Glas zaveznikov Leto i - št. 104 Informacijski dnevnik A. I. S. c™ 2 uh TRST, potek 19. oktobra 1945 •aumnuTOi m a Ib MM OGLASI | Ctu aa milimeter višine (širina en L. X mrtvaški I* 18 (osmrtnice L M), objave L. 9, finančni In pravni iglaal li IX V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. JZ Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglaee sprejema lsključno: 8. P. L, Boeieti pes la PubMtctt* in Ital la. Trst, vla Silvio PalUoo št. 4, tel. »40*4. Cena posamesne številke EL 9 (Saostale I* 4). Rokopisov na Posledic© londonske konference Predsednik Truman zanikuje možnost sestanka treh Velika Britanija odklanja naselitev sto tliot Židov v Palestini - Nova ojatanja britanskih tat > Razprava o nemlkem gospodarstvu v angleški gornji zbornici - Vrnitev naropanega blaga evropskim narodom Waahington, 1». oktobra Na tiskovni konferenci Je predsednik Truman Izjavil, da Velika Britanija preučuje prošnjo ministrskemu .predsedniku AttUeju, naj dovoli naselitev sto tisoč Zidov v Palestini. 'Attlee ni naklonjem tako velikemu naseljevanju. Predsednik Truman je izjavil, da ne želi staviti Angliji zahtev o nadaljnem naseljevanju Zidov ' v Palestini. Predsednik je tudi poudaril, da ne predvideva nikakega novega sestanka treh velikih, ki naj bi na-*el Izhod lz mrtve točke, do katere je prišlo na londonski konferenci. Bač pa so Združene države v zvezi z vsemi prizadetimi državami in Skušajo premagati mrtvo točko, na katero so prišli na konferenci v Londonu. Tl posveti — je dejal — Vsebujejo tudi poskuse za dosego polno številne udeležbe na zase-^snju, ki bo v torek v Wa»hingtonu, kjer bodo razpravljali o ameriškem načrtu za ustanovitev zavezniške posvetovalne skupščine za zaeedbo Japonske. Sovjetska zveza do zdaj še m sprejela povabila k udeležbi. Predsednik je nato Izjavil, da Upa, da bodo mogli najti neko rešitev. Na vprašanje, naj pove svoje Uinenjo Cangkajbkovem razgovoru S ameriškimi časnikarji, v katerem Je generalislm Cangkajšek trdil, da je sporočil predsedniku Rooseveltu, da mora japonsko ljudstvo s svobodnimi volitvami odločiti o Usodi japonskega cesarja, je predsednik Truman odgovoril, da je Ideja o razpisu takšnih volitev dobra. Dodal pa je, da n« ve, če je že Izdelan tak načrt za Izvedbo tega predloga. V zvezi z vprašanjem e dopustitvi naseljevanje Zidov v Palestini so vprašali Trumana, ali je Anglija dovolila mesečno naselitev 1800 ljudi. Predsednik je odgovoril, da je bila ta številka v resnici nekoliko večja. K tej točki je Truman pripomnil: »V Londonu je ministrski predsednik Attlee v spodnji zbornici povedal, da upa, da bo lahko kmalu podal Ujavo o palestinskem vprašanju. Predsednik Je nato povedal, da Je pred nedavnim dobil od Stalina uradno poslanico v odgovor na teko pismo, toda poslanica »e ne »anača na to, kar je označil kot «»edarjl položaj*. V zvezi a kritiko ustanove tlNRRA, ki so jo izrekli nekateri dlani kongresa po nedavni vrnitvi potovanja po Evropi, je Truman izjavil, da bo morala ta organizar *ila nadaljevati e podporami in o J^niočjo, ker so tako sklenile prizadete vlade. Na koncu je predsednik rekel, da mora v ta namen Vsaka država prevzeti svoj del bremen. Ojačanja n Palestino Nove britanske čete so prispele * Kalfo, kjer bodo zasedle razne Vojašnice, ki so v različnih podro- čjih nemirna Palestine. Kakor je znano, Je več tisoč mož 8. britanske divizije prišlo v Palestino pred dvema tednoma. Uporaba nemške Industrija za gospodarsko obnovo V zgornji zbornici so odobrili predlog lorda Templevvooda, ki je bolj znan pod Imenom sir Samuel Hoare, in je bil angleški zunanji minister ter poslanik v gpaniji. Lord Tem>plewod je predložil angleški vladi, naj čim bolj zrabi Industrijske naprave v Nemčiji za gospodarsko obnovo, v kolikor je to v skladu s potrebami varnosti pred ponovno nemško oborožitvijo, Vlada, naj priobčuje redna poročila o delavskih razmerah ln proizvodnji na angleškem zasedbenem področju. Lord Templetvood Je rekel, ako ne uvedejo kmalu učinkovite ln da-lekosežne ukrepe, se bo Evropa znašla v tako obupnem stanju, da bodo pretekla dolga leta, preden se bo spet dvignila. Istočasno bo Velika Britanija, katere provclt je vedno v veliki meri odvisen od trgovinskega prometa z evropski celino, prva, ki bo pri tem prizadeta. Ko je izjavil svoje mnenje, da oblasti ne smejo biti popustljive do Nemcev, Je Templewood dodal, da bi morala angleška zasedbena oblast vsak načrt za povečanja nemške proizvodnje izdelati sporazumno z drugimi zainteresiranimi narodi. Konservativec EUbank Je pri- pomnil, da bi se ničesar ne smelo storiti za obnovo industrijskega gospodarstva v Nemčiji. EUbank se boji, da bi mogle industrijske naprave v Porurju ob priliki potrebe Izdelovati ne samo industrijske Izdelke, ampak tudi orožje. Predlagal je, naj Nemci takoj vrnejo Industrijske stroje, ki so jih oropali v drugih deželah ter tako prispevajo k gospodarski obnovi uničenih držav. Vikont Stansgate j« v imenu vlade odgovoril, da je mnenja, da Je treba vrniti državam ukradeno blago, ki ga Je mogoče spoznati kot njihovo last. Stansgate, ki je bil pretekli teden v Nemčiji, da preuči razmere v Porurju, Je izjavil, da je premog zdaj edino blago, ki ga more Nemčija izvažati. Franclja dobiva 38% tiste količine, ki Jo Je v rednih časih uvažala Jz Porurja. Belgija 36%, Norveška šestkrat več kot normalno ln Danska 80% več kot pred vojno, Svarilo prad »omiko nevarnostjo Proti predlogu lorda Templewoo-da je govoril lord Vanslttart, ki zagovarja težke mirovne pogoje za Nemčijo. Rekel Je, da je treba še mnogo storiti za likvidacijo težke nemške industrije, ki je hrbtenica nemške vojaške sile. Vanslttart je nadalje Izjavil, da naj nihče ne pospešuje nemške proizvodnje, ampak I naj zmanjša industrijo Nemčije. Izjave ministra Byrnesa Wa»hlngton, 1». oktobra Ameriški zunanji minister James Bymee je Izjavil na tiskovni konferenci, da je šele pred nekaj minutami Izvedel, da se je sovjetski poslanik Andrej Gromyko vrnil V Združene države. Po vesteh, ki so prispele, se je Gromyko vrnil v Washlngton v pooedeljk iz Londona ter je v torek zvečer odpotoval v Moskvo. O anglo-američlflh finančnih pogajanjih, ki Jih vodijo v Washlng-tonu, ni Byrnos dal nikakega pojasnila, omejil se Je le na Izjavo, da delo napreduje. V odgovor na neko vprašanje je Byrnes izjavil, da so se odzvale Skoraj vse vlade in val zastopniki, ki so jih povabili na sestanek posvetovalne komisije da Daljni Vzhod, ki bo 28. oktobra. Sovjetska vlada je izrazila mnenje, da bi bilo bolje pričeti dela nadzorstvenega sveta pred delovanjem posvetovalne komisije. Minister Bymea je izrazil upanj«, da bo Sovjetska zveza poslala svojega zastopnika, a je dodal, da se bo sestanek na vsak način vr&U. Kar zadeva (francoske zahtevfe o mednarodnem nadzorstvu Porenja, je Byrnes Izjavil, da imajo Združene države to vprašanje za dalekoeežno ter j« treba rešitev dobro preučiti. Izjavil je, da bo Se ta teden obiskal ta predel francoski zastopnik skupno z namestnikom zunanjega ministra Jamesa C. Dunna. Bymes je končno zanikal,' da bi Sovjetska zveza na konferenci v , Londonu zahtevala oporišče na Sfritzberglh — . ■ Novo ministrstvo v Veliki Britaniji London, 19. oktobra Angleški mlnistraki predsednik Attlee Je v spodnji zbornici izjavi!, da bo vlada ustanovila novo ministrstvo, ki se bo bavilo z zadevami angleške udeležbe pri nadzorstvenem svetu za Nemčijo in