Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POUTI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 21.
Sobota 12. marca 1927.
Leto 11.
K plenarni seji Delavske zbornice za Slovenijo.
1 ■	marca se bo vršila v
LjuDljani plenarna seja Delavske oornice. Ze za prvo zasedanje tega našega tipično delavskga parlamenta je vladalo med slovenskim delavstvom veliko zanimanje. Naravno tedaj, da vlada za zasedanje še vse deje in živahnejše zanimanje, saj stopa Delavska zbornica s tem svo-jnn plenarnim zborom v drugo leto svoje polne in pomembne delavno-ti. Delavska zbornica je razmero-a še mlada ustanova, njeno delo-anje je za naše delodajalske kroge n za našo javnost še novo. Vendar dtoremo z veseljem konštatirati, da je znala Delavska zbornica v tem kratkem času častno uveljaviti, čeprav je začela prav delovati v do-1 tiajhujše socialne krize, v dobi tdJtežjih gospodarskih prilik, v do-d < ko niso niti gospodarski faktorji, ! Poklicani vladni činitelji, kazali aJmanjšega zavzemanja in spošto-sti td za socialno politične obvezno-kih ^e*ovne mase. Uveljaviti v ta-ie naiZmerah tako ustanovo, kakor tem Vska zbor'tica, in razviti pri cm vsestransko močno aktivno de-
v-71-10^’ n*,b11° lahko. In če se je zlic temu Delavski zbornici vse to vendar posrečilo, imamo v tem pač dokaz, da so si bili njeni funkcionarji, njen upravni svet in njen plenum svesti svoje naloge, da je slovensko delavstvo zaupalo to svojo skupno inštitucijo svojim zvestim zastopnikom.
Zakaj delo Delavske zbornice je bilo v tem času vse bolj intenzivno. Jako pomembno in koristno, nego je Morda širši javnosti znano, ker ne ore pač zasledovati pobližje vso Jeno raznoliko delovanje. Komaj o i. en? 'u najmanjšem delu vsega, 7h,	-e.	0 izvršeno v Delavski
v K1 n tem času’ je bil° govora hi »k« ■ °Kromnem resničnem de-
akcii' I"«6, v ')0«ledu intervencij, j-ektov f-^V’. vl0«’ zakonskih pro-tamrira- ‘Clativ na vseh poljih, ki nikih v°t av.s*<0 eksistenco v rud-zavnflih arni’ v socialno zaščitnih izseliov’. ^ P°krledu brezposelnosti, cii,	uveljavljenja obstoje-
tpm ahuh zakonov itd., — o vsem x- v uujnem hi koristnem delu je
bli/fio «nil0St !f 'na,° P°učena. Pri-bienega	ne delav"osti in
i« "azvoi nikeKa pomena za obstoj
koS'la"S S!?vstra« ^
»a porodita Delavske “• ga je uredil zborničn? t»h>TUCe; Urat.Uk, in ki zeovo^*1,'; soki stopnji razvoja in nl	,7
lavske zbornice za Slovenijo.
Ta knjiga priča na najverneiši m najvrednejši način, kako visoko se je znala Delavska zbornica v tein kratkem in skozinskoz neugodnem času povzpeti, in kako široko zajeti svojo težko nalogo!
Tisti, ki so ves ta čas delali na izgradnji te inštitucije, so laiiko se-QaJ s svojim delom zadovoljni.
Plenarno zasedanje bo Imelo m* feboj Pisano sliko polpretekle u tenzivno delovne dobe. in bo lali-J« z mirno vestjo konštatiralo, da je storjen ogromen korak naprej — ja se je vsaj v toliko, v kolikor je
tivnntti(!dvdsna ,od dela in inicialki funkcionarjev in odbornikov ‘avske zbornice, storilo vse. kar
je bilo mogoče, in še več kakor je bilo mogoče!
In konštatirati bo moralo, da je vzlic raznolikosti zastopstva v plenumu in v odboru, vendar vladala pri skupnem delu neka gotova strpnost in lojalnost, neko objektivno u-važevanje številčnega razmerja, kar priča, da je ta naš skromni delavski parlament podal v tem pogledu višji dokaz politične zrelosti in medsebojne strpnosti, nego, recimo, oblastne skupščine . . .
In ker smo že pri tem, naj nam bo dovoljeno omeniti, kako so tudi same oblastne skupščine, dasi po svojem sestavu okrctnejše in bolj vsestranske, težke in oklevajoče v svojih prvih korakih, kakor je to pač razumljivo pri vsaki ustanovi, ki se šele izobražuje. Toliko bolj nas mora veseliti agilnost in višina faktične in parlamentarne zrelosti, ki so jo že dosedaj pokazale vse in-štance Delav. zbornice, tega prvega slovenskega čisto delavskega parlamenta.
Nedeljsko zasedanje Delavske zbornice bo gotovo pokazalo tudi po svojih debatah in sklepih, kako se naše delavstvo in kako se njegovi zastopniki bolj in bolj uživljajo v delo, vlogo in karakter Delavske zbornice — in pokazalo obenem, da hočejo izvoljeni delavski zastopniki začeto delo še bolj poglobiti in še I?. razširiti, sam prestiž in moč inštitucije pa še bolj učvrstiti tako na-pram delodajalcem kakor napram vsem drugim javnim in uradnim či-niteljem. To plenarno zborovanje ima obenem rešiti in podpreti mnogo nujnih zahtev in potreb delavskega razreda v pogledu zakonov, delavske zaščite, uvaževanja in uveljavljenja konvencij, v pogledu brezposelnosti, ohranitve 8urnega delovnika, nedeljskega počitka, delavskega zavarovanja itd. ter v pogledu znatnejšega finančnega podpiranja delavstvu potrebnih ustanov in sploh teženj delovnega ljudstva po dostoj-nejšem obstoju in sigurnejši zaščiti. Uverjeni smo, da bo plenum s svojo enodušnostjo dal primerno obliko iti izraz vsem tem zahtevam, ki jih je vlada prej preveč zanemarjala, in ki jih je mogoče sprožiti z večjo nado na uspeh šele pod sedanjim ministrom za socialno politiko, ker mu ta vprašanja niso, kakor njegovemu, predniku, španska vas.
O najnujnejših in perečih vprašanjih, s katerimi se bo moral baviti plenarni zbor zbornice, bomo še pisali — kakor tudi o delu, ki ga je zbornica doslej izvršila. Za danes smo se hoteli omejiti le na to, da podčrtamo nekatere razveseljive momente in okolnosti in nekatera hrupna, nujna dnevna socialno zaščitna vprašanja, o katerih bo prav. ra s<- plenum izjavi in da jih po svojin sklepih enodušno podpre.
, J" opozoriti smo hoteli nadalje na/uif i javn°st na veliko važnost Ljubi jan?	dt'lavske skupščine v
v-t;J,ir^?,-*^°,de*a v Izvoljeni in kon-• •	!•	Aelavski	zbornici	priča	o
nien. veliki aktivnosti, iniciativnosti m agilnosti in predstavlja zato v teh. za vse delavstvo tako težkih časih krize, brezposelnosti in trdovratnega navaljivanja na delavska prava, visoko aktivno postavko.
Za svobodo govora!
Govor oblast, poslanca sodr. V. Grčarja v mariborski oblastni skupščini o priliki
debate o poslovniku.
Cenjeni člani!
Imel sem priliko opozoriti že zadnjikrat, da poskuša sedanja večina uvesti v skupščino metode, ki ne morejo podpirati njenega rednega poslovanja. Če sedaj pogledamo tale osnutek — v kolikor je v tako kratkem času to sploh mogoče — mora nas to v navedenem prepričanju potrditi. Že samo dejstvo, kako se danes s to zadevo hiti, je opasno. Osnutek se je dostavil poslancem zjutraj ob desetih, sedaj-le, opoldne, se že vrši generalna debata, takoj naj ji sledi specijalna debata, tako, da bo v 5 minutah sprejeta vsa reč. Pa ipak, ko se že vrši tako, treba je, da zavzamemo svoje stališče!
