Chieago. Ul, **rtafc, S. oktobra (Oct. 5), 1922. ** pr«»ldeš 9m ks imMm 1103, A«t mi Ost. S, 1017, mm Ju a« 14, 1010. STEV.—NUMBER m raUTBUI ▼ SLUŽBI DENAR MIH KRALJEV. (Jvsšailktla stori: mi 0. Lswm4aUa». Offlessf; »*ITSs.UwašaUeva.| Tslsgtonst Ls»»4aU 4W. GRKIPMLJEI IM KONFERENCO. Anglijo telo torkom bojno mor-^Tnorioo in Toliko topove. VRANOELOVCI PLENIJO V j TRAOUL W . v London, 4. okt. — Donm po-poldne je prišle vest ic Carigrada, d* ee je Izmet paša, zahtopnik angoreke vlade, zporazumel z zavezniki glede premirja in tozadevne pogodba bo le dan^e pod- BAHKIRJI ZAHTEVAJO, DA SR BRI&E VOJNI DOLG EVROPI. New Tork, N. T. — Thomaa W. Lamont, zastopnik Morganove bančne tvrdke, je dejal v torek na tukajšnji konvenciji ameriški bankirjev, da mednarodnega fi-načnega kaoaa ne bo prej konec, dokler Amerika ne dvigne Evrope iz blata a tem, da odpusti vojne dolgove ententi zaj deloma, ako ne celoti. Lamont zeveda ni mioiil privatnih poaojil, ki ao jih dali bankirji, temveč poaojila vladi Mnogi delegatje zo pritrdili njegovim besedam. Malo prej je eporočila brzojavka iz Pariza, da ata grška delegata v Mudaniji informirala zaveznike po navodila revolucionarnega odbora v Atenah, da bodo Orki branili Traeijo aa vsako oeno. Izmet paša je ofbveetil nižje poveljnike turških čet v nevtralni coni, da no smejo nikjer-priti v dotiko s angleškimi posadksml, dokler traja konferenca v Mudaniji Carigrad, 4. okt —- Premjrovna konferenca v Mudaniji je bila včeraj odgodena na danes v evrho, ds se lahko udeleži Grki, ki so prišli šele sinoči na grškem rušil cu. General Mazarakis in polkov nik Sarrj&uinia bosta zastopala Grčijo. Teoretično ima konferenca skls niti pogoje premirja za Grke, toda v resnici ae vrči konferenca med Anglijo in Turčijo, na kateri se ima sklepati o vojni sli miru med tema dvema dražvama. General Harrington, vojaški predatavnik Anglije, je prišel na konferenco z veliko vojno mašino kakršne še ni imela Velika Brita nija v turškem vodovju. Vodna cesta od Dardanel do Carigrada je polna bojnih ladij. Vaa angle tka sredozemska flota in velik del Vladni tclesnllkl delavski odbor ss nc moro sediniti glede mag-do progovnih dalavoev. POGAJANJA MED RUDARJI Id OPERATORJI. Obe stranki so posvetujeta j Olo-velandu glede korakov aa bodočo I&^SdllO PREISKOVALNA KOMISIJA. Cleveland, O. — Zastopniki organiziranih rudarjev in premo-garskih magnetov so se v torek sešli v konferenci kakor doMSa provlzorična pogodba, ki je bila sklenjena v Clovelandu . meaeoa avguzta. Na dnevnem redu je organiziranje komieij in odsekov, ki imajo izdelati bodočo mezdno po godbo, katera atopi v veljevorl aprila 1923., ko poteče cleveland skipakt. Konferenca jo doslej uspešne Obe stranki sta zadovoljni s pre liminamim delom. Mezdna konferenca ee bo vršila enkrat v januarju. Pole«, pred sta mikov, ki bodo vodili Uja sa bodočo pogodbo, sO Chieago, I1L — 400,000 delov eev na železniških progeh, ki so zahtevali zvišanje mesde, ne dobi : nič. Tak je bil zaključek železni škega delavskega odbora, ki je raspravljal o stvari v torek. Odbor se ne more sediniti. Od borniki, ki saetopajo publiko, so predlagali, da se mesda zviša dva oenta na uro. Delavski aaatop-nild so glaeovali proti, ker je snessk premajhen, zastopniki že leznišklh družb so pa tudi bili proti, ker njih je vsako zvišanje odveč in bi najrajši snilali mezdo Poznejše poročilo se glasi, da s< vsi trije oddelki odbora morda še sedinijo in sprejmejo predlo« ss dva bereška oenta več na uro. Dallas, Tez. — (Feder. Prosa.) -i* Stavka ielesnišklh dalavoev v delavnicah Tezas and Paoifie, Miaaouri, Kanaaa k Teza, Ootton Belt in Bouthern Pacifc železnice nadaljuje. Upravitelji teh družb nočejo podpisati WiliaM Jmvelleve baltimorske pogodbo To družbo zahtevajo, da se stav karji vrnejo na delo kot novi delavci; stavksrji pa še nI priprav ljeni na kapitulacijo, zato se boj nadaljuje. Stavkarji v teh krdjih eo solidarni. Kolikor je znano, se do danee samo dvs izneverila organizaciji in se pridružila etov kokaaom. i» Mramomem morju. Namen te N*«**1«« komisije, aa katero zor pomorske parade nedvomno je, da sedinili operatorji in odborniki