Neodvisen ^sllilceii Msf 23 številka» esrotoiKa tishu: — ■-Öato teto . . K12 m-v* v** X , ■ &‘—!. Oktrjvtete . . . 3-— . Jspšiei Avstrtf* j —— ’•/ C^o leto ..- . n 15 — ■'&®8aisvezR$ SfevSlls« — 20 vinarjev. -- SJreetniätvwän upraib^vo rMaribor Koroška M!e,a. E. 'JeleSejrr št. 1J3. Peea»«»fe ftfrwflha etaae 38 ?« Mar; bor, i § 21. marca 1919, LetsUi XI. In«erai5 ali oznanile se računajo po 40 vm. ođ 6 redne petitvrste: pri • večkratnih oznanilih velik popust. — „Šžraža“ izhaja v ponedeljek in petek popoldne. Rokopisi se ne »f$8B^«^aSBSSBSI!S9^ *a «torimsko ljudstvo, j Si ©irosmih otvoritev Narodnega predstavništva Prestolna beseda regenta Aleksandra« Beograd, 16. marca. Dolgo pred začetkom : seje, katera s» j© otvorila po 10. itak 86 i« zbrala jmed poslopjem predstavništva tja do stanovanja, regenta veli k a množica, M je pričakovala prihod regenta v parlament. Že pred 10. uro j© odkorakal Se svoje vojaSmce 2. pešpot k oddelkom strojnic in godbo na konjih! in se postavil v špalir ©d kolodvora surovi sili. ali lokavbsti svetovnih imperijev Rima m Bizanca, / Dunaja in Slanjbuia, pa nikdar ,ne duševno zlomljeni, smo vedno čuvali sveta nasledstva šaših pradedov. Na tej podlagi! enotnega pokole-nja smo stoletja preživeli v težkih zgodovinskih od -noš&jih, pod raznovrstnimi vplivi, in razvijali, ka -kor smo kdaj in kje mogli, svoje skupne ali svoje posebne osebnosti, vedno dobro pamteč in znajoč, da sme bratje, da smo eno. A ko je nastal srečni dan, da je- Moja junaška vojska, po Svojem sestavu že tedaj izražajoča narodno jedinstvo, s sijajnimi armadami naših zaveznikov premagala sovražnike in da je na krvavem svetovnem bojišču zasijala tudi nam v polnem sijaju zgodovinska pravica, tedaj se je , kakor.orjak, vzdignil od 'Alp do Balkana narod s 3 imeni, a ene želje, ene misli, ene volje. Z zadovoljstvom in hvaležnostjo so spominjam tolmačev tevvolje in izvršileev tega čina; odposlanstva Narodnega veča ih odločbe vojvodske narodne skupščine Srbije m velike narodne skupščine kraljevih® Grnegore. Njihim odločbam ih Mojemu via -darsMemu pozivu .30 se pridružili z neizmerno radostjo: Sarajevo in Belgrad, Zagreb in Novisad. Ljubi j an&in Getinje in Skoplje. Pa še bolj kakor navedena radost sta našo slogo dokazali mir in dostojanstvo prebivalstva ves Čas, odkar je nad njim zasijala svoboda, do današnjega dne. Tako je tudi bilo poinebno» tudi ako je naš na-.rod imel in še ima prenašati težke preizkušnje, ker mu na več mestih komaj od sovražnika osvobojeni narodni teritorij drži drug tujec. Ko bi bilo druga če, pokazali bi se manj dostojne ondi 'dragocenih žrtev* prinešenih na Oltar osvobojen j a in ujedinjenja.. Misel, na te svete žrtve naj tudi nas in pa naše j potomce spremlja pri vsakem dein, opominjajoč nas, (ia nikdar ne krenimo s pravega pota. , Veki bodo prešli, ne da bi se mi mogli oddolžiti onim armadam naših junakov in mučenikov, ki so padli za obrambo domovine in ustvarjenj© njene velike misli-. Bile so io velike ;in drage žrtve. Hvala In slava vsem, znanim in neznanim, ki so nasuli s svojimi svetimi grobovi gore in doline naše, morske globine in svetovna bojišča! öni öö9o učili tuiji naše najpoznejše potomce, kako naj se služi domovini in kako se preta ka veliko življenje v spominu ljudstva. ’Sporedno s spominom nanje je v Mojem srcu vrezan spomin zahvale vojskovodjem, častnikom in 'vojakom vse zavezniške sile na suhem in na morju, na našem iztoku, ki so s toliko požrtvovalnostjo prenašali vse napore, dokler niso skupno z nami vrnili ugroženo našo ia svojo svobodo. . Slava tudi nepreglednim armadam njihovih vojnih zaveznikov,, velikim braniteljem človeštva pravice in svobode, ki so Človeštvu ohranili ugrožene pravice neodvisnega življenja! ti ; / ; . • . Hvala vsem zavezniškim vladam in narodom-, ki so viteški z nami stopili v to gigantsko borbo, in v njej bili zmagovalci! ' . ul,*, .. Upravičeno se nadejam, da bodo zavezniki isto sierb, ki so jo stalno izkazovali Moji hrabri vojski, pokazali tudi pri svojih odločitvah na mirovnem kongresu narodu in zemlji, ki sta to vojsko odgojila tako, Kakor se je pokazala. Ona ista neomahljiva vernost, ki nas je odlikovala v drugih izkušnjah in ni dopustila, da nas obvlada bridki dyom in ledena brezupnost, more biti vsem jamstvo, da bo v svojih pravičnih zahtevah zadovoljeno kraljestvo Srbov in Hrvatov in Slpveneev na evropskem vzhodu vedno veren čuvar interesov in načel pravičnosti nr svobode, ki so tako sveti velikim dušam zavezniških narodov, Tudi ako smo po ujedinjenju mati proti veličini naših velikih zaveznikov* verujemo, da se ne bo po tem odmerjala velikost'naših pravic» V tej veri se upravičeno nadejamo, da se nam ne bo vsililo, kar je pomotoma ali pod pritiskom prošlosti odločevalo o nas, toda brez nas* . Mi ne zahtevamo nikakih žrtev od' nikogar — mi zahtevamo edinole ono, kar prinese dobrega ne samo nam, ampak tudi predstaviteljem zaveznikov 0-koli nas,- kar bo kakor nam, tako tudi vsakemu drugemu prihranilo mnogo nevolje in bodočim pokolen --jem mnoge izkušnje. Nadejamo se, da se bodo naši plemeniti zavezniki proti nam dali voditi samo le ođ načel, M so jih oni za Kongresne odločitve sami v -naprej predpisali in proglasili. Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni prav, ker ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo zjäres tuje. Mi hočemo, da se našim bratom in 'drugim prebiralcem, 'ki žive skupno z njimi v našem narodnem domu, dopusti, da sami svobodno odločajo o svoji usodi; Gospodje'narodni predstavniki! Nadejam se, da bo tudi Narodno predstavništvo doprineslo, da se bo vprašanje naše narodne bodočnosti na velikem kongresu razpravljalo na korist naše pravične stvari* Mnoge in težke naloge stojijo pred Vami. Bi -dočnost pričakuje od Vao, da opiezno, loda brez :-o viačevanja, pripravljate najpetiebn 1 ši dele miš© • ve državne stavbe. Sedanjost z nestrpljivostjo uk ! na Vas, da izločite težke rane, Id jih je sovrcži.-’. zadal, da začnete kar najpoprej in brez odloga- P gati starodavne okove, katere tuji sistem pri nas' vzdržuje. Nadejam se, da boste v parlamentu soglasno z Mojo vlado složno in odločno pre/Gada-i veliko težkoče, ki so se nam stavile na pot ravno ob vstopu v našo novo državno in -narodno življenje. Nadejam se, da bo imelo tudi v tem-popletin Vaše delo velik pomen, posebno če bo obilne v poslovanju, ki je do sedaj Čakalo na tako Narodno predstavništvo. Posebno povdarjam nujnost potrebe, da se naš kmetovalec po tisočletnem težkem življenju osvobodi vezi,- ki ga Še sedaj drže v odvisnosti od lastnika zemlje, katero obdeluje, in da postane gospodar grude, Katero napaja s svojim znojem. Bratstvo, ki nas spaja vse, družabna pravičnost, ki nas mora voditi, in veliki državni interesi, za katere se moramo brigati, zahtevajo, da se ta odločitev ne odlaga.. Ravnotako, kakor je v kraljevini Srbiji kmet svoboden in gospodarsko neodvisen, tem odnošajem primerno razvil LISTEK. Družba st. Mohorja. ' Družba sv. Mohorja v Celovcu je ,ravnoEar za-ela razpošiljati družbene knjige za leto 1918. Cacj. djo prejmejo letos naslednji književni dar: 1., Koledar za leto 1919. % V boj za temelje krščanske vere 1 3. Brstje iz vrta slovenskega pesništva» 4. Kako Si ohranimo ljubo zdravje. 5. Slovenske Večernice, 72. zvezek. Družba se bo potrudila, da častiti udje prej-lejo knjige kolikor mogoče hitro in sicer večinoma s ošto, ker je vsled sedanjin prometnih razmer težko azpoši&ti knjige po železnici. Letošnje knjige se bodo razposlale p© sledečem e3u: ■ ■- - .. * : 1. Krška škofija. 2. Razni kraji., 3. Goriška nadškofija. 4. Tržaško-koprska Škoiija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljansta škofija. * Knjig za goriško nadškofijo, za tržaŠko-foprs- j žkdijo, deloma za ljubljansko Škofijo iv Vipavsko dekanijo In na Notranjsko) ter deloma za razne kraji« sedaj enkrat ne moremo razposlati niti po poŠti-in niti .po železnici, ker je ves promet v te kraje pretrgan . Kc kor hitro se prometni položaj: zboljša, borio udom Mohorjanom v teh krajih knjige takoj poslali« Vsak družbenik naj prejme svoje knjige y tisti župniji, v kateri se je vpisaL like: Na poznejše izpremembe stanovališča se pri toft številu družbenikov ni moglo ozirati. Vsaki pošiljat vi so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnjo leto in sicer vedno v zavoju z-najpižjo številko. Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino i. t. O.), katere ,so imeli čč. gg. poverjeniki za odposla-lev denarja in za prejem kpjig, jim morajo posamezni udje ■ povrniti. ' - , , Da more Družba izdati petero knjig, če tucfi krajših nego je bilo kedaj običajno, mora članarino zopet zvišati in sicer letnino od 3 na 4 'K, dosmrtni-no od 50 na 80 K. Denar je izgubil pravo vrednost, in 4 današnje kronice daleč ne dosežejo vrednosti 2 K iz časa.pred vojno. Po večini je denarne, vrednost ; padla na desetinjio. Vsakdo, tudi zadnji 'delavec, da- , nes brez izjeme laže utrpi 4. nego prej 2 K. In to : zvijanje se ne vrši iz dobičkaželjnosti, marveč vsled i draginj® papirja io drugih potrebščin in vsled splo- s Šne draginje le preveč upravičenih zahtev vsega 0-sobja za 'duševno in telesno delo. , V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige: L Dr. L. Ehrlich: vo božje na zNmlji/ 2: Dr. Jan* Ev* Zore: Življenje svetnikov 8* ■zvezek. 3. Dr. H. Vedenik: Kako atlravje, 2. snopič. 4 Slovenske Večernice, 73. zvezek. 