PoStnina pavšaBirana.
i
MMIIDISN DElAVtC
Političen list.
Naročnina 2naša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— tnesedno. -	četrtletno	K	30’—.
Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane 60 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica - št. 4.)
Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 19. junija 1920.
St. 135.
Prihod regenta Aleksandra v Maribor.
Popoten italijanski poraz v Albaniji. — Morilec Esad-paše najet od Italijanov.
Slovenski javnosti!
Njegovo kr. Visočanstvo Prestolonaslednik in Regent Aleksander pride dne 26. t. m. v Ljubljano.
Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih robstva vladar, ki ga je klical narod sam.
Vem, da mi ni potrebno z besedami izražati globokih čustev in drhtenja naših src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kr. Visočanstvo Prestolonaslednik, našega naroda Sin, prebivar sredi med nami.
Slovenija bo storila vse, da naj-slovesnejše in najprisrčnejše pozdravi svojega junaškega in najvišjega sina.
Dr. Brejc 1. r.
Meščani!
Sedaj je1 došla vesela vest, da obišče Njegovo kr. Visočanstvo Pre-
Dan sokolskega naraščaja.
Mariborsko okrožje M. S. Ž. je priredilo v nedeljo, 13. t. m. prvi večji javni nastop svojega naraščaja v ljudskem vrtu v Mariboru. Sodeloval je deški ■ in dekliški naraščaj sokolskih društev v Mariboru in Studencih.
Članstvo in naraščaj mariborskega Sokola se je zbiral v magdaienski ljudski šoli, kjer se je dočakalo Sokola iz Studencev in na to v skupnem sprevodu odkorakalo s praporom mariborskega Sokola in železničarsko godbo na čelu v ljudski vrt. Vreme je bilo deževno h* še le proti četrti uri se je toliko izboljšalo, da je bilo sploh mogoče misliti na nastop. Jo je tudi nekoliko vplivalo na udeležbo občinstva. ki je bilo gotovo v dvomu, se li nastop vrši ali ne. Vendar je bila udeležba navzlic temu povsem zadovoljiva, kajti odhitelo le nad 3000 občinstva v ljudski vrt tikom3 Pred nastopom, da prisostvujejo javni telovadbi sokolske dece- i
lavno telovadbo je vodil načelnik ?r. Hočevar iz Studencev, pomagalo pa mu le več vaditeljev in vaditeljic. Telovadbo je otvoril najmlajši dekliški naraščaj, 90 po številu, ki je izvajal tri sestave pestrih vaj po godbi primeroma dobro, najboljše je bila izvedena tretja sestava. Lahko umevno male
stolonaslednik dne 29. junija 1.1. tudi Maribor.
Meščani! Sprejmimo dostojno svojega vladarja. Pokažimo, da vemo ceniti to visoko odlikovanje! Pričakujem, da ne bo hiše, ki ne bi ta dan razobesila narodnih in državnih zastav, ki ne bi okrasila svojih oken.
Čas je kratek. Vsi na delo, da bo sprejem veličasten!
Vladni komisar mesta Maribor: Dr. Josip Leskovar s. r.
Iz 102. seje narodnega predstavništva.
Podpredsednik dr. Ribar otvori ob 17. 102. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva. Tajnik dr. Lončar čita prošnje in pritožbe, ki se izroče v rešitev kompetentnim odborom. Poslanec Šegvid. (Narodni klub) prosi predsednika vlade pojasnil glede dogodkov na Sušaku in je izjavil med drugim: Ne mpremo dopustiti, da poveljuje d’ Annunzio na čelu
deklice so si po izvedbi dveh sestav še le pridobile pctrebno sigurnost.
Deklicam so sledili dečki in sicer je na-stqDilo |7 vrst Sokola v Studencih s krasnimi vajami na petih kozah in dveh konjih, poleg njih tri vrste Sokola v Mariboru na bradlji, krogih in prostem skoku. Sočasno je izvajala pod vodstvom župnega načelnika br. Kranjca četica 26 dečkov mariborskega Sokola redovne vaje na mestu, z mesta in med pohodom. Vrste studenškega Sokola na orodju je vodil br. Česnik, ki je tudi sestavil vaje z mladimi primernimi vsedi, vskoki in preskoki. Obču-. dovanja vredna je bila disciplina malih dečkov, lep in siguren nalet, pravilne drže in enakomerna izvedba. To je bila brezdvomno najlepša točka telovadnega sporeda. Obžalovati je, da redovne vaje v celoti niso došle do popolne veljave, kakor bi to zaslužile, ker so bile glavnemu, delu občinstva, ki je imelo pred seboj orodno telovadbo, skoraj neopažene. In vendar bi zaslužile največjo pozornost in posebno točko v sporedu. Tem mladim junakom v četi in njihovemu vaditelju popolno priznanje. Težko si je misliti, da se more doseči pri dečkih v starosti od 8 do 12 let toliko discipline, tako brezhibnih premen in izprečitev v četi v vseh mogočih načinih in oblikah, strumnega korakanja, pravilnega držanja telesa,
redkih čet rta Sušaku in odstavlja naše poveljnike. Čuli smo bili od predsednika vlade, da pusti nastopiti naša vlada vojaštvo, ako zasedejo Italijani Sušak. Italijani so nas vedno varali; tudi takrat ko so doneli klici:	,.Živeli
JugosloveniJ" in ko S9 se polaščali v imenu svobode naše zemlje. Zadosti nam je komedi-jantstva. Sramota je za nas, da celo skipetarski rod osvoboja Valono, mi pa gledamo preko ramen.