Angleži demonatrirajo avojo moč pred Turki, češ: "Poglejte, kaj imamo mi — kje je pa vaša flota?" Zaliv pred Mudanijo kaže pra-' vo vojno eliko. General Harrington je dospel z zvojim štabom na drednatki "Iron Duke", francoski general Charpy na križarki "Quintet", italijanski general Mombelli na avoji bojni ladiji in francoaki poslanec, ki zaatopa vso entento, na križarki "Metz". Vze te bojne ladije ao razvrščene pred Mudanijo. Kemalisti so uljudno »prejeli ententne generale ter jim ukazali vojaško čast kot je že navada. Zaveznike zkrbi Tracija. Kemalisti zahtevajo, da morajo Grki iz prazniti vzhodno Traeijo v ozmih dneh. Grki pravijo, da ne atore tega za nobeno ceno. Ako ententa odobri zahtevo Turkov — in v principu je že aprejela — bo morala na kak način priailiti Grke, da dajo Traeijo iz rok. Mogoče >>odo naredili to z pomočjo bloka-de kakor ao leta 1916, ko ee Grčije ni hotela pridružiti ententi. Grki zahtevajo, da morajo oni l'iti zaščitniki krietjanov v Traciji, da morajo biti udeleženi pri kontroli Mramomega morja In Dar danel ia da morajo imeti odprto pot v Črno morje. V Carigrad oo prišla poročila o koncetraciji trikih čet v Traciji. Okrog 15.000 mož je zbranih v Kirk Kilisu, Čer-kes-kuju in dorlu. Z bolgerske roejo poročajo o neprestanih pra »kah med grškimi deeerterji in > isiimanakimi prebivalci. Včeraj so odšle tri ententne voješke misi J« iz Carigrada v Odrin, Kirk Kili " in Rodocto, kjer bodo praiake * zla položaj. Turki niso lapraanUl rerigrad, 4. okt. — Turška ka valerfja je včeraj opuetile nekaj postojank v okolici Canaka, toda N drugih krajih nevtralne cone ob Itardanelah drže naeionalietl i •"dene pozicije. Ako ee Turki NP>oh umaknejo Iz omenjene cone, '""lo to etorili šele tedej, ko jim dovoljene okupirati Traeijo ia " Anglija preneha s gibaajem l«dij v ožini. Tdpe ruskih oarietov plenijo v TraeijL Corigrod, 4. okt. — lfamcd bej >««topaik turških aodoaalictov, (Dalje na t atraaL) « rudarjev na zadnji elevelandski konferenci. Ta komizija ima na logo, preiskati razmere v premo gorski industriji' in dognati vsa fakta, ki se nanašajo na mesde, produkcijo in druge važne proble me, na podlagi katerih ee bo akle pela nova pogodba. Pretakovalno komisijo so zahtevali zaetopniki rudarske unije. rs OREDO TUDI SPODJE V RUDNIK? 00- New York, N. Y. — (Federated Press.) — Tukajšnji liat "New York Times" je prineecl posebno depešo iz Waehingtona pod kriče čim naalovom: '' Premoga r zaaluži $684 na meeec. Mnogo njegovih tovarišev dobi povprečno $200 do $250 v dveh tednih." V poročilu ee člta, da dotičnl rudar, ki prejema $684 v mesecu, ni nič bolj sposoben kot so drugi rudsrji v tistem premogovniku. Nameščenci lista — telegrafski urednik, bralec rokopisov, korak tor, črkoatavci in tiakarji — k! ao se počeli s tem poročilom, ne pre jema nobeden $684 ns meaec, pač pa veliko manj, klub temu ss pa nobeden ne zmeni, da bi šel v drŽavo Weehington konkurirat z do-tičnim rudarjem, ki ima tako "grofoveko" plačo! Hišni poeectnUd na Dunaju so sa- Dunaj, 4. okt. — Sinoči je pričela ztavka hišnih poeestnikov i precej velikem številu. Laetaik hiš zahtevajo, da vlada dovoli, da ee zviša najemnine sors/.mrrno drugimi livljcnskimi potrebščina-mi. Pooestniki eo v znsk proteeU ustavili vodo po v najem oddanih staaovanjik in odvseli vee druge udobnoeti najemnikom, kar pa rasglaša vlada, da al legalno ia ao pripravlja, da bi zatrta stavko V mnogih apartmentnih poslopjih ao ee nejemniki združili ia ei is-brali svoj« hišnike, da strašijo vodne pliaova In električne naprave prod hišnimi posestniki. Kalkuta, Ind., 4. akt. — Naj-večje pevodeaj, kar jih sgodoviae ladije, ss je pripetila v ooveraen dela province Na ttooše Ijadi je Izgubilo življenje, eeU mesta ao uničena m po- ZVI6ANJA JE DVA OBUTA PROPADRL. New York, N. Y. — (Federated Preee.) — Pred tukajšnjim eod-nikom Telleyem je prišlo na dan, da eo mnogi ameriški piaatelji v službi bankirjev v WaU Streetu, ker pišejo finančne proepectuae, namesto da bi rasvijali svoje ta-lsnts na književnem polju. To do-kasuje, saksj gre dobra lepoelov-literatura v Ameriki rakovo JUGOSLAVIJI ZANIKA VESTI 0 MOBILIZACIJI. f ' sw —— Uradni krogi v Belgradu pravijo, Aa so poročila o konootriranju šot aa meji neresnična. VLADA POD ALI MOOlI, PARIŠKI PAKT. IEISKAVA GLEDE UMORA 47 HUDAflJEV. Dotajrt^prihajajo na^n, da so ga smrt rudarjev. AU BODO KAZNOVANI f Jackson, Callf.