Moram že povdarjati, da ne moremo biti zadovoljni z namero, da se nam brez vsakega odpora zavije vrat in da bi brez protesta dovolili, da se nam dajo taka določila, ki morajo onemogočati manjšini, da pride do rednega izražanja!
V	vseh določilih moremo zasledovati eno tendenco, da poskuša večina razprave o vsakem predmetu v skupščini skrajšati. Da se onemogoči poslancem prednašanje predlogov k obravnavanim predmetom, so se predpisale razne formalnosti. Potrebno je 5 oziroma 10 podpisov
—	samo za predlog za konec debate zadostuje en sam predlagatelj in pride tak predlog takoj na glasovanje. Ako bo postala debata o kakršnemkoli predmetu večini neprijetna, zamore jo na podlagi takih določil zadušiti. Še celo tako daleč gre določilo, da celo oni, ki so k besedi že priglašeni, do nje ne morejo več priti, ampak se morajo o-inejiti na dva. Za stavljenje interpelacij je potrebno 10 podpisov, tako, da stranke, ki nimajo v svojih klubih toliko članov, sploh ne morejo pri tem vztrajati na ozki platformi svojih posebnih načel, temveč so preko nje siljene v kompromis z drugimi strankami. Za pretvoritev seje v tajno je potreba predloga 15 članov, to se pravi, večina to lahko vsak trenutek stori, zadostuje pa tudi, da to predlaga predsednik sam in če mu bo kdaj kaka stvar postajala neprijetna, se bode te pravice tudi poslužil.
Ravnotako so omejitve govorne dobe samo sredstvo večine za enostransko uveljavljanje svoje volje. Omejitev govorniškega časa na eno, pol in četrt ure je kršenje v zakonu zajamčenih pravic poslancev — vendar to večine ne moti, ona gre tudi preko zakona, če gre zato, da se poslancem manjšine utesni svoboda govora.
Gospoda, poslovnik, to je važna reč, to je naša notranja ustava, in kakršno ustavo boste naredili, tak obraz bo skupščina nosila in take sadove bo rodilo njeno delo! Da, gospodje, ta-le inštitucija, v kateri smo sedaj in po kateri je večinska stranka tako in toliko časa hrepenela, ta skupščina je organizem, ki se zove parlament, je prostor, kjer se ima govoriti, kjer si v govorniških bojih poskušajo različne ideje uveljavljati. (Klic: Saj nismo v šoli!) In gospodje, to je tisto, da po tem poslovniku ta inštitucija ne bo več parlament, temveč samo inštitucija za molčanje. (Klic: O ne, samo za delo.) Mi poznamo danes samo
dvoje inštitucij, kjer se molči in se absolutno mora molčati. To sta samostan in jetnišnica in jaz vendar dvomim, da imate namen našo skupščino približati enemu od teh dveh ustrojev.
Parlamentarizem je pridobitev demokracije, je uveljavljenje volje vseh proti absolutni volji posameznikov. On je velika ljudska pridobitev v bojih za svobodo. Povsod tam pa, kjer so zbrani svobodni ljudje, mora postojati tudi svoboda govora, kajti sicer je svoboda sploh utesnjena, oziroma se o svobodi več govoriti ne more! (Hrup.)
Gospodje! Vi povdarjate, da so navedene omejitve potrebne zato, ker se bojite, da bi skupščinska manjšina sabotirala delo. (Klic: Saj ga ne more!) Jaz pa pravim nasprotno, te utesnitve bojo ovirale skupščinsko delo. Tu bi imelo, da se srečujejo različne ideje, da se vrši borba za nje, da ene zmagujejo, da druge padajo, vendar pa, da druga drugo' oplojajo. Vse sile, ki se predstavljajo v skupščini v svojih strankah, bi morale tvoriti one komponente, iz katerih sledi uspeh skupščinskega dela ne kot absolutna volja nekoličine, temveč kot rezultanta teh sil. Sile se dušiti ne smejo in se tudi ne dajo, kajti one so žive. Lahko vi udušite telo. ne morete pa zadušiti duha!
Gospodje! Bojim se, da bo nastalo nekaj povsem druzega, ako hočete postaviti vse v roke policijske kontrole. Vi pozabite, da imamo skupščino, katera ni Imuna. Poslanci odgovarjajo sodno za vsako besedo, ki jo tukaj izgovorijo. To dejstvo je vendar dovofjno jamstvo, da se v skupščini morajo držati razprave v mejah stvarnosti. Vi pa prihajate sedaj, poleg tega da ste manjšini zabranili kontrolo v oblast, odboru, da je ne pripustite k delu v odsekih, še k nameri, da preprečite, da bi smeli poslanci govoriti v sejah sploh. To se pravi — (poslanec Hrastelj: Morda vam ni prav, da ne smete preveč govoriti! — Poslanec Petcjan:	Vi pa molčite, v cerkev
pojdite in v spovednico! — Hrup.)
—	jaz se bojim, gospodje, da bojo posledice drugačne, kakor si sami želite. Če hočete, da bo parlament delazmožen, morate mu pustiti, da razvije svoje sile. Če tega!nočete, dokazujete, da ne čuvate osnovnih načel parlamentarizma in svobode. To se pravi svobodo dušiti. Ako želite, gospodje, da bojo naše samouprave imele dušo. ne smete delati tako. Bojim se, da bo s sprejetjem poslovnika v kvalitativnem pogledu sprečeno vedno delo, kajti kjer so ljudje, ki delajo brez kontrole, tamkaj postaja skoraj delo šablonsko. Le poglejte dosedanje delovanje skupščinske večine. Na prste ene roke sešteješ one poslance in vas, ki so se dosedaj oglašali, vse drugo samo sluša, je samo mašina, ki dela po volji teh par. (Hrup.) Tak aparat pa ni več živ organizem, nima ni-kake duše, temveč predstavlja samo disciplinirano inašinerijo, ki nikakor ne more postaviti in dvigati idej, temveč more samo ubijati razprave. Ne smete vi samo gledati na številčno nadmoč. Treba vam je jemati v ozir tudi samouprave same. treba paziti, da delo v njih ne bo zvodenelo, da ne zajde vse skupaj v
proti zvišanju ali uvedbi kake dav- j primanjkljaj krije z davkom na av-ščine na razsvetljavo, četudi bi pri- , tornobile v svrlio zgradbe novih stala na to družba Fala. Smo pa stanovanj.
končno za to, da se proračunski I	Bahun.
Dnevne novice.
idejno uboštvo. To pa se da preprečiti samo v svobodnem idejnem boju. Poslancem morate pustiti prilike, da vse točke iznesejo.
Praksa bo pokazala in videli boste, kako goro$tasna je stvar, ki naj jo mi s tem poslovnikom sprejmemo. Kajti tega, česar se bojite, ne boste preprečili. Ako mislite, da boste preprečili, da bi se ideje manjšine razširjale, se motite. Ako nam niste dali možnosti, delati v odsekih,
Ljubljanski hišni posestniki so priredili pod Frelihovim vodstvom in po njegovi maršruti v Ljubljani protestno zborovanje. Na zborovanju so otepali predvsem in posebno po finančnem delegatu, češ, da jim preveč in neupravičeno nabija davke in krči njihove rente.