Na to vpraša poslanec Šegvič, ali so vladi znani najnovejši dogodki in če je kaj ukrenite in ali drži besedo, ki jo je bil dal ministrski predsednik dr. Vesnid. (Burno pritrjevanje.) Ministrski predsednik dr. Vesnič odgovarja, da naša vlada do tega trenotka ni prejela ni-kakšnih obvestil. O dogodkih, ki so tako važni, bi merodajni poročevalci gotovo takoj obvestili vlado, če bi se kaj pripetilo. Poslanec Šegvi6 izjavlja, da odgovarja ministrski predsednik diplomatski, da nastopa z rokavicami nasprotno pa da je treba, da se slečejo rokavice z rok.
Nato se pride na dnevni red, ki obsega poročilo o volilnem zakonu. Poročevalec Čita člen 5., ki se v njem določa na koliko volilcev odpade 1 poslanec. K besedi se oglasi poslanec
kakor se je moglo to opaziti pri tem nastopu. Koliko truda in požrtvovalnega dela vaditeljevega in marljivosti in pozornosti dečkov je bilo potreba,da se je dosegla tolika skladnost! Kaj tako dovršenega zmore pač le pravo sokolsko delo v telovadnici 1 Ta četica bi mogla biti vzor članstvu v redovnih vajah in ne vem, kako bi izpadla tekma z vojaško četo, ki s primorano disciplino vežbajo mesece in mesece redovne vaje? Bodi jim terej posebno priznanje in pohvala!
Po končani orodni telovadbi je nastopilo 26 trojic odraslejših dečkov k .vajam s 3 in pol metra dolgimi drogovi in izvajali 4 sestave vaj določenih za letošnji savezni zlet v Mariboru. Izvajanje po godbi ni bilo povsem zadovoljivo. Poznalo se je takoj, da je bilo premalo priprave. Komaj teden dni pred nastopom se je moglo še le dobiti drogove in tako je manjkalo skupnih vaj, ki jih ravno td vaje ne-obhodno zahtevajo. Upam pa, da se bodo na župnem in saveznem zletu brezhibno izvajale, Omembe vredno je, da so pri teh vajah nastopili ljudskošolski učenci, obrtniški vajenci in dijaki srednjih šel v eni vrsti, sokolstvo hoče, da se že v mladih srcih izpodbijejo vsi kvarni stanovski predsodki in družijo v bratstvu za veliko slovansko ip demokratično misel sokolsko.	'	(Kone« prih.)
Nučič, ki izvaja da naj pride na 20.000 volilcev po 1 poslanec. Bivši minister Kramer predlaga enako korekturo, a bivši minister Kristan izjavlja, da je on za malo število poslancev v parlament, ker da takšen lažje dela. Ali ustavo-tvorna skupščina ima povsem drug značaj. Na to govori poslanec Peršič.
Govornik polemizira proti zahtevi po kvalifikaciji poslancev ter izjavlja, da je sramotno, ako bi bila ta točka uvrščena v volilni red. Nato se brez ugovora sprejme člen 5 v besedilu, ki ga je sestavil odbor. Člen 6., ki govori o številu zastopnikov mest Beograda, Zagreba in Ljubljane, izzove živahno debato. Poslanec profesor Polič predlaga za Beograd 6, za Zagreb 5 in za Ljubljano 3 poslance. (Odborov predlog se glasi za Beograd 5, za Zagreb 4 in za Ljubljano 3 poslanci). Naposled se sklene vrniti člen 6. odboru, da ga ponovno prouči. Člen 7. se odobri brez debate. Pri členu 8 predlaga poslanec Peršič izpremembo, katero sprejme tudi poročevalec Peleš. Člen 8 se odobri, kakor ga je sestavil poslanec Peršič. — Potem povzame besedo poslanec Jaša Prodanovič in graja poslance, da niso prisotni v zadostnem številu in obsoja vse one poslance, ki vršijo trgovske posle. Ako se zahteva, da dela uradnik, toliko bolj se mora to zahtevati od poslanca, ki bi moral biti v dober zgled. (Burno odobravanje.) Minister za konstituanto, Stojan Protič pravi, da ni potrebno zadostno število poslancev, kadar ni glasovanja. Podpredsednik dr. Ribar izjavlja da bo dal prečitati imena poslancev.* Nato se razpravlja o členu 9, ki govori o tem, kdo ima volilno pravico. Poslanec Bašič zahteva volilno pravico za matere in žene onih, ki so padli v vojni. Za Žensko volilno pravico se zavzema tudi poslanec Kneže vic (socialist). Med njegovim govorom na galeriji prisotne ženske ploskajo navdušeno. Podpredsednik dr. Ribar naznani kočno, da se vrši prihodnja seja vsled muselmanskega praznika še le pojutrišnjem in čestita muslimanskim poslancem k prazniku. Tudi minister za poljedelstvo Velizar Jankovič čestita muslimanom srečen bairam. Posl. Šukrija Kurtovič se zahvali predsedniku skupščine in vladi za njih pozornost, ki jo izkazujejo muslimanom, predlaga pa, naj se brez ozira na njihov praznik vrši prihodnja seja ze jutri, da se delo tako čimprej dovrši. Podpredsednik pristane na njegov predlog in določi prihodnjo sejo za jutri, 18. t. m. ob 4. uri pop.	LDU.
Dnevne vesti.
0;b isk regenta v Mariboru. Njegovo kraljevsko visočan-stvo regent Aleksander pride, kakor smo doznali, v Maribor dne 29. t. m. Iz Ljubljane se pripelje v avtomobilu ob 12. uri, na kar se bo vršil na Glavnem trgu slovesen sprejem. Po sprejemu se bo vršil v veliki dvorani Narodnega doma komers. Ob 18. uri se potem regent odpelje s posebnim vlakom v Zagreb.
Rože na okna ! Ce pride tujec v Maribor, mu „padejo v oči" okna brez rož in okrasja. Na potu od kolodvora čez Vetrinjsko ulico v Gosposko ulico bo našel komaj tri okna, kjer se vidi, da imajo stanovalci smisel za lepoto, ki se posebno izraža tudi v okrašerjju oken. In sicer so to : na Aleksandrovi cesti hiša štev. 33, v Vetrinjski ulici hiša štev. 21, in res lična posnemanja vredna je hiša štev. 11 v Gosposki ulici. Druga mesta naravnost' tekmujejo z okrašenjem oken. Maribor bi moral biti sploh ves v zelenju
in v rožcah; vsaj rožic, ki duhlijo po ulicah, je videti vse polno tudi na oknih.
Glede na napade klerikalnega časopisja na naše Sokole smo prejeli sledeč dopis: Cenjeno uredništvo! Prosimo Vas, da ne odgovarjate na razne napade na »Mariborskega Sokola« in na Sokolstvo^ sploh, ki jih prinašajo naši klerikalni listi, ampak, da jih pustite čisto v nemar. Za telovadno, društvo Sokol v Mariboru: dr. Vladimir Sernec, starosta; Josip Hvalec, t. č tajnik.
Sodawasser-Erzeugung tvrdke>Thomas Gotz Marburg« še vedno z vozom straši po Mariboru. Pri besedah »Thomas Gotz« se še zdaj pozna barva frankfurteric. Upamo, da ima tvrdka Gotz, ki. jo tako pridno podpirajo tudi Slovenci, že drugi voz pripravljen z naslovom, kakor se spodobi za jugoslovenski Maribor-
Žemlje po 1 K — cene „padajo“. V času, ko na svetovnem trgu in tudi pri nas cene blaga na debelo padajo, se cene na drobno navijalo. Tako so po kavarnah in gostilnah žemlje poskočile od 90 v na 1 K. Ni nikogar v Mariboru, ki bi imel korajžo, tem navijalcem cen pošteno naviti ušesa?
Porotna razprava proti trgovcu Pa-vlšku se vrši v pondeljek, dne 21. t. m. dopoldne.
18 tiskovnih pravd se začasno nahaja v preiskavi. Kolikor nam je znano, je to število največji rekord takih pravd v Sloveniji.
Tiskovne porotne razprave v kolikor so dozdaj že izgotovljene, se prično dne 23. t. m. in sicer proti urednikom Žebotu, Stu-panu in Golecu- Zanimiva bo razprava proti Golecu zaradi podlistka »Sedlarji«
„Koroška Vas kliče!“ Pod tem naslovom se bodo vršila že naznanjena informativna predavanja o Koroški v sedežih sodnijskih okrajev po vsej Sloveniii. Prirede se tako, da bodo izvršena v vsej Sloveniji tekom enega tedna in sicer od 27. junija do 4 julija t. t. Tozadevni lepaki in letaki so dotiskani ter se razpošljejo te dni v posamezne sodnijske okraje v nadaljno obvestitev korporacij in posameznih društev v dotičnem okraju. Prosimo vsa društva, korporacije in posameznike, katerim se odpošljejo lepaki, da jih pravočasno razdele po okolišu svojega okraja in sicer tako, da dobi vsak večji krai vsaj eden lepak. M&da bi bilo najpripravneje razdeliti jih po županstvih, ozir. župnijskih uradih ali šolskih vodstvih. Tudi dan predavanja bode že določen tukaj iz ekonomskih razlogov. Posameznim krajevnim faktorjem bode freba preskrbeti le prostor (morda šolo ali kako drugo pripravno dvorano) za predavanje ter določiti uro. Nadaljna obvestila slede Prosimo, da nam gredo vsi v interesu stvari same na roko. — Narodni svet za Koroško.
Podružnici Jugoslovenske Matice v Mariboru je .izročil g. Skaza lepo svoto 500 kron, k; so se nabrale o priliki instalacij narodne tvrdke Pinter in Lenart v M riboni. Odbor izreka plemenitim darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo!
Glasbena šola Glasbene Matice, Maribor priredi javno produkcijo, učencev za 1. šolsko leto 1920 v kazinski dvorani v četrtek 24. junija ob 5. uri zvečer nastop učencev nižjih razredov. Petek 25. t. m. ob 8 uri zvečer koncert učencev višjih razredov. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik.
Sokolski ples. Plesni venček v Narodnem domu preteklo soboto se je pomotoma nazval sokolski ples, kajti ta plesni venček ni bil nikaka društyena prireditev, ampak samo zasebna prireditev plesne šole, katero so imeli nekateri Sokoli. Tudi s plesom, ki se vrši nocoj v Narodnem domu nima društvo ničesar skupnega. Želeti bi bilo, da si prireditelji teh ulesov ne izposojujejo sokolske firme za njihove zasebne zabave, za katere društveni odbor ne more prevzeti nikake odgovornosti.
Mariborska carinarnica naznanja, da se more izvršiti od 1. julija t. 1. dalje vsako prijavljenje in carinjenje blaga samo potom
pooblaščenih carinskih posredovalcev in to po novo predpisanih formularjih >Prijava in deklaracija«.
Obrtniški izlet na Koroško, ki je bil prvotno določen za 27., 28. in 29. junija, se mora preložiti zaradi regentovega obiska v Sloveniji. Vseslovenski obrtniški tabor torej začasno odpade, ostane pa na našem programu do izvršitve. Priprave za ta vele-va?en obrtniški shod se vodijo naprej in se bo čas shoda pravočasno objavil. Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju.
Promenadni koncert. Olepševalno društvo za mesto Maribor priredi jutri, v nedeljo od 11 do pol 13 ure v mestnem parku promenadni koncert. Olepševalno društvo namerava prirejati take promenadne koncerte v parku redno vsako nedeljo, ker pa mora godbo plačati, je primoramo pobirati vstopnino, ki pa bo malenkostna, znašala bo namreč le 1 K za osebo.
Šahovski klub v Veliki kavarni priredi za člane turnir, ki začne pondeljek 21. t. m. v imenovani kavarni, igralo se' bode popoldne od 4.—7. ure in zvečer od 8. ure naprej v kjubovi sobi. Vsak se more udeležiti in se zglasiti pri vodji turnirja prof. Favai-ju. Vloži se za turnir 10 K. Določena so 4 prva darila za boljše igralce in 2 darili za ostale, ki bodo še medseboj posebej tekmovali. Natačnejše podatke daje vodja turnirja. Več se bode še po-poročalo.	' •
Posojilnica v Mariboru, Narodni dem, je nam poslala svoje poslovno poročilo za preteklo upravno leto. Iz tega v kratkem posnemamo. Denarni promet je v letu 1919 znašal 115 miljonov kron. Posojilnica je štela koncem leta 2411 članov, ki so vplačali 5661 deležev v skupnem znesku po K 142.200.—. Vlo^e v tekočem računu in na knjižice so se tekom leta pomnožile za K 2,624.961‘— in so znašale koncem leta K 14,466.657"—. Stanje vseh posoiil je bilo koncem leta K 7,304.536, vrednostnih papirjev K 1,275.901 in pri drugih denarnih zavodih naloženega denarja K" 5,780.743. Poslovni dobiček za leto ,1919 znaša po izvršenih odpisih na vrednosti' ne-primičnin in inventarja K 48.962 in se je iz tega določila 5 % dividenda članom, ostanek pa pripisal rezervnim zakladom, ki znašajo tako koncem leta 1919 K 508.085. Posojilnica je izplačala v letu 1919 v obče koristne in narodne namene lepo svoto K 39.345. Že iz tega kratkega poročila sledi, da se je ta naj* starejši slovenski denarni zavod v Mariboru povspel na lepo višino vsestranskega razvoja in zasluži tudi nadalje popolno zaupanje našega občinstva.
Kultura in umetnost.
Ivan Cankar: Kralj [na Betajnovi.
Nocoj se vprizori v našem gledališču Ivana Cankarja drama „KraIj na Betajnovi", ki je eno najboljših del našega velikega umetnika. Ker se ta večer smatra kot nekak Cankarjev večer, mislimo, da bo gledališče gotovo razprodano.
Častni večer Štefe Dragutinovičeve in Viki Podgorske. V nedeljo zvečer gre zadnjič preko našega odra največje delo letošnje sezone. Da je to težko delo tako sijajnp uspelo, se moramo zahvaliti le močem, ki so v njem zaposlene, najbolj pa gospej Dragutinovičevi in gospodični Podgorski. Iz tega vzroka sta si izbrali tl dve članici našega gledališča to delo za svoj častni večer. Dolžnost je vsakega zavednega Mariborčana, da izkaže tema dvema v nedeljo svojo hvaležnost in naklonjenost.
Porotno sodišče.
Maribor, IS. junija.
Tički vlomilci v — svojo kletko.
Navadno tiči radi vlomijo iz kletke ven. Maribor pa ima tudi mnogo takih tičkov, ki skušajo na vsak način vlomiti v svojo lastno kletko. Takoj po prevratu ie Maribor postal naravnost sloveč po številu in obsežnosti
naravnost drznih vlomov, ropov in tatvin. I zadovoljen in je obljubil, da pride ponj in j mogli predebelo lagati. Govorili pa so rajše
Večina teh zločinov je ostala dolgo neizsle-dena. Občinstvo si je dalo duška v ostrih -Kritikah nad našo javno varnostjo; da, v zadnjem času je prišlo že tako daleč, da se je začelo sumničiti čelo naše javne organe ,n je neki trgovec, ko je bilo pri njemu vlomljeno, razpisal večjo nagrado za izsled Pravih zločincev, ki jih je iskal tam, od koder se navadno zasleduje zločince. Ali naenkrat so že prve porotne razprave lani privlekle ha dan celo vrsto takih zločinov; v številu ter osebah vlomilcev in v celih skladovnicah še izsledenega ropa je občinstvo spoznala, da »bistro oko javne varnosti« ni spalo, kakor se je domnevalo. In značilno je bilo Pri vseh teh — tudi pri včeraj obravnavanih vlomih, da so se tički zbirali najraje tam, kjer so se čutili najbolj varne — v kavarni »Teresienhof« in »Rathaus«, torej v dveh lokalih, kamor zahaja največ odličnega nemškega ozir. internacionalno se čutečega občinstva.
Tudi naši tički vlomilci, sami mladi fantLe, boljših rodbin, fantje, ki se jim je pošteno delo mrzilo, fantje, ki so »tahinirali« pred vojaškim vpoklicem, fantje, ki so hoteli brez dela nobel živeti, so se za svoj prvi vlom pri trgovcu Gajšku na Glavnem trgu zbirali v kavarni »Teresienhof« in so se za še bolj drzni vlom pri urarju Ferenbachu pripravljali v kavarni »Rathaus«. Sedeč sredi med poštenimi gosti so se čutili najbolj varne za kovanje svojih načrtov.
Pet takih tičkov sedi na zatožni klopi in sicer: Ivan Štern, Franc Germ, Jožef Kas p er, August Schmalc in Jožef Kolarič (slednji je invalid). Štern je mehanik, Germ in Schmalz urarja, Kasper trgovski pomočnik, Kolarič mizar. Obtoženi so in sicer: Štern*. Kasper in Germ zaradi vtomar v trgovino Gajšek; Štern in Kasper zaradi tatvine dveh koles; in Štern, Kasper, schmalz ter Kolarič radi vloma pri urarja Fehrenbach.
V noči od 11.—12. januarja sta opazila redarja Primožič in Cerkovčki na trgovini M. Gajšek pod »Veliko kavarno« razbito izložbeno okno — prazno. Ugotovilo se je, da je bilo vkradeno 6 komadov sukna za moške obleke in sicer 6 m 20 cm po 280 K m 12 m 40 cm po 210 K. Vse zasledovanje tega vloma na najbolj prometni cesti je bilo brezvspešno.