—(MiHam AUen Deford. Federated Preee.) — Pretakava glede tragedije v zlatem rudniku Argonautu, ki je zahtevala 47 človeških žrtev, prinaša na dan dokaze, da so lastniki rudnika sakrivlli emrt rudarjev, ker nieo brigali za varnoet dela v jami. H. M. Wolfson, načelnik komi eije ca induetrijeke nezgode, jc pričal, da so on in njegovi predniki že leta zahteveli, da zi morajo lastniki Argonsuta nabsviti potrebno gasilno napravo. Vae sahtovo eo bile zastonj. Michael Jogo, ki jo imel opraviti z vzpenjajo za rudo in kateri je z dvema drugima vred prvi opocll ogenj pod zemljo in ušel na površje, jo izjavil ,da je pretekle pol ure od čaza, ko ao bili urad niki družbe informirani o požaru pa do čaaa, ko eo poelall prvo vspenječo v rudnik. V tej pol uri — je rekel Jogo — bi bilo vspe-njača lahko šle trikrat ali štiri krat doli ia gori ia pripeljelo nc površje večje število sajetik ru darjev ,ako ne vseh. Jogo jo tudi izpovedal, da ga j« dražba še tleti dan, ko je pričelo goreti v rudniku, odele vila, ne de bi bila povedala vzrok za to. Pretakava jc dclosu tudi odkri la, da lsetniki rudnikov nieo ho teli nspeljeti umetnega vetra v šaht Muldon. Ako bi bil veter «o ali Mat srak v rudnik akozi jezeič Muldon, ne bi bili strupeni plini nepoinili spodnjih rovov, v kata rib oo bUl zajeti rudarji In rudar ji bi ee bili na kak način rešili. dadravM "- ni bilo vepenječo v Moldoau, oo po tam stare lestve Ampak — la ta je važna točka —- lastniki nieo etorili toga is ras lOfa, ker kl kil Vetor iz Maldona povečal ogenj v Argonauta Ogonj. pod pihan cd spodaj, SS kl bil raaširil s velike aaglleo v ja miČu In uničil glavni vhod po polnoma kakor tudi etrojs rud nika. Ta varok — lastnin« dražbo — je kriv, de prevetoovaJniea nI de lala v Muldona. Sademlnštirideeet Bel grad, 4. okt. — Tukajšnji uradni krogi demontirajo veati, &je vlada odredila splošno mobi Acijo in da konostrira večjo število vojaštva na bolgarski in trs Škl meji. Stvar je slocr resna in nUtče ne ve, kaj se lahko izciml iz zidanjih zapletljajcv na Bližnjem v^toku, ampak bclgradeka vlada M nc vidi potrebe mobillzaeije. I -Voditelji Jugoslavije pravijo, da intervenoija na jugu bi bila mogoča le takrat, če pride jugo slovanski teritorij v nevernost. Zazdaj Še ni te nevernosti. Možnost mešanja Bolgarske je sslo majhna in brez vpoštovanja, kajti Bolgariji!, nima armade, niti ne more mobilizirati in opremiti ka kega večjega števila vojakov. Jugoslovanska vlada ofloljelno podpira zaključke ssvesnlkov, k so bili storjeni v Psrisu in objav Ija razdejane Hod kegaaci ae > radarjev je morala umrHi pojavila kolera. 'da * očara opreau v rudrni zaključki najmsnj všeč Srbom Belgradeka vlada ss ne strinja, ds bi Turki dobili nassj Traeijo. Ru munija in Jugoalavlja sta jtal odločno na stališču, da Turki ne smejo več biti soeedje Bolgarov ali v Psrisu so sklenili drugsče in mala ententa mora ubogstl veliko entento. Načrt sa avtonomno sa padno Traciji zelo boli voditelj« v Belgradu, ki so v strahu, da bo do Maecdonei tudi zshtsvsli s v to nomijo. Bclgrad se boji Rualje. Vesti ls Bukarašta, ds ruski sovjeti kon ectrirsjo Čete ob Beaarabljl, vsne mirjajo jugoslovanske voditelje Rumunija Ima pogodbo s Jugoela vijo sa zkupno vojaško akoijo sluČsju, da as ta ali ona stran lu zaplete v vojno s drugo držsvo. AMBRIKA VPRAiUJB: KAJ JE S VOJNIM DOLOOM RUMUMUB7 Wasklngton, D. 0. — Po i atopnikih je vlada Združenih dr žav vprešela rumunako vlado, ka, je s vojnimi dolgovi. Akoijs je sa pričeta za kritje dolgov, da ss krijejo smeriški interesi, kolikor se jc isvodelo Iz držsvnegs ds psrtments. Zsdnjs čaaa krožijo vesti, da Rumunija namerava is nova najeti posojilo 175,000,000 dolarjev.. Rumunski vojni dolg Združenim drŽavam znsšs 40 mi ljonov dolcrjev, ki ae pa je po-ouiožil po vojni, ko je Ameriko dobavljale le lačnemu ruraunaka mu ljodstvu živila in druge živ-Ijenake potrebščine. DR. LORBMS