Avstrijo, PRED RAZPRAVO V N0RNBERGU Besedilo obtožnice so objavili v prestolnicah velikih zaveznikov Seznam 24 glavnih nemških vojnih zloSinoev In njihovi zlo&lnl Vojne zločince zbirajo v sodnih zaporih v NUrnbergu ^i|j| Wash;ington, 19. oktobra «Aasoclated Press* poroča, da ao pripeljali v NUrnberg pod oboroženim spremstvom feldmaršala Waltherja von Brauchltscha In Fritz Ericha von Mannatelna ter letalskega generala Hansa Jttrgen Stumpfa, ter jih takoj zaprli v krajevno jetnlšnlco. Ameriški vojaški zdravniki ao izjavili, da Rudolf Hess, ki ao ga nedavno pripeljali lz Velike Britanije v NUrnberg, kjer ga bodo sodili skupno s 24 vojnimi zločinci, samo hlini izgubo spomina. Besedilo obtožnica V Washlngton, Londonu, Moskvi Parizu in Berlinu ao Istočasno objavili obtožnico proti 24 nemškim voditeljem, ki so osebno ali kot člani šestih različnih nemških organizacij odgovorni za vojno in vojne zločine, ki so dovedli do uničenja Nemčije ter do opustošenja sosednjih držav. Obtožnico so sestavili ameriški zastopnik Robert Jackson, francoski Francois de Menthon, angleški Martley Shawcroas ln sovjetski R. A. Rudenko. Utemeljitev obtožnice Je razdeljena na štiri skupine, ki odgovarjajo razvoju nemškega napada: Prva skupina obsega zasnovo skupnega vojnega načrta; druga skupina zločine proti miru; tretja skupina vojne zločine ln četrta skupina zločine proti človečanstvu. Na koncu obtožnice je dodatek, ki je razdeljen v tri skupine: prva vsebuje popis osebnih odgovornosti, druga popis krivde izvestnth skupin ln organizacij in tretja podrobnosti o kršitvah mednarodnih zakonov. Nato sledi seznam obtožencev: Hermann Wllhelm Goerlng, Hitlerjev naslednik; Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik; Jo&him von Rlbbentropp, zunanji minister;. Robert Ley, vodje delovne fronte; Wilhelm Keitel, feldmaršal in načelnik glavnega stana; Alfred Jodl, načelnik glavnega stana Karl Doenitz, admiral; Erlch Raeder, admiral; Gustav Krupp von Bohlen und Halbaoh, tndustrija-lec; Hjalmar Schacht, predsednik narodne banke; Walther Funk, tiskovni vodja; Franz von Papen poslanik Ernst Kaltenbrunner, načelnik varnostne policije; Alfred Rosenberg, vodja zunanje političnega urada; Hans Frank, guverner Poljake; Martin Bormann, Hitlerjev namestnik; Wilhelm Frlck, protektor Češke in Mocav-eke; Fritz Sauckel, general 38. in SA; Albert Speer, minister Arthur 8eyes-Inquart, gaulelter za Nizozemsko; Julius Stireicher, glavni preganjelec Zidov.; Hans Frttsche, radijski propagandist; Oonstantin von Neurath, bivši protektor Češke in Moravske; Baldur von Schlrach, vodje športnih In mladinskih organizacij. Obtožba Vsi obtoženci so se v dobi pred 8. majem 1945 kot voditelji, organlza- Vprašaije grške kraljem Angleški mlnistar Noel Baker zanikuje vesli o angleški podpori za vzpostavitev kraljevine v Grčiji • “Prevzem odgovornosti zn vodstvo država ja rešitev,, pravi regent Damasklnos London, 19. oktobra Angleška vlada zanikuje vesti, po katerih naj bi v Grčiji podpirala vzpostaviti monarhijo. Minister Philip Noel Baker je v zbornici izjavil, da je slišal, da ao nekateri Grki, ki menijo, da želi angleška vlada podpirati monarhijo. »To mnenje — Je izjavil minister — Je popolnoma napačno*, Nadaljeval je med živahnim odobravanjem; « Angleška vlada je mnenja, da mora grški narod sam odločiti svojo bodočo ustavo države ter tako podtikanje, ki gg razširjajo verjetno zainteresirani krogi lz Aten, nas spravljajo v nevoljo. Naj bo izid volitev kakršen koli, mi ga bomo priznali. Popolnoma zmotno je podtikanje, da bomo odrekli pomoč Grčiji, če se bo odločila za republiko. To Je popolnoma napačno. Razjasnitev v tem smislu je bila dana 19. septembra t. 1. Izdale so jo Velika Britanija, Fram- SOVJETSKE ČETE IZPRAZNJUJEJO MANDŽURIJO Izjava kitajskega zunanjega ministra Wanga -Umik kitajskih žet iz Indoklne - Zaupanje v j izpolnitev sovjetsko-kitajske pogodbe Cungking, M. oktobra ‘»AasočTated press» sporoča, da Je kitajski zunanji minister Wang ttejal, da so sovjetske čete začel« •»Praznjevati Mandžurijo. Moskva j« sporočila kitajski osrednji' vladi, *** bo umik čet končan proti koncu ^vembra. Wang je tudi javil, da bodo umaknile kitajske čete Iz J*verne Indoklne v bližnji bo-^hosti. Opozoril je na nemir*, ki bili pred kratkim v Siamu, pri pterih, je siamska policija ubila ^ranila več Kitajcev. Takšni prl-2*rl ao obžalovanja vredni ln bo r^sročlil splošno ogorčenje. Doata-'* 1 J«, da Je kitajska vlada ob- I »stil* slamako vlado, da bo posla-kitajske diplomatske zastopnike 8iam. »k^at° dejal, da je kitaj- v.k vlada Imenovala dr. Wietao «11; ^ kitajskega poslanika v ^shingtonu kot kitajskega za-. Fnika v posvetovalni komisiji za •bi if* Vzhod' Tehnično osebje koki* 1,0 od bivalo iz Cung-®n a114va dniv wa- Wang je razen tega izdal sledečo C" . »Nimamo nikakršnega Jroka, da bi dvomih, da n« bj oba *>dplsnika kttajako-aovjetake po- »“Obe izpolnila obveznosti, ki sta Jih ^vzela s to pogodbo. Kitajska „ w* d« Je organizacija Združenih Podov temelj svetovne odlnoati in ***• Rea J«, da listina Združenih 'V;.- j narodov ni brez pomanjkljivosti, toda Združeni narodi, člani nove organizacije, morajo prispevati vse, da ji zagotove uspeh. Kitajska se strinja s tem, da je sedeš vodstva organizacije Združenih narodov V Združenih državah. Umik britanskih tet iz Irana Teheran, 19. oktobra Britansko poslaništvo v Teheranu je aporočllo perzijskemu tisku, da je v Teheranu samo še 84 britanskih vojakov, ki bodo odšli najkasneje do 7. novembra. To poročilo, zanikuje vest sovjetskega obveščevalnega urada, po kateri naj bi se še zdaj bile V prestolnici britanske čete, medtem ko so se sovjetske čete že umaknile. Britansko poslaništvo pravi, da so v tej skupini častniki in vojaki, ki ao zaposleni pri vračanju zaplenjenega Imetja In osebe vojaške obveščevalne službe, ki bodo po želji perzijske vlade ostali na letališčih ln radlotelegrafakih postajah, dokler jih ne bodo nadomestili perzijski oddelki, ki jih zdaj vežbajo. Železnice jušno od Teherana so Britanci že izročili koncem Junija, do-čim je britanska zračna služba vojake prenesite (tfmfiU hoocem septembra. olja ln Združene države, v kateri pravijo, da ustavno vprašanje v Or čl ji ne more biti rešeno zdaj, temved bo to moral Odločiti plebiscit po sestavi vlade, ki bi uživala zaupanje vs* države in uvedla normalno življenje*. Komunist Gallacher je prekinil Hekerja in vprašal, de bi bil pripravljen napraviti korake «za odpoklic generala Soobieja in angleškega poslanika. Minister Baker je Izjavil, da ne sprejme Gallacherje-vega podtikanja. Govor nadškofa Damask (nosa Nadškof Damasklnos, grški regent ln novi ministrski predsednik, je v sredo zvečer govoril po radiu' gtškemu narodu. «Devet dni po odstopu bivše vla-d smo sl prizadevali, da dosežemo sporazum za sodelovanje v vprašanjih domovine. Izjaviti moramo giškemu narodu, da nismo dosegli zaželenega razumevanja*. Nadškof Damasklnos je nato izjavil, da politične stranke niso bile zmožne odstraniti medsebojnega nesoglasja In sodelovati pri obnovi, Zaradi tega bi bil popolnoma upravičen, de bi odstopil od svojega re-gentskega mesta ln se vrnil k svoji cerkveni funkciji. «T«ga nisem storil — je izjavil nadškof Damo-sklnoe — le zaradi čuta odgovornosti, da bi prepredli kaos ln državljansko vojno, ki bi jo mogle pov »r oči tl nasprotne politične stranke*. »Tudi ce bi zanemarili narodne živi Jenske Interese, ki zahtevajo združitev vseh političnih sil, je gospodarski položaj postal tako kritičen, da nam narekuje, da država ne more ostati niti en sam dan brez vlade. Položaj tistih, ki Imajo stalne plače, se Je tako poslabšal, da nujno zahteva takojšnje ukrepe za izboljšanje v okviru možnosti. Volitve, bodo jasno pokazale notranji ln zunanje-politlčnl položaj. To Je najvažnejše vprašanje. Kljub vsem tržkocam — je zaključil — bo grški patriotizem kontno prevladal. Ostane le ena rešitev, da prevzame nekdo odgovornost za vodstvo države*. Nobene bistvene lapremembe v novi grški vladi Nova grška vlado, katero vodi regent Damasklnos, ni doživela bistvenih lzprememb, razen izključitev bivšega ministrskega predsednika Vulgarlsa ln podtajnika predsedstva stotnika Lambrinopu-losa. Uradno poročilo pravi, da je regent zasedel mezto ministrskega predsednika, toda samo začasno Nova grška vlada je sredo opoldne prisegla. Prvi je prisegal regent Damasklnos pred solunskim me-. tropoUtom Genadiosom, ki je predsednik patriarhalnega Obora. Za njim so {trlsegU drugi člani vlade. Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov London, 19. oktobra «B. B. C.» je v svoji včerajšnji oddaji poročala, da je radijska postaja Vatikan oddajala vsebino pastirskega pisma jugoslovanskih škofov, ki obtožujejo beograjsko vlado, da zatira katoliško cerkev. Pismo pravi, da Je mnogo duhovnikov v koncentracijskih taboriščih, mnogo pa Jih je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Pastirsko pismo pravi nadalje, da katoliški tisk ni smel ničesar pisati, alt pa so ga ukinili,' Prepovedali so tudi verski pouk v šolah, ponekod so ga pa zmanjšali do skrajnosti. Položaj v Trstu ▼ angleškem parlamentu London, 19. oktobra Britanski minister Noel Baker je kot odgovor na neko vprašanje o trenotnem položaju v tržaški pokrajini Izjavil iv skupščini, da Je del naroda v tej pokrajini pokazal odpor proti sodelovanju z zavezniškimi oblastmi, a da se doslej še ni primeril noben pomemben dogodek, Z zadovoljstvom morem zagotoviti skupščini — je dodal — da so zavezniške oblasti pokazale pri Izvrševanju svoje težke naloge obzirnost ln izkušenost. Argentinski mor Peno zopet Delavske manifestacije ln stavke v korist bivšega diktatorja — Polkovnik Peron napoveduje vrnitev v politično življenje po kratkem odmoru v Patagoniji — Napoved sestave desničarske vlade — Sklep o splošni stavki. Buenos Ayrez, 19. oktobra Delavsko zastopstvo je v sredo dobilo dovoljenje, da obišče polkovnika Perona v bolnici. FriataSl bivšega podpredsednika ao priredili demonstracije v središču mesta. Stavke so popolnoma ustavile delo v Šestih mestih. Predsednik Farrell je govori! pred množico, ki Je štela več tisoč oseb, ki eo se zbrale pred vladno palačo, Farrell je naznanil zbrani množici, da Je vlada odstopila. Dodal je, da ne bodo predali oblasti vrhovnemu sodišču, Farrell je poleg tega Izjavi!, da so Imenovali polkovnika Dominga Mercente, ki Je bil Peronova desna roka, za ministra del* in socialne pomoči. »Vlada, je rekel Farrel, potrebuje mir. Zato vas prosim, da ste mirni, da opravljate svoje delo ln spoštujete druge, tako da bost«, vi, delavci, vredni zmage Ustih razredov, katerim pripadate*. Madžarsko obsedno stanje posledica raznih neredov Po dolgem posvetovanju na dveh Izrednih sejah je madžar* ska vlada odobrila trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo Budimpešta, 10. oktobra Kot pravi poročilo agencije »Tase* lz Budimpešte, Ja madžarska vlada po dveh izrednih sejah sklenila, da prizna trgovinske pogodbe, ki Jih je madžarska delegacija podpisala v Moskvi, No temelju teh sporazumov bo Sovjetska zveza imela pod nadzorstvom 80% madžarske Industrije. Ko je radio Moskva govoril e vesti madžarskega tlaka, ki pravi o neredih v raznih pokrajinah, zaradi katerih je bilo objavljeno obsedno stanje, je dejal da je »madžarska reakcija dvignila glavo*. S svoje strani je ministrstvo za obnovo izjavilo, da more le ena stvar preprečiti obnovo in to Je «vmitev oblasti reakciji In pa notranji neredi*. Budimpeštanska radijska postaja Je objavila etroge kazni ln v težjih primerih celo smrtno kazen za tiste, ki kršijo zakone o živilskih in valutnih odredbah. Ista radijska postaja poroča, da je budlmneštanski župan zaprosil ustanovo UNftRA za takojšnjo pomoč za prebivalstvo prestolnice. Arpad Sakaslts, voditelj madžarske socialdemokratske stranke, Je na nekem javnem (hodu Izjavil, da ne želi postaviti med zahodom in vzhodom nepremostljivega prepada, ter dodal, da prijateljstvo do Sovjetske zveze ne more In ne sme preprečiti lato prijateljstvo do hodnih držav, za- Volitve v Bolgariji Sofija, 19. oktobra Ker so opozicijske stranke sklenile, da ae bodo udeležile volitev, bo šla na volitve samo domovinska fronta, ki predstavlja koalicijo petih strank. Razdelitev kandidatov med petimi strankami domovinske fronte je naslednja: komunisti 98, agrarna skupina 98, stranka ministrskega predsednika Kimona Georgljeva 46, socialdemokrati v domovinski fronti 01, radikalna stranka 11. Razmerje med posameznimi strankami je približno Isto, kakor Je bilo v seznamu, ki Je bil pripravljen za prvotne volitve 26. avgusta, čeprav so povišali število poslanskih mest za devet, da so lahko sprejeli nove kandidate radikalne stranke. Znani komunatičnl vodja O«orgij Dimitrov, ki je bil zapleten v pro-oea zaradi požiga Relchataga la zdaj šivi v Moskvi, bo nosilec liste domovinske fronte v prvem mestnem okraju v Sofiji, Na strani predsednika Farrella Je bil na balkonu vladne palače polkovnik Peron. Nagovoril je množico ter je izjavil, da ae rad umakne iz vojske, da bo samo polkovnik Peron v civilni obleki združen z delavci, ki sl z trudom iluzijo vsakdanji kruh. Delavce Je prosil, naj proglasijo dan za prašnik, ko je ljudstvo na »trgu De Majo* opozorilo vlado, da vrši svojo dolžnost. Peron je zaključil svoj govor z Izjavo, da gre na odmor V Patagonijo, da pa se bo vrnil ln ae boril na strani ljudstva. Po poročilu »Associated Pressa* upa Juan Alvarez, da bo mogel v teku dneva Izvršiti svojo nalogo. Poročilo dodaja, da bo po mnenju političnih opazovalcev nova vlada sestavljena v veliki večini iz g.on. aervatlvcev ln članov radikalne stranke, ki so desničarsko usmerjeni. Splošna stavk« Argentinski sindikati, ki ao na strani bivšega podpredsednika in vojnega ministra polkovnika Juana Perona, so se odločili, da bodo v četrtek napovedali 24 urno splošno stavko v vsej ditavi. V pokrajini Buenos Aires bo stavka trajala nedoločeni čas. Konec rudarske stavke New Tork, 19. oktobra Javljajo, da se bo v nedeljo končala stavka v premogovni industriji. Stavka je trajala 16 dni ln ohromela ameriško premogovno industrijo, Odredbo za vrnitev na delo Je Izdal predsednik »Mdarske zveze Lob« L. Lewis. . Leviš Je dejal, da se bori za javne interese ln se bodo pogajanja za rešitev tega vprašanja reševala pozneje v bolj primernem trenotku. Pri stavki j« sodelovalo približno 206.000 rudarjev, kar Je povzročilo jlnevno Izgubo 1.150.000 ton premoga. Ta zastoj v proizvodnji premoga pa se po svoje Izraža tudi v proizvodnji jekla. Na nekem razgovoru po objavi konoa stavke je minister za delo Schwellenbach Izrazil svoje zadovoljstvo ln dejal, da bi mogla Imeti ta odločitev dober odmev za vso Industrijo. Novi nemžkl dnevnih Monakovo, 19. oktobra Dnevnik «Dle neue Zeltung* je v sredo prvič Izšel n* ameriškem