8 Koledar Družbe sv» Mohorja za leto 1920 Družba sv. Mohorja v,Celovcu* Dne 24. marca 1919 v koncertni dvorani pivovarne Götz prvi« Katoliška Cerkev, kraljest- koncert po ne vojaške godbe za Sp. Stajer pod vodstvom A: kapelnika Ferdo Herzog-a. Vstopnin«; «*deii t koncertni drorini I., II.. m., IV. in~V r TTi7dei po }ž F’ 7X1 vi1- ln VII> ,r»tB 12 K; IX. X., XL. XII i* XIII. »rgta 10 G od XIV. vnte naprej »«drž po 8 K. Sedeži na a... , P° 6 K; «»ji«» PO 2 K. — Grirderobh 50 vin. Oi*tr dobidek je namenjen na dobrodelne ntmene. E'eatnelne nri-tožbe na boa meita nadporoi. kn Ö »tih, marib. pp P svojo (tružabno» vojafito in moralno silo, tako naj tuši njegov brat Sirom vsega kraljestva SHS postane v svoji sreöi neomahljiv temelj, na katerem bo naša država brez strahu nasproti zrla vsaki burji Öa^ain 'dogodkom, Jd bi jo kdaj zahiteli v bodočnosti ter jib prevladala, ' V tstem smislu je potrebno, da se tudi dosedaj-ni plodovi notranjega državnega razvoja, ki so Srbiji pridobili zaslužen sloves v vsem našem narodu, kar naprej presadijo na vso ostala državno območje z začasno ustavo, po kateri bomo vbadali in upravljali* dokler Velika narodna skupščina kot ustavo -torno telo končno ne izgotovi temeljnega zakona našega kraljestva. Tudi briga za naše invalide in vojnike ne bo oslabela niti za hip ne pri Moji vladi, ne pri Vas, o tem sem prepričan. Moja vlada, gospodje poslanci, Vam prinese v oceno in odobrenje tudi drugie predloge, ki jih.sedaj-ni trenutki zahtevajo, da so predlože, proučijo in v-zakonijo in se dežela Čimprej dvigne, obnovi in usposobi za gospodarsko in kulturah življenje. Naj Vas pri tem in pri vsesm ostalem delu po -spremlja božji blagoslov: Vam na basi, domovini in narodu v blaginjo! - ,, , Proglašam» da je zasedanje Narodnega pred stavništva Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev oivorjeno, Živeli vsi Moji zvesti Srbi, Hrvatje in Slovenci!* -- *. , . j -j 'fitfl Prestolni govor So. podpisali: Aleksander a. r» in vs! minHstri celokupne vlade Kraljestva Srbov in Hrvatov in Slovencev« , Kile Slorenoem im Slovenkam! Preti nevarnost, da nam zemljelačni Lah iztrga iz telesa matere Jugoslavije nate bisere: jAdrijt , Dalmacijo, Istro Trst, Gorico itd. Naši ‘najboljši jugoslo n prebivalci bi bili obsojeni na narodno smrt Koj piotinslugo za oropane primorske kraje bi nam radi dali kraje, kjer prebivajo nemški ledini Ne maramo jih! „-U, Bratje! Sestre! Jugoslovani! Prirejajmo po vsej Sloveniji velike protestne shode proti sramotni na kani, proti prodaji našega Primorja našemu na? večjemu neprijatelja Liha. Ves naš obmejni red od koroške dc ogrske meje naj protestira proti grdi kravji kupčiji, ki jo uganjajo v Pariza ha ljabo Lana. Vzkliknimo vsi kot en mož: Ne boš nas ti tujčin teptal, Ne tlačil nas krvavo, Naš rod bo tam gospodoval, Naš jezik, naše pravo! , . ... „// ' V'. . ..." Naši bratje, naše sestre na Primorskem so v veliki sili. Priskočimo jim na pomoč. Brusimo meče, pripravljajmo paške! Od vasi do vasi, o t sela do sela, do najvišje planinske bajte, do zadnje kmetske hiše naj zadoni mogočni klic: Na pomoč našim bratom v Primorja! Čel svet, ne samo Evropa, ne samo Pariz in London, tudi velika Amerika naj izve, da hoče grdi Lah zasužnjiti več sto tisoč najboljših, najbolj žilavo zavednih Jugoslovanov. Vzeti nam hoče naše morje, pijača našega roda. Zakličimo gospodi v Pariza in Rima: Naših bratov in sester ne p as tim o z a s u t n ji ti! Nikdar, nikdar! ||fl Voditelji ljudstva: Skličite takoj protestne shode pri vsaki cerkvi, ▼ vsaki vasi! Brodarjem (primorskim) pomoči nesimo, JI N»š čolnič pogube otmimo! D6inon3tra6i]«^v|Zigr«bii. (Izvirno poročilo.] Zagreb, 15. marca. Ko se Je danes popoldne raznesla vest o rešitvi jugoslov>anSiko-italijanskega spora, je nastala .po Belem mestu živahno vrvenje» Skupine so čitale posebno izdajo „Narodne politike.“1 Ko so akademiki zvečer odhajali iz menze, ^se jih je zbrala gruča, ki je odšla po mestu, da da duška svoji boli nad izgubo našega Primorja, ki smo zanj trepetali. Pridružilo se jim je Še ostalo dijaštvo in mnogo drugega občinstva. Slišali so se ogorčeni klici proti imperijali-stični Italiji, prepevali so naše himne in vzklikali: „Živela jugoslovanska Gorica, živel jilgoslov. Trst“ in podobno. Pomikali so se po glavnih ulicah, zahtevali* da zapro kavarne, kine, gledališče in sploh vsa zabavališča. Njihovim'zahtevam so ugodili. V svojem bolestnem ogorčenju so kričali demonstranti po Ilici: „Ven s Črnimi zastavami!“ Na Jelačičevem trgu In pred gledališčem so se pojavili govorniki, da bi v besedah pokazali bol večtisočglave množice, M se je tam zbrala. Zagrebška inteligenca se je obnašala hlajlno» in ji ni bilo nič prav, da je morala, na poziv a-Jcademikov zapustiti luksurijozna zabavišča. #[NeiloTesko postopanj«<-4 Italijanov z našimi v jetniki. Vesti, M prihajajo iz ujefcuSlah^borbv Gornje Italije# osvetljujejo v pravi luči vso pomanjkljivost in korumpiranost italijanske vojaške uprave, ker si ne moremo misliti vlade, ki bi bila v perverznosti pritirala tako'daleč, da bi za vedno organizirala timore tisoče in tiso*# n?; utonit žrtev svetove# voj a e, v prvi vrsti Jugoslovanov. Vesti, ki smo nh prejeli iz ujelniških taborov, so verodostojne# a to tembolj, ker nam jm prinašajo esebe, M so z ljubezn.jo in z dolgotrajno vojno privezane na „mater“ Itali o, ki/ nimajo narodno z Italijani nikakih nasprotslev in niti najmanjšega interesa, da bi razburjale svojce in prijatelje nesrečnih ujetnike $ s katerokoli senzacijo, Oolgo Časa smo od.a&ali s pnobčenjem strašnih sdk iz življenja naših ujetnikov v Italiji, ker nismo mogla verovati posameznim vestem. Danes vemo pozitivno, da so italijanske oblasti pripravile jugoslovanskim ujetnikom ne taborišč, marveč pekel, v katerem jih počasi,- a gotovo mučijo do/ smrti. Dolžnost Evrope, ki se je s pravico zgražala nad germanskim ba-rabstvom in tevtonskimi grozotami, da napravi tudi v zavezniški Italiji red, ker obstoja danes pregrozno dejstvo, da je 20%' 'vseh ujetnikov podleglo nepopis -ljivim mukam» Ujetniški tabori se-nanašajo med Mindern in Tilmentom, Na zapadu tvori njih središče Verona s taborišči v mestu in okolici, osobito v trdnjavi Bro-colo, Castel fe'» Pietro in južno od mesto pri Mozza-cane. Največji je v Forte Brocolo in v Castel S, Pietro. Tam se nahaja 24.000 ujetnikov;. Velika taborišča se nahajajo tudi ob reki Adiži, kjer spijo naši u-jetniki po šotorih v blatu in vodi* Na sv» večer 1918 je poplavila voda vsa taborišča, jda so morali vsi bežati in ostaviti one malenkosti, ki so jih imel še seboj., Dalje na vzhodu je drugo središče Padova in južno od tega mesta C on sel ve, ki je spojen z njo z ozkotirno železnico. Številna taborišča se nahajajo i ob progi Vicenza—^Treviso—Videm (Udine) in to ob Ptovi v Špressianu, Susegani, Coneglanu, v Bacil« m Casarsi, Glavna taborišča za 'Jugoslovane se pa nahajajo na beneški ravnini» Ta taborišča so obdana z visokimi žičnimi ograjami in so zelo strogjo zastražena. Jugoslovani so razdeljeni v oddelke „Gen-turia Nr. 3008, 1193, 1197 in 1198,“ Vsi oni, ki se nahajajo v Centuriji, pripadajo „19 zona di lavori# prl-gionieri 'di guerra di Man tua-Treviso, “ Obiskovan je teh taborišč je strogo prepovedano, a pristop Je dovoljen samo v izjemnih slučajih s posebnim dovoljenjem. Konečno se nahaja mnogo ujetnikov tudi no tržaškem gradu, V ujetniŠEem taborišču v Mozzeca-nah je sedal le malo ujetnikov. Prej jih. je bilo mnogo tam, izmed njih dosti Ljubljančanov im Spodnje -Stajercev. Kake razmere so vladale tam, izhaja iz o-pisa umetnika italijanske narodnosti, od katerega smo izvedeli sledeče: Prvih 13 dni niso dobili v tem taborišču nobene druge hrane» razen koščeka kruha in vode, Ujetniki so strašno stradali. Nasproti temu taborišču je bila paša mnogobrojnih konj, od katerih jih je dosti crknilo. Mrcine konj so Italijani pokopavali po 'dnevu, a ponoči so jih ujetniki zopet izkopar vali in pekli meso na ognju, M so si ga napravili iz drači a in iz slame, ker/ drvi ni bilo,/,To, nekoliko o-smojeno meso, so ujetniki uživah, da so si utoiažili glad. Vsled te hrane je mnogo vojakov, obolelo in u-mrip. Vojaki so spavah na mokri zemlji in v blatu pod šotori. Število žrtev bi sc moglo ugotoviti po o-gromnem improviziranem pokopališču, ki se nahaja pri taborišču, V Veroni, kjer so naši ujetniki nameščeni po trdnjavah in v tovarni v mestu, razmere niso prav nič boljše. Ljudje izglodajo'kot senc» in so tako u -padli, da brat ne Bi bil spoznal več svojega brata. Italijanski častniki pravijo, da so to „Avstrijci“*, in da je treba z njimi na enak način postopati* kakor so Avstrijci postopali z italijanskimi ujetniki* Ga so italijanski častniki tega mnenja,! si lahko napravimo jasno sliko o teh taboriščih. V! Veroni je še več taborov» Enake razmere vladajo Y drugih ujetniških taboriščih v Ccnselve, Lanceniocn, Špressianu, Co-neghanu, 'Sussegani, Sache in v, Gasarsi. Postopanje z ujetniki je nad vse odurno,, Vsi« tožijo nad po -manjkanjem hrane. Za vsako malenkost jih pretepajo ’ V Mozzeeane so bežali ujetniki ponoči iz taborišča ter kradli in (jedli surovo zelenjavo, .travo in korenine! Gorje onemu, ki pobegne in pade zopet v i-tahjanske roke» Enega teh nesrečnikov so karabine-rji ulovili, pretepli s puškinim kopitom in mu razmesarili roko. Nato so ga zaprli 10 dni v vlažno ječo, y kateri je dobival nesrečnik 3 kg kruha na dan, a vode samo, ako je bha njegova straža usmiljena., V Veroni se nahaja tudi bolnišnica ža Jugoslovane, kjer vladalo ravno tako žalostne razmere m v kateri umira radi nedostatnega negovanja, in ura* -ne 10—15 oseb na dan. Iz taborišča v Špressianu je ubežalo pred nedavnim pet ujetnikov» Na kolodvoru so bili ulovljeni od stražnikov, ki so jih takoj na mestu začeli brez - / srčno pretepavati s tako silo, da je trojica od njih podlegla. Izdan je bil ukaz, v katerem se karabiner ali stražnik pooblašča, da ustreli vsakega ujetnika, ki bi ga srečal izven taborišča brez spremljanja „guardie.“ ^ , Neki italijansM častnik je pripovedoval sledeči slučaj: Ob Piavi se je skrilo neM dan v kaverni60 ujetnikov, ki so hoteli ponoči zbežati. Močna patrul-, a jih J* zasledovala ter jih odkrito» Ko so begunci J videli, da ni rešitve, so se udaM ter začeli prosißz» milost, „Ja« sem“, je pripovedoval Sastnif, „dal nato obhti kaverno m bencinom in jo zažgati. Vso noč se je slišal jok in ječanje ter klicanje na pomoč v ka * verni zaprtih liudi.