1 Dne 13. februarja je bilo Alojzu Ozimu v veži »Delavskega doma« vkradeno kolo. Dne 28. februarja je bilo učitelju Kramerju "a pošti vkradeno kolo, ki ga je skril pod 0phicami. Tudi -tu storilci — neznani. Ampak med tem so »neznani storilci«
plača. Schmalz jer še Fehrenbachu naročil, naj obljubljenih mu 200 K provizije izroči njegovi materi; kupčija je tako. kakor že gotova. Med tem sta Štern in najbrže Kasoer že poskušala vrata v veži; toda ni še šlo. Pa Schmalz si je znal pomagati, da je šlo. Ko je bil gotov, je po Kolariču aviziral svoje tovariše, češ, zdaj je' vse gotovo. Schmalz in Kolarič sta s tem svoji vlogi za enkrat že doigrala in odstopila iz prizorišča. Nastopili so pravi »delavci«: Štern in Kasper; o Grmeku se ni moglo drugega ugotoviti kakor, da se je med vlomom nahajal v Gosposki ulici, kjer se je sešel s Kasperjem, ki je imelvulogo ob kavarni »Central« »pa-trulirati«. Čakali so, da je Fehrenbach odšel h kosilu. Tedaj je Štern odšel v vežo, odprl s ključem, ki mu ga je Schmalz preskrbel, vrata, ki vodijo v delavnico. Od tu se pride skozi druga vrata, ki se pa samo zvečer zapirajo, v prodajalno.
Stem je hitro pobral, kar se mu je zdelo najbolj vredno: 46 zlatih prstanov, 13 zlatih ur, 9 double zlatih ur, 2 srebrni in razne druge dragocenosti v skupni vrednosti za 28.000 K. Pri vsi previdnosti, s katero je delal je v naglici pozabil etui, ki ga je vzel
nemški. Njih zagovorniki dr. Haas, dr. Štor in dr. Ravnik so imeli nehvaležne naloge, zato je imel javni obtožitelj tem lažje stališče.
Ob 15.-»uri je predsednik senata dež. sod. svetnik razglasil sodbo':
Štern 7 let, Kasper 5 let, Germ 1 in četrt leta, Schmalz 2 leti in Kolarič 2 in pol leta težke ječe. Škoda je bila večinoma povrnjena. Štern ir. Kaspar se pritožita proti previsoki kazni.
Zadnje vesti.
Popolen italijanski poraz v Albaniji.
DKU. Dunaj, 18. junija. Iz Pariza poročajo: Po oesteh, ki prihajajo iz Albanije, pa deloma,tudi iz Italije same je italijanski Poraz veliko večii, kakor se je prvotno zdelo. Od italijanskih posadk v notranjosti Albanije, so se rešili le neznatni oddelki. Usi drugi so padli z vsem orožjem in z vso opremo v albanske roke. Tudi o usodi italijanske posadke v Skadru ni znano ničesar gotovega.
t vtcj t Pri Valoni	so zasedli Albanci že	prve utrdbe,
iz izložbe in v	katerem"*so"biIi zlatf	prstani* i1,2 kater,ih	so.s® Ifalijani umaknili k morju,
kar tam na pultu ležati. Zunaj ga je čakal: Italijanska vojaška uprava je dirigirala več Kasper, s katerim sta šla na dom, tam na-itežkih vojnih ladu v Valono in Skader. Do pravila dva zavitka in vse skupaj vtaknila v danes 01 znano, ali so že tja	prispele, in
peč. Štern kot	natančen delovodja,	je vse js ka,usPek°m so posegle	v boj^
vkradene predmete lepo zapisal na poseben seznam. Cene in denarnico sta vrgla v Dravo.
Do tu je šlo vse lepo v redu. Od tedaj dalje pa so doživeli fijasko za fiiaskom. Po dogovoru bi bil Schmalz moral ta Waren-lager nesti seboj v Gradec, ga tam razprodati judom, nakar bi se bil izkupiček pošteno
LDU Beograd, 17. junija. Pariški „Temps" obaylja brzojavko iz Rima: Albanski vstaši še dalje napadajo Valono, pa jih topovi italijanskih vojnih ladij zadržujejo v primerni oddaljenosti. Manjše italijanske posadke v notranji Albaniji so se predale Albancem, Albancev fe okoli 9000 in jim poveljuje Mustafa paša. Vstaši so
razdelil med vse te poštenjake. Na vse jeiv notranlostl dežele zajeli okoH 30 častnik jv, mislil, samo na pas je pozabil, to se pravil? ?	?.	v°la,koY .,n več topov. Itali-
odložil je to skrb na čisto nazadnje. Pred )ans^a. P“sadka v Valoni je ojačena s kontin-odhodom vlaka je šel na policijo, da si tam i ** ,lz Trsta. List komentirp to vstajo in jo oskrbi potnico. Ali med tem je pa Fehren-j?*3?3^1 .v..zvtz0 s ®Plo§no stavko v Bariju, ki bach, ki je kmalu za Šternom prišel v pro-1,z*5ruhnila brez stvarnega povoda.
dajalno, je na izoraznjenem etuiju takoj opa- i Morilec Esad našp norlkunliVn zil tatvino in Fehrenbach je tudi takoj ob-j	7	P®8	podkupljen	Od
tiocfil Mrtliriirt	-i-'.  i	Itflll
LDU Beograd, 17. junija. Iz Pariza se
vestil policijo. Vprašan, na koga ima šum, je povedal Schmalza in kupca orkestriona
torej glavnega krivca, ni bilo treba javlja: Komentirajoč’umor Esad paše pou-Haln tid	»L’	Home	Libre«,	Clemenceaujev	organ:
deno zlatnino na kolodvor, da je izroči Italija , je smatrala Esad pašo za nevarnega Schmalzu. Toda Schmalz je že dobil svoj nasprotnika in ga je zato odstranila z nje-llSiek.-V-..?y?>° .kletk.°- Bil je toliko ;gove postojanki Vendar pa je upala da
gentleman, da svojega tovariša ni hotel spoznati in Stem ga je razumel.
Ostali trije šo se zvečer sešli k posve-
ga bo pridobila, ker je italijanski guverner Vincenci meseca marca t. 1. poizkušal, da bi pristal na sporazum, ki sta ga podpisali ita-
Dnzriaf^13!1', da so veildar P°stali znani, jutro vohat naravnost na policijo. In Kasper .al )e čedna troiica: Štern. Germ. Kasper ie roe	^hai	nri	vratu-,
. . . čedna trojica: Štern, Germ, Kasper aeiaia« še sama. Začetkom marca oa se je trojica Pomnožila še za dva »akcijonarja«. Tedaj je iz Brucka ob Muri prišel*še gospod schmalz, oficijelno k vojaškemu naboru, Privatno pa, da še tu nabavi velik »Waren-lager« za otvoritev svoje trgovine v Brucku. Schmalz je bil več mesecev kot pomočnik pri urarju Fehrenbachu v Gosposki ulici. Delal je najraje zadej v delavnici, od koder gredo vrata v vežo do Jančarjeve gostilne. Kapital tega znanja je Schmalz poskusil plodonosno naložiti. Prišel je k svojemu bivšemu šefu in mu ponudil »krasno« kupčijo. Vedel je namreč, da se v delavnici nahaja tudi orkestrion na prodaj. Schmalz je fehrenbachu obljubil dobrega kupca. vNa to Si je poiskal svojega starega prijatelja Šterna, s katerim sta v glavnih obrisih napravila načrt za večio akcijo pri Ferenbachu. Štern le aviziral še druge tovariše. To pot so si zbrali kavarno »Rathaus« za izdelavo podrobnih načrtov. Vsak je dobil svojo določeno vlogo. Dne 16. marca je Schmalz pripeljal k Fehrenbachu svojega »kunca« v Podobi in postavi invalida Kolariča. Fehrenbach ju je peljal v delavnico, ki se nahaja hk za prodajalno. Tu si je Kolarič natančno ogledal orkestrion, med tem je pa Schmalz vse notrebno ukrenii, da so bila vrata v vezo odprta. Kolarič je bil z orkestrijonom
tovaniu. Skrbelo )ih je,	kaj	bo	izpovedal	| lijanska vlada in začasna italijanofilska
i	«lS?®IJ?’..da	sre	drugo'albanska vlada v Draču Esad paša je to
odbil, kakor je to storil tudi Prenk Bib Doda, ki je istotako umorjen. Čudno je vsfe-kakor to, da je eksaltiran Albanec, štipendist italijanske vlade, prišel v Pariz z italijanskim potnim listom in italijanskim denarjem, ki je menil, da stori dobro delo, ako ubije Esad pašo.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
je res šel in vohal pri vratih, za katerim je mislil, da se zaslišuje Schmalz. Ni dolgo vohal in zvohala ga je roka pravice. Zdaj sta ostala samo še dva tička zunaj, Kolarič in Stem. Sešla sta se pri treh ribnikih na posvet. Kaj storiti? In sklenila sta tako: Kolarič gre kot privatni dedektiv v stanovanje Kasperja, da tam konfiscira vkradeno zlatnino.
Kolarič je ta pos^l izborno izpeljal. Rešilna misel mu pade v glavo; to-Ie zlatnino nesem naravnost na policijo in za to uslugo še lahko kaj dobim. In res je dobil, kar je iskal.
Prijel ga je satan skušnjavec, češ, čemu neseš vse na policijo, izberi si nekaj, kar ti je najbolj všeč, ostalo izroči roki pravice. Kolarič je ubogal satana. A satan je satan, ki je Kolariča peljal naravnost v kletko, pohabil je namreč na seznam, ki ga je Štern sestavil natančno po številu vkradene zlatnine.
Na policiji so na podlagi tega seznama ugotovili, da manjka to in ono. To in ono pa so dobili ne pri Kolariču, ampak Kolariča SO'povabili, da je izdfil, kam je spravil. Peljal je roko pravice (in ona njega) vk trem ribnikom, kjer je nanj čakal tudi Štern, z njim je bil zadnji tiček srečno v kletki.
In še le sedaj so se tički izpovedali tudi svojih prejšnjih grehov; vlom pri Gajšku in
tatvip, obeh koles. Blago so razprodali veči- , , , ,	.	n ^
noma v Rogatec.	Zstfikcl	SP	ifi	Doberman),	ki	sliši
u:i:	v	.	fcuictici	jC	JC	na ime »Lord«. Proti dobri
.&j\eP SO Dlll zaslišani posamezno, se niso 1 nagradi naj se odda v Aleksandrovi cesti 32, I. ndstr,,
9 *
' Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Mala oznanila.
Mila na nrnrlai v Mariboru v Tomanovi ulici Hild na pruuaj št. 7. Ponudbe oz. vprašanja na J. F. K. Sv. Barbara v Halozah.	5—2
^tfinia 9 mesecev stara in dobro doječa koza •Jwllljat se proda. Pobrežje, Cesta r,a Brezje (Frau-staudenstrasse) št. 36.
Podpisani ima čast javiti, da je prevzel
restavracijo »Oficirski dom“.
Dobe se gorka in mrzla jedila. Najfinejša vina in vedno sveže pivo. — Sprejemajo se abonenti po 16, IS in 20 kron dnevno, kateri naj se blagovolijo naročiti, pri podpisanemu. ,
Za točno in solidno postrežbo jamči
Nikola Sandolič .
3—1	ristaurater,	Maribor.	Slomškov	trs	it-
fjne italijanske Salame
Sir
Poluemendolski, hlebi 15—30 kg 13 Alpinski, hlebi 5 kg Trapistovski, polumasten, hlebi 1 kg
Mortadella Assocollo Cottecchini
Nestle-ovo kondens. mleko
fino švicarsko
Riž, glase Kava Čaj Maccaroni
fidellmi in druge testenine
Sardine, slane sardele, sar> delno pasto itd.
priporoča
V. Hmelak, Maribor
Naznanilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v R a j č e v i (Bankalarijevi) ulici
sodarsko delavnico
ter se priporočam za obilna naročila.
Alojz Dvoršak, sodarski mojster.
♦
e
♦ o
<•
♦ e ♦
♦
♦
♦
Albert Kopač
modna in manufakfurna trgovina Maribor, Glavni trg 17
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to ■ stroko spadajočega blaga. ====■
Bogato zalogo pristnega
angleškega blaga
za moške obleke po najnižjih cenah priporoča *- '	tvrdka	=
Martin Gajšek
Glavni trg štev. 1.
Za trgovino Sc=^»si»  ..il
		
* Ic—^gu	JI l		0)[7—ig.	1	
z mešanim blagom na deželi, se išče v tej stroki iz-vežbana moška oseba s kakimi 20.000 K kapitala kot kompanjon. Cenj. ponudbe na anončni zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ul. 6. Telefon 132.	2-2
nSmu |[B=r®zzzi [j®
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦!♦!♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Inserati v našem listu
imajo največji uspeht
Zahtevajte cenik!
Kreditno društvo Mestne hranilnice
v Mariboru, Orožnova ulica 2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih obrestuje po 4%, dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti 6% obrestim brez drugih stroškov.
Mariborska eskomptna banka.
• ===   '
, Maribor, meseca junija 1920.
Vabilo
na subskripdjo delnic.
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic* po K 400'— nomi-nale pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica	na	ta način, da	pripadejo na	pet starih
delnic dve novi delnici po kurzu K 700’—.	N
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850'— novim delničarjem.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska	se	povrhejo5°/0 obresti do 30. junija 1920.
6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru	in	pri njenih	podružnicah	v Murski
Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7. Dodelitev delnic si pridrži upravni syet.
2—1
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.