Hišnim posestnikom seveda takih protestnih shodov ne branimo. Njihova zadeva je, kdaj in kako branijo svoje sicer po ničemer ogrožene pravice in svoboščine. Na tem zborovanju pa smo videli sledeče: Klerikalni poslanec oblastne skupščine, dr. Juro Adlešič, ki je seveda sam hišni posestnik, je na tem zborovanju govoril, pozdravil pridne hišne posestnike in jim zagotovil pomoč cele klerikalne stranke. — Adlešičevega nagovora in njegovih obljub ne moremo šteti med nepremišljene nagovore in njegove obljube posebej ne med konvencijo-nalne fraze.
Zato pa stojimo danes pred sledečo situacijo: tudi klerikalna stranka bo z vsem svojim vplivom podpirala hišne posestnike v boju za odpravo stanovanjske zaščite. In odprava stanovanjske zaščite bo najhujši udarec za vse one, ki so navezani na najeta stanovanja.
V	zasmeh in posmeh se je moralo zgoditi, da je nastopil proti stanovanjskim najemnikom poslanec, ki je bil z najemniškimi glasovi izvoljen. Vsaj štejejo krščanski socialisti ravno v Ljubljani največ svojih
Ženska sekcija lokalne organizacije SSJ v Mariboru je sklenila, prirediti 27. marca svoj mednarodni ženski dan. Ta dan, ob 3. pop., se bo vršilo v Mariboru, v Gambrinovi dvorani, veliko maniiestacijsko zborovanje. Z ozirom na grozečo vojno nevarnost na Balkanu, bo parola ženske manifestacije: Vojna vojni. Od 21. do 27. marca se bo vršil obenem agi-tačni teden za pristop žena v našo organizacijo in za pridobitev novih
Veliki župan je odobril proračun mestne občine mariborske, s spremembo, da državni uslužbenci ne plačajo, na podlagi fiuan. zakona za
1.	1926-27, državnih in avtonomnih doklad, t. j. pri nas takozvana go-staščina. Da li je to sigurno, ali ne, da so državni nameščenci res oproščeni občinskih doklad, je še sporno in se bo mestna občina pritožila na ministrstvo in eventuelno na državni svet. Za sedaj pa mora mestna občina s tem računati, vsaj dokler ne bo ta zadeva definitivno rešena. Mestno knjigovodstvo je izračunalo, da bo vsled toga izpadlo iz določenega proračuna (lOodstotna gosta-ščina, ne pa tudi kanalščina in vodarina) okroglo 7lH).U()<) Din.
Naš »narodni« blok je sedaj v precej neprijetnem položaju, ker mora iskati novo kritje. Gospodje so nam pripovedovali, da imamo
360.000	Din prihrankov, ki bi se naj deloma porabili za prorač. primanjkljaj, in so zato pri proračunski seji stavili predlog: ostanek 150.000 Din se krije iz prebitkov lanskega leta. Sedaj pa pravi dr. Jerovšek, da nimamo nobenega prebitka in da je proračun ostal za 120.000 D nekrit! Tedaj bi znašal novi proračunski primanjkljaj skupno 820.000 Din! —
pa nam je ostala skupščina, in ako mislite sedaj, da nam zamašite usta tukaj, pa je še forum, kamor vaša moč ne seza in pred katerim naših idej ne boste mogli zapreti. To je ljudstvo, med katero nam je svobodna pot. (Klic: Govorite skozi onko!) Ne govorim skozi okno, jaz tu samo ugotavljam in povem, da ste vi tisti, ki boste samoupravo s svojim ravnanjem udušili!
pristašev in tvorijo konservativni klerikalci napram njim le neznatno in brezpomembno manjšino. Ljubljanski, z železničarskimi, delavski^ mi in uradniškimi glasovi izvoljeni poslanec se bo svojim volilcem na ta način revanžiral, da bo izročil svoje volilce na milost in nemilost svobodi hišnih posestnikov.
Ta nad vse trpka in žalostna konštatacija pa nas ne sme in ne more oplašiti. Nadaljevali bomo boj za zmerne najemnine, ker hočemo, da delavec in uradnik ne bosta prezebala z družinami na cesti in za plotom.
Vprašamo pa prav resno krščanske socialiste:	Kako	opravičujete
Adlešičevo izjavo? Zakaj pripravljate stanovanjskim najemnikom največjo nesrečo? Kje je ostal toliko in vedno povdarjani krščanski socializem? Mar ni važnejše, da dobe zaščito delavske in uradniške družine, kakor pa, da bi dobili svobodo hišni posestniki?!
Krščanskim socialistom je dana odločitev: Za stanovanjske najemnike, proti hišnim posestnikom — ali pa za hišne posestnike, proti stanovanjskim najemnikom. Med obema ni kompromisa, med obema ne more biti harmonije!
Adlešičev govor na zborovanju hišnih posestnikov pa kliče vse stanovanjske najemnike, vse delavce in uradnike v skupno fronto za ža-! ščito stanovanjskih najemnikov.
naročnikov našim delavskim listom. 25. marca se bodo vršili še posebni ženski shodi na deželi, tako v Rušah, na Muti, Guštanju, Prevaljah, Ptuju, Sv. Lovrencu, itd. O prireditvi mednarodnega ženskega dneva in tedna bo te dni sklepala tudi Zveza delav. žena in deklet v Ljubljani.
Vsem zavednim ženam kličemo: Na delo za čim dostojnejšo proslavo ženskega socialističnega dneva!
Da bi sc razlika izravnala, zato ima g. Jerovšek več predlogov in sicer:
1. Vsem držav, uslužbencem sc zviša vodarina in kanalska pristojbina za toliko, kolikor bi oni manj plačali vsled oprostitve od gostašči-ne. Razen tega je referent za to, da se vse podpore sistirajo, kar bi vrglo 180.000 Din.
2. predlog, ki ga priporoča zlasti Pfrimer, je ta, da se obdavči električno silo, kar pa mestna občina brez dogovora s Falo ne more storiti.
3. je predlog mestnega knjigovodstva, da se uvede posebna naklada na vino in sicer 1 Din od litra, kar bi dalo 1,400.000 Din.
Jaz sem podal izjavo, da ne bomo socialisti pod nobenim pogojem dovolili, da se nadaljuje s staro prakso nalaganja davkov, zlasti ne na glavne življenske predmete, in sicer na vodo, luč in zrak. Zato smo proti temu, da bi se zvišala vodna pristojbina tudi samo pri državnih nameščencih, ker bi to bilo silno nemoralno. Saj je vendar jasno: Če so ti nameščenci enega davka prosti, so pač prosti in se ne more tu nobenega ukaniti, ne glede na to, ali bi bili taki predlogi tudi sploh, izvedljivi. Ravno tako pa smo tudi
Narodno strokovna zveza je imela svoj ustanovni občni zbor. Občni zbor je seveda navdušeno potekel. Pritrjevali in odobravali so vsi in vsemu kar vprek. Bohinjčev referat je bil nad eno uro dolg, soglasno sprejeta in gromko odobravana resolucija pa malo krajša. Rudolf Juvan se je spominjal jubilejev, dvajset in tridesetletnih, spomnil se tudi socialne politike in drugih problemov. Delegatov je bilo čuda, tudi SDS je pozdravila po Zebalu to novorojeno življenje. Da, sam gospod Zebal je pozdravil delagate in jim želel uspeh in korajžo.
V konkurzu se firma spremeni, pa gre kupčija naprej. — Brez drugih nesreč, le prvih in drugih prednikov, prvih in drugih tajnikov so izvolili malo preveč. Da je gospod Juvan tudi v novi firmi tihi družabnik in prvi predsednik, se razume samo ob sebi.
