ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of I All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čilatelji /: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven , Amerike ^[^ХХХУШ.—LETO ХХХУШ. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). AUGUST 24, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 Га Zadnje vesti dneva in zvečer bo lepo V vremenski urad. ajvišja temperatura 81 sto-P"»J. najnižja 62. ®va britanska letalca, pilot ОВД Haekett in navigator Peter ®eeypenny, sta preletela ntski ocean na oba kraja, iz v m ^ New York in nazaj, o več kot 14 urah. Rekord-polet sta napravila z voja-ћп!Г^ *^"ibnikom na reakcijski L polet iz Londona v 9q ^^ta porabila ? ur in ^ New Yorka v Lon-je k 6 ur in 16 minut, ker York V New Ku sta se ustavila 35 minut sta ^ Rekordni polet kot „ ^^^nska letalca označila rutinskega." Na le-ia У. t^Bdonu ju je dočaka-j® priredila senzacija ameriške . ^Ue na programu "The Question" je 12 let sta-» zamorska deklica Gloria iz Baltimora. Pri si-Л predstavi je četrtič pra-šan? ^^*^^^rjala na vsa vpra-ing\ ^ ^ črkovanju besed (spell-tem, prišla v kontestu j® upravičena do fek v ^^^»000. Priliodnji to-^ ^ vsoto ali spre-hodn* ' nadaljevala za pri-•I« nagrado v vsoti $32,000. * * m včeraj na napade oj~ v Maroku in Alžiru z masno vojaško številofronti. % od sobote, ko so 2,000 je narastlo na je ^"icoski premier Faure '..'^^dil ojačenje franco-v Severni Afriki. Pri je 17 , . ®^rodih v New Yorku dov in azijskih naro- lUarsj^^^'^Salo tajniku Ham-Posredn ^ organizacija je. b ustavi nadaljne bo- predlog tajjj^. ® podal nobenega komen-*" ~ j® pred de-^^Pnblikanci v Cle-Vega . pojavilo nekaj čisto no-® je črnec Alexander H. Žun-"'*'' "^^stopil kot kandidat bodo Roditelji obeh strank »laitij V ^ kandidature v pri-4 aa ^.^"'Panji skrajno previd-beg« uj odtujijo glasov "čr-to volitvah v no-'pričakuje se^ da boi ' ' Je advokat po poklicu RUSI OBISKALI MARYLAND; S TEM SO ZAKLJUČILI SVOJ OBISK WASHINGTON, 23. avgusta—Delegacija ruskih kmetijskih strokovnjakov je današnji dan porabila za to, da je obiskala velika vzorna posestva v državi Maryland. S tem obiskom je formalno končano njihovo bivanje v Ameriki in Rusi se pripravljajo na odhod. Na sestankih, ki jih je prire-^ dilo tako ameriško kmetijsko tajništvo, kakor sovjetsko po- slaništvo, je bilo izmenjanih nekaj prijateljskih nagovorov. Kmetijski tajnik federalne vlade je Rusom pojasnil ameriškega individualnega farmarja, ki s svojo zemljo dela kar hoče in to po lastni uvidevnosti. Torej princip individualne svobode, poleg principa, da se tudi za obdelovanje polj izrabi vsa moderna tehnika. Amerikanci so Rusom odkrito povedali, da ima ameriški farmar poleg drugih tehničnih sredstev na razpolago 4,600,000 traktorjev, pa Rusi niso od svoje strani dali podatkov, koliko je v Sovjetski zvezi traktorjev na razpolago. Sovjetska delegacija kmetijskih strokovnjakov se je ves čas svojega gibanja v Ameriki ogibala točnim odgovorom na stavljena vprašanja kako je v Sovjetski zvezi z obdelovanjem polja in s kmetijsko produkcijo. Prijateljski sestanek na sovjetskem polsaništvu je bil dogodek prvega reda. Prvič, ker je bilo povabljenih veliko število gostov, 370 po številu. Drugič pa, ker se je sestanek vršil v prijateljskem ozračju in je bilo televiziji celo dovoljeno, da posname posamezne prizore. To je bil prvi slučaj odkar obstoja v Washingtonu sovjetsko poslaništvo od leta 1933 dalje. Sestanka na sovjetskem poslaništvu se je udeležil tudi tajnik za kmetijstvo v federalni vladi Ezra Benson, poleg njega pa funkcionarji federalne vlade, ki se zanimajo za vzhodnoevropska vprašanja. Prit«""p< volitvah potegnil ' ".000 gko, »„ Jo vS ®ta poročajo, da j P^'^dsednik Richard "lajbrg v žena to jesen, Л '•fžave odpotovala , ""znjega Vzhoda in kot p ', ^tere bosta obiskala dobre volje. Vest Saviielf-®®!® hiše, kjer je bilo n 'v f bo tura na-predsednika E' bUa že tretja ^ katero"tura, dobre volje," administracija upo-'Хопа in njegovo ženo. New York je vže-"divia stavka" Delafl je PETKRAT POROČEN V ITALIJI Pogostne poroke niso privilegij Amerike. V kraju Benevento v Italiji se je poročil 92 letni Carmine De Luca in vzel za ženo 64 letno Mario Grazia Sagi-nario. Za Carmine De Luca je bila ta poroka—peta. "Podružnica" kongresa Poročali smo že, da se je za letošnje počitnice prijavilo izredno veliko članov ameriškega kongresa, senatorjev in poslancev, da gerdo na študijska potovanja po svetu, v prvi vrsti v Evropo. Ti politični potniki vzamejo skoraj brezizjemno s seboj, če so poročeni, tudi sv6je žene, potovanje pa gre na račun federalne blagajne. Člani vojaških odborov senata in spodnje zbornice pravijo, da morajo iti na lice mesta kam v Evropo, Afriko ali Azijo, da vidijo kakšen je stvarni vojaški opložaj tam, kjer so nastanjene ameriške čete. Člani finančnih odborov obeh zakonodajnih teles pravijo, da se morajo na lastne oči prepričati, zopet na licu mesta, kako se uporablja ameriška pomoč tujini. Člani odborov za zunanje zadeve pravijo, da jim uradni podatki kaj je z ameriško zunanjo politiko, ne zadostujejo in da morajo sami pregledati položaj—zopet na licu mesta. Vsa ta potovanja stanejo in je tupi vprašanje če dosežejo svoj namen. V kongresu so se pojavili demokratski politiki z originalno idejo: Nekje v Evropi naj se postavi neka podružnica ameriškega kongresa, ki bo sestavljena po izvedencih, ta podružnica pa bo v stanu, da obvešča kongres o vseh tekočih vprašanjih. Za idejo se je zavzel tudi demokratski senator Estes Kefauver. Srebrna poroka Mr. in Mrs. Joseph Valenčič iz 19315 Muskoka Ave. sta 20. avgusta slavila ■ 25-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Ta dogodek sta slavila v krogu svojih domačih. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencema ter jima želijo še mnogo let zdravja in sreče v skupnem življenju! v AMERIKI NAJ SE PAČ ZASLUŽI! '»j Uh,. ; ^^NewYo delavcev. ^'"oČilo 4,200 mož, eno ®'®00 gre celo za ^ bo л„1 ' ^**4» je naznanila, dan ukaz, da se ®Jo na delo. Vpjj —— l ®odig6e države OWo .'^ objavilo imena ?^vili iavv^' z uspehom na-^ odvetniški poklic, ^yahoga je bilo 137 Dave Beck je predsednik delavske unije prevoznikov. Unija je odkupila njegov dom za $163,000, Becku pa pustila uporabo hiše do njegove smrti. Takrat naj bi šlo za ameriško senzacijo, češ, da so unijski voditelji predrago plačani in živijo v največjem razkošju. Dave Beck dobiva kot predsednik unije redno plačo $50,000 na leto. Ali je Dave Beck osamljen? James Petrillo je predse'dnik unije godbenikov. Kot tak prejema na leto $46,000 redne plače, $13,000 za kritje izrednih stroškov. Tudi on ima svojo hišo v Chicagu, kadar pa je poslovno v New Yorku, se nastani v luksuznem hotelu Waldorf-Astoria. George Meany je predsednik centrale AFL. Kot tak prejema takih kandidatov. Med njimi najdemo tudi pet slovenskih imen, in sicer: Henry J. Gor-janc, 2259 Sunset Drive, Wickliffe; Albin Lipoid, 1001 E. 71 St.; Henry J. Medved, 18701 Cherokee Ave., Euclid; John J. Prince, 1091 E. 177 St. in Edward C. Svete, 26980 Ze man Ave. na leto $35,000, 2ži postranske stroške posebne vsote. Ima na razpolago uradni avtomobil in uradnega voznika. John Lewis, vodja rudarjev ima na leto $50,000 plače, na razpolago uradni avtomobil in uradnega voznika. George Harrison je vodja unije železniških nameščencev. Unija šteje 300,000 članov, Harrison pa ima plače $60,000 poleg vseh drugih ugodnosti. David McDonald je predsednik unije CIO jeklarjev. Na leto dobiva $40,000. Preko 30,000 ima vsak teh unijskih voditeljev, je pa ena zelo častna izjema v osebi — Walterja Reuthefja. Reuther je predsednik centrale CIO pa kot tak ne dobiva nobene plače. Reuther je predsednik unije delavcev v avtomobilski industriji in kot tak prejema le $18,000 letne plače. Tudi njegov dom je skromen. Unija mu je hotela povišati plačo na $25,000, pa je Reuther vsako povišanje plače odklonil. Walter Reuther bo brez dvoma eden najbolj agil-nih in požrtvovalnih delavskih voditeljev četudi ima najnižjo plačo. KOLIKO JE PIJANCEV V AMERIKI Izšla je knjiga "Kako živeti brez alkohola," vsebina knjige pa je oblastveno potrjena. Knjiga priča, da je v Združenih državah štiri milijone pravih pijancev, ki so v ameriški družbi socialno zlo. Ti imajo velik naraščaj, namreč 250,000 več vsako leto. Sicer pa Amerikanci radi pijejo alkoholne pijače. Med 165 milijoni prebivalstva Združenih držav je 65 milijonov takih, ki pijejo alkoholne pijače. Zopet osem milijonov takih, ki pijejo iz navade, če vzamemo v po-Štev štiri milijone pravih alkoholikov, ki so socialno zlo, pride še nadaljnih 20 milijonov sorodnikov, prijateljev in delodajalcev, ki imajo s temi alkoholiki večje ali manjše sitnosti. * Tudi pobijanje po ameriških cestah in ulicah je svojevrstno socialno zlo. Smo pred Praznikom dela. Večinoma se bo delo končalo v petek dne 2. septembra, obnovilo v torek 6. septembra. Imeli bomo tri delaproste dneve. Bazne organizacije v Ameriki za te praznike napovedujejo, koliko bo smrtnih slučajev vsled napačnih voženj. Za letošnje praznike pred Praznikom dlela in za ta dan, se napoveduje, da bo na ameriških cestah pobitih 410 ljudi. Lansko leto jih je bilo pobitih ob istem času 364; utonilo jih je 92; 83 pa jih je prišlo ob življenje ob različnih nesrečnih slučajih. Če vzamemo v poštev število 410, ta številka pove, da računamo samo s smrtnimi slučaji: Ker se bo prehitro vozilo, ker se bo napačno izogibalo, ker si voznik ne bo dal potrebnega počitka, pa bo naprej vozil, čeprav bo vedel, da je zaspan. Poleg mrtvih se moramo ozirati tudi na tiste pe-šče in voznike, ki bodo te tri dni ranjeni. Taldh bo po napovedi 22,000. PREDSEDNIK EISENHOWER SI JE OSEBNO OGLEDU KRAJE OPUSTOSENE PO NEURJU Zgodilo se je v Texasu... Indijski poslanik pri vladi v Washingtonu Mehta se je na svoji poti v Mehiko ustavil tudi v Houstonu v Texasu. Stopil je v restavracijo Horizon House in naročil kosilo. Uprava restavra-ciej ga je odpeljala v posebno sobo, češ, da v splošnem lokalu za njega ni prostora. Poslanik Mehta je sicer ubogal, z nasmehom na obrazu. Ko so spoznali v Mehti poslanika Indije, so bili naravno v zadregi in se začeli opravičevati. Poslanik Mehta s svojim tajnikom vred da je bil personalu restavracije