“ Dotičnik, ki nam je povedal ta slučaj, pravi, da bi satansko lice tega častnika, ki s* je ■ junaštvom tega dejanja hvalisal, takoj tohko spoznal. . Mi ne moremo ugotoviti, ali gre v, tem slučaju za dejstvo ali pa za produkt bolne domišljije. Toda dejstvo, 'da italijanski častnik pripoveduje take do godke z bahaškim tonom, je značilno za razpoloženje proti našim ujetnikom, od katerih s© bo večina le težko več vrnila domov ... Nikdo noče tajiti, da so je avstrijska vojaška uprava težko pregrešila proti ujetnikom in ravno mi Jugoslovani bi mogh pripovedovati krvave dogodke, o katerih se Italijanom niti ne sanja. Toda naš narod je povsod postopal z ujetniki kot človek s človekom in prebivalstvu v jugoslaviji se mora Italija Zahvaliti, da se je vrnilo veliko število italijanskih u-jetnikov živih in zdravih v domovino. Najboljši doka« za to je, da so še italijanski ujetniki a dan o * svobojenja sami okrasili z našimi trobojnicami ten se dali različnim narodnim svetom na razpolago. G» na izrecno zahtevo italijanske vojaško oblasti smo jm mogli pripraviti do tega da so se vrnili domov* , Apeliramo v imenu človečanstva na vest Evro»' pe in na ves kulturni svet, da strašnemu trpinčenju in nepopisnim mukam jugoslovanskih ujetnikov v I-taliji napravi skoraj konec, ker bi v nasprotnem slučaju ne mogli sprejeti nikakin odgovornosti za posledice! V zadnjem času se po našem časopisja mnogo razpravlja o valuti naše krone. Vsaki tozadevni članek čitatelji brez razlike stand poželjivo čitajo, žal, da po prečitania dotičnih člankov, vsakdo list z obupnim »joj« odloži! In to po pravici! V enem članka «e čita, da se bode plačalo za krono največ 28 vinarjev, v dragem članka se pravi, da bodo vsa vojna posojila proglašena za neveljavna, v tretjem članka, da bodo bankovci »potegnjeni«. Vse te lepe perspektive pa zato, ker naša krona bojda nima pokritja. Potrebno je, da se o ureditvi našega denarja razpravlja, drago vprašanje pa je, ali je tadi potrebno in umestno, gledati razvoj s tako črnimi očmi Naša krona! Pod tem izrazom mislim vred nost krone v Jugoslaviji na ozemlju bivše Avstro Ogrske. To ustanovim! Črnogledi se sklicajelo pri svojih res obapnih računih na to, da naša krona radi tega nima veljave, ker nima pokritja v zlata. To je resnično! Vprašanje pa je, ali je zlato edino pokritje. To vprašanje se mora na podlagi obstoječih dejanskih razmer zanikati. Po agrarni reformi prešla bodo vsa velika gozdna posestva v državni» last. V teh gozdih, ki bodo postali last države, je toliko lesa, da je mogoče brez škode za obstanek gozdnih nasadov izvoziti v inozemstvo sarovo. osobito pa obdelano blago v taki množini, da bode ta množina odtehtala cele kupe zlata. v tn ;? » V Sloveniji in Hrvatski so taki gozdovi. Stvar pokrajinskih vlad je, da te gozdove smotreno izrabi, s tem, da da domačinom zaslužek, iztrebi pri izkoriščanja gozdov pluje® in spravi pridobljeni les v zlato. * V naših gozdovih iskati je tedaj pokritja naše krone in naj bo to pokritje mišljeno napram dinarja ali franka ali dolarja* Prad očmi pa imejmo vedno, da je naša krona kaj drng«ga, kakor bivša avstro ogrska krona ah pa celo krona Nemške Avstrije. Ako sem s, tein dopisom pripomogel do veljave našega gospodarskega blagostanja, dosegel sem vsaj namen. Proti tistim, ki propagirajo misel razveljavljenje vojnih posojil bilo bi omeniti,, da so vojna posojila podpisala predvsem sodišča za mladoletne, denarni zavodi iz hranilnih vlog, občine s premoženjem občanov, okrajni zastopi s premoženjem okraja, dežele s premoženjem deželanov — o bankah niti ne govorim. Stojim na stališča, da se mora vsako posojilo vrniti. Umetnost dolžnika je v tem, da si pridobi s trudom svojih rok, če pa ta ne zadostuje s previdno kupčijo virov, iz katerih črpa pokritje zavez. Slovenija in Hrvatska sta kot bivši del Avstro-Ogrske dolžnika, kot dolžnika sta zavezani plačati svoje dolgove; vladi teh dežel pa izameti vire, s katerimi bodeta izpolnili svojo za važnost, če se to ne bode* zgodilo •— osobito, ker so apniki državljani, oškodovani bodo le* ti, oškodovana bo njih davčna moč, oškedovana bode država. 21, marca 1919. Kakor rečtbo, pokritje naše krone Imamo v slojih gozdovia. A Fr. £t Pereče vprašam je o vrednost aaš«ga- denarja«- Vsi časopisi se bavijo z vprašanjem, kaj ,'*e z • vojnim. posojilom. • Nemška Avstrija se krčevito jvrani prffevzeti na lastno ramo breme, katero je kopičila 4 leta, ne da bi pomislila, da ga bo pozneje težko no -siti. Ona se hoče na ta ali oni način iznebiti večjega dela vojno-posojilničnega dolga, češ, saj* so; drugi narodi vojne ravno toliko krivi kakor mi. Ne upošteva pa, 3a je vendar ona bila tista, ki je vsied svo -j.e»a izrazito pruskega duha priganjala s silo vse druge narode k podpisovanju vojno za posojila, 'i?az-U; problemi se razmbtrivajo po časopisih glede rešitve teva zelo kočljivega vprašanja. Najznačiineji je pa Članek, M ga je prinesla „Preša“ dne 6. marca 1019, Št. 19587, pod napisbm: „Potreba nostrifikacije (popisa) vojnega posojila.“ V tem članku .povdarjä generalni tajnik prve avstriiske hranilnice dr.. Paul Schwarz, da je -potre- -! ba proti govoru čehoslovaiškega pooblaščenca na Dunaju Tušarju, takoj ugovarjati, ker to ne gre, da bi drugi narodi, kateri so iz vojnih posojil vsied nakupa živeža, izplačil raznih podpor itd. vlekli dobiček, se kar kratkomalo odpovedali plačilu tega dolga. Dn zahteva, da „se mora takoj uvesti v Nemški Avstriji 1 popis vojnega posojila, kolikor se ga, tam nahaja- in , tudi Te samo tiste svote, katero so podpisali držav-ljani Nemške Avstrije, da se na ta način izločijo vsa druga vojna posojila ter ddkloni njih prevzetje. Na ta način se hoče Nemška Avstrija na našo škodo otresti plačila vojnih posojil. Ce bi,se to izvedlo, sledil bi na vsak način polom za lastnike vojnih i posojil. Po našem mnenju moramo mi to nakano odločne zabraniti. To njihovo žuganje moramo smatrati že kot dovršeno dejstvo ter takoj vsa v naši državi nahajajoča se vojna posojila ali tudi nostrificirati (t, j. popisati) ali pa skusiti na ta ali oni način • spraviti preko meje; sicer bi nas zadela velika nesreča. ¥ obče slišimo pri nas, da oi rad vsakdo prodal vojno posojilo za vsako ceno. Tega pa, zopet ne smemo in ne moremo priporočati, kajti s tem bi izgubili ne le posamezniki, temveč tudi država, ogromne -svote, ker z vojnim posojilom se danes oficijelno, ne kupčuje. Za takozvano tihotapsko trženje so pa določene tako mizice svote, da hi posameznik, akovse- spremeni naša kronska veljava v dinarsko, dobil le za 100.0, K kakili 100 do 150 dinarjev, torej malo več kakor sploh — nič! . - •- Kakor smo pa mi iz raznih bančnih krogov poučeni, se šle dolgo ne sine računati, da bi prišlo vojno posojilo na površje, ker ni zanj nikakega pokritja. Čudimo se torej, a ko se najde še zavod, ki je pri-pravijem prejemati vojna posojila-, ter obljublja za i-sto izplačati svoto, katera je proti zgoraj navedeni ceni dvakrat tako velika. .Naša obča korist in naše stremljenje, da si ustvarimo zdravo podlago naše bodočnosti, temelji -na tem, da se skusimo iznebiti ne-' pokritega in skoraj nič vrednega, nami od stare Av -strpe natvezenega denarja v obliki zadolžnic, to pa brez odlašanja, sicer nas prehitijo naši sovražniki, ki kljub temu, da ležijo uničeni na tleh, hočejo še prizadeti smrtno nevarni sunek naši državi.. (Pripomba uredništva: Ta nam došli članek vsebuje nekaj glavnih momentov glede oj n "eni a naše valute, vsied česar smo ga natisnili v prepričanju, aa se bbdo merodajni Činitelji interesirali za stvar, in da bo naše ljudstvo upoštevalo ta migljaj ter, skusilo se iznebiti vojnih posojilnih listin.) Koroške to jaške tolpe na V S Štajerskem« (K dogodkom v Soboti.) V zadnjem času so se razvili na Šobi ti ob oreško štajerski meji dogodki, ki javno osvetljuje ;o Vau mizerijo, ki vlada med. našimi severnim f ©jaši Vedno smo trdili, da se ni zanesti na no ene dogovore in pogodbe z našimi sosedi, pa se ufij te „'Sklenejo Se .take veljavno'-na videz. Brž jr jib ne, ker se jih ne mt-rejo. Nimajo oblast s ebene moči v&č nad temi desorgamziraniiui ve skind tclgami, ki počno, karkoli fctčejo. E mo pripravljenost našega vrlega vojafitva. zadr «je te tolpe, da w m .gl jejo po naših krajih id uničijo vsega,-kar sploh da uničiti. Podivja vcA boljševizem in lakota tirajo ta lupi k de jat« ■«•m, ki so nsodepoina za n|ih‘in za tiste nesreč'b 'i raje,' kamor pride?©. Odgovornosti za njihova d* >*pja--pa.no?e prevzeti nobena oblast. Tako se ge vaj hoe© odkrižati teh neljubih posledic tudi celovško vrhovno poveljstvo, češ, da so napadli do •načini orožniško posadko in vojaško patruljo na ■p« nepojasnjen način. Štajerci se »gtmrjrjo ca .Korošce, Korcšci pa na Štajerce. Delalo se je pa porasomno Nspad je hU skrbno pripravljen in so se ga udeležili koroški in štajerski vojaki, ki majo medsebojno telefonično zvezo. Seveda je 81$ iena tolpa a par prenapetih domačinov na roko, interim je ljuba naša aprovizacija, ne pa naša vlada. Našim orožnikom in vojakom se seveda ni dobro godilo ned temi tolpami, kakor pr)povedu eja sedaj, ko so se vrnili. Napadli so jih zgodaj že v lemi in se vrgli kakor izstradani volkori n*j prej na vsa živila, ki jih je imela posadka pri pravljena. Oropali so jih vsega. Potem so jih pa bili, pljuvali in vlačili od Poncija do Phata, da so jsh privedli v CtJovec, Ni čuda, da s? brani ce iovško poveljstvo prevzeli -odgovornost za takšna divjaštva. Kje pa so dobile te tolpe strojnice, če-n e so odvedli ujetnike v Celovec k poveljstvu, Če ni v nobeni »vezi z napadi? čgava pa je bila po -«i; dka, ki je imela Soboto zasedeno s strojnicami? Vrli stotniji mariborskega pešpolka in njene mu poveljništvu pa gre posebna zahvala, d* je o čist la Soboto teh tolp. Napad od naše strani na Soboto je namreč vsied terenskih iežfcoč silno te laven, obramba nasprotnika pa zelo lahka. Dotič miki, ki poznajo te kraje, so se naravnost čudili, ds. je blo vrlemu vojaštvu mogoče pr e migati toli* Lt ovire v ti ko kratkem času Tudi zdaj je apro vizacija čet silno težavna, ker-se nahajajo čete visoko v hribih, kamor vodijo prav slaba gorska (jota. Kljub temu pa se vrši prav redno. Mnogo Sobotčanov je zbežalo v sosedne kra je. Tudi na naši stran! jih je več, ki sedaj pr© klinjajo Nemce in dotične hujskače, kateri so jim sako pa i na vrat vojaštvo' in vse sitnosti in ško do, ki so združene z vojaškim zasedenjem kakega kraja. Stran 3. agrarne reforme c noje po eben neodvisen držav* ni urad ali ceio posebno ministrstvo Deželna vlada in bivši'Slovenski Štajer. Prija* dj lista nam piše: V »Straži« sem glasek »Ljublana in Maribor« ter članek o zahtevi ustanovit* ve gozdarske šole v Draviki dolini čtsl z velikim zanimanjem Vsak trezncmisleč človek mora z vso odločnostjo obsojati nesrečni