SE VRNIL V New Tork, N. T. — (Foderate« P ram.) — Dr. Adolf Lorenz, gla so viti dunajski špeoialiot ss kost ns bolezni, ee je to dni vrnil Združene drŽave. V razgovoru poročevalci je pripovedoval c težkem položeju Avstrije, kjer danee atane hlebček kruha 5000 kron Delavci Žive ob eami zefrnjevl in čraem kruhu kakršen jc bil v na vadi asd vojno. Jetikc strašno kod awd reveži. Piikodaje leto bo Ruaija lakko Uvažala pšenioo na tuje. KMETJE SO ZADOVOLJNI. Moskvn, Sovjetska Ruaija. — |(Is poročila F. A. Maokenslsja.) — Pravkar sem dokončal potovanje po evropski Rusiji od ursl-skih pro vino do poljske meje. Položaj je v splošnem dober. Letošnji kmetakl pridelek je bil ▼ večini distrlktov dober, dssi jc bila površina obaejanega polja omejena. Letina v velikem delu Samare, najbogatejše provinoe na šitu v Rusiji, js bila popolnoma sa nič. Kmetje, ki so sa časa prejšnje goNpoderske politiko vodili pasivno stavko in niso hotsli obde-lati več polja kot so rabili pridal ks samo sass, so sdaj drugogs prepričanja. Dobili BO saupanjs V sovjotako vlado in eo letos obss-jali obaežna polja kolikor so nsj-več mogli) mlada oalihlna isglsda telo bogata. Ako ns bo kaka nesreče, bo Rusija prihodnje leto lahko isvsžala plcnioo na tuje trge. Resultat ls to&nje dobre letine se občuti povsod; kmetja kupujejo poljsko o rodje, stroje, obleko in obuvalo \ veliki količini. Škoda je le, kar nI dosti tegs msterljsla. življenje v mestih je šs vedno mrtvo, lllše so v slabem etanju, ker jih ni že sedem let plhče popravil. Ksr js dobrih poslopij, so v rokah oblasti, ki imajo v njih Ciaarne. V prodajalnioah, kl so lis lstos odprte, je majhna sbir-ka blaga iz druge roke. Tovarne eo večinoma zaprte, tista pa, ki obratujejo, ss morajo bo js vati • teŽavsmi: pomanjkanjem strojsr, mstsskfcnla Ud, šenefra AMERIŠKI VOJAKI IZPILI 184,788 BUTELJK lAM- ^ " P ANO A OB RINI. Berlin, 4. okt. — Ameriške četo okupiranih nemžkih pokrajinah ao v letu 1921 popile 124,788 bu-tfljk uemAlu^n Mtmpanoa in sa 118,777,684 mark drugega nemškega vina poleg importirane pijače. To pomeni, da je Nemčija is* gublla 20 miljonov mark pri davku na vinu. lsguba davka na pivu, ki ao ga popili vojski, znaša 90,000 mark, na olgaretah pa dva mlljona mark. VSLED STAVKE BROOARJEV. vJj Tovorna pristanišča ob Veliklk $ rssprženl ali brez dela. železnice so v veliko boljšem stanju kskor ao bile lani, toda tovornega prometa je malo. Cales-niške proge kriče po popravilih. Brodovjf na Volgi ss je tudi precej snižslo po žtsvllu. Ob vssj Volgi sem videl znsmenjs olvilnc vojne: porušene hiše lo rasdsja-ne parnlkc. Zdravstvene rsamsrs so se sslo iOboljšale, izvzemši v nekaterih krajih. Zastopnik vlada r Psnsl, ki ja obisksl velesejm v Nišnl-Novgorodu s namenom, da nsku-pi disinfekuntov, katerih pa ni dobil, je dejsl, ds js Isgsr kosil akoro eelo poletja. Oblaatl niso i« mele potrebnih kemikalij, da bi bila irčUtile atsnovanja. Vendar pa ao epidemije v splošnem premagana in deloma omajane. K temu je veliko pripomoglo ameriška pomožna uprava. Begunei is gladovnih krajav so še vedno nerešen problem. Samo v Tartsriji jih js še 150,000 In ob-lesti ne morejo skrbeti ssnjs. — Razpoloženja napram tujcem je povM prijateljsko. Moskva, 4. okt. — Predaednik ljudskega sveta Lenin jc všeraj predsedoval eejl sveta prvič, odkar je okreval od dolge bolezal. Lenin je poplavljen s prošnjami, da govori na raznih ebodib. Prvo vabilo je prišlo od tranaportnlb delavrev, kl imajo zdaj konvencijo v Moskvi Po nesvetu zdravnikov js moral Lenin odkloniti večino vsbil. Lenin je posvetil šoet ur dpevno svojemu dslu In pola-imma si bo zvišal delovni šss. Chieago ia okolica» V petok in gorko, Jtižnosapadni va- 84. travi. Tea^eralura v seda jih uroki aajviljc «2, najnižja Helnee izide ob ft M, " V- V1 . i ' - M ob New Vork, N. T. — (Federated Preee.) Htarinaki sekon, kl je določel pravice gccpodarjev napram črrtokožnim sužnjam v New Yorku leta IH04 in ae podlsgi ka toregs eo bili rokodalakl vajenci preri sužnji mojstrov, jo še deneo v vsi javil Državno vrhovno aodl šč« ja na temelju toga zakona Izreklo, de je 17-letna klnoigralka Mer/ Aslor šo vedno