In gospod Tavčar drugi, Joža Bohinjec pa prvi tajnik, kdo bi to še posebej omenjal. Nova Pravda bo izhajala dalje in prinašala Jutrove slike. Za plačilo dolgov pa se bodo pobotali z demokrati, kadar bo nanesla potreba. Narodni socialisti so se torej strokovno ujedinili, politično tudi. Prav in dobro so jo pogodili in prav so naredili. — Nova ideologija, novo hotenje bo prišlo v njihove glave. Celo to, da je bilo že v redu in prav, ko je Žerjav stresel enkrat Tavčarja za ušesa in poslal nepokorneža v Vukovar med izgnance in izobčence. Narodnost je z ustanovnim občnim zborom rešena, narod, ubogi narod pa bo še naprej trpel in krvavel.
Proletarski grobovi. Zvezo češkoslovaških Delavskih Telovadnih Jed-not v Pragi, matico naših D. T. E. »Svobode«, sta zadela sredi priprav na II. čsl. Delavsko Olimpijado dva nenadomestljiva udarca. 12. febr. tl. je umrla v starosti 47 let nje prva načelnica ženskih odsekov sodružica Zofija Hummelhansova in 20. febr. je preminul star tudi komaj 47 let načelnikov namestnik sodrug Fr. Kejz-lar. — Sodr. Hummelhansova, soproga staroste Zveze D. T. E. Č. s. Hum-melhansa, rodom iz Prage, se je posvetila vzgoji ženskih odsekov DTE, je vodila I. Delavsko Olimpijado v Pragi 1. 1921, vodila znane pohode članic DTE v Lipsko in Pariz in delovala zlasti mnogo v številnih izobraževalnih tečajih in vaditeljskih šolah DTE. — Sodrug Kejzlar pa tudi nam Slovencem ni neznan. On je pozdravil na II. Vsedelavskem zletu v Mariboru naše tam zbrano delavstvo in ga že tedaj vabil na letošnjo olimpijado. V Zvezi DTE je bil duša tehničnega odbora in njen podnačelnik. Bil je tudi blagajnik Nakupovalne zadruge DTJ v Pragi. Urejal je razne Zve- ! zine liste, bil član tehničnega odbora huceruske športne Internacionale, bil v Lipskem in Ziirichu, videli smo ga v Frankfurtu a. M. 1. 1925 — sploh nobene akcije DTJ ni bilo brez njegovega sodelovanja. — Zvezi DTJČ. izrekamo svoje najiskrenejše sožalje, sodruga pa bomo ohranili v najlepšem spominu.	C.	K.
Brezposelni — lenuhi. Da so brezposelni lenuhi, to trditev smo bili do sedaj vajeni slišati samo iz ust presitih trebuharjev. Da je pa mogoče to grdo žalitev naših brezposelnih slišati s strani »'delavskega socialističnega voditelja«, tega najbrže še ni bilo do sedaj pod božjim solncem, odkar svet obstoji. S to kurijoziteto v delavskem pokretu se lahko poba* hamo samo mi srečni slovenski delavci. Zgodilo se je namreč, da je Delavska zbornica tudi preteklo zimsko obdobje razdelila pri nji včlanjenim strokovnim organizacijam primerne vsote za podpore brezposelnim. Tako je bil določen tudi znesek 5000 Din »Naprejevim« K DZ odnosno njenim strokovnim sekcijam z istim namenom. Čez nekaj časa je menda zahtevala Del. zbornica, ali ne vem kateri urad, kakor od vseh drugih organizacij, tako tudi »Naprejeve« obračun, oziroma izkaz o uporabi de-
narja določenega za podpore brezposelnim. In kaj mislite, da je voditelj dotične organizacije rekel, da bo odgovoril dotičnemu uradu, ki je ta izkaz zahteval? Da njegova organizacija nima denarja za — lenuhe. Tako torej, vi številni brezposelni, zdaj pa veste, kaj ste. Ob priliki bo pa treba, da na ta kompliment tudi primerno odzdravite. Jaz sem že s tem, da sem te junake, ko sem iz njihovih ust to slišal, za vedno zapustil. — Bivši ber-notovec.
Olajšave pri plačilu davčnih zaostankov, Finančna delegacija objavlja, da je minister za finance z na-redbo 24. febr. tl., št. 22.474 dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz orejšnjih let sledeče olajšave. Ako zaostanek presega vsoto enoletnega j predpisa, mora davčni zavezanec v ; letu 1927 plačati eno četrtino vsega j davčnega zaostanka; ako znaša zaostanek nad tri četrtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v letu 1927 eno tretjino; ako je zaostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, se plača v tekočem letu polovica, ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v letu 1927. Primerja se zaostanek po stanju z dne 31. dec. 1926 in predpis za to leto. V smislu te odredbe odgodeni deli zaostankov do-spevajo v plačilo v terminih, ki ve-.ljajo za plačevanje tekočih davkov. j Le ako ves zaostanek ne presega ene četrtine enoletnega predpisa, ga mora davčni zavezanec celotno plačati takoj. V primerih očividne nevarnosti smejo davčni organi izjemno od teh določb izterjati takoj ves davčni zaostanek. Kar se pa tiče tekočih davkov in dospelih obrokov zaostankov pa je gospod minister z isto naredbo naročil, da naj se najenergičnejše iz? terjavajo in prepreči kopičenje novifi zaostankov.
Ljubljanski velesejem — uradno priznana razstava. Minister trgovine in industrije je priznal Vil. ljubU- ! vzorčni velesejem od 2. do 11. julija in II. pokrajinsko razstavo od 10. do 19. septembra kot uradno priznani izložbi. Zato imajo predmeti, razstavljeni na teh razstavah, pravico uživanja prvenstva v smislu §§ 90, 107 in 113 zakona o zaščiti industrijske svojine.
Sejem krzna se bo ponovno vršil dne 2 L t. m. na velesejmu v Ljub- ; ljani. Zadnji letošnji krznarski sejem meseca januarja je bil zelo u-goden in so oni lastniki kož divjih živali, ki so jih zaupali v prodajo Lovski zadrugi ali Velesejmu, svo- j je blago prodali povprečno za 100 D pri koži dražje kot sicer raznim prekupcem. Kdor ima še. kaj takega blaga, naj ga nemudoma pošlje v Ljubljano na velesejem. Za kupce ie poskrbljeno.
Podporno društvo železniških u-službencev v Ljubljani. Občni zbor z dne 27. februarja tl. je sklenil, da se od 1. aprila tl. poviša mesečna članarina aktivnim članom in po novem zakonu vpokojenim članom na 6 Din. Ostali vpokojenci plačujejo dosedanjo članarino 3.50 Din in imajo pra-vico do najvišje odpravnine. Glasoni sklepa se člani, ki niso plačevali 1 in 2 Din mesečno oproščeni plače' vanja članarine in dobe odpravnino po sledečem: Če so plačevali po 1 Difl dobe 1500 Din, ako pa po 2 Din, dobe 2000 Din. Po istem sklepu je dovoljC' no članom, ki plačujejo 3 Din, da zvi-šajo in doplačajo na 3.50 Din. Od' pravnina pa znaša mesto 2500 Di«1 tačas 4000 Din. Pisarna se nahaja na Friškovcu št. 3 v Ljubljani.
Amerika. V ponedeljek 14. tn»; ob pol 8. uri zvečer priredi prosvetn* odsek Del. zbornice v Ljubljani, v mestnem domu zanimivo predavanj®
o	današnji Ameriki. Predavanj® spremlja mnogo lepih, koloriranih skioptičnih slik.
Za tiskovni sklad so darovali: Kraj. org. Zagorje 100 Din: istotaTjj so na nedeljskem sestanku zbral* ; agilni sodrugi (>l) Din. Skupaj 160 !'•
Klerikalci streljajo krščanskim socialistom
v hrbet.
Mednarodni ženski dan.
Iz seje finan.-gospodarskega odseka mestne občine mariborske.
Seja del.-km. športne podzveze »Svobode«.