centralizam, ki ga de teina vlada propagira s tem. da vlači in ustanav Ta vse važnejše zavode sama v Ljubljani obmejne kraje pa zanemarja K dosedanji zbirki dokazov objavite še moj dodatek: Graška porodnica je za Slovenke odpravljena. Nobma Slovenka tamni več sprejeta. A Ljubljana se kljub opominom ne zmeni prav nič zato. Vladni možje kujejo in skle dolgovezne naredbe, a za vitalne interese obmejnih slovenskih kra ev nimajo skoro prav no benega zanimanja. Porodniški oddelek na mari morski javni bolnišnici je nnjno potreben. Upamo, ću be deželna vladi vendar upoštevala moj na svet. Po listih čitam, da namerava deželna vlad« prodati toplice «a Dobrni. Ali je padla n% glavo? Drugod se vlade trudijo, da bi dobile toplice, kopališče in enake naprave v svojo last. A naša de želna vkda . . .? / Vojvoda Milič ss je pripeljal v četrtek v Ms ribor. Sprejem je bi.i v vojaški realki Navzoč je b i general Maister s številnim častniškim zborom. Vojvoda Milič je danes nadziral višjo vojašeo rs siko. S popoldanskim vhkem ss je Milič odpeljal zopet proti jugu. Dva lepa shoda obmejnih Slovencev. Na Jože fovo, dne 19. marca je priredila SKZ dobro obis kana shoda v Jsrenini in Št. Jakoba v Slov. gor.. Govorila sta urednik Žebot in pos. Msrmolja. V Jarenini je predaval velepos. Alojzij Supančič, v Št Jakobu pa župan Alojzij Jagar. Na jareninskem uhodu so se udeležili razprave nadučitelj Čonč, kaplan Medved in pos.. Šumenjak, v Št Jakobu -Pa župnik Kaple?, nadučitelj Kotnik in posestnik Kauplet. Na obeh shodih je ljudstvo ogorčena ugovarjalo v posebnih resolucijah proti zasedeaju naših primorskih krajev po zemljelačfiuh Lahih, izrazilo je vročo zahvalo generala Maistra, da je * tel Slov. gorice pred ecako nesrečo kot je zadela koroške Slovenc®; zborovalci so izrazili željo, naj Slov. Kmečka Zveza stori potrebne korake», da bodo vsaj mladoletni otroci in revnejši sloji dobili povrnjena vojna posojila. Okrajno glavarstvo se prosi, naj za Slov, gor. določi kak mariborski .mlin za mletje kmetskega žita, ker ni več varno voziti žito v mline na levem bregu Mare. (Kakor izvemo, je glavar dr Lajnšič že potrebno ukrenil). Shoda SKZ v Limbušu in Ro fiati v nedeljo. 16. mam sta se lepo obnesla. Posebno shod v Rušah je bil sijajen. Na obeh zborovanjih je go- / voril or. Leskovar. Preosnova mašili občin. Savinjska dolina, 10. sušca 1919. Zidajmo zdrave in čvrste temelje naši novi dr-' Žavi! Besede, ki sem jih čital pred nekoliko dnevi,, gje mi ždijo primerne, da podam, neKaj misli o raznih preureditvah. Seveda se ne bom spuščal v mnogotera vprašanj'ar katera kličejo p-o preosnovi, moj namen je samo podati par smernic o preuredi» občinskega reda. V mislih imam razne odseke, katere bi moral imet; vsak občinski odbor, kajti dober, res po demokratskih načelih preosnovain občinski red bi bil močna podlaga blagostanja celokupne mlade in no -ve države. Vzemimo 'danes samo en odsek, n. pr. pomiro-valni odsek, kateri bi imel zelo važno nalogo. V njegov delokrog bi spadala razna nesporazumljenja. Koliko Časa in 'denarja bi se prihranilo, da, ne bi že mogel vsak za malo stvar iskati po sodnijah zadoš -Čenja. Ta pomirovalni odsek naj bi bil prva inštan-ea (mesto) v spornih zadevah med občani glede žaljenja časti, motenja posestva itd. Nobena sodnija in noben odvetnik ne bi smei sprejeti tožbe,, predno ni ; ->trjeno od občinskega pomirovalnega odseka, da se Sporna vprašanja niso mogla, rešiti. Ne bi bilo pretirano, če trdim, da bi se dalo 90% takšnih zadev tem potom poravnati; vem iz lastne izkušnje, ker sem Že več strank pripravil, da so se spravile, tudi take, ki jih je imel že odvetnik v rokah. Ko hi prišlo res do uresničenja teli, misli, je deloma, rešeno tudi vprašanje glede pomanjkanja uredništva, ker bi se lahko veliko odvetnikov posvetilo drugemu delu.. Želeti bi bilo, da bi naši poslanci pri preosnovah 'de -lali tudi v tem smislu. Kmet iz Savinjske 'doline. 1 ^olfifitie Testi Zanimiva seja Narodnega predstavništva. Sej® Narodnega predstavništva pretekli torek je bila ze la važna in zanimiva, ker se je v njej razpravljalo o važnih gospodarskih in zunanjepolitičnih vpra šah jih Poslanec dr. Argjeiintvič je vložil interpelacijo zaradi izplačevanja vojaških podpor rodbinam iugoslovansk h prostovoljcev, posl. dr. Šunrak in terpei&cijo v zadevi agrarne reforme, posl, Fon in tovariši so pa interpelirali ministrskega predsed Prot ča zaradi vznemirjajočih vesti, ki prihajajo Sz Pariza glede ureditve naših meja pr ti Italiji, ur katero interpelacijo je min. predsednik odgovoril takoj sledeče: »Vznemirjajoče vesti iz Pariza ne odgovarjajo resnici, kajti dosed*j še ni padla no bena o Uočite v o naših narodnih vprašanjih na pram Italiji. Nadalje izjavljam, da naša delegacija / Parizu ni sklenila nošenih kompromisov« Ministrova izvijanja so bila sprejeta z burnim ia dolgotrajnim odobravanjem. r Volitev odsekov. V torkovi geji Narodnega predstavništva so se vršile volitve v razne odseke. Vsak odsek šteje po 7 članov. V oduek za z* se dene kraje sta bila izmed drugih izvoljena Spinčhž in Fon, v upravni odsek je pa poslal Jugoslovanski line» dr Hohrjfc, v fio. odsek pa prtf. Vesenjaka Izvedba agrarne reforme. Vse strance Narod nega predstavništva soglašajo, da se za izvedbo Tedenske novice. Pozdravni večer. Pozdravni večer srbskemu in skemu vojaštvu. Mariborsko slovensko občinstvo in vojaštvo priredi v soboto, 22. t m. eb 6. uri z 'ečer na čast srbskim in hrvatskim častnikom pozdravni večer s koncertom in pogoščeajem. — Značaj prireditve bo resnim političnim razmeram primeren — resen. Radi pomanjkanja prostora je število vstopnic omejeno. Vstopnina za osebo za koncert in pogo3čenje znaša 80 K. Kdor želi v-stopnico, se naj obrne na g. prot. Marina, Sod-nijska ulica 28. Imenovanje. Notarskim namestnikom na mesto odslovljenega nemškega cotsrja Hiris-a v Šoštanju je Imenovan g Franc Košenina, notarski kandidat is Vranskega, ki začne v Šoštanju uradovati dne 20. marca t l. Veliki simfonični koncert 24. marca 1919 v dvorani pivovarne Göiz. Ljabljanska kritika je poročala o koncertu mariborske vojaške godbe, ki se je vršil v Ljubljani, dne 22. februarja med dra* gim tudi sledeče: Res biser večera pa je bila Pe-štova koncertna overtura »Jugoslavije«, ki je posvečena generalu Maistra. Zazdelo se mi j«, da je to slavnostna godba, polna svetih zaobljub, gc v* molitve, svetega navdašenja ki preveva ves slo* vtDski svet ob pirovauju generala Maistra s Slovenijo. V pnem delu se menja v duru in molu glavni motiv naše »Nrprej« in himne »Lepa naša« Razpredene so midi tako lepo, tako mojster uka, da smelo trdim, da je to najboljše slovensko delo svoje vrste, ki je gotovo zrelo za svetovne odre. Med glavnimi mislim, ki se kot vroča kri • ! prelivajo po skladbi, čotiš najpestrejSe jngoslovan ske cvetke, ki spremljajo i navdušenje, i molitev i zaobljube. Nekako v sredi se oglasi v iskreči molitvi celotna srbska himna v krasni spremljavi. Nato slede pestri srbski in hrvatski motivi z Ži vahnim »kolom«. Zopet čuješ slovenske motive, nežne, proseče, mehka, kot je naša dola mehka? — mesto »Lepa naša« s harfo in sklepno se t* zdi, da se je odprlo nad milo Jugoslavijo samo nebo. Mogočno se dvigne harmonija in spev, v orkestru čuješ orgije, v ozadju zapojo zvonovi, mi-roje, ves narod od Soče do Vardarja se strne v en slavospev »Lepa naša domovina«! Ne vem več, kdaj me je katera skladba tako prevzela, kot ta spev. Mislim, da ga ni bilo' v dvorani, bi bi mu ne zaplapolala kri, ki bi ne bil ob tej skladbi čn til gorke ljubezni do domovine in do ometnosti? Navdušeno priznanje skladatelju, ki ]e sam vodil orkester, ni hotelo pojenjati. Skladba je vredna velike dobe, vredna narodnega praznika, zapisati jo moramo na prvo stran.* svoje orkestralne n • redne glasbe. — 1. simfonični koncert 24. marc» 1919 v koncertni dvorani pivovarne Götz, začetek točno ob 8 ori. Predprodaja vstopnic v soboto od 11. are predpoldne do 8. ure pop., v nedeljo od 10. nre pred p, do 1. ure pop. (v blagajni km cer t ne dvorane Götz). Otvoritev blagajne 24. marca ob 5. ari popoldan Nevarno je zbolel č. g. Vid Janžekovič, župnik v Svečini. Priporoča se sobratom v memento! ■■■/ ■f* G. dr. Anton Majžer. V torek, dne 18 t. m je urari v tukajšnji4 bolnišnici g. dr. Ant. Majžer Bodom iz Sv. Petra pri Radgoni je dovršil svoje gimnazijske študije v Maribora, kjer je 1. 1897 maturiral. Bil je več let profesor v Pazinu in je bil letos pri deljen na slovensko mariborsko učite ljišče. Žal, da svojega poklica tukaj ni mogel iz vrševati, ker ga jo hoda, dolgotrajna bolezen za drževala. Pogreb je bil 20. t. m. iz bolnišnice m magdalensko pokopališče. Udeležili so se pogreba g profesorji učiteljišča s svojim zavodom ter mno go mariborskega občinstva Pogreb je vod d g. dr. Ant. Medved, ki je prerano umrlemu pokojniku kot bivši njegov profesor govoril nagrobni govor. N v m. p ! . Promocija. Naš rojak od Sv. Bolfenka v Slov. goricah, kand. profesor Karl Zelenik je bil dne 17. marca na graškem vseučilišču promoviran do ktorjem mcdroslo*ja. Iskreno čestitamo! Dr. Pivko dospel v Kotor. Mariborski profesor dr. Ljudevit Pivko piše našemu uredništvu dne 5. marca 1919 iz Kotorja v Dalmaciji: »P. n. ured ništvn pošilja pozdrave kapetan dr. Ljudevit Pivko.« Dopisnica nosi pečat: »Eeparto Jogo Slavo della 6 Armatr.« Pozdravljen jnnak jugoslovanski! Za dijaško kuhinjo. Na Olečko Kokolu vi gostiji v Podovi se je nabralo za dijaško kahinjo ISO K Vsem gostom prisrčna hvala! Posnemanja vreden čin okoliške občine. Ob Sin skl sosvet na Pobrežja pri Maribora je v sv.ji seji dne 20. t m. sklenil, da se sp -emeni dozdaj vitmška požarna hramba v slovensko z izključno slovenskim poveljem. Posnemajte! Razpis učnih mest v šolskem okraju Sv. Lenart v Slov. goricah. 1, Sv. Benedikt v Slov. gor. pet razredna ljudska šola, tri učna mesta, stalno ali začasno. 2 Sv. Jurij v Slov. gcr. petrazredna Ijud ska šola, kat. verouk, nadučiteljsko mesto, stalne. 3 Sv Rupert v Slov. goricah petrazredna ljudska Šola, tri učna mesta, si lno ali začasno. 