prav kakor pravi črnec, državni zakon v Texasu pa prepoveduje, da bi se streglo črncem in belcem v istih prostorih. Zakon je zakon —tako so dejali. Poslanik Mehta pa je zopet z nasmehom Tex-ačanom pojasnil, da ni črnec, ampak, da je Indijec iz Indije Nehruja in je z listinami dokazal, da je državljan Indije. Problemi transporta V HARTFORDU, CONN. SE JE POSVETOVAL Z GOVERNERJI HARTFORD, Conn., 23. avgusta—Predsednik Eisenhower je danes zgodaj zjutraj priletel iz Denver j a in v zračnem poletu ogledoval žalostno stanje, ki ga je povzročilo zadnje neurje v šestih državah ameriškega severovzhoda. Predsednik Eisenhower je obiskal vseh šest držav, ki so bile vsled neurja proglašene kot take, ki morajo dobiti federalna pomoč, da se napravljena škoda popravi. Po opravljenem poletu je imel v Hartfordu dolgo konferenco z governerji prizadetih držav, oziroma z njihovimi odposlanci. Približna cenitev nastale ško-*" de je tale: Materialna škoda predvidoma tri milijarde dolarjev; sto tisoč ljudi je brez strehe; 20,000 je postalo brezposelnih, ker podjetja prizadeta po neurju ne delajo. Za čas konference v Hartfordu je bilo javljeno število ^09 kot mrtvih, vendar to število ni dokončno. Eisenhow-erju je bilo dalje zagotovljeno, da де morala v opustošenih krajih dobra. So na delu reševalci, ki od petka niso zatisnili očesa. Pilotje helikopterjev so opravljali in opravljajo vzorno službo. En sam pilot helikopterja je v enem dnevu rešil 46 življenj. Kdo pomaga? Rdeči križ, federalno obrambno tajništvo z vso svojo oboroženo silo, državna in krajevna oblastve^. Rdeči križ je začel po Ameriki s posebnim zbiranjem prispevkov, ta akcija pa ne spada v redne akcije Rdečega križa, ko ta ustanova pobira svoje redne prispevke. Eisenhower je najavil izredno zasedanje kongresa, obrambni tajnik Wilson je nakazal prvo pomoč $75,000,-000. Predsednik Eisenhower se je po konferenci v Hartfordu odpeljal v Washington, kjer je imel sestanek z državnim tajnikom John Foster Dullesom, iz Wash-Ingtona pa bo odletel v Philadel-phio, kjer bo v sredo 24. avgusta govoril na občnem zboru zveze ameriških pravnikov. Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v četrtek, 25. avgusta v spodnji dvorani. Poravnajte svoj asesment, da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti v slučaju bolezni. Pozdravi Mr. in Mrs. Marian Mihalje-vich, ki vodita Mihaljevich Bros. potniško agencijo na 6424 St. Clair Ave., pošiljata vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Californije. Na potu v San Francisco sta se ustavila v svetovno znameniti vinarni v Asti, okrog 85 milj severno od San Francisca. Ženski odsek farme V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja Ženskega odseka farme S.N.P.J. v Slov. del. dorau na Waterloo Rd. Ukrepalo se bo o kosilu, ki ga bo odsek pripravil na farmi 11. sept. Prosi se vse članice, da se udeležijo. Vozniki mestnega avtobusnega podjetja v Washingtonu so bili 52 dni na stavki. Stavka se je končala s tem, da so vozniki dobili 15 centov več na uro. Avtobusni družbi, ki je pod občinsko upravo, se dolga stavka močno pozna. Potniki, ki so se tekom stavke morali ogledati za drugimi prevoznimi sredstvi, so se teh tudi privadili. Družba pravi, da je najmanj 50 odstotkov manj potnikov, kot jih je bilo pred stavko. Najbolj značilno pa je to, da je ravnateljstvo te družbe prišlo do prepričanja, da bi bilo najbolje, če se da podjetje nazaj v privatne roke. Družba je pripravljena prodati vse imttje za $14,000,000. O družbi med ostalim trdi, da ima za več kot polovico nepotrebnih nameščencev. Birokratizem je v polnem razmahu ... Kritika Edena LONDON, 23. avgusta—Britanske delavske unije, ki so hrbtenica britanske politične delavske stranke in štejejo osem milijonov članov, bodo imele dne 3. septembra 1955 svoj občni zbor. Izvršilni odbor njihovih central je sestavil za občni zbor dnevni red, iz tega dnevnega reda pa je razvidno, da vlada Anthonya Edena vodi politiko, "da bogati postanejo še bogatejši in revni še revnejši." Izvršilni odbor je že sedaj opozoril vlado Anthonya Edena, da je delavstvo zaskrbljeno radi gospodarske politike njegove vlade. BLUE CROSS V ZAGATI Clevelandski Blue Cross zahteva povišek prispevkov. Pravi, da bo sicer kril izdatke za leto 1955 z že povišano članarino, pa ne bo kril primanjkljaja iz leta 1954. Dnevni stroški bolnika so stali v prvi polovici leta 1954 $22.15, v drugi polovici istega leta pa $22.98. Za letošnje leto da bodo ti stroški poskočili še za nadaljnih pet procentov, pa da je potrebno povišanje članskih prispevkov. V LETALIH NAJ SE PIJE ALI NE? Ameriške letalske družbe v vprašanju alkohola na letalskih poletih niso edine. Nekatere dovoljujejo, da se da potnikom alkoholnih pijač kolikor ti hočejo. Druge zopet dovoljujejo alkoholne pijače le če gre za polete med kontinenti. Natakarji in natakarice pa imajo strogo naročilo, da potniku, ki se opijani, ne dajo več nobenega alkohola. Zopet so izjeme glede mladine, katerim naj se sploh alkohol prepove. So letalske družbe, ki so principielno proti točenju alkoholnih pijač v letalih. Prihodnje zasedanje kongre-saebo