Sklicujem sejo del.-km. športne podzveze »Svobode« za soboto, dne 12. marca 1927 ob pol 8. uri zvečer v prostorih centralnega tajništva »Svobode« v »Delavskem domu« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Smernice za delavski šport v pomladni sezoni.
2. Akcija za nastop reprezentance delavskih športnih klubov Slovenije (odnosno tudi Zagreba) z reprezentanco inozemskih delav. klubov za casa vsedelavskega izleta v Ljubljani (Binkošti).__________Predsednik.
Ljubljanskim sodrugom.
Godbeni odsek Delavskega doma »bvoboda« v šiški priredi 3, aprila veliko delavsko tombolo v Ljubljani, na Kongresnem trgu, ob 3, pop. Ta-tmce za tomobolo se dobe v vseh tra-fr, * Podragi posetite tombolo, ker ahko zadenete: kot 1. dobitek naj-hcjso spalnico, kuhinjsko opravo, moško kolo, dobrorejen prašič od kg( najfinejše blago za obleko,
1	zaboj kave znamke »Proja«. Potem se 200 drugih dobitkov v vrednosti
10.000	Din.
Pomagajte nam, zgraditi Delavski zahtevajte povsod tablice za tombolo! Vsak sodrug in sodružica mora imeti tablico za prvo delavsko iavn0 tomobolo. 3, aprila vsi na tombolo »Svobode« Šiška.
Maribor.
L delavsko kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru vabi Svoje izvršujoče in podporne člane k v nedeljo, dne 13. marca ob pol 2. Popo., v društvenem lokalu »Zlata krona« (Holzknecht), Vetrinjska ulica- se vršečem občnem zboru. Moralka dolžnost vseh članov je, da se sigurno tega zbora udeleže. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Odbor.
Celle.
Cigu — migu. Vprašanje občinskega sveta postaja zagonetna reč, ki da misliti, da se merodajni krogi igrajo s to stvarjo »tululc«. Pretekli teden so časopisi poročali, da je nedelavni občinski svet razpuščen in »Slovenec« je celo vedel povedati, da ima gerent nalog v najkrajšem zakonitem reku razpisati volitve. Dejstvo pa je, da dekret o razpustu ni še priromal v Celje, pač pa je prirajžal odlok velikega župana, ki podaljšuje občinski provizorij do 31. marca. Ne vemo, ali je ta ponovni odlok izdal prejšnji, ali sedanji veliki župan, vsekakor bi Pa bilo interesantno vedeti za vzroke, ki so zabremzali že napovedani razpust občinskega sveta, ki že pol leta nič ne dela, Na magistratu leži cel kup važnih zadev, ki čakajo na rešitev, gospodom pa, ki v Beogradu vedrijo in oblačijo, se nič ne mudi odpraviti nezakonito stanje, ki vlada v celjski mestni hiši. Zato je nevolja davkoplačevalcev, ki je v očigled tega cigu—migu vsak dan večja, popolnoma upravičena. Naredite torej »ar je treba, da pride v mestni hiši do reda in delal
Krajevni medstrokovni odbor ima v torek, dne 15. tm. ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Jelen« na Kralja Petra cesti, važno sejo. Udeležba članov dolžnost.
Podružnica »Svobode« sklicuje za
v pondeljek 14. marca ob 7. uri zvečer redni občni zbor v gostilni pri »Jugoslovanu« v Gaberju. Člani ki so s članarino v zaostanku naj isto pred občnim zborom poravnajo.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 24. marca 1927, ob 8. uri zvečer, v Narodnem domu v Celju, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika lanskoletnega občnega zbora; 2. Poročilo društvenih funkcijonarjev; 3. volitev 10 članov odbora; 4. volitev 3 pregledovalcev računov; 5, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse svoje člane odbor.
Za kratek čas, Nad predavanjem »Svobode«, ki se je vršilo v »Celjskem domu« so bernotovci, ne vem |*ai bi jim rekel, »proglasili« bojkot. Ker pa je na pjih strani vendar še par Pametnih ljudi, ki so se predavanja
udeležili, so proti tem »uvedli« preiskavo. Ne vemo sicer, kako je »čeka« funkcionirala, vendar smo mnenja, da so sodrugi, ki so prišli pred preki sod, postali še bolj pametni.
Izjava enkrat za vselej. Celjski »Naprejevski« kolovodje so začeli uganjati proti meni zahrbtno gonjo — prav po istem znanem vzoru, s katerim so napadli in še napadajo mnoge sodruge — s hudobnim namenom, mi na ta ali oni način kakorkoli škoditi. Posebno jim je v želodcu moja služba in delovanje pri borzi dela, o čemur se razpihujejo v »Napreju«. Izjavljam, da se ne bojim kar se tega tiče, prav nobene kritike, da ne bom pa dajal pisarenju v omenjenem listu proti meni niti toliko važnosti, kolikor se daje pocestni figi in to še posebno vse dotlej, dokler se junaki »načela javnosti« pod njihove pamflete ne podpišejo. Glede mojega po-ročevanja v »Delavsko politiko«, ki jim je tako neljubo, pa ta-le odgovor: Le nergajte, oslovski glas ne sega do nebes!	V.	Komavli.
Studenci pr! nnrlbom.
Občni zbor kraj, org. SSJ Studenci. Na članskem zborovanju dne 5. marca je bilo sklenjeno, da se bo dne 12. marca tl. ob pol 8. uri zvečer vršil v klubovih prostorih gostilne Majhenič 20. občni zbor krajevne organizacije SSJ v Studencih. Dnevni red je sledeči: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev za občni zbor. 2. Poročilo predsednika, blagajnika, zapisnikarja in kontrole. 3. Volitev novega odbora. 4. Poročilo o političnem položaju. 5. Raznoterosti. —- Vabimo vse sodruge in sodružice, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleže. — Kraj. odbor SSJ.
DTE »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 13. marca ob pol 3. uri pop. slavnostno preselitev iz dosedanjih. društvenih prostorov pri Majheniču, v lastno zgradbo in vabi vsa delavska društva, vse sodruge in sodružice, da temu slavju prisostvujejo. — Odbor.
Podružnica DTE »Svoboda«' Studenci pri Mariboru ima dne 14, in 15. maja tl. slavno otvoritev prvega Telovadnega Doma v Jugoslaviji, v to svrho^ prosimo vsa društva in posameznike, kateri so prejeli od nas okrožnice z sliko, da nam v najkrajšem času blagovolijo naznaniti, radi izdelave programa, ako se udeležijo, kaj bodo peli in telovadili dne 14. in 15. maja in obenem naročijo spominske žeblje.