4. Sladki vrh pošta Trnovo (Weitersfeld), trirazredna. ljudska šola,; katoliški verouk, nadutiteljsko mesto, stalno. Pravilno opremljene prošnje us j se vlože $>o predpisani službeni poti do dne 15. malega travna 1919 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. — Okrajni šol ski svet Sv. Lonart. — Dr. Lajnšic. Prošnje za izvanredne podpore. Pri poverjen! štvu za socijalno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izvanredne podpore. Opozarjamo, da se pover jeništfo odslej ne bo več oziralo na take prošnje, ker je preobloženo s drugim delom. Vse take proš nje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem gla varstva oziroma mestnem magistrata ' Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na iz redni občni zbor, ki ga priredi mariborska podrnž niča Zveze jugoslov. železničarjev v nedeljo, dne 30. marca ob 2. uri popoldne v Mali dvorani Na rodnfega doma s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. delitev podružnice; 8. volitev no vega odbora, oziroma novih odborov obeh podruž nie; 4. imenovanje strokovnega tajnika; 5 slučaj n osti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Književno naznanilo. Šole in izobraževalna dra šiva ki kor tndi gojitelje domače glasbe opozarja podpisanec, da je sestavil za uporabo pri proslavi zgod. dogodka ujedinjenja narodov Slovencev, Hr vatov in Srbov lahko izvedljivo spevojgro. »Živela t/oimena Jugoslavija«! ki pride kmalu na svetlo »ko se oglaBi povoljno število naročnikov. Delce obsega petje (s spremljevanjem glasovirja ali harmonija) ih deklamacije ter se lahko uporabi pri vsaki patrioiični prireditvi. Morebitna naročila se naj kmalu pošljejo na naslov podpisanca. Cen» okrog 8 kron. Razpošiljalo se bode le po povzetju. Anton Kosi. šolski ravnatelj v Središču. | Ljudska, knjižnica v Narodnem doma v Mariboru je počenši z 19. t. m. odprta vsakd sredo po poldne od dveh do štirih, Cez določeni čas izposojene knjigje naj se nemudoma vrnejo, da ne bo treba izposojevalcev opominjati, Nežigosane bankovce zamenja avstroogrska ban ka še do 24. sošca t. I. za bankovce, žigosane v Jugoslaviji. Vsak naj dobro denar pri prevzemu pogleda, če je žigosan ter če ni pečat ponarejen kar s tintnim svinčnikom, kakor smo gr že videli v prometa. Oblatiti pa naj pravočasno poskrbe novi denar, da ne bomo v vedni nevarnosti, da se v ti hotapi v Jcgoslavijo tuj denar in da se prepreči potvarjanje pečatov. Napeljava električne Inči v Maribora. Mestni magistrat v Mariboru je dognal, da nepoklicani podjetniki, kakor tudi posamezne osebe ponujajo, da celo izvršujejo napeljavo električne luči in dra gih sličnih naprav, ki naj bi se pozneje zvezale z omrežjem mestnega elektrarnega podjetja. Občin stvo se opozarja, da imajo pravico izvrševati taka dela samo oblastveno koncesionirani in od pristtj ne pblasti v to upravičeni inštalaterji. Za sedaj upravičeni in tukaj bivajoči inštalaterji so: Družba za električno industrijo, Edmund Schmidova ul. 8; Industrija za razsvetljavo, Fessl, Gosposka ul. 5 Občinstvo se v lastnem interesa opozarja, da Bi po neupravičenih ne da ničesar napravljati, ter se naproša, da take ponudnike naznani mest šemo magistrata. Obrtno tajništvo uraduje v prostorih Obrtne kreditne zadruge v Ljubljani, Sodna ulica št. 11, vsaki dan od 2.-5. nre popoldne. Naše obrtnike opozarjamo, da se v svojih zadevah obračajo na ta naslov. Snuje se »Obrtna Zveza«, ki bo izdajala svoj list. Pisma cez Švico jv- Ameriko*. V „ Jugoslaviji“ smo Čitali, da naj tisti, ki hoče poslati pismo v Ameriko, pošlje isto preko Švice v Basel na nekega zastopnika, ki se peča z odpravljanjem teh pisem v A-merijco, Pismu se naj priloži 4 K za stroške. Temu nasprotuje naredba švicarske vlade, ki prepoveduje uvoz bankovcev iz bivše Avstro-Ogrske, pa tudi naredbe naše države kraljevine SHS, Pisma y inozemstvo se morajo predati odprta, radi česar je sploh vprašanje, če dospejo tiste 4 K na naslovljeni kraj. Zahvala in priporočilo. Zacv/Aim ee cenjenim gostem, ki so se pri otvoritvi moje gostilne od 4vali v tako velikem števila mojemu vabila. Naznanjam, da bo prihodnjo nedeljo popoldan zope t koncert Točil bom izborna vina, moja kuhinja pa bo nndila gostom vsakovrstna jedila: svinjetino, kuretino, pecivo (krapce) itd. Za obilen obisk se priporoča Ivan Lovec, gostilničar, Pobrežje, Fran staudnerstr. 15. Žveplova-apnena brozga za vinograde.- „Boh Novice“ poročajo: Na razna vprašanja glede dobave žveplovo-apnene brozge poročam, da s» jo dobi pri tovarnarju inž. Fr. Zmerzlikarju v Nemškem Vag -ramu (Deutsch-Wagram) na Nižjem-*Avstrijskem,, in sicer v sodih po 180 kg (120 K), v Kositrastih posodah po 50 kg (50 K) in 25 kg (30 K) ter v pločevinastih poštnih kanglah po 4% kg (8 K). V oklepaju je navedena samo cena posode, žveplova-apnena broz -ga pa stane poleg tega za vsak kg po 1 K, Denar je treba ppslati naprej. Leseno posodo jemljo foiarnB nazaj. Izvoz te orožje iz Nemške Avstrije je dovoljen. Najbolj bi se priporočalo, da si jo vinogradniki naroča skupno. Ker je, vsaj začasno, pošiljanje denarja po poštnih nakaznicah v Nemško Avstrijo prekinjeno, je treba j poslati znesek potom kake banke , jrar posreduje lahko tudi podpisani. — B. Skalicky;, Nadzorstvo Veleposestev. Ker fe vlada izvedela, da cela vrsta nemških veleposestnikov skuša z raznimi manipulacijami doseči obremenitev in navidezno razkosanje veleposestev!, je dež. vlada sklenila postaviti vsa veleposestva, kjer so v eni roki na-naja vsaj 300 ha zemlje, pod državno nadzorstvo . To nadzorstvo se zaznamuje v zemljiški knjigi Od danes naprej je vsako prodajanje ali obremenjenje velikih posestev nad 300 ha prepovedano. Občinstvo mora vlado podpirati s tem, da jo obvesti o vsakem poskusu, da se prepoved obide. Odbiranje jajc za valjenje.1 Sedaj se bliža čas valjenja. Opozarjafno naše gospodinje,, da so izbir-čne in da jemljejo jajca le od tistih kokoši, ki so pridne za nesenje in, sploh dobre za rejo. Le samo s skrbnim odbiranjem moremo povzdigniti nesnost kokošk. Se enkrat tobak. Glede prepovedi sadenja tobaka nam pišejo: Pomanjkanje tobaka se bo pozna»-Io Še nekaj let. Lastniki ovc in koz, neobhodno potrebujemo tobak, da ga dajemo tej ž|vini. Ce ovce m koze ne dobijo tobaka, postanejo metuljeve, Jaz sem kupoval sedaj že dve leti zavojček tobaka po M K. da sem tako spravil svoje ovce in koze naprej. Blizu Makol poznam kmeta, M mu je letos poginilo že nad 2fl ovc, ker jim ni imel pokiadati tobaka. Tudi govedi in svinjam je donro dajati nekaj tobačnega listja, A kje ga dobiti? Priporočam, na) deželna vlada v Ljubljani dovoli kmetom proti plačilu saditi še letos gotovo število tobačnih rastlin. Gojenje tobačnih rastlin prepovedano. Olajšavo glede gojenja tobačnih rastlin po vrtovih in pol -jih, ki jih je dovolilo bivše avstrijsko finančno ministrstvo, so veljale samo za leto 1918 kot izjema, ker. je bilo občinstvo po časopisju napačno poučeno, in zavedeno k prestopkom. V bodoče se bo proti vsakomur,, ki bi poskusil gojiti tobačne rastline, zopet postopalo strogo po § 312 doh. kaz. zah., ki določa, da je tobačne rastline, gojene po nieopravičeneih, izruvati in uničiti ter poleg tega storilca kaznovati z globo v izmeri polovične do dvakratne potrošnme, ki bi odgovarjala enaki množini surovega tobačnega listja. Pri tem so se upoštevale tudi korenine, Vpokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam« bivajočim v Mariboru in mariborski okolici! Ker bode v svrho odmere zvišane pokojnine, vdovnine in vzgojevalnine predložiti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani v to potrebne dokumente do dne 15. malega travna 1919, bo vpokojeni nadučitelj Franc Podobnik, Stanujoč v Mariboru, Evglenova ulica št. 7 , pritličje, podajal posameznikom potrebna pojasnila ijj navodila. Višjemu šolskemu $vetu imajo predložiti u a) vpoKojeni učitelji dekret, s/kojim se jim je odme -rila pokojnina in če bi tega'več ne imeli, službene dokumente, iz kojih je razvidno, koliko službenih let so imeli, ko so stODili v pokoj; b) vdove in varuhi pa dekret, s kojim so se prisodile vdovnina in vzgo-jevalnina, in službene dokumente umrlega učitelja (soproga in očeta). Ako bi ne imeli več teh dokumentov, naj napovedo, koliko službenih let je imel umrli soprog, ko je promjnul, ali ko je bil vpokojen, Po -jasnila in navodila podaja g. Podobnik brezplačno, in sicer vsaki dan (izvzemši nedelje in praznik») ođ 1. do 2. ure popoldne,. Udeleženci naj blagovolijo oddati navedene dokumente g. Podobniku do konca tega meseca, da mu bo mogoče ves spis začetkom me -seča aprila odposlati višjemu šolskemu svetu v Ljubljano. Članom okrajne bolniške blagajne v Maribora. Da se odvrne grozeča nevarnost koz, vabijo se vsi člani blagajne, da pridejo k cepljenju v nedeljo, dne 23. marca 1919 od 9.—11. ure dop. k bla gainičuema zdravnika dr. Zirngasta, Magdalensfci trg št. 3. Tobačnih iždelkov na karte se bo v mariborskem založnem okraja do preklica oddajalo na teden 9 smodk, ali 36 svalčič, ali I zavojčka tobaka za svalčice, ati 2 zavitka tobaka za pipo, ali 50 gr. zavitkov (krožki in klobase). Na 4 tedne 4 krat toliko. — Oddelek finančne straže v Mariboru. Današnja številka Straže obsega 8 strani. Med Stražine inserate smo uvrstiti tudi inserate Slov. Gospodarja. Slovenci širite ,Stražo*. Dopisi. Maribor. Katoliško delavsko društvo ima v* nedeljo, dne 28. marca popoldne ob 3. uri v svo jih društvenih prostorih, Flößerjeva ulica 4, občni zbor. Udje pridite zanesljivo in polnoštevilno. Iz voliti moramo nov odbor in se pogovoriti o zelo važnih zadevah naše katoliške delavske organizacije. Agitirajte! Povabite tudi somišljenike, ki bi se zanimati za naše delavsko gibanje in bi hoteti sodelovati v smislu naših načel pri izobraževalnem in organizatorfčnem delu delavskih in obrtnih slojev. Je skrajni čas, da. začne Kat. delav. društvo času .in razmeram primerno krepko in smotreno delovati. Pridite torej, d* se pogovorimo. Maribor. Ker je oblastveno določena dobava premoga že več tednov izostalas je plinarna zopet prisiljen, svoje obratovanje od petka, dne 21. t. m. ob 8. uri'dopoldne ustaviti. Ako bi pa do tega dne premog dospel, bo plinarna obratovala naprej- Krčevina pri Maribora. V soboto, dne 22. t. m se bo delil v Krčevinski šoli premog za občini Krčevina Leitersberg, v pondeljek 24. pa krompr Pragersko. Opozarjamo oblasti na železniški, uslužbenca Novaka, ki hujskata z vso vnenio prof Jugoslaviji, dočim jim dobro tekne naš slovenski kruh. Ta možakarja sta. takorekoč voditelja pr» 2L marca ISIS. gerskih nemškutarjev. Redno zahajat« v Gradec, Ptuj in Maribor na zaupne nemSkotarske sestanke, doma pa potem hujskata in begata železničarje in druge ljudi, da ba pripadlo Spodaje Štajersko-s Celjem k Nemški Avstriji itd., kjer bo vladal zf pet »Karl« in zvonec nosili kot nekdaj, nemškutarji Če Novaka ne odideta skoro v deželo l&Cenbergarjev, ju bo treba tja s silo Spraviti, ali pa jim na drog način zavezati jezike. Ptuj. V nedeljo jutro se je nudil našemu ljudstvu v Oraikovem drevoredu prav čuden prizor. Veliki pospeševalec nemštva v stari Avstriji, Jo šef U. je skočil ponoči iz svojega stališča; v temi pa t najbrž stopil mimo, zakaj zjutraj je ležal z obrazom na zemlji. Jožef II je bil Nemcem nekak rešitelj približno kakor danes Hindenburg. Še na pustno noč so imeli hajlači pred njegovim kipom nekak protestni shod, klicali so ga na pomoč in hijlali, kar so njim prenesli krofi. On pa je uvi del svojo onemoglost kak sr že tudi marši kteri drugi izpred minoritskega samostana, kamor so ga pred kakimi 30 leti v večno izzivanje postavili ptujski r emškatarji. Ravnokar so ga odpeljali z dvema voloma, pa ne v Nemško Avstrijo. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na gostiji Sa fošnik-Goljat v Pleterjah se je nabralo 110 K za dijaško kuhinjo v Mariboru. — Na svetbi Beranič Medved pa 78 K za domačo požarno hrambo. — Bog plati! Svetinje. V nedeljo, dne 6. aprila po večerni cah se vrši shod SKZ v šoli. Govore posl. Brenčič, Meško in Vlad. Pašenjak. Ormož. V nedeljo, dne 6 aprila po rani maši se vrši shod SKZ na dvorišču ormoške posojilnice. Govore posl.' Brenčič, Meško in Vlad. Pašenjak. Mala Nedelja. V nedeljo, dne 23. februarja sts Marija in Anton Šek iz Muravec obhajala redko slavnost zlate poroke. Živijo, zlatoporočencema! Zerkovce. Na gostiji Jož. Šmirmaol in Ivane Kokol se je nabralo v prid Dijaški kuhinji v Ma fiboru 40 K. Hvala! Zreče. Bivše posestvo Preskarjevo» sodnijski 80.000 K cenjeno, dražbalo je 18 kupcev, a zdržal je za 335.060 K g. župan Winter. Sv. Miklavž nad Laškim. Dne 4. t. m. je umrl po dolgi mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti, Anton Knez p. d. Karničanov iz Brodnic v starosti 30 let. Rajni, ki je bil dolgo časa v vojski, je bil vedno/ veren kristjan in narodnjak. Počivaj v miru dragi tovariš! Rodbini pa iskreno sožalje! solčava. Poročila sta se 24, februarja vrl ml a denič Peter Bevšakov s pridno gospodinjo Ivanko Covnikovo. Obilo sreče! Vuzenica. Tukaj Še vedno opravljaj službo pismonoše neki Andritz, ki je bil od nekdaj hud sovražnik vsemu, kar je slovenskega. Možakar je silno domišljav in misli, da se cel svet suše okrog njega, in OKTog njegove cigare. Pa naj bi imel to veselje, ampak Slovence naj pusti pri miru in naj jih ne izziva s svojim hajlanjem. Ce dobi za svojo lahko službo mesečno 360 K od države, s tem še nima: pravice, da bi izzival Slovence. Andritz, bodi pameten in lepo ponižen, drugače znaš biti kar čez noč. na cesti brez plače, brez penzije in brez cigare. A Sv. Jurij ob Ščavnici. Zaj narodni davek se je nabralo in 'izročilo okrajnemu glavarstvu Ljutomer 1382-K. Lepa hvala!. Bratonečice pri Veliki Nedelji. V naši občini se je nabralo 1467 K za narodni davek. Tudi v sosednjih občinah se je' pobiralo. — 'Mladeniška Zveza pri Sv. Tomažu blizu Ormoža se je vzdramila in zopet obnovila. Shodi in V nedeljo, dne 23. marca, se vršijo sledeči shodi in prireditve: V Železni Kapli ob 10. uri predpoldne velik javen shod s sodelovanjem vojaške godbe iz Maribora in domačega pevskega zbo ra. Nastopijo razni govorniki. — V Mariboru ob 3. uri popold.e občni zbor Katoliškega delav skega društva v društvenih prostorih (Fiösser- ulica št. 4). V Š t. Jur ju ob juž. žel. po rani maši v Kat. domu shod Kmečke Zveze, Govorita urednika Arlič in Že bot. Popoldne po večernicah občni zbor Izobraževala «ga društva in Orla. Govori ka plan Munda. — V Črešnjevcu pri Slov. Bistrici po večernicah v šoli shod Kmečke Zveze. Go vornik iz Maribora. — PriMaliNedeljipo rani službi božji v šoli poučno zborovanje kmetijske podružnice. Govorita tajnik slovenske kmetijske družbe Lah in ljutomerski okrajni živinozdravnik. — Pri S v. K r i ž u na Murskem polju ob treh pri Kosi-ju zborovanje Kmetijske podružnice. — V Mirenberku ob 11. uri pri Sv. Janezu občni zbor Mladeniške in Dekliške Zveze. Govori Vlado Pušpnjak. — V Laškem trgu občni zbor Izobraž, društva po rani sv. maši v kaplaniji. — Na Do brni ob treh popoldne v hotelu Union ustanovni shod SKZ za Dobrnsko občino. Obenem protestni shod proti priklopitvi Trsta, Reke, Pulja in Gorici k Italiji. Govori dr. Ogrizek. — V Poljčanah ob 3. uri popoldne v šoli redni občni zbor za 1. 1919 Dravinjske podružnice (Poljčane, Studenice, Makole) šolske družbe sv. Cirila in Metoda. V pondeljek, dne 24. marca: V Celju ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri »Belem volu« shod somišljenikov VLS, ki stanovsko niso organizirani v SKZ. — V Mariboru ob 8. uri zvečer v koncertni dvorani pivovarne Götz prvi simfonični koncert popolne vojaške godbe za Sp. Štajer pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga, ¥ torek, ua praznik M. D., dne 25. marca: V Breznem ob Dravi ob pol 10. uri dopoldne pred cerkvijo ljudski shod Slov. Krneč. Zveze za Remšnik, Javnek, Kaplo, Rottenberg, Janžev vrh in Kozji vrh. Govorijo urednik Žebot in drugi. — V Ptuju ob 1. uri popoldne v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zveze gasilnih društev za o-kraj Ptuj. Udeleže se naj zborovanja tudi ona gasilna društva, ki so bila dose daj članice nemške Zveze v Gradcu. — V Brezju pri Mariboru po sv. opravilu v šoli shod SKZ. Govori dr. Lesko var, — Pri Sv. Lovrencu na Drav. p. po ve černicah v šoli občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice ter Strojne zadruge. Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak. — V Koprivnici pri Raj-henburgu po večernicah v šoli občni zbor Bralne ga društva in ustanovitev Dekliške Zveze. — V Reki pri Hočah popoldne ob 3. uri v prostorih g. Lebe shod SKZ, Govori dr. Leskovar. — V Slivnici pri Mariboru popoldne po večernicah v novi šoli poučni shod deklet in žen. Govorijo gdč. učiteljica A. Stop ca in drugi. V nedeljo, dne 30. marca: V T r b o v 1 j a h po poldne po večernicah Krekova slavnost s govorom in igro »Ob vojski.« — Pri Sv. Antona v Sl gor. shod SKZ po rani slažbi božji v šoli. Govori nadrevizor Pašenjak o gospodarskem položaja. — V Ptuju ob 8. tori dopoldan v zgornji dvora ni Narodnega doma zborovanje Kmet. podružnice za ptujsko okolico. Ker se bodo obravnavala pe reča vprašanja o živinoreji in konjereji, se vljudno vabijo vsi člani podružnice in drugi kmetovalci. ______________ _____ : ' ______________t Mariborski „Orel" je imenoval svojega usta novn ka in večletnega predsednika g. poverjenika dr. K. Verstovšeka za častnega Člana ter mu bo poklonil v spomin okusnem diplomo, delo g. prof. V. Cotiča, Navadno se take slovesne listine merijo ua lakte in tiskar ima ž njimi več posla ko slikar. Ta tablica pa je drobca, a v vseh potezah izvirno zamišljena ter skozinskoz umetniško dovršena. — Nekaj svetopisemskega diha iz nje: O čemur namreč govori, to tudi kaže, med besedo in sliko via da harmonija, Pred rdečim, recimo »orlovskim« nebom sloni veličasten orel ter zre v nižavo na mesto, ki so ga naši predniki pred dvema rodo voma kakor preroško prekrstili: »Mar i bor« to je Delo in boj. Delo za ideale in boj za pravico je dovedlo naše društvo ter prvega predsednika in ves narod v orlovske višine — dal Bog, da bi ta simbol krščanskega Orl« trajno gospodoval nad našimi višavami! Uredništvo „Slov, Gospodarja“, „Straže“ to „Malih Novic“ je dobilo svoj lasten telefon, ki ima gtevilko 220. Število 113 ima edino trgovina in tiskarna sv. Cirila. Z uredništvom se lahko govori te-lefonično vsak delavnik od pol 8, ure zjutraj do 6, ur,e zvečer. Ob nedeljah in praznikih se pa ne* 1 * * 4 uraduje. Uradne cene za klavno govejo živino. L Voli: 1. vrsta 4.50 K, 2, vrsta 4 K, 3. vrsta 3.75 K, 4.. vr- sta 3.50 K. II, Krave:' 1. vrsta* 4.10 K, 2. vrsta K 3.70, 3. vrsta 3.50 K, 4. vrsta 3.80 K. UL Biki,in telice: 1, vrsta 4.30 K, 2. vrsta 4 K, 3. vrsta 3.70 K, 4. vrsta 3:40 K, Teleta od 5 do 6 K, — VnovČovalni-ca v Ljubljani plača k temu še 1.50 K dodatka za 1 kg žive teže. / ,1 ' J L:* *'l 1 Iz daljne; Indije sta se zopet oglasila naša ujeta rojaka F. Lupša in F. Ivančič. Pišeta, da že ne-, strpno čakata rešitve, Pošiljata vsem znancem po -zdrave. Naslov: India, Ahmednagar 2185, Prisoners of War Comp. Pismo je datirano z dne 19, januarja 1919. Posamezno številk« „ Slovenskega m „Straže“ stanejo od L oktobra naprej v ra*pro8*$ SO v» brez Mira n» to, ali imajo 4 ali 8 «traaU Marija, žalostna Mati. Premišljevanje fa titve. Spisal dr. Josip Hohnjeo, profesor bogerir# v Mariboru, Mirno lahko trdimo, da tako popölnag» izvirnega molitvenika Se Slovenci do sedaj n\amsm kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator \ ■, . Stran i, , . ■ * • • kega ljudstva, se je v resnici potrudil podati «voj* mu ljudstvo nekaj dobrega. Knjiga vsebuje * g*vits delu osem obširnih premišljevanj o žalostni Matin božji, kakršnih dosedaj še ni bilo v slovenski naJbcir ni književnosti. Premišljevanjem sledi veliko RtariK zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi to v Šariti pijenja Jezusovemu, štiri sv. maše In zbirka spie# aih’ molitev in pobožnosti, Ob komm je g. ptoatefj la dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umira» joče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporofiR» mo. Cena s poštnino vred K 6.50. Naroša M ■ lovi tiskarni v Mariboru. . I Franjo Neubauer: Našim sovražnikom. . i . : Ali ne slišite pesmi zatiranja, ki jo verige pojo? Vas li ne stresajo kriki umiranja, ki jih posluša nebo? Niste li videli, kako je stopala silna usoda Čez nje, kterih pohlepnost je plenila, ropala tuje, bogate zemlje ?! Jezno pogledi usodini sevajo kakor v soparici žar, njene mogočne stopinje odmevajo kakor od skale udar.