bavilo z zakonskim predlogom, katerega je napovedal demokratski poslanec Thomas Lane iz Mass. Lane bo v svojem predlogu predlagal, da naj ameriški kongres označi točenje alkoholnih pijač v letalih naravnost za zločin. Alkohol v letalih je nevarna navada. Pomeni, da potniki ne morejo uživati izrednega potovanja, enako ne posadka; alkohol v letalu pa je preje nevarnost kot varnost vožnje. STEPHEN J. DUŠEK Po dolgotrajni bolezni je preminil v St. Luke bolnišnici Stephen J. Dušek, stanujoč na 21501 Aurora Rd., Warrensville Heights, O. Star je bil 71 let ter je bil doma iz sela Laminae, ko-tar Belovar na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Tukaj zapušča soprogo Max-ine, rojena Tadeus, hčeri Mrs. Theresa McCullough in Mrs. Anna Butorac, sinova John in Stephen, vnuke, pravnuke in brata Joseph. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30 uri ter nato pa na pokopališče Calvary. # ROSE PRESKAR Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Euclid-GlenvUle bolnišnici Rose iTeskar, rojena Ho-stevc, stara јб9 let, stanujoča na 2044 Miami Rd., Euclid, O. Rojena je bila v vasi Pišece pri Brezjah na Štajerskem, kjer zapušča tri brate: Mihaela, Antona in Ivana, dve sestri Terezijo in Antonijo ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 43 let in je bila članica podn št. 25 S.Ž.Z. Soprog John je umrl leta 1924. Tukaj zapušča dve hčeri Mrs. Anna Nitchall in Mrs. Mary Rody, sina John, pri kateremu je bivala, in vnuka Ricky ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele 1ц sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih, # FRANK LENARŠIČ V bolnišnici v Chesterland, O., je Včeraj umrl Frank Lenaršič, stanujoč na 297 E. 272 St. Bil je samski, doma iz vasi Nadanje selo pri št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Delal je 35 let pri East Ohio Gas Co., zadnjih sedem let pa je bil upokojen. V stari domovini zapušča dve sestri, Frančiško Samsa in Marijo Požar, ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9.20 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. # POGREB ROSE RALUS Pogreb pokojne Rose Rallis se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev Marije Vnebovzete na 4400 W. 140 St. ob 10. uri. V bolnišnici Zadnjo soboto je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Lucija Škrbec iz 1200 E. 61 St. Nahaja se v sobi št. 243, kjer jo prijatelji lahko obiščejo. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)______________________6.00 For Three Months—(Za tri mesece) ___________4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) __ -$12.00 _ 7.00 - 4.50 For Six Months.—(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece)____ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Naše počitnice VOJNI UJETNIK NAJ BO JUNAK... (3) Usoda današnjega vojnega ujetnika je ozko povezana s spremenjenimi razmerami, ki so nastale v svetu. Mislimo na tabor komunistov in na tabor antikomunistov. Mi poznamo tisto znano, da namen posvečuje sredstva. Samo, da dosežeš cilj, katerega si si zastavil, to je glavno; katera sredstva pri tem izbiraš, ni važno. Lahko lažeš, lahko ubijaš, samo, da je cilj dosežen. Komunizem kot tak ima samo en cilj, to je komunizem. Da bi se oziral na kakšne moralne predsodke, kakor smo jih poznali do sedaj, mu še na misel ne pride. To ni neka skrivnost, neko ugibanje, neko zmerjanje. To so nauki vseh komunističnih prvakov in vseh komunističnih strank. Vojni ujetnik, ki je padel v vojno ujetništvo komunističnih držav, je bil kruto deležen te politike. V svetu se je zgodilo nekaj novega. Vojnega ujetnika ni samo ohraniti pri življenju, ga dobro zaposliti, marveč tudi pridobiti za komunistično idejo. Program komunistov ni bil omejen na Sovjetsko zvezo, marveč dosledno izvajan v vseh drugih komunističnih državah, ki so imele opravka, kar je razumljivo, tudi z vojnimi ujetniki. Vojni ujetnik je moral delati. Kakšno delo mu je bilo dodeljeno, je bilo večinoma odvisno od tega, kalco je na njega gledala uprava taborišča. V vseh taboriščih pa še je hitro začelo z organizacijo in propagando. Xydi taborišča so bila organizirana po programu komunistične stranke; Celice, komisarji, sestanki, na katerih so obravnavali program ljudskih svetovnih demokracij itd., itd. Bili so kakor bele vrane med črnimi tisti vojni ujetniki v imenovanih državah, na katere bi ne padlo oko komunistov, to je, da bi ga sicer pustili v miru. Vojni ujetnik v slabem materialnem stanju, slabega zdravja, ima, vsekakor stalno silko pred seboj—svoje domovine, svoje družine, svoje domačije. Zopet so izjeme, da je kak vojni ujetnik idealni fanatik svoje ideje, ki je prepričan v tisto znano, "da je ves svet končno eno in isto," pa mu je mednarodni komunizem zelo prikladen. Vendar pri takih gre Le za izjeme. Če je ameriški letalec, ki se je udeležil vojne na Koreji, ki je živel v tuji daljni Kitajski in to celo v zaporih, poljubil ameriško zemljo, ko se je povrnil na domača tla, mi v tem koraku ne vidimo nobene hinavščine, ali kake oderske geste, marveč pravi izliv človeške notranjosti. Omenili smo slučaje nemših, japonskih in italijanskih