zasedenem področja v Nemčiji. Prva številka novega dnevnika Je priobčila poslanico generala Eloen-howerja, v kateri pravi, da mora nemakl narod popolnoma odstraniti Ideje, ki so ga vodile zadnjih 12 let, ako hoče preživeti težke preizkušnje, ki ga še čohajo, tor ji ali sokrivd udeležili sestavljanja ali Izvrševanja skupnega vojnega načrta za zločine proti miru, vojne zločine in Zločine proti človečanstvu, kakor jih označuje pravilnik sodišča za sojenje vojnih slo c inčev. Značilna sredstva, ki so Jih sistematično uporabljali v tej vojni, so bila umor, dostavljanje, prisilno delo in deportacija številnega prebivalstva zasedenih področij, ubijanje in zlostavljanje vojnih ujetnikov ter ljudi, ki ao jih »dedi na morju, zapiranje in ubijanje talcev, plenjenje javne imovlne, divje uničevanje mest, mestnih središč in vasi ter uničevanje, ki ga ni upravičevala vojaška nujnost Zločini proti mir« Visi obtoženci so »kupno z raznimi drugimi osebami v času pred 8. majem 1945 pripravljali, začeli ali vodili napadalne vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume ali dana jamstva. Te vojne in njih pri-četni datumi so: proti Poljski 1. septembra 1939;; proti Angliji ln Franclji 3. sept. 1939; proti Danski in Norveški 9. aprila 1940; proti Belgiji, Nizozemski ln Luksemburgu 10. maja 1940; proti Jugoslaviji ln Grčiji 6. aprila 1941; proti Sovjetski zvest 22. junija 1941 in proti Združenim državam 11. decembra 1941. Vsi obtoženci so med 1. septembrom 1939 in 8. maja 1945 izvršili vojne zločine v Nemčiji ta v vseh drugih državah ter ozemljih, ki so Jih zasedle nemške oborožene sile po 1. septembru 1939, kakor, tudi v Avstriji, Češkoslovaški, Italiji ter na visokem morju. Mod vojne zločine spada tudi »totalna vojna*. Ti zločini veebujejo rešitve zakonov in mednarodnih dogovorov ter splošnih načel kazenskega prava, ki Jih vsebuje kazensko pravo vseh civiliziranih držav. V nekaterih zasedenih državah so se obtoženci vmešavali v verska vprašanja, preganjali so duhovščino ln samostanske redova ter plenili cerkveno imovino. Prebivalstvo zasedenih področij je moralo prestajati najrazličnejša mučenja, da bf Izdalo nekatere stvari. Ob najbolj nečloveški ln neusmiljenih okoliščinah ao ljudi brez postopka zapirali. Internirancem v koncentracijskih taboriščih Je bilo zabranjeno kakršno koli dopisovanje, Izginjali so brez sledu ln nemške oblasti niso o njihovi usodi nikdar dal« pojasnila. M (narodni vodjaz... tFra/nco je na obiarti in bo tudi ostal Njegova oblast je naperjena proti neredu in krivici ter ovira ratlirjanje slabih navad. Ca pride do osamljenega nasilnega dejanja, je to le naravna posledica rovarjenja tistih, ki se v svoji nemoti zavedajo, da ne morejo ničesar storiti proti ipanski vladi*. BLA8CO PEREZ, španski notranji minister Barcelona, 18. okt. 19iS V»i obtoženci ao pred 8. mojem 145 v Nemčiji in v vseh državah ter na ozemljih, ki »o Jih zasedle nemške oborožene sile po L sept, 1939 zagrešili zločina proti člove-čanatvu. Isto se je dogajalo tudi e Avstriji, Češkoslovaški, Italiji lana visokem morju. Pr«|aaju|a političa)h nasprotnikov Tl ljudje ao izdelali ln Izvajali tudi načrt« za Iztrebljenje ta preganjanje vseh tistih, ki to MU sovražno razpoloženi ali pa osumljeni, na industrializacija Palestine ta Izvedba širokopoteznega namakat* nega načrta, ki so ga nptaroo ta delali strokovnjaki ta inženirji ta uprave naprav v dolini Teoneaeee, ne bo povzročila Arabcem v Pal«, stini nobenih nevšečnosti. Namočen j e obširnih in praktično nenaseljenih področij Južne puščave ta industrijski razvoj M po mnenju teh oblasti ustvaril možnost za na-daljno naselitev dveh do štirih mi-lijonov ljudi. Ta življenjski prostor bi lahko ustvarili brez potrebe po odselitvi domačega prebivalstva tako, da bi za življenje usposobili opuščene predele v Palestini ta raz* vili nje industrijski potencial Zio. nistl pravijo, da to ne pomeni nekemu človeku Jemati hišo marveč mu nadzidati še drugo nadstropja. Zares ni pravega razloga, zakaj n« bi Palestina, ki je imela v bizantinskih časih okoli tri milijone prebivalcev, mogla imeti v času inču-* »totalizacije in umnega poljedelstva vaaj enakega števila prebivalcev. Edina rešitev To so samo razlogi, ki se dotikajo gospodarske strani, ne dotikajo pa se tudi čustvene realnosti. Primer o hiši, ki smo ga navedli zgoraj, vsebuje bistvo arabskih priponah Na svetu bi le te&ko našli narod, ki bi brez pripomb dovolil, da m «nad njim* naseli novi prebivalec. V zasebnih razgovorih arabski voditelji priznavajo gospodarske prednosti, ki izhajajo lz židovskega priseljevanja. Pravijo pa, da noben narod ne bo prodal svojih težety po neodvisnosti ta suverenosti za nekaj šol, bolnišnic ta cest Cesto poudarjenega strahu, da bi bili poplavljeni od Zidov, židovska poroštva, da bodo z Arabci v bodoči židovski državi ravnali kot z enakimi, ne morejo zmanjšati. Daši so ta zagotovila brez dvoma resno mišljena, Jih Arabci gledajo kot zasmehovanja. Vendar pa nobene gospodarske prednosti ne morejo zmanjšati -a— rabskega strahu ta omiliti njihova, ga močnega sovraštva do tujcev. Nek arabski voditelj se Je izrazil »Timesovemu* dopisniku: »Nočemo niti njihovega medu niti njihovega žela* Tako se po oemlh letih po objavi poročila »Palestinske kraljevske komisije* nadaljuje neskladnost zahtev, antiteza sionističnega prizadevanja ta arabskega tradicionalizma, pritisk brezdomnih Židov proti zaprtim vratom njihove obljubljene dežele. Palestina Je v velikih političnih stiskah. Zaključki poročila kraljevske komisije; ki so predlagali delitev — seveda na kot idealAo rešitev, ampak kot edino rešitev. IH (zgleda praktična ta M pomenila že najmanjšo krivico prot! obema tekmecema, Istočasno pa tudi največ]« upanje za dosego politične ustalitve — so danes veljavni ravno tako, kot so MU pred osmimi leti. Nekateri novi pojavi, kot n. pr. ustanovitev Arabske lige in pojav židovskega podtalnega gibanja Jasno kažejo, da v pogledu Palestine ne bo mogoče ničesar doseči z odlaganjem. Palestinsko vprašan j ebo treba po-staviti med nujne zadeve, ki Jih mora rešiti britanska vlada v evo« JI politiki do Srednjega Vzhoda. Drugi novi činitalj Z« v prvem delu našega rastno-trlvanja »mo nakazali, da imajo Arabci la Židje vaak po svoj« prav, če jemljemo v poštev samo prebivalstvo Palestine. C* pa sliko razširimo ln vključimo ves arabski svet kot eeloto, zdrkne Palestina na ■kopa 2« oelotnega področja, aa katerem so naseljeni Arabci, aa Žide pa predstavlja vse njihove upe, da si vzpostavijo Svoj narodni dom. Pojavljajo ae znaki, da »• voditelji Arabske lig* tega zavedajo ln da bi e« omejili le n« ustmeni protest, če M bila Izsiljena delitev. Vojaško posredovanje sosednjih držav je, negled* na strateško absurdnost, ravno tako neumestno, kot J* bilo v Uku Raild Alijevega upora, muftijevega poziva na sveto vojno «11 p« ob priliki ponovljena* sirijskih vstaj v teku zadnjih dvajset Mt .