.
Direktor davčne uprave občine Sloven-
ska Bistrica je Martin Modic, 42 let, iz
Zgornje Bistrice.
Podpredsednik izvršnega sveta in se-
kretar sekretariata za občo upravo in
družbene dejavnosti je pravnik Franc
Kociper, 34, doma iz Poljčan.
Vida Topolovec
Zunanji član slovenjebistriškega izvrš-
nega sveta za področje kmetijstva in
gozdarstva je ing. agronomije Jože
Rrečko, 62 let, iz Poljčan.
Foto: L. Šteinbaher in Samo Brbre
Inflacija je
Oktobra je bila 8,1-odstotna, je izračunal Zvezni zavod za statistiko za ob-
dobje (od 21. septembra do 20. oktobra). Življenjski stroški so se v oktobru v
primerjavi s septembrom v Jugoslaviji povečali za 9,1 odstotka, v Sloveniji za
6,9 odstotka. Ce pa primerjamo lanski december, seje življenje v Jugoslaviji po-
dražilo za 106,6 odstotka. N.V.
V Halozah so še brez
Ob lanski katastrofalni ujmi v Halozah je slo-
venska javnost spoznala, da ima tudi sama območ-
ja, ki še kako potrebujejo njeno pomoč. Vodovod,
elektrika in cesta so dobrine, ki bi jih družba mo-
rala zagotoviti slehernemu svojih državljanov. Po
prvem šoku, ko je voda odtekla, so se težave poka-
zale v vsej svoji razsežnosti. V trenutku se je izka-
zala solidarnost ljudi, kolektivov, skratka cele
družbe. Bolj ko so se rane celile, bolj so se nekate-
re pipe zapirale. Sedaj je že moč reči, da bo na ne-
katera vrata potrebno vnovič potrkati. V Halozah
uresničujejo načrt elektrifikacije, vendar brez di-
narja republiškega komiteja za energetiko in slo-
venskega elektrogospodarstva. Na obeh naslovih
je že stara ptujska vlada zaprosila za milijon di-
narjev.
Ko so v občini pričeli delati seznam gospodinj-
stev, ki so še brez elektrike, so najprej zapisali šte-
vilko 31. Zatem 47, danes pa je na seznamu že 80
gospodinjstev. Največ jih je na območju krajevne
skupnosti Leskovec, kjer seje za napeljavo elektri-
ke odločilo 35 gospodinjstev. Seznam je bilo po-
trebno večkrat popravljati in dopolnjevati, saj so
nekateri nanj prišli neupravičeno. Gre za opušče-
ne vinske kleti, vikende in opuščene stanovanjske
hiše. Preverjanje pa je potrebno tudi še sedaj.
Za elektrifikacijo Haloz so iz solidarnostnih
sredstev namenili 500 tisoč dinarjev, po podatkih
do 1. oktobra letos se je s prodajo slik pridobilo
356.183, prihodki po pogodbah pa so 9500 dinar-
jev. Skupaj je za elektrifikacijo na voljo 865.683
dinarjev.
Družbeni delež pri napeljavi elektrike je elektri-
čno omrežje (nizkonapetostni priklop elektrike na
hišo) in vsi stroški v zvezi z materialom in delom
za ta del. Elektro Maribor PF Ptuj zagotavlja za
vse brezplačno števce. Bodoči odjemalci električne
energije pa morajo zagotoviti drogove, kjer so ti
potrebni, izkopati jame ali jarke, pridobiti elek-
troenergetsko soglasje in plačati stroške za izved-
bo hišnih instalacij. Pogodbo za napeljavo elektri-
čne energije podpišejo Izvršni svet kot naročnik,
Elektro Maribor PE Ptuj kot izvajalec in strart-
ka kot koristnik priključka. Delež družbe pri elek-
trifikacije je odvisen tudi od dolžine električnega
omrežja, ponekod je nižji od 50 odstotkov, pone-
kod pa višji. Cena soglasja je 3.559,60 dinarjev. Ti-
sti pa, ki prejemajo socialno podporo in kmečko
pokojnino, pa plačajo samo stroške za izdajo so-
glasja, ki znašajo 314 dinarjev.
Doslej je elektriko dobilo pet gospodinjstev v
Žetalah, po eno v Majšperku in na Destrniku,
osem v Leskovcu, pri petih gospodinjstvih pa je
samo vprašanje dni, kdaj bo zasvetila luč. V Le-
skovcu so gradili dve nizkonapetostni omrežji:
eno v Strmcu, drugo v Veliki Varnici. Vrednost
opravljenih del je 418.856,70 dinarjev. Gotovo je,
da elektrifikacija letos ne bo končana, da bo po-
trebno delati še prihodnje leto. Že danes pa je po-
trebno opozoriti na vprašanje zagotavljanja dogo-
vorjenih sredstev. Škoda, da se delegatom na
prejšnjem zasedanju zborov občinske skupščine ni
zdelo vredno, da bi razpravljali o zaključnem po-
ročilu o Halozah. Poleg tega je na solidarnostnem
računu nekaj denarja, ki bi ga kazalo glede na pro-
grame razporediti.
MG
TRG TUDI ZA STANOVANJSKO PODROČJE
Kdo bo jutri lastnik
stanovanj
Stanovanjski zakon, ki je že
dobil zeleno luč v strokovnih
krogih, bo republiška skupščina
lahko sprejela šele po sprejemu
ustave. Njegova določila namreč
niso usklajena z veljavno, ampak
z osnutkom nove slovenske usta-
ve. Njegova osnovna značilnost
pa je, da se bodo v bodoče tržne
zakonitosti uveljavljale tudi na
stanovanjskem področju.
Zakon bo odpravil stanovanj-
sko pravico in jo nadomestil z
najemnim razmerjem. Zakono-
dajalec namreč predlaga, da naj
bi s tem, ko bo odmrla družbena
lastnina, odmrla tudi stanovanj-
ska pravica. To pa ne pomeni, da
bi sedanji imetniki stanovanjske
pravice ostali brez stanovanj. Bo-
doči lastniki bodo namreč morali
z bivšimi imetniki stanovanjske
pravice obvezno skleniti najem-
no pogodbo za nedoločen čas.
Najemne pogodbe tudi ne bo
mogoče odpovedati še dve leti
po uveljavitvi zakona. Država pa
si bo pridržala pravico posega v
oblikovanje višine najemnine.
Dosedanji najemniki naj bi
imeli predpravico do nakupa sta-
novanj, v katerih živijo. Sestav-
Ijalci zakona so obljubili 30-od-
stotni popust pri nakupu. Dvaj-
set odstotkov cene bo moral ku-
pec plačati v 60 dneh od podpisa
pogodbe, preostanek pa v mese-
čnih obrokih v desetih letih. In
mesečna anuiteta? Zagotavljajo,
da bo le 60 odstotkov večja od
bodočih najemnin.
Streha nad glavo bo torej po
uveljavitvi stanovanjskega zako-
na p/oblem vsakega posamezni-
ka. Že vloženi prispevek za sta-
novanjsko gospodarstvo vsakega
zaposlenega pa ostaja nikogar-
šnja last. Kdo od sedanjih lastni-
kov stanovanjske pravice si bo
lahko kupil družbeno stanova-
nje, čeprav s popustom, pa se
ve ... Tisti, ki imajo subvencio-
nirano stanarino, gotovo ne. Sta-
novanje bo postalo torej tista tr-
žna vrednota, ki ne bo množično
dosegljiva, vsaj v trenutnih go-
spodarskih razmerah ne.
Na V
Nitka — nova Planikina
specializirana trgovina
29. oktobra so pri trgovskem
podjetju Planika v Slovenski Bi-
strici odprli novo specializirano
prodajalno Nitka (prej je bila tu
poslovalnica Riba); v njej bodo
našle vse za šivanje šivilje in vse
tiste, ki rade same ustvarjajo svo-
ja oblačila. Vlasta Pravdič, poslo-
vodkinja nove prodajalne, je po-
vedala, da so v prvih dveh dneh
kupci kupili ogromne količine
raznega blaga. V Nitki najdete
celo zbirko gumbov, zadrg, raz-
nega sukanca in poleg blaga še
ostanke usnja po ugodni ceni.
Odločili so se za deljen delovni
čas (ob delavnikih delajo med 8.
in 12. ter med 15. in 18., ob sobo-
tah pa med 8. in 12. uro) in ga
bodo v prihodnje uvedli v vseh
manjših Planikinih prodajalnah.
Za 350-članski kolektiv z 38
poslovalnicami v občini Sloven-
ska Bistrica je to v letu dni že tre-
tji obnovljeni objekt v samem
mestu. Proti koncu lanskega leta
so odprli Idejo, kjer prodajajo
spominke, darila in drugo, letoš-
nje poletje so na Titovi, kjer je
bila lansko leto še trgov ina z živi-
li (pa jo je lanska ujma popolno-
ma uničila) odprli Bistro Plani-
ka, lokal s prijetno in elegantno
notranjostjo, ki ga dopolnjujejo
umetniške slika akademskega sli-
karja Vasilija Četkoviča. Ob kavi
in drugih pijačah ponujajo tudi
hitro pripravljeno hrano.
»Zadnji dve leti smo v Planiki
uredili skoraj vse prodajne ob-
jekte, računalniško opremili dve
prodajalni, v vseh pa na novo
uredili ogrevanje.« je povedal
Borut Kruder, vodja komercialne-
ga sektorja v Planiki.
Ne urejajo samo trgovin v me-
stu, temveč tudi v Poljčanah, kjer
odpirajo   trgovske   prostore   s
skladiščem in bodo kupcem po-
nudili ves gradbeni material.
Prostore obnavljajo v dogovoru
z Zavodom za spomeniško var-
stvo, kar pomeni, da kljub ure-
ditvam ne kazijo zunanje podobe
starega mestnega jedra.
V objektu D2 — v trgovsko
poslovni zgradbi, ki jo je bistri-
ški IBIS zgradil za trg, so odku-
pili 600 kvadratnih metrov. »Kaj
bomo v tej stavbi imeli, še natan-
ko ne vemo. Imamo različne za-
misli — od samopostrežnice, do
trgovine s tehičnim blagom ali
kozmetiko. Prostore bomo za
kupce odprli najverjetneje v pr-
vih mesecih prihodnjega leta,« je
povedal Borut Kruder.
Bistriška Planika ima svoje
prodajalne tudi na obronkih Po-
horja — na Tinju in Keblju; te
so dokaj rentabilne, tako da ne
mislijo na njihovo zaprtje.
V prihodnje pripravljajo v svo-
jih prodajalnah nekaj diferenci-
ranih cen. da bi bili še bolj kon-
kurenčni. »Moti me, če ljudje ob
diferenciranih cenah še vedno
mislijo na »akcijske prodaje«, ki
so bile dolgo časa v modi,« je
sklenil svoja razmišljanja o trgo-
Nitka. specializirana trgovinica, je najnovejša pridobitev bistriške Pla-
nike.
vini vodja komercialnega sektor-
ja, ob tem pa še dodal, da so se v
za trgovce težkih časih učili tudi
dru^e, kako najbolj celovito po-
nudi vse, kar imajo.
Vida Topolovec
Foto: S. Pičerko
ZALIV V nedeljo se je zu-
nanji minister ZDA James Baker
odpravil na turnejo po Bližnjem
vzhodu in mali .Aziji. Obiskal naj
bi Egipt, Savdsko Arabijo, Afga-
nistan, Turčijo, pa tudi Sovjetsko
zvezo in Francijo ter se sestal ce-
lo s kitajskim zunanjim mini-
strom. Namen njegovega obiska
je povečati mednarodni pritisk
na iraškega predsednika, ki naj
se odloči med umikom iz Kuvaj-
ta ali tveganjem napada ZDA in
njenih zaveznic. Hkrati je namen
Bakerjeve turneje tudi preko teh
držav pritisniti na varnostni svet
OZN, da poostri sankcije proti
Iraku.
• • •
BERLIN V nedeljo so na
tamkajšnjem Alexandrovem trgu
protestirali (bivši) Vzhodni Nem-
ci oziroma pripadniki mogočne-
ga gibanja Novi forum, ki je rav-
no na obletnico zrušitve komuni-
stične partije opozorilo, da ni za-
dovoljno s statusom prebivalcev,
vzhodnega dela v Združeni
Nemčiji. Podprli so jih tudi inte-
lektualci, med njimi znani pisa-
telj Giinter Grass. Obnovljeno
gibanje je občansko gibanje, ki
se je odločilo ponovno opozoriti
javnost, da Vzhodni Nemci ni-
majo enakih socialnih pravic kot
Zahodni.
• • •
BUKAREŠTA - V sklopu
protivladnih demonstracij in de-
monstracij zaradi povišanja cen
oziroma njiho\e sprostitve je po-
sebej močna postala ideja o Veli-
ki Romuniji. Demonstranti za-
htevajo odpravo meje med ro-
munsko in sovjetsko Moldavijo,
kar naj omoggči nastanek Velike
Romunije.
• • •
HELSINKI Tam so se v pe-
tek sestali šefi diplomacij 9 nev-
tralnih in neuvrščenih držav Ev-
rope. Zavzeli so se za popolno
spoštovanje človekovih pravic,
razvoj demokracije, tržnega go-
spodarstva in sodelovanja na
področju varnosti.
e 9 •
RIM — Slovenijo in Hrvaško
bo decembra obiskal šef italijan-
ske diplomacije Gianni de Mi-
chelis. Povabili sta ga obe vod-
stvi. Namen obiska naj bi bila se-
znanitev z oblastmi, izvoljenimi
na svobodnih volitvah. Predsed-
nik italijanskega zunanjega mini-
strstva Alessandro di Franco je
pred nedavnim izjavil, da je gla-
vna ovira za vstop Jugoslavije
kot polnopravne članice v Svet
Evrope zakon, ki določa kazen-
sko odgovornost za verbalni de-
likt (133. člen), in tudi nespošto-
vanje človekovih pravic na Ko-
sovu.
Da so vrata v Svet Evrope Ju-
goslaviji zaenkrat priprta, pa pri-
ča tudi izjava delegacije odbora
za zunanjo politiko pri nemškem
parlamentu, ki je opozorila na
iste ovire, a je izjavila tudi, da
Nemčija povezuje »sedanja ju-
goslovanska gibanja z evropski-
mi perspektivami«.
• 9 •
LONDON - V konzervativni
stranki je prišlo do odkritega raz-
kola med pristaši Margaret
Thatcher in pristaši njenega zdaj
že bivšega namestnika sira Jef-
freva Hovvea. Spor med njima se
je zaostril na minulem evrop-
skem vrhu v Rimu, ko je That-
cherjeva edina nasprotovala
uvedbi skupne valute v Evropski
skupnosti po ietu 1992. Pri raz-
kolu ne gre samo za krizo v
stranki, temveč tudi v vladi.
• • •
IRAK - Vodstvo te države,
predvsem pa Sadam Husein, ki
ga imenujejo nekateri že kar so-
dobni Hitler, je prepričano, da
jih bodo ZD.A in mednarodne si-
le napadle. Vse iraške vojaške si-
le so v stanju najvišje vojne pri-
pravljensoti. Kaže, da se Iračani
vojne ne boje, pa tudi, da je Hu-
seinu uspelo celotno ljudstvo
prepričati o pravilnosti invazije
na Kuvajt, ki jo upravičuje z
»ameriško nevarnostjo«.
Pripravlja: dl
TEDNIK — 8- november 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Dan spominov je za nami,..
Dan spominov na bližnje in
daljne pokojnike je za nami.
Kljub nenehnemu deževju so po
vsej ptujski občini potekale ko-
memorativne žalne slovesnosti.
Slabo vreme je sicer vplivalo na
nekoliko manjši obisk zadnjih
počivališč, vendar so bili v večini
Zbranim na osrednji občinski komemorativni slovesnosti je govoril Ivan
Rau, podpredsednik občinske borčevske organizacije.
(foto: M. Ozmec)
primerov grobovi urejeni, okra-
šeni s cvetjem in svečami.
Osrednja občinska komemora-
cija pa je bila že v sredo, 31. ok-
tobra, ob spomeniku padlim bor-
cem na starem mestnem pokopa-
lišču v Ptuju. Posvečena je bila
vsem žrtvam proti nacifašizmu
na našem območju, spomin na-
nje pa je obudil Ivan Rau, pod-
predsednik občinske borčevske
organizacije.
Po krajšem kulturnem spore-
du, v katerem so nastopili Jasmi-
na Preac iz ptujskega gledališča,
vojaki ptujske garnizije in ptuj-
ski pihalni orkester, pa je pater
Karel Gržan opravil še blagoslov
vseh borčevskih in drugih gro-,
bov na starem pokopališču. Ko-
memoracije so se poleg šolske
mladine udeležili tudi predstav-
niki skupščine občine in izvršne-
ga sveta Ptuj, borci, starešine
ptujske garnizije in drugi. Častni
vod vojakov pa je v spomin na
vse žrtve izstrelil salve.     —OM
Krščansko znamenje — križ na novem ptujskem pokopališču. Drugi z
leve Janez Kramberger, v sredini pa pater Mirko Pihler.
(Foto: M. Zupanič)
Blagoslov novega
križa
Na vseh svetih dan, v četrtek, 1. novembra, so kljub dežju poleg
komemorativne slovesnosti na novem ptujskem pokopališču v Rogoz-
nici opravili še blagoslov novega pokopališkega križa. Kot smo poro-
čali, je križ postavil kolar Janez Kramberger z Mestnega Vrha na po-
budo Žitnikovih in nekaterih drugih krajanov. Blagoslov je opravil
pater Mirko Pihler ob prisotnosti drugih duhovnikov in obiskovalcev.
-OM
Dober denl Lepo pozdrovleni vsi povprek in po dugen! Ha. ste vidli
kak je hitro sveti Martin priša na ohi.sk v naše vinske kleti. Zdi se mi, da
je od našega lenskega martinovanja minlo kumer por tjednoj, pa je že le-
to naokoli. Zato želin vsem Martinom, Tinekom, Tinčekom, Tinam,
Martinam in Tinetom veselo godovno. Tudi na našen Suhen bregi se bo-
mo meli veselo.
Meni pa se le zdi. da nam je letos Martin prinesa več vode kak vina.
Saj je to pred por dnevi skoro pul Slovenije bilo poplovlene. Škode je
ogromno, saj se je proti vodi še bolj žmetno boriti kak pa proti ognji.
Ogenj poleješ z vodo in vgosne, voda pa teče, teče, podira in zalevle vse
pod seboj. Neje prijetno, če ti tak pred zimo razmoči celo kočo s pohi-
štvom vred in ne veš bi mola. kleja. se smeja ali jokal. Tokšnoje pač toto
puklasto živleje. Dež pa lije. kak da bi bija po učinki plačeni.
Tejko za gnes o vini in vodi. Z obojnega se do špricar nareti. Samo,
vete. keri špricar je najbolj zdravilen, če ga zdrav piješ? Vkuper zmešajte
deci radenske in deci rogaške, pa ho to ta prova pijača, ki veselje vrača
ali pa ga tudi vzeme, če predugo nega polek nič vinskega in svinjskega.
Ja, zaj do se skoro koline začele in bodo svinjske sedmine hoj pogosto na
dnevnem redi. Meni je Mica že rekla to ovi den gdo sen malo boj pozno
domu prikrula: »Frdamani prašiček, ge si se kota . . .?« Da mi je rekla
prašiček, niti nesen bija užaljeni, v jetra pa me trofla gdo je še fcoj rekla:
»Vštalinko bom te zaprla, za drugo itak nesi. . .« Frdamana burkla, še
koline bi z mene na zodjo naredla, če se nebi še isti dan pobotala. Reka
sen ji: »Droga pujcika, veš prašiček in ti glih fkuper pašeta . . .! Na kunci
sma se oho smejola.
Tak je pač to. Pomagajte liden, ki so jih poplove hujdo prizadele.
Saj vete. Ioni smo bli mi potrebni pomoči, letos pa je druge prizadelo.
Srečno in dobro se mejte. Vaš LUJZEK.
Epigrami
SADAML HUSEIM
Bagdadski kalif nad sosede
jezdece Apokalipse je poslal!
Žal iraški narod se tega
še dolgo bo grenko kesal!
SRBIJA 92
Srbija ho
evropski Irak.
če na oblasti
mu tak ho sovrag!
Evropa ji dala bo
embargo, zapore.
Deležna ne ho
nobene opore!
MILANU PINTARJU
Vlada v senci
v takšno temo je stopila,
da le luč prižgana
jo bode osvetlila!
SRBIJA 92
Srbija v Evropo
tedaj bo prišla,
ko bo ostala
brez firerja!
MATEJU BORU
Strahove v Evropi
še vidi vsepovsod.
Fašizem talijanski.
kije pač že mrtev.
Bor še vidi kar čez sosedov plot!
Adolj Pušnik
V Ptuju spet poklicno
gledališče?
Ni jih malo, ki se nostalgično
spominjajo časov, ko je imel Ptuj
poklicno gledališče. Ob nedavni
ponovitvi televizijske oddaje o
dvestoletnici odrskega življenja v
Ptuju jih tako razmišlja še veliko
več. 32 let je tega, kar je Okrajni
ljudski odbor Maribor (25. 3.
1958) izdal odločbo o ukinitvi
poklicnega teatra v Ptuju. Če je
kaj simbolike v poslovilni pred-
stavi z naslovom Vsakih sto let,
ki jo je takrat režiral Jože Gre-
gorc, potem bomo morali na po-
klicni Talijin hram v F*tuju čakati
še najmanj 68 let. Se moti-
mo... ?
Kaj menijo o poklicnem gle-
dališču v Ptuju igralci, pevci, ki
so odšli v Ljubljano? Ali bi se vr-
nili?
Dunja Gunžer-Spruk, sopra-
nistka: Res škoda, da so ukinili
poklicno gledališče; če se prav
spominjam je bilo to leta 1958. Z
veseljem bi se vrnila, saj vedno
znova dobim solzne oči, ko se
peljem čez most, pa naj Ptuj za-
puščam ali se vračam vanj. Pa da
ne boste mislili, da kar tako go-
vorim o tem; z veseljem bi nasto-
pala v ptujskem teatru.
Zvezdana Mlakar, igralka: Ra-
da bi prišla igrat v Ptuj, kot gost.
Za stalno? Živeti in delati tukaj
— to bi bila prehuda odločitev.
Verjetno bi bilo dela premalo. Si-
cer pa, kaj vem; saj veste: zareče-
nega kruha se največ poje ...    _
Gorazd Jakomini, študent
igre: Bil bi že skrajni čas, da se v
Ptuju kaj zgodi. Ptujčani tako ra-
di damo nekaj nase, kadar gre-
mo iz Ptuja, v Ptuju samem pa
nič . . . Da bi prišel za stalno v
Ptuj? Danes tega še ne vem.
NaV
Dr. Katja Boh danes v Ptuju
v jedilnici ptujske bolnišnice bo danes (8. no-
vembra) ob 9. uri pogovor o razmerah in težavah
ptujskega zdravstva. Organizator pogovora — Se-
kretariat za zdravstvo in socialno varstvo — je po-
leg ministrice za zdravstvo in socialno varstvo dr.
Katje Boh povabil še njenega namestnika dr. To-
neta Koširja in direktorico republiške uprave za
zdravstveno varstvo Francko Cetkovič. S ptujske
strani bodo sodelovali: predsednik IS SO F*tuj Ja-
nez Lah, poslovodni delavci Zdravstvenega centra
Milan Jager, dr. Lojze Arko, dr. Henrik Žlebnik in
dr. Jože Petrovič ter svetovalec za strokovnomedi-
cinske zadeve centra dr. Janez Mršek. *.
Ptujčani bodo ministrico za zdravstvo še po-
drobneje seznanili s svojimi težavami, ki so finan-
čne in organizacijske narave. Ob tej priložnosti se
bodo skušali opredeliti do bodoče organiziranosti
ptujskega zdravstva. Osnova za razmišljanje so no-
vi zdravstveni zakoni, ki bodo kmalu prišli v jav-
nost, in ptujsko zdravstvo v primeru, če Ptuj posta-
ne regijsko središče. Ne gre skrivati, da Ptujčani
od pogovora veliko pričakujejo, predvsem pa, da
jih ministrica seznani s stališči republiškega sekre-
tariata pri reševanju finančnih težav in bodoče or-
ganiziranosti zdravstva.
MG
OBRTNO ZDRUŽENJE
LENART
Več — bolje — ceneje
v starem mestnem rotovžu na
Trgu osvoboditve 5, ki se ponaša s
častitljivo letnico izgradnje 1675,
ima sedež Obrtno združenje.
Združuje 220 obrtnikov; samo le-
tos je po podatkih do sedaj izda-
nih Informacij združenja noiih
obrtnikov 32, 14 pa jih je obrt od-
javilo. Kar tretjina vseh lenarških
obrtnikov je avtoprevoznikov, mo-
čni so gostinci, v zadnjem času pa
odpirajo predvsem trgovine in bi-
feje.
»Uspel bo le tisti, ki bo konku-
renčen, to pa pomeni, da bo dal
več, naredil bolje in za manj de-
narja. Izredno pomemben je tudi
odnos do gosta, stranke. S stran-
ko moraš biti pošten, ji svetovati
marsikaj ob svojem delu. Le tako
obrtnik uspe,« je prepričan Jože
Petrovič, neprofesionalno pred-
sednik združenja, predsednik
sveta Obrtne zadruge Lipa in
predstavnik obrtnikov v Izvrš-
nem svetu občine.
Jože Petrovič je vodovodni in-
stalater, ki opremlja stavbe razen
z vodovodom tudi s solarno
opremo in napeljuje centralne
kurjave. Trenutno dela na štirih
objektih; obnovi hotela Slavija,
Predsednik Obrtnega združenja Lenart Jože Petrovič in tajnica, diplo-
mirana ekonomistka Stanka Bezjak.
novi trgovini v Porčiču pri Le-
nartu, v Cavtatu pri Dubrovniku
in na pošti v Kraljevcu. Toda de-
la še vse kaj drugega.
»Nekega popoldneva me je po-
klical novi župan, češ naj sodelu-
jem v IS kot predstavnik za obrt.
Vedno sem želel, da bi tudi obr-
tniki imeli nekoga v vladi, pa ni
Nekateri obrtniki v Lenartu
plačujejo poslovne prostore po
neprimerno višjih cenah kot na
primer Mariborčani. Pomemb-
na je seveda lokacija. Tako je
na primer za 22 kvadratov elit-
nega prostora oh avtobusni po-
staji potrebno plačati 17.500
dinarjev in oh cesti skozi Le-
nart za 206 kvadratov s tremi
lokali 34.000 dinarjev.
bilo možnosti. Vsekakor je ugod-
no, da imamo obrtniki direkten
prenos informacij v obeh smereh.
Informacije so danes najpomemb-
nejše. Tako se izogneš marsikateri
negotovosti, nezaupanju, natolce-
vanju. Sestavil sem program — z
marsikom sem se pogovarjal o na-
ših potrebah — o razvoju drobne-
ga gospodarstva v občini. Pred ne-
kaj dnevi so bile zaradi pospeše-
vanja razvoja drobnega gospodar-
stva sprejete nekatere davčne olaj-
šave in spremembe na področju
prispevne politike.
ZA RAZVOJ OBRTI
V LENARTU
Program obrtnikov zajema ce-
lo vrsto področij. Tako predvide-
va na primer preložitev promet-
nega davka za osnovna sredstva
in repromaterial gradbenikov in
avtoprevoznikov za eno leto.
Predlaga nekaj izboljšav na po-
dročju gostinstva, predvsem pa
V tajništvu obrtnega združe-
nja dobijo občani vse podatke
glede obrti, olajšav, uvoza, tu
opravljajo začetniki pripravni-
ški izpit. Predsednik pričakuje,
da bodo ljudje prišli povedat
svoje želje, svoje načrte, ki jih
ho prenesel na IS, od tam pa
bodo dobili povratne informa-
cije.
razvoj kmečkega turizma, v kme-
tijstvu pospeševanje predelave
sadja in zelenjave, vzpodbuditi
ustanovitev lastne mlekarne, pe-
karne . . . Zakaj bi prodajali su-
rovine, kupovali pa sokove, jo-
gurte? Program posega tudi na
področje ekologije, inovatorstva
in socialnega skrbstva. Občina
mora občane vzpodbujati za
obrt, in to s konkretnimi ugodni-
mi ponudbami. Program predla-
ga tudi ukinitev statusa popol-
danskega obrtnika, ki je nelojal-
na konkurenca obrtnikom, pa še
delovna mesta bi se sproščala.
Lenarški obrtniki zaupajo se-
danjemu vodstvu Zveze obrtnih
združenj Slovenije, ki se bo kma-
lu preimenovalo v Obrtno zbor-
nico Slovenije (reorganizacija te-
če tudi v občini Lenart). Samo
sprememba imena seveda ne po-
meni nič, vendar pričakujejo, da
bo napravila pomembne korake
tudi za pospeševanje obrti v vsej
republiki. In kot kaže, so tudi v
Lenartu na dobri poti.
Sodobna trgovinica s fotokopirnico in izposojevalnico videokaset v ne-
posredni bližini združenja, last tiskarja in grafičnega oblikovalca Štra-
kla iz Gradišča. Besedilo in posnetki Milena Zupanič
pismo »od daleč«
Mislim, da sem v Pismu od
daleč že napisal, da je naloga
novinarskega klana pokazati
in dokazati pokvarjenost poli-
tike in predvsem politiko. Tudi
se mi zdi vredno ob vseh peri-
petijah. ki jih doživlja omenje-
na obrt na Balkanu in še pose-
bej v »dolini Šentjlorjanski«,
omenjeno misel še enkrat ome-
niti. Vse preveč je namreč poli-
tikov, ki v »skrbi za narodov blagor« ne pozabijo
sebe in svojih politikantsko intrigantskih interesov.
Še posebej so osebne ambicije problematične, ko se
novo in staro pečeni politiki zavedo moči medijev
in jih hočejo samo za sebe kot vse druge igrače, si-
cer ne zmanjka očitkov o odrinjenosti te ali one po-
membne persone od medijev.