vojnih ujetnikov, ki še bivajo v Sovjetski zvezi. Morda gre za take, ki so posebej strokovno vsposobljeni. Tudi eno sredstvo za dosego končnega cilja po nauku komunizma. Ne sme iti domov, ker ga rabimo mi! V glavnem pa bo vsekakor držalo, da hoče mednarodni komunizem ravno s kadrom vojnih ujetnikov vzgojiti udarne čete, ki naj bodo elitne čete za slučaj, da bo nastala v njihovi domači državi socialna revolucija. Tudi eno sredstvo za dosego končnega cilja—mednarodnega komunizma. Ali je vojni ujetnik, ki je usojen na pomanjkanje in stradanje, v vsakem slučaju obvezan, da se pokaže kot junak, krepak mož, kakor da se je porodil iz gorskih velikanov? Če priznavamo v civilnem življenju, da je pomanjkanje v zvezi z lakoto tista njiva, kjer najlažje orje komunizem, zakaj bi tega ne priznali pri vojnemu ujetniku, saj gre končno brez ozira na uniforme ali civilno obleko, le za človeka, ki je v tej obleki ali uniformi, ostane pa človek brez razlike! Državljanska ali vojska prisega pa vsebini vežete prvega in drugega.... Poglavje o vojnih ujetnikih je p>ostalo po drugi svetovni vojni veliko narodno in socialno vprašanje. Popolnoma ga bomo razumeli le tedaj, če se vživimo v položaj, v katerem se ta vojni ujetnik kot človek nahaja, kakor moremo razumeti grozote vojne in velikih državljanskih revolucij samo tedaj, če jih sami doživimo ali smo jih doživeli, pa jih ne opazujemo samo s pomočjo televizijskih prenosov ali v branju knjig in povesti. L. Č. CLEVELAND, Ohio—Poletje je čas počitnic, človek dela celo leto in rabi nekaj spremeimbe. Ljudje potujejo vse križem po svetu, tu in čez morje. Res je lepo, da si človek ogleda domovino, ki jo je zapustil pred leti, je pa nam še ostala v spominu. Svojim dragim, ki so tam ostali, pa po svoji moči pošiljamo, saj so veseli vsake reči, ki jo dobijo. Z veseljem smo dali naslove naših Mr. T. Andrica, poročevalcu Cleveland Press-a, ki je šel zopet na obisk v Jugoslavijo. Obiskal je sestro mojega moža, to je Ivanko Fajfar v Škof ji Loki. O tem obisku je bilo poroča-no z dne 5. avgusta. Tudi njena slika je bila priobčena. Izrezek z časopisa sem ji že poslala, gotovo bo tudi ona vesela ko bo to videla. Le škoda, da ni bil doma sin mojega brata Ludvika. Zahvala gre Cleveland Press-u in po-1'očevalcu, ki obiskuje evropske države vsako leto, da si razgleda ondotne razmere. Midva z možem pa sva, mesto, da bj uživala naše počitnice onkraj morja, odločila se, da si greva ogledati lepote naše nove domovine. Tudi tu je veliko zanimivih stvari in krasot. Z nama sta potovala tudi hčerka Ruth in njen mož Eugene Abbott. Dne 30. julija smo se odpeljali proti Pennsylvaniji. Ustavili smo se štiri milje vzhodno od Coudersport, Pa., kjer ima narava čudovit prostor—to je ledeno jamo, v katero gledaš 40 čevljev globoko in vidiš led. Ta prizor se nudi samo tri mesece poleti ko pride temperatura od 25 do 32 stopinj, nakar led izgine. Veliko ljudi pride Iz vseh krajev, kar dokazujejo licenčne tablice na njih avtih. Prvi večer smo spali v Smith-portu, kjer imajo lepe motele. Prihodnje jutro smo pot nadaljevali proti državi New York. Tam vidiš skrbno obdelana polja, velike pašnike, na katerih зе pase govedina. To je res dežela, kjer lahko imaš sveta in kruha, da ni treba biti lačen. Peljemo se naprej, dokler zopet ne dobimo prestor za prenočišče. Ustavili smo se v motelu Olean, N. Y., katerega vsakemu priporočamo. Je res vse lepo in moderno urejeno, pojeg je pa Castle restavracija, kjer smo bili prav dobro postreženo. Naj-prvo smo mislili, da smo med Ti-rolci, ko smo vstopili v prostore in videli obleko točajk. Bili pa so to italijanski običaji, tako tudi hrana. Od tu smo šli naprej proti znanim slapovom Niagara Falls, da si jih ogledamo z naše in kanadske strani. Naš zet je posnel veliko slik vsepovsod. Prenočišče smo dobili nekaj milj ven iz mesta v Rendezvous motelu. Proti šesti uri zvečer smo se peljali šest milj od Niagara Falls, da vidimo prekrasno uro iz cvetlic. Ta je last elektrarne, ki ima na velikem vrtu ogromno uro iz •posebnih zelenih rastlin. Besede in številke z letnico 1955 so v ži-vObarvnih rastlinah. Kazalec na barvnih rastlinah. Kazalec na uri je kot dve veliki cevi, na rrhu je majhen zvonik, iz katerega bije vsako uro. Ko je ura bila šest, smo se počutili kot bi bili doma v Zireh, posebno jaz in moj mož, ki sva od tam doma. Ura leži visoko in na pošev. Okrog je lep vrt iz kamna, spodaj je voda, ribe plavajo in krasne vodno lilije se širijo z velikim peresom po vodi. Zvečer smo šli nazaj k slapovom. Tudi ta prizor smo slikali, ne vemo pa če so se slike obnesle ker je zelo škropilo ta dan, oziroma je kot iz. megle pršilo od slapov. Bil je res krasen pogled. Prihodnji dan smo šli naprej proti Windsor, Canada. Tam so njive vse polne tobačnih sadik. Mislila sem si, o še boste kadili^ možički, čeprav se vedno pritožujemo nad tem, pa nič ne pomaga. Menda je res tako dobro kajenje. Prenočili smo v Ashton motelu. Potem smo šli naprej, kjer pa je bilo kot da smo že doma. Videli smo Detroit na drugi strani vode, pa pravi zet Eugene vidite, pod tole vodo se bomo kmalu peljali. To je