Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sepro-dajajo po 6 sold. v tiskarni.
Škof Strossmayer.
Naša ljuba Avstrija je — hvala pritepencu Beustu — razkosana v dve polovici. V cnej gospodujejo Bismarkovi častilci ultranemci, v drugej potomci Hunov, oholi Madjari. Eni kot drugi imajo isto svrho v mislih :	Vse narode, ki so takraj
Litave, ponemčiti, unkraj Litave pa po-madjariti. Drugih namenov tu nočem razpravljati, imajo jih pa mnogo ; ultranemcem je uzor Bismarkova Prusija, Madjarom pa veliko madjarsko kraljestvo.
Kakih sredstev se poslužujejo ultranemci in nemškutarji na enej, Madjari na drugej strani, imamo zgledov na izbiro. Šole, kjer so bile še narodne, postajajo od dne do dne bolj podobne velikonemškim ; nemški jezik mora se vbijati v trde butice nenemških paglavcev in paglavk ; učitelj, ki to zveličavno delo zvršuje, prejme nagrado na leto, (saj denar železna vrata prebije, kako bi pičlo plačanega učitelja ne preslepil). In to v ljudski šoli! Ako hočemo o srednjih šolah govoriti, trebalo bi posebne razprave, ako bi hoteli vse čine ponemčevanja našteti. Na enej gimnaziji ali realki je glasoviti §. 19 vsaj deloma vpeljan in uči se tudi vsaj nektere predmete v deželnem ali deželnih jezicih. Drugod, t. j. v drugej kronovini nima razupiti §.19 drugega pomena, nego da je prava ironija na ravnopravnost, in sme se narodnostim v obraz biti, opiraje se na paragrafe temeljnih državljanskih postav. Knjige in kar sem spada, vse diši po ve-likonemški ideji. — Ali čemo omeniti visoke šole? Saj jih nimamo. Kolikokrat so Slovenci prosili, naj se osnuje v Ljub-
LISTEK
Luteranstvo na Goriškem.
(A. Lukovlč..)
(Dalje.)
Nadvojvoda Ferdinand, ki je tačas avstrijsko državo vladal, je dobro sprevidel, kakoršna nevarnost preti svojim preje čisto katoliškim deželam, dobro je vedel, da bo verski razpor v dednih avstrijskih deželah na levar narodom, državi i dinastiji. Z dušo i teloni iskren katoličan hoče nepoklicanemu vsiljencu šiloma zabra-niti, da se tu ne vgnjezdi. Zato razglasi uže 12. marcija 1523. ostre ukaze proti novi veri, ter najpreje prepove uvažanje krivoverskih knjig. To pa le malo zda. Nadvojvoda ostrejše postopa. Sestavi namreč posebno komisijo, ter jo pošlje po svojih deželah, da bi ošabno predrznost pro-testantovskih agentov ostro kaznovala. A tudi ta dosta ne more opraviti. Dne 7. in 27. februarja 1532 razglasita se po naših deželah dva
V GORICI, v petek Sp.wf.' a «375.
ljani vseučilišče za vse slovenske pokrajine, pa take prošnje so bile glas vpijočega v puščavi, vlada ni imela denarja (se razume za slovensko vseučilišče, za nemške, kedar in kolikor kdo hoče, — glej Bukovina !). No pa, saj se še v ljubljanskem bogoslovji kultivira nemščina, ker profesor cerkveno zgodovino nemško razlaga, kako je se slovensko narodnostjo v Celovcu in v Mariboru in še drugod, si vsak lahko misli. Vsega počenjanja začetek in konec je — ponemčevanje.
Unkraj Litave je pa še vse drugače. Madjar je ohol, prevzeten in ošaben, da nikak narod ne tako, zraven tega pa precej surov in neomikan, kakor nikak drug narod. V tej oholosti tirja Madjar od vseh k kraljestvu krone sv. Štefaua spadajočih narodnosti, da se hoté ali nelioté pomadja-rijo. Marsikak uradnik bi o tej teoriji vedel kaj povedati, kako se mu je godilo na Madjarskem, ko pa zdaj drugod nemščino vsiluje, bodi si v šoli ali v uradniji.
Madjarsko se govori v zbornici, madjarsko se govori in piše v vseh uradih, madjarsko se vtepa nemadjarski mladini, z eno besedo vse se hoče pomadjariti. O narodnih šolah — razbil madjarskih ni duha ne sluha. Vlada pa z navadnimi šolami (razume se madjarskimi), ni bila še zadovoljna. Dobro vede, da duhoven je naj bolj v dotiki s prostim ljudstvom, skušala je kakor pred časom rumunske in rusinske klerike, zdaj tudi bosniške kakor ime v Budapešto, te v Gran spraviti in popolnoma pomadjariti, pa škof S t r o s s m a y e r jej je račun prečrtal.
Tu sc je zopet pokazalo, da je katoliška cerkev še najboljša zavetnica narod-
nova dekreta, vsled katerih je bilo katoliškim duhovnikom ukazano svetni oblasti naznaniti vse taiste, ki bi velikonočne spovedi ne opravili, kajti potem bi se najlaže spoznalo, kedo se je Luterauom uže udal. Ostre kazni se napovejo za tiste, ki bi prestopali postno cerkveno zapoved; nihče ljudskih učiteljev bi očitno ne smel učiti, če po prestani poskušnji nij pripoznan po domačem škofu. Ko bi se kaj tacega danes godilo, oj to bi bile jeremijade v krščenem i ne-krščenem Izraelu ! I vendar je mnogo dobrega učinila ta strogost. Da se zlu, hudobiji, pregrehi i neumnostim jezove postavlja, da se takim nesrečnim pritepencem vrata zapahnejo, nij še znamenje robstva. Verige hudobijam, resnici i pravici ravna pot, v tem obstoji prava svoboda. Brezi Ferdinanda bi bile današnje južno-avstrij-ske dežele na mesto škofov gotovo luteranske superintendente imele. Dalje je ostro zapovedano praznjevati nedelje i praznike, stanine i krčme so morale biti zaprte. Da se ohrani edinost i nepopačenost verskih resnic pri razlaganji
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniitvo v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse poàiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila s« sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
nosti. V Diakovaru je namreč semenišče, lastnina škofa Strossmayera, v kterem se odgojujejo bosniški kleriki. Madjarska vlada je hotela to «gnjezdo slovanske propagande* razrušiti, pa škof se je obrnil v Rim, in dobil konečno razsodbo, da naj ostanejo kleriki v Diakovaru. Da je ta zmaga proti ogrski vladi še toliko lepša, daroval je Strossmayer to svoje semenišče kot lastnino bosniškej frančiškanski provinciji.
Zdaj bodo padli kakor stekli psi vsi vstavoverci in madjaroni nad „ liberalnega* pa narodnega škofa, ker ne dopušča, da bi se njegovi kleriki pomadjarili v madjarskih semeniščih, in potem zatrosili madjarsko kulturo po Slavoniji. Ko bi to postopanje škofa Strossmayera tudi drugim, posebno v Karlshurgu, Lugosu in Munkaču oči odprlo, da bi ne dopuščali svojih klerikov madjariti ! To se bo težko zgodilo, kajti vlada že skrbi, da, kakor pri nas vladni, tako unkraj Litave zasedajo škofijske sedeže madjarom vdani možje, da se. tim ložeje doseže ponemčevanje in madjaronstvo.
Škof Strossmayer pa je zopet dobil nov venec, ki bo kinčal glavo katoliškega narodnega škofa.
DOPISI.
V Gorici, 15. okt. — (Kulturkampf)
— Kdo ne pozna te besede? Na nemškem, iu povsod, kjer se nemško govori, bere in razume, je ta beseda gotovo znana. Pa tudi med nami Slovenci se vpeljuje dejansko to, kar utegnemo Kultu rka m p f imeuovati. Hočete za to dokazov? Evo Vam ga!
«Novega posebnega ne vem Vam pisati, —
kristijauskega nauka, razpošlje Ferdinand vsem fajmoštrom i kuratom katekizme, po kojih so natanjko morali učiti. Da, nadvojvoda Ferdinand bi bil protestantizem popolnoma v naših krajih zatrl, a vojska s Turci ga zavira, stanovi kljubujejo ter nočejo dati potrebne bojne pomoči.
Naslednik njegov nadvojvoda Karol enako ostro postopa proti protestautom ter prepove vsako očitno luteransko službo božjo, ukaže naj župniki vsako nedeljo z ljudstvom vred molijo apostolsko vero z «dejanjem vere“ vred iz lece ob času sv. maše, koja šega se je še dandanes na deželi ohranila.
V čast našemu plemstvu smo uže omenili, da je v primeri s Kranjskim dobro katoliško ostalo, i da ima mnoge zasluge ; da se ljudstvo nij okužilo. S tem, da se v stanovskih skupščinah nij rado pečalo s cerkvenimi prašauji; prepustile je rajo bogoslovje bogoslovcem. Enako zvesta je bila duhovščina. Prvi slučaj, da se je duhoven s katoliško cerkvijo sprl, nahajamo v Fari blizu Gradiške. Tamošnjega vikarja zatoži
Il
svetovanju v Postojni ined seboj stepli ter si kozarce eden drugemu v obraz metali; dva tukajšnja učitelja sta tako pobita po obrazu, da bi človek res mislil, da sta ravno kar iz Hercegovi-
ne došla.4
II!?!*t
Kaj se Vam zdi, ali nisem prav rekel, da se dejansko vpeljuje Kulturkampf med našimi Slovenci, ker se oni tako možko borijo, ki imajo biti, in kakor si marsikdo med njimi do-mišljuje, tudi so pravi in edini kulturo-nosci ali Kulturtràger naše dobe?
Morebiti ta v e s t (glejte no ! nekdaj smo besedo vest jemali za to, kar Nemce G e \v i s-sen, Latinec in Italijanec c on s c i e n t i a, coscienza imenujeta; zdaj pa, v dobi občnega napredka in — zmešnjave —moramo vest zaNacbricht vzeti ! patientia !) tedaj : morebiti ta vest vsakemu ne bo dopadla? Kaj hočem? Prodam jo, kakor sem jo udobil, mislim tudi, da je gotova resnica, saj a pensa mal non si falla, pravijo naši Goričani; posebno ker živimo v časih, kjer je treba se držati pravila: Quilibet praesumitur malus doneč prebetur bonus vse namreč narobe. Naj pa kdo zdaj dokaže laž, to je, da visoko učeni kulturonosciv Postojni niso tako sirovo ravnali, kakor ta moj dopis dopove diye! Bog bodi nam milostljiv ! Kam pridemo
I 8 takimi voditelji naše mladine? Naprej, naprej! noter do — brezdna!
Dolgo uže Vam nisem za „ Glas4 nič pisal, in tu Vam pišem stvari, ktere bi raje zamolčal, kakor pred celim svetom raztrobil. Morebiti utegne vendar kdo tistih, ki imajo v teh rečeh kaj govoriti, kaj bolj oči odpreti, ter spoznati, da smo na „stranputice4 zašli, in da bi bilo treba, to ali ono nazaj na bolje zavrniti, ter spoznati, da tudi naši stari niso bili auf den Kopf ge fai i e n, ako ravno niso bili tako silno visoko učeni, kakor so današnji voditelji naše sedanje mladine. Po sadji se spozna drevo, je li dobro ali slabo. Dixi.
18. oktobra. — (Še enkrat razstava učnih pripomočkov.) — Zadnijč sem nekoliko opisal in naštel razstavljene učne pripomočke in obljubil, da bom nadaljeval. Da tedaj svojo obljubo spolnim, naj častiti bralci ta-le dodatek blagovoljno sprejmó.
S**'7 'V 14
Ite
V Gorici
gradiščanski glavar, Bernardino di Rabatta, pri oglejskemu kapiteljnu, naj pazi nanj, kajti ta noče več po stari šegi krščevati, in pokopavati, da je odpravil slike i kipe iz cerkve, zabranivši njih češčenje. Vikar se odstrani i prva iskra krivoverstva se zaduši leta 1530.
Nemški cesar Maksimilijan II, vladajoč 1564—1576, nij preveč ostro postopal proti Lu-teranora ; dovolil je luteranskemu plemstvu, da sme v svojih gradovih imeti svoje pridigarje i tudi luteransko službo božjo, toda le za-se, ne pak za prosti narod. Plemenitaši so se teh pridigarjev uže preje posluževali. To vidimo iz tega, da znani ljubljanski korar, Primož Trubar, sicer mnogozaslužen za slovensko slovstvo, a na drugej strani fanatičen luteran, leta 1562 pribeži na Goriško ter v Rubijskem gradu pri Gorici oznanuje Lutra. A tudi tu kakor v Ljubljani nijma miru.
______________ (Dalje).
*
Naštel sem poslednjič šest sob, v kate- I rib je bilo razno blago razstavljeno. Odprla se je pa še sedma, in to ne brez razloga.
Zavodi, v katerih se podučeje ženska mladež, so v Gorici raznoteri. Iuir je razstavila dekliška šola mestna, omeuil sem že zadnjikrat. So pa še drugi zavodi, in kedo jim bo zameril, da so — bombile dictu — v Bpobožnih rokah4, postavim nunske šole, dekliški zavod „Notre Dame4, sirotišnica, ki tudi odgojajo žensko mladino. Vsi ti zavodi niso ve dilido petka, ali naj kaj razstavijo, ali ne. Kedo bo rešil to zastavico? Kdor vidi malo za kulise, ve pravi razlog, zakaj so ti zavodi š e le v petek in saboto v naglici nekaj reči razstavili. Moj namen pa ni tu ugibati zakaj?, ampak hočem le razstavljene reči nekoliko omeniti.
Smelo rečem, da šole, kakor nunska, „No-tre Dame4, prav pošteno odvagajo vsako drugo, z dragim denarjem vstanovljeno in vzdrževano, bodi si tržaško ali goriško, da ne govorim o šolah na deželi.
Iz nunske šole na primer si lahko videl poleg krasnih ročnih del prav praktične reči, in ako si je primerjal z deli drugih šol (ki stanejo lep denar), moral si jim dati prednost. Ako si ogledoval umetna dela iz privatnega zavoda „No-tre Dame4, moral si občudovati izvrstno spretnost delalk in učiteljic. En mašni plašč, dve blazini, velum in štola, to je bilo, bodisi glede osnove, bodisi gledé dela kaj umetnega, ravno tako pa so bila navadua ročna dela n. pr. srajca, zablekane reči, nogovice itd. prav vrlo dobro izdelana. V popravljanji raztrganih reči odlikovala se je posebno sirotišnica na Gradu, ki je za svoja izvrstna dela že pri dunajski razstavi častno priznanje dobila. Da na kratko rečem, vsi ti zavodi so razumeli „dulce et utile4 tako strinjati, da jim mora vsak nepristransk sodec naj boljše spričevalo dati. Jaz nisem izmed poklicanega sodišča eden, pa svojo misel sem razodel, in tim bolj me bo veselilo, ako se bode moja misel vjemala z razsodbo v to poklicanih sodnikov.
Naj še nekoliko omenim o raznih 1 e popi s n i h rečeh ki so bile razstavljene skoraj iz vseh šol na Goriškem. V mojem času je takim pisavam lepopisec Centrih dajal »mittelmas-sig4, pa tudi „scklecht“, iu jaz moram reči, da razun zbirke iz R i h e n b e r k a in iz Ogleja, in morda še iz kakih dveh šol če se ne motim, večidel spisi zaslužijo „mit-telmassig4, če ne eno ali dve stopinji manj. Ako učitelji iu učiteljice slabo pišejo, kodo bo od učencev in učenk tirjal lepo pisavo, in nekateri in nekatere res prav slabo pišejo.
Nemška š o 1 a ni nič razstavila, gotovo se jej je taka godila, kakor drugim prej omenjenim zavodom, morda pa tudi ni bilo kaj razstaviti.
Izmed muzikalij naj omenim A. Hribarjevo veliko slovensko mašo, posvečeno Juriju Grabrijanu, dekanu ipavskemu. Bilo je še veliko drugih muzukalij razstavljenih.
Razstava se je končala v pondelek, obiskovalcev je bilo mnogo in dohodek, namenjen revnim dekletom, ki se želijo pripravljati za u-čiteljski stan, še precej vgoden.
Iz goričke okolice, 21. oktobra, a. š.
Pri letošnji dež. šolski konferenciji razpravljalo se je tudi o sredstvih, ki pospešujejo hojo v šolo.
SporoČevalec o tej točki g. c. k. okrajni šolski nadzornik J. Culot omenil je mej druzem,
da hojo v šolo močno pospešujejo dušni pastirji, ako se zanjo zanimivajo, ter jo ljudstvu izpred oltarja iz lece gorko priporočujejo, mu razloživši ujeni pravi namen. In tajiti se ne da, da, kjer dušni pastirji na tak način ravnajo, ter svoj glas krepko povzdigujejo proti vsem predsodkom, ki je nekateri goje do šole sedanje dobe, je ljudstvo vse druzega mnenja o šoli, ter je ni treba siliti s kaznimi, da svoje otroke vanjo pošilja — pa redno.
Večkrat sem se z enem ali druzem učiteljem pogovarjal, ter pozvedoval, kako ta ali uni dušni pastir se do šole in učitelja vede. Po njih izreku morem sklepati, da so sedanji šoli nasprotni dušni pastirji le izjeme, marveč da so sploh vsi zanjo vneti. O tem sem se že večkrat osebno prepričal sem ter tje in minulo nedeljo pa v Solkanu.
Omenjeno nedeljo t. j. 17. t. m. bil sem namreč v Solkanu pri veliki maši. Mej mašo pridigovali so v. č. gospod župnik iz lece, pa veste s čem? O odgoji. Povdarjali so, kako potrebna je prava odgoja v sedanjih časih, ko se vsaki dan vidijo žalostni nasledki slabe in enostranske odgoje, ter priporočali so zavoljo tega starišem šolo prav gorko. Ta pridiga je res vse hvale vredna, in zato mu tudi izkliknem kot šolski prijatelj : „ Živili v. č. gospod župnik — le tako naprej \“
Pri tej priliki moram vendar nekaj omeniti. Kedaj že mi je pravil tamkajšni gospod nadučitelj Jug, da v Solkanu napravijo nove orgle, in da se z orglarjem g. Zauinom že po-godujejo. Ko sem pa omenjeno nedeljo po maši poprašal enega in druzega, kedaj bodo' nove orgle? sem se zelò zavzel slišati, da od teh ni zdaj ne duha ne sluha, dasiravuo se je uže nabralo v ta namen lepo svoto, ki jo g. župnik hrani.
Kar morem jaz soditi o sedanjih orgijah, moram reči, da niso še tako slabe, iu za kakšno drugo cerkvico bi morda še zadostile ; a za veliko farno cerkvo v Solkanu so pa vendar neprimerne in zato prav imajo Solkanci, ako so s temi nezadovoljni ter nove tirjajo.
Gospod župnik! v Vaši fari imate uže nove orgle v Ravnici, Batah in Pevmi, toraj tudi v farni cerkvi napravite jih, pa takšne, da se bodo odlikovale od druzih po vikarijatih. Ljudstvo, kar sem spoznal, vse zanje gori — tedaj trdne I volje je treba, pa orgle so napravljene, katere bodo pele čast Bogu, Vam in vsem sosesčanom.
Iz Bclt, 18. oktobra. (Novi zvonovi.) Včerajšnji dan, praznik posvečevanja vseh cerkev, smo doživeli redko veselje, da smo zaslišali glas novih zvonov, katerih smo že dalj časa željno čakali. Stara zvonova, eden celo od leta 1414, prinešena od poddružnice sv. Lovrenca (od tod staro ime naše občine in naše duhov-nije: Banjšica sv. Lovrenca— v razloček druge duhovnije : Banjšica sv. Duha) nista več zadostovala, odkar sta bila cerkev in stolp popravljena. Reči moramo, da so naši farmani v dvajsetih letih veliko storili v polepšanje domače cerkve iu domače vasi. Narpred so prezidali in razširili stavo cerkev. Sedanja je dovolj prostorno in okusno, da si prosto, okinčana. Posvečena je k časti sv. križa. Orgle so nove, izdelane po slovečem mojstru. Stari stolp nad glavnim vhodom v cerkev, ki jej je jemal luč in jo v mnogih ozirih kazil, so podrli in novega, na levi strani cerkve, na samem postavili. Mo-I gočno in veličastno se dviguje samec proti nebu.
Daleč v okolici mu ni enakega. Njegovi vogli so iz rezanega štirivoglatcga kamna. Sezidan je v letu 1867. in sicer se prizadevanjem Antona Keber, vik.; Valentina Stanič in Stefana Madon, ključ., pa Bratuž-a župana. Batovci zamorejo ponosni biti, da imajo tak stolp. Prostor pred cerkvijo je velik in snažen, kakor ga le redko kje najdeš. K temu pripomore veliko, da so potok, ki mimo teče, obzidali in pokrili. Speljali so nov vodotok do vasi in sicer ravno k cerkvi, da imajo Batovci zdravo studenčnico. Dodelali so z velikim trudom novo cesto od cerkve do Grgarja, kar je bila silna potreba za naše kraje. Škoda le, da se Lomljani, Kaljani in Banjškarji ne zedinijo in cesto naprej noter do Loma ne speljejo. Stvar bi ne bila tako težka, pa neprecenljive koristi. Le malo več resne volje bi trebalo, pa bi bila cesta v dveh zimah dodelana. Stari farovž so slamnato streho so tudi vsega predelali. Novi je v resnici pripraven in lep.
In vse to je tukajšnja občina storila v dvajsetih letih. Gotovo veliko in v izgled marsikateri fari in občini. Nar več zaslug pri tem pa imajo tedanja vikarja Franc Mozetič in Anton Keber, pa vel. posestnik Valentin Stanič, večletni ključar in večkratni župan. Tem možem imajo Batovci veliko se zahvaliti.
Slednjič so si omislili naši Občinarji še nove zvonove. Stvar se je dolgo motala, posebno zaradi velikih stroškov; vendar potreba je bila nujna in je glasno klicala na pomoč. Vliti so bili v tukajšnji livarniei de Polli in Broili-a 6. oktobra, posvečeni 13. t. m. po Nj. prevzv. milostlj. knezo-nadškofu. Prvi tehta 18, drugi 12, tretji 6 centov. Kolikor se že zdaj soditi zamore (niso še prav obešeni), bodo izvrstni. Kovanje je pripravil znani samouk iz Oslice pri Cirknem, dober kup pa tudi dobro. Tudi v tej zadevi morajo biti Batovci pri vseji svoji darež-ljivosti hvaležni previdnosti sedanjega vikarja Ant. Božič-a pa resni volji Val. Staniča, ključ, in And. Bratuša župana. Svečanost omenjeno nedeljo je povikševal primeren slavnostni govor prof. dr. Gabrijevčiča.
Ogled.
Avstrija. V saboto 16. okt. so delegacije sklenile svoje delovanje in svetli cesar se je zahvalil po ministru Andrassy-u za domoljubno delovanje. Govoril je minister Andrassy, predsednik Schmerling in grof Coronini se je predsedniku zahvalil, kakor je v parlamentu običaj. Ravno tako se je godilo v ogrski delegaciji. 19. oktobra ste zbornica poslancev in gosposka zbornica imeli svojo prvo sejo.
Na Ogrskem je minister notranjih zadev raznim uradom razposlal okrožnico, v kateri občine in zasebnike „nagovarjaw, naj uloge sodnijam v nobenem drugem jeziku ne pišejo, nego v državnem mad-jarskem jeziku. Narodnostna postava pa izrečeno pravi, da ima vsak prostost v tistem jeziku uloge oddajati, v kterem se zapisnik piše, t. j. v narodnem. Minister tedaj naravnost tirja ali svetuje, naj se zoperpostavno dela. To bo narodno razdraženost le še gojilo in ako minister Tisza narodnosti drugače zadušiti ne ve, naj postavo naravnost odpravi, mamelukov mu ne manjka. Narodnosti naj bi pa toliko krepkeje tirjale in uporabo vale svoje pravice.
Zunanje države. Pruski kralj V i 1-h c 1 ra je odpotoval obiskat svojega prijatelja Viktor Emanuela, kralja poštenoviča italijanskega in v pondelek sta se sosia v Milanu. Prizor je bil „ginljiv“, kadar sta sc objemala in poljubovala ! Pričakovali so zaželjenega gosta : kralj Viktor Emanuel, kraljeviči Humbert, Amadej, Tomaž in ministri, mnogo spremstva na obeh straneh. Vojaška banda je zagodla prusko himno „icli bin ein Preusse" — jaz sem Prus. Kako naglo so spremenili svoje mišljenje Italijani ! Avstrijance so pitali z znanimi psovkami, Prusom pa zagodejo „ich bin ein Preusse". Pojasnilo zuačajnosti italijanske ! Vsi italijanski listi so polni sporočil o slavnostih, ki se godè visokemu gostu na čast. Ni še dolgo, ko so „Nemee“ sprejemali z razbeljenim oljem, kamenjem, stre-lanjem iz oken, pa kaj se hoče, časi se spremene in italijansko mišljenje tudi.
Na Bavarskem so domoljubi v zbornici sprejeli ad reso do kralja in minister-stvo je odstopilo, kralj pa še ni odločil, ali odstop sprejme ali ne. Uradniki, ki so tudi med poslanci, so se izgledno vedli. Drugod bi se kaj takega gotovo ne pripetilo. Eden je v imenu vseh odločno rekel, da imajo pred očmi le poslansko obljubo in nè uradniško in glasovali so proti ministrom. Zbornično zasedanje bo najbrže prenehalo, konservativna stranka pa težko pride do vladanja. Morda bo tudi zbornica razpuščena.
Na Š p a n j s k e m se vrši boj vedno še pri S. Sebastian-u. Kartisti bombardirajo mesto od več strani, Alfonsovci pa ne morejo obleganim na pomoč priti, ker je morje vedno viharno. Dolgo ne more trajati tak silen boj.
Razne vesti.
— Sodba dr. J. Bleiiveisa o Fr. PovŠetovi knjigi „Umni kmetovalec“. »Novice" pišejo: Umni kmetovalec — ali splošni poduk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje France P o v š è, vodja slovenskega od-oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 7. snopič.
Pod tem naslovom je prof. Povsè, ki že 6 let kot učitelj na deželni Goriški šoli obdeluje praktično polje kmetijstva, na svitlo dal prvi del obširne knjige, ki ima obseči vse vrste zemljiškega gospodarstva.
Pisatelj »umnega kmetovalca" si je pri tem svojem delu stavil dvojni namen : podučilo knjigo namreč v roke dati našim gospodarjem in pa n i ž i m kmetijskim šol a m.
Da je pisatelj kos vstreČi temu dvojnemu cilju, dejanska priča je 1. snopič knjižice, ki zdaj pred nami leži. Profesor rovSè vé, koga ima podučiti, in kot strokovnjak zadel je pravo mejo: ogibaje se golega empirizma šel je s temeljitim znanstvenim učenjem le tako daleč, da umen gospodar more za njim. Lahko umevno razlaga vse predmete v domačem jeziku, in to kolikor mogoče na kratko, da ne straši učencev svojih z debelo knjigo. Kjer pa je bilo še več razjasnila treba, dal ga je s podobami, ki
• -» «
povišujejo vrednost knjige in katerih ta snopič šteje 47.
Prvi snopič jc razdeljen na 3 poglavja: prvo se suče okoli zemlje, katero kmetovalec obdeluje, drugo okoli rastlinskega življenja, tretje okoli orodja, s katerim se zemlja obdeluje. Vsako poglavje pa jc zopet razdeljeno v toliko razdelkov, da gospodar vse izve, kar mu je vedeti potreba, da postane to, kar kaže naslov te knjige: umen kmetovalec.
In zato pozdravljamo prof. Povšetovo knjigo s tistim veseljem, s katerim čestitamo vsacemu slovenskemu pisatelju, ki pripomaga k napredku kmetijstva, kije glavni steber blagostanja naše domovine, kajti revež kakoršnega koli stanu, že po starodavnem pregovoru Rimljanov „pauper ubique jacet", nima nikjer veljave, in resnično je to, kar je, čeravno sam sloveč vojskovodja, rekel nadvojvoda Karol Avstrijski, da »uajlepše zmage so brez ugovora one, ki si jih človeški um pribori od zemlje."
Dr. Bleiweis.
— Štipendije. Monsig. Ji rij D o b r i 1 a, škof Tržaški, vstanovil je, kakor se bere v „Oss. Tr.“ osem štipendij, pet po 100 gl. 80 sl. v srebru, tri po 112 gl. a. v. na leto za učence iz poreško — puljske škofije. Oddajale se bodo te štipendije še le po smrti škofovi.
— „ Ustanak Slavenah u Turskoju je naslov zveskom, ki bodo v kratkem začeli izhajati v K. Amat.-evi tiskarni v Trstu po 5 soldov zvezek (8 strani v osmerki s podobami). * Te dui se razpošlje oklic na uaročbo.
— Zavoljo spovedne tajnosti v Sibirjo pregnan. V Podolji na Ruskem je katoliška fara pred kratkim časom doživela prizor, ki je čast delal rimskokatoliški cerkvi. Duhovnija je svojega fajmoštra zopet dobila, ki je bil pred 15 leti v sibirske rudokope obsojen zhrad spovedne tajnosti, zdaj pa po knezu Dondukov-Korsakov-u zopet z vso častjo v službo vineščen. Dogodek je bil ta-le: Pred 15 leti je v sakristiji svoje cerkve spovedoval nekega človeka. Predenje ta človek iz sakristije šel, spustil je ueko obleko na tla. Obleka je bila okrvavljena in lastnina moža, ki je bil vmorjen. Ker se je obleka v sakristiji našla, imeli so jo kot dokaz proti fajmoštru, kterega so pred sodnijo tirali. Eno ime povedati, in rešen bi bil fajmošter suma umora in 15 letne kazni. Ker je pa ime morilčevo le iz spovedi poznal, moral je molčati, in molčal je. Kot morilca so ga odpeljali na 15 let v pregnanstvo v sibirske rudokope. Bog pa je čul nad nedolžnim ter ga rešil. Pravi morilec zboli in pride na smrtno posteljo. Spomni se nedolžnega fajmoštra v Sibiriji, in v smrtni uri razodeue svojo hudobijo. Deželska oblast je slovesuo zopet povrnila vso čast nedolžnemu spoznovalcu,
— Cvet, izraste! na polji nemškega uradovanja. Te dni nam je prišel v roke nek „zeu-gnis", pisan v nemškem jeziku. Da bralci zvedo, kako učeno in visoko nemško v naših hribih pišejo tako imenovana narodna občinska zastopstva, podamo »zeugnis" od besede do besede» Glasi se: Von Seite der gefertigten Gemeiudevor-steliung wird bestiitiget, das N. N., Solin der N. aus K. H. N. bat sicli durch die gauze Zeit, von seiner Jugend hier, treti, deissig uiul ruhig ver-halten, tlbeihaupt sdir gut gesittet vorden ist. K... oktober 1875. Biirgermeister:
(Podpis.)
BB
(Škof Strossmaycr) je bil ad mednarodnega odbora za podporo hercegovinsk»m in bosenskim revam, ki se je osnoval v Parizu, imenovan za podpredsednika in je položil velikodušni dar 10.000 fl. Hvala in slava !
— Is Brd, 21. oktob. piše se nam: — (Birma pa Slovenci v Ločniku in Muši.) — Kakor nam je „Glas“ že naznanil, bodo Nj. prevzv. knezo-nadškof sakrament sv. birme delili v nedeljo 24. t. m. v Ločniku, 25. v Muši, 26. v Biljani itd. Pri takih veselih priložnostih predstavljajo dekani in fajmoštri vernim njihovega vikšega pastirja ter jim v domačem jeziku na srce polagajo, ceniti in poslužiti se darov sv. Duha. Kjer farmani le en jezik govorijo, je to lahko; drugače, če so razne narodnosti. V takih razmerah godi se po navadi krivica. Tako biva V fari Ločnik okoli 300 Slovencev na Gra dišči, ravno tako jih je nekaj tudi pod Mušo. Nekdaj se je radi Slovencev večkratov na leto pri prvi maši slovensko pridigovalo in parkratov tudi o.drugih slovesnostih, posebno v Ločniku. Zadnji čas se je skoraj vse to opustilo v veliko dušno škodo Slovencev, ki laškega ne umejo. Kaj pomaga vikšega pastirja fannanom predstavljati, če velik oddelek tega ne razume. Ne le želeti, tudi pravično bi bilo, da o taki priložnosti dušni pastir tudi slovensko nagovori svoje slov. ovčice. Tudi sploh bi morali tamo-šnji dušnji pastirji kaj več storiti za ondašnje Slovence. Vemo, da so dobri Slovenci, treba je le malo več energije; posebno se to nadejamo od novega Č. g. dekana Košuta, ki ima gotovo srce na pravem mestu.
Poslednje novice. Iz jugoslovanskega bojišča ni posebnih novic, razun da so Turki tri Avstrijance na avstrijski zemlji umorili in da sta šla dva naša bataljona mejo branit — „Pol. Correspondenzu poroča, da je 200 Turkov zopet srbsko mejo prekoračilo, nekaj hiš požgalo in ljudi pomorilo. Telegrafano je srbska vlada vkazala svojemu agentu v Carigradu, naj se pri Porti pritoži. — Bavarski kralj: ni sprejel odpusta ministrov, marveč jim je toplo zahvalo izrekel, ad resne deputacije pa in adrese domoljubne zborove večine ni sprejel.
Domače stvari.
t
(I)ošle so ravnokar bukve družbe sv. Mo-hora), ktere razdaja podpisani čč. družb, udom v svojem stanovanji tako zvanem farovži h. št. 34 poleg velike cerkve. Vstreženo mu bo, ako se vsaj v mestu pri sprejetji bukev zadevni goldinar za 1. 1876 blagovoljno odrajta.
Matej Pirc, vik. stolne cerkve, dek, poverjenik.
[Za hercegovinske vdove in sirote) darujejo: Vikar in občina v Št. Tomažu 9 gld. — Janez Reja 2 gl. — Iz Pods. J. J. 1 gl.
(Šole) so se začele. V nedeljo gimnazij in realka, v petek vadnica z mašami. Učencev in učenk je veliko. Na novo dekliško priprav-ljavnico se je vpisalo nad 80 učenk, med njimi okolo 20 Slovenk.
Umrli od 15. do 20. oktobra.
Štefan Bizjak 8 dni, božjast. — Katra Stanta 30 1. srčni mrtud. — Marija Kosec 8 m. božjast. — Joana Peteani 4 1. enterit. — Jo-
Euotui drž dolg v papirju .	69	55
„	„	„ v srebru . .	74	10
Drž. posojilo leta 1860 . . .	110	70
Akcije narodne banke . . .	927	—
Kreditne akcije		205	—
London			113	30
Napoleon d’ oro		9	07
Cekini 		5	38
Adžjo srebra		104	25
žefa PodberšiČ 6 1. angina. — Jakob Petean 60 1. starost. — Lucija Gugliani 79 1. starost.
*
Borsiti kurzi na Dunaji 21. okt.
Institutioncs historiae eccles.
(Cerkvena zgodovina)
po Vascotti-u spisal prof. dr. Jan. Hrast
je po prav nizki ceni (za polovico) na prodaj v bogosl. semenišči.
Kdor jo želi, naj se oglasi pri vodstvu vsaj v 8 dneh.
Duhovnom na znanje.
Vsi obrazci za krstne, poročilnc in knjige za mrtve, krstni, poročni, in listi za oklice, za cerkvene račune, spovedni in obhajilni listki in vse kar sem spada, dobiva se v latinskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku po POSEBNO ZNIŽANI CENI v uradniji knezo-nadškofijskega ordinarij ata v Gorici.
<
Karol Mailing-ova tiskarna ima prav veliko število lepih podob (jeklorez) na prodaj. Te podobe se prav dobro rabiti dajo mesto mrtvaških listov (Parte-zettel). Spred je podoba pobožnega zapopadka s črnim okvirom, zadej pa se tiska v slovenskem, italijanskem, nemškem ali latinskem jeziku dotično mrtvaško naznanilo. Cene je prav nizka, skoraj na pol zastonj.

IB** MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
fe naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti» skarnici na svetlo in velja :
1 iztis .	.	.	4. solde
10 iztisov .	.	. 30 soldov
50 „	. 1 gl. 25 „
100 ,,	.	. 2 ,,	n
I
Četrti natis.
Jožef Cnlot
ulice Faštel h. št. 290.
trgovec z drobnim blagom, galanterijo, potrebščinami za uraduije in za šolo, ima prav veliko zalogo raznega volueuega blaga, kakor : ma» je, nogovice rokovice, zavratuice i.t. d. Ravno takò zalogo oljnatih in oljnato-tiskanih podob, ogledala v vsakej velikosti in z lepimi pozlačenimi okviri.
Ceua je taka, da se ne boji pri nobeni reči nikake konkurencije.
©©
®®
(3®
0®
MŽ
M
V pojasnenje
. (S® QflB
bralcem navajamo nekatero glasove o
t®
pravem
Wilhelmovem g
protiartritičnem protirevmatičnem
fedi iisttjočen č»j«. è®
©K
©K
e®
m
(s®
®®
ffl®
!
m
a®
Sii*
D
u
Tu so:
Dr. Rust je rekel v javni skup- Gì® ščini o njem: Wilhelmov kriči- Gl® stujoči čaj zasluži ime narodne- Gl® ga zdravila, ker daja na tisuče ffll) spričeval o dobrem vspehn pri G® revmatičnih in gihtičnih bole- 8® znili.— Ta čaj je zdravilo, po kte- Gf® rem bogati ravno tako kakor revni Gl® rad seže, in gotove ppmoči priča- Gl® kuje, zdravilo, koje naj vela vniši zdrk- G® vniki iz prepričanja priporočajo. — <5® Dr. Roder je pisal v »Medicini- Gl® sche Wochenschrift“ (1871 ): Gl® „Wilhelmov kričistujoči čaj je Gl® po medicinskih pravilih prav Gl® dobro narejena zmes takih ra- Gl® stljin, ki imajo specifičen vpij iv na Gj® kožne bolezni, kadar se vsled raz- Gl® dražene ali odstranjene harmonije Gl® med elektriciteto zraka in kože bo- G® lečine čutijo, ki so dostikrat nestr- Gl® pljive.“— Dvorni svetnik in pro- t® fesor Oppolzer je rekel v bolnišnici pri postelji gihtičnega: Wil-hclmov kričistujoči čaj zasluži več pozornosti, kajti veliko bolnikov, kojim sem na zahtevanje rabo čaja dovolil, se je o vspehu močno hvalilo."
Svarimo pred ponarejanjem in
sleparijo ;
m
m
m
G®
GJf
m
IH
D
MR
a®
(S®
(1®
«
Pravi Wilhelmov antiartritični anti-revmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije W i 1-helmovega antiartritičnega antirevmati- Vtfjjg čnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen Gj® pri Dunaji ali v mojih po časnikih navede- (j® nih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen.
po predpisu zdravpika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov* antiartritični a n-tirevmatični čaj dobiva v Gorici _ pri A. Franzoni-u lekarju, v Korminu pri G"®1 Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Sa ' ^ ravalla-i.
m
tu®
sinji
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.