(Nadaljevanje prihodnjič! GLAS ZAVEZNIKOV 19. oktobra 1945 Stran 2 Za ljudsko prosveto etm to zavezniške čete osvobodile Burmo japonskih osvajačev, so It posebni častniki vojaške uprave, katerih naloga je skrbeti za ljudsko prosveto, obnovili pouk v šolah za domače prebivalstvo. Četudi so bila šolska poslopja v času vojne poškodovana, jih to ni motilo, ker 00 uredili sočasne Me na prostem, kar v tamkajšnjih razmerah res ni- bilo težavno. Na sliki vidimo domačo učiteljico v Meiktili pri težavnem poučevanju sanemarjenih otrok, ki so posledica triletne japonske vlade. Zavezniška vojaška uprava se zaveda, da bo samo izobražen na-( • rod razumel in znal uživati svobodo. Povojna preseljevanja Britanski domlniont bodo nudili podjetnim ljudem polno uveljavljenje Preseljevanje prebivalstva iz Anglije v dominione, je v britanskem Imperiju velikega pomena. Se večjega pomena bo po vojni Cernu- se ljudje iz Anglije, Škotske, Walesa ali Irske selijo v dominione — Kanado, Novi Zeland, Južno Afriko in Avstralijo? Gotovo je, da ne, zapuščajo domovine, ker imajo za potrebno rodoljubno dolžnost povečanje prebivalstva v domlntonih, da bi na ta način zagotovili povezanost imperija in zmanjšali nevarnost odcepitve. " — Socialno izravnavanje Vzroki za selitev so popolnoma praktični in egoistični. Ljudje ne zetpuičdjo Anglije, ker bi bili k temu prisiljeni, ali ker bi jih kdo vabil. Glavni razlogi so brezposelnost, siromaštvo in druge neprilike. mogš prMBjfttje tudi gospodarsko in socialno boljše življenje. . lahko je Udi fgtjipo pu- stplovičtnah tn Izkušnjah. Zelja, da bi spoznan kanadska lovišča, obalo Sidrnega ali ribiče Novega Zelan-da. Marsikoga privlačijo južnoafriški dati rudniki in diamanti . Običajno so ozadja pač gospodarski razlagi. Domintoni predstavljajo tem ljudem boljše in stalnejše službe ter večje možnost boljših življenjskih prilik. Dotok izseljencev ni vedno enak. V dobi zlate mrzlice v Avstraliji je v dvajsetih letih 'med 1840-1860 število prebivalstva narastlc od 190.000 na 1 milijon. Zlato je bila velika privlačna sila. Toda med vojnami je bita slika drugačna. Več prebivalcev je Avstralijo zapustilo kot je prišlo novih. Po tej vojni bo izseljevanje v do-minione velikega pomena, ker bo nudilo velike možnosti podjetnim ljudem- S tem še ni rečeno, da bo uspeh takojšen in lahek. Saj tudi vel Južnoafričani ah Kanadčani niso bogati Vojna je povzročila ogromen razvoj industrije tudlvdo-minionih. Nekatere bodo gotovo tudi po vojni uspevale ter lahko nudile delo novim naseljencem. Prilagoditev V- Kanadi je 49% prebivalcev an-rodu, 30% pa je franco-■ Kanadčanov. Avstralija tn Novi talent imata pretežno angleške iz-sdfenae. V Južnoafriški zvest je be> Iz prebivalstvo razdeljeno na afri-Oso tn angletko govoreče. Glavno ta je, da izseljenci pozabijo staro d&movino, se vlive v nove prilike tn se nimajo za begunce. Ce si novi Izseljenec ieU urediti dom, noj ne pozabi, doze je naselil mod Kanadčane, Avstralce, Novozelandce ali Južnoafričane. Ne sme zametovati njihovih izkušenj, ki so si jih pri-dabik. z IeU. Tudi oni so. bdi spočetka nesrečni in vse se jtm je zdele drugače kot doma, pa so se pri. lagodih Danes so ponosni, da so n. jr.. Avstralci ali Kanadčani. Dobi-H sp razumevanje za novo domovina in jo ljubijo. Tudi socialne in pomične prilike SO- drugotne. Treba je marsikaj opustiti, rešiti se predsodkov, ki jih tmajo ljudje v starem svetu. V več pogledih je socialno življenje bolj svobodno, življenjska raven visoka, predvsem pa so večje motnosti napredka V politiki vlada živahnost tn boj, ki pa v stan domovini primanjkuje. ■ nlh, Združenih državah, Angliji in na Japonskem. Avstralija ima 2.4 prebivalcev na kvadratno miljo, Kanada 3.08, Novi Zeland 15.44, Južna Afrika 21, Združene države 43. Japonska 389{ Anglija 505. S stališča izseljencev je važno, da bo industrija, ki se je razvila med vojno, uspešno napredovala. V tem je Kanada prva. Vojne potrebe so izpremenile pretežno poljedeljsko v industrijsko deželo. Leta 1938 je delalo v industriji 642.000 delavcev, leta 1941 je število zrttstlo na 980.009. Podobno je z Avstralijo, ki je pred vojno imelo, le železno industrijo, v kateri je bilo zaposlenih 585.000 delavcev, zdaj pa jih 4e 733.000. Manjša je industrializacija v Južni Afriki in Novem Ze-landu. Možnosti za tujce ■ Če se 8o industrija tudš 4e povojni razvijala;■ bo nudila možnosti iz-ietjihcem, ki imajo izkušnji v raznih obrtih. Poleg tega bodo še vedno potrebni tudi poljedelci in to predvsem v Južni Afriki in Novem Zelandu. Novi Zeland In Avstralija bosta sprejemala izseljence iz Anglije (če bo možnost Uidi za ostale narode, še ni jasno), boje se celo, da jih ne bo dovolj. Avstralija sama bi potrebovala 13 milijonov izseljencev — sedanje prebivalstvo šteje 7 milijonov. Do zdaj še niso izdali nobenih načrtov, ker hočejo preskrbeti najprej svoje ljudi, ki se bodo vrnili iz armade. Preurediti hočejo vojno industrijo v mirnodobsko in zaposliti prebivalstvo, kar bi velik dotok izseljencev le Se otežkočil. Potem bodo za daljšo dobo dovoljevali načrtno naseljevanje. Petrolej v Avstriji Proizvodnja petroleja v Avstriji je zabeležila velik napredek po 1937, poslednjem letu avstrijske neodvisnosti. Tega leta j« znašala približno 33.000 ton nafte, katero so načrpali pri Zistersdorfu, se-vero-vzhodno od Dunaja. Tedaj j« bila avstrijska poraba petroleja, bencina ia mazilnih olj povprečno 360.000 ton letno. Med zasedbo Avstrije in vstopom Nemčije v vojno Je proizvodnja nafte silno narastla. 'Četudi ni na razpolago točnih številk, vendar cenijo, da js dosegla v letih 1943-44 med 1.800.000 do 2.000.000 ton na vseh petrolejskih vrelcih. Rafinerije nafte pri Zistersdorfu niso mogle predelati več kot 800.000 ton. Zdaj prihaja poročilo, da je sevjetska vlada zahtevala od začasne vlade dr. Rennerja, da ji preda polovico avtsrijske proizvodnje nafte-Nt pa še jasno, ali naj M to bila samo enkratna dobava ali stalna ureditev o porabi avstrijske proizvodnje. ZANIMIVOSTI Dominioni potrebujejo večjo naselim. med njimi »lasti Avstralija la Novi Zeland, Is varnostnih razlagan. Južna Afrika ja varnejša, kar *• od nemirov vOUt kontinent. U japonski nažrti s Madagaskar-** »o povzročili strah. Kanada i* o tem pogledu zadnja, ker je so-•eda Združenih držav. Seveda pa z napredkom letalstva tudi ni popolnoma varna. Zanimivo je primerjati gostoto prebivalstva v dominio- Na Islandu se je obnovilo vulkansko delovanje. Pojav se ponavlja vsakih S do 10 UK. Vulkanski pojav se postopoma razvija pod ledom, raztopi velike površine ledu, ob izbruhu pa meče v zrak ogromne sklade ledu. * * * V moskovskem področju so se pojavila Ogromna krdela vtikov. Zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavljajo te zveri predvsem za živino, so organizirali sistematične love. s * * Ameriška vlada je objavila po-pis največjih, nemških vojnih zločincev. V seznamu so: grof Rudolf voh Alvenslevien, Alfred Krupp, von BoKlen, Georg Buckler, Hermann ven Siemens. Wtihelm Tengler in 1 drugi. GOSPODARSTVO Brezposelnost v Združenih državah se je v prvih treh tednih po koncu vojne podvojila. Po mesečnem poročilu statističnega urada ameriškega trgovinskega ministrstva Je dosegla brezposelnost v prvem tednu septembra 1.880.000 oseb v primeri z 830.000, ki so jih zabeležili v tednu od 8. do 11. avgusta. Kanadski finančni minister je napovedal znižanje taks. Razna znižanja bodo zmanjšala državne dohodke za 300 milijonov dolarjev. Ben je odprt za plovbo od Karlsruhe do Rotterdama. Pričeli so že s prevažanjem premoga iz Porurja. Guverner področja panamskega prekopa ho predložil Kongresu predloge za zaščito prekopa in obdajajočega področja pred atomsko bombo. Pomanjkanje soli na Japonskem bo imelo velike posledice tudi v Industriji. Predvsem jo primanjkuje pri proizvodnji rayona — u-metnih vlaken. Sol je namreč glavna