vej«*nbe In amrs dajeti četrtino ovoje teden ak« pleče llsrry Dursata, s katerim je njen oč« naredil pogodbo aa aj^ao vfžlmnje v igraaja. Igralka jo ž« temeljito izurjena, toda po prevnrvku sodišče oetone vajenka do avnjega 21 leta In do toga šeaa more deliti svojo plačo s učiteljem. jsssrih nudijo sliko boja i osomurnl dslavnik. PORO0ILA TAJNIKA OROAMS* ZAOIJE. Chieago* D). — K. B. Nolaa, tajnik unije brodarskih delavosr na Vsllklh jsserih, poroča, da par« nlki počivajo v tovornih prists-niščih, kar je dokss, da so se bro-darjl v polnem številu odsvall po-zivu na Štrajk sa ossmuml delav. nik. Parobrodne družbe bi rada obdržale dvanajaturnl dslavnik. V South Ohioagu počivajo trlja paraiki, v Clovelandu pet ia podobna poročila prihajajo tudi ia drugih pristantščnU) msst. Nolaa js tudi obtožil parobrod-aa družbe, da so prelomile lM Follstov mornarski sakoa, ki do« lpča, da mors 88 odstotkov mor* narjsv aa ladiji imeti spričsvala, da so isurjonl v svojem positti d ptrnikov na nošiliak aa sta^Iokase, ki nimio poj. ma o brodarstvu. U* *. ORAFT PREVLADUJE PRX Aolski upravi. HI-Mnogi uradniki odbora sa Šolstvo so si služIli lsp dsnar na način, k) ga jim nlkakoiB ne dovoljuje postava. Mimo sa nadaljevali s nepostavnimi čini, doklsr ni bila mora polna In jo šlo čes. Šolska porota js uvsdla prslskavo pri upravi gleds doba* ve tiskovin in preiskava js la nesaslišans tatvlas javaega nsrjs. Ali ns da bi bila pri zadeta ssmo ena oseba pri šolski upravi, ssls sveža jih ja, Id sa manipulirali ia spravljali doaar T /»•p. ,-f Po prsisksvi js porota dognala, da js šolsks uprava plačevala ti* akovine, ki so bile vrsdns $80 dvajsetkrat toliko vsoto, to* jo $800. Todo ns samo to, številnim drpglm neradnoetlm so prini aa sled, radi čess pa ss vrši šele pro* lekava. V eeU aferi sta tudi sapletaaa dva aldermana in Albert H. So* verlnghsus, prejšnji podprodssd-nik odbora sa isobrssbo, kl jo ŠO aedaj nadzornik, daai js bila šsg njega še večkrat lsrsčsaa aumaja. Nekoč jo baje Heveringbeue vpra« šal aldsrmsns Olsensi "Zakaj ao pričneš igre s šolskim odborom, i Aolsko upravo lahko nepravlš preeej denarja, kot to storim iaa " i mm, t Aolska uprsvs js tudi zaračunt-la po 50s veš tono presv>go, kot jo premeg kupila od Cheet Creok ('osi kompsnije. PESNIK OMAPLIN DOBIL MA* ZAJ SVOJB PRAVICI V JECl IiCevenworth, Kane. — (Feder. Preee.) — Itolph Chaplin, peealk In član 1. W W, kl ae nahaja r dvajaatletnem zaporu v tukajšnji zvesni kaznilnb i, ker je ob šega vojne Izrekel eveje mnenja o vej. ni, je bil prestavljen nese J v svoja prejšnjo celico. Pred nekaj tedni je bil vršen v temno eolleo in vsa* ka občevanje s zunenjim svetom M mu je bilo prepovedane uradi ne-kego pisma, ki ga je piaei šefa de. pertm*nta aa pomiioššcaja v Waahlogtonu. Mnogi protoetl ar-ganizlran«»ge dele vat va la elvlialli orgsnlaarij se pa da jo t lis plin dobil aai jetzUške pravica k. i.tm - FKOSVK Prt OSV ETA JAVNA GOVORNICA. rrv - TROSVETA" "THE ENLIflHTK Orgmm mt i< CUmm. lili EMM ERf CUMM Sabccriptioir^I/BluTTuu^nctpt Oi i«o «0 ŠO .nd forclra countrla« MJ» NatiMul iMtlil ■I-'... L.--^1 MtcwMcir!»7 ■ i United SUUa (eseopt CUcac«) *M CmtiiAm .nd f«,reim countri« (l.M pff fl»._ "M*ks£ ^ fto FlDdMlftlM« OalM v «kW4« pr. (Oki. 11-M) ■saaam ** i* • »•■ Um«, d« M VMM M uUfi IU«. fmvito DELAVCEM V NEKATERIH INDUSTRIJAH BI RADI OBESILI PRISILNO DELO. Senator Spencer iz Missourijs se posebno zanima za Železničarje, oljne delavce, rudarje in električarje — par-don — pravzaprav za železniške, premogovniške, oljrie in druge magnate. Vložil je v senatu predlogo, poznano pod •S. 3889, po kateri se ustanovi zvezno sodišče za izravnavo. To sodišče bi imelo tako moč kot vsako drugo zvezno sodišče in bi lahko prisililo železničarje, električarje, rudarje in oljne delavce, da delajo pod takimi pogoji, s katerimi niso zadovoljni Predsednik bi imenoval tri sodnike v to sodiščejc odo-brsnjsm senata in na njegov nasvst Imenovani bi bili z§ vse njih žive dni. To sodišče bi ns imelo stalnega bivališča, ampak selilo bi se križem Združenih držav, kjer bi ga potrebovali. Ako se delavci in podjetniki ne morejo pobotati med