eno miljo dolg tunel. Res, malo čudno se je nam videlo, da bi se pod tako veliko vodo prepeljali. Zvedeli smo, da so ta tunel delali 30 let. Ko smo prišli do obmejnih straž, nismo imeli nikakršne sitnosti, nato pa pridemo do tunela. Luči na avtu ni treba vžiga ti, ker so ob steni vdelane luči, da je svetloba enakomerna. Bili smo naenkrat izven tunela in kar žal nam je bilo, da ni še daljši. Tako delo je res častno za mesto in državo. Kam sedaj ? Ko se peljemo po mestu, vidimo da so velika poslopja in tovarne. Peljali smo se mimo Fordove tovarne kot drugih. Vse je zaposleno. Hčerka si je hotela ogledati cerkev The Church of the Little Flower of St. Theresa. Ta je ven iz mesta Detroit—v Dearborn, Mich., ter je zopet vse nekaj drugega kot pa so druge cerkve. Zidana je znotraj iz marmorja, oltar ima v sredi in- vse je zelo zanimivo. Prenočili smo v Rancho mote-?u v Inkster, Mich., še preje pa smo si ogledali živalski vrt. Tega si ne ogledaš tako kmalu. Tu ni vse v ograjah, vse je tako izdelano, da so živali na prostem. V četrtek zjutraj smo šli proti domu skozi Toledo in Sandusky. Tam v bližini je bila naše zadnja postaja Castalia Village, kjer je zanimivost Blue Hole. To je po naše studenčna voda. Studenec je Izdelan v okrogli obliki daleč naokrog in voda teče 50 do 60 čevljev globoko, in ima temperaturo 48 stopinj. Je zelo čista, da vidiš do dna. Imajo prostor, v katerem redijo ribe postrvi (trout). Tu je lep razgled. Zgodovina ti pove, da so imeli Indijanci tu zdravilišče s to pitno vodo. Studenec je bil najden 1761 leta.. Tako smo dokončali naše potovanje in zopet smo se znašali doma. Star pregovor pravi: drugod je lepo—doma pa najlepše. Imeli smo majhen obisk po Ameriki, so pa še lepši kraji po zaj^du in drugod, le nihče jih ne opiše. Pa bi bilo dobro, da bi vsak vedel in čital, da ima tudi naša nova domovina avoje krasote in lepote in ni samo dežela dela. Anna Jpsenko, NAJDKOBNKJŠE JEKLENE KBOGLICE Neka angleška tvrdka je razstavila na razstavi tovarniških naprav v Londonu jeklene kroglice za precizne instrumente, drobne tako, da jih gre več milijonov v čajno žličko. Žlička teh drobnih kroglic pa stane 50,000 funtov šterlingov ali v našem denarju 42 milijonov. Baje so najdrobnejše jeklene kroglice na svetu. Predstavniki tovarne pa so rekli, da potrebujejo celo s svojo edinstveno proizvodno metodo najmanj pol leta, da izdelajo eno samo žličko kroglic. Največ jih izvozijo v ZDA. Registracija državljanov CLEVELAND, Ohio — Vsem onim, ki so v zadnjem času prejeli svoje ameriško državljanstvo sporoča mestni councilman 23. varde John Kovačič, da se bodo lahko registrirali v volilni imenik v četrtek, 25. avgusta 1955 in sicer v prostorih mestnega kopališča St. Clair Recreation na 6250 St. Clair Ave. čas registracije bo od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne in od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer. K registraciji naj vzame vsak svoj državljanski papir, iz katerega so razvidni vsi podati, ki so potrebni za registracijo. Dne 4. oktobra bodo primarne volitve, pri katerih bodo lahko volili le oni državljani, ki so registrirani. Zato je važno, da ne zamudite te prilike za registracijo. Vsak glas tudi pri primarnih volitvah je važen in vpliva na izid volitev. Naj nihče ne misli, da je vseeno če je en glas več ali manj. Taki državljani, ki se ne poslužujejo svoje dolžnosti in pravice, da volijo, tudi nimajo pravice zabavljati čez zakone, ki so sprejeti. Torej, ne pozabite, če niste še registrirani, pridite gotovo v četrtek, 25. avgusta v St. (ZJlair Recreation prostore s svojim državljanskim papirjem in se registrirajte. Ves+I iz življenja ameriških Slovencev LOS ANGELES, Calif. — Prank Petrich se je pred kratkim vrnil na svoj dom. Petrich je bil v bolnišnici Good Samaritan, kjer je prestal težjo operacijo. CHISHOLM, Minn.—Dne 10. avgusta je v bolnišnici Memorial umrl član SNPJ Frank Zlebnik. Rojen je bil 14 .septehibra 1884 pri Šmarni gori nad Ljubljano. V Ameriko je prišel pred 50 leti in je večinoma živel v Chishol-mu. Pokojni zapušča soprogo Anne, sinove Franka, Josepha in Antona, hčere Stephanie v San Franciscu, Mary in Anne v Chisholmu in Olgo v Pengilly, Minn., ter 19 vnukov. NISTA SE RAZIIMEI.A 1 "Ti, koliko si kaj zaslužil pri I tej kupčiji?" "Ne posebno veliko! Leto dni ' pogojno." BRIŠKI VODOVOD Brda so od meseca junija tja do oktobra v . suhem poletju brez vode; domači vodnjaki so tedaj po večini suhi. Prebivalci Števerjana, Šentmavra in Oslav-ja jo morajo tedaj voziti iz Pev-mice, iz Rutarjev pa hodijo po-njo v Idrijco. Brici morajo v tem času silno štediti z vodo, kar povzroča marsikatero nevšečnost. Zadnje čase so tudi oblasti spoznale, da je treba temu od-pomoči. Zdi se, da hoče goriška občinska uprava speljati vodovod do najvišjte točke Oslavja, in sicer s potiskanjem z brizgalkami. Oslavje spada namreč pod goriško občino. Pozneje naj bi зе isti vodovod podaljšal na podoben način do števerjanske cerkve. Ta voda bi prihajala iz Mrzleka pri Solkanu (v Jugoslaviji), od koder prejema vodo goriška občina proti primerni odškodnini, ki jo plačuje Jugoslaviji. Kakor