Škofjo vos pri Celja,
V naši občini je prebivalstvo večinoma ubožno, ter se preživlja z delom po tovarnah in raznih podjetjih. Kot delavci smo organizirani v socialistični stranki Jugoslavije, kar se pa tukajšnjim klerikalnim mogočnežem ne dopade, kateri smatrajo našo stranko za nepotrebno, kot se je izrazil neki zagrizen klerikalec. Delavci! kako nam je potrebna krepka organizacija se vidi baš iz delovanja občinskega odbora tukajšnje občine, v katerem imajo odločujočo besedo klerikalci. Ako je siromašni delavec na stara leta onemogel, ter postane za delo nesposoben in prosi občino za podporo, dobi jo pa le po večkratni prošnji, na mesec 12.5 Din. Seveda so tudi izjeme, toda to je druga stvar, ki jo bomo še pojasnili. Sploh vladajo, odkar imajo odločilno besedo v občinskem odboru klerikalci, v občini neznosne razmere. Niti svojih nameščencev — občinskih —, kateri so znani vsled svoje marljivosti, ne plačujejo času primerno. Tako ima obč. sluga — čujte in strmite — 500 Din mesečne plače! Skoro ni kraja, kjer bi bili klerikalci tako nasilni kot pri nas. Posebno se odlikuje po milosti 'Samostojnežev« neki bivši župan ter njegov »adjutant«, katerima je naša stranka trn v peti. Ker vidita, da je ju stvo sito slabega gospodarstva, er jih zapušča (pri zadnjih volitvah so izgubili 130 glasov), se na vse načine trudijo, da bi slabo gospodarstvo naprtila drugim strankam. Gospoda, nikar se ne trudita, nič ne pomaga, ljudstvo vas dobro pozna in pozna vaše delovanje v praksi. Glede slabega gospodarstva v občini, radi ka-
terega občani obsojajo klerikalce, stavimo omenjenima gospodoma sledeča vprašanja: 1. Kdo je denunciral občinskega odbornika, pristaša soci-jalistične stranke, ker se je slednji pri občinski seji nekoliko nerodno izrazil, da se ima slednji zagovarjati pred sodiščem? 2. Kdo je kriv, da je »Krajni šolski svet v Vojniku«, kjer ima večino klerikalna stranka, predloži občini Škofjavas zadnji dve leti skoro za 100°/«, višji šolski proračun, kot »Krajni šolski svet v Ljubečni pri istih razredih, kjer so klerikalci v manjšini; čeprav se niso na nobeni šoli vršila znatnejša popravila? 3. Kdo je kriv, da smo v letu 1926 dobili od cerkveno konk. odbora pozdrav v obliki poštnih položnic z tako visokimi številkami, da kar je revnejših slojev, ni zmoglo te svote, ter bo ra-ditega hodil birič okrog njihovega doma? 4. Gospoda, bivšega župana, pa vljudno vprašamo zakaj ni uporabil denarja določenega pri občinskem proračunu za popravilo in vzdrževanje občinskih cest, za kar je bil namenjen in so ga tudi davkoplačevalci plačevali, čeprav je videl, da občani vozijo do kolena po blatu, ob koncu leta se je pa hvalil, češ, toliko sem prihranil za občino! Posledice se vidijo sedaj, ko ne more nikdo več voziti po obč. cestah. Na ta vprašanja vam zatiran delavec in kmet odgovori pri prihodnjih volitvah s kroglji-co v roki, ko Vam bo zaklical: Dosti je vsega dela, mi se zavedamo kam spadamo, ako hočete še v bodoče tako gospodariti, kot doslej, potem pobirajte občinske doklade samo od klerikalcev. Delavec in kmet bo vrgel svojo kroglico naravnost v socialistično skrinjico. — Več zavednih delavcev.
Kronj.
Koncem meseca februarja smo pri nas poleg številnih vabil na razne nepotrebne pustne veselice itneli tudi priliko čitati vabilo na javni shod, ki ga je sklicalo društvo drž. uslužbencev z dnevnim redom: stanovanjsko vprašanje. Referent na tem' shodu, g. ravnatelj Kočnik, je takoj uvodoma omenil, da bo s 1. novembrom t. 1. potekla veljavnost sedanje zaščite najemnikov. Kot posledico tega imamo v Kranju baje pričakovati, da bo približno 10 najemnikov na cesti, ker toliko stanovanj je potrebnih v Kranju. Temu bi pa mi odločno oporekali. G. ravnatelj namreč ne pozna strašnih stanovanjskih razmer delavskega sloja. Tudi v Kranju stanujejo delavske družine, stisnjene v luknjah, po kleteh in podobno, kar v nobenem slučaju ne more veljati kot človeško stanovanje. Radi tega je že danes v Kranju treba najmanj 50 stanovanj.
Kot odpomoč stanovanjski mi-zeriji je referent navedel potrebo zidanja stanovanjskih hiš. Toda kdo naj bi zidal? Država ne bo. Zidala naj bi torej občina. G. ravnatelj je pa omenil, da občina iz tekočih dohodkov ne rnore zidati in s posojilom pa da je za občino težavna stvar. Pa končno, če bi mestna občina sezidala hišo z 10—15 stanovanji, bi bilo to za Kranj neprilično, češ, ljudje niso pri nas še navajeni skupno stanovati! . . . Zatorqj, ne preostane drugega, kakor seči po samopomoči in upostaviti stavbno zadrugo, kakor so jih upostavili v Ljubljani, in katero naj bi mestna občina izdatno podprla. Navzoči občinski odborniki so bili tudi pozvani, da izjavijo, v koliko je mestna občina pripravljena zadrugo podpreti. Občin, odbornika dr. Šemrou in pa dr. Sabothy sta izjavila, da je mestni občinski svet svojčas sklenil sezidati eno hišo z 10 do 15 sta-^ novanji. Ta predlog da je pa gradbeni in finančni odsek zavrnil z motivacijo, da taka stanovanjska kasarna za Kranj ne bi bila pripravna, ker ljudje niso vajeni stanovati po več družin skupaj, ki sc včasih prepirajo in bi nazadnje mestna občina morala nastaviti v taki občinski stanovanjski hiši še kakega stražnika, ki naj bi pazil na mir in red itd. Tudi finančne težave so navedli gospodje iz teh dveh odsekov kot izgovor. Pa občinski mestni svet
vseeno skrbi za brezstanovalce. Kupuje stavbni prostor, ki ga bo po primerni ceni prepustil snujoči se zadrugi. Vrh tega je mestna občiua pripravljena prevzeti jamstvo pri Mestni hranilnici za eventuelno posojilo zadrugi, izvesti hoče tudi kanalizacijo in napeljati razsvetljavo ter vodovod.
Tako so torej gospodje gruntall med seboj, kako bi se na najcenejši način rešili stanovanjske kalamitete, ki bo tudi Kranj zadela z ukinitvijo stanovanjske zaščite. Več kot gotovo je, da mi delavci pozdravljamo vsako zadružno misel in pa tudi u-stanavljajočo se gradbeno zadrugo v Kranju. Eno pa moramo vseeno ob priliki kranjske zadružne stanovanjske akcije povdariti. S tem, da mestna občina vsestransko podpre zadrugo, ni še absolutno zadostila v stanovanjskem vprašnju svoji nalogi. Poleg sezidane stanovanjske kolonije (10—15 hišic) je še nujno treba, da mestna občina še obnovi že anulirani dotični' sklep mestnega sveta ter sezida svojčas projektirano stanovanjsko hišo. Da to ni mogoče, ne drži. Poleg različnih stavbnih zadrug v Ljubljani je zidala tudi mestna občina ljubljanska in bo še zidala. Vsekakor je boljše, da se napravi taka investicija potom amor-tizačnega posojila, kakor pa da bi mesto Kranj ostalo ob priliki rešitve tako eminentno važne socialne zadeve popolnoma pasivno. Pa tudi tekoča sredstva za zidavo stanovanj je mogoče dobiti. Za recept naj služi dunajska občina, ki zida stanovanjske hiše s 400—1500 stanovanji in je našla za to kritje. Naš tozadevni nasvet je, da naj se- za tak izdatek vzame tam, kjer je ma-goče vzeti, t. j. pri imovitih. Da bi pa ubogi izmozgani javni in državni uslužbenec, delavec in obrtnik vso težo rešitve stanovanjskega vprašanja vzel na svoje šibke rame, to vendar ne gre. Takim namenom ne more služiti niti zadružništvo. Samo ob sebi razumljivo je, da odpade ona famozna trditev, češ da ljudje niso vajeni stanovati v večjih stanovanjskih hišah. Niso vajeni toliko časa, dokler jih ni. In končno, mesto Kranj se nahaja v sredi civiliziranega sveta in njegovi prebivalci niso nobeni divjaki. Ljudje niso bili svoj čas vajeni ne železnic, ne aeropla-nov, ne elektrike in radija itd., pa so se vendar radi privadili. Mi torej upravičeno upamo, da se bodo najemniki v Kranju celo hitro ako-modirali tudi v večji stanovanjski hiši.«Da hoče mestni svet iti na roko z upeljavo vodovoda, razsvetljave, napravo kanalizacije, ne zadostuje. Ali ni to itak že dolžnost vsakega občinskega odbora, da tozadevno skrbi v občini? Sicer pa, zakaj naj bi bil mestni svet tukaj, če se ne bi poleg tekočih upravnih poslov hotel lotiti tudi drugih takih in podobnih socialnih nalog?
Zagorje oh Savi.
Tukajšnja podružnica »Svobode« je imela 6. marca tl. v Zadružni dvorani na Lokah ob 3. uri popoldan svoj 7. redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor:	Pred-
sednik Krečan Joško, namest. Jerin Leopold, tajnik Kovač Franc, namest. Kovač Franc mlaj., blagajnik Priman Ferdo, namest. Šteren Viki, podbla-gajnik Guzaj Adolf. Odborniki: Pric Avgust, Arh Jurij, Vozelj Alojz, Re-gamin Rudi; pregledniki: Rakar Leon, Ule Anton; knjižničarji: Ule Anton, Mrvek Minka. Gospodar Medvešek Josip. Ob enem se tudi zahvaljujemo sodr. Arhu za njegov poučni referat, ki ga je napravil na občnem zboru o naši kulturni organizaciji. Tukajšnji dramski odsek »Svobode« gostuje v nedeljo^ 13. marca tl. v Hrastniku v dvorani gosp. Logarja z igro »Moč uniforme«. Pevske točke spremlja godbeni orkester pod vodstvom gosp. Ravnikarja. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Lesce.
Podruž, Saveza Metalskih Radni-ka Jugoslavije v Lescah se obrača na vse strokovne podružnice, politične, kulturne in gospodarske organizacije, kakor tudi na sodruge in sodruži-
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 21.
1 GASPARI & FANINGER. MARIBOR
! TOVARNA TRIKOTAŽE IN PERILA. — TELEFON INTERURB. 308
ce, prijatelje in prijateljice, da jej pomagajo z dobrohotnimi prispevki zgraditi Delavsko kmetski dom v Lescah. Cenjeni sodrugi in sodružice! Delavsko gibanje pri nas se je le prepočasi razvijalo, nezavednih delavcev in kmetov je bilo tukaj dosti in preveč, zato so bili tudi hudo izrabljeni od raznih venjetačev in od trgovcev, tako od domačih, kakor tudi od tujih. Končno smo začeli tudi pri nas pridno delati za delavsko kmetski pokret, in baš to razne meščanske stranke zelo boli. Ustanovili smo svoje organizacije in podružnico kulturne organizacije »Svobode«, kar pa nasprotnikom noče v dlavo, da moreta priprosti delavec in kmet pristopiti k takim organizacijam in nam zato delajo vse mogoče težave. Olajšal bi nam pa zlasti delo lastni strokovni dom, zato smo se odločili, da gremo na delo za zgradbo svojega lastnega Doma, da imamo potem mir in nismo več odvisni od drugih. In obdržimo si mladino, ki sedaj pohaja v razne meščanske stranke, in vsi se bodo bolje zanimali za socialistično delavski in kmetski pokret. Kakor vidimo, nam je to zelo potrebno. Na vsak način je naša naloga, mladino vzgojiti, da pridemo k cilju, do katerega vsi stremimo. Našim delavcem in kmetom pa polagamo na srce, da nas pridno podpirajo, da bomo storili vse, kar je v naših močeh za naše gibanje in za novi proletarski rod. Istotako je pa potrebno, da nas podpirajo tudi somišljeniki iz cele Slovenije. Obenem naznanjam, da naj vsak kmet in delavec svoje življenske potrebščine kupuje v delavskih zadrugah, ker je to naša dolžnost, da podpiramo naše. Odkar smo ustanovili konzumno društvo v Lescah, pa se je marsikdo jezil, kar je pa naravno. Vendar se nam pa zdi, da so naši delavci in kmetje večinoma pozabili na svoj konzum in kupujejo zopet pri najhujših delavskih in | kmetskih sovražnikih in izkoriščevalcih, mesto da bi še naprej podpirali svojo lastno zadrugo. Zato opozarjam vse zadružnike, kakor kmete in delavce, naj se bolj zanimajo za svojo lastno zadrugo in korist.
Kropo.
Podružnica Del. tel. in kult. zveze »Svoboda« v Kropi ima v nedeljo, 20. marca 1927, ob 2. uri pop., v društvenih prostorih svoj I. redni letni občni zbor, s sledečim dnevnim redom: L Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter kontrole. 2, Poročilo enot. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — Radi važnosti tega občnega zbora je dolžnost vseh članov, da se istega gotovo in točno udeleže. Opozarjamo člane na člen 19. društvenih pravil, kateri se glasi: »Glasovalno pravico imajo le člani, kateri so plačali članarino zadnjega meseca pred občnim zborom«.
Velenje-
Letošnja krajevna skupščina zdrur ženik bratovskih skladpjc v Velenju se je vršila v nedeljo 27. febr. 19?7 in je bila zelp zanimiva. Posebno pri 3. točki, poročilo o letnem poslovanju jn odobrenju računskega zaključka za leto 192£. Pri tem se je vršila najhujša debata glede Zabukovške
bolniške blagajne, ki ima od lanske jeseni to smolo, da dela s precejšno izgubo, dočim dela velenjska s precejšnjim dobičkom. Tu se je večina velenjskih delegatov postavilo na preodločno stališče, da se mora Zabukovca ločit od velenjske bratovske skladnice, in začeti s svojim lastnim gospodarstvom in da je vsega tega krivo delavstvo samo in pa tamkajšnji zdravnik dr. Jošt v Žalcu! Ne bom ravno trdil, da sta delavstvo, odnosno zdravnik kot taka čisto nedolžna, v glavnem pa tiči po mojem mnenju vzrok v rudniški upravi sami, ki zelo malo gleda na higijeno, ali pa čisto nič. Rdnik obstoja že nad 70 let, 13 let je že pod državno upravo, pa še do danes nima rudnik vodovoda, še manj pa kopalnico, tako da morajo nekateri rudarji hoditi nad dve uri daleč umazani in mokri do doma; doma se pa tudi ne morejo skopat tako, kot bi bilo treba. In zraven so kriva tudi slaba stanovanja. Tu tiči glavni vzrok in tega se v Velenju ni dosti upoštevalo. Zraven tega se imamo še zahvaliti nekemu krščanskemu social-cu, ki je zahteval od rudarkega glavarstva v Ljubljani, naj se Zabukovca loči od velenjske skladnice in še to z ne vem kakšnimi podpisi dveh delegatov, ki sta pred celo skupščino izjavila, da dotičnega akta nista podpisala. Temu gospodu je vse eno, plačuje delavstvo 35 ali 55 Din mesečnih prispevkov, samo da bi bila krava bliže. Zatorej Vas poživljam rudarji, obračunajte z ljudmi, ki Vam obetajo par dinarjev podpore, na drugi strani nam pa gredo tisoči rakom žvižgat! in vrnite se zopet na pot po kateri ste hodili pred leti, to je v socialistično stranko Jugoslavije in pa v strokovno Zvezo rudarjev Jugoslavije. — Rudar.
Bistrica ob Dravi.
Malo kdiij imamo priložnost, da čitamo kaj s tega kraja. Najprej moram omeniti, da imamo pri nas nekaj tovarn, v katerih pa vlada tak nered, da je človeka sram, gledati takšno brezpravnost.
Najprej bi omenil »Parno žago« g. Drag. Kobi. Tu se dela dnevno 10 ur. Kar se tiče plačevanja nadur, seveda g. Kobi sploh noče nič slišati in vedeti. Kar se pa tiče obratpe-ga zaupnika, pa sploh nima nihče pojma, za kaj naj bo in kako, ker tukajšni delavec sploh ne ve, da je tudi on človek, da tudi njemu dobro dene več prostega časa in da so tukaj zakoni v njegovo zaščito; on ne premisli, kako po ceni prodaja svojo edino imetje, svojo delovno moč, da delodajalec na njegov račun brezskrbno živi, on, delavec, pa strada in propada.
Druga je »Lesna industrija« g. Mirka Gorišek iz Ruš. Ta g. Gorišek je v okolici vsem znana oseba, posebno zaradi svoje velike narodnosti; njegovo geslo je: »vse za narodnost, vse za narod«, a njegovi delavci stradajo kruha. Zakaj? Zato, ker se narodna ljubezen njihovega delodajalca ustavi pred vrati njegove lastne tovarne. G. Gorišek je že pozabil, da njegovi delavci delajo mesec za mesecem dnevno samo 7 ur. Kar se pa plače Uče, me je skoraj sram, da bi to omenil.
Urna mezda je 3 do 4 Din, v 7. urah 21 do 28 Din! S tem naj delavec preživi pet- do osemčlansko družino! Pa to še ni vse. Še več se godi, o čemur pa g. Gorišek ni poučen. Tu se delavec takoj brez vsake odpovedi odpusti in sicer kar sredi dneva. Vzroki so čisto enostavni. Če delavec g. mojstru ni všeč, ajde, in je že zunaj! In če slučajno kaj reče o hrani pri g. mojstru, pa je v soboto brez pardona na cesti.
Potem imamo še »Tovarno bučnega olja«, g. barona Rosmanita, Pa tudi tukaj ne. poznajo 8urnika. Dnevno se dela 10 do 12 ur. Največ in skoraj vse delo se opravi s kaznjenci, ki se dobe bolj po ceni in delajo v senci bajonetov, ki baronom in grofom od nekdaj zelo u-gaiaio.
Mi delavci te okolice imamo samo še eno upanje, in to je: upanje v Delavsko zbornico. Zato se obračamo do naše edine zaščitnice Delavske zbornice, da nas reši našega bednega položaja. Prosimo Delavsko zbornico, da intervenira glede osemurnika pri tukajšnjih podjetjih, da bo vsaj v tem vladal red. — Za danes dovolj. Prihodjič več.
Prizadeti delavci.
Rute.
Občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije se vrši dne 13. tm. ob 3. uri popoldan v gostilni Erhatič z običajnim dnevnim redom. Delavci iz tovarne za dušik, udeležite se občnega zbora polnoštevilno.
Kultura.
O Zofki Kveder-Demetrovičevi,
znani slovenski pisateljici, ki je svoj čas tudi v našem delavskem pokretu s peresom aktivno delovala, in ki je pretečeni mesec umrla v Zagrebu, je napisala v graški »Arbeiterwille« od 27. febr. njena dolgoletna, osebna prijateljica, pisateljica in socialistka, Marta Tausk, prekrasen nekrolog vreden, da se uvrsti nekoč v zbirko študij o Zofkinem življenju, kadar se bodo nameravala izdati njena zbrana dela, kar bi bilo potrebno. Članek ima tale značilen konec: »Katera je prava Zofka? Ona mlada, življenjapolna,
silna upornica proti cerkvi in meščanstvu? Ali ta, utrujena od preganjanj, trpeča ob mentaliteti in pogledih ravno istega meščanstva, že od njega odvisna žena, ki je zgubila zaupanje v samo sebe, ker ni smela pri teh, ki poprej za njo niso nič pomenili, sedaj kaj več veljati. Ta, ki je iskala pribežališča pri nadnaravnih silah, ko so jo lastne moči zapuščale? Ali je imela res samo eno dušo? Samo to vem: duša katero sem jaz v nji poznala in jo ljubila, katere ljubezen in prijateljstvo, ter prisrčno in globoko razumevanje sem uživala, je bi# velika in prekrasna duša. Po mnogih ranah in brazgotinah ne bo nobeno telo lepše, tako tudi duša ne. A človeka, ki smo ga enkrat popolnoma spoznali in vzljubili, tega bomo ljubili tudi z ranami in brazgotinami. In ljubiti človeka se pravi, ga popolnoma razumeti in sprejeti kakršen je, z njegovimi slabostmi in zmotami vred. Odpuščanje je že neko moralno povišanje samega sebe. Le ljubezen je pravična. Zofka Kvedrova! Ti ostaneš nepozabljena, ožarjena z mladostjo in ovekovečano z lepoto v srcih vseh, ki so te ljubili, ki bodo tvoj spomin prenesli na one, ki pridejo za nami. Ljubezen je nesmrtna.«
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od sobote, dne 12. do vključno torka, dne 15. marca se psedvaja izborni Dunajski šlager: »Grof in Bala' rina« (v gostilni pri »Belem volu«)-Veseloigra v 6. činih, polna tipičnega dunajskega humorja. Igra, katera se igra na Dunaju in v kateri imajo glavno besedo po celem svetu tako dobro poznane in takozvane »Wiener Naschmarktfrauen«.
Ceneje kod pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrst. manufaktumo blago pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17
Proda feotro-Ski voziček
po jako nizki ceni. Poizve se: Maribor, Koroščeva 34/1
r.
ni BTni~iirm~— i a htiitii —— n m i ji 4 t\ 1 m 11 —
KLOBUKE. ŽEPIČE. OBLEKE.
perilo, fevlje, dežne plaife, dežnike, palice, nogavice i. t. d. kupite najceneJSe in najbolj*« pri
I Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2.
--------—.....v^~mmiMn mi
vrtne
Valno sa vrtnarja in
poaaatnikal
VsJed VpvUttve nekaterih jurce) oiie tol« prodajamo aadna drevesca, -	*-*-	1	Jcta	stare)!
„ kakor je pa« kvail-tata, od 8 do 12 Pio. prodano po naai lj. Mri. N* lamudb« prjl9Jnp.il In preskrbite al spomladi cena aadna drevesca.
JIT" Klanji ii tntni, I.11.L, Mirilu
■la
jabolka in č.inje (2-J Jeta prevesca staneji
Mn...a.u..H.M.anMa«aaaWpaaaw«aaamaaaann
Hodnejrgovine Anton Pal
MT?TboTr^^l*?«^TlIlnTrn?n,?!^ul>?
Nogavica, rokavice, »r»jca, kravale, čipka, gumbi in vse v to stroko apadajoče blago
PatrabflJit* c« krolate in šiviljo I
MMMMMiHHniinMiHNnnNiimnaiHNHMiii
Najmodernejše sezonske toalete, veselične in družabne obleke itd. izdeluje po najnovejših modnih predlogah Pariza In Dunaja po prav nizkih cenah Fazona (za plašče Din 250-300, za kostume Din 250-300, za obleke Din 150-250
Damski modni »slon
MM Mriuter. Maribor, Kralja Petra trg 1/1.
=Tl
r
Naznanilo otvoritve.
n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem 1927
MODNI SALON ZA DAME
Na podlagi svoje dolgoletne prakse v najboljših inozem-skik modnih ateljejih sem v prijetnem položaju, da lahko postrežem cenjenim damam za najmodernejšo izdelavo kostumov, plalčov, promanadsilh la valar-nlh loala* I« vaah v (o stroke spati, oblak. Sprejemani obleke tudi za moderniziranje in prekrojenje« Prizadeval sl bom, da ccnj. damam v vsakem oziru ustK' iem ter se priporočam za obilna naročila.
Franjo Zldarlf, modni salon zn dame 1
Maribor, Stolna ulici S.
Jiikar; Ljudska tiskarna d. d. V Maribora, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru
pokrajinsko
načelstva
za Slovenijo
in urejuje Viktor
Maribora