seboj, tedaj lahko stopi v akcijo sodišče, če ss tudi ni nanj obrnila nobena stranka za pomoč. Odloki sodišča so obvezni za obe stranki. Stranka, ki ni zadovoljna z razsodbo, se lahko obrne na okrožno prizivno sodišče. Dokler ni rešen priziv, js v veljavi razsodba sodišča za izravnavo. Ako katsra stranka še ni zadovoljna z razsodbo, se lahko obrne na najvišje zvezno sodišče. Tako bi se lahko dogodilo, da bi bila ena četrtina delavcev že mrtva, preden bl zadnja inštanca odločila o pritožbah, ako delavci niso zadovoljni z razsodba Dogodilo bi se pa tudi lahko, da kompanija bankrotira, s katero imajo delavci spor, preden zadnja inštanca odloči o spornem vprašanju. Nekateri senatorji menijo, da naj bodo delavci veseli, ako dobe tlko postavo, kajti če ne sprejmejo te postave, bodo morali sprejeti drugo postavo, ki bo mogoče gorja od te. Senatorji, ki tako govore, mogoče ne vedo, da se svet suče naprej in ne nazaj in da so končno tudi senatorji odvisni od delavskih in farmarskih glasov. Prav zanesljivo pride dan, ko večini delavcev in farmarjev padejo luskine raz oči in spoznajo, kakšno moč imajo v volilnem listku. Tak 3ah je mogoče de daleč ali pa bliso. Prav zanesljivo se pa hitro približa v trenotku, ko bodo sprsjete postave, ki prisilijo delavce, da morajo delati v razmerah, v katerih ne marajo delati. MAČKA JE IZPUSTIL IZ VREČE * « < T Mnogi so mislili, da so antracitni podjetniki iz dobre volje podpisali pogodbo z rudarsko organizacijo. Zdaj, ko js "pogodba podpisana, prihajajo v javnost vesti, ki Jasno govore, zakaj so antracitni premogovniški podjetniki posUli mshki in so podpisali pogodbo a rudarsko organizacijo. ■ Premogovniški podjetniki so se zbali, da izgube trg za svoje produkte.« Videli so, ako upirajo še nekaj časa, da ne bo antracita lahko prodati, kajti ljudstvo se bo vrnilo zopet k mehkemu premogu. O tem dejstvu Je spregovoril tudi W. J. Pattiaon, Izdajatelj dnevnika <4Scranton Republicana". Kot lastnik dnevnika, ki zagovarja koristi privatnih bisniških interesov, je imel vočaliman j upogleda sa kulisa. Pattiaon je rekel: "V nevarnosti so da napravijo trajno Škodo industriji, ako rednega trga takoj ne založe s produktom. MesU, ki so prepovedsls kuriti i mehkim premogom zaradi dima, so sdaj dovolila kuriti a mehkim premogom. Spremenili so v nekaterih krajih peči, da bodo rabili mehki premog. Ponekod bodo zdaj kurili meeece ali pa leta s mehkim premogom mesto z antracitom. Drugje so zopet postavili peči na olje ali ss drugo kurivo. Antracitni premogovniški podjetniki bodo izgubili s vsakim dnem, ako podaljšajo stavko." Ta izjava je nmimiva zaradi tega tudi, ker pokasuje, da so premogovniški podjetniki bili tisti faktor, ki Je po-daljševal rudarsko stavko. Včaai nehote prisnajo zagovorniki privatnih bizalških interesov, zakaj podjetniki naenkrat postanejo mehki napram delavcem in ss pobotajo a njimi. In kdo podaljšuje spor. Seveda se to redkokdaj sgodl, ali aa delavstvo so take izjave dobre, da tako dobi upogled, kaj ss godi sadaj aa kulisami. Glasovi g in čitateljev članov S. N. P« Eljr, Kina — Dnevno Stsmo v velikih dnevnikih resne novice o podjetnikih rudnikov in tako dru gik mogotcih, kako ei priasdevajo, da bi zatrli delavekc unije bi vaak odpor organiziranega delavstvo Nič drugega ni tem ljudem v mi alih kot profit, ki n«j ge jim do naša zkupej ubogi delavec. Vseks kor tudi izglede, da jim je auiogo ležečo ns tem, da bi ae razne drle ve v Evropi med eeboj prepirale in bojevsle, ter bi bile tsko vedno potrebne dobsvljsnjs in bi bil tu zopet profit, ne gldie na to, da bi bilo zopet "pobitih ns milijone ravnih ljudi, kot ao je to zgodilo v zsdnji vojni. Ali nsj imamo oedsj zopet teko vojno, esj le nobene pogodbe ni bila »prejeta za trsjen mir. j Pred dobrun meeeeem mi je ro-jsk Mike Novsk pripovedovsl, ds je iele 14 meeeeev v Ameriki in tsko je pravil o domskem kraju in pogovor,je nsneeel ns bivio Avstrijo, kot eedanjo Jugoslavijo! Pripovedovsl mi je toliko, ds ni mogoče popissti o dobi od njego-vegs vpoklica k vojakom, o rev-ičini, gladu, zsnemsrjenju, trpinčenju, bojih in kletvineh ter ne-&tetih neprilik bojev; Bil je