znano, je Jugoslavija speljala vodovod v vse njene predele Brd. Goričani bi si prihranili ogromne stroške, ako bi briški vodovod prosto podaljšali v vse predele italijanskih Brd. S tem bi odpadli vsi stroški za dvigalne naprave. Voda bi pa prihajala na isti način in verjetno po isti ceni kot za Gorico. Jugoslavija bi v tem pogledu gotovo šla na roko. Tako bi prihranili tudi novo finančno breme slovenskim občinam, ki bi jih zahtevalo neekonomično podaljšanje vodovoda do števerjanske cerkve. ZANIMIVOSTI Geologi računajo, da je Zemlja stara nad dve milijardi let. Na podlagi metode, sloneče na radioaktivnosti snovi, so razdelili zgodovino Zemlje na 5 velikih dob in ugotovili njihovo trajanje: rozajska ali arhajska (trajala je 1430 milijonov let), paleozojska ali primarna (trajala je 305 milijonov let—nastanek rib, dvoživk in plazilcev), mezozojska ali sekundarna (1450 milijonov let), kenozojska ali terciarna (60 milijonov let) in neozojska let—nastanek človeka.) Pompasni jelen (cervus cam-pestris) je vrsta jelenov, živeča v deželah okrog La Plate v Južni Ameriki in Patagoniji. Živi v majhnih skupinah in se zelo boji človeka, če sedi na konju. Če pa hodi peš, se ga sploh ne boji. Tudi če pokajo puške, se ta jelen ne ustraši. Vajen je namreč, da je njegov sovražnik samo človek na konju, ker ljudje v teh krajih sploh ne hodijo peš. Jelena je zelo lahko najti. Samci namreč neznosno smrde. Darwinu je postalo slabo, ko je prepariral takšnega jelena za muzej. Ruta, v kateri je bila zavita jelen ja koža, je baje smrdela celih 19 mesecev, čeprav so jo večkrat oprali. PREPIR MED VINSKDD BRATCI —Dragi moj, ti si popolno#* рц^п! , —Res je, prijatelj, toda to že minulo!! Ti si pa neumen, bo pa kar ostalo! SPOMINI NA ZAKON Radoveden mladenič sprašuje vedrega očanca: , —Tak v drugič ste že vdovec • Dvakrat oženjen? Pa kdaj bilo bolje: prvič ali drugič-—O, prvič, prvič! —Pa zakaj? —Prvič sem jaz go . drugič je pa ona mene!! Sargaško morje imenujemo širno področje med Kanarskimi in Azorskimi otoki na eni ter srednjeameriškimi otoki na drugi strani. Ta vodni prostor meri približno 3 milijone km« in se razprostira v sredini Atlantskega oceana. Pokrit je z morskimi rastlinami, zlasti z vrsto alg temnorumene barve. Alge se imenujejo v španskem jeziku "sargazo" in tako je dobilo to morje ime Sargaško. Alge so najgostejše v sredini morja in zato tod ni vozila še nobena ladja. Nekoč je bilo Sargaško morje velika nevarnost za pomorski promet. V tem morju je utonilo mnogo jadrnic. Tudi Kolumb je na poti v Ameriko priplul v te vode in se komaj rešil. Večkrat se je že zgodilo, da je vihar zanesel jadrnico med alge, iz katerih se niso mogel več izmotati. Posadke so polagoma umirale od lakote in žeje. Največja puščava na svetu Sahara s površino nad 6 milijonov km^ je znana po bogastvu talne vode. Ponekod je voda blizu površine, drugod pa je prodrla na površje in nastale so rodovitne zelene oaze. Grški geograf Strabon je v starem veku primerjal Saharo s panterjevo kožo: temnorumeno ozadje krzna je puščava, pege pa so oaze. Novejše raziskave so pokazale, da so pod površino Sahare tako rekoč neomejene količine vode in da bi lahko z vrtanjem v tla pridobili nove oaze. Na nekaterih zemljevidih je označeno, kje in kako globoko je pod puščavskim peskom talna voda. če zvrtajo luknjo do vode, brizgne iz tal pod velikim pristikom kakor nafta. Tako so v Sahari umetno napravili že več oaz. Kmet Brandt je ves ogorčen tožil svojo ženo za ločitev zako-|na, ko je zvedel, da moški, ki se !je priselil k njim, ni njen brat, !ampak prvi soprog! Šofeija avtobusa v Sunder-landu so obsodili zaradi neprevidne vožnje. V svoj zagovor je povedal, da ima prevehka stopala, ki so zakrivila nesrečo ... Ko je pritisnil na zavora, je obenem pritisnil tudi na vzod za plin! Uslužbenka Telefonske družbe v Harewoodu je zalotila starejšo damo, ki je metala v avtomat več denarja, kot potrebno. Dama jc priznala, da vedno tako dela, zato ker ve, "da dekleta pri Telefonski družbi strašno malo zaslužijo..." ŠKRAT .ljufal ženo, ISKENOST _ ^ Dve prijateljici na žive mrtve obirata tretjo. "Ti še ne veš ne, kakšna J ■ Ne moreš si misliti, kako pokvarjena!" "O, saj jo poznam!" ^ "Ampak tako ne, kot ja^i sem njena najboljša prijate ca. i9T ENAKOPRAVNOST Če moški ni oženjen, je mec,"' če ženska ni oinožena, "■stara devica." j. Kar moški sliši in poteW poveduje doma ali svojim cem, so "zanimive novice, ženska sliši in pripoveduje, "babje čenče." Če moški vlada v svoji dr ' je "poglavar družine," če žen^ „ to vlogo prevzame, "nosi^^^,^ Moški v srednjih letih J® najboljših letih," ženska v Jetih postaja "matrona." ZOB ZA ZOB ^ Direktor banke: vraga, pogodili smo se za nje vi mi pa pošljete sanda e- Direktor Alpine: "Tako riš, saj ste tudi vi nam ob venci ji obljubili kredite, ste nam pa odločbo o dopo nih davkih." HOMERSKI HUMOB V nekem literarnem saionn rekla neka mlada žena Bern Shawn: . "Dragi učitelj, nekateri trdijo, da Iliada in Odieeja n^^^ Homerjevi deli. Nekateri j. pravijo, da Homer sploh n „ ni živel. Kaj misUte vi o te \ "Draga gospa," je slavni pisatelj »resno, lan je sem sam proučil-je nedvomno živel, res pa pisal Iliade in Odiseje. "T' g, pesnitvi sta dela nekega "J ga pesnika iz tistih časov, K je tudi pisal Homer. Tako ostali napaka in zabloda oV večeni do naših dni." »ULTON IN BOŽA ^ Slepi Milton se je tretjih nil, in sicer ne posebno Lord Bussingham mu je ne . dne rekel, da je njegova prava roža. j){, "Po barvi," je dejal "ne morem trditi, če imate ker sem slep, po trnju pa da imate prav." ZA KATERI DVOBOJ ^ NAVDUŠEN? J tU' V družbi, v kateri je se^ di veliki francoski državni menceau, so govorili o dvo^T^gJ Nekdo, ki je vedel, da j® ^ Clemenceau že več dvoboj®^' je vprašal: • ,r " Katera vrsta dvoboji" najbolj ugaja?" gf "Meni je najljubši boj mim seboj, ker tako vsaJ' " da se borita dva gentlC^ je odgovoril Clemencc*«- ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Djavaharlal Nehru kolikor je nacionalistov, to-У je tudi internacionalistov. aveden socialist želi svoji domovini samo tisto, kar lahko prenese. Zaveden socialist je praktičen državnik, ki uravnava JO idealistično nrav v skladu ® svojo okolico. Sam po sebi pa w ki bi zmeraj dal svoje ^Чепје za svoje ideale." 4- Tako je opisal Mahatma , svojega političnega na-w Djavaharlala Nehruja. ehru je zelo ljubezniv in »apatičen mož, odkritosrčen in ^^'"^ziti potezi njegovega Gaja sta vdanost in pogum, rzi se nekaterih temeljnih na- velik^^ zadeva na še tako e težave. Najsrečnejši je г1а Obraz se mu ^ srečno se nasmehne, ko se zbere okrog njega Pravijo, da ni govor-ra^l rijegov posebni način zad^^^- besede zmeraj Ip ^judi v srce. Predvsem 9°^Gk. Ljubi gore, kg J ^ živali, zlasti pa otro-ui" pa so mu izkorisča- ^ ' ^tost in neumnost. MLADOST ček i v ^ j^^habadu. Kot de-čen ri ^^činoma osamljen, lo-Učil t sošolcev, ker se je je bil na- pravni% očeta, znanega očeh n bil v njegovih 1ђ ^ Poosebljena moč, hrabrost bii^ t brezmejno Iju- ^Uoši^^r očetov pomočnik Val Drs, 1 •' j® pripovedo- iz arabskih noči in 1. 1857^-^^ velike indijske vstaje žirai d if ^ deček je kar po- PoeziJ JT tudi Za fi;'' pa se je zanimal bilo 15 ? kemijo. Ko mu je glijo. je odpotoval v Дп-^"til tam »laeraii« je dobil Zek oy,v. dobro učenje—zve-јц rj, ^^^ega dela o Garibaldi-la,"da - je tako prevze- Začei še dva zvezka in Zakaj ^^y(^evaU Garibaldija. oniuAaj Bal »Al.? Indiji? se je vpra- takrat. Ko Potil^ let' se je na- je 2a n ■ ^'^^^idge. Zanimal se kemija, bm- dosegel v Katenn je 2o ig|. ^P'oKio, ko mu je bilo ®tudiip je končal pravne - v Londonu, čez sedem SOME GUY' let, leta 1912, pa se je vrnil v Indijo. i i^jđJ NEHRU REVOLUCIONAR Začel je delati kot pravnik, čeprav mu ta poklic ni bil pri srcu. Zanimal se je za Narodni kongres Indije. Prvikrat je govoril v Alahabadu na protestnem mitingu proti zakonu o dušitvi tiska. Po tem govoru so ga ljudje objemali in poljubljali. Kmalu je navezal stike s kmeti, kar mu je pomagalo premagati bojazljivost. Gandhija je srečal prvikrat na kongresu v Lakno-vu leta 1916. Zdel se mu je nekam čuden, nepolitičen. Kmalu pa ga je vzljubil. Spoznal je namreč, da je med vsemi voditelji Gdanhi edini, ki ve, kaj hoče. Sklenil je pridružiti se gibanju nepokorščine, toda oče je temu nasprotoval, ker se je bal za sinovo kariero. ENAJST LET V JEČI Naposled je sin prepričal očeta, da ima prav, in skupaj sta šla v ječo. Zaprli so pravzaprav vso družino, ženo Kamalo, s katero se je poročil leta 1916, ter obe sestri Vidjajo Lakšmi Pandit in Krišno Hathising. Policija je neusmiljeno pretepla njega in njegovo babico. V ječi je presedel celih 11 let. Njega in člane njegove diužine so večkrat pretepli. V ječi je mnogo bral in pisal. Tu je napisal svoje najboljše knjige. Njegov, ugled je hitro naraščal. Postal je ljubljenec množic. Po priljubljenosti je bil takoj za Gandhijem. Celih deset let je bil generalni tajnik Narodnega kongresa Indije. Za' predsednika Kongresa so ga izvolili sedemkrat. NEHRU KOT DRŽAVNIK Za Nehruja je bil 15. avgust 1947 najsrečnejši dan njegovega življenja, "že zdavnaj smo se domenili glede sestanka z uso do, zdaj pa je napočil trenutek, da se nam je želja izpolnila," je rekel v svojem zgodovinskem- govoru. To je bila prelomnica v zgodovini Indije in v njegovi karieri. Revolucionar Nehru je kar čez noč dozorel v zrelega državnika. Med drugim je dal pobudo za indijsko ustavo, v kateri so zajamčene vsem državljanom Indije temeljne svoboščine. V zunanji politiki so njegovi napori usmerjeni na ohranitev miru. Že neštetokrat je zahteval, naj vse svetovne probleme obravnavajo z miroljubnimi sredstvi. Indija z Nehrujem na čelu je napravila mnogo za ohranitev svetovnega miru. MUM CARNIVAL. 4401 Warrensville Ctr. Rd., Cleve. 28 Broadway's Splash Hit!! NOW THRU AUG. 28 Isf TIME IN OHIO With A REAL Swimming Pool! Curtain 8:30 exo. 7:30 Sundays TICKETS: SI.50 S2.00 S2.50 S3.00 FRi.-SAT.: S2.00 S2.50 $3.00 S3.50 'Sola only at theatre 1 hr. before curtain Cleve. phone reserv, MO 3 9550 TICKETS AT HALLE'S, BURROWS Free Bus Meets Van Aken Rapid 7Л0 & 8:10 dian of favorite comc- ^eturn« . regulars, tre In ti unique tent thea-tha% J® '■o'e of gambling Na-in "Guys and hi»ht' A opens Monday b