Sicer pa moj namen ni pisati zakonov o RTV,
kot hi morda lahko kdo razbral iz zapisanih vrstic,
saj je oh vseh drugih zgodah in nezgodah le-ta še
najmanjše zlo, lahko hi rekli celo blagodejno. Pro-
blem pa nastane, ko prvi možje razgubijo razsod-
nost zaradi omamne oblasti in mest v političnem
barometru. Pri tem se dogaja dvoje: prvič, da niso
več sposobni za politična pogajanja kot resni part-
nerji ali pa, kar je druga skrajnost, da so v teh po-
gajanjih pripravljeni podpisati pod mizo marsikaj,
kar je v nasprotju z interesi večine in zdravo ra-
zumsko logiko. Primer tega drugega politika je
vsekakor Ante Markovič, ki je kaj hitro pokazal,
da je pod kožo »rdeč« ne samo v smislu politične
kvalijikacije, temveč je pokazal tudi vse druge člo-
veške slabosti, ki je visoka politika pač ne prenese.
V prvo skupino politikov pa spada žal skoraj cela
politična garnitura Slovenije od Kučana naprej, za
katerega poleg ministrov in drugih članov predsed-
stva velja, da ne morejo biti več resni partnerji v
pogovorih in pogajanjih, saj skrivnosti tajne diplo-
macije namesto novinarjev kar sami predstavijo v
medijih in se po možnosti še postavijo na žrtveni
pedicstal slovenskega naroda. Dejstvo, da največ
pik na političnem ratingu prinesejo hoji z »grdimi,
umazanimi in zlimi Balkanci«, dokazuje Janez Dr-
novšek, ki je sicer po zelo vprašljivi delovni anketi
prevzel Kučanu prvo mesto.
Novinarski poklic je pri nas tako zgolj zreduci-
ran na hlapčevanje oziroma servisiranje politikov
pri izgrajevanju njihovega »imagea« v pričakova-
nju naslednjih volitev, ljudstvo pa naj dobesedno
crkne. Poleg slovenskega političnega barometra je
v našem osrednjem dnevniku namreč mogoče pre-
brati tudi izrazito negativne rezultate slovenskega
gospodarstva. V normalnih okoliščinah, kjer je po-
litika samo servis družbe, ne pa donosni hiznis, kot
še vedno misli večina naših vrlih mož. hi zaradi te-
ga odletela cela politična garnitura, ne glede na
barvo in ideološko usmeritev«. Ljudem je potrebno
dati poleg političnih iger še kruha. Tega pa je po
rušilnih zdrahah tudi v dolini Šentjlorjanski vse
manj. Navdušenje oh demokraciji in svobodi, do-
kler je pri nas politika, kot že rečeno, donosen hiz-
nis, pa si kaj boljšega tudi ne zaslužimo.
Vladimir Vodušek
4 — MORDA VAS ZANIMA
8. november 1990 - TEDNIK
MILENA TURK
Življenje
lukarjev
(4. nadaljevanje)
Gospodarski razvoj na
Ptujskem polju od začetka
20. stol. do danes
20. stol. do danes
Ptujskopoljska Lukarija je v
začetku stoletja dajala pomemb-
ne količine odlične čebule, ki so
jo domačini prodajali daleč na-
okoli, ['tujska rdeča čebula
»liik« je bila na trgu zelo cenje-
na zaradi značilnega pekočega
okusa in posebne aromc, ki jo je
dajala jedem (golažu, paprikašu
idr.).
Z vpregami so vozili čebulo v
Celje, Rogatec, Radgono, Mur-
sko Soboto, Dravograd, Mari-
bor, Ptuj, Slovenske Konjice,
Slovensko Bistrico, predvsem pa
na Hrvaško: v Varaždin, Krapi-
no, Lepoglavo, Čakovec, za časa
Avstro-Ogrske monarhije pa celo
v Gradec in globoko v Madžar-
sko.
V začetku stoletja so na ptuj-
skopoljskih njivah med okopavi-
nami prevladovali luk. korenje,
krompir in repa. Od žitaric so se-
jali rž, ječmen, pšenico, oves, ko-
ruzo, proso ali ajdo. Med njimi
je bil tu in tam ogon detelje. Sa-
dili so tudi zelje. Med koruzo so
imeli buče za krmo svinjam in za
pridobivanje bučnega olja.
»Število govedi, predvsem
krav. je bilo v stalnem porastu
(2,2 glave živine na kmetijo), pa-
sli so jo od zgodnje pomladi do
pozne jeseni. Pozimi so poklada-
li slabo seno. Število konj pa je
neprestano padalo. Veliko so
imeli svinj in perutnine, pred-
vsem kokoši. Jajca so prodajali v
Ptuj. Čebelni koši so bili doma
skoraj pri vsaki hiši. Ovac in koz
je bilo malo,« beremo v Bračiče-
vi socialno-geografski monogra-
fiji Ptujsko polje.""
Posledice naglega prodiranja
kapitalističnih odnosov na vasi
je bila splošna kriza slovenskih
vasi. Krizo pa je spremljalo raz-
slojevanje kmečkega gospodar-
stva, izseljevanje itd.
V. Bračič nadalje piše, da je bi-
lo v tistem času »v porastu števi-
lo kajžarjevin tistih brez zemlje.
Zato se je pričelo izseljevanje,
iskanje kruha v neagrarnih de-
javnostih. Ta proces pa je preki-
nila prva svetovna vojna. Napo-
vedana agrarma reforma po prvi
svetovni vojni, od katere je pred-
vsem vaška revščina pričakovala
zemljo, je prinesla razočaranje.
Veleposestniki bi bili morali od-
dati obdelovalno zemljo nad 130
oralov, toda le v primeru, če se
niso ukvarjali s pridelovanjem
specialne kulture ali z rejo me-
sne živine, s sadjarstvom. Ta za-
kon je omogočal prikrivanje in
špekulacije veleposestnikom. Si-
cer pa nobena izmed gospoščin
na Ptujskem polju razen Dorna-
ve ni imela večjih njivskih povr-
šin. Pa tudi v Dornavi ni bilo ve-
likih njivskih površin. Agrarni
interesenti so lahko delili samo
po 10 oralov, če pa je bilo še več
družinskih članov, pa so dobili
za vsakega člana še po en oral.
Ker pa je bilo interesentov veli-
ko, zemlje pa malo, so dobivali
manjše površine. Agrarno zemljo
so dobili samo tisti, ki je niso
imeli, in tako se je povečalo šte-
vilo kajžarjev in malih kmetov,
ki oh pomanjkanju potrebne ži-
vine in kmetijskega orodja niso
imeli skoraj nobene perspektive
za uspešno gospodarjenje. S tem
se je pomnožil najbolj labilni in
socialno ogroženi sloj na vasi.
Dobitniki zemlje iz agrarnega
sklada so morali bivšim lastni-
kom zemljo plačati, to jih je go-
spodarsko še posebej prizadelo.
Eni so se zaradi tega zemlji raje
odpovedali«, drugi pa zaradi iz-
siljevanja samih veleposestnikov.
ki so kajžarje iz najetih hiš na-
gnali. Nekateri med njimi so
zemljo obdržali. Imeli so je npr.
poldrugi oral, bili so agrarni in-
teresenti z vsemi pravicami, ki
jih je določal agrarni zakon. To-
da spoznali so, da se jim ni še ni-
koli tako slabo godilo. TaJcole jih
opisuje A. Ingolič: »Včasih so se
greli za pečjo, možje so zadovolj-
no puhali iz vedno natlačenih
pip, zjutraj jim je žena skuhala
žgance in zelje, opoldne so se na-
jedli krompirja in repe, zvečer fi-
žola, za južino dopoldne in po-
poldne pa luka in kruha. Tunka
tudi ni bila prazna. Zdaj pa v
miznici že od božiča ni bilo kru-
ha, v tunki ni nič, v peči kuriš sa-
mo enkrat na dan, na mizi se sa-
mo enkrat kadi iz sklede, luk ješ
posoljen z rdečo živalsko soljo,
pipa pa leži nekje v kotu in niti
ne diši več po tobaku. Kdaj je
zadnjič gorela pod stropom pe-
trolejka, se ni spomnil. Kdaj se
je zadnjič umil z milom in kdaj
je bil zadnjič v trgovini in gostil-
ni, tudi ne. Otroci so se doma
podili, namesto da bi šli v šolo,
ker niso imeli čevljev; zvezkov,
svinčnikov in knjig niso kupovali
po dve leti. K maši tudi niso ho-
dili. Namesto da bi zvečer molili,
so pravili, da so lačni. Tu pa tam
je kakšen fantič začel krasti . . .
Trdni kmetje so radi vzeli zemljo
nazaj, saj so bili lakomni nanjo
kot le kaj. Vendar pa tega pred
kočarji niso pokazali, govorili so,
da agrarna reforma ni koristna
ne za ene, ne za druge, kajti zem-
lja se drobi in nihče nima nič od
nje. Ne večji posestnik, ki mu
primanjkuje delavcev, ne agrarni
interesent, ki za obdelavo nima
orodja, ne živine. In kočarji so se
tolažili ali pa so jih njihovi go-
spodarji, češ da tako mora biti;
nekdo ima več, drugi manj. To ni
nič slabega. Gospodar in hlapec,
prvega ni brez drugega in kdo bi
trdil, da se gospodarju godi bolje
kot hlapcu?«''
Iz takega razmišljanja kočar-
jev iz Lukarije lahko sklepamo,
da niso bili socialistično osvešče-
ni in zavestno ne na tako visoki
ravni kot npr. ruski kmetje v ti-
stem času, niti na taki ne, kot jo
prikazuje Ingolič v romanu Lu-
karji. Hlapca Jerneja in njegove
pravice, ki so ga takrat igrali na
vaških   odrih,   niso   razumeli.
Kljub temu da je bilo njihovo ži-
vljenje podobno Jernejevemu, so
ga imeli za čudaka, ker je priča-
koval, da bo podedoval pose-
stvo, na katerem je 40 let služil.
Kaj takega lukarji še niso slišali
in od kar so pomnili, se še ni
zgodilo, da bi hlapec podedoval
posestvo namesto gospodarjeve-
ga sina. Tako so razmišljali ko-
čarji iz Lukarije in zato je treba
verjeti današnjim Dornavčanom,
ki pravijo, da se niso tako vroče-
krvno, pogumno in organizirano
borili za agrarno zemljo, kot jih
opisuje Ingolič v Lukarjih.
Pomembnejše dejavnosti ra-
zen kmetijske na Ptujskem polju
ni bilo. Med obrtniki so prednja-
čili kovači in mlinarji, le-ti so
imeli svoje znamenite plavajoče
mline na Dravi, Pesnici in poto-
ku Zvirenčina. S krojaštvom, ši-
viljstvom in čevljarstvom so se
ukvarjali posamezniki, ki po pra-
vilu niso imeli prijavljene obrti.
Tudi nekaj pekov je bilo v farnih
središčih (Gorišnici, Markovcih).
v nekaterih večjih vaseh so bile
krčme in trgovine z mešanim bla-
gom, npr. v Moškanjcih, Dorna-
vi in Gorišnici. Razvita trgovina
in obrt v Ptuju nista dovolili raz-
maha teh dejavnosti na podeže-
lju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Opombe:
Zakon o zemljiški odvezi in še posebej Zakon o svobodnem kosanju po-
sesti in dednem pravu iz leta 1868 sla sprožila drobljenje posesti. To velja za
srednje velike in male kmete. Večji kmeti so imeli \eč možnosti, da so otroke iz-
plačali ali pa jim kupili novo zemljo in tako obdržali domačijo v istem obsegu.
Ti procesi so pomenili uveljavljanje kapitalističnih odnosov na vasi in zaostro-
vanje socialnih ra/lik. Vendar pa so bile posledice zemljiške odveze \ gla\nem
pozitivne: pričel se je proces inten/ifikacije in racionalnejšega gospodarjenja
(povišan stalez živine, kvalitetnejša semena, boljše obdelovanje polj, višji donos
poljščin). (V. Bračič. Ptujsko polje. Maribor 1975, str. 103 - 117).
A. Ingolič, Lukarji, Ljubljana 1936.
Martinovanje in Martinove jedi
NASVETI ZA VSAK DAN
Martinovanje je lep stari obi-
čaj, ko po legendi Martin
krsti mošt in ga spremeni v vino.
V teh težkih in negotovih ča-
sih, ko nas pestijo različne teža-
ve, je prav, da ob martinovem
vsaj za trenutek pozabimo nanje.
Praznujmo v domačem krogu, v
zidanici s prijatelji ali v gostin-
skih lokalih. S kozarcem mošta
nazdravimo ob pečenem kosta-
nju in drugih dobrotah, ki sodijo
v jesenski čas okrog martino-
vega.
Najbolj znana je martinova
gos, čeprav je bila v Halozah in
Slovenskih goricah v tem času na
mizi tudi druga perutnina, pred-
vsem kokoši, kapuni, purani pa
tudi race. Kot prilogo k pečeni
gosi ponudimo dušeno ajdovo
kašo, mlince, trgance, domače ši-
roke rezance. Za tiste, ki imajo
raje krompirjeve priloge, pa pe-
čen krompir v olupkih v pečici,
kuhan krompir, zabeljen z ocvir-
ki, pire iz kuhanega krompirja in
fižola v zrnu, zabeljenega z zase-
ko in izboljšanega z na hitro pre-
praženim česnom, čebulo in zači-
njenega s soljo in poprom (belo-
kranjski matevž). Dobro pa se
ujemata tudi okusa pečenih ja-
bolk in gosi.
Na mizi pa seveda ne sme
manjkati dušeno rdeče zelje, ki
mu lahko za spremebo dodamo
olupljene kuhane kostanje.
Iz drobovine gosi ali drobovine
druge perutnine lahko skuhamo
dobro juho — obaro, ki se s svo-
jim pikantnim, seveda malo bolj
kislim okusom zelo prileze tudi
za malico dan po martinovanju.
Ko sem že pri preganjanju ma-
čka, naj omenim mimogrede, da
je najboljše domačo zdravilo vo-
da, ki nastaja pri kisanju zelja.
Poleg jedi iz perutnine pa lah-
ko v tem času najdemo na mizah
še meso iz razsola, domače klo-
base, ki jih za spremembo skuha-
mo v vinu, serviramo pa s krom-
pirjevo solato z bučnim oljem, so-
lato iz kislega zelja s fižolo ali če-
bulo v solati z bučnim oljem. Zra-
ven ponudimo še hren, ki ga lah-
ko pripravimo na različne nači-
ne: nastrganega, jabolčnega, s ki-
slo smetano, z jajčko, lahko pa
naredimo tudi manj znan žemljev
hren.
Pripravimo ga tako, da v juhi
skuhamo nariban hren, zgostimo
ga z zemljo, solimo, popramo,
dodamo ščepec sladkorja in po
okusu okisamo.
Običajno je na ta dan na mizi
tudi pečen svinjski haranec —
»prolenk«, kot mu po domače
pravimo, ki ga pred pečenjem
pokuhamo in narežemo kožico,
začinimo pa s soljo, poprom, čes-
nom, čebulo in nageljnovimi žbi-
cami — klinčki.
Od solat ponudimo endivijo z
zaseko in kislo smetano (»zači-
njeno šaloto«), zeljnato špehovko
(natrgane liste svežega zelja pre-
lijemo s prepraženo, na drobne
kocke narezano prekajeno slani-
no, ki ji dodamo kis, sol, poper
in nasekljan drobnjak ali peter-
šilj), črno redkvico s fižolo v sola-
ti z bučnim oljem, motovileč in
druge.
Od sladkih jedi se pripravlja-
jo: različne potice pri nas obi-
čajno orehova in različne sirove
pogače. Omenim naj kot nekaj
posebnega in seveda tudi zelo
dobrega kuhano sirovo pogačo.
Naredimo jo iz rezančevega
testa, ki ga okroglo razvaljamo
kot za široke rezance, narežemo
na večje trikotnike in testo na
pol skuhamo v vrelem slanem
kropu.
V okroglo, z maščobo namaza-
no cimplet položimo napol ku-
hane trikotne kose testa (da se
pokrivajo) podobno kot za giba-
nico, premažemo z nadevom, ki
ga pripravimo iz skute, kisle
smetane, jajc, sladkorja, soli
(lahko dodamo tudi rozine), po-
krijemo s testom in prelijemo s
kislo smetano, v katero smo
umešali jajca, podevamo koščke
masla in spečemo v pečici
(250" C 25 -30 minut), da dobi
lepo zlatorumeno skorjo.
Nekaj posebnega in dobrega
je tudi ajdova pogača z repo —
»repljača« jo iinenujemo po do-
mače.
Pripravimo ajdovo testo. Mo-
ko poparimo s slanim kropom in
zamesimo testo.
Dalje jo pripravimo podobno
kot kuhano pogačo. Testo razva-
ljamo, damo v pomaščeno cim-
plet, premažemo s skutinim na-
devom, v katerega smo umešali
naribano, na pol skuhano in ože-
to repo. Prekrijemo s testom,
premažemo s preostalim nade-
vom in pokrijemo s preostalim
testom.
Na koncu prelijemo s kislo
smetano, v katero smo umešali
jajce. Podevamo koščke masla
ali masti in zlatorumeno spe-
čemo.
V tem času se pripravljajo tudi
»opalanki« oz. »oprešnjak«, kot
so rekli v Halozah.
Krušno testo se razvalja na
2 cm in speče. Še toplo prelijemo
s prepraženo zaseko. Ponekod
dodajo zaseki tudi česen.
Priprava martinove praznične
mize:
Mizo za martinovo pripravimo
bolj svečano: prekrijemo jo s pr-
tom (lanenim ali platnenim), ki
ima vzorec, npr.: trtne liste, groz-
dje in podobno. Po možnosti
uporabimo serviete za serviranje
z enakim vzorcem. Lahko upora-
bimo barvno keramično ali lon-
čeno posodo (tudi enake kozar-
ce). Jedilni pribor naj bo po
možnosti z lesenimi držaji.
Na mizo postavimo tokrat za
spremembo namesto rož jesen-
sko zelenjavno ikebano. Zanjo
uporabimo vse jesenske plodove,
izberemo zelenjavo, tako da do-
bimo lepe in tople barvne kom-
binacije, npr.: korenček, liste
rdečega zelja, repo, kostanjeve li-
ste, praprot itd. Naredimo pa jo
podobno kot cvetlično ikebano.
Vzamemo primerno posodo (lon-
čena, keramična . . .), vanjo da-
mo gobo za ikebano. Posamezne
kose zelenjave in drugih sestavin
povijemo z mehko žico in deko-
rativno (podobno kot rože) za-
taknemo v gobo.
Ne smemo pozabiti tudi na de-
koracijo prostora: na steno lahko
obesimo npr. koruzo z ličjem,
vinske šparone z grozdjem (ki
smo jih odrezali ob trgatvi in ča-
kajo v kleteh) ponekod jim pra-
vijo tudi »biki«,rRazne predme-
te, ki se uporabljajo pri delu v vi-
nogradih, in podobno. Skratka:
v prostoru mora zaživeti jesen v
vsej svoji bogati in plemeniti
svetlobi.
In še nekaj: na mizah ne sme
manjkati jabolk, orehov, suhega
sadja, kot so hruške, slive, jabol-
čni klojci, pečeni kostanji, in se-
veda dobrega mošta.
Na koncu bi zaželel vsem pri-
jetno martinovanje, obenem pa
bi vas povabil na pokušinjo mar-
tinovih jedi v času od 5. do
11. novembra, ki jih pripravlja-
mo v Haloškem biseru v gostil-
nah Pošta, Rozika in Breg, ter na
tradicionalno martinovanje v or-
ganizaciji vinarstva Slovenskih
goric — Haloz, ki poteka na
Bakhovem trgu na Ptuju.
Želim vam dober tek, veselo
martinovanje in na zdravje s ko-
zarčkom dobrega mošta oz. mla-
dega vina.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata —
Haloški biser Ptui
V vrtu
v SADNEM VRTU pričnemo sajenje sadnega
drevja. Ko se odločamo za sajenje sadnega drevja,
je za koristnost sadjarjenja in sadilni uspeh po-
trebno upoštevati, kakšno sadiko bomo izbrali, kje
jo bomo nabavili in kako jo bomo posadili. Kak-
šna mora biti sadna sadika, kje so nam najbližje
drevesnice in katere vrste sadik bomo pri njih na-
šli, bo govor v tem prispevku, kako pravilno sadi-
mo sadno drevje, pa prihodnjič.
Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in lepo
ravno deblo z dobro razvitimi brsti in dozorelim
lesom. Če je deblo zvito, lahko dvomimo v njeno
zdravstveno stanje: ali je med vzgojo sadike prišlo
do zdravstvenih motenj, ki so hujše, če so virusne-
ga porekla, ali gre za težko odpravljive bolezni.
Korenine naj bodo zdrave, dovolj gosto zraščene
in ne polomljene. Pri koreninah je potrebna še po-
sebna pozornost, da niso okužene s koreninskim
rakom, da niso ovenele, kar zlasti utrpe pri dalj-
šem in nestrokovnem transportu ter skladiščenju,
in da niso zmrzle.
Sadiko mora spremljati etiketa, ne kateri so
označeni pridelovalec-drevesnica, sadna vrsta, sor-
ta in podlaga ter številka deklaracije. Deklaracija
je izraz ali potrdilo, ki ga je drevesničar prejel od
ustrezne pooblaščene strokovne organizacije, da
so sadike zdrave, da sta ustrezna poreklo in izvor
matičnega materiala, iz katerega so sadike proizve-
dene in pridelane, in da je dovoljen promet z nji-
mi.
Vrtičkarji cesto ne vedo, kam po sadike, in so
bolj ali manj odvisni od nakupa sadik na tržnici
ali ob raznih sejmih. Takšen nakup, pri katerem
cesto ne moremo ugotoviti pravega izvora sadik in
je kakovost sadik dvomljiva, vsakomur odločno
odsvetujemo. Vsaka, morda cenejša sadika je
mnogo predraga, pri čemer moramo upoštevati,
da sadnega drevesa ne sadimo za par mesecev kot
kakšen paradižnik.
V najbližji in širši okolici nam je na voljo kar 18
registriranih drevesnic. Ptujčanom so najbližji jur-
šinski drevesničarji. Vera HOLC" v Zagorcih ima
na voljo velik izbor sadik na ustreznih podlagah:
jablan, hrušk, kutin, breskev, marelic, češenj, vi-
senj, sliv, orehov in lešnikov. Simon TOPLAK,
Juršnici 21, Alojz HERGA, Gabrnik 17. Stanko
TOPLAK. Mostje 8, Slavko in Peter HORVAT,
Muretinci 68, Janez M.ATJAŠlC. Zagorci 63 c, in
Vido VINCETIČ, Litmerk 14, pa nudijo širok iz-
bor jablan in hrušk na šibkih in srednje močnih
podlagah.
Zelo širok izbor skoraj vseh sadnih vrst, sort in
podlag, ustreznih za sajenje v našjh podnebnih in
pedoloških prilikah, nam nudita Čehova drevesni-
ca v Selcah 51, p. Voličina, in drevesnica Kmetij-
skega zavoda v Mariboru. Znani sta tudi drevesni-
ci Cirila DOLINSKA na Koroški c. 199 v Maribo-
ru in Anke DOLINŠEK v Selnici ob Dravi.- Mar-
tin RADUHA s Trat 51 razpolaga s širokim izbo-
rom raznega jagodičevja, pa še nekaj drevesničar-
jev je v okolici Maribora.
Ce si še nismo zagotovili sadilnega materiala, je
to priporočljivo storiti nemudoma, četudi nimamo
vsega pripravljenega za sajenje v jeseni in bomo to
storili šele spomladi. V jeseni nabavljene sadike
varno hranimo prek zime tako. da jih zakopljemo
v vrtno zemljo, korenine in steblo pa z gosto mre-
žo zavarujemo pred glodalci.
V OKRASNEM VRTU zavarujemo čebulnice
pred ostrejšiin mrazom. Čebulice giadiol, ki smo
jih izkopali konec septembra, so se do sedaj na su-
hem in zračnem prostoru dobro presušile. Sedaj
nam preostane, da jih očistimo luskolistov, odtrga-
mo stare gomolje in odstranimo z gomoljev še tiste
dele stebel, ki smo jih pri izkopu pustili. Odstrani-
mo vse bolne gomolje in tiste, ki kažejo znake go-
moljne trohnobe. Preden očiščene gomolje odloži-
mo v prezimovališče, jih razkužimo z enim od raz-
kužil v prahu.
Gomolje hranimo položene v plasti v lesenih
plitvih platojih v suhem zračnem prostoru pri tem-
peraturi 8 12' C. Dobro se tudi obnese shranje-
vanje gomoljev giadiol v preluknjanih zračnih pla-
stičnih vrečkah, ki jih obesimo pod strop v prosto-
ru, ki ni vlažen in kjer ne zmrzuje.
Gomolji giadiol tudi prenesejo 5 do 6" C mraza,
če jih položimo v suho šoto z najmanj 5 cm debelo
plastjo na dnu in vrhu platoja in se gomolji ne do-
tikajo.
Vse čebulnice in gomoljnice, ki ostanejo čez zi-
mo na prostem, pokrijemo s 5 do 6 cm debelo va-
rovalno odejo preperelega hlevskega gnoja, šote
ali listja.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, ki jih pridelujemo za plod, kamor uvršča-
mo tudi vse sadno drevje, v dneh od 9. do 12. no-
vembra, za korenino od 4. do 6. novembra, za list
8. in 9. novembra ter za cvet 7., 8. in od 16. do 19.
novembra.
MIRAN GLUŠIC, ing. agr.
TEDNIK
— 8. november 1990
NEKOČ IN DANES — 5
Kako bo v prihodnje s kmetijstvom
Va Demosovi javni tribuni, še posebej pa r pogovoru s pred-
sta\nilii ormošliega izvršnega sveta, predsedniki /boro* in pred-
stavniki Kmetijske zadruge — podjetja Vinogradništvo, (,ozdnega
gospodarstva Ormož, TSO in KK Jeruzalem Ormož je » /raku ob-
viselo vprašanje, kakšna bo prihodnost kmetijstva. I o vprašanje si
je nekako vzel v zakup dr. Ludvik loplak, predsednik republiške-
ga DFZ, prisoten pa je bil tudi Ivan Pučnik, podpredsednik SKZ
in predsednik republiške komisije za denacionalizacijo.
Ob predstavitvi Kmetijske za-
druge Jeruzalem Ormož kot na-
slednice bivše TOK, ki je bila
uradno registrirana 1. julija le-
tos, je direktor Stanko Zadravec
povedal, da je brez dvoma velik
problem odprtje trga. »V Ormo-
žu v proizvodnji nismo tako šib-
ki, šibkejši smo v tem, kako in po
kakšni ceni prodati«. Ivan Hržič,
ki v zadrugi skrbi za živinorejsko
proizvodnjo, se je pomudil okoli
zadnjih vladnih ukrepov in zako-
nov, ki so jih in jih bodo še spre-
jemali, in o učinkih teh zakonov.
»Zakon o kompenzaciji za mla-
do pitano govedo je po moji oce-
ni in tudi po oceni živinorejcev
le gašenje požara. Kratkoročni
ukrepi za mesec dni, od 15. 10.
do 15. 11., na tem področju de-
jansko ne pomenijo veliko. Zelo
nas je zanimalo, kako bo vse
skupaj potekalo dalje, kakšna bo
sistemska rešitev. Sedanji ukrep
je sicer dobrodošel, vendar krat-
koročen. Pri živinorejcih pa je
povzročil hud nemir; zanima jih
predvsem, kako bo po 15. 11.«
Katja Grabovac. vodja proiz-
vodnje v podjetju Vinogradni-
štvo, je uvodoma omenila, da ni
politično obarvana, vendar živi
in diha z zemljo že 23 let. »Raz-
mere v kmetijstvu so milo rečeno
kritične in so posledica anarhisti-
čnega dogajanja; negativno vpli-
vajo na vse, ki delajo v kmetij-
stvu.« V nadaljevanju je poveda-
la, da so zadnje čase ob obljubah
o vračanju zemlje najbolj glasni
tisti, ki z zemljo niso znali nikoli
ravnati. Boji se, da se bo v kme-
tijstvu nadaljevalo eksperimenti-
ranje, ki mu je v preteklosti nare-
dilo veliko škode. Še posebej je
poudarila popravljanje krivic, ki
so bile narejene v preteklosti /
vsemi nasilnimi odvzemi, nacio-
nalizacijami in podobno. Repri-
vatizacija naj se izvede tako, da
bo fizičnega vračanja čimmanj,
ker se drugače drobijo tehnolo-
ško zaokrožene gospodarske ce-
lote, ki se jih danes družbeni
kmetijci nimajo za kaj sramovati,
ko bodo kasneje ocenjevali nji-
hov odnos do zemlje in gospo-
darstva.
»Smo za pameten zakon o za-
družništvu, ki ne bo govoril o ne-
ki imaginarni zadružni lastnini,
ampak o tisti, ki se nanaša na
znane zadružnike, kajti v svojem
najglobljem bistvu je tudi zadru-
žna lastnina zasebna lastnina.«
Stanko Žličar, predstavnik
Gozdnega gospodarstva Ormož,
sicer član izvršnega sveta, je de-
jal, da je potrebno pohiteti in
preprečiti prevelike posege v
gozdove. Gre za preživetje in po-
segi v gozdove — bodisi pri pri-
vatnikih in tudi v družbenem
sektorju so tako veliki, da bo-
do že povzročali težave pri traj-
nosti gozdov. Predvsem v privat-
nem sektorju (v občini Ormož je
kar 75 odstotkov gozdov v zaseb-
ni lasti) še ni nakazane rešitve o
bodočem organiziranju.
»Bistveno za današnji čas, ko
razmišljamo o nadaljnjem razvo-
ju je, da je naša proizvodnja za-
stavljena v obsegu, ki omogoča
polno izkoriščenost zmogljivosti
tovarne. Letos bomo zmogljivo-
sti presegli že za 25 do 30 odsto-
tkov,« je med drugim o gospo-
darjenju in vsem drugem v edini
slovenski tovarni sladkorja pove-
dal direktor mag. Vinko Štefan-
čič.
Janez Zadravec, predsednik
Komiteja za družbeni razvoj in
gospodarske zadeve skupščine
občine Ormož, je prisotne še se-
znanil o dokončnem številu
upravičencev za vrnitev zemljišč.
Teh je v občini 293, želijo pa, da
se jim vrne 1060 ha zemljišč, 774
ha gozdov in 6 ha stavbišč. Ob
tem je direktor Kmetijskega
kombinata Jeruzalem Maks An-
tolič opozoril na krivice, ki bi se
lahko zgodile številnim ljudem,
ki so po vojni svoj košček zemlje
pošteno plačali, ali pa tistim, ki
jim je bila zemlja zaradi tega ali
onega vzroka zamenjana, sedaj
pa naj bi vse skupaj vračali biv-
šim lastnikom.
Dr. Ludvik Toplak je vse zelo
pozorno  poslušal  in  povedal:
»Naš kmet je na pribil/no enaki
kmetiji pod enakimi pogoji pribli-
žno enako produkti>en, enako
konkurenčno sposoben kot kmet \
drugih evropskih deželah. Prede-
lo>alna industrija je v povprečju
dvakrat dražja, trgovina približno
trikrat dražja, bančne in finančne
storitve, od katerih smo vsi pri
dnevnem poslovanju odvisni, pa s<»
pri nas približno od 10 do 15 kral
dražje kot kjerkoli v Kvropi. Mi-
slim, da je v tem izvirni greh pro-
blemov, s katerimi se danes sreču-
jemo na področju regresiranja,
plačilne sposobnosti, likvidnosti
in še česa. Mislim, da je izhodiš-
čno vprašanje ekonomsko in tudi
politično: kako te stvari uravnati.
Koliko imamo pri tem škarij in
platna v svojih rokah? Vemo, da
se je devizna, finančna in mone-
tarna politika koncipirala izklju-
čno pod zvezno zakonodajo in je
bila v celoti izven naše kontrole,«
je dejal dr. Ludvik Toplak.
»Moje osebno stališče in tudi
stališče SKZ, zato sem se tudi
znašel v tej stranki, je, da naj os-
novni proizvajalec obvlada re-
proverigo od prodaje in predela-
ve do distribucije ter tudi ustre-
zen delež financ«
V svojem odgovoru je dal po-
seben poudarek zadružništvu,
kot ga pozna vsa Evropa, ki bo
vzpostavljalo ravnotežje med
malim proizvajalcem in potrošni-
kom, ki bo pomagalo razbijati
monopole podjetništva in vzpo-
stavilo družbeno in tudi socialno
ravnotežje.
Vida Topolovec
»Ženska akcija« —
kaj je to?
To je skupina v SDP-Stranki demokratične prenove, ki bo:
organizacijsko povezovala članice in člane stranke ter akti-
vistke nečlanice, ki se ukvarjajo z vprašanjem enakopravnosti spolov
omogočala sodelovanje pn nastajanju globalne politike SDP,
oblikovanje pobud za tako imenovano »žensko« politiko s skupinami
v Ljubljani, Jugoslaviji in v svetu
— organizirala pobude SDP-Stranke demokratične prenove za
medstrankarsko povezovanje in oblikovanje skupnih interesov nove
ženske politike na Slovenskem
— pomagala vzpostaviti in s svojo organizacijsko strukturo akti-
vno podpirati avtonomno civilno-družbeno žensko gibanje v Sloveniji
podpirala posamezne projekte in jim pomagala prodreti na
pravih točkah družbene moči in pristojnih rnestih družbenega odloča-
nji-
Skupina »ŽENSKA AKCIJA« združuje strokovnjake, ki so se
(bodo) dokazali z delom na konkretnih projektih in z javnostjo svojih
pobud.
BISTVENE NALOGE:
— Preprečevala bo prilaščanje ljudi, njihove osebnosti, zasebno-
sti in političnosti zlasti s strani političnih strank.
Opozarjala bo javnost in organizirala ljudi, da se preprečijo
poizkusi, da bi stopnjo ekonomske, politične, družinske in osebne
emancipacije žensk na katerikoli točki potisnili pod raven že doseže-
nega.
— Spodbujala bo aktivno sodelovanje žensk v družbenem razvo-
ju, zlasti v razvojno izčrpanih industrijskih predelih, manj razvitih in
depopuliranih krajih v Sloveniji ter uveljavljala enakopravnost žensk
pri delu in tudi žensko podjetništvo.
— Sooblikovala bo projekte aktivne izobraževalne, zaposloval-
ne, socialnovarnostne in družinske politike s posebnim ozirom na
preprečevanje spolne diskriminacije pri izobraževanju, odpuščanju in
zaposlovanju in na enakopravne možnosti za humano starševstvo in
srečno otroštvo.
— Sooblikovala bo pobude SDP-Stranke demokratične prenove
pri preoblikovanju lastninskih odnosov, modelov upravljanja jn so-
odločanja delavcev in uporabnikov v družbenih dejavnostih in javnih
službah.
— Aktivno bo podpirala samoorganiziranje in medsebojno soli-
darnost ljudi pri oblikovanju in delovanju mreže laičnih, javnih in ci-
vilnodružbenin institucij, ki lahko bistveno dvignejo kvaliteto življe-
nja vseh ljudi in humanizirajo odnose med spoloma in med generaci-
jami.
Dobrodošle v sekcijo »ŽENSKE AKCIJE« SDP-Stranke demo-
kratične prenove, ki ima svoj prostor delovanja v stranki SDP-Stranki
demokratične prenove Ptuj.
MOČNE SMO LAHKO, ČE TO RESNICNO ŽELIMO.
Možnost sodelovanja je odprta, potrebno je le potrkati na pravo
mesto.
NASVIDENJE V TOREK, 13. novembra, ob 17. URI, Trg MDB
,   Za iniciativni odbor
sekcije Ženske akcije SDP Ptuj
Slava SARC, dipl. o.i
Vodnik po Ormožu
in okolici
v tem mesecu bo zagledal »luč sveta« Vodnik po Ormožu in
okolici, ki ga Ormožani, predvsem pa turistični delavci že težko čaka-
jo. Na 100 straneh žepnega formata bo ob tekstu 80 barvnih fotogra-
fij, ki jih je pripravil mojster fotografije Stojan Kerbler. Tekste o zgo-
dovini in znamenitostih Ormoža so prispevali Marjana Jevremov,
Marjeta Ciglenečki, Kristina Šamperl-Purg, Tone Luskovič in Ivan
Lovrenčič, ki je tudi odgovorni urednik celotne izdaje. Tiska ga ti-
skarna GZP Mariborski tisk iz Maribora. Zemljevid Ormoža pa so
naredili na Geodetski upravi v Ormožu.
Nekateri so že nestrpni, ker te prepotrebne turistične publikacije
še ni, vendar po besedah odgovornega urednika Ivana Lovrenčiča
mora biti vse natančno pregledano, ker se zelo rade vtihotapijo napa-
ke, ki so kasneje, ko je Vodnik že v prodaji, zelo neljube.
Vida Topolovec
Prevent, ne Prevert
V 42. številki Tednika (25. oktobra 1990) nam jo je zagodel ti-
skarski škrat in prišlo je do neljube pomote pri imenu zasebne avtošo-
le iz Ormoža, ki se imenuje PREVENT in ne PREVERT, kot je bilo
zapisano v našem časopisu.
Lastnikoma Jožetu Štermanu in Viktorju Šprajcu se opravičuje-
mo, ker vemo, da nekateri iz zlobe (te je na svetu še vedno veliko) za-
menjavo črk N in R s pridom uporabljajo za zbadanje in norčevanje.
VT
Je jez ob državni meji daleč?
PISMA BRALCEV
To pismo pišem zato, da bi tudi Maribor-
čani in vsi ljudje nižje Maribora, predvsem
pa oblastni organi v Zagrebu spoznali, kaj jih
čaka z izgradnjo jezu na reki Bistrici pri Muti
tik ob državni meji z Jugoslavijo (Koralpe —
Golica).
Jez leži tik ob državni meji v ozki dolini re-
ke Bistrice, ki je ponekod široka komaj 10
metrov ali nekaj več. Razprostira se pravo-
kotno nad Dravsko dolino pri Muti in je vi-
sok 90 metrov. Višinska razlika med Muto in
zgornjim koncem jezu je 756 m. V jezu bo
22,5 milijona kubičnih metrov vode. Si to
lahko predstavljate'.'
Jez leži med dvema gorskima prelomnica-
ma. Na zahodu je starogorski masiv (kot Po-
horje) Golica ali po nemško Koralpe, na
vzhodu pa se naslanja na mlado nagubano
gorstvo Kobansko.
1958. leta je bil nazadnje na tem mestu po-
tres 6,5 stopnje MSK, jez pa je zgrajen samo
za 5,0 stopnje MSK. Prej pa je bilo potresov
že več: videl sem podatke od leta 1201 na-
prej.
Do katastrofe torej lahko hitro pride zara-
di:
1. potresa
2. zemeljskega udora
3. sabotaže
4. vojne
V jezu so namreč že sedaj prostori, kjer se
lahko brez vseh težav namestijo kakršnakoli
eksplozivna sredstva. V celotnem jezu so na-
m.reč vodoravni in navpični hodniki in jaški.
Sedaj pa glavno:
Ko bo jez počil, bo iz višine 1080 metrov
(gornja kota jezu) začela drveti voda v 756
metrov nižjo Dravsko dolino, stisnjena v ozki
dolini kot v žlebu. Med potjo bo najprej po-
brala naselja v bistriškem jarku, na Zg. in Sp.
Muti in z valom udarila v Pohorje, ki je od
Mute oddaljeno kakih 100 m. Voda bo v
Dravski dolini v nekaj minutah, zato je vsaka
zaščita prebivalstva zaman!
Ko bo voda nekaj ur tako drvela, se bo od-
bijala z rušilno močjo od Pohorja in se zliva-
la proti Dravogradu in Mariboru. Pobrala bo
tudi Vuzenico in okoliška neselja. Nato bo
začela drveti po Dravski dolini navzdol. Med
potjo bo seveda pobrala vsa naselja v bližini
Dravske doline, kot so Vuhred, Radlje, Pod-
velka, Ožbalt, Fala, Ruše, Selnica itd.
Pri izhodu iz Dravske doline bo poplavila^
Maribor in se z enim krakom obrnila tudi
proti Hočam.
»Strokovnjaki« bi lahko izračunali, koliko
stotin naselij, trgov in mest bo uničenih pod
Mariborom. Prav gotovo bosta zelo trpeli Po-
dravina in Posavina s svojimi mesti.
»Strokovnjaki«, izračunajte nam, koliko
ljudi bo umrlo.
Poleg gospodarskih objektov, kot so Drav-
ske elektrarne in tovarne v Mariboru in oko-
lici, bo voda pobrala tudi vse vojaške objekte
na tej poti. Zato se čudim, da tisti, ki so di-
rektno odgovorni za obrambo domovine, ne
povzdignejo svojega glasu.
Sedaj so protestirali le občani Mute in
okolice. S tem pismom pa hočem samo opo-
zoriti širšo slovensko in hrvaško javnost, kaj
jih čaka.
Prebivalci Mute in okolice, pa tudi stranka
Zelenih so do sedaj ustno in pisno opozarjali
na morebitno katastrofo vse organe v Slove-
niji, ki so odgovorni za varnost ljudi in pre-
moženja — vendar brez haska.
Zato na koncu pisma želim, da se vsi
oblastniki, politiki in drugi dušebrižniki, ki
so jih polna usta skrbi za obstoj Slovencev,
sigurno enkrat dobijo v PEKLU. To pa zato,
ker pripravljajo tako katastrofo Slovencem in
drugim v Jugoslaviji. Ivan Srebrnik

SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(55. nadaljevanje)
Frančiška Kolar
se je rodila leta 1900 v Slatini
pri Bočni v občini Mozirje. Bi-
la je kmetica in mati štirih
otrok. Oba z možem sta podpi-
rala partizane. Okupator je
njuno sodelovanje s partizani
odkril in ju aretiral. Moža An-
tona so Nemci ustrelili 23. juni-
ja 1942 v Celju, Frančiško so
aretirali 13. junija 1942 in jo iz
Celja poslali na Bori. Od tu so
jo odpeljali, kakor že vemo, s
petimi jetnicami 14. julija v Ce-
lje in jo ustrelili z Ambroževo
in Gašperičevo 22. julija 1942.
Lahko si zamišljamo materino
žalost pred smrtjo, ko se je v
mislih poslavljala od štirih lju-
bljenih otrok.
22. julija 1942 je med talci v
Celju padel Milan Frece (24) iz
Nove Vasi pri Celju. Njegova
mama in sestri Marica in Tilica
so bile tedaj zaprte na Borlu.
Kako jih je presunila strašna
vest o njegovi smrti! Pozneje so
prejele tudi njegovo poslovilno
pismo.
Matilda Reš
je bila borlska zapornica, ki jo
je okupator ustrelil v Celju 30.
julija 1942 med sedemdesetimi
talci. Rodila se je v Trnovskem
Vrhu v Slovenskih goricah leta
1914 v Vaudovi družini. Leta
1934 se je poročila z Mirkom
Rešem, ključavničarjem, v bliž-
nje Vintarovce, kamor se je po
poroki preselila. Imela je tri
otroke: Janka, Matildo in Ol-
go. Z možem sta stanovala bli-
zu Mirkovega doma, v naselju
Zasadi.
Mirko je po vdoru okupator-
ja delal v A\striji v Kapfenbcr-
gu skupaj 7 mlajšima bratoma,
pekovskim pomočnikom Vin-
kom in Kostjem. ki je komaj
dopolnil štirinajst let. Proti
koncu marca 1942 so se vsi tri-
je za velikonočne praznike vr-
nili domo\. Na delo se niso več
vrnili, ampak stopili v Sloven-
skogoriško četo kot njeni prvi
partizani. Mirkov oče Ernest je
bil že leta 1941 povezan z Os-
vobodilno fronto. Pri njem se
je oglašal Franc Osojnik iz De-
sencev, ki je pridobival po Slo-
venskih goricah ptujskega ob-
močja znance za osvobodilni
boj. Ko je vznikla Slovensko-
goriška četa, so se partizani Re-
ši večkrat oglasili doma v Vin-
tarovcih in tudi pri Vaudovih v
Trnovskem Vrhu. Oboji so
podpirali partizane.
Ko je pričela četa maja na-
pade na nemške postojanke po
Slovenskih goricah, je pričel
okupator oprezati za partizani.
Že junija je zaprl Ernesta Reša,
očeta treh partizanov, čez tri
dni, 10. junija, pa njegovo ženo
Gero. Iz ptujskega zapora soju
odvedli 13. junija na Bori. V
Ptuju sta na sedežu gestapa
prestala hude muke.
Matilda je ostala sama z
otroki, a nacisti so prišli tudi
ponjo. Ker se je skrivala, je pr-
vič niso našli doma. Ko je spo-
znala, da nacistom ne bo mo-
gla uiti, se je zgovorila s sosedi,
da bodo prevzeli skrb za njene
Matilda Reš, žena partizana
Mirka, ustreljena 30. julija
1942 v Celju.
otroke, ko jo bodo odpeljali.
Poskrbeli naj bi še za Mirkovo
enajstletno sestrico Dragico.
V ptujski zaporni knjigi je
navedeno, da so Matildo zaprli
10. julija in jo na Bori poslali
21. julija. Tu se je sešla s ta-
stom in taščo, ki sta morala
pozneje v Auschwitz; tam sta
umrla.
Matilda je na Borlu upala,
da je ne bodo ustrelili. Zelo pa
jo je vseeno skrbelo za svoje
otroke, stare sedem, štiri in eno
leto, kajti mislila je, da bo mo-
rala v taborišče. Toda zgodilo
se je najhuje. Pred ustrelitvijo
so jo najprej odpeljali v Celje,
kjer se je sešla s svojo mamo
Gero Vaudo s Trnovskega Vr-
ha, tudi obsojeno na smrt. Ka-
ko sta se pogledali? Ali sta se
mogli poslednjič objeti? Kak-
šne misli so ju prevzemale v
zadnjih trenutkih življenja?
Strašno je moralo biti pri srcu
Matildi, ker je zapuščala za
vedno svoje malčke.
Cez trinajst dni je umrl v Za-
sadih Matildin mož Mirko.
Sam je ustrelil po spopadu
Slovenskogoriške čete z Nemci
v Mostju, kajti v spopadu je iz-
gubil oba brata, starši so bili
zaprti, žena ustreljena, otroci
odpeljani, domačo hišo pa je
okupator 25. julija zažgal, da je
pogorela do tal. Nad življe-
njem je obupal.
Poleg Matilde in njene ma-
me so bili 30. julija 1942 ustre-
ljeni še trije sorodniki iz Selc v
Slovenskih goricah: Antonija
(22). Gregor (59) in Marija (58)
Druzovič.  Morda je  skupna
Franc Prislan, ustreljen 15. av-
gusta 1942 v Celju.
smrt petih sorodnikov olajšala
zadnje minute njihovega življe-
nja, ki so vsi pred letom dni ži-
veli še mirno življenje v slikovi-
tih Slovenskih goricah.
Strašna je bila usoda Rcše\ c
družine: umrlo je šest njenih
članov. Pokončalo jih je nasilje
okupatorja, ki je s krvjo dušilo
osvobodilni boj slovenskega
naroda.
Ivana Muršič
Ko je 15. avgusta 1942 od-
jeknilo na dvorišču Starega pi-
skra v Celju petindevetdeset
strelov in pokončalo prav toli-
ko talcev, sta bila med njimi,
kolikor je do sedaj ugotovlje-
no, dva borlska talca: Ivana
Muršič in Franc Prislan.
Ivana Muršič seje rodila leta
1907 v Zagrebu in je bila pred
vojno zaposlena kot lekarniška
pomočnica v lekarni Ferda
Vrabiča v Šoštanju. Nemci so
Vrabičevo družino poleti 1941
izgnali, Muršičeva pa je ostala
v lekarni z nemškim komisar-
jem. Za partizane je iz lekarne
iztihotapljala zdravila in druge
potrebščine. Pošiljala je tudi
pakete s hrano in perilom in-
ternirancem v taborišča. Izdal
jo je nekdo iz Šoštanja. Zaprli
so jo dvakrat. Prvič so jo izpu-
stili, ker ji niso mogli clokazati
povezave s partizani. Ko so jo
zaprli drugič, so jo obsodili na
smrt. Iz celjskega zapora so jo
kot talko poslali najprej v Bori,
od tu pa odpeljali 14. julija s
skupino drugih talk spet v Ce-
lje, tokrat v smrt.
Franc Prislan
ustreljen v Celju 15. avgusta
1942," se je rodil leta 1914 v
Gornjem Gradu. Izučil se je za
trgovca in vodil materino trgo-
vino v Gornjem Gradu. Leta
1941 se je povezal s partizani,
ki jih je podpiral z živili in dru-
gim blagom iz svoje trgovine.
Ko je bila njegova zveza s par-
tizani odkrita, so ga nacisti že
leta 1941 zaprli najprej v Celju,
nato prepeljali v Maribor in od
tam 27. marca 1942 na Bori.
Njegov odhod iz Maribora na
Bori je zabeležen v mariborski
zaporni knjigi. Z Borla je bil
dan pred ustrelitvijo prepeljan
v Celje.
Z njim je bil ustreljen tudi
njegov brat Jože, učitelj. Prisla-
nova mama in dve sestri so pre-
živele vojno v taborišču.
(Se nadaljuje)
6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
8, november 1990 — TEDNIK
Krpanje magistralne ceste tik pred naseljem §ikole.
Ceste pa krpamo . . .
Del magistralne ceste med Ptujem in Pragerskim spada med naj-
bolj »zdelane ceste« daleč naokoli. Potrebna je temeljite obnove, de-
narja pa ni nikoli dovolj kljub čedalje gostejšemu težkemu tovornemu
prometu. Da bi vsaj začasno zgladili najbolj kritična mesta, jo posku-
šajo zakrpati, kar pa seveda ni dolgotrajna rešitev. Takšnih »zdelanih
mest« pa je na tej cesti veliko. Vida Topolovec
Foto M. Ozmec
V Rogoznici bo
samopostrežnica
Poslovno-stanovanjski objekt naj bi bil končan do maja prihod-
nje leto. V njem bo večja samopostrežnica z bifejem na okrog 500
kvadratnih metrih, približno toliko pa je površine tudi za devet stano-
vanj. Mercator-Izbira Panonija bo v trgovini zaposlil 15 delavcev,
vendar ne bo šlo za nove zaposlitve, ampak le za prerazporeditev de-
lavcev. Denarje zagotovil Mercator-Izbira Panonija, del sredstev kot
kredit pa še stanovanjsko gospodarstvo in izvajalec del Gradiš Grad-
nje iz Ptuja. f^^y
Temelji za novo trgovino še rastejo.
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Cirkovce — vas kontrastov i
Urejene nove hiše s pristriženo
travo na dvoriščih in urejenimi
cvetličnimi gredami na eni stra-
ni, na drugi pa stare, razpadajo-
če hiše z zaraščenimi ograjami in
zapuščenimi brajdami. Cirkovce
so vas z velikimi kmetijami, pa
tudi s hišami, ki bolj sodijo v me-
sto. Razpadajoče stare kmečke
hiše so kot madeži v lepo ureje-
nem okolju. Nanje kot da so vsi
pozabili.
Če bi kdo iskal kraj in se zana-
šal na krajevne table, bi kraj tež-
Ni pomemben kraj, pomembna je hitrost
Zelenica pred krajevno pošto je urejena.
ko našel. Napisi na tablah so na-
mreč že zdavnaj zbledeli. Se reče
Cirkovce ali Cirkovci? Po napi-
sih nad hišnimi številkami bi se
težko odločil, saj so občinski
uradniki napisali zdaj tako, dru-
gič spet drugače. Prav se piše
Cirkovce, saj leži vas na desnem
bregu Drave. Na levem bi bili pa
Cirkovci.
Krajevni trg je delno urejen.
Pred lepo in novo Mercatorjevo
trgovino niso pokosili trave. Av-
tobusna postaja je polna smeti in
s stene postajališča strganih pla-
katov. Blok ob cerkvi ima neure-
jeno zelenico, ob cesti pa kopri-
ve. Pred pošto so tamkajšnji
uslužbenci uredili cvetje, ki gaje
lepo pogledati. Urejena pa je le
zelenica pred vhodom.
Del osnovnošolcev dobiva
znanje v prostorih iz leta 1900, ki
bi jim bila obnova že zdavnaj do-
brodošla. Novejši del poslopja
Kjer čakajoči na avtobus stoji...
klubuje času. Okolica šole je le-
po urejena, pokošena trava in
urejena ograja pričata o skrbnem
gospodarju. Cirkovška mladež
ima pouk v domačem kraju že
od leta 1786.
Cirkovčani imajo pokopališče
kar sredi kraja. Nobena naravna
prepreka kraja ne ločuje od člo-
vekovega zadnjega doma. Poko-
pališče je srednje veliko in zelo
l^po urejeno. Grobovi so pravil-
no razporejeni. Kljub temu da
smo Cirkovce obiskali dva tedna
pred dnevom mrtvih, nam pri-
stranskosj^i ni mogoče pripisati.
Pokopališče je veliko in urejeno.
Prostori med grobovi so posuti z
belim peskom, na njih pa je ta-
krat raslo pritlično cvetje, ki ne
prenaša mraza. Mnogi grobovi
so okrašeni z nizkimi iglavci in
cipresami. Osrednjo pot so v ča-
su našega obiska asfaltirali. Za-
puščenih je bilo morda nekaj go-
mil, tudi na tistih pa so pokosili
travo. Mrliška vežica je novejša
in lepo urejena. Pokopališče je
ograjeno delno z betonsko, del-
no z žično ograjo, ob cesti pa je
še živa meja. Žal pa tudi v Cir-
kovcah ne manjka pack. Kljub
urejenemu odlagališču za smeti
le-te najdete med tesno prilega-
jočimi se spomeniki, plastične
Le kaj je naš pogled vleklo med spomenike?
ostanke sveč in papirčke, polivi-
nil, ostanke cvetja pa tudi ob
ograji ali v živi meji.
Kraj se širi ob vseh cestah, ve-
liko novih hiš je ob cesti proti že-
lezniški postaji. Tako kot v zasel-
ku proti Šikolam tudi tukaj sko-
rajda ni kmetij. Železniška posta-
ja je neurejena predvsem zaradi
velikega števila koles, ki ležijo
ob drevesih, prislonjena so na
stene ali ležijo kar na tleh. Želez-
ničarska hišica je majhna, fese-
na, barva bi ji bila prav dobrodo-
šla. Železničarji so slabo poskr-
beli za svoje potnike.  Dovolj
prostora je na postaji za namesti-
tev stojal za kolesa. Denar tukaj
ni opravičilo, saj stojala niso dra-
ga za podjetje, kot je železniško
gospodarstvo. Zidovi v okolici
postaje bi bili zaradi prislanjanja
koles manj oguljeni, postaja bi
bila bolj urejena.
V kraju imajo ceste z asfaltno
prevleko. Ob njih so v glavnem
pokosili travo. Le ob zapuščenih
hišah so tudi ob cesti pravi pra-
gozdovi. Ceste je ponekod že na-
čel zob časa in bi potrebovale
nove prevleke.
Cirkovce so kraj velikih kme-
tij. Stavbe so urbanistično pravil-
no razporejene. Ob cestah so hi-
še, ki se nadaljujejo v kmetijska
poslopja. Dvorišča so v glavnem
polna strojev, gradbenega mate-
riala itd. Če bi sodili po številu
strojev na dvoriščih, v Cirkovcah
nimajo veliko kmetij, ki se
ukvarjajo s specializirano pride-
lavo hrane.
V kraju nimajo urejenega od-
voza smeti, zato pa pridno polni-
jo okoliške gramozne jame. Kdo
bi vedel, ali je to dobro. Morda
. pa bodo zanamci prav ob razi-
skovanju smetišč spoznavali na-
čin našega življenja. V svetu se
že pojavljajo prvi etnologi, ar-
heologi in antropologi, ki stavijo
na preučevanje človekovih sme-
tišč.
Zaradi lepo urejenega poko-
pališča, mnogih urejenih hiš in
kmetij, urejenih cest, urejene
okolice šole, pa zaradi smeti ob
cestah, razpadajočih poslopij,
neurejenega smetišča in železni-
ške ter avtobusne postaje smo
Cirkovcam dali oceno šest (6).
M. Samec in J. Bračič
Zlati noj je potrebno čimprej usposobiti
O Zlatem noju krožijo takšne in drugačne zgod-
be. Še preden se je začelo njegovo »pravo« življe-
nje, je bilo medijsko zanimiv. Kaže, da smo, kar
zadeva gradnje novih hotelov v Ptuju, nesrečne ro-
ke. Sedaj so v teku novi dogovori med skupščino
občine, podjetjem Mercator Investa, ki je vodila
inženiring pri gradnji hotela Zlati noj, in predstav-
niki udeležencev sporazuma o financiranju grad-
nje. Hotel naj bi čimprej turistično oživel. Pred-
vsem bo potrebno ugotoviti, kakšni so finančni de-
leži posameznih udeležencev gradnje, odpraviti
takšne in drugačne hipoteke ter ga »očiščenega«
ponuditi najboljšemu kupcu. Hipoteke ptujskega
gospodarstva in občine naj bi bile ena od ovir pri
dosedanji prodaji.
MG
V Super Liju se trudijo in obnavljajo
Po nekaj mesecih, odkar je po-
stal zasebna last, se v njem mar-
sikaj spreminja. Hotel je olepšal
svojo zunanjo podobo, spremi-
nja pa se tudi njegova notra-
njost. Martin Lisjak ugotavlja,
da je objekt potreben celovite
obnove. Kjerkoli začr.ejo delati,
naletijo na številne pomanjklji-
vosti. Pri tem pa se zaveda, da
vsega ne bodo mogli narediti ta-
ko, kot si želijo. Zelo nehvaležno
in drago je obnavljati star in ne-
funkcionalen objekt. Do 15. de-
cembra bodo obnovili del klet-
nih prostorov, restavracijo, kuhi-
njo, recepcijo in sobe v prvem
nadstropju. Z drugo etapo obno-
ve bodo nadaljevali v prihod-
njem letu, ko bodo tudi nadzida-
li diskoteko in pridobili 80 novih
ležišč. Število postelj se bo tako
povečalo na 130, s takšnim fon-
dom pa bo hotel postal znova
privlačen za agencije. V zadnjih
letih zanje ni bil privlačen, poleg
tega pa skoraj ni imel prazne po-
stelje. V njem so stanovali delav-
ci iz drugih republik, ki so v F*tu-
ju izvajali investicijska dela. Tak-
šna struktura gostov pa je v turiz-
mu nezaželena.
Ptujčani se še po nekaj mesecih niso sprijaznili s tem, da ima bivši
liotel Poetorio novega lastnika in novo ime. JSe mine dan, da se ne bi
oglasil vsaj eden ali več, in se »dobronamerno« ne zanimal za hotelska
dogajanja. Človek nehote pomisli, da je Ptujčanom žal, da so »izgubili«
za zdaj svoj edini hotel. Pri Zlatem noju bomo na razplet dogodkov mo-
rali še počakati. Pri vsem tem pa mu v skoraj treh desetletjih dela niso
posvečali večje pozornosti. Še več — ob gradnji so mu »določili« kar se
da minimalne standarde. Po dolgih letih životarjenja so v družbenem
podjetju Kmetijski kombinat oziroma Haloškem biseru ugotovili, da mu
lepšo bodočnost lahko zagotovi drugi lastnik. Zato so se odločili za pro-
dajo, kupil pa ga je, kot je znano, Martin Lisjak.
Hotel je v tem obdobju relati-
vno dobro zaseden. Lisjak je s
prometom zadovoljen. Gostom
postrežejo z zajtrkom, pečejo tu-
di različne pice, z zahtevnej-
šo ponudbo pa bodo pričeli po
15. decembru. Jedilnik že
pripravljajo.
Hotel ima novo obleko, spreminja pa se tudi njegova notranjost. Priča-
kovati je, da bo temu primerna tudi vsebina.    (Posnetek: M. Ozmec)
Super Li je bil pred dobrima
mesecema v središču pozornosti.
Delavci so novemu lastniku mar-
sikaj očitali; pozneje se je poka-
zalo, da je del krivde tudi v bi-
všem podjetju. Martin Lisjak pa
k temu dodaja: »Pričakovali smo
težave, vendar kaže, da smo se v
oceni zmotili. Delavce je prodaja
hotela zelo prizadela. Zato smo
tudi začeli z nižjimi cenami v
prepričanju, da če gostje ne bo-
do zadovoljni s postrežbo, bodo
zadovoljni vsaj s ceno. Zaveda-
mo se tudi, da smo lahko hitro
dobri in uspešni, če bomo vsi
skupaj dobro delali. Pri tem pa
mislim, da nismo nič slabši od
Haloškega bisera.
Zadeve se počasi umirjajo, de-
lavci so spoznali, da je potrebno
prijeti za vsako delo, sploh pa se-
daj, ko smo uvedli nagrajevanje
po delu in ko vsak ve, koliko na
dan zasluži. V tem trenutku kom-
pletnega nagrajevanja še ne mo-
remo izvesti, saj tudi nimamo ce-
lovite ponudbe. To bo veliko la-
žje, ko bomo končali prvi del ob-
nove.«
Pri obnovi hotela sodeluje ne-
kaj zasebnikov, v glavnem pa jo
izvajajo s svojimi delavci. Koliko
jih bo stala? Martin Lisjak pravi,
da to ni nobena skrivnost. V tem
trenutku, ko dela še potekajo, ne
more ničesar povedati. Hotel bo-
do širili in dograjevali, zato bi o
tem lahko več povedal šele čez
štiri ali pet let. Obnavljajo pa ga
s svojim denarjem.
Podjetje Super Li zaposluje
okrog 200 delavcev, v Ptuju jih je
nekaj več kot deset odstotkov.
Kako bo v bodoče s sedežem
podjetja glede na to, da ima v
Ptuju hotel, ki je njegova last.
»Razmišljamo celo, da bi se pre-
selili v Ptuj. da bi bila tu centra-
la, iz katere bi vodili vse posle.«
Novega lastnika hotela čaka
naslednje mesece še veliko dela.
Precej ga je dobil tudi od urbani-
stične komisije. Ograje, ki je
marsikoga »vznemirjala«, sicer
več ni, nadaljujeta pa se vozni-
ška nemarnost in neprimerno
parkiranje. »Uničiti je potrebno
še tisto malega zelenja« — in to
je moto njihovega ravnanja. Ne
nazadnje pa si Martin Lisjak naj-
bolj prizadeva, da bi mu strokov-
njaki izdelali idejni projekt ob-
nove. ..^
MG
TEDNIK - 8. november 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Petnajst let pionirske knjižnice v
Slovenski Bistrici
v okviru Matične knjižnice dr.
Josipa Vošnjaka i/ Slovenske Bi-
strice deluje že 15 let kot poseben
oddelek pionirska knjižnica. Po
knjige prihaja 3265 šolarjev iz
vseh šol slovenjebistriške občine,
ker šolske knjižnice /aradi po-
manjkanja denarja me morejo
zagotoviti dovolj knjig za obve-
zno branje in Ingoličevo bralno
značko. V pionirsko knjižnico so
vpisani najmanjši iz vrtca, ki pri-
hajajo še z mamicami, pa vse do
končanega osnovnega šolanja;
kasneje se vsi mladi bralci prepi-
šejo v matično knjižnico. Darja
V sloveniebistriški matični
knjižnici dr. Josip Vošnjak pre-
morejo 45.000 knjižnih enot.
Med njimi so knjige za vse
okoliške knjižnice v Oplotnici,
Poljčanah in Pra^erskem. Tu
so tudi knjige za izposojevališ-
ča v Domu dr. Jožeta Potrča i
Poljčanah in na Zgornji Pol-
skavi ter za matično in pionir-
sko knjižnico v Slovenski Bi-
strici.
v__
Janžič, knjižničarka, je povedala,
da otroci zelo radi berejo, na te-
kočem so z vsemi knjižnimi no-
vostmi; ne zanima jih toliko ti-
sto, kar je za obvezno branje, ra-
je posegajo po knjigah, ki si jih
sami izberejo. Mnogi seznami,
denimo za bralno značko, so že
skoraj zastareli, zato so v knjižni-
ci, ki si resnično prizadeva, da bi
otroci knjigo vzljubili, sestavili
program za bralno značko v tret-
Darja Janežič med svojimi mladimi bralci
jem in četrtem razredu. »Prav bi
bilo, da bi v prihodnje bralno
značko prevzela knjižnica,« je po-
vedala ravnateljica Meta Pristov-
nik.
Minuli petek je bilo kljub pou-
ka prostemu dnevu v knjižnici
veliko šolarjev, ki so prišli po no-
ve knjige, da jim ne bi bilo ob
koncu tedna dolgčas. Ob izposo-
ji knjig — v oktobru so izposodi-
li kar 1400 knjižnih enot — ima-
jo v slovenjebistriški pionirski
knjižnici vsak torek ure pravljic
za najmlajše, za starejše šolarje
pa knjižne uganke. Začetek
knjižnih ugank, vsak mesec ima-
jo novo, je prvi četrtek v mesecu.
Akcija potem teče ves mesec
med redno izposojo knjig, tema
pa je vedno samo ena. Namen
knjižnih ugank, ki so predvsem
med starejšimi šolarji zelo prilju-
bljene, je širjenje predstave o
knjigi in knjižnici.
Knjižna uganka novembra je
knjiga češkega pisatelja Ota
Hofmana ODISEJ IN ZVEZDE.
V uganko so vključena vprašanja
p knjigah že omenjenega pisate-
lja, ki so namenjene mlajšim
otrokom, vprašanje je tudi, pri
kateri založbi in katerega leta je
knjiga izšla, kdo jo je prevedel in
kdo ilustriral. Rezultate knjižnih
ugank imajo potem objavljene
na stenčasu, prvi trije pa prejme-
jo knjižne nagrade.
Članarina za vpis v pionirsko
knjižnico velja 10 dinarjev; knji-
go lahko imajo doma dva tedna,
največ mesec dni. Knjižničarka
jih opozarja, da naj knjigo, ko jo
preberejo, vrnejo v knjižnico, ker
nanjo, še posebej če je zanimiva,
čakajo že drugi bralci.
Kaj pa otroci najraje berejo?
Darja Janežič: »Pri leposlovju
najpogosteje segajo po zbirki de-
setih knjig Pet prijateljev, iz stro-
kovne literature imajo najraje
vse, kar je napisano o vesolju.
zanimajo se za šport in radi vza-
mejo v roke tudi knjigo rekor-
dov. Najmlajši bralci pa so nav-
dušeni nad Veliko knjigo čude-
žev.«
Kako pa se je knjižnica pripra-
vila na svoj petnajsti rojstni dan?
Darja Janežič:  »Praznovanje
gram ur pravljic v novembru 1990: '
Vsak torek oh 16. uri za učence od prvega do tretjega razreda, ob 17.
uri pa za predšolske otroke od 5 do 7 let.
Torek, 13. novembra: oh 16. uri: Zakaj je žira/a tako velika
ob 17. uri: Zajčkova hišica
Torek, 20. novembra: oh 16. uri: Sreča prismuknjene žene
oh 17. uri: Aiataj
Torek. 27. novembra: ob 16. uri: Pel bratov
ob 17. uri: Najmočnejši fantek na svetu.
petnajstega rojstnega dne pionir-
ske knjižnice so omogočila neka-
tera bistriška podjetja in obrtnf-
ki. Posebej lepo je bilo na ŽIV
— ŽAVU v bistriškem parku. So-
delovali so Andrej Šifrer, Čude-
žna polja in 'Remix. V času šta-
tenberšicega srečanja pisateljev je
pionirsko knjižnico obiskala pi-
sateljica Karolina Kolmanič in
otrokom predstavila svojo najno-
vejšo knjigo »Srebrno kolo«. Pri-
pravili smo tudi razstavo foto-
grafij ob obletnici«.
V mesecu knjige, od 15. okto-
bra do 15. novembra, pa teče ak-
cija brezplačnega vpisa v pionir-
sko pa tudi matično knjižnico.
Mesec knjige bodo v slovenjebi-
striški knjižnici dr. Josip Vošnjak
sklenili s kvizom »Pastirci pri
kresu in plesu«, kar je obenem
tudi proslava stote obletnice roj-
stva Franceta Bevka. Sodelovale
bodo vse osnovne šole slovenje-
bistriške občine, mesec pa bo po-
pestren s kulturnim programom,
ki ga bodo pripravile posamezne
osnovne šole.
Vida Topolovec
Foto: Lado Šteinbaher
POPLAVE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Dravinja je ponovno
pokazala zobe
Prvega novembra naj bi se zbrano spominjali vseh svojih dra-
gih, kijih ni več med nami. Ob obilnem deževju pa smo morali mi-
sliti na poplave, odtrgane ceste, poplavljena polja in šteiilne plazo-
ve in usade, ki so bili posledica dežja in razmočenega terena. \' ob-
čini Slovenska Bistrica sta ponovno grozili Oplotniščica in Ložni-
ca, divja in bobneča pa je svojo pravo podobo pokazala Dravinja.
V zadnjem letu in .še kaj je že tolikokrat poplavila, da se kmetje, ki
imajo polja v njeni vijugasti dolini, sprašujejo, kdaj bo konec tudi
te more.
Prvega novembra v dopoldan-
skih urah se je na široko razlila
Ložnica, ki pa ni ogrožala pro-
meta in ne ljudi. Precej huje je
bilo v dolini Dravinje, ki je bila
pri Makolah ponovno kot eno
samo veliko jezero. Cesta med
Makolami in Majšperkom je bila
zaprta, mnogi, ki so hoteli priti
na grobove, so morali ubrati ce-
ste, ki niso bile pod vodo. Nič
boljše ni bilo med Spodnjimi in
Zgornjimi Poljčanami, kjer je bi-
la cesta zravnana s travnikom.
Sprožilo se je nekaj zemeljskih
plazov. Voda je med drugim zali-
la tudi skladišče poljčanskega
Emija, vendar zaradi takojšnjega
ukrepanja do večje škode ni pri-
šlo.
V petek, 2. novembra, so se
razbesnele vode polagoma umi-
kale v svojo strugo. Po pregledu
terena se je na izredni seji sestal
tudi slovenjebistirški izvršni svet.
Za spremljanje posledic minule-
ga deževja so ustanovili posebno
komisijo, ki bo ocenila tudi viši-
no nastale škode.
Največja škoda je na kmetij-
skih površinah. Voda je poplavi-
la okoli 150 ha koruze, ki je
Kmetijski kombinat še ni po-
spravil, pod vodo so se znašli tu-
di posevki pšenice. Veliko škodo
ocenjujejo na komunalnih objek-
tih, predvsem na cestah, ki so
pretrpele največ škode.
Posebno pozornost so nameni-
li pitni vodi in so jo v minulih
dneh neprestano kontrolirali.
Vsem tistim, ki uporabljajo do-
mače vodnjake, so svetovali, naj
vodo pred uporabo prekuhajo.
Reka Dravinja se je razlila po dolini med Poljčanami in Tržcem.
V soboto, 3. novembra, je ob-
čino Slovenska Bistrica obiskal
tudi dr Leo Šešerko, podpredsed-
nik skupščine Republike Slove-
nije, zadolžen za regionalni raz-
voj. Skupaj s člani občinske vla-
de je obiskal poplavljeno območ-
je ob reki Dravinji, ki pa je v so-
boto že kazala drugačno podo-
bo. Za njo pa je seveda ostalo
pustošenje - kot že tolikokrat
do sedaj.
Predsednik slovenjebistriškega
izvršnega sveta Franc Jug je po-
vedal, da so ljudje v minulih
dneh še vedno prijavljali škodo,
ki jo je povzročila vodna ujma. V
soboto, 3. novembra, so morali
izdati tudi odločbo o izselitvi
Milanu Hajdniku, Na Hribu 22 v
Poljčanah, ker je v hiši, ki jo
ogroža plaz — ta se še ni umiril
— zaradi čedalje večjih razpok
nevarno prebivati.
Po grobi oceni je zadnje neur-
je povzročilo v občini Slovenska
Bistrica za 120 milijonov dinarjev
škode. Tekst in foto
Vida Topolovec
Aktivni pristop bolnika k zdravljenju
sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je kronična
presnovna motnja. Vzroki za na-
stanek so različni. Obolevajo ta-
ko mladi kakor stari, debeli ka-
kor suhi.
Način zdravljenja je pri vsa-
kem bolniku lahko različen. V
osnovi pa obstaja za vse bolnike
osnovno pravilo dietnega režima
prehranjevanja.
Zelo važno je, da bolezen do-
volj hitro odkrijemo, da bolnik
dobi ustrezna navodila, ki pa se
jih mora držati, če želi ohraniti
svoje zdravje. Vendar pa je naj-
osnovnejši problem kako prido-
biti bolnika, ki nima nobenih te-
žav razen informacije, da ima
sladkorno bolezen, za sodelova-
nje. Kajti le bolnik sam ima pri
sladkorni bolezni največji vpliv
na razvoj bolezni, pa tudi na
odložitev ali preprečitev nastan-
ka akutnih ali kroničnih kompli-
kacij. Na žalost sladkorna bole-
zen ne boli in v začetku ne pov-
zroča nekih večjih težav, zato ve-
čina bolnikov navodila le v za-
četku jemlje resno, pozneje pa
preide zopet na stari način pre-
hranjevanja in življenja. Nekate-
ri niti svojih jnajožjih ne obvesti-
jo o svojem stanju, o navodilih,
ki so jih dobili, skratka zanemar-
jajo in neresno jemljejo svoje
stanje. Seveda pa zdravstveni de-
lavci ne moremo vedno in ob
vsakem času bdeti nad bolniki in
njihovim načinom življenja.
Cilj in naloga zdravljenja slad-
korne bolezni z dieto je normali-
zacija presnove pri bolniku. S
tem preprečimo ali vsaj odloži-
mo razvoj kroničnih komplika-
cij, bolnik pa se dobro počuti,
ostane delovno sposoben in akti-
ven. Za rast, razvoj, za osnovne
življenjske procese in za delo po-
trebuje človek določeno količino
energijskih, gradbenih in zašči-
tnih hranil. Gradbena hranila so
predvsem beljakovine, voda, mi-
nerali. Energijska hranila so pre-
težno ogljikovi hidrati (škrob,
sladkor) in maščobe ter znatno
manj beljakovine. Zaščitna hra-
nila so za vse življenje pomemb-
ne snovi, B, N, OH, vitamini, mi-
nerali in voda.
OSNOVA JE
PRAVILNA PREHRANA
Za diabetika je bistvenega po-
mena, da zmanjša porabo maš-
čob v prehrani, da omeji ali po-
vsem opusti uporbo sladkorja,
poudarjamo pa vlogo vlaknin.
Hraho naj uživa v več manjših
obrokih, enakomerno porazde-
ljenih prek celega dne. Dietni
predf)is pa je prilagojen stanju
hranjenosti bolnika (telesna te-
ža), fiziološkim potrebam, nači-
nu življenja in prehrambenim
navadam. S pravilno prehrano
lahko pri polovici sladkornih
bolnikov dobrd uredimo presno-
vo brez uporabe zdravil. To velja
predvsem za bolnike, pri katerih
se je bolezen pojavila v srednji
ali kasni starostni dobk in še zla-
sti za bolnike s prekornerno tele-
sno težo, pri katerih je hujšanje
ključ do uspešnega zdravljenja.
Pri drugi polovici sladkornih
bolnikov pa se moramo ob redni
dietni prehrani poslužiti tudi
zdravljenja z zdravili v obliki ta-
blet ali razne vrste insulina. Izbi-
ra načina zdravljenja in vrste
zdravila je odvisna od bolnikove
starosti, vrste in faze bolezni,
kroničnih komplikacij sladkorne
bolezni ter drugih sočasnih bole-
zni, uživanja drugih zdravil in
raznih okoliščin, ki vplivajo na
sladkorno bolezen. Iz tega sledi,
da zdravljenje ni vse življenje
enako, temveč se glede na ome-
njene okoliščine spreminja. Po-
leg dietne prehrane in zdravil
predstavlja telesna aktivnost ene-
ga od temeljev zdravljenja slad-
korne bolezni. Še zlasti velja za
življenje v času, kjer dobrine ci-
vilizacije in tehnološkega na-
predka ter socialnega blagosta-
nja človeka spreminjajo v pasi-
vno, sedeče in vozeče se bitje, iz-
postavljeno bolj psihičnim kot fi-
zičnim obremenitvam.
Z rednimi vajami ali srednje
težkimi napori sprožimo boljše
delovanje srca in ožilja, krvnega
tlaka, dihal, živčevja, mišičevja,
ledvic in seveda znižujemo pov-
prečne vrednosti krvnega slad-
korja, povečamo pa izrabo maš-
čob iz maščevja, kar ima za po-
sledico hujšanje ter zmanjšano
količino holesterola v krvi.
Zmanjšana je nevarnost arterio-
skleroze in vse to vodi k skupne-
mu cilju, to je izboljšanju stanja
presnove in s tem k preprečeva-
nju kroničnih zapletov sladkorne
bolezni kakor tudi k izboljšanju
splošnih psihofizičnih lastnosti
in počutja bolnika. Omejitve fizi-
čne aktivnosti pa veljajo za bol-
nike, pri katerih so že razvite
kronične komplikacije na ožilju,
živčnem sistemu, očeh. Tem bol-
nikom pa svetujemo le blago, ne-
intenzivno aktivnost, namenjeno
predvsem razgibavanju in vzdr-
ževanju nujno potrebne telesne
kondicije.
HIGIENA IN
SLADKORNI BOLNIK
Za sladkornega bolnika je tele-
sna higiena še posebno pomemb-
na, ker je njegova koža zaradi
slabše prekrvavitve zelo občutlji-
va in izpostavljena razrtim gljivi-
čnim ter bakterijskim infekcijam.
Z rednim umivanjem in pravilno
nego ter s primerno obutvijo in
obleko pa lahko preprečimo
marsikatero infekcijo in motnjo
v prekrvavitvi.
Pri dolgoročnem urejanju
sladkorne bolezni, pa tudi za po-
trditev in preprečevanje nenad-
nih zapletov sladkorne bolezni
nam je v veliko pomoč samokon-
trola s pomočjo testnih lističev
za določanje krvnega sladkorja
in glukoze v urinu. Vsi testni li-
stiči za določanje glukoze v krvi
ali urinu vsebujejo reagent, ki
deluje dejansko samo na gluko-
zo. Tako pri pravilni tehnični iz-
vedbi lažnih višjih rezultatov ne
more biti. Samokontrola je naj-
bolj smiselna pri bolnikih, ki lah-
ko učinkovito spremljajo svoje
zdravljenje. Zato je najbolj pri-
merna za bolnike, ki se zdravijo
z insulinom. Diabetiki, ki se ne
zdravijo z insulinom, svojega
zdravljenja ne morejo kaj dosti
spreminjati. Uporabnost samo-
kontrole je zanje predvsem v
ugotavljanju poslabšanja slad-
korne bolezni, pomaga pa jim tu-
di spoznavati škodljive učinke
na sladkor v krvi ali urinu (naj-
večkrat gre za nepravilno dieto).
Poleg tega marsikaterega diabeti-
ka s slabo urejenim krvnim slad-
korjem stalno visoki izvidi ter
prisotnost glukoze v urinu pre-
pričajo o potrebnosti spremembe
zdravljenja. Marsikdaj tako sami
pri sebi potrdijo pravilnost ukre-
pa, ki ga je že predlagal zdrav-
nik, čeprav mu morda sprva niso
povsem zaupali. To še posebno
velja za tiste, ki se kljub slabim
izvidom počutijo dobro ali vsaj
nimajo izrazitih težav, ki jih pov-
zroča slabo urejen diabetes. O
vrsti samokontrole se pogovori-
mo z vsakim bolnikom posebej
in ga tudi podučimo o tehniki sa-
mokontrole.
Po vsem navedenem lahko
sklepamo samo eno: Zdravljenje
sladkorne bolezni je komplek-
sno, izredno zahtevno, vendar pa
sam zdravnik in medicinska se-
stra brez aktivnega sodelovanja
bolnika ne moreta doseči dobrih
rezultatov zdravljenja. Pomemb-
no je, da pri zdravljenju sodelu-
jejo tudi bolnikovi svojci. Ena
bistvenih kvalitet, ki jo bolnik
lahko z vzgojo pridobi, je psiho-
socialna osamosvojitev. Zdrav-
stvena vzgoja je poleg diete,
zdravil in fizične aktivnosti eden
od glavnih delov zdravljenja in
uspešnega ter kvalitetnega vode-
nja sladkorne bolezni.
Dragica POLANEC,
višja medicinska sestra
diabetičnega dispanzerja
Socialno stanje se slabša
Sladkorni bolniki so tudi letos v okviru oktobrskih aktivnosti pri-
pravili pogovore in druga srečanja, na katerih so govorili o svojih uspe-
hih in težavah. V mesecu boja proti sladkorni bolezni so predstavili ne-
kaj zelo zaskrbljujočih podatkov: socialno stanje diabetikov je iz leta v
leto slabše, 70 odstotkov jih živi na meji eksistenčnega minimuma. Po-
dobne podatke so pred dnevi objavili v Zvezi društev za boj proti slad-
korni bolezni Slovenije.
Zaradi majhnih pokojnin (ve-
čina bolnikov je starejših ljudi) si
ne morejo kupiti zdrave prehra-
ne oziroma dietnih živil. Dieta je
namreč še vedno osnova pri
zdravljenju   sladkorne   bolezni.
Družba tem bolnikom ni naklo-
njena, saj bi jim lahko pomagala
tako, da bi na živila ukinila pro-
metne davke in druge dajatve.
Za to sladkorni bolniki že dolgo
moledujejo. Sedaj jim dodatno
grozi participacija za zdravljenje
sladkorne bolezni. Med ukrepi
za sanacijo razmer v slovenskem
zdravstvu naj bi bilo tudi zapisa-
no, da je potrebno razširiti krog
upravičencev za plačevanje do-
plačil k cenam zdravstvenih sto-
ritev. Trenutno sladkorni bolniki
ne plačujejo participacije za
zdravljenje osnovne bolezni (dia-
betesa). Znano pa je, da je zaradi
te bolezni prizadeto celo telo in
zato potrebujejo tudi druga zdra-
vila. Niso redki primeri, ko dia-
betiki odidejo od zdravnika s ce-
lim šopom receptov, »vnovčijo«
pa samo enega, ker za druge ni-
majo denarja. Pri takšnih razme-
rah tudi ni realno pričakovati, da
bi se zdravstveno stanje diabeti-
kov izboljševalo. Ne glede na vse
težave pa v Zvezi ugotavljajo, da
se ptujski diabetološki dispanzer
izredno trudi za svoje bolnike.
Ocenjujejo ga kot enega najbolj-
ših v Sloveniji, zato so mu tudi
dodelili priznanje.
Na pogovoru, ki sta ga sklica-
la upravni in nadzorni odbor
društva, v večjem številu kot
prejšnja leta pa so sodelovali tu-
di vabljeni gostje, so govorili tu-
di o založenosti ptujskih trgovin
z diabetičnimi živili. Posebna ko-
misija društva je ugotovila, da so
še najbolje založene trgovine: sa-
mopostrežna Bratov Reš, Rimska
peč in Živila. Veliko slabše pa je
na podeželju. Kot je povedal
predsednik društva Alojz Cucek,
se bodo poskušali dogovoriti z
zasebnimi trgovci, da bi izboljša-
li tovrstno ponudbo. Dr. Jože
Bešvir, podpredsednik društva,
je povedal, da je trgovce potreb-
no delno razumeti, da ne ustvar-
jajo prevelikih zalog, saj gre za
živila, ki hitro zastarajo. Cene pa
je mož znižati samo z zniževa-
njem davkov. Arnold Paulinič iz
Lmone-Merkurja, edini trgovec,
ki seje udeležil pogovora, je zelo
pohvalil takšno obliko izmenjave
mnenj in obljubil, da se bodo v
tej organizaciji še bolj trudili za
diabetike. Da bi bili pri svojem
delu uspešni, pa potrebujejo in-
formacije. Zato mu bo več kot
dobrodošel seznam industrijskih
izdelkov, ki jih lahko uživajo
sladkorni bolniki v okviru pred-
pisane diete.
Dr. Lidija Trop se je oglasila v
imenu diabetološkega dispanzer-
ja. Govorila je o kritičnih razme-
rah v družbi, ki vplivajo tudi na
zdravljenje sladkornih bolnikov.
Nekateri zato že opuščajo redne
obiske p/i zdravniku in podob-
no. Ker nič ne kaže, da bo kmalu
boljše, je potrebno delo drugače
organizirati in si pomagati z obli-
kami, ki pomagajo pri izboljša-
nju standarda. Tako je med dru-
gim predlagala zbiranje lesa v
gozdovih, sadja tam, kjer ga nih-
če ne pobira, in podobno.
Oktobrske dneve so predstav-
niki društva izrabili za več dru-
gih pogovorov. Ob tem pa so po-
vedali, da še vedno niso opustili
načrta, da bi enkrat ali dvakrat
tedensko diabetolog delal v Or-
možu, kjer je 255 bolnikov. Tre-
nutno je v evidenci dispanzerja že
36 70 sladkornih bolnikov ptujske
in ormoške občine, nekateri pa pri-
hajajo tudi od drugod.
Podobno kot druga društva tu-
di ptujsko pestijo finančne teža-
ve. V sredini leta je kazalo zelo
slabo. Sedaj se stanje izboljšuje,
pričakovati je, da ob koncu leta
ne bodo imeli »rdečih« številk.
Takšno zagotovilo so dobili tudi
od Marjane Cafuta iz Sekretaria-
ta za zdravstvo in socialno var-
stvo občine Ptuj. Dotacije bodo
do konca leta prejemali redno.
Tako naj bi bilo tudi v bodoče,
če ne bo prišlo do bistvenih si-
stemskih sprememb. Sredstva za
dejavnost društva so zagotovlje-
na v občinskem deležu za zdrav-
stveno dejavnost; kot je znano,
vsa sredstva, ki jih v občini zbe-
remo za te namene, ne gredo v
republiko.
Na pogovoru 23. oktobra so
ptujski diabetiki govorili tudi o
spremembah pravil društva. Te
so nujne zaradi spremenjenih
družbenih razmer. Prej je bilo
društvo pod marelo Socialistične
zveze, sedaj postaja samostojno.
MG
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. november 1990 —
TEDNIK
V Kidričevem nova
samopostrežnica
v Kidričevem je sredi oi^tobra odprla samopostrežno trgovino
Sonja Cižič, sicer doma iz Majšperka. Prikupen lokal je zrasel v pro-
storih nekdanje trgovine, pod sedežem KS in policije, razprostira pa
Sonja Cižič (v belem plašču) vedno rada postreže.
(Foto: M. Ozmec)
se na 70 kvadratnih metrih. Sonji pomaga pri delu mož Drago, ki je
vložil precej truda in časa tudi v obnovo in ureditev lokala.
V novi samopostrežni trgovini prodajajo mešano špecerijsko bla-
go iii tekstil ter nekaj galanterije. Cene so konkurenčne, saj se oskrbu-
jejo iz Preskrbe v Poljčanah; Sonja pa obljublja, da bo vedno prisluh-
nila željam in pripombam svojih potrošnikov.
-OM
Spretni prsti
mojstra Stanka
že drugo leto najdemo na Sloven-
skem trgu 9 Stanka Rogina, finome-
hanika s 25-letnimi izkušnjami. Nje-
govo delo je dokaj podobno urarjeve-
mu, spretni prsti hitijo po zapletenem
ustroju raznih naprav. To so pred-
vsem birotehnični aparati — blagaj-
ne, navadni in elektronski pisalni
stroji, računski stroji in kopirni apa-
rati. Stanko Rogina servisira tudi op-
tične naprave — grafoskope, episko-
pe ... — in opravlja garancijski ser-
vis za programe Digitrona ter ADS-a.
McZ
Telefoni, telefoni,
telefoni. . .
Kdor se je v teh časih, denimo pred
dvema ali tremi leti, naročil na tele-
fon, mora imeti ob kupu denarja tudi
presneto močne in trdne živce. To še
posebej zadnja leta občutijo krajani
krajevne .skupnosti Ormož. Pa ne sa-
mo tisti, ki žive zunaj mesta, temveč
tudi tisti v mestu in primestnih nase-
ljih, primer je Dolga lesa, kjer še ved-
no nimajo položenih telefonskih ka-
blov.
Gradbeni odbor, ki ob predstavni-
kih krajevne skupnosti skrbi za širitev
in izgradnjo telefonskega omrežja, je
pred nekaj dnevi poslal posebno ob-
vestilo in vabilo vsem morebitnim bo-
dočim imentikom telefonov. Obvešča
jih, da so pripravili nov dodatek k po-
godbi za finansiranje telefonskega
omrežja v višini 700 dinarjev (dvakrat
toliko so že morali plačati) in z mož-
nostjo obročnega odplačevanja. Zara-
di tega jih vabijo, da se oglasijo na se-
dežu krajevne skupnosti in nov aneks
tudi podpišejo.
Krajane oziroma bodoče lastnike
telefonov še obveščajo, da je telefon-
ska centrala, za katero so prispevali
sredstva, vključena in že obratuje. Po
predhodnih odobritvah podjetja za
PTT promet že vključujejo telefonske
naročnike predvsem tam, kjer so tele-
fonske linije proste. Do sedaj so
vključena že vsa ormoška podjetja, ki
so dodatno naročila in telefone tudi
plačala, obrtniki in 41 zasebnikov,
predvsem v mestu.
Trenutno polagajo zemeljski kabel
proti Dobravi, Litmerku, Lešnici in
Spodnjim Ključarovcem. Čakati, kar
pa seveda ni najbolj prijetno, pa bo-
do morali krajani Pavlovec, da bo
podjetje za PTT promet naredilo
predračun in zakoličilo nadzemne te-
lefonske vode.
»Izgradnja umrežja /a telefone v
krajevni skupnosti Ormož je v celoti
odvisna od podjetja za PTI promet.
Člani gradbenega odbora in predstav-
niki krajevne skupnosti skušamo z vsa-
kodnevnimi stiki s predstavniki pošte
pospešiti napeljavo, vendar se vse pre-
počasi premika dalje, ludi zagotovil o
datumu dokončne gradnje in o dokon-
čnih cenah na žalost ne dobimo,« je
povedal tajnik KS Ormož Franci Tr-
stenjak.
O tem, da ljudje zelo različno reagi-
rajo na zavlačevanje del in tudi na
nov aneks k pogodbi, ni potrebno po-
sebej pisati. Na sedežu KS so pogosto
zelo žolčne razprave med bodočimi
lastniki telefonov in zaposlenimi na
KS, ki pa za vse zamude niso nič kri-
vi. Nekateri, ki več ne morejo čakati,
da bodo v hišo le dobili toliko želeni
telefon, pogodbe odpovedujejo. Zani-
malo nas je, koliko bodo krajani KS
Ormož plačali za to »tehnično čudo«.
Franci Trslenjak je povedal, da mora
vsak posameznik ob 2000 DEM di-
narske protivrednosti, ki so jih že pla-
čali, z novo pogodbo plačati še 1000
DEM dinarske protivrednosti. Upa, z
njim pa vseh 300 naročnikov telefo-
nov, da bo to dovolj. Pravijo, da bodo
vse, ki imajo v tem trenutku podpisa-
ne in plačane pogodbe, na telefone
priključili v prvem polletju 1991. Ni
kaj, samo še nekaj malega do 1992 je
ostalo!
Vida Topolovec
Nova mrliška veža na Humu.

v slabem letu dni so na Humu sklenili dela pri gradnji mrliške
veže. Naložbo, ki je veljala 300.000 dinarjev, so zgradili iz sredstev
krajevnega samoprispevka, veliko pa so z delom pomagali tudi kraja-
ni sami. V vseh prostorih — dveh sobah za pokojnike in sobi za svoj-
ce — je najnujnejša oprema, zgrajene pa imajo še sanitarije in priro-
čno skladišče.
Če je takšen objekt zgrajen, zgradili pa so ga na željo krajanov
Loperšic, Huma, Frankovcev in Pušinec, je prav, da zaradi težkega
dostopa na pokopališče, še bolj pa zaradi nevarne poti po magistralni
cesti Ormož —Središče in tudi iz higienskih razlogov, svojci umrlega
pripeljejo v vežico.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Lancovljani na Češkem
Prijateljstvo in izmenjava obi-
skov med člani Folklornega dru-
štva Lancova vas in folklorne
skupine Hana iz Velike Bistrice
pri Olomoucu na Češkem se na-
daljujeta. Letos so gostovali čla-
ni folklornega društva Lancova
vas. Na Češko so se podali v po-
polni sestavi: pevci, pevke, ple-
salci, koranti in lucije. Svoje če-
ške prijatelje so obiskali od 26.
do 30. septembra.
Na poti do Češke in Slovaške
so obiskali in si ogledali zname-
nitosti Dunaja. Gostitelji so jih
Udeleženci folklornega obiska na Češkem.
pričakali v Brnu in jih pospremi-
li do Prage. Po ogledu mesta in
prenočevanju so naslednji dan
dopotovali na cilj svojega obiska
~ v Veliko Bistrico; to je naselje
z nekaj tisoč prebivalci.
Tretji dan obiska so si Lanco-
vljani v spremstvu gostiteljev
ogledali bližnje mesto Olomouc.
Ogledali so si pivovarno Prerov,
pokusili olomoutske sire, zvečer
pa opravili tudi del svojega kul-
turnega poslanstva. Vse skupine
folklornega društva so se namreč
predstavile na nastopu v kultur-
nem domu Loštice. Čehi se po-
našajo z velikimi kulturnimi do-
movi, ki mnogi že kličejo po ob-
novi, v vsakem večjem kraju pa
obstajajo tudi folklorne skupine
in je ta del ljudske kulture zelo
bogat. Tudi za nastop gostov je
bilo med domačini precej zani-
manja.
Tudi predzadnji dan obiska je
bi! podoben prejšnjemu: nekaj
ogledov, nekaj za naš žep še ved-
no poceni nakupov, zvečer na-
stop v Belkovicih, nato pa še za-
bava z gostitelji -- člani FD Ha-
na, predstavniki kraja in države.
Z gostitelji so si izmenjali tudi
darilca v znak pozornosti in Čehi
so se posebej razveselili maskote
— haloškega koranta.
Člani FD Lancova vas so se
vrnili iz Češke polni lepih vtisov,
čeprav priznajo, da pri nas kljub
vsemu še vedno živimo lažje in
lepše. Organizacijo celotnega po-
tovanja, pa tudi prevajalsko
funkcijo je opravil Bdi Gaberšek
iz Celja, stroške potovanja pa so
krili ZKO Ptuj, KS Videm, naj-
več pa člani društva sami. Na
obisk čeških prijateljev so želeli
povabiti vse, ki so jim v preteklo-
sti kakorkoli pomagali, pa je bilo
žal število udeležencev omejeno.
Prihodnje leto pa v Lancovi vasi
znova pričakujejo obisk svojih
prijateljev iz Velike Bistrice.
JB
Za oddih, potovanja,
zabavo...
Turistična agencija Petovia, ki
obstaja že od leta 1980, ima svo-
je prostore ponovno na Sloven-
skem trgu. Ponuja res zanimive
programe tistim, ki namenjajo
prihranke za potovanja v daljne
kraje, prilagaja pa se tudi najplit-
vejšim žepom. Za slednje organi-
zira ob torkih nakupovalne izlete
v Lipnico, prodaja tudi letalske
vozovnice za domači in medna-
rodni promet - zanimivi so čar-
terski poleti za naše delavce na
začasnem delu v tujini, saj imajo
50-odstotni popust ~ prodaja pa
tudi avtobusne prevoze za izletni-
ške skupine. Izletnikom nudijo
tudi vodnika, lahko jim organizi-
rajo celoten izlet s prehrano, pre-
nočiščem, ogledom znamenito-
sti .. .
Seveda pa smo se pozanimali
tudi za najaktualnejše ta hip —
male počitnice ob praznikih, silve-
strovanje in smučanje. V novem-
bru bodo organizirali enodnevne
izlete v Trbiž, Brno in na Blatno
jezero, v prostih dneh ob 29. no-
vembru pa ogled San Marina in
Benetk. Novo leto lahko z agen-
cijo Petovia pričakate v Parizu,
za smučanje pa nudijo celo vrsto
smučišč doma in v tujini. Najce-
neje bo vsekakor, če se z njiho-
vim avtobusom peljete vsak dan
v počitnicah na Roglo, sicer pa
vas velja na primer apartma v
Kaninski vasi v sezoni 950 dinar-
jev na osebo, na avstrijskem Šta-
jerskem 838 dinarjev, enoteden-
sko bivanje v hotelu na Bledu s
polnim penzionom pa 1750 di-
narjev.
Toliko za približen vpo-
gled v ponudbo in stroške, ki jih
boste imeli z zimskim oddihom.
Za bogato paleto najraznovrst-
nejših ponudb agencij Kompas,
Atlas, Jugotours, Generalturist,
Globtour in Putnik, katerih za-
stopnik je na Ptuju agencija Pe-
tovia, pa se boste morali oglasiti
kar v agenciji.
McZ
TEDNIK     ^' "ovember 1990
OD TU IN TAM - 9
IP VILKO PEŠEC, PREDSEDNIK SDP - STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE V PTUJU ^
O preteklosti naj govori zgodovina
Za srečanje sva se dogovarjala
že veliko prej. Dogovorila pa sva
se, da reče kaj kot predsednik
Stranke demokratične prenove
po njenem kongresu, ta je bil
zadnjo soboto v oktobru v Novi
Gorici. Tam so se delegati odlo-
čili tudi za novo ime, ki pravza-
prav ni novo. Iz dosedanjega
imena so črtali ZKS in tako osta-
ja Stranka demokratične preno-
ve.
PRETEKLOST
Kako se počuti predsednik
stranke, ki ima za mnoge prete-
klost z negativnim predznakom,
stranke, katere število članov se Je
kar precej zmanjšalo?
Vilko Pešec: Kongres je razči-
stil s preteklostjo in je sprejel tu-
di resolucijo o preteklosti. O pre-
teklosti naj govori stroka; kar je
bilo slabega, kar je bilo storjenih
krivic, obsojamo tudi mi. Čas pa
bo pokazal tudi na tisto, kar je
bilo v tej preteklosti dobrega.
Osebno se ne čutim obremenje-
nega za nazaj, ker sem mlajši
član stranke, aktivno pa sem se
vključil v delo takrat, ko je stran-
ka res pokazala, da želi vpeljati
demokratizacijo v Sloveniji. Je
stranka, ki je dala velik prispe-
vek k razvoju večstrankarskega
sistema pri nas. Pomembno je to,
da v Sloveniji število članov ra-
ste glede na program. Ima pa
stranka že tudi veliko simpatizer-
jev glede na svoj odziv in reagi-
ranje na aktualna družbenopoli-
tična vprašanja, do katerih je ze-
lo kritična in strokovno argu-
mentira svoja stališča. Moram pa
reči, da je stranka, tudi v občini,
glede na druge zelo dobro orga-
nizirana; pri volitvah smo dobili
kot posamezna stranka največ
glasov. Koliko smo uspešni, bo-
do pokazale šele naslednje voli-
tve, ko bomo na izpitu vse stran-
ke.
STRANKA
V SKUPŠČINI
Kako ocenjujete delo delegatov
v skupščini?
Vilko Pešec: Vsi se šele učimo
demokracije. Skupščina je v za-
četku potrebovala več časa, da
smo se o čem sporazumeli. To je
bilo razumljivo, saj smo v začet-
ku imeli na dnevnem redu kon-
stitutivne in kadrovske zadeve,
kjer je strankarski »jaz« bolj iz-
stopal. Pri gospodarskih zadevah
pa n^islim, da se ne obnašamo
strankarsko, ampak veliko bolj
kot Ptujčani. Mislim, da je parla-
ment v ravnotežju, da se ustvarja
zdrava politična klima, ki zago-
tavlja, da stvari gredo naprej. Ob
posameznih vprašanjih pa je en-
krat opozicija ena, drugič druga
stranka. Mislim, da smo poslanci
v parlamentu kdaj še ne zreli za
reševanje posameznih proble-
mov oziroma se vanje premalo
poglabljamo. Zato se včasih
odločamo preveč hitro ali ne »po
svoji glavi« in tako prihaja do
nesmislov, kot na primer, da ne
razpravljamo o gospodarstvu ta-
krat, ko je to najbolj aktualno.
Strankine priprave na skupščino
potekajo v poslanskem klubu,
kjer razpravljamo o skupščin-
skem gradivu s strokovnjaki za
posamezna področja. To pome-
ni, da želimo k skupščinskim do-
kumentom prispevati, ne pa da
bi jih rušili.
Vilko Pešec
STRANKE MED SEBOJ
Koliko se stranke ptujske obči-
ne poznate med seboj?
Vilko Pešec: Se poznamo. Ob-
časno sodelujemo na koordinaci-
jah. Konkretno delovno ne sode-
lujemo, ker pač vsaka stranka
dela za svoj program. Srečujemo
pa se v parlamentu. Menim, da
bi bilo potrebno več koordinacij
med strankami, predvsem kadar
gre za bistvena vprašanja občine
ali republike. Še posebej pa bi
bilo zaželeno sodelovanje dele-
gatov za republiško skupščino ne
glede na to, iz katere stranke pri-
hajajo. Ti naj bi se srečali pred
zasedanjem republiške skupščine
in poskušali skupaj zagovarjati
interese občine. V občini teče ko-
ordinacija med nami, socialisti
in Liberalno stranko. Demosova
koalicija je bolj zaokrožena celo-
ta, ki ima večje možnosti posve-
tovanja, saj jo sestavlja več
strank. Vendar se na koncu vsi
srečamo v skupščini. Okrog Ha-
loz je bil dosežen konsenz z zelo
inalo truda. Okrog Tednika, na
primer, mi ne vidimo potrebe, da
bi časopis spremenili, ker se zav-
zemamo za neodvisen časopis.
Zato tudi nismo bili mnenja, da
je potrebno ustanoviti novi časo-
pis; lahko pa ga kdo, če želi . . .
Rekel bi, da se razlikujemo pred-
vsem pri političnih zadevah, pri
kadrovskih in drugih podobnih
specifičnih vprašanjih, kjer se iz-
postavi strankarska pripadnost.
Vendar je takih stvari zdaj v
skupščini veliko manj.
AKTUALNE
NALOGE STRANKE
Kam je v tem trenutku usmerje-
no delo vaše stranke?
Vilko Pešec: Naš program, ki
smo ga sprejeli pred volitvami, je
bil za razvoj občine Ptuj. Ta
ostaja kot osnovno vodilo tudi
naprej. Prizadevali si bomo za
razvoj infrastrukture, za razvoj
manj razvitih področij, za enako-
praven položaj občine v republi-
ki; tu mislim na enake pogoje
dela v šolstvu, zdravstvu in tako
naprej, za razvoj kmetijstva,
predvsem družinskih kmetij. In
še posebej proti odlagališčem je-
drskih odpadkov, o čemer smo
sprejeli resolucijo tudi na kon-
gresu. V našem programu so tudi
posebej izpostavljena prizadeva-
nja za ekološko zeleni I*tuj. Ta
slednja in še nekatere druge na-
loge so naloge, pri katerih se
združujemo tudi z drugimi stran-
kami. Sprejeli smo stališča v zve-
zi z avtocesto in povezavo gospo-
darstva s to cesto. Veliko se
ukvarjamo z gospodarskimi pro-
blemi in naša stranka se bo zav-
zemala predvsem za socialni pro-
gram; odločno zavračamo
zmanjševanje  socialnih  pravic.
Vključujemo se v razpravo o os-
nutku slovenske ustave, borimo
se za postopno demilitarizacijo
Slovenije, podpiramo konfede-
ralno ureditev Jugoslavije.
Ne glede na vse pa mislim, da
smo vse stranke v izredno tež-
kem položaju, saj je gospodar-
stvo tako rekoč na dnu, vsa nad-
gradnja pa je odvisna od tega go-
spodarstva. Nasprotujemo stihij-
nim stečajem; predlagamo, da bi
se stečaji blokirali do takrat, do-
kler ne bo vse jasno okrog lastni-
njenja, do takrat, ko bo zaživel
zakon o privatizaciji. Odločno
podpiramo tržno gospodarstvo,
vendar postopoma . . . Vse to pa
tudi postopoma gradi sliko naše
stranke, ki pa je že toliko izobli-
kovana, da lahko suvereno na-
stopa s svojim programom.
ORGANIZIRANOST
STRANKE V OBČINI
Kako je danes organizirano de-
lo članov stranke?
Vilko Pešec: V občini smo or-
ganizirano po teritorialnem prin-
cipu, kjer imamo konference, ali
pa ob posameznem aktualnem
vprašanju. Nazadnje smo imeli
razprave o kongresnih dokumen-
tih. Sicer pa se srečujemo na po-
svetih, razpravah o aktualnih
vprašanjih v občini, na katere va-
bimo tudi strokovnjake za posa-
mezna področja. Aktivni smo tu-
di v klubu poslancev, ki je odprt
za vse, ki jih neki problem zani-
ma .. . Prešli smo forumsko obli-
ko dela; delovna srečanja ob
problemih dajejo tudi najboljše
rezultate. Delo in aktivnosti v
stranki so tudi po statutu, ki smo
ga sprejeli na kongresu, veliko
bolj sproščeno zastavljene; ne
več kot neka obveznost, ampak
predvsem kot interes posamezni-
ka do nekega vprašanja. V stran-
ki so ostali tisti, ki so pošteno
gledali na vse, ki so pošteno in
zagnano delali, z odgovornostjo
do družbe. Vedno več je mladih,
ki vidijo prav v našem programu
veliko naprednega . . .
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
ORMOŽ
Drevi v Domu kulture
Vdove
v okviru gledališkega abonmaja, ki ga za sezono 1990/91 organi-
zira OZKO Ormož, si bo ormoška publika drevi ob 20. uri ogledala
Kerteszove VDOVE v izvedbi MGL.
To je tako imenovana »ženska drama«, ki je v bistvu pisana pri-
povedno, četudi nosi pravi dramski razplet in dobro sprofilirane žen-
ske usode. Veliko se namreč govori. Govori pa se o pravkar pokopa-
nem igralcu Kornelu Kassaju, ki je umrl v prometni nesreči. Za njim
so ostale štiri ženske: mati Anja (Nika Juvan-Kalan), prva žena —
igralka Hanna (Majda (Jrbac), druga žena in mati igralčevega otroka
Anna (Maja Boh) in povsem nepričakovano Roža (Nadja Stranjar-Zad-
nik), nekdanja hišna pri Kassajevih.
»Žalujoče ostale« so seveda pretresene nad nenadno smrtjo in še
bolj nad tem, da je zazijala takšna praznina, ko so ostale same. Mati
še kar naprej plete šal za sina, čeprav ga ni več in je že meter predolg.
Prva žena, ki živi pri tašči, pije in ni za nobeno rabo. Druga — »aktu-
alna« žena čuti potrebo, da bi se pogovorila z ženskama, s katerima je
prej živel, nekaj podobnega čuti tudi hišna Roza.
Vida Topolovec
V soboto v Zavrču okrogla
miza o razvoju
drobnega gospodarstva
Nov'na, studio za podeželje z Raven na Koroškem, je v dolgo-
ročnem razvojnem konceptu Haloz med drugim zapisal: . . . »Posta-
vljamo trditev, da le postopen razvoj, na osnovi malih proizvodnih
enot (zasebna obrt, dopolnilne dejavnosti, družinska podjetja, . . .), z
njihovim kasnejšim povezovanjem in dopolnjevanjem v večje enote,
lahko zagotavlja dolgoročno stabilen in kvaliteten gospodarski raz-
voj!«
Na to in druge razvojne perspektive drobnega gospodarstva bo-
do skušali opozoriti tudi na sobotni okrogli mizi o tem vprašanju, ki
jo organizira Sekretariat za obrt in drobno gospodarstvo Skupščine
občine Ptuj. Pogovor za okroglo mizo bo v prostorih krajevne skup-
nosti Zavrč in ga bodo pričeli ob 11. uri. Uro pred tem pa bo v Hra-
stovcu svečano odprtje trgovine s tehničnim in gradbenim materia-
lom. V sodelovanju s celjsko Kovinotehno jo odpira družba z omeje-
no odgovornostjo Majcenovič.
V sobotne prireditve se vključuje tudi krajevna skupnost, ki po-
leg tega pripravlja krst mošta z martinovanjem.
Završke okrogle mize se bo udeležil tudi Viktor Brezar, republi-
ški sekretar za drobno gospodarstvo. Pričakujejo še Vinka Lapuha,
predsednika Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje; celjsko
Kovinotehno pa bo predstavljal Bogdan Bevc. V sodelovanju med to
organizacijo in obrtnikom-podjetnikom Majcenovičem gre za t.i.
franchising. To je pogodbeno razmerje, v katerem dajalec franchisin-
ga odstopi pridobitelju pravico do uporabe zaščitenih konkretnih
prednosti, ki jih je sam razvil. Pomeni dostop do že uveljavljene bla-
govne znamke in ugleda. MG
Kulturni križemkražem
Ormož • Drevi ob 20. uri se bo v domu kulture v Ormožu s Ker-
teszovimi VDOVAMI predstavilo MGL.
Ormož # V okviru glasbeno-plesnega abonmaja pripravlja OZ-
KO Ormož v ponedeljek, 12. novembra, avtobus za skupen odhod v
Maribor. Ogledali si bodo musical My Fair Lady. Odhod avtobusa je
ob 17,30. uri izpred ormoškega gradu.
Lenart • V prostorih Matične knjižnice Lenart bo do konca me-
seca razstava likovnih del učencev osnovne šole Voličina.
VT
Slovenija tudi v turizmu po svoji poti
Med oktobrskim obiskom slovenskih turističnih
delavcev in novinarjev v Ptuju so govorili tudi o
ustanovitvi turistične agencije za predstavitev Slo-
venije. Kot je povedal Bojan Jelačič. pomočnik di-
rektorja Centra za turistično in ekonomsko propa-
gando pri Gospodarski zbornici Slovenije, je treba
našo deželo samostojno predstavljati. Gre za to,
da se poudari njena turistična usmerjenost, odpr-
tost za tuje investitorje, svetovne demokratične to-
kove in privlačnost za svetovno javnost.
Agencija za promocijo Slovenije naj bi bila ja-
vna ustanova, njena ustanovitelja pa slovenska
vlada in Gospodarska zbornica Slovenije. Njena
naloga bi bila predstavljanje programov za uvelja-
vljanje Slovenije kot turistične dežele. Pri tem ne
gre za samostojnost v vsakem primeru. Trenutno
je t^ko, da je Jugoslavija na turističnem trgu uve-
ljavljena kot mediteranska dežela, Slovenija pa to
ni.
Dosedanji pogovori kažejo na to, da bo organi-
zacijsko-kadrovska osnova nove agencije zdajšnji
Center, četudi gre predvsem za to, da se z združe-
vanjem denarja obeh ustanoviteljev zagotovi obo-
gatitev programov, višja kakovost in večja prodor-
nost. Dokumenti za ustanovitev agencije so v fazi
usklajevanja, v javno razpravo pa naj bi prišli v
kratkem.
Center za turistično in ekonomsko propagando
Slovenije v tem trenutku »pokriva« vsa področja
turističnega komuniciranja. Bojan Jelačin ob tem
tudi pove, da so z denarjem omejeni, saj za centr-
ske programe prispeva le Gospodarska zbornica.
Če pa želimo samostojno nastopati na turističnih
trgih v tujini, potrebujemo več denarja. To je tudi
edini način, da se v prihodnosti v pravem pomenu
besede »srečamo« s konkurenco na turističnem tr-
gu.
Ma
Turistično
društvo
vabi
V Hevis
Ptujsko turistično društvo seje
odločilo, da bo svdje člane in nji-
hove prijatelje peljalo 23. no-
vembra na enodnevni izlet v
Madžarsko. Potovali bodo do
Hevisa. med potjo pa si bodo
ogledali nekaj drugih mest in
muzej v Ketzelyju, v Hevisu pa
tudi znano zdravilišče.
Cena izleta je 120 dinarjev.
Odhod bo zjutraj ob 6. uri izpred
Pošte na Trgu Svobode.' pHHocI \
f*tuj pa okrog 22. ore. •
[||y|UJSKA KULTURNA SREČANJA KONČANA ^
Večer samospevov
Huga Wolfa
Ponedeljkov koncert v dvorani glasbene šole v Ptuju je bil prijet-
no srečanje z domačimi pevci in igralci, ki živijo v Ljubljani in prese-
nečenje nad spevnimi in ušesu prijetnimi samospevi Huga Wolfa, ki
so jih doslej poznali je redki. Skoda, da koncert ni privabil večjega
števila obiskovalcev, je pa hvalevredno, da je levji delež sedežev za-
sedla mladina.
Pela sta Dunja Gunžer-Spruk — sopran, Marcos Bajuk — bari-
ton, na klavirju ju je spremljal Andrej Jarc. Slovenski prevod Wolfo-
vih samospevov sta recitirala "Zvezdana Mlakar in Gorazd Jakomini.
Posrečeno in dobrodošlo sožitje recitacije in petja je približalo slove-
njegraškega rojaka, skladatelja Huga VVolfa. cigar 13()-letnica rojstva
je v letošnjem letu. VVolfovi samospevi so navduševali občinstvo lju-
bljanske Filharmonične družbe že pred prvo svetovno vojno.
Koncertni večerje na\dušil, saj so izvajalci z veliko rnero poslu-
ha za lef>o in'vrhunske^ izvedbo predstilvili z'''sa'mospevo\. '     "     *^
HaW--
Kmečka zveza, ustava
in zakoni
Prejšnji petek so se pri kmetu Iranu Pučniku v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici sestali člani izvršilnega
odbora Slovenske kmečke zveze. Čeprav je bila seja sklicana pred katastrofalnimi poplavami, ki so opustošile
dobršen del Slovenije, so govorili največ o tem, kako naj se Kmečka zveza vključi v pomoč prizadetim.
V petek seveda ocena škode še ni bila znana, ja-
sno pa je bilo, da bo ljudem na prizadetih območ-
jih potrebna hrana, krma za živino pa tudi denar-
na pomoč. Sklenili so. da bo Kmečka zveza iz svo-
je blagajne prispevala sto tisoč dinarjev; kako bo-
do ta denar porabili oziroma komu ga bodo name-
nili, pa bo šele potrebno odločati, ko bodo znane
potrebe. Izvršilni odbor Kmečke zveze je pozval
vse svoje člane, da pomagajo svojim sosedom, saj
se je doslej vedno izkazalo, da je sosedska pomoč
najbolj učinkovita. Kmete so tudi pozvali, da naj
se vključijo v vse oblike zbiranja pomoči, za koor-
dinacijo pa bodo skrbele občinske in regijske po-
družnice Kmečke zveze prek centra v Ljubljani.
Sicer pa so na seji v Črešnjevcu govorili tudi o
pripravah na občni zbor Slovenske kmečke zveze,
omenili pa so tudi prihodnje volitve, kjer želi
Kmečka zveza sodelovati kot enakopraven politi-
čni partner. Ker mediji namenjajo zvezi premalo
pozornosti, čutijo potrebo po ustanovitvi lastnega
časopisa, pred tem pa bodo vendarle še enkrat po-
skušali najti skupni jezik s Kmečkim glasom.
O osnutku slovenske ustave so člani izvršilnega
odbora menili, da je dober, seveda pa imajo nanj
tudi svoje pripombe. Razpravo bodo na terenu iz-
vedli skupaj z drugimi strankami Demosa, tako
bodo tudi lažje dobili na razprave strokovnjake in
oblikovali kvalificirane pripombe. Sicer pa Kme-
čka zveza meni, da ne kaže pripravljenega osnutka
bistveno spreminjati, sploh pa ne širiti, saj bomo
tako znova imeli predolgo in nejasno ustavo. Ta
mora biti kratka in jasna, vse drugo naj urejajo za-
koni. Je pa Kmečka zveza odločna v svoji zahtevi,
da naj nova slovenska ustava prepreči možnost, da
tujci kupujejo slovensko zemljo. Pravzaprav je nji-
hova zahteva še bolj konkretna: »Tujci ne smejo
imeti niti koščka slovenske zemlje!«
Glede zakonodaje, ki se pripravlja, so se najdlje
zadržali pri osnutku zadružnega zakona. Tradicija
slovenskega zadružništva je dolga, znova pa mora
dobiti mesto, ki mu pripada. Edini odločujoči ele-
ment v kmetijskem zadružništvu je lahko kmet.
Tako je kmečka zveza enotna v zahtevi, da delavci
v zadrugah ne morejo biti tudi člani zadrug. Za
svoje sedanje in minulo delo morajo biti dobro
'pltičani jn nič več. Odločajo pa naj.edino jaatnjkj
'zadruge in njenega premoženja, torej kmetje. Tre-
nutno ni zakonske podlage za spreminjanje seda-
njih kmetijskih zadrug, bo pa takrat, ko bo sloven-
ska skupščina sprejela zakon o zadružništvu.
Člani izvršilnega odbora so menili in svoje mne-
nje podkrepili s podatki, da sedanji moratorij na
sečnjo gozdov ni edini in sploh ne omembe vreden
razlog za izgube v gozdnih gospodarstvih. Menijo,
da so prišle na dan notranje in doslej skrite napa-
ke gozdnogospodarskih organizacij. Mnogi bodo-
či lastniki gozdov (med njimi največ cerkvenih
Podružnici Slovenske kmečke zveze in Sloven-
ske kmečke mladine v Ptuju sklicujeta in vabita
na okroglo mizo o vinogradništvu in zadružni-
štvu 1938—1958. Okrogla miza bo v ponedeljek,
12. novembra, ob 8. (osmi) uri v Narodnem domu
v Ptuju. Tam bodo izvolili tudi iniciativni odbor
za ustanovitev vinarske zadruge v Ptuju. Sicer pa
bodo govorili še o pripravah na tretji redni občni
zbor Slovenske kmečke zveze in Slovenske kmeč-
ke mladine, dogovorili se bodo o delu krajevnih
odborov kmečke zveze in o organiziranju pomoči
prizadetim v nedavnih poplavah.
Sklicatelji okrogle mize so pripravili zgodovin-
ski pregled dosedanjega zadružništva s poudar-
kom na Vinarski zadrugi, kije bila leta 1938/39
ustanovljena v Cirkulanah kot protiutež vinskim
trgovcem, ki so izkoriščali revne Haložane. Tem
je bilo (kot v mnogih primerih ludi danes) vino-
gradništvo edini vir dohodka.
skupnosti) so celo ponudili gozdnim gospodar-
stvom sodelovanje pri nadaljnji sečnji, seveda ob
natančni evidenci in delitvi dobička, pa menda
gozdna gospodarstva ponujene roke niso sprejela.
Tako se problem sedaj samo napihuje, ne pa ra-
zrešuje, tega pa Kmečka zveza s pobudo o morato-
riju ni želela. Vladi celo predlaga, naj do sprejetja
ustreznih odločite\ ukrepa z začasnim odlokom,
ki bo opredelil sodelovanje gozdnih gospodarstev
in bodočih lastnikov gozdov.
J. Bračič
10 - OD TU IK TAM
8. november 1990 — TEllMriK
Srebrno kolo
Pred dobrim mesecem je pisateljica Karolina Kolmanič do-
polnila 60 let. Ob tej priložnosti je med svojimi prijatelji-pisatelji
predstavila svojo novo knjigo IS zgodb za šolarje, ki jih lahko be-
rejo tudi odrasli. Knjiga ima naslov SKt'BR\0 KOI.O. Pri delu
so ji pomagali mladi bralci ob mnogih srečanjih na podelitvi bral-
nih značk. Festivalu Kurirček in literarnih dnevih doma in v tujini.
V oddaje Dobro jutro in Lahko noč, otroci jih vključujejo tudi Ra-
dio Ljubljana, .Maribor in Trst.
V njižni izdaji je doslej izšlo njenih S del, dva romana pa kot
podlistka (Sonce ne išče samotne poti — 1969, Srečna srebrna pti-
ca — 1972, Marta — 1975, Sence na belih listih — l9StK Sanje o
zlatih gumbih (19S3, Posodite mi svoj obraz — I9H3, Ivoja skalje-
na podoba ~ 19S6, Sadovi ranih cvetov — I9SS).
Deveto knjigo posveča z ljubeznijo mladim bralcem, saj je kot
pedagoška delavka delila z njimi vse sončne in manj sončne dneve.
Ob njih naj se otroci razvedrijo, najdejo, morda se jim tudi orosijo
oči — vsega po malem. t
Karolina Kolmanič je vedno
nasmejana, dobre volje, vedrega
obraza in seveda vedrih oči. Iz
nje veje optimizem. Sama pravi,
da je v njej nekaj prleškega, saj
izhaja z obrobja Slovenskih go-
ric. Optimizem pa je našla ravno
pri preprostih ljudeh, saj so ga
vedno premogli. Naučila se je
premagovati svoje težave, ki,
pravi, jih ni ravno malo. In jih
tudi premaguje. Kot prosvetna
delavka je videla veliko žalostnih
otroških oči, poskušala jim je po-
magati na ta način, da je rekla:
Danes Je pač tako, jutri pa bo
bolje. Ce ni uspela, se je poveza-
la s starši, najpogosteje z matera-
mi, ker je pri njih pač dosegla
več kot pri očetih.
Kaj lahko poveste o zbirki črtic
Srebrno kolo?
Karolina Kolmanič: Ta zbirka
je bila izbrana s pomočjo otrok.
Veliko hodim po šolah, na vsaki
šoli sem povedala nekaj zgodbic
in otroke vprašala, katera jim je
bila najbolj všeč. Tako je nastalo
teh 18 zgodbic. Lahko bi jih bilo
pravzaprav veliko več, ker jih tu-
di je več, vendar iz čisto tehni-
čnih razlogov nisem mogla vseh
spraviti v knjigo.
Zgodbice so zanimive, prisrčne,
prave otroške. Kaj pa ustvarjate v
tem času?
Karolina Kolmanič: Priznati
moram, da sem napisala roman.
Nastajal je zelo dolgo, ogrodje je
resnično. To je obsežnejše delo o
sodobnem človeku, ki je - ne
kriv ne dolžan — povzročil smrt-
no nesrečo in to ga ves čas prega-
nja, preganjajo pa ga tudi svojci
umrlega, ker je bil edini sin, ki se
je pravkar vrnil od vojakov in bi
moral doma prevzeti bogato
kmetijo. Notranje grizenje vesti
je tega človeka in njegovo druži-
no pripeljalo do razsula. Ker pa
sem po naravi optimist in vedno
vidim neki izhod, se je tudi pri
tej družini, ki se je razsula, izhod
našel. S tem sem hotela dokazati,
da se iz vsake, še tako hude si-
tuacije najde pot; ljudje se mora-
jo znajti in živeti z bolečino, ki jo
nosijo v sebi, ki pa se mora raz-
kaditi. Tako nekako se sklene tu-
di moj roman, ki je že v založbi.
Lotevate se veliko reči: opisuje-
te ženske z vsemi problemi, ki jih
imajo same s sabo, z okoljem in
med sabo, veliko pa tudi življenje
kmečke družine.
Karolina Kolmanič: Sama iz-
hajam iz kmečke družine. Ob
tem moram povedati, da so moji
najlepši spomini tisti, ki segajo
nazaj v otroštvo na kmečkem
dvorišču. Nikjer in nikoli se ni-
sem več tako varno počutila kot
doma, na domačem dvorišču, na
domači zemlji in v varstvu svojih
staršev. Ko danes gledam otroke,
mi jih je žal, ker marsikdo nima
več toplega doma, kot smo ga
imeli mi. Želim si, da bi otroci
ponovno imeli vsaj košček sre-
čnega otroštva, da bi jih nekje
ponovno čakale babice in jih
sprejele v svoj topli in ljubeči
dom, namesto ida se zbirajo pred
bloki, kjer nimajo nikogar in tu-
di nimajo kaj iskati.
Kaj pa vaši ženski liki?
Karolina Kolmanič: Letos sem
bila prav prijetno presenečena,
ko je dr. Gregor Kocjan dal neki
študentki diplomsko nalogo
»Ženski liki Karoline Kolma-
nič«. Dekle jih je obdelalo z
Vedno nasmejana in polna opti-
mizma je bila Karolina Kolmanič
tudi ob svojem 60. rojstnem dnevu,
vu.
estetskega, sociološkega, psiho-
loškega in nazadnje tudi z moral-
nega vidika. Vseh ženskih likov
je 10; devet jih je izšlo v knjižnih
izdajah, kot podlistek pa Klanec
viničarke Ane in v Celovcu v slo-
venščini »Izzvenela je pesem«,
kjer je glavni lik učiteljica v po-
nesrečenem zakonu z avtomeha-
nikom. Ob ženskih likih, ki so jih
moški tuintam kritizirali, sem se
zamislila, kako je z enakoprav-
nostjo. Moram reči, da je naša
ženska, predvsem intelektualka,
dvojno obremenjena: v poklicu
mora opravljati svoje delo, ob
tem pa misliti na vse, kar bo po-
storila doma. Mogoče bo tudi pri
nas še kdaj poklic gospodinje
enako cenjen, kot je v tujini.
Prav je, da vzamete zbirko črtic
Srebrno kolo v svoje roke. Ta pi-
sani šopek iz šolskih klopi, blokov
in zelenih livad naj vas ponovno
popelje v otroški svet, nekaj lepo-
te pa razdajte tudi svojim otro-
kom. Boste videli — splačalo se
Vida Topolovec
Foto: Aleš Gačnik
Premična in nepremična kulturna dediščina
in privatni zbiralci
Kulturna dediščina se loči na premično in nepremično. Sepremično kulturno dediščino lahko delomo na
arheološko, zgodovinsko, naselbinsko, umetnostno, etnološko in tehnološko. Laično lahko rečemo, da zajema
najdbe in spomenike, ki se ne »premikajo«. I o so naselbinska dediščina, meščanska arhitektura, umetnostna
(gradovi), sakralna kulturna dediščina (\ večini so to cerkve in samostani, katerim tudi stroka pripisuje naj-
večjo spomeniško vrednost), poznamo pa tudi t.i. raznorodno skupino umetnostne dediščine, v katero sodijo
predvsem kapelice, znamenja, samostojne plastike .., potem razni stavbni objekti, kot so domačije, gospodar-
stva, delavnice, vaška in delavska naselja ..., ki pričajo, kako so posamezni družbeni sloji v preteklosti živeli,
delali, gospodarili ipd.
/.a to vrsto kulturne dediščine skrbijo, jo raziskujejo in ohranjajo muzeji, zavodi za spomeniško varstvo
in restavratorski centri.
Skrbijo pa tudi za premično kulturno dediščino. I udi ta je rezultat dela človeških rok. Nekateri predmeti
so (oz. postanejo) dediščina zaradi lastnosti, ki so » njih samih (dragocena stvar, lepota, umetniška sporočil-
nost), drugi zaradi lastnosti v razmerju do drugih (unikatnost, redkost, drugačnost ali pa tudi tipičnost), spet
drugi zaradi svojega mesta v širši sestavljeni celoti (enota zbirke, serije).
Velik del nalog vodi in veže muzej na teren: tam je dediščina, tam so predmeti in dejstva za proučevanje,
tam so imetniki dediščine in ljudje, katerim je predvsem namenjeno kulturnovzgojno, razstavno in drugo delo
muzeja.
Večina premične dediščine je zunaj muzejev — po uradih, cerkvah, zasebnikih in pri privatnih zbiralcih, j
ljubiteljih premične kulturne dediščine, ki jo zbirajo in ohranjajo naprej na svojstven način. j
Ena od nalog Pokrajinskega
muzeja Ptuj je tudi vodenje regi-
stra premične kulturne dedišči-
ne. To pomeni, da skrbimo za
popis privatnih zbirk v občini
Ptuj in Ormož, da registriramo
premično dediščino na terenu, jo
dokumentiramo in s tem vzpo-
stavimo stik in sodelovanje s pri-
vatnimi zbiralci.
Med kar lepim številom priva-
tnih zbiralcev z našega področja
(njihove zbirke zajemajo slikar-
ske umetnine, baročno, empir-
sko, bidermajersko pohištvo, nu-
mizmatiko, stare razglednice, et-
nološko zapuščino...; nekateri
so svoje zbirke predstavili tudi
na razstavi) bi želeli predstaviti
Rada Kukovca s Hardeka pri Or-
možu s stalnim bivališčem v Lju-
bljani.
V svoj rodni kraj prihaja Rado
Kukovec skoraj vsak teden, tudi
po več dni, kolikor mu dopušča-
ta čas in zdravje, in skrbno zbira,
varuje in ohranja predvsem etno-
loško premično dediščino. Naj
samo na grobo naštejem predme-
te: različno kmečko poljedeljsko
orodje (vetrnjak, plugi, razni se-
jalci . . .), kravji povodci — »ho-
moti« iz vseh področij Slovenije,
»Burkle«, »ničke«. orodje za iz-
delovanje le-teh, kmečki voz in
deli voza, različna stara lončena
posoda za kuhanje in peko . . .
V obsežno zbirko sodijo tudi
stare razglednice. Te so mu naj-
prej zbudile zbirateljsko strast. V
začetku jih je zbiral iz vseh kra-
jev Slovenije, zadnjih 10—15 let
pa se je omejil na razglednice iz
Ormoža in okolice (Miklavž, To-
maž, Središče ob Dravi, Velika
Nedelja, Kog, Svetinje, Jeruza-
lem, Podgorci). Datirane so v čas
konec 19. in začetek 20. stoletja
in so lep dokument nekega oko-
lja in časa.
Tudi njegovo stanovanje v
Ljubljani spominja na nekakšen
muzej. Tu najdemo staro orožje
(puške), dve ikoni iz leta 1780 in
1871, ljudsko keramiko (pivsko
posodje, »ptički« . . .), stare žep-
ne ure, numizmatično zbirko ju-
goslovanskega denarja, najrazli-
čnejše svetilke .. .
Poleg zbiranja pa mu je v veli-
ko veselje njegov botanični vrt,
ki se razprostrira okrog domačije
na Hardeku in sega v čas njego-
vega očeta; ta mu je tudi vcepil
ljubezen do gojenja rastlin. Če se
sprehodimo po vrtu v družbi go-
spoda Kukovca, zvemo marsikaj
Rado Kukovec v svojem vrtu. V ospredju je Araucaria Auracana (njena
domovina je Čile — Bolivija — Andi), za njo pa se lepo vidi Sciadopitys
(njegova domovina je Japonska). V Sloveniji imamo samo tri Araucarie
in štiri Sciadopitvse. (Foto: Smiljan Pušenjak.)
poučnega in koristnega o dreve-
sih, grmičih in eksotičnih rastli-
nah, ki so tukaj zbrane iz celega
sveta. Da to ne bi ostalo neopa-
zno, je bil pobudnik in soustano-
vitelj Hortikulturnega društva v
Ormožu. Njegov vrt je na razpo-
lago obiskovalcem za uživanje in
učencem za učenje in spoznava-
nje različnih rastlin.
Rada Kukovca pa srečamo tu-
di v vlogi kronista, ljudskega pi-
satelja in pesnika. Skozi njegovo
pisano besedo spoznavamo Ku-
kovčevo družino, Hardek, sreča-
mo stare, danes že izumrle obr-
tnike in njihovo delo, oplazi nas
vojni čas, v njegovih črticah zaži-
vi kmečko gostiivanje (Zgodba o
tem, kako se je ženil Šalamonov
Tonček) in zareže v nas trdo ži-
vljenje malega kmečkega človeka
s Hardeka in okolice (Tereza,
Ignac). V Rimah pa se prepusti-
mo njegovemu sprejemanju in
doživljanju življenja, ki ga živi z
veliko mere ljubezni in hudo-
mušnosti.
Z zbiranjem se Rado Kukovec
ukvarja že od mladosti (rojen je
leta 1921). Del zbirke je bil med
vojno uničen, po vojni pa je zbi-
ranje nadaljeval. Fltnološki pred-
meti so v glavnem iz domače hi-
še, nekaj jih je pridobil od sose-
dov in prijateljev iz Slovenije.
Kriterij zbiranja mu je predvsem
varovanje in ohranjanje etnolo-
ške dediščine, da ne propada.
Veliko truda je vložil v restavri-
ranje predmetov, kajti ni važno
predmete samo zbirati, pač pa
jih je potrebno obdelati, raziska-
ti, zaščititi; le tako se ohranjajo
naprej.
Radu Kukovcu kot zbiralcu in
ohranjevalcu premične kulturne
dediščine gre predvsem za to, da
bi njegova zbirka »prišla« med
ljudi oz. da bi ljudje prišli do
nje. V glavi se mu porajajo ideje
o ustanovitvi etnološkega muzeja
v Ormožu, njemu je pripravljen
odstopiti veliko število svojih
predmetov, razmišlja celo o mu-
zeju na prostem. V ta namen bi
poklonil svojo domačijo z boga-
tim botaničnim vrtom.
Ob realizaciji teh ne tako tež-
ko izvedljivih idej bi mesto Or-
mož ob sodelovanju s strokovni-
mi delavci Pokrajinskega muzeja
Ptuj in drugih ustanov pridobil
velik plus pri ohranjanju premi-
čne kulturne dediščine in tudi pri
turističnj ponudbi svojega me-
sta... Želja Rada Kukovca je,
da bi Ormož postal mesto horti-
kulture, tako kot je Ptuj mesto
muzej.
S tem člankom bi želela spom-
niti in opozoriti na pomen zaseb-
nih zbiralcev pri ohranjanju in
varovanju premične kulturne de-
diščine, na njihovo delo in entu-
ziazem.
Naloga muzejev in stroke pa
je preučevanje kulturne dedišči-
ne, strokovno sodelovati z njeni-
mi imetniki, predlagati upravnim
organom razglasitve za spomeni-
ke in druge ukrepe za varstvo,
evidentirati in dokumentirati
spomenike, pripravljati razstave
(Pokrajinski muzej Ptuj želi pri-
hodnje leto predstaviti najlepše
in najdragocenejše predmete iz
zasebnih zbirk ptujskih in ormo-
ških zbiralcev), pripravljati pu-
blikacije in druge oblike predsta-
vljanja domače dediščine doma
in v svetu in razvijati pri ljudeh
zavest in pomen kulturne premi-
čne in nepremične dediščine in
njenega varovanja.
Stanka Gačnik
Pokrajinski muzej Ptuj
RAZSTAVNA DEJAVNOST POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ
Mesto mora živeti tudi likovno
Stalnica kulturnega življenja
Ptuja so v zadnjih treh letih po-
stale tudi razstave, ki jih pripra-
vlja ali organizira ptujski muzej
v svojih dveh razstaviščnih pro-
storih, v paviljonu ob Dravi in
na gradu. Muzej tako že dolgo ni
več institucija, ki zbira, hrani in
prezentira premično kulturno de-
diščino. Na široko je odprl vrata
ne samo stalnih zbirk, ki si jih je
mogoče ogledati vse leto, ampak
tudi aktualnemu likovnemu slo-
venskemu in jugoslovanskemu
dogajanju. Zavedajoč se, da je
muzej edina profesionalna insti-
tucija v mestu, ki se načrtno
ukvarja z likovno dejavnostjo, je
bila odločitev, da so nenehno
prisotni, normalna.
Ravnatelj muzeja Boris Mioči-
novič pravi: »Opazili smo, da je
razstaviščni prostor ob Dravi
premajhen za vse potrebe likov-
nega življenja, pa tudi za druga-
čne razstave, ki se pojavljajo ob-
časno. Tako smo pred dvema le-
toma uredili razstavišče na gra-
du, ki je polno zaživelo in prev-
zelo funkcijo stalnega razstaviš-
ča. Prejšnji mesec smo imeli v
razstaviščih na gradu, ob Dravi
in v dominikanskem samostanu
štiri otvoritve. To pa je tudi za
kakšno večje mesto, kot je Ptuj,
kar precej. Likovno politiko smo
zastavili tako, da bomo vsako le-
to predstavili vsaj enega domače-
ga likovnega ustvarjalca, ob tem
pa bomo predstavljali tudi slo-
vensko likovno življenje prek za-
menjav z drugimi muzeji in gale-
rijami. Želimo predstaviti najak-
tualnejša likovna dogajanja in
tudi tista, ki so bolj, zato pa nič
manj kakovostna, razumljiva in
blizu širšemu likovnemu občin-
stvu.
Likovnim ustvarjalcem, naj
prihajajo od koder si že bodi, se
zdi razstavljati v Ptuju zelo va-
bljivo. Še posebej pa so navduše-
ni nad razstaviščem ob Dravi. Ti-
sti, ki ga kot razstavljalci obišče-
jo prvič, so navdušeni, tisti, ki se
vračajo, pa vedno znova ugota-
vljajo, da je to res izjemen liko-
vni prostor.«
Razstave že nekaj časa sprem-
ljajo obvezno katalogi, ob manj-
ših pa izide zloženka. Tudi to je
resen in kakovosten pristop za
razstavno dejavnost. Stalnica nji-
hove razstavne dejavnosti —
predstaviti vsako leto enega do-
mačega avtorja — pa prerašča
tudi v aktivnosti zagotoviti do-
mačim avtorjem prostor, v kate-
rem bodo lahko ustvarjali v do-
mačem mestu. Pravkar potekajo
razgovori za usposobitev atelje-
jev za vse tiste avtorje, ki se želi-
jo s svojim ustvarjalnim delom
\ rniti v Ptuj, in za atelje za goste.
Kol je povedal ravnatelj Boris
Miočinovič, se že pogovarjajo z
Dušanom Kirbišem, Viktorjem
Gojkovičem in še z nekaterimi
drugimi. Upajo, da bodo to lah-
ko uredili do konca letošnjega
leta.
V razstavišču ob Dravi bomo v
naslednjih mesecih videli še pre-
gledno razstavo Janeza Šibile,
ptujskega rojaka, ki je ustvarjal v
Mariboru, zadnjih deset let pa v
Ljubljani. Sledila bo razstava še
enega domačina, Dušana Kirbi-
ša. V januarju pa bo razstavljal
Konrad Koller iz Beljaka.
V razstavišču na gradu je tre-
nutno razstava o oblikovanju v
keramiki iz mariborskega muze-
ja, nato bo gostovala zasebna ga-
lerija iz Maribora LM z izborom
del znanih jugoslovanskih ume-
tnikov: Berber, Veličkovič, Ciu-
ha . . . Za konec leta pa bo še no-
voletna prodajna razstava od 21.
do 30. decembra. ^,
NaV
Goba, ki jo drži v rokah Katja Kvas iz Strmca pri Polenšaku, je
tehtala kar kilogram in četrt... (Foto: Laura)
Uspeli koncerti Pihalnega orkestra Ormož
v želji, da predstavijo glasbo in delo pihalnega
orkestra tudi občinstvu zunaj Ormoža, so se pri
vodstvu orkestra odločili, da bodo predvajali kon-
certe tudi v posameznih župnijskih cerkvah obči-
ne.
V nedeljo, 28. oktobra, so imeli dva koncerta; v
župnijski cerkvi pri Tomažu, nato pa še v cerkvi
sv. Trojice pri Veliki Nedelji.
Minulo soboto, 3. novembra, zvečer so ponovili
koncert še v farni cerkvi sv. Jakoba v Ormožu. Po-
nudbe imajo še iz nekaterih krajev, vendar po
mnenju dirigenta Slavka Petka do novega leta, ki
ni več tako daleč, nimajo več časa, ker se morajo
pripraviti na tradicionalni novoletni koncert.
• Vida Topolovec
TEDNIK
— 8. november 1990
OD TU IN TAM — 11
DELAVSKA UNIVERZA LENART
Z njimi do
znanja
v preneha tereni kraju so delavske univerze v zadnjem času izgubile
ugled in veljavo zaradi poplave najrazličnejših izobraževalnih oblik tako
znotraj rednih izobraževalnih ustanov, kakor tudi številnih zasebnih šol
in podjetij. Avtošole, plesne tečaje, tečaje tujih jezikov .. . skratka veči-
no programa, značilnega za delavske univerze, so lahko prevzele nove
ustanove. Delavske univerze so bile tako pognane v konkurenco in le od
podjetnosti njihovih vodstev je odvisno, kako so se znašle, \ekatere ži-
votarijo, drugim gre bolje kot kdajkoli. Med slednje prav gotovo sodi le-
narška, ki deluje pod geslom: Izobraževanje odraslih in mladine—pri-
dobivanje novih in izpopolnjevanje že osvojenih znanj. V sklopu Delav-
ske univerze sta tudi Matična knjižnica in uredništvo lenarškega glasila
Domače novice.
Podjetno vodstvo
Vaše želje, naša izvedba, vaš
uspeh je reklo, zapisano na pla-
tnicah beležke, ki jo vsi, ki se
udeležujejo katerekoli oblike
izobraževalnega, pa tudi razve-
drilnega programa. Direktor Ja-
nez Karo namreč pravi, da mora-
jo v programu take ustanove biti
tudi oblike, ki ljudi zbližujejo,
razveseljujejo in zabavajo. Zato
so vključili tudi plesne tečaje in
šolo jahanja, veselo pa bo prav
gotovo tudi pri tečajih peke kru-
ha in glasbenih tečajih.
Pisali smo že, da je za letošnjo
izobraževalno sezono univerza
že razpisala izobraževalne obli-
ke.
Znak, da je program zares za-
nimiv, pa je veliko število prija-
vljenih, ki so že pričeli izobraže-
vanje. V Lenartu ima ta šola še
poseben pomen tudi zato, ker
njegovi prebivalci pogosto tarna-
jo, da je zamrlo kulturno in dru-
žabno življenje v kraju. Na teča-
jih nastajajo tudi ideje, kako po-
živiti družabno življenje v Lenar-
tu. Za kulturno pa zadnje čase
poskrbi tudi knjižnica z razstava-
mi.
Nemščina v vrtcih
Posebej so v lenarški delavski
univerzi ponosni na tečaje nem-
škega jezika tako za odrasle kot
za otroke. Delati sta že pričeli
dve šoli za predšolske otroke. To
seveda niso strogi tečaji, temveč
predavateljica Mira Peršuh pride
kar v vrtec. Štiridesetkrat bo pri-
šla in pri delu ji pomaga vzgoji-
teljica. Z otroki prek igre spozna-
jo besede za pojme, ki se jih sicer
učijo v vrtcu. Naučijo pa se v
nemščini tudi kakšno pesmico.
Letos delajo z dvema skupinama
v Lenartu in z eno v vrtcu v Ju-
rovskem Dolu.
Šolski otroci imajo letos dve
skupini; tečaji so vsak torek in
četrtek v osnovni šoli v Lenartu.
Tudi odrasli se v tečajih učijo
nemščine. Dva tečaja potekata
za prvi in tretji sernester, v Bene-
diktu in Zgornji Ščavnici so se
odločili za skupni začetni tečaj
za odrasle in otroke. V drugem
semestru bodo pričeli osnovno-
šolski učitelji, zanj pa so zainte-
resirani tudi delavci v Klemosu
in bodo pričeli v novembru.
Prenovljeni prostori matične knjižnice.
Foto: McZupanič
V programu je univerza ponu-
dila tudi tečaje angleškega jezi-
ka, tečaje kot pripravo na verifi-
ciran izpit za aktivno znanje tuje-
ga jezika, zanimivo pa je tudi, da
so ponudili tečaj slovenskega je-
zika za Jugoslovane in tujce.
Razvedrilne
oblike in tečaji
Na prvo mesto gotovo sodijo
plesni tečaji. 19. oktobra so pri-
čeli začetni in nadaljevalni ple-
sni tečaj. Morda bodo ravno ti
tečaji dali Lenarčanom malo več
družabnega življenja, mlade pa
osvobodili zadrege pred šolskimi
plesi, posebej valetnimi in matu-
ritetnimi. Tudi zaključek tečajev
bo zabava-partv ples torej.
V šoli jahanja so izbrali zani-
mivo disciplino western jahanja.
Šola še ne poteka, bo pa takoj,
ko bo ustanovljen konjeniški
klub. V njej se bodo učili teren-
skega jahanja - sproščenega ja-
hanja z dolgimi stremeni, skoraj
ravnimi nogami in dolgimi vaje-
tmi.
Ko bodo zbrali dovolj prijav,
bodo pripravili tudi glasbene te-
čaje, likovne tečaje za otroke in
odrasle, tečaje peke kruha in
zdrave prehrane.
Klasične oblike
Seveda v lenarški univerzi niso
opustili  že  uveljavljenih  oblik
izobraževanja. Tudi letos so pri-
pravili izobraževanje za varstvo
pri delu, za voznike viličarja, te-
čaje požarnega varstva in vozni-
ško šolo za kategoriji A in B, za
kmetijski traktor in kolo z motor-
jem. Pet inštruktorjev skrbi, da
Lenarčani in Lenarčanke hitro in
poceni pridejo do ustreznih do-
voljenj.
Šola za starše
Je povsem nova oblika, ki se
bo najbrž šele razvila v letošnjem
letu. V šoli naj bi se starši pogo-
varjali o doživetjih s svojimi
otroki, poskusili razumeti razli-
čne pristope, drug drugemu pre-
dali dobre izkušnje in skupaj re-
šili težave. Predložene teme po-
govorov so na primer: Kako naj
poslušamo, da bodo otroci z na-
mi govorili, kako je treba govori-
ti, da nas otroci poslušajo. Kdo
naj zmaga v neogibnih konfliktih
med starši in otroci, kako naredi-
ti, da v teh konfliktih ne bo pora-
žencev . . .
Šola še ni zaživela, direktor
univerze upa, da bo kmalu. Z
udeležbo na vseh oblikah, ki so
jih že pričeli, je zadovoljen, seve-
da pa želi, da bi tudi nove oblike
kmalu zaživele.
D. Lukman
Slovenjebistriški poslanci
končali peto zasedanje
Petdeset prisotnih skupščin-
skih poslancev od triinšestdese-
tih je 30. oktobra nadaljevalo
prekinjeno peto skupščinsko sejo
in so ob sicer mnogih pripombah
program izvršnega sveta do leta
1994 le sprejeli. Predsednik slo-
venjebistriškega izvršnega sveta
Franc Jug je odgovarjal na pri-
pombe, podane že na prejšnji se-
ji, dodal pa je, da sta v občini
dva večja problema. Prvi je čeda-
lje večja brezposelnost, ki je
prejšnji mesec dosegla številko
1054, drugi pa odliv kapitala iz
občine. V razpravi so se oglasili
še predstavniki posameznih kra-
jevnih skupnosti, ki se v progra-
mu dela občinskega izvršnega
sveta ne najdejo. Predsednik
skupščine Vlado Leskovar je ob
tem pripomnil, da so sprejeli
program dela izvršnega sveta, ne
pa program dela občine.
V obravnavi je bil tudi skup-
ščinski program za orientacijski-
mi roki, ki pa ga bodo dopolnje-
vali s tekočo problematiko. Ne-
kaj več razprave je bilo pri reba-
lansu občinskega proračuna. Po-
slanka vzgoje in izobraževanja
Ivica Ozimič je opozorila na pre-
livanje sredstev, kar pomeni, da
lahko na področju vzgoje in izo-
braževanja koristijo le tri četrtine
svojih sredstev. Ob tem je opozo-
rila tudi na zastarelo učno tehno-
logijo na slovenjebistirških os-
novnih šolah.
Pokazalo se je tudi, da v skla-
du za intervencije v gospodar-
stvu denar ostaja, poslance pa je
zanimalo, kam bodo v bodoče ta
sredstva usmerjali. Poslej bo
sklad preimenovan v sredstva za
intervencije in druge namene,
kar pomeni, da bodo tako zbrani
denar porabili tam, kjer bo naj-
bolj koristno in potrebno.
V programu dela slovenjebi-
striškega izvršnega sveta so si
med drugim zadali nalogo sprot-
nega zmanjševanja obremenitve
gospodarstva na vseh področjih,
kjer to omogoča občinska avto-
nomija. Zmanjšali so prispevne
stopnje za osnovno izobraževa-
nje, otorško varstvo po domicilu
in socialno skrbstvo z zagotovi-
lom, da ob tem programi teh
družbenih dejavnosti ne bodo
okrnjeni.
Vida Topolovec
V RAZSTAVNEM PROSTORU LENARŠKE
H KNJIŽNICE
Razstavljajo
osnovnošolci
Prvo razstavo v prenovljeni knjižnici, ki je dobila ličen razstavni
prostor, so pripravili v osnovni šoli Jurovski Dol. Pri njih je namreč
junija bila otroška likovna kolonija »Maks Kavčič«.
Drugo razstavo so odprli v torek, razstavljajo pa učenci osnovne
šole Voličina. Tudi ti razstavljajo likovna dela.
V programu knjižnice so še druge razstave. Decembra bo na pri-
mer razstavljal Jože Hudales, likovni ustvarjalec, znan na lenarškem
območju, sicer pa domačin iz Jurovskega Dola.
Vodja knjižnice BRF-DA ZORKO ocenjuje, daje obisk dober, in
načrtuje še več razstav, tudi drugih, ne samo mladih likovnih ustvar-
jalcev.
d. 1.
12 - OD TU IN TAM
8. november 1990 —
TEDNIK
PIŠE: DARJA LUKMAN
STERNTHAL ~- POVOJNO TABORIŠČE (5.)
Vprašanja brez odgovorov?
Zelo dobro bi bilo. če bi nekoč
lahko prišli do natančnih podat-
kov o tem, koliko ljudi je bilo za-
prtih \ Sternthalu brez obtožnice,
zasliševanja in sodnega postopka,
torej na osnovi pravice, ki so si jo
vzeli zmagovalci. Koliko jih je
prišlo tja na osnovi sodb sodišča
narodne časti in koliko je bilo ci-
vilistov in vojnih ujetnikov, ki so
jih privedli s Koroške? Seveda
zgodovina zahteva tudi natančne
podatke o tem, koliko so jih v ta-
borišču postrelili, koliko so jih v
oktobru odpeljali na Pohorje in v
Brestrnico in koliko jih je končalo
kot žrtve podivjanih, pijanih in
primitivnih posameznikov. Gotovo
zgodovinopisje zahteva tudi po-
datke o eksekutorjih. Arhiva ta-
borišča ni pričakovati, v poštev
pridejo najbrž le pričevanja. Čud-
no je, da tako veliko taborišče ne
bi pustilo za seboj nobenega arhi-
va, še posebej, ker so akterji doga-
janja v njih menili, da je vse, kar
počnejo, upravičeno in nesporno.
PIJANI OD ZMAGE
Kakorkoli obračamo dejstva
in skušamo razumeti duh takrat-
nega časa, nobenega opravičila
ni mogoče najti za nečednosti.
Od vožnje po ljudeh do nedo-
pustnih žalitev človeške časti,
med katerimi je najbolj zlogla-
sno to, da so se morali starejši
ljudje pred partizanskimi — bo-
lje oznovskimi mogotci plaziti
po tleh, oponašati pse in so z nji-
mi nasploh ravnali kot s psmi,
saj ljudje pripovedujejo o tem,
da so morali prebivati v pasjih
uticah in biti ponižni kot psi. To
je na primer doletelo tudi grofa
Lipita, za katerega vedo mnogi
povedati, da je med vojno s svo-
jimi konji in ljudmi vozil pomoč
borcem na Pohorju in da po os-
voboditvi ni zbežal, ker je rpenil,
da nikomur ni storil nič zalega.
Posestvo so izropali, njega pa v
krsti odpeljali v Sternthal, kjer so
ga grdo žalili in poniževali.
Posebej grdo so ravnali z mla-
dimi dekleti in pričevanja govore
tudi o tem, da so jih kot za šalo
streljali in zlorabljali.
Taka dejanja nimajo opraviči-
la v nobeni ideologiji, ker so po-
seg v integriteto posameznika in
so v nasprotju tudi z vojnimi za-
koni. Kažejo pa na to, da v red-
nih postopkih pred sodišči
najbrž ne bi ljudje, ki so bile žr-
tve, nikoli prišli do gorja, kot so
ga doživljali v Sternthalu. To ni
bil zapor, to je bilo mesto za li-
kvidiranje brez obrazložitve,
(jledano na splošno, je bilo v
njem gotovo več tistih, ki so bili
tam brez pravne podlage, kot
onih, ki so bili tam na osnovi so-
dišč narodne časti, čeprav smo
tudi o njihovi utemeljenosti v
prejšnjem nadaljevanju podvo-
mili.
Vprašanje, ki je ob vsem tem
neogibno, pa je vprašanje morale
ljudi, ki so vse te grozote počeli.
Opravičilo ni ne zmaga ne njiho-
va zaslepljenost ne njihova mla-
dost. Ali lahko tak človek mirne
vesti hodi naokrog, gleda potom-
ce ljudi, ki jih je uničil, pridiga o
svetosti partizanske borbe?!
Lesene »vile« tudi sodijo v zapuščino taborišča.
DO RESNICE
JE ŠE DALEC
Kolikor mi je znano, je poleg
nekaj pisem bralcev v časnikih in
tega zapisa doslej nekaj majega
o taborišču Sternthal mogoče
prebrati v dveh delih. Najprej v
knjigi Zdenka Zavadlava Iz
dnevniških zapiskov mariborske-
ga oznovca. V njej je mogoče na-
tančno izvedeti, kako so oktobra
1945 vozili taboriščnike likvidi-
rat na Hočko Pohorje. Kraj je
poznan in ga je mogoče prepo-
znati na terenu. Ko smo že pri
grobiščih žrtev, še to, da je gro-
bišče v Sternthalu sedaj znotraj
okvirov Tovarne glinice in alu-
minija in da še ni označeno niti
natančo  identificirano.  To  bo
Nekoliko preurejena, pa vendarle še prvotna umivalnica taborišča.
(Foto: M. Ozmec)
moral nekdo- še storiti na osnovi
pričevanj nekdanjih lastnikov
teh zemljišč.
Kar zadeva spomine Zdenka
Zavadlava, pa lahko napovem,
da bom v eni prihodnjih številk
objavila pogovor z njim, saj raz-
mere v Sternthalu in takratni
Ozni dobro pozna.
Druga knjiga, ki je Sternthal
vsaj omenila v zvezi z žrtvami,
razlastitev in nacionalizacij po
vojni, pa je nedavno izšla knjiga
Mirka Munde V imenu ljudstva.
Predvsem v njej govori o tem, da
je veliko razlaščenih tik po vojni
končalo v Sternthalu ali se je za
njimi izgubila vsaka sled.
Ne vem, ali se bo kdo zgodovi-
narjev lotil pisanja o Sternthalu.
Če bo kdo razmišljal o tem, naj
ve, da je danes v Ptuju in okolici
še veliko ljudi, ki so taborišče pre-
živeli, veliko pa je takih, ki bi radi
vedeli, kako in kje so izginili nji-
hovi bližnji. Ce so po njih vpraše-
vali po vojni, so imeli sitnosti.
Kdor si je upal vprašati za oznov-
sko informacijsko središče, je
kmalu lahko tudi sam končal v
Sternthalu. Ravno zaradi neodgo-
vorjenih vprašanj ima raziskova-
nje tega taborišča smisel.
(Konec)
Pravica do odškodnine — državna skrivnost št. 1
PISMA BRALCEV
V »Tedniku« 20. septembra 1990
na strani 10 v okvirju piše: »Ali bodo
kmetje in drugi, ki so bili krivično ob-
sojeni in kaznovani in so prestali za-
porne kazni, dobili odškodnino v
obliki priznanja delovne dobe? Mno-
gi, ki so izvajali to grozno revolucio-
narno zakonodajo in imajo krvave ro-
ke, namreč prejemajo borčevske po-
kojnine, ljudje, ki so doživljali krivi-
ce, so ostali praznih rok.«
Ti stavki ne povedo nič konkretne-
ga, da bi se krivice popravile za toliko
let nazaj. Organizirati bi morali pra-
vni organ pri republiški vladi in ob-
činskih svetih za popis obsojenih in
neobsojenih: vsi smo bili v taboriščih
D. K. D. Sternthal, Litostroj, Tacen,
Medvode in še drugje. Ker sem eden
od teh, sem iskal potrdilo o kaznova-
nju pri republiškem sekretariatu za
notranje zadeve za leti 1959 in 1973;
za obakrat pa sem dobil odgovor, da
me ni na seznamu kaznovanih. Pred-
postavljam, da je arhiv v celoti uni-
čen. Težko bo priti z resnico na dan.
V omenjenem stolpcu se omenja,
da bi se prestana kazen štela v delo-
vno dobo; to bi bil največji absurd v
kazenskem pravu. Vsi, kolikor nas je
še živih, smo stari nad osemdeset let.
Pošteno in človeško bi bilo, da se na-
ša kazen spremeni v delovne ure in iz-
plača čimprej. Opravljali smo najtež-
ja in nevarna dela. Prostih sobot ni-
smo poznali. Pri milostni pokojnini
se nam ta doba močno pozna in nas
bo spremljala do smrti. Ne računamo
pa družinskih stresov in posledic pri
posameznikih, ki so vsak dan slabši
in boleči. Vsem bivšim taboriščnikom
priporočam, da si uredijo papirje.
Franjo Majcenovič
TEDNIK
— 8. november 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 13
Veliki Nedelji derbi z Ormožem
ROKOMET
V petem kolu prvenstva v prvi
republiški moški ligi so tradicio-
nalni lokalni derbi dobili igralci
Velike Nedelje, čeprav bi lahko
bilo tudi neodločeno. Člani Dra-
ve so v Trbovljah večji del igrali
dobro, vendar je vodilna ekipa
lige v zaključku zmagala preprič-
ljivo, z 32:25. Velika Nedelja je s
šestimi točkami sedma, Drava s
štirimi deveta, Ormož pa je še
Trenutek z derbija v Veliki Nedelji.
brez točk in predzadnji, trinajsti.
VELIKA NEDELJA-ORMOŽ
16:15 (7:7)
Lokalni derbi si je ogledalo
več kot 400 gledalcev, ki so v pr-
vem delu videli čvrsto igro v
obrambi in številne zamujene
priložnosti, v tem delu pa se je
izkazal vratar Ormoža Gaberc.
Zanimivo je, da je bil sredi pol-
časa rezultat le 2:2. Večji del dru-
gega polčasa sta se ekipi menja-
vali v vodstvu, slabih deset mi-
nut pred koncem pa je bilo
13:13. Sledilo je obdobje, v kate-
(Foto: I. kotar)
rem Ormožani tudi iz idealnih
priložnosti niso zadeli, zato so
jim domačini s tremi zaporedni-
mi zadetki Hržiča ušli na 16:13.
Tekma še ni bila odločena, saj so
Ormožani izkoristili dve napaki
domačinov ter z zadetkoma Saba
in Zabavnika znižali na 16:15. V
predzadnjem napadu so domači-
ni žogo znova zapravili, Ormoža-
nom pa v zadnjem napadu ni
uspelo izenačiti, saj so tik pred
koncem podali žogo domači-
nom. Tako je bil derbi napet do
zadnjih trenutkov, bil pa je tudi
precej kakovostnejši kot minula
leta. Ormožani so imeli ob koncu
veliko pripomb na sojenje Vere-
šev iz Bakovcev, vendar morajo
vzroke petega poraza poiskati v
svojih vrstah. Gre predvsem za
nemoč v napadu, ša zlasti ko so v
tej tekmi domačini dobro ustavili
Seklja. Ko bodp popravili igro v
napadu in zaigrali bolj sprošče-
no, bodo sledile tudi zmage. Do-
mačini imajo hitrejšo in mlajšo
ekipo ter boljši in agresivnejši
napad, po igri v obrambi pa so
oboji tako in tako znani.
VELIKA NEDELJA: Kova-
čec. Sok, Zorli 2, Boksa, Grego-
rič 1, Krabonja, Ranfl, Hržič 5,
Cvetko 1, Kačičnik, Mesarec 7,
Vaupotič.
ORMOŽ: Gaberc, Šandor 1,
Rajh, Sabo 5, Džermati, Polak 4,
Sekelj 1, Vincek, Potočnjak 2,
Zabavnik 2, Hedžet, Šulek.
DRAVA: Koštomaj, Kramber-
ger 4, Vrtarič 5, Habjanič, Ter-
buc 1, Pucko 1, Šimac 2, Čeleš,
Ramšak 8, Kelenc, Hrupič 4,
Pintarič.
V soboto bo v Veliki Nedelji
(ob 18. uri) tekma Ormož—Kr-
ško, v Ptuju pa ob 19.30 Drava—
Dobova. Velika Nedelja bo go-
stovala v Škofji Loki.     I. kotar
PREOSTAVUAMO VAM ŠPORTNIKA FlUPA LEŠČAKA
Judo je del mene
Kdo ne pozna vrhunskega judoista iz Slovenske Bistrice Filipa I.eš-
čaka? In vendar — kdo ga pozna? Temnega, zadržanega, skorajda krh-
kega mladca, vsak čas 30-letnega športnika zveznega razreda. Osem-
kratnega državnega in dvakratnega balkanskega prvaka, uvrščenega
prav pod vrh na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na olimpijskih
igrah. V zadnjem času ga lahko vsak popoldan srečate na Ptuju, natan-
čneje v bližini telovadnic, kjer trenira mlade ptujske judoiste. Od letos
tudi tekmuje za Judo klub Drava.
NE ZNAMO
DOBRO JESTI
In ker je najpomembnejše, v
kateri kategoriji judoist nastopa,
sem ga najprej povprašala o kilo-
gramih. 85 jih ima sedaj in to te-
žo obdržati ni nobena težava.
Huje pa je bilo, ko je še nastopal
v kategoriji do 78 kilogramov,
saj je moral neprestano paziti, da
ni jedel preveč, se potoži. Sicer
pa hrani pri nas ne posvečamo
dovolj pozornosti, meni. Na
Vzhodu imajo za športnike po-
sebne restavracije, kjer pripra-
vljajo lažje prebavljive obroke z
vsemi potrebnimi hranilnimi se-
stavinami, podobno na Zahodu.
Pri nas je še vedno najboljša ma-
mina kuhinja.
Takoj me je zanimalo, ali je tu-
di mama športnica. Ne, mama
šport le spremlja. Prav tako se-
stra. Pač pa je bil oče dober
orodni telovadec, 15-letni brat
pa je prav tako judoist.
Filip Leščak: Judoisti po naravi
nismo agresivni.
»Če se ne bi odločil za Judo, bi
se ukvarjal s kakim drugim špor-
tom, sedaj pa je judo del mene,«
pove Filip. Kako tudi ne, saj tre-
nira že polnih 20 let. V njegovi
generaciji je bilo 60 nekaj mlaj-
ših in nekaj starejših dečkov. Le
Filip se je prebil v svetovni vrh.
Sicer pa Slovenska Bistrica že od
nekdaj živi z judom. Od tu so
znani judoisti Stanko Topolčnik,
Franc Pliberšek in Janez Vidma-
jer, ki so bili tudi Filipovi trener-
ji. Da so Slovenjebistričani zares
privrženci juda, se vidi na tek-
movanjih — dvorana je zmeraj
nabito polna. Sicer pa privabi ju-
do množico gledalcev tudi dru-
god po svetu — v Parizu okoli
6000, v Moskvi 15.000.
POVSOD RAZEN
V AVSTRALIJI
In smo pri potovanjih. Kot dr-
žavni reprezentant je nastopil na
vseh celinah, razen v Avstraliji.
To so bile balkanske igre, na ka-
terih je dvakrat osvojil zlato, pa
sredozemske v Maroku in Siriji
— obakrat bronast, na evrop-
Borba Leščaka in Alhatipa v Gorišnici 20. oktobra.
skem prvenstvu v Rostocku in v
Beogradu je bil peti. prav tako
na svetovnem v Moskvi in na
olimpijskih igrah v Los Angele-
su.
Katerega kraja se najbolj
spomniš?
»Seula. Smole, ki sem jo imel.
Na olimpijskih igrah 198K sem za
prvo kolo izžrebal svetovnega pr-
vaka. In i/gubil. To je pač tekmo-
vanje. Sicer pa je najlepše pri
vsem, da imaš znance, prijatelje
po vsem svetu, in po vsej Jugosla-
viji. Na vsaki tekmi srečaš namreč
bolj ali manj iste ljudi.«
Lahko opišeš zadnje tekmova-
nje, ekipno evropsko prvenstvo,
ki je bilo 28. oktobra v Dubrov-
niku'.'
»Ldeležilo se ga je 24 moških
in ženskih ekip iz 12 držav. Orga-
nizacija je bila dobra, Dubrovnik
pa za tujce izredno zanimiv. Izžre-
bali smo Nemce. Najprej smo s
3:4 izgubili z Vzhodnimi, nato pa
igrali neodločeno z Zahodnimi
Nemci, a smo bili za malenkost
slabši po tehničnih točkah. Mi-
slim, da smo si bili kot ekipe ena-
kovredni. Vedeti je potrebno, da
med posamezniki Nemci osvajajo
na vsakem evropskem prvenstvu
po 5 medalj. Jugoslavija pa jih je
v M) letih osvojila recimo 10. Mi
premalo vlagamo v posameznika.
Vsa Kvropa hodi na primer vsako
leto trenirat na Japonsko. Drugi
imajo tudi bolje urejen socialni
status .. . Moje borbe? No, na
primer v borbi z Vzhodnim Nem-
cem sem bil v začetku pazljiv, ni-
sem ga poznal. Bil pa je mlajši,
manj izkušen in sem ga kmalu
prečital. Zmagal sem.«
ZAUPATI VASE
Kaj je najpomembnejše za
uspeh v borbi?
»Da si prepričan v svojo zmago.
Psihološka  pripravljenost  torej.
Seveda brez dobre tehnike, takti-
ke, kondicije, moči ni nič. Vendar
dostikrat močan tekmovalec izgu-
bi od psihološko bolje naravnane-
ga. Pomembne so tudi reakcije.
Vedeti moraš, kaj nasprotnik na-
merava. Zato gledam vse borbe
nasprotnikov. Ce pa nasprotnika
ne poznaš, si v začetku previden.«
Judo je po prepričanju mno-
gih grob šport. Pravzaprav pre-
tep.
»Ja, mogoče, na prvi pogled.
Ko pa šport spoznaš, vidiš, da ni
tako. Obstajajo pravila. Ni udar-
cev, ni bolečin, ni poškodb — če
so tekmovalci dobro pripravljeni.
Dobre borbe so dostikrat celo
brez akcije. V judu je gotovo manj
poškodb, predvsem pa ne hudih,
kot pri smučanju, kolesarjenju,
nogometu ...«
Koliko trenira judoist?
»Vsak dan, v najaktivnejšem
obdobju, na pripravah pred veliki-
mi prvenstvi sem treniral tudi dva
do trikrat na dan.«
Je judo šport za dekleta?
»Kot vsak drugi šport.« .!
TRENER JUDO KLUBA I
DRAVA \
Zdaj si prvič trener. Ti uspeva.]
prenašati svoje znanje in izkuš-
nje?
»Trudim se. Sicer pa za naj-
mlajše, to je za učence osnovnih
šol Toneta Žnidariča. Ivana Spo-
lenaka in Olge Meglic, to še ne
pride v poštev. Njih je potrebno
naučiti osnov, teimike. Za dijake^
SŠC in člane kluba je drugače.
Kot trener gledam na borbo dru-
gače kot tekmovalec. Pri opazova-
nju borb odličnih judoistov ne gle-
dam le skozi svojo borbo, ampak
si zapomnim akcije, poteze, ki bi
lahko koristile mojim učencem.
Tako se sam še več naučim. Te-
rensko delo zahteva celega člove-
ka. Vsak dan sem na treningu, ko-
nec tedna na tekmovanjih, bil sem
na seminarju za trenerje v Stru-
njanu, na pripravah na Rogli. Tež-
ko je z vsem tem uskladiti svoje
tekmovalne ambicije.«
Kaj te čaka kot tekmovalca?
»Judo klub Drava je sedaj šte-
vilčno močan klub, mislim, da
najmočnejši v Sloveniji. Sicer po-
goji za trening niso dobri — po
šolah ni blazin, učenci nimajo niti
ustreznih oblačil, kimon, pa tudi
klub bi nujno potreboval dvorano.
Vendar delamo in uspehi bodo go-
tovo prišli. Posvetil se bom trener-
skemu delu. Le olimpijskih iger v
Barceloni leta 1992 bi se še rad
udeležil kot tekmovalec«
Besedilo in posnetki
Milena Zupanič
Spremembe niso odvisne le od imena
VLADO CUSi
Profesor telesne vzgoje Vlado Čuš je sekretar za selekcijsko-vrhun-
ski šport pri ZTKO Ptuj; ta naj bi se v tem mesecu preimenovala v
Športno zvezo Ptuj. Ali bo to vplivalo na razvoj športa v ptujski občini,
ki ima sedaj osem prioritetnih športnih panog in 24 kategoriziranih
športnikov?
Kakšne spremembe bo prineslo
preimenovanje Zveze telesnokul-
turnih organizacij občine Ptuj v
Športno zvezo Ptuj?
Čuš: »Ne gre le za spremembo
imena, pač pa za spremembe, ki
bodo posledica drugačnih raz-
mer na družbenopolitičnem po-
dročju. Rešili naj bi se sistemske
dvotirnosti — TKS in ZTKO,
šport naj bi se organizacijsko
osamosvojil in si zagotovil čim
boljše razmere za obstoj. V tem
trenutku potrebujemo ljudi s
programi, za katere so pripravlje-
ni žrtvovati svoj prosti čas. Sicer
pa bo ptujska zveza seveda sledi-
la tudi republiškim spremem-
bam. Pripravljen je že statut bo-
doče organizacije; članice bodo
razpravljale o njem, nato pa naj
bi v drugi polovici novembra
imeli skupščino, kjer bi se dogo-
vorili za spremembe. Zavzemam
se za to, da bi kmalu po skupšči-
ni izvedli še programsko-volilno
skupščino.«
Kakšna je vaša vizija športa na
Ptuju?
Čuš: »Športna zveza mora po-
stati kreator in izvajalec strokov-
nih nalog ter operativni povezo-
valec v občini in zunaj nje. Nuj-
no je uveljaviti načelo: Stroka
naj odloča, za svoje odločitve pa
tudi odgovarja.
* V novi zvezi mo-
ramo zagotoviti prostor resnično
podkovanim poznavalcem posa-
meznih športnih panog. Želim si,
da bi imeli čimveč športnih disci-
plin, ki bi imele čimveč aktivnih
članov in simpatizerjev. Zaradi
izredno zaskrbljujočih podatkov
o zdravstvenem stanju otrok in
mladine v naši občini (37,3 od-
stotka s slabo držo, 8,8 odstotka
z nakazano deformacijo hrbteni-
ce, 19,9 odstotka z nakazano de-
formacijo prsnega koša) bi mora-
Vlado Čuš
li biti šport in zdravstvo bolj po-
vezana, šport bolj množičen . . .«
Kako so športni strokovnjaki,
pri čemer mislim predvsem na uči-
telje in profesorje telesne vzgoje,
sedaj povezani s klubi?
Čuš: »V ptujskih klubih se
mora trener ukvarjati tudi z orga-
nizacijskimi, finančnimi proble-
mi, skratka popolnoma mora biti
na voljo klubu. Velikokrat je to
za trenerja več dela, kot ga je
sposoben ali pripravljen opravi-
ti. Menim, da potrebuje vsak pri-
oritetni šport profesionalca —
sedaj imamo le 3 in 29 pogodbe-
nih trenerjev. Vsa športna dejav-
nost občine Ptuj obrača letno le
60 do 70 odstotkov proračuna
povprečne osnovne šole, kar
med drugim tudi pomeni, da je
vloženo ogromno prostovoljne-
ga, neplačanega dela. Trener mo-
ra vsak dan voditi trening, konec
tedna spremlja svoje tekmovalce
na tekmovanje, še prej mora se-
veda sestavili programe za tre-
ning posameznim tekmovalcem,
skrbi za opremo, vedno je izpo-
stavljen stresom — opravi več
kot 182 ur dela na mesec«
Na Ptuju imamo 8 prioritetnih
športov in 24 kategoriziranih
športnikov. Kaj konkretno vi na-
pravite za te, torej najboljše, in
seveda za vse druge kot sekretar
za selekcijsko-vrhunski šport?
Čuš: »Pravzaprav imamo 7
prioritetnih športov, saj so nogo-
metaši sicer še v tej skupini, če-
prav niso dosegli ustreznih rezul-
tatov. To so po doseženih rezul-
tatih v letu 1990 moški in ženski
rokomet, atletika, judo, namizni
tenis, mednarodni program strel-
cev, letalski športni in šah. Seve-
da leta še ni konec. Med posa-
mezniki imamo sedaj 6 športni-
kov zveznega razreda: Mirka
Vindiša, Hedviko Korošak (atle-
ta), Igorja Kolariča, Toma Vr-
bančiča (letalstvo), Filipa Lešča-
ka (judo) in Alojza Trstenjaka
(strelstvo).
Moje delo je neposredno in
posredno koristno za njih. Tako
sem skupaj s klubi pripravil in
realiziral srednjeročne razvojne
programe in za posameznike in
klube, pripra\il usposobitev trim
kabineta, poskrbel za izboljšanje
\adbenih razmer za prioritetne
športe, pripravil načrt za posodo-
bitev mestnega stadiona, v trena-
žni proces vpeljal avdiovizualno
tehniko, zagotovil redno zdravni-
ško kontrolo, vpeljal sodelovanje
s psihologom, samim športnikom
manj \ idno pa je moje delo orga-
nizatorja strokovnega izobraže-
vanja in izpopolnie\anja, pa zav-
zemanje za ugodnejši položaj
športa v skupščini, sodelovanje v
raznih športnih komisijah . . .«
McZ
SKLEPI OKROGLE MIZE »ŠPORT NA PTUJU«
1. Zakaj se v šport splača vlagati? Poznati mo-
ramo raznovrstnost vpliva športa na življenje in
delo ljudi ter ključne funkcije, v katerih šport na-
stopa. Najpomembnejše so: zdravstveno-preven-
tivna in kurativna, delovnostorilnostna, vzgoj-
noizobraževalna, kulturnoestetska in razvedril-
na. Šport kot dejavnost posebnega družbenega
pomena zahteva ustrezno mesto med drugimi
družbenimi dejavnostmi.
2. Ob novi organiziranosti na področju šport-
ne dejavnosti moramo izkoristiti priložnost za
ukinitev nepotrebnih organov in birokracije v
športu. Uveljaviti moramo načelo: Stroka naj
odloča, za svoje odločitve pa tudi odgovarja. Or-
ganiziranost športa (in ŠPORTNE ZVEZE Ptuj)
moramo doreči čimprej. V ta namen je potrebno
pripraviti statut in programsko-volilno skupšči-
no.
3. V organih, ki delujejo na področju športne
dejavnosti, moramo zagotoviti prostor resnično
podkovanim poznavalcem športa, za vodilna
mesta pa naj kandidirajo posamezniki s progra-
mi, ki imajo podporo širše baze.
4. Športna zveza (sedanja ZTKO) naj bo neod-
visna, samostojna in nadstrankarska športna or-
ganizacija, ki naj povezuje samostojne subjekte
na področju športa v naši občini. Takšna športna
zveza mora postati kreator in izvajalec strokov-
nih nalog ter operativni povezovalec na šport-
nem področju v občini in širše.
5. Šport mladih: V vzgojnovarstvenih organi-
zacijah in na nižji stopnji osnovne šole v proces
športne vzgoje niso vključeni športni strokovnja-
ki, sama vadba pa poteka v neustreznih razme-
rah. Ni sprejemljivo, da \ najobčutljivejšem ob-
dobju otrokovega psihomotoričnega raz\oja ne
poskrbimo za razmere, v katerih bo otrok polno
zadovoljil svoje gibalne potrebe.
V šolskih tekmovanjih od občinskega do repu-
bliškega nivoja je nujno potrebno uveljaviti na-
čelo MNOŽIČNOSTI, ne pa kvalitete, s čimer
pa neoporekamo tekmovalnemu duhu.
6. Nobena šola ne gradi svojega imagea načrt-
no s kvaliteto svoje športne dejavnosti. Dosežki
v minulem obdobju so v večji meri posledica en-
tuziazma posameznih športnih pedagogov. Pri
vključevanju šoloobveznih otrok v bližnji pri-
hodnosti ne bo odločal samo šolski okoliš, am-
pak bo v ospredje prišla kvaliteta, ki jo šola za-
gotavlja v okviru posameznih predmetov.
7. Odločilno vlogo pri opredeljevanju in udej-
stvovanju otrok in mladine v športu ima družina.
V ta namen je potrebno bolj prosvetljevati star.še
o vlogi, pomenu in možnostih športne aktivnosti.
Ugotovitve dispanzerja za šolsko mladino na
Ptuju so alarmantne. Ni sprejemljivo, da ob teh
podatkih ne reagira izobraževalna sfera, ki bi
morala pri tem angažirati starše in športne stro-
kovnjake \ šolah in športnih klubih.
8. Na športnem področju je potrebno v večji
meri profesionalizirati strokovno delo trenerjev
in drugih strokovnjakov, saj bomo le tako zago-
tovili kontinuiteto in kvaliteto dela ter realizaci-
jo zastavljenih ciljev na tem področju.
9. Država (občina) zagotavlja športni dejavno-
sti v naši občini le del potrebnih finančnih sred-
stev. Druga sredstva si športna dejavnost zagota-
vlja sama s prostovoljnim delom, prispevkom
članov, lastnimi storitvenimi dejavnostmi, mar-
ketingom in drugim. Ker v prihodnje ni pričako-
vati, da bi lahko družba v večji meri tlnačno
podprla športno dejavnost, je za obstoj že uvelja-
vljenih programov nujno zagotoviti vsaj finan-
čno podporo v dosedanjem deležu. Potrebno je
zagotoviti večja finančna vlaganja v športno de-
javnost s strani podjetij in obrtnikov prek davč-
nih olajšav.
K). Potrebno je vzpostaviti tesnejše in agresiv-
nejše sodelovanje ter snovanje programov z iz-
obraževalno in zdravstveno sfero.
I 1. Šport mora najti posebno mesto v turistič-
ni ponudbi ptujske občine.
12. Čimveč ljudem (vsem. ki jih šport zanima)
je potrebno omogočiti ukvarjanje s športom. Ta
cilj moramo uresničevati vsi, ki smo odgovorni
za športno dejavnost.
(Za Izvršni odbor Društva športnih pedago-
gov Ptuj prof. Miran Muhič, za Komisijo za skle-
pe prof. Vlado Čuš)
14 - ŠPORT IN ŠE KAJ
8. november 1990 — TEDNIK
NAMIZNI TENIS - Članice
NTK Petovia so gostovale v Tu-
li, kjer se je s šestim kolom kon-
al jesenski del prvenstva II. zve-
ne namiznoteniške lige — za-
lod. Kljub temu da so v Tuzli
ioživele poraz, so Sonja Marin-
ovič, Lucija Karničnik, Tanja
erče in Petra Mlakar v ligi na
>dličnem četrtem mestu.
MALI NOGOMET V nede
ijo seje končala trimska liga Slo-
venske gorice v malem nogome-
tu, ki je bila odigrana v spomla-
danskem in jesenskem delu. Or-
ganiziralo jo je športno društvo
iz Juršinec, kjer je 9 udeleženih
ekip odigralo tudi vse tekme.
Zmagali so domačini, ŠD Juršin-
ci, pred Gabrnikom in ekipo Fla-
mengo iz Dragoviča.
McZ
Vindiš zmagal na obletnici
Mirko Vindiš je nastopil na prireditvi v Koprivnici, s katero so
počastili dan, ko je bilo to mesto proglašeno za kraljevo. Zmagal je v
teku na 5 kilometrov pred Paripovičem iz Zagreba in Lackovičem iz
Varaždina. Tek je dobil z dvema sekundama prednosti. Drugouvršče-
ni Paripovič je v širših atletskih krogih manj znan, Mirko pa ga dobro
pozna, saj sta že večkrat nastopila na tekih v Italiji.
1. k.
Republiško šahovsko prvenstvo
negotovo do konca
Danes se v prostorih Šahov-
skega društva Ptuj s 13. kolom
končuje 40. republiško šahovsko
prvenstvo za člane. 14 najboljših
šahistov iz Slovenije je merilo
svoje moči vse od 26. oktobra po
6 ur, nekateri pa še v nadaljeva-
njih naslednji dan.
Kot je povedal glavni sodnik
Janko Bohak, ki je skupaj s po-
močnikoma Jožetom Voglarjem
in Borisom Žlendrom opravlja
sodniški del, je letošnje prven-
stvo potekalo brez večjih zaple-
tov, saj so bili igralci izredno ko-
rektni.
Najmlajši udeleženci prven-
stva, letošnji republiški mladin-
ski prvak 18-letni Igor Jelen je
skupaj z očetom Iztokom igral
izredno zanesljivo, prav tako pa
tudi Vrhničan Leon Gostiša, ki je
bil do 11. kola edini neporaženi
na prvenstvu. Morda bo prav
slednjemu uspelo, da bo že dru-
gič osvojil naslov republiškega
prvaka v Ptuju, (to mu je namreč
uspelo že leta 1985, ko so bili
Ptujčani organizatorji 35. rep. pr-
venstva).
Domača igralca Danilo Polaj-
žer in Marko Podvršnik sta igra-
la v nekoliko spremenljivi formi,
zato bo njuna uvrstitev nekje v
sredini oziroma drugi polovici
razpredelnice.
Rezultati:
5. kolo: Ivačičr-Justin 0:1,
Podvršnik-Gostiša 0:1, Iztok
Jeren Crepan 1:0, Mohr-Igor
Jelen remi, Truta Polajžer remi,
Srebrnič Vavpetič remi, F-ur-
lan—Orel remi:
6. kolo: Crepan- Igor Jelen
1:0, Iztok Jelen Podvršnik 1:0,
Gostiša Ivačič remi, Justin
furlan 0:1, Orel —Srebrnič remi,
Vavpetič Truta 0:1, Polajžer—
Mohr remi;
7. kolo: Igor Jelen Polajžer 1:0,
Podvršnik -Crepan 0:1, Mohr-Vav-
petič 1:0, Truta-Orel 0:1, Ivačič-Iz-
tok Jelen 1:0, Furlan-Gostiša 0:1,
Srebrnič—Justin 0:1;
8. kolo: Crepan —Polajžer remi, Ju-
stin Truta 1:0, Gostiša Srebrnič
1:0, Iztok Jelen-Furlan 1:0, Podvrš-
nik-Ivačič 0:1, Orel-Mohr 0:1,
Vavpetič- Igor Jelen 0:1
9. kolo: Polajžer—Vavpetič 1:0,
Igor Jelen—Orel remi, Furlan —Pod-
vršnik 0:1, Srebrnič- Iztok Jelen 0:1,
Truta —Gostiša 0:1, Mohr—Justin re-
mi, Ivačič—Crepan 0:1:
10. kolo: Orel —Polajžer remi, Cre-
pan-Vavpetič 1:0, Ivačič—Furlan
1:0, Podvršnik-Srebrnič 0:1, Iztok
Jelen—Truta remi, Gostiša —Mohr
remi, Justin—Igor Jelen remi.
Današnje, zdanje kolo so igralci
pričeli ob 9. uri.
Silva Razlag
NOGOMET
Prva zmaga Boča
Nogometaši Boča iz Poljčan
so šele vil. kolu območne lige
prvič zmagali. Na svojem igrišču
so z zadetkom Marguča prema-
gali Ojstrico. Uspešna sta bila tu-
di Impol in Središče. Moštvo iz
Slovenske Bistrice je v Mariboru
presenetilo Železničarja in zma-
galo z 2:1. Zadetka sta dosegla
Ratkovič in Kruder. Središčani
so na svojem igrišču s 5:1 odpra-
V Slovenski Bistrici bo v nedeljo derbi sosedov Impol —Dravinja. Bodo
domačini nadaljevali serijo uspehov? (Foto- I k )
vili goste iz Ruš. Dva zadetka je
dal Kosi, po enega pa Fafulič,
Jurkovič in Veldin. V vodstvu je
Beltinka, Impol je četrti. Središ-
če sedmo in Boč še vedno zadnji,
štirinajsti. V nedeljo popoldan
bo v Slovenski Bistrici gostovala
drugouvrščena Dravinja iz Slo-
venskih Konjic, Boč v Racah,
Središče pa v Dravogradu.
ALLMINIJ PREMAGAL DRA-
VO
V desetem kolu prve medob-
činske lige je Aluminij v Kidriče-
vem z 1:0 premagal Dravo, Ge-
rečja vas pa je na svojem igrišču
z 1:2 izgubila z Dornavo. Drugi
rezultati: Skorba Hajdoše 4:1,
Bukovci —Slovenja vas 3:0 in
Pragersko —Markovci 2:1. Tek-
ma Stojnci—Hajdina ni bila odi-
grana zaradi vode na igrišču.
Pari II. kola (10. 11. ob 14.00):
Markovci —Gerečja vas, Dra-
va—Pragersko, Slovenja vas—
Aluminij, Hajdina —Bukovci,
Hajdoše —Stojnci in Dornava—
Skorba.
lestvica območne lige:
I. kotar
JUDO
Dvakrat bron
za Gorišnico
Kot člani republiške reprezen-
tance so se na državno mladin-
sko prvenstvo, ki je bilo od 2. do
4. novembra v Novem Sadu, uvr-
stili štirje mladinci in mladinke
Judo kluba Gorišnica. Tekmova-
lo je več kot 300 mladih iz vse
Jugoslavije.
Damjan Petek je v kategoriji
do 79 kilogramov do polfinala
gladko opravil s svojimi nasprot-
niki, v borbi za vstop v finale pa
je na kolena spravil tudi poznej-
šega zmagovalca Dješniča iz Čr-
ne gore, vendar je v delčku se-
kunde plačal neizkušeno,st in
mladost, tako da je osvojil bron.
S svojimi 17 leti je bil najmlajši
dobitnik medalje na prvenstvu.
Njegove borbe so vzbudile po-
zornost trenerja zvezne reprezen-
tance Obadova, ki ga je povabil
na priprave državne mladinske
reprezentance za evropsko pr-
venstvo, ki bo v Turčiji.
V najtežji kategoriji (čez 95 ki-
logramov) je presenetil s tretjim
mestom Jože Marin, ki je v začet-
ku premagal več kot 30 kilogra-
mov režja nasprotnika. Napeta je
bila borba s kasnejšim zmagoval-
cem, v kateri je Marin povedel z
dvema metoma za 5 točk, pozne-
je pa moral zaradi nekoliko slab-
še kondicijske pripravljenosti
priznati premoč nasprotnika. V
naslednjih borbah je premagal
nasprotnika iz BiH in Srbije.
Renata Bezjak in Smiljana Pe-
tek sta dostojno zastopali sloven-
ske barve, posebno druga, ki je
ugodno presenetila z osvojitvijo
7. mesta.
MeZ
Jože Marin (levo) in Damjan Petek. (Foto Cilka.)
Zahvala
5. oktobra letos je bil v Ptuju sestanek Kirurške sekcije Slo-
venije. Udeležilo se ga je 60 kirurgov Slovenije in nekaj pred-
stavnikov Kirurške sekcije Hrvaške. Sestanek je strokovno in or-
ganizacijsko uspel, čeprav organizacija tako velikega srečanja v
času denarne stiske v zdravstvu nasploh, posebej pa našega
Zdravstvenega centra ni bila ravno enostavna. Denarni prispev-
ki ptujskih delovnih organizacij so nam tudi tokrat bili v veliko
pomoč.
S temi par vrsticami se želimo zahvaliti vsem tistim, ki so
nam denarno ali kako drugače pomagali!
Zdravniški kolegij Kirurškega oddelka
Splošne bolnišnice v Ptuju
TEDMiM - 8. november 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
Uporabnost
ZIVlI
Za živila m jcdi, ki jih je zajela
voda, velja pravilo, da uporab-
nost določamo po naslednjih kri-
terijih:
— Živila in jedi, pakirana v
pločevinkah (trajne konzerve) ali
v neprepustno zaprtih posodah
(konzervirano sadje in zelenja-
va), kot tudi pijače, kompoti ipd.
so uporabni, če izpolnjujejo dru-
ge pogoje. Pred uporabo je po-
trebno mehanično očistiti zuna-
njo embalažo in jo sprati s čisto
vodo . ..
— Gomoljnice in sadje, pšeni-
co in fižol v zrnju je potrebno te-
meljito mehanično očistiti in
sprati s čisto vodo ter posušiti.
— Zamrznjena surova živila,
kot so meso, zelenjava, so upo-
rabna, če niso bila odmrznjena
in mehanično onesnažena ter za-
lita z vodo.
— Živila, ki so bila odmrznje-
na (zaradi prekinitve električne-
ga toka), je možno uporabiti, če
so organoleptično neoporečna,
če so v celoti očiščena in termi-
čno obdelana. Gotovo jedila lah-
ko nato tudi zamrznemo.
— Moka, sladkor in podobna
živila, ki jih je zalila voda, so
neuporabna za prehrano ljudi.
Po predhodni konzultaciji z vete-
rinarsko službo jih je možno
uporabiti za prehrano živali.
- Druga neembalirana živila
(kot so salame, klobase ipd.) so
neuporabna, če jih je zalila voda.
Vsem
krajevnim
skupnostim,
prizadetim
po poplavah
v skladu z določili 68. člena
Zakona o davkih občanov
(Uradni list SRS, štev. 36/88) se
prizna posebna olajšava, če je bil
donos na posameznih parcelah
manjši zaradi elementarnih ne-
zgod ali zaradi drugih izrednih
dogodkov, ki jih zavezanec ni
mogel preprečiti.
. Olajšava se prizna, če znaša
skupno zmanjšanje katastrskega
dohodka v primerjavi s celotnim,
katastrskim dohodkom od ne-
zgodnih površin v enem koledar-
skem letu več kot 20 %.
Davčni zavezanec lahko uve-
ljavlja nastalo škodo s posebno
zahtevo v 15 dneh po nastanku
škode na svojem krajevnem uradu.
Pravočasno vložena prošnja
oziroma zahtevek za odpis davka
se utemeljuje s posestnim listom.
Direktor
uprave za družbene prihodke
Stanislav Zavec,
dip. org. dela
16 - TV SPOREDI
8. november 1990 — TEDNIK
TEDNIK - 8. november 1990
ZA RAZVEDRILO - 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
8. november 1990 —
GRAJENSKI VEVČ ANI — 2. DEL
Vodne zdrahe lahko reši le ptujski vodovod
že v prejšnjem Tedniku smo opozorili na resne težave, ki jih imajo
v KS Grajena zaradi sporov z zajetjem pitne vode v Krčevini. Očitno je,
da se je vse skupaj zataknilo zaradi preobremenjenosti prvega zajetja, ki
je bilo grajeno le za štiri zasebne graditelje. \ ode je za vseh 48 sedanjih
porabnikov premalo, saj so med njimi tudi lastniki večjih perutninskih
farm, vmes pa je očitno tudi preveč zlobe in premalo razumevanja. Sicer
pa dajmo besedo predstavnikom obeh taborov in krajevne skupnosti;
morda vam bo po njihovih izjavah slika jasnejša.
Štefan Jurančič, eden prvih šti-
rih zasebnih graditeljev zajetja:
»Gradnjo prvotnega vodovoda
smo pričeli leta 1967. Moj sosed,
sedaj že pokojni Franc Kamen-
šek, se je takrat dogovoril z last-
nikom zemljišča, kjer je zajetje,
da se lahko izkoplje studenec z
zajetjem za odvzem vode. Dogo-
voril se je tudi za vse druge pra-
vice, kot je recimo hoja po zem-
ljišču, dovoz in popravila. Ker je
bila investicija za tiste čase izred-
no velika, je predlagal, da se v
akcijo vključimo še mi, torej Ju-
rančičevi, poleg nas pa še Kram-
bergerjevi in Kokolovi. Skupaj
smo bile torej štiri stranke in
smo se lotili gradnje vodovodne-
ga omrežja do svojih hiš. Ker so
bile naše hiše oddaljene po 500
m, je bil to za vsakega od sodelu-
jočih velik denar. Leta 1968 smo
vodovod s skupnimi močmi vseh
štirih tudi končali. V Krčevini
smo zgradili svoje zajetje in »uži-
vali luksuz« — vodo v hiši. Tako
smo do leta 1978 živeli mirno,
brez zapletov in težav. Tisto leto
pa se je v Grajeno priselilo veli-
ko novih družin, ki seveda niso
imele vode, zato je KS pričela
iskati najustreznejšo rešitev. Naj-
prej so se nameravali vključiti na
ptujski vodovod, ker pa ni bilo
dovolj denarja, so poiskali zača-
sno rešitev v tem, da bi naše zaje-
tje razširili in napeljali vodo tudi
za druge Mirko Vaupotič, ki je
bil takrat menda predsednik KS,
je prišel k nam in predlagal, da
bi to storili, saj nam je voda tako
rekoč tekla prek roba. Sprva smo
bili skeptični, saj je bilo kar ne-
kaj sestankov, preden smo se
strinjali, da poleg našega zgradi-
jo novo zajetje, kjer naj bi zbirali
presežek vode iz našega zajetja.
Takrat je bila ta dodatna voda
namenjena za 17 novih strank.
Med gradnjo novega zajetja pa
je naše počilo, saj ni bilo armira-
no, prepričan pa sem., da so novo
zajetje zgradili tudi preblizu na-
šega in ni vzdržalo. Tovariš Vau-
potič je takrat predlagal, da za-
devo rešimo tako, da v novem
zajetju enostavno priključimo še
našo cev. Pa se tudi s tem nismo
strinjali, saj smo pričakovali, da
bo sčasoma vode za vse premalo.
Zato smo se dogovorili, da bo
naša cev priključena le pod po-
gojem, da bo 5 cm nižja od nji-
hove, s čimer smo se zavarovali,
da nam le ne bi zmanjkalo vode.
In tako smo pozneje tudi storili.
Kakih 5 let ni bilo nobenega pro-
blema. Vode je bilo dovolj, bila
je zdrava in čista.
VODE PRIČNE
ZMANJKOVATI
Ker pa so se ljudje priseljevali
na črno in legalno, je vode kma-
lu pričelo zmanjkovati. Leta
1983 pa so nastopile že resne te-
žave, kajti od takrat naprej osta-
jajo nekateri brez vode tudi po
več dni, nam pa je seveda ne
zmanjka, ker imamo cev nižje.
Nekdo je predlagal, da naj bi
obe cevi izenačili in bi tako bilo
vse urejeno. Pa mislim, da ni ta-
ko, saj je zajetje za 40 sedanjih
porabnikov (za več kol 100 ljudi)
očitno premajhno. Ker so kljub
vsemu vgradili v zajetje koleno,
ki je obe cevi povezovalo, je
stvar prišla celo na sodišče. To je
na razpravi razsodilo, da gre za
motenje posesti in da se naj kole-
no odpravi, da bi nastal prvotni
položaj. Kasneje pa smo (ne ve-
mo zakaj) prejeli sklep sodišča,
da mora vendarle ostati tako, kot
je — torej s kolenom. Mi se s
tem nismo mogli strinjati, saj je
vode zmanjkovalo tudi nam,
vendar na sestankih nismo prišli
do veljave, saj smo vedno ostali
v manjšini. Ce bi kdo videl naše
sestanke ... to je kričanje in ža-
Ijenie.
Kljub vsemu pa delno razu-
mem druge krajane, saj so bili po
svoje ogoljufani. KS jim je oblju-
bljala vodo, dobili pa je niso.
Upravičeno se borijo za vodo, ki
je v življenju še kako pomembna,
in mislim, da imajo do nje vso
pravico. Tega jim nihče ne krati,
vendar naj je ne jemljejo nam od
ust; mi smo si svoj problem rešili
leta 68!
Resne težave so nastopile v je-
senski suši. Vode je pričelo pri-
manjkovati vse pogosteje in tem-
peratura je močno poskočila. Ta-
ko so prišli spet do ideje, da obe
cevi združijo, spodaj v dolini pa
naredijo povezavo. S tem se se-
veda ne moremo strinjati, saj bi
ob pomanjkanju zagotovo ostali
brez vode, ki bi stekla v dolino
— naše hiše pa so zgoraj. Na os-
novi sprejetega sklepa enega iz-
med mnogih sestankov, kjer smo
bili preglasovani, so delavci Ko-
munale sicer že prišli na ogled k
zajetju. Nekaj so počistili in mal-
ce uredili, vendar smo se z njimi
pogovarjali in povedali so, da s
povezavo ne bi bilo več vode.
Torej je nesmisel to počenjati.
Rešitev bi bila edino v poglobitvi
in razširitvi zajetja, kar pa bi sta-
lo še več kot priklop na mestni
vodovod. Zato menim, da bi bila
rešitev vseh vodovodnih zapet-
Ijajev v tem, da bi čimprej spelja-
li akcijo za priključitev na ptuj-
sko vodovodno omrežje.«
OBOJI IMAJO PRAV
Mirko Vaupotič, bivši funkcio-
nar KS: »Skoda, velika škoda,
da se vse skupaj že tako dolgo
vleče, saj bi lahko ljudje naredili
dosti več, če bi se pametno spo-
razumevali. V tistem času, ko se
je delal nov priključek, sem bil
predsednik zbora delegatov v
KS. Pred starimi oziroina prvimi
štirimi koristniki se čutim krivec,
ker so mi pravzaprav verjeli in so
prav zaradi mojega posredova-
nja dovolili priklop novim ko-
ristnikom. Nove variante smo
pričeli iskati po problemih, ki so
nastopili v takrat adaptiranem
zadružnem domu, kjer smo dobi-
li tri nova stanovanja brez vode.
Tako smo šli v Krčevino, kjer je
bil še presežek vode in smo ga
želeli izkoristiti. To smo tudi sto-
rili, čeprav dogovor med starimi
in novimi koristniki ni bil niti
kratek niti lahek, vendar z vari-
anto, da napeljemo novim korist-
nikom vodo iz cevi, ki je 5 cm vi-
šje od stare. To je bila za tisti čas
kar primerna rešitev za obe stra-
ni. Tako smo akcijo nadaljevali
in jo izpeljali. Pozneje pa se je
zaradi vse večjega števila odje-
malcev očitno zataknilo . . .«
Zagotovo je vodni spor v veli-
ko breme tudi Janezu Vrtiču, se-
danjemu predsednik sveta KS
Grajena: »Res je ~ obe izjavi
mojih predhodnikov sta resnični.
Oba imata prav. Vendar naj bi
jaz skrbel kot predsednik sveta
za mirno življenje svojih sokraja-
nov, torej moramo zagotoviti tu-
di nemoteno oskrbo s pitno vodo
prav za vse. To pomeni, da se bo-
mo morali na nek način dogovo-
Staro in novo zajetje v Krčevini, ki buri duhove Grajenčanov. (Foto: IVI.
Ozmec)
riti, vsaj za ta čas, dokler ne pri-
demo do mestnega vodovoda.
Mislim, da bi tisti, ki so prvi
pričeli graditi vodovod, morali
razumeti, da so tudi drugi ljudje;
sokrajani, ki so prišli živet v našo
KS, so vode nujno potrebni. Ce
so jo do pred kratkim imeli, po-
tem moramo najti način, da jim
jo zagotovimo tudi vnaprej. Ali
jo bomo vozili ali pa se bomo
priključili na ptujski vodovod, se
moramo še odločiti. Nikakor pa
niso rešitev hitro sklicani sestan-
ki in preglasovanje ene strani ter
neposlušanje druge. Takšno rav-
nanje resnično ne vodi k mirne-
mu življenju, ki pa je naš skupni
cilj.«
Danica Gajzer, predsednica od-
bora za gospodarjenje z vodo:
»Leta 1978 smo zbrali denar in
odkupili zemljišče, na katerem je
sporno vodno zajetje. Najprej
nas je bilo okoli 20, pozneje pa
še nekaj več. Denar smo zbrali
po pogodbah in ves material —
od cevi naprej - kupili prek KS.
Vse smo opravili s prostovoljnim
delom. Kakih 5 let je bilo mirno,
ko pa je Kokol, mislim da leta
1984, zgradil hleve za okoli
20.000 piščancev, so se pripeli re-
sni problemi. Zato smo leta 1985
od Mirka Vaupotiča zahtevali,
da zadeve uredi, saj smo vsi pla-
čali in delali za to, da bi dobili
vodo. Posredovali smo tudi na
Občinski komite za gradbene in
komunalne zadeve, posredovali
smo prek javnega pravobranil-
stva. Vse skupaj je šlo tako daleč,
da smo prišli še na sodišče, celo
na višje sodišče v Mariboru, kije
razsodilo, da je voda za vse. Žal
se štirje prvi graditelji s tem niso
strinjali in problemi so bili še na-
prej. V najhujši zimi smo bili tu-
di po 8 dni brez vode in mislite
si, kako je to hudo. Lani smo po
14-dnevni krizi razrešili doteda-
nji odbor za gospodarjenje z vo-
do in izvolili novega. Sklenili
smo, da očistimo zajetje in kon-
čno uredimo status. Sprejeli smo
celo pravilnik o odjemu vode:
sklenili smo, da namestimo štev-
ce. Kljub vsem sporom smo zgra-
dili novo zajetje, ki je z doteda-
njih 25 kubičnih metrov vode po-
večalo zmogljivost na 34 kubi-
čnih metrov. Ce je povprečna
poraba gospodinjstva okoli 400
I, bi moralo biti vode za vse do-
volj. Pa je očitno ni.
V tem času nam je Drago Ko-
kol obljubil, da bo do konca
marca letos zmanjšal odjem za
30 odstotkov in si zgradil lastno
zajetje. Žal tega do danes ni sto-
ril. V zajetju pa sta še zmeraj 2
cevi, ena 5 cm nižja od druge, saj
so nam na Krambergerjevem
zemljišču izkopali cev, ko smo
hoteli narediti prevezavo. Zagro-
zili so tudi, da bodo cev preseka-
li, če bomo poskusili znova. V je-
senskem kriznem obdobju smo
zaradi hudega pomanjkanja vo-
do pričeli dovažati z gasilskimi
cisternami. V zajetje smo prepe-
ljali po sedem cistern na teden,
vendar je vode še naprej pri-
manjkovalo. Zato smo 18. okto-
bra ponovno sklenili, da čimprej
zgradimo prevezavo ter da Ko-
munala očisti zajetje, ki je obča-
sno tudi sanitarno vprašljivo.
Delavci so prišli, vendar so jim
delo nekateri krajani preprečili.
V tem času pa se je zgodil »ču-
dež«, saj voda spet teče v vseh
pipah brez zastojev . . .«
Očitno je torej, da imajo gra-
jenske vodne zdrahe dve plati, ne-
kateri iščejo že tretjo resnico.
Očitno je tudi, da so prvi štirje
graditelji zajetja v igro vpleteni
na silo in da jih je nekdo močno
potegnil za nos. Resnici na ljubo
je treba vendarle reči, da so Ju-
rančič, Kramberger, Kamenšek in
Kokol svoj vodni problem rešili že
leta 1968. Res pa je tudi, da so bi-
li izigrani tudi drugi krajani, ki so
se priključili na zajetje pozneje.
Dali so denar, kopali, delali v pre-
pričanju, da bo nekoč v njihove hi-
še le pritekla težko pričakovana
voda. Pa je ob sušnih obdobjih
vedno primanjkuje. Ne gremo se
razsodnika, vendar bolj ko pre-
mišljujemo, bolj je na dlani, da
bodo vodne razprtije zglajene še-
le, ko bo v Grajeno pritekla voda
iz ptujskega vodovoda.
M. Ozmec
POPLAVE V LENARTU
65 milijonov škode
Tudi v lenarški občini je škoda
zaradi poplav velika. Poplavile
so Pesnica, Ščavnica, Velka in
Globov ica. Največja je škoda
na kmetijskih površinah, kjer je
voda ostala več kot tri dni in so
bile posejane s pšenico. Ocenju-
jejo, da je takih površin 300 ha,
k temu pa prištevajo še škodo, ki
je nastala z zamuljanjem melio-
racijskih jarkov. Skupno škodo v
kmetijstvu so v ponedeljek oce-
nili na 30 milijonov dinarjev.
Tudi na stanovanjskih in go-
spodarskih objektih je nekaj ško-
de. Dve kmetiji sta utrpeli močne
posledice poplav v Pesniški doli-
ni, po ena pa pri jezeru Radeho-
va in ob Globovnici (Malna) ter
mlin v Ščavniški dolini.
Največ škode je na cestiščih in
mostovih, nekaj zaradi poplav,
nekaj pa zaradi zemeljskih pla-
zov. Ti so zasuli krajevno cesto v
Partinju in gospodarsko poslop-
je v Žerjavcih.
Na cestah je škoda predvsem
zaradi tega, ker je voda odnesla
zgornje plasti gramoza. Ocenju-
jejo, da je tako poškodovanih
okoli 80 km krajevnih cest. Ce k
temu prištejemo še dva popolno-
ma uničena mostova in veliko br-
vi, potem je skupno ocenjena
škoda na lokalnih in krajevnih
cestah 35 milijonov din.
V industrijskih in obrtnih
zgradbah večje škode ni bilo. Av-
gust Zavrnik, predsednik lenar-
škega izvršnega sveta, je pripom-
nil, da so škodo v lenarški občini
ocenili realno, saj ne želijo
zmanjšati pomoči področjem, ki
so veliko bolj poškodovana kot
pri njih. Reagiranje gasilcev in
štaba za civilno zaščito je ocenil
k( t dobro.
d. 1.
Govori se.,.
. . . da je prva gostja Zlatega
Noja razbila ogledalo in se šele po
posredovanju modrih angelov
umirila. Pristojni so potrdili, da
gre za sorodnico Kuno Zlatico.
. . . da strelna luknja na upravni
zgradbi TGA ni povezana niti s te-
roristično niti s socialrevollistično
skupino, pač pa s posamezniki, ki
so tako v zadnjem trenutku pre-
prečili vstop jelenu. Baje je prina-
šal nesramno sporočilo elektrogo-
spoda rs I ven iko v.
. . . da delavci nedavno propadle
ptujske tovarne nočejo plače ne za
maj ne za naslednje mesece. Nji-
hov denar namreč stečajno vod-
stvo pametno vlaga — pomaga
opremljati trgovino v »njihovi« to-
varni. Se vedno velja, da denar de-
la denar!
. . . da se je občinski XM odpe-
ljal iz Haloz naravnost na posvet o
šolstvu v Avstrijo. Povezanost obo-
jega zaenkrat še ni znana, gotovo
pa je zelo pomembna, pomembnej-
ša kot istočasni sestanek o škodi
po poplavah v Ljubljani.
. . . da so se kot posebno delovni
pokazaU člani ene izmed ptujskih
strank in sicer pri prodaji prvono-
vemhrskih artiklov — za svojega
predsednika.
. . . da so politiki vedno bolj zgo-
dovinarji, saj jih bolj zanimajo ko-
sti umrlih kot živih občanov.
. . . in res je. da zaradi pietete
nekaterih dogodkov ne moremo
objaviti.
ČRNA KRONIKA
TREŠČIL V NASIP
Po cesti proti Gradišču v Slo-
venskih goricah je v ponedeljek,
29. oktobra, vozil osebni avto
Drago Purgaj iz Cerkvenjaka. V
blagem desnem ovinku zunaj na-
selja Zgornje Verjane je s spred-
njimi kolesi zapeljal na travo ob
desni strani ceste in zaneslo gaje
v obcestni jarek. Za tem je treščil
v nasip in avto se je prevrnil na
bok. Pri tem je bila hudo ranjena
sopotnica v avtomobilu Sonja
Mauko iz Vanetine, KS Cerkve-
njak, in sojo prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
NEPRAVILNO PREHITEVA-
NJE PRI PODLEHNIKU
Na magistralni cesti pri Pod-
lehniku je prišlo v soboto, 3. no-
vembra, do trčenja dveh osebnih
avtomobilov, v katerem so bile
tri osebe hudo ranjene, trije pa
lažje. Do trčenja je prišlo zato,
ker je voznik opla Ivan Kuričič
iz Duge Rese začel prehitevati
avto, ki je vozil pred njim, prav
tedaj, ko je nasproti pripeljal z
zastavo 128 Živorad Adamovič
iz Batajnice. Adamovič se je po-
skušal trčenju izogniti tako, da se
je umikal na bankino, vendar za-
man; opel je njegov avto zbil v
jarek. Pri trčenju so bili huje po-
škodovani voznik Adamovič in
sopotnik v njegovem avtomobilu
Nenad Sujica iz Novega Beogra-
da ter Nikola Sertič iz Jezerane,
sopotnik v oplu. Voznik Kuričič
in drugi njegov sopotnik Jožo
Rajkovič ter Nenad Keler, drugi
sopotnik iz zastave, pa so bili la-
žje poškodovani. Vsi so bili pre-
peljani na zdravljenje v ptujsko
bolnišnico.
V SPANJU SE JE HUDO
OPEKEL
Prejšnjo soboto proti večeru je
v postelji utrujen zaspal 70-letni
Franc Vaupotič iz Male vasi, KS
Gorišnica. Preden je zaspal, ni
ugasnil luči, ki je gorela ob
vzglavju. Med spanjem se je po-
steljnina dotaknila žarnice in se
vnela. Plameni so močno opekli
Vaupotiča, ki se je v zadnjem tre-
nutku prebudil in se rešil iz pla-
menov. Prepeljali so ga v ptuj-
sko, nato pa v mariborsko bol-
nišnico, kjer se zdravi.
PADEL PRED SVOJ MOPED
V nedeljo, 4. novembra, ob
7.30 se je po lokalni cesti skozi
Zgornje Verjane, občina Lenart,
peljal na kolesu z motorjem
16-letni D. Š. Na gramozni cesti
je zapeljal v lužo in voda ga je
poškropila. Pogledal je po sebi,
pri tem je moped zdrsnil, izgubil
je ravnotežje in padel pred svoje
kolo. Pri padcu se je hudo ranil
in so ga prepeljali v bolnišnico.
PADEL NA BETONSKA TLA
Anton Bele iz Zgornje Senar-
ske v občini Lenart je obnavljal
barvo na lesenem podkapu svoje
hiše tako, da je k steni prislonil
lestev, splezal nanjo in se lotil
dela. Lestev je zdrsnila in Bele je
z višine več kot dveh metrov pa-
del na betonska tla, kjer je oble-
žal v nezavesti. Prepeljali so ga
na zdrav Ijenje v mariborsko bol-
nišnico.
ZGOREL TELEVIZOR
V petek, 2. novembra, okoli 4.
ure zjutraj je iz neugotovljenega
vzroka zagorel televizijski spre-
jemnik \ kuhinji Ivana Ambroža
s Spodnje Hajdine 18. Požar se
je hitro razširil po kuhinji in uni-
čil nekatere elemente, preden so
ga pogasili. Po prvi oceni je ško-
de za okoli 50.000 dinarjev.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika . ziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.