dvakrat rsnjen, prvič težko in ko je komsj ss žilo ozdravil, zopet je etsl ns fronti. Eo som 'ga vpraial, ksj bi etbrU, 6e bi bUo aopet treba atopiti v vrata, mi ni dal odgovora; razumljivo, zakaj nel Talko je pričakoval trenutka, da zapuzti avoj rojstni kraj in ae pelje preko morja iakat v Ameriko areče sli nesreče. Želja se mo je izpolnfls, ds je erečno prispel aem preko v obljubljeno deielo. Usods mu je zpremenils načrte, meeto dolgegs življenja je imsla'se nje-gs smrt, kateri je podlegel. Mike je žel vesel ln čil dne 21. zeptembrs zvečer ns delo, sluteč nič nevarnega. Okrog ene ure po polnoči gs je izpodkopala železne ruda in potegnils ss aeboj. Po pre* teku ene ure ao ga iele dobili vaega zmečkshega ln mrtvega. Po to-ikih življenakih bojih je podlegel iele 25-letni mladenič. | Pokojnik je bij ono lato t>rat društva »t. 268, SNPJ, mu je položilo venec na aa udeležilo sprevode do poL^ Ma. S tem je druitvo izgubilo mladega ln vnetega člana za SNPJ. Pokojnik je kil doma iz vasi Po-ienk pri Cerkljah ns Gorenjskem. Tu aapužča enega brata In dvs bratranca Vencelja in Franka No-vsks, v starem krajo pa atartfe, brate in aeatro. |Pri sprevodu druitva je bilo o-psziti več nerednoeti, a upati je, ds bodo v bodoče bolj epolnovali pravila. V našem meetu je hudo raziirjens bolezen med otrooi, ker todijo, ds je dsvies. Osem otrok slovenskih stariiev je umrlo. V hišo, kjer je bolezen, ne eme atopiti nihče, rszun stariiev, adravnikov in policaja. Oblast je izdala tozadevno stroge odredbe. Vreme Imsmo v Minneeoti pri jetno. Podnevi je gorko in ponoči ni premrzlo. — Jakob Kunatelj. ostali v ter oddaljevati le prod, cepiti maao v m funkcije, poleg tegs pa i« gim dej a veem sabljati aekai v glave, ksr ae bo nikdar uspaMo. Volilni orgeni pri novo orgsniai-rani 44 Dela veki stranki" Amerike ae gotovo tegs dobro aevedaje, da je n£k pot naps&as. Oup veš h t ran k in strsnčie je, temveč je ljudi na vodilnih mestih in vse to gre ns etrolke zavednega delavstva . 4 4Z nestrpnostjo pričakujemo tistega revoluoionsrnegs ekoks," pravi urednik pri D. 8. v svojih iztieih, 44ter momentalnega izpre-obrnenja." To je neamiael. Revolucija v glavah ae ae iavrii tako kmalu. Pravijo, da ao začeli nekaj novega in bodo fli po poti roških deleveev. Pri tem pa molče, ds v Ameriki niso tis ss kaj takega in bi bil isto tsko neemieel mialiti na krvavo revolucijo. Spoznali bodo da je kaj tekegs nemogoče in ds je le prsvs pot aocislietične stranke. Da je v Rusiji nastala revoluci-* js, je bil zato primeren čss in razmere, kar mora priznati vsakdo, ki je poznal življeaje v Rusiji pred in ae Čsss revolucije. Tam niso bile okoliščine, kot jik ima-sas v Ameriki. Proti kruti tiraniji carskega režima ni imel kmet niti delavec v Rusiji drugega iahoda kakor revolucijo. Sužnjs ata bila oba IU ie kdo ni bil zadovoljen, rešiti ae drugaie niets mogla kot a poginom. Rueko ljudstvo ni napravilo revolucije, ki bi bila poalediea Oeorge W. pik članke o Shcbojrgan, Wia. — Odkar aem prišel v Združene držsve, ae aani msm zs razredno gibanje delav stvs, kajti zpoznal aem, da al le v tem gibanju lahko aaeigtiramo boljšo bodočnoet zs proletaros ia ir.boljlsnje družebnegs rede. Z xsn imen jem sem pričel zasledovati glbsnje slovenskegs proleta-rljata v Ameriki ter čiutl delavske liste ln glsslls. Kmalu sem tudi že imel svoje predsodke glede delavskega gi banja med rajski v Ameriki ip »delo se mi je, de je to gibanja podobno vrtincu. iS vso ailo iu div-jostjo ae naenkrat a velikim kra> ščem takad! v dslj, potem pa ea Izgubi v . nič. Kar emeino ae asi sdi, ko vidim v nekaterih aloven-ekik listih plesnje glede eaotue fronte delavstvs ter o toliko ope-vaai revoluciji. LiaU, ki zU tem ozira poeebna glasne, ete D, A. in S. Zerjs. Za enotno fronto delavstva, da aot Oe človek a res-sodkom bera lieta, mora priti do saključke, da liete pirfteU ravno o-bratno. Njih agitacija, ki jo ptV asftsjo v javnost, jo vulkan psovk na ljudi, ksterlh aimpatijs Irsts llats sa nevredno in tudi as eoeisliatiiae etraako. S tam je dovolj jaano poved sns, ds ta dvs lista slata zs enotno fronto delavstva, smpsk ata dvs raa-•Hralea. ds M