- Nas od zahrbtnosti vaše pogažene pravde še moč oprosti, vas pa od stiskanih sužnjev sovražene Sas-mašče-valeo zdrobi! Franjo Neubauer: Domovini. , Bili dnevi so soparni, plameni so švigali, , bogatinom in prosjakom domove zažigali. Bile so noči pregrozne, seval je požarov soj, jok ih stok ihtel obupen, bežal je pregnancev roj. Domovina, hčere, sine, dan miru ti vrnil je, ali zopet s plaščem žalnim mater te ogrnil je. Se nam dole, Še nam griče . jemlje tujec silovit in zavit v temine goste plaka še svobode svit! Moja dobra sestra, gospodična Josipina Speniš, • poštarica v Radencih, je v noči od 12. na 13, marca t. I., potolažena s Bvetotajstvi, it dihnila v ndanosti svojo blago dušo. Zemeljski ostanki nepozabne se prepeljejo iz Radencev v lastno grobišče v Goroj igrad, Radenci Eitija, dne 13. marca 1919. Anton Spende, višji ofioijal, tudi v imenu din-gih sorodnikov. 650 Namesto posebnih obvestil. I KAREL TRATNIKI Jmmr N- stabrer v MariDoru, I 'pisar z« ulica štev. 3, uljudno naznanja, da se je vrnil z bojišča ter zopet otvorit svojo dobro nrejeno delavnico. Priporoča se preč. du-hovščini za dobrohotna naročila. imnrfäWiM&k. i B Kupi se: Kupujte pletaMbe 1st- d e* J* e kakor; kovnice is m-pož ljmje Esdj«, jerbase za gos-podintTo, papir pecivo, c» poto-tsno; cvetlične mizice, mizice za ročna dela, vrtno in zobno pohištvo, kakor tudi vse drage pletenine, katere izdelnje ia razpošilja po smernik cenah! P le tarok a šoja uprave begunskega taborišča Btrnišče pri Ptuju. 626 Proda se: Lahek -vom (kočija) za enega in dva konja ter lepa usnjata streha je na prodaj pri g. Kolnik, Studeuci pri Mariboru, Okraj na cesta 6. 687 Stavbeno gradivo kot zidna opeka, strešna o^eka, cement, cementne cevi, stara vrata in okna se zamenjajo za mast Trtna ulica 12, Maxibor. 681 Marje ne» 1 */» l*t» starega, izvrstnega za pleme g I. Zadra vec, posestnik paromlina v Središču. 617 Trgovina z leanlno v liranjio (Kranjsko) priporoča gg. trgovcem in metovalcem s rejo zalogo lesenega poljskega o-rodja in lesenih izdelkov, kakor grabelj, senenih vil, / cambohor, košov, v sakov stnih košov, vsako-vrstnik korb is protja, mlinskih sit, rešet, različnih škafov, čab rov, kakor tuđi vse lesene kuhinjske potrebščine. M češenj. 868 Lepo pohištvo za sobo in kuhinjo s» proda. Ogleda se lahko v Mozartovi ulici 59, Maribor.] j | 493 Kovozidasa hiša dvonadstr. davka presta, solnčo* ta lega, z velikimi stanovanji v ffla riborn Se proda za 90.000 K Vpraša se pri lastnika v Mozartovi ni. 59, M&rib. 494 Malo posestvo blizu Maribora. Dvoršak Janez, Hode. Sadjevec lica in Eisio ypžo A.Oset, p. na prodaj Ved pove Rogoza, p. 486 razpošilja Gnštanj. // jKarbid !! Najfinejie vrste karbida ter karbidne svetilke iz čistega cinka in velika izbira karbidnih gorilnikov se dobi v trgovini Karel Saria, Marite, Za trgovee znižane cene pri večjih naročilih. 250 Ponošene o- teke najraznovrsnojše ia dobrega sukna za moške ii enake se prodajajo po skrajw znižanih cenah v *f«ihxra, Dravska ml. 15, pri starem mostu. , 369 GiiiF se zamnflite prilile, to> si naročite za poskušajo eden, dva ali več zavitkov pralnega mila SO ali 30 odstot. v kosih po ltO al 200 g ŽO odstotkov pralno milo komad K —.40 30 odst. pralno milo K 1 2( 38—40 odst toaletno milo 2 K in K 2 50 istotam najfinejše 66 odst. milo za bntje 1 komad K 2.—. Poštni zavitek: J 5 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K. 22 70, 5 kg 30 odst pralnega mir la Iranko povzetje K 32 70. R«».pošilja tvrdka: Janko Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana. 405 ®«am Službe: B B Zidarji la težahl tuđi v večjih BKupiuah se sprejmejo v trajno delo p« tabo e)jeki premo-kopni družbi v Trbovljah. Vpraša ge pri dnevnem obratu. Za hrano in stanovanje oskrbljeno. 627 Pridna dekla za hišno in poljsko dela in en 1 hlapec lahko vstopita 15. marca t. 1: pri g. Ivani Horvatič v Križevcih pri Ljutomeru v s užbo. Plača po dogovoru.404 Viničar z 2—4 delavskimi močmi se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava. 492 Stavbena tvrdka Boj*, v Ormožu Karel Boji, v Ormožu sprejme risarja absoiviranea široko me šole, lahko je invalid, pač pa «nošen samostojno voditi delo, enega sanesljivega delovodjo ali po lirja več lidarjev, težakov, učencev in žensk. ikordauta ia delo-nje zidne opeke. Zglasiti se je o-sebuo ali pismeno v Ormožu. 360 mirarshl pomočnik ia belo mehko delo. Zaslužek velik. Dva učenca ne pod 16 leti s» takoj pri celi hrani in pod dobri mi pogoji sprjemeta. Predstaviti se je pri Jauesu Göttlich'v Mariboru, Koroška cesta 128. Trgovec s lesom iu mizar. 629 9 viničarja brez otrok se sprejme*» do J. majnikfe na malo pcBestvo blisu mesta. Vpraša se pri sodarju Sulzer, Kaserngasse 7, Maribor. 584 Organist cecilijanee z izvrstni mi spričevali vajen voditi večji pevski zbor želi izpremeniti službo. Cenjena pisma pod „Organist in pevovodja2 na upravo. 682 Služba organista in < erkovni-ka se sprejme pri romarski cer kvi D. M. v Puščavi s 1. apri om t. 1. , 526 Trgovina se da v najem. Tomaž Btibler v elektr. Fala. 628 Posojilnica r a Vranskem vabi svoj© p. e. zadružnike na * redni občni ma ca 1919 ob 3. uri na Vranskem št. 91. ki se trši v torek^dne 26. popoldne \y zadružni, prnaTi)! i Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjrnje r&Ccnh ža leto 1918« 4. Poraba čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. ta ___a* s'j '-M ih 649 7. Nasveti. Načelstvd. * •N- Pepljcnö trs’*. Kdor potrebuje več tisoč rodovitnih enolet-n h cepljenih trt ua R P. I. in ii. vrste, ima na prodaj posest, in trtnar Franc Horvat, Mostje, p. Juršinci pri Ptuju. Za natančnejša pojasnila se jf »glasiti o-sebno sli pismeno pri lastniku,616 Kazna: h*b" Kdo izmed vračajočih se iz ruskega ujetništva kaj ve o Francu Moličnik? Služil je pri 87. pp. 12. stot vjet je je bil L 1 14 v Galiciji ozir. v Karpatih, *isal ja zadnjikrat iz Taškenta Troj čki Lager guera Sp. Darja Ru sie meseca maja ib iß in potem n č več. Jožef Moličnik p d. Škomen, posestnik v Kamdci 21, p. Luče pri Ljubnem, Gornja Savinjska dolini. ( 17 300 kron dobi tisti, ki izve za kako posestvo z nekaj zemlje, primerno za trgovino ali gostilno v bližini župne cerkve, na kr kem prometnem krap na Slovenskem štajerskem. Pcnndbe na upravo lista. 560 ■ v Ofdriram po zdL nizkih cenah keruzo, koruzno moko, svinjsko mast in poyojeno svinjsko meso. Večje množine zamete. Predaja samo na debelo. Franc Vidovič, Cvetlliini u Um 15» Maribor. »Komet“ — karbidna svetilka! Nova naprava, fino emajliran©, s senčnikom, popolnoma varne svetilke za gostilne, trgovce in vsako porabo, po šilja po poštnem povzetja za ceno 36 kron Anton Kovačič, Kozje. I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila vedno vsakovrstne oa.rva* bugo, tisti vsakovrstno perilo, po ka-psr? teropošlj.b ezplač.nadom __.il. ovratnike, za- SV6U0-ilKa. potnice,arajoe Josip Reich, Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenbnrgova ulicaS Poštna nar* čila se točno izvršujejo n in razširite Stražo, k i XXXXXXXXXX Za 5 okenj vse kompletno s žaluzijami vred 1 stena iz slekla, 2 metra visoka in 4 metre široka ter več rasnih stvari je na prodaj v Mariboru, Stolna ul. 10. I 3>4. marca, v'koncertni d«-orani'Pivovarno Gote prvi simfonični KONCERT popolne vojaške godbe za Sp. Štajer pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzog-a. VSPORED: 1. Ant, Dvofäk: Ouvertura. 2. Jul Mag-ecet: Suita. a) Marche b) Air d6 Ballet „Carneval“, op. 94 „Scenes Pettoresques, c) Angelus d) Fčte Bohčme 3. Jan. Pešta : „Jugoslavija*, koncertna ouvertura poklonjena gospoda ge nerala Maistra. ODMOR. 4. Bedfih Smetana: „Vltava*, lis sin-fonična slika iz cikla „Moja domovina*. Čajkovski): „Peter Pjič, 1812*. Svečana ouvertura. Ziletek ob 8. url zvoler« Vstopnina: sedeži r koncertni d vrsni I., II, III, IV in V vrsta sedež po 15 K: VI., VIL in VIII v ist» 12 K; IX. X., XI, XII in XIII. vrsta 1 K; od XIV. vrste naprej sedeži po 8 K. Sedež na galeriji 6 K ; stojišča 2 K. Garderoba: 50 vin. Cisti-dobiček je namenjen za dobrodelne namene. Eventuelne pritožbe na licu mesta nadporočniku Guštin, m&rib. pp. Globoko potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem n zn ne* m, da je po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti 5za umirajoče, preminula dne 13. v Gradcu mo ja ljubljena soprog®, ozi r najina predobra mati gospa Ivana Levec ter bila dne 15. t. m. pokopana na mestnem pokopališču sv. Petra v Gradcu. Blagovolite obr; niti drago pokojnico v blagem spi miau! Maribor, due 16. marca 1919. , Anton Levec, Vvšjesctdtsi sveinik v pr koju, soprog. Tilen Levee avskultant, sin. Marta Levec m m . . Potrti globoke žalosti, javljajo vsem prijateljem in znane -m pretužno * est, da je dne 5. feir. t 1 ob 8 nri zvečer previden s sv. sakramenti za umirajoče vsled zadobije nih ran zavratni ga sovražnika v Parklji pri Radgoni v 20. letu svoje dobe v Gospodu zaspal naš predragi sin, ozir. brat Ivan flusf en* pešec SHS mariborskega pp,, 7. stot. Dragega pokojnika, katerega zemeljske ostan ke so položili v Obrajai k večnemu poc tku, priporočamo v molitev in v blag spomin. V (središču, dne 3. marcs 1919. Matjaž ih Otilija Masten, starši. Konrad in Matjaž, brasa. Ivana in Marij», sestri. S potrtim srcem- javljamo tužno vest, da je naša iskrenoSjubljena mati, tašča, tetk, gospa Marija Bauman v Račah pri Maribora, dne 18. marca pred acldne pre*idena s sv. zakramenti, mimo v odu zaspala. Pogreb se je vršil dams 21. marca. — Sr. maše-zadušnice so se »rale v Pačah in Slivnici, RAČE, dne ^0. marca 1919. Žalnioči ostali oruo lili vt?i®v«7 za vse dokaze^ sočustvovanja povodom izgube svojega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta gospoda Ivana Pirker Štabnega narednika, ki so mi došle v tako obilni meri, ftvojp naj prisrčnejšo zahvalo. Nad*lj« se zahvaljujem za lepe cvetice in vsem udeležencem »preroda. Maribor, dne 17. marca 1919. 551 , Globoko žalujoča vdova in otroe . Slovenci širite „Stražo“. VABILO Wife Posojilnice v Gornji Rcdgonj reg. zadrege > neom zarezo, d se bo vršil v poideljek, dne 31. marca 1919 ob 9. ari predpoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Porodilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1918. B. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelitva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. v Ako ta občni zbor ob dolvčenem času ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu § 35 zadružnih pra vil eno uro pozneje na istem mestu in po istem 'dnevnem redu drugi občni »bor; ki pa sklepa vel javno pri vsakem številu članov, ' V Gornji Radgoni, dne 12. marca 1919. 1 • NAČELSTVO. i Kdor potrebuje več tisoč rodovitnih enoletnih cepljenih trt. na Riparia portališ I in II, vrste, naj se obrne na posestnika in trtnaija Franceta Horvat, Mostje pošta Jnršind pri Ptuja. Zu natančneja pojasnila se je zglasiti osebno ali pismeno pri lastnika. 9 \r~~~~Y äbilo — “ na redni občni zbor ! , ' ' ' ' f - * * Posojilnice na Frankolovem, r. z. z n, z. ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. sošca 1919 ob 3. mri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: . a)., 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za L 1918. 4. Volitčv članov v načelstvo in nadzorstvo. 5. Presti predlogi. Ako bi ta občni zber ne bil sklepčen, se vrši eno aro pozneje drug občni zbor/na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepal veljavno ne glede aa število navzpčih zadružnikov. 22 Načelsti o. ■t?1 Dne 3. listopada 1918 je bila moja delikatesna trgovina v Strnišču izropana; jako veliko vrednostih reči, med drogimi stare, gosli, 2 kitari, nre, nove in stare zimske in poletne obleke kakor tudi mn© • go perila, v skupni vrednosti približno 54.000 K se mi je pokradlo. Vsi oni, ki mi morejo osebe imenovati, ki so se udeležile ropanja moje trgovine, so zaprošeni, da to javijo mojemu zastopniku gosp. dl. Karlu Kodermanu, odvetniku v Mariboru, Tegethofova cefeta 30 ' Vsem, ki mi kaj gotovega javijo, zagotavljam zajedno premijo 25% vrednosti naznanjenega in najdenega blaga in j h zagotavljam, da se njihovo, ime ne bo izdalo. 7 I. Strobl. Sosposka ulica št. 2 si usoja naznaniti slavnemu občinstvu, da se je povrnil od vojakov in zopet ■—I II «I! Hrpi...«.-» ... ! "« 'I». ■■■■ HUI. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Jc edini slovenski zavod v Jugoslaviji. Opozarja se vse posestnike, da opasti jo zavarovanje po preteka zavarovalne dobe pri tujih inozemskih zavarovalnicah in zavarujejo svoje imetje pri tem edinem slovenskem zavodu, katerega natančno uradovanje in kulantna cenitev škod sta splošno znana po naši domovini 19 Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Pograjc, Breg pri Celju. ' . • • r Poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slov. ozemlje. Razglas. Št. 8480/1II- 19. Brzojfvni in telefonski promet z inozemstvom izvzemši Nemško Avstrijo u-stavljen. , Ker dosedaj m še urejpna jedinstvena valuta in ker je republika Ogrska ustavila brzojavni pro met s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je po odloka ministrstva za pošto in brzojav ustavljen v celem področja kraljevine SHS ves brzojaVoi in telefonski promet z inozemstvom, izvzemši Nemško Avstrijo, v katero se smejo še nadalje pošiljati državne in trgovskoposlovce brzojavke Telefonski pogovori so dovoljeni med Dunajem in Jugoslavijo. Dovoljene pa so državne in časopisne brzojavke iz kraljevine SHS preko Dnnaja v Švico in preko Švice s Francijo in obratno s pogojem, da se brzojavne pristojbine plačujejo v frankih ali pa v kronah po predpisanem kurzu. Tudi privatni brzojavni promet med ozemljem, zasedenem po Italijanih in med ostalo Jugoslavijo je ustavljen. V Ljubljani, dn® 9. marca 1919. Višji poštni ravnatelj: Dr. Debelak. A IV 368/18. Okrajno sodišče v Celja, odd. IV naznanja, da je dne 29 novembra 1917 na italijanskem bo jišču padel in v Vidmu umrl Ignac Legvart, rojen 1895 v Iiovci, občina Višnjavas št. 8, za katerega e pri sodišča shranjeno nekaj premoženja Zspus il je kot edino dedinjo, sestro Frančiško Legvart, zdaj omoženo Tratnik, ki je leta 1912 služila za deklo pri Bezenšeku na Frankolovem, njeno sedanje bivališče pa je sodišču neznano; zato se ista s tem poživlja, da se v teku enega leta pri podpisanem sodišču zglasi in kot dedinja prijavi, sicer se bode zapuščinska razprava opra vila z njenim obenem postavljenem oskrbnikom Antonom Lipovšek om, posestnikom v Jankovi. Okrajno sodišče v Celjn, .oddelek IV., dne 24. svečana 1919. MILO (Ž.Jfo) za pranje v trdih kosih, dobro kakor Sehiehtovo, razpošilja po poštnem povzetju 2 kg za 27 kron, 4 kg za 53 kron Josip Batič, Litija. Kranjsko.) Prevzamem tovarniško stiskanje olju iz solncnic, bučnic in maka ‘pod najugodnejšimi pogoji. Solučnico se lahko prinašajo neizluičene ker sami oskrbimo loščenje s strojem. Točna izmena in postrežba. Velespoštovanem Jos. Lorber in drugi 18 Žalec pri Celju. XXXXXT/XXXX Tesarji in stavbeni pomožni de-_ lavci se sprejmejo pri elektrarni v Fali. 444 Čevljarski mojster « nanja, da je zopet otvoril svojo čevljarsko delavnico in se priporoča za obilen obisk. 283 Več vagonov jedilnega in semenskega krompirja dobi v prihodnjih dneh in ga zelo po ceni razdeljuje od 100 kg naprej trgovec Josip Serec, Maribor, Tegethofova ulica št. 7. :: Prosi se za takojšnja naročila. Posojilnica pri Sv. Benediktu v SL g. vabi vse člane na 26 občni zbor kateri se vrši dne 30. snsca 1919 po večernicah v posojilnični pisarni. Če bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrsi občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Načelstvo. Vinogradniki pozor! Vinogradniki pozori Cepljene trte na prodali In sicer posebno močne in tudi lepo vkoreninjene. Trte so cepljene na »odlagi »Gothe št. 9.« m na Rip. Portališ. Vrste: Laški rilček, beli ranfol, beia trnnta, izabela itd. V zalogi je todi vkoreninjena bela šmarnica in tudi zelo močen, vkoreninjen divjak »Gothe št. 9.« in Rip. Portališ. Cena trtam je po-dogovoru. Cepljene trte prodaja 452 izvršuje slikarsko in pleskarsko obrt Priporoča se za mnogobrojna naročila —--------- Cene zmerne. --------*— Hranilnica in posojilnica v Smarjetl pri Rimskih toplicah v : m .. sli ejfc*» - redni občni zbor ki se bo vršil v nedelj o,|dne 80. marca 1919 ob S uri popoldan. Načelstvo. a ■ Delniška glavnica K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4,000.000. v Ljubljani. Podružnice i Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. prejema vloge na knjižice in na tekoči 'd' • * račun proti najugodnejšemu , obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje -berzoa n uročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Es kontuje ia vnovčuje menice. — Dovoljuje kre*i* dite v vseh oblikah. Poslovno mesto raz- g redne loterije. 350 Nfve mostne in decimalne tehtnice ter brzotehtnice s košaro ali kav* Jjem, decimalne tehtnice - grede Ijniče, oteži iz, Železa so vedno |T v zalogi. Tudi točno lzvršu|e 'w*e irl. poprave t' 't* komi za fino orodje, Pobrežka cesta 3, in Tržaška cesta h Narib®r.g *» Imenovanih tehtnic’terj’prelskuševanlallstlh.;! ! Franc Žnidar, Hranilnica in posojilnica v Ribnici pa Pohorju, r. z. z n. z, ma svoj redni obidi zbor v nedeljo,'dne 23. marca 1919 ob pol 10. url do* poldne v posojilniSkf pisar nit Dnevni red: 1. Čitanje fn odobrenje zapisoila o zadnjem občen» zbcru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potr je nje računskega zaključka za l 1918. 4. Vblitev načel stva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če bi ob določeni ori ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov. Načelstvo. 99 “l registrovana delavska stavbena zadruga z neomej \0W - zavezo v Mariboru vabi na redni občni zbor za npravoo ieto 1918 ki se vrii v petek, dne 28. marca 1919 ob 5 uri 45 min, z$ečer v sejni sobi Posojilnice (Narodni dom). Daevui red: 1, Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledovalce*. 3. Odobrenje računskega sklepa ter razdelite* firiega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročita Zždiotne Zveze v Celju, 5. Slučajnosti. -24 Načelstvo. ——-— I« zasebnem = učnem zavodu = I,E(irAT»A T Iff ARIBORU se pričnejo s 1. aprilom 1919 ncvi tečaji za stenografijo (v slovenščm in ien»#čin>) strojepisje (v slovenščini nemščini) praopisje v zvezi s trgovskimi pismi, računanje v svezi z navadnim knjigovodstvom, lepopisje, slovenski in nemški jezik. V nadaljeval nem trčam za slovenščino so poučuje v slovnici in dopisovanja. Nadaljna pojasnila se dobe na zasebnem UČnOm zavodu Legata, Maribor, Viktringhofova ni. 17,1. nadstr. Načrti brezplačno. 498 MARIBORSKI BIOSKOP! pri hotelu -„Stadt Wien.- 6« #• •• •• m «• m •• •• m m •• t® •• o« e® «a . - «7***—i'■■——*1.~— ' ' “ .Od sobote, dna 22.—25. marca Apostol ubogih. Žaloigra v 3 dejanjih. V glavni vlogi: Valdemar Psylander. Pavel in Tedi. Veseloigra v 3 dejanjih. 4 ®» •• N «,» #», « «® NNMH •• o»®# immmnnumm,n,mm„mmm mi m mimii »i ***Mm>* ,.. ! Predstave se vrše vsaki dan ob 6 in 7. uri. V nedeljo; i ob V* 3, 4 ih, »/z 6 in 7 nri. ^ iiop jam orazoa zenjii ZaradiJdelitve zapuščine prodajala se bodo dne 24. marca 1919 ob 10. nri dopoldne na lica mes & v Viišianja, sodni okraj Kozje, zemljišče v obsegu 34 ba 6 a 25 m2 ali 59 ora lov 267 O0 in sicer obstoječa iz r ji v po 6 ha tl a 65 m2 ali 10 oralov 1812 O0, vinogradov po 6 ha 61 a 72 m2 ali 11 oralov 518 O0 goz dtv po 7 ha 34 a 68 m2 ali 12 oralo» 1223 D2 travnikov po 8 ba 8 a 93 m2 ali 14 oralov 69 O0 paSDikov, ki so sedaj travniki po 3 ba 26 a 57 n2 J ali 5 oralov 1049 O0, iz prostorne gosposke hiše, iz dveh tiš za posle in viničarje z gospodarskimi poslopji, kletmi itd. s hišno opravo ib z vsemi potrebnimi pripidki za cenilno vrednost po 249 336 K pod ugodnimi. plačilnimi pogoji ali proti zavarovanju kupnine. Dražbene pogoje je npogledati v notarski pi sami v Kozjem. 3 —' • —■■ ' '■ ^ lai{e po raj n tv.j H, cenah Konrad Vaupotič slikarski mojsrer 620 v Ormožu u Glavni try. \ POLJEDELJSKI STROJI FABRIKACUA 2 inženirja, dolgoletna specijalista za poljedeljske stroje in izurjena trgovca želita spoznanja v večio obstoječo trgovino poljedeljskih strojev, tovarno ali bsnkb, katera bi bila priprt vijena z njima snovati dražbo v svrho fabrikacije in prodaje strojev v kraljevini SHS. Interes er ti blagovolijo poslati kratke ponudbe pod „PGLJEDELJSTV0“ na anončno eksped cijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg'3./l. Odgovorni urednik: Vekoslav Stupao. Tisk tiskarne sv. Cirila v Msrlhora,