sestavina lužnega kamna, ki je za to industrijo neobhodno potreben. Štiri Japonske industrije od sedmih in sedem proizvajalcev Je že moralo ustaviti delo. Kitajski ministrski predsednik dr. Soong se z Šanghaju pogaja s predstavniki inozemskih podjetij. Spremlja ga finančni miinister. Kljub proizvodnim težavam, ki sc nastala v Ameriki zaradi stavke, bodo Združene države v Evropo le lahko poslale 8 milijonov ton premoga, kolikor je bilo predvideno v pogledu dobav do konca januarja. Kakovost premoga pa bo slabea od one, ki jo uporabljajo ameriške jeklarne, plinarne in električne centrale. Koncem oktobra bo vzpostavljena zračna služba med New Torkom ln Londom. štirlmotorna kopna letala bodo za pot potrebovala 16 ur. Po Lahi bodo spet plule ladje. Skupina češkoslovaških ladij bo iz Schonbeoka blizu Magdeburga tovorile sol in druge industrijske proizvode, ki jih potrebuje Češkoslovaška. Ce bo prvi prevoz dobro uspel, bodo otvorlU redni promet. Upajo, da bi v tem primeru dnevno lahko dovažali 700 ton soli. Iz renskega Industrijskega področji so izselili 88.000 Nemcev. Uporabili jih bodo za poljedelska dela. Domnevajo, da bodo s tem izboljšali položaj prehrane in preprečili eventualne epidemije. Zaradi sovražnikovega delovanja je bila v Egiptu povzročena škoda, ki jo cenijo na 389 milijonov dolarjev. Menijo, da bo Egipt zahteval 428 milijonov dolarjev odškodnine. V Moskvo je prispela delegacija ameriških Industrijskih sindikatov. Pogajanja med Američani jn Angleži za dosego petrolejskega Sporazuma zadovoljivo potekajo. Omenjen sporazum bo po izjavi ame-tihVitgi notranjega ministra Icke-sa, ščitil ameriške koristi v bogatih petrolejskih... ležiščih . Srednjega Vzhoda in odstranil omejitve, ki so doslej otežkočale vsako ameriško Iniciativo v Saudovi Arabiji. Japonske ladjedelnice so začele z gradnjo 370.000 ton brodovja. Poleg tega bodo popravilo tudi 600.000 ton poškodovanega ladjevja. Delo mora biti po navodilih vlade končano do konca leta. Japonska potreba po ladjah je tako velika, da se je vlada obvezala poravnati graditeljem vso škodo, ki bi jo imeli zaradi naglega dela. TRŽAŠKA KRONIKA Odloki o ustanovitvi slovenskih in hrvatskih šol * Število sol odgovarja potrebam ljudstva - V Trstu in najbližji okolici bo obiskovalo ljudske sole 2113 otrok Pred kratkim smo objavili v našem listu, da je Zavezniška vojaška uprava izvršila potrebne priprave za otvoritev raznih vrst slovenskih in hrvatskih šoi v tistem delu Julijske krajine, ki je pod njeno upravo. Danes objavljamo točne besedilo teh odlokov. Okrožnica št. 7. O ustanovitvi slovenskih srednjih itd Ustanovijo se: v Trstu nižja srednja šola, realna gimnazija (llceo scientiflco), trgovska akademija (isti tu to tecnico commerciale) s slovenskim učnim Jezikom. V Gorici nižja srednja Sola, klasična gimnazija in učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. Ustroj teh srednješolskih zavodov Je enak ustroju šol, ki Jih določajo italjanski zakoni pred 8. septembrom 1943 leta s spremembami, ki izvirajo iz različnosti učnega jezika. Sedanje osnovno število razredov je sledeče: nižja srednja šola obsega tri razreda; realna gimnazija (liceo scientlrico), obsega pet razredov; klasična gimnazija obsega pet razredov; učiteljšče obsega štiri razrede; trgovska akademija (istituto tecnico commerciale) obsega pet razredov. Osnovnemu številu razredov se smejo priključiti po potrebi novi razredi. Vodstvo, profesorski zbor in tajništvo se nameščajo po veljavnih zakonih. Potrebne spremembe izda načelnik prosvetnega oddelka. Oskrbovanje in vzdrževanje vsakega zavoda se vrši po veljavnih zakonih. Potrebna poslopja preskrbi okrožni komisar ali pa odredi preskrbov teh prostorov. Vsa izpričevala in vse listine, ki jih izdajo imenovani zavodi v slovenskem Jeziku so enakovredni podobnim izpričevalom in listinam, ki jih izdajo istovrstni državni zavodi. Ta odlok stopi takoj v veljavo. Okrožnica St. 8. O ustanovitvi slovenskih in hrvatskih ljudskih Sol. .* . Ustanavljajo se slovenske in hrvatske ljudske šole na vsem zasedenem področju, kjer bo potrebno, in sicer: v občinah, kjer so obstajale slovenske in hrvatske ljudske šole I. Junija 1914. leta; v občinah, kjer v oddaljenosti štirih kilometrov prebiva 25 otrok, ki žele obiskovati slovensko ali hrvatsko ljudsko šolo. Otvoritev in poslovanje vsake posamezne šole, kakor tudi število razredov določa načelnik Prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave. Za bodoči promet Ustroj slovenskih in hrvatskih ljudskih šol bo enak ustroju, ki ga določajo zakoni, veljavni pred 8. septembrom 1943. leta za italijanske ljudske šole, izvzemši spremembe, ki izvirajo iz posebnosti slovenskega in hrvatskega učnega jezika. Vsako potrebno spremembo dovoljuje načelnik Prosvetnega od-d*lka, vendar pa ostaneta značaj teh šol in učni jezik popolnoma slovenska odnosno hrvatska. Po potrebi se ustanove tudi vzporedni razredi. Nameščanje uslužbencev in učiteljev se vrši po možnosti po veljavnih zakonih. Vse potrebne spremembe dovoljuje načelnik Prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave. Oskrbovanje In vzdrževanje vsake šole se vrši po veljavnih zakonih. Poslopja oskrbe občine. Vsa izpričevala in listine, ki Jih izdajo imenovane Šole za tržaško in goričko. okrožje v slovenskem Jeziku in za puljsko okrožje v hrvatskem Jeziku, so enakovredne sličnim izpričevalom in listinam, ki jih izdajo ostali državni zavodi. Ta odlok stopi v veljavo takoj. Okrožnica št. 9 O priznanju Sol Uradno bodo priznane samo one šole z Italijanskim in slovenskim učnim jezikom, katere so bile redno osnovane v smislu okrožnic, in sicer: štev. 4 odstavek I., n., ni. in VI., in štev. 7 in 8. Samo uradno priznane šole bodo smele uporabljati jarvna soiska poslopja. Samo v uradno priznanih šolah bodo prejemali učitelji plače iz državne blagajne. . Samo za uradno priznane šole se bodo krili stroški iz javnih sredstev za popravljanje, opremo, vzdrževanj« in služinčad. Izjemoma se bodo priznali izpiti v enih Šolah, ki so, imele V prejšnjih letih pravico javnosti (pa-reggiate in pariflcate), če se bodo izvršili v uradno priznanih javnih šolah. Šolski pouk se je začel Do zdaj so uradno priznane in so začele, odn. bodo začele v najkrajšem času s poukom naslednje ljudske šol« v Trstu in okolici: pri Sv. Jakobu (skupno vpisanih 527 učencev; šola bo imela 18 razredov); prt Sv. Ivanu (305 učencev; 9 razredov); pri Sv. Ani (305 učencev; 9 razredov); v Rojanu (246 učencev; 9 razredov); v Barkov-ljah (137 učencev; 9 razredov); v Skednju (234 učencev; 6 razredov); na Opčinah (170 učencev; 6 razredov); v Trebčah (84 učencev; 1 razredov); v Katlnari (113 učencev; 6 razredov). Na teh šolah so bili imenovani samo izkušeni, starejši slovenski učitelji. Imena ravnateljev šol bomo objavili v eni naših prihodnjih številk. Bližnja otvoritev slovenskih šol VHje šolsko nadzorstvo v Trstu obvešča, da bo v kratkem v časopisju objavljen datum pričetka slovenskih šol. Zamuda otvoritve je nastala zaradi dela pri začetni organizaciji. Vprašanje dvojezičnih reklamnih napisov Zavezniška vojaška uprava sporoča, da v predelu A Julijske krajine ni neobhodno potrebno, da so napiBi in reklame zasebnega značaja Izdelane v več jezikih. Opozarjamo na dejstvo, da so nekateri posamezniki, ki nastopajo kot ura '-’iki Zavezniške vojaške uprave ai; njeni pooblaščenci, hoteli tudi z . ožnjami izsiliti izdelavo napisov in reklam v več kot enem jeziku. Tl posamezniki niso pooblaščeni in jih je treba neposredno javiti najbližji zavezniški policiji. Gledališče Ver 1. Danes se bo začelo prodajanje vstopnic za drugo predstavo «Tru aduxja», ki bo jutri od 20. uri za red A. ,.Teden za pokončevanje podgan'* častnik za zdravstvene zadeve pri Zavezniški vojački upravi, major Brooke, je včeraj sporočil, da se bo pričela 5. novembra akcija za pokončevanje podgan, ki nadlegujejo tržaško pristanišče in mesto. V Angliji so se etedni podgan* izkazali kot uspešni za uničevanje teh glodalcev, škodljivcev in razna-salcev bolezni. Upajmo, da bo podobna akcija v Trstu dosegla prav tako pozitivne uspehe. Za izvedbo tega načrta so razdelili mesto na štiri področja. Delo za temeljito odpravo miši iz vsakega teh področij bo izvršila skupina trinajstih ljudi: ravnatelj, štirje pomočniki in osem delavcev. Gonjo bodo izvedli pod nadzorstvom pokrajinskega zdravnika dr. Gracidela, pomagal pa mu bo prof. Miiller. Ker bodo mogli omejeno količino strupa uporabljati samo na točkah okoli pristanišča, vabijo vse Tržačane, naj pri tej č-ietki sodelujejo na ta način, da bodo odstranjevali smeti, nastavljali pasti in da bodo, kadar to ne bo mogoče, imeli v hiši mačko. GORICA Izdaja novih osebnih izkaznic Prijaviti se morajo vse osebe, ki so dosegle 18 leto starosti Izdajanje novih osebnih izkaznic Od 22. oktobra dalje se morajo v ulici S. Carlo, St. 2 javiti vse osebe nad 18 leti ______; j j Ameriške tovarne avtomobilov so že med vojno pripravljale načrte za razvoj avtomobilskega prometa po vojni. Naša slika nam kaže model velikega potniškega avtobusa, katere bodo uporabljali na dolgih pro-gdh v Združenih državah. Sedeže bodo v takšnih avtobusih ponoči spremenili v postelje, da bodo potniki mogli tudi ponoči prijetno potovati. V smislu Splošnega razglasa št. 14 Zavezniške vojaške uprave se morajo vse osebe, ki so dopolnile 18 leto starosti, javiti v določenih dnevih in urah, v ulici San Carlo št. 2, da bodo dobile posebne osebne izkaznice. Potrebno je, da se prosilec lahko izkaže z dokumentov, da je prebival v tem mestu pred 1. majem 1945. Dokument je lahko osebna izkaznica izdana v tej občini pred l. majem 1945, delavska knjižica, potrdilo anagrafskega urada za prijavo o stanovanju, živilska nakaznica, ali dve priči, prebivajoči tukaj, ali kakršni koli druidi pripomoček, s katerim bi lahko dokazal resničnost bivanja v tej občini pred navedenim datumom. Za tiste, ki se ne morejo izkazati s kakšnim navedenim dokumentom bodo izdane osebne izkaznice drugih dveh vrst. Tisti, ki so že v posesti osebne izkaznice Izdane v tej občini, Jo morajo predložiti v trenotku vložitve prošnje. Tisti, ki nišo še nikoli prejeli v tej občini osebne izkaznice, morajo predložiti kakšen dokument s fotografijo (osebno izkaznico izdano v kateri drugi občini, potni list, penzijsko knjižico, poštno izkaznico ali železniško legltlma-] cijo, dovoljenje za nošenje orožja, dovoljenj/e za vožnjo z avtomobili itd.). Ce ne bo imel prosilec drugih dokumentov, bo pokazal dokument stanu (krstni list, poročni list, državljanski list, družinsko knjižico), resničnost podatkov, pa bodo morale potrditi dve priči, ki bodo lahko potrdile resničnost navedenih podatkov prosilčeve osebe. Vsi naj prinesejo po možnosti eno fotografijo, ki ni potrebno, da je nova, in bodo tam pritisnili’palec za prstni odtis na osebno izkazniep. Ko bodo potekli določeni termini, bodo vsi tisti, ki ne bodo imeli posebne osebne izkaznice ali potrdila o prijavi, kaznovani po predpisih Splošne odredbe št. 14, člena St. 5. Obvezno se morajo vse osebe prijaviti po abecednem redu, ki bo določen od časa do čaša pod pristojnem uradu. Prvi, ki pridejo na vrsto so s črkami A in B z začetnim datumom 22, oktobra. Uradne ure so od 8. do 12. in od 18. do 18. Spr«m«mba v Irilikl Mpravi 'Odredba št. 28 Major A. tl. g., Lancia J. Burns, komisar za tržaško okrožje je imenoval Vita Driusa za člana tržiškega občinskega sveti; Itala Petroma je imenoval za nadomestnega člana tega sveta. Oba Imenovana sta s tem odstavljena od imenovanj, ki sta jima bila podeljeni po odredbi st. 19. Besedi »tržlško okrožje* in «po-krajinski svet* ki sta v odredbi št. 19, sta s tem spremenjeni v «trži-ška občina* in »občinski svet*. V drugih točkah ostane odredba popolnoma veljavna in učinkovita. Odredba stopi v veljavo na dan prve objave v tržaški pokrajini. PREHRANA Dodatne nakaznice za delavce. Pri uradu za dodatke za delavce v ulici Procureria nadaljujejo z razdeljevanjem novih dodatnih kart, za dobo od meseca novembra 1945 do februarja 1946. Uradne ure so od 8. do 12. ure. Nove nakaznice za bolnike. Pri uradu za dodatke za bolnike (vhod s trga Plccola 5) bodo začeli v ponedeljek 22. oktobra z razdeljevanjem dodatnih živilskih nakaznic za bolnike, za dobo od meseca novembra 1945 do februarja 1946. Nakaznice bodo razdeljevali po naslednjem vršnem redu: v ponedeljek 22. oktobra za črke od A do C; v torek 23. za črke od D do K; v sredo 24. za črke od M do O; v četrtek 25. za črke od P do R; v petek 26. za črke od S do T in v soboto 27. za črke od U do Z. Ob prevzemu se mora predložiti nova živilska nakaznica* Če pa te prosilec še nima, osebna legitimacija, s katero se bo lahko ugotovilo resničnost podatkov. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. Zavezniška vojaška uprava za goriško okrožje sporoča naslednje: Z odredbo at. 14 Zavezniške vojaške uprave «Izdaja posebnih osebnih izkaznic*, morajo imeti vse osebe, ki živijo na poJročju Julijske krajine zasedene po zaveznikih in ki so dosegle 18 leto starosti ali ki bodo dosegle 18 let, eno izmed naslednjih treh vrst osebnih izkaznic, ki jih bodo izdale policijske oblasti julijske krajine za Zavezniško vojaško upravo in sicer: 1.) tiste, k so pristojne v Julijsko krajino v mejah zasedenega področja; 2) jugoslovanski državljani, ki niso pri stojni v Julijsko krajino in živijo na zasedenem področju; 3.) italijanski državljani, ki niso prlstojhi v Julijsko krajino in živijo na zasedenem področju. Potrdila o prijavi bodo dobila vse tiste osebe, ki bodo sicer zahtevale osebno izkaznico vrste «pristojni v Julijsko krajino*, pa ne bodo mogl' takoj zadostno dokazati, da so imele bivališče v Julijski krajini pred X, ing jem.. ,1945. Omenjene osebne izkaznice bodo naknadno dobili ti Stl prosilci, ki bodo imeli pravice do njih. Upravitelj goriskega okrožja major K. L. Shirk, je določil ns podlagi ukaza 14. SJavezniške vojačke uprave, da se morajo vse osebe, ki so pristojne v gorlsko ob cino, in so stare 18 let in nad 18 leti, prijaviti osebno — z namenom, da bodo napravile prošnje za ene Izmed predpisanih osebnih Izkaznic — pri pristojnem uradu name ščeoem v poslopju trgovske Sole v Gorici, ulica Roma št. 3, v nasled njih dneh cd 9 do 17.50 ure: 22. oktobra osebe s priimkom t začetno črto A; 23. okt. od BA dc BAZ; 24. okt. od BE do BOZ; 25 okt. od BR do BUZ; 26. okt. CA KA, HA; 27. okt. CE, KE, HE ir CN, KN, HN; 29. okt. CO, KO, HO 30. okt, CR, KR, HR; 31. okt CU KU, NU; 1. nobembra od D do E-2. nov. F; 3 nov. G; 5. nov. od i do L; 6. nov. od MA do MAZ; 7 rtov. od ME do MUZ; 8.8 nov. oc* N do O; 9. nov. od PA do PER; 10. nov. od PES do PU; 12. nov. R, Obnovitev proge Gorica Videm Dela na železniški progi Videm-Gorlca so že skoraj končana. V kratkem se bo začel vsakodnevni promet vlakov, ki bodo imeli zvezo z vlaki iz Trsta. Povišek tobačnih obrokov. Mono- polska uprava v Gorici sporoča, da je s povratno veljavnostjo povišan tobačni obrok z 20 gr na 30 gr. Pri naslednji delitvi bodo zato delili razliko tobaka tudi za prvo delitev meseca oktobra. 13. nov. od SA do SI; 14. nov. od SL do SV; 15. nov. od T do U; 16 nov. od V do W; 17. nov. X, Y, Z Poročene žene se morajo prija' viti v dnevih, ki padejo na začetne črko njihovega dekliškega priimka Vsak kdor ne bo imel osebne izkaznice ali potrdila o prijavi pC datumih, ki bodo postopoma objavljeni, bo kaznovan po Zavezniške® vojaškem sodišču, kakor je to določeno v Splošnem ukazu št. 14 členu st. 5. Tatvina kolesa. Pred nekaj dnevi se je odpeljala gdč. Enea Rubino' va v mesto, da bi napravila spre-hod. V mestu je za trenotek pustila kolo pred neko trgovino na trg® Vittoria. Med tem časom pa se j* neznani tat vsedel na kolo in s® 7. njim odpeljal. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. RADIO Petek, 19. oktobra 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19.30 glasba za delavce; 20: poročila v slovenščin)! 20.15 poročila v italijanščini; 20.3® pouk angleščine; 20.50 konverzacij* v slovenščini; 21: slovenski vokalni koncert; 21.30 glasba, do vč-eca) prepovedana; 22 komedija italijanščini; 23: vesti v Italijan' ščini; 23.10 vesti v slovenščini! 23.20 obvestila bivšin vojnim ujetnikom v Angliji. OBJAVA V približno šestih mesecih popd’ nega pomanjkanja finančnega nad' zorstva se je skoro pri vseh prebivalcih tega področja utrdilo prepričanje, da je večji del davčnih zf 'konov prenehal veljati. Zaradi tetf se je mnogo ljudi bodisi dobro cd pa zlonamerno posvetilo svobodni mu trgovanju z blagom, ki je pod vrženo posebnim normam. Mnog0 ljudi kupuje in prodaja na javni!# ulicah med drugim tudi predmeti državnega monopola (sol in tobak)- Mnogi drugi prinašajo iz področji «B» v področje «A» Julijske krajj' ne precejšnje količine soli in tobaka samo z dovoljenjem za nakuf ki so ga izdali organi, ki niso od' visni od monopolskega Okrožne^ urada za Trst, ki je edini pristojef v pogledu državnega monopola. Vse meščane opozarjamo, da bo 1 bodoče finančna policija ZVU & zakonu postopala proti vsem kršiteljem. V s-mlslu splošne odredbe št. 1 Zavezniške vojaške uprave so trenot-no v veljavi v področju «4» Julijski krajine (področje, ki je zasedeno oi anglo-ameriških tet) zakoni, ki s1 veljali 8. septembra 1943. KARLO ROSNER 2. P E P A D Minil j* drugi dan počitnic Edvarda Jonesa. Obiskal je razne prijatelj« in prijateljice samomorilke; bil je pri družini, kjer je bila zadnjič povabljena, bil je v šoli, kamor je zahajala in zasliševal je profesorje in njene sošolke. Toda zvedeti ni' mogel ničesar. Vzrok samomora je to vedno bil zamotan v meglo, ki se ni In ni hotela razredčiti. V hotelu je zvedel nekaj več. Usodni večer je telefoniral neki neznani molki. Kdo je bil, seveda nihče ni vedel. In potem rože, ki so prilit za njo — bržkone od istega, ki je telefoniral — toda brez priloženega listka. Policijski inšpektor Edward Jones je premišljeval in ugibal in se končno odločil, da bo obiskal gospo Spec- — Kaj ste izvedeli? — je nestrpno vprašala. — Ničesar — draga gospa — na žalost ničesar! Vzdihnila je In bolj sama sebi kot njemu dejala; — Saj tako brez vzroka si pa tudi ni vzela življenja... Pokazala mu j« album slik. Videl je kako plava, na šolskih izletih, pri tenisu. Bila j« čedno dekle, ta Dorothy Spencer. Na vsaki sliki se je smehljala. — Bi me spremili na pokopališče? ga vpraša gospa Spencer. — Z veseljem! Vzela je pripravljeni šopek cvetlic in krenila sta proti okolici mesteca, kjer je bila pokopana. — Veste, mu je na poti pripovedovala, — vsak Jen j) nesem šopek cvetlic -r- marjetic in ciklam. Te j« vedno tako ljubila! Opisovala mu je razne malenkostne dogodke iz življenja svoji edin« hčerke. Pozorno jo je poslušal, toda ni mogel najti stavka ali besede, ki bi mogoče dala slutiti vzrok njene prerane smrti. Prispela sta na pokopališče. Zadaj za kapelico, na koncu pokopališča ob zidu je imela svoje zadnji prebivališče. Mati je pokleknila na grob in ga poljubila. Policijski inšpektor se je odkril In ae zazrl v leseno tablico, kjer je bilo napisano njeno ime, letnica rojstva in smrti. Zdelo se mu je, da stoji tablica malo poševno in skušal jo je z rokami popraviti. Gospa Spencerjeva js nemo zrla v črno zemljo; inšpektor pa je začudeno opazil za leseno tablico svež, bel nagelj. Vodo se j« še držala njegovih listov. Bil je svež, nekdo ga je moral položiti največ pred dvema urama. Gospej ni ničesar omenil o tem svojem odkritju, IV. Prihodnji dan je policijski inšpektor sam šel na pokopališče. Ob dveh popoldne še ni bilo svežega nageljčka. Ovenela je ležala na latern mestu včerajšnja cvetlica. Malo preden so zaklenili pokopališka vrata je spet bil pred grobom Dorothy Spencer. Belega nageljčka ni bilo več. Na njegovem mestu pa je ležal svež. Dan pozneje, je popoldne ob treh, policijski inšpektor Edvard Jones sedel in čakal pred kapelice na pokopališču. V rokah je imel knjigo Browningovlh pesmi. Grob ni bil daleč od kapelice, kjer je čital in prežal skozi redko vejevje vrbe ža-lujke. Čakal je že poldrugo uro, ko je zagledal moškega, visoke postave, v sivem plašču, kako se bliža grobu. Sklonil se je k leseni tabličl, nekaj položil na tla, se spet vzravnal ter nekaj časa gledal na grob. Nato je odšel. Inšpektor Jones je odšel po vzporedni poti za njim. Bila sta že zunaj pokopališča'. Na cesti ga je dohitel. Edvard Jones ga je pozdravil: — Dober dan! Začudeno ga je pogledal. Nezavestno mu je odzdravil. — Oprostite, ali bi mi lahko kaj povedali o življenju pokojne Do-rothy Spencerjev«. Gospod je prebledel. — Saj vem, da jo poznate — zanima me vzrok njene smrti! — Kdo ste vi? — Policijski inšpektor Edvard Jones, zdaj na dopustu v tem mestecu. — Zakaj vas to zanima? — Sama radovednost! — Da bi me prijavili policiji, kaj? — j« vprašal. — Toda povem vam, da sem nedolžen in nisem je ubil — sama se je obesila — nisem kriv — res nisem ničesar kriv. Jones ga je prekinil. — Toda dragi gospod, saj vas nihče ne obtožuje — zakaj se opravičujete? Pred policijskimi inšpektorji se mora človek vedfto opravičevati! Edvard Jones ga Je prijel pod roko in ga peljal v bližnjo gostilnico. Vsedla sta se v kot, kjer ju ni mogel nihče poslušati. — Gospod — niti vašega imena ne vem —• napravili mi boste veliko uslugo, če mi poveste, kako je bilo. — In vj nts boste izročili policiji? ___Ne -► tega ne bom storil. Saj j« niste ubHi. Sama si je vzela življenje. In razen tega, če bi im1 takšne namene, vas bi dal arel rati in na policiji i51 morali po^ dati vse kar veste. Poleg lega f govorim z vami uradno, tem'" zasebno. Ne pozabite, da sem 11 dopustu. Tujec v sivem plašču je nataW vino. Policijski inšpektor ga je op! zoval. Bil je star okoli 36 V čedne zunanjosti, na licu je in1' mehke poteze. Za trenotek je vst* ko se je predstavil. __ Vllliam MacDonald, profes® zemljepisa in zgodovine na ^ kajšnji dekliški šoli. — Me veseli. Policijski inspeKt0 Edvard Jones. Zunaj se je mračilo. Torej, gospod MacDonald. goče vam bo laže, če mi pove®^ — Saj sam ne vem, kje ® začnem. Tako nenavadno in čud je bilo. ^ Saj sem jo poznal komaj mesece. In redko sva bHa skuPj °h — kako mlada j« bil® Dorothy. Profesor zemljepiša in zgod°v je začel pripovedoviti. . (Nadaljevanj*1