rasrušils eelo |o, ksr ee naii eodrugi zgradili pred Mi. Ce ete ee Usta hotela bejovsti aa enotna front« ata imels as to prtUko. Pristaši pri tek listih aajli*ube. kake politične iiobrazbe, edino al ia odpor veeh aatirsaih jih jo privedla do toga; s glasovnico ai liso mogU pomagati. Dela vee iu cmet ata bila obs bogatinova tla-čsna v Rusiji, vedela eta oba, da aa jima godi krivica, a si poaat-gati nista mogla kot tedaj, ko Js >riila vojna s revolucijo. Pravi renotek ata porabila ia oprosti-ata ae. Oni veliki "revolucionarji" v Ameriki, ee adi, da nimajo niti ni-takega pravega cilja, če tudi bi bilo umeetno njih agitirsnie sa revolucijo. V volilni listek ne varujejo, čeravno je aamo to pravo najuspeinejeie stredetvo za re-voluoijo. Drugih sredstev aa revolucijo y Ameriki sploh BS rabimo, aamo agitireti ja treba in US volilni dan pravilno porabiti gla-aovuieo. Takoj po vojni je močno zave-o komuuiatično gibanja v ataram kraju, vsepovsod je bilo nsvduie-vsnje zs revolucijo, ali tudi tam v Jugoslaviji. Italiji in po drugik drŽavah ni bilo polja aa to. V Jugoslaviji je bila močna komuni-etična skupina, ki ao je odcepila od aoeialietftne ter ja Imela nad 50 poslancev v parlamentu. Jugo-slovanski reakciji je bil olajlaa boj in vrgla jo komunletične poslance celo is parlamente, uvedle zloglssno obsnano iu tako ja da-naa komuniztična strsnka v Jugoslaviji tamo ie razočarana skupini delavcev ,drugi ae vračajo na treanajio pot aoeialiatične etranke. Komunisti v Tratu ao bili azoč-ni po vojni, tegs danee ue mora mo trditi več, ker ao nabiti kot njih somišljeniki v Jugosls-viji. Ne naailje, mirna in vatraj na poUtiina skcijs nam omogoči-U, da kaj doaelemo. Kot aa v Jugoelavijl ali Itali jI, tako aaj ai aapomnijo oni gla sni agitatorji v Ameriki, da tu ni podlage aa nasilno revolucijo Rsjži se poprlmlte treznega dala v socislistični stranki ter volilne-gs lietka in tako si bomo isvoje vali maago nad nazsdnjsitvom brea prelivanja krvi. To naj zi ta di zapomnijo oni novi delavakl borci. Prepričani naj bodo, ds tsko taktiko ia obrekljivim kfi. tlziranjem ae bodo nikamor pri Ui. — Anton tagar. OPERATORJI Dr VODITBLJI RUDARJEV KOEFERIRAJO Cleveland, O. — V pondeljek ao aa tn aeaull zsetopniki opera torjev, ki eo podpiesli eleveland ako meadno pogodbo in člani maadnegs odbora rudarake orga niseeije. Namen eeataaka je, dogovoriti aa gloda bodoče pogodbe Iu odvrniti etavko rnderjev pri kodnjo spomlad, ko poteč« sede nje zsčsana pogodba 91. msrea ki dnevno in eko-v 44 Chicago je U dni ki z naj- PRRMOOOVTfA DRVtRA PtAOUJB PlflUlUD. Pltteburgh. Pa. — 4'PitUburgh Coal Co." je obveetila svoje iskuje vsak slučaj. V imenu dr. iave nadzira državni preglednik (State Supervisor), . Sredstva i Iz fondov dotičns countjr in države. SOUTH DAKOTA. / ^ Pravico do podpore imajo matere: vdove, razporo&ne (vsaj leto dni pred vložitvijo prošnje za podporo) oziroma katerih možje ao popolnoma onesposobljeni ali v državnem zaporu. Pogoji: Ako je podpora potrebna, da ze otrok obvaruje pred ssnemarjeujem in da se ohrani družinsko življenje: da se materi omogoči, dk ostane doma. Mstl mora bfti umno in telesno sposobna za odgojo svojega otroka in o-trok mora stanovati z njo. Mstl sme delati izven hiie po en dan na teden. Nastanjenost r Sest mesecev v countjr ln leto dni v državi. Staroet otrok: Pod 16. letom. Podpora: Za eno dete $15. na meeee, ta vsako nadeljno dete pe' $7. na meeee. Uprava: Podporo izdaja county oourt Sredstva: le fondov dotične countjr. Pravico do podpore imajo mate-re: vdove, ali katerih možje »o popolnoma onesposobljeni, osiro* ee nahajajo v državnem »sporu aH aavodu. Pogoji: Pomoč mora biti potrebna da se obvaruje otroka pred zanemarjanjem. Nastanjen ost: Dve leti v eounty in državljanatvo Združenih držav. Podpora: Za onega otroka $10. Staroet otroki Pod 15. letom, na meseo, za vsakega nadaljnegs otroka po 15. ns mesec. Trajsnje: Sodišče sme vsak (sa spremeniti podporo. Iste prestane, ko ee mati zopet poroči, oziroma. ako je oče odpuščen od dr-žavnega zevoda. Uprava: Podporo izdaje countj court. Sredatva: Iz fondov dotične oounty AMERIŠKI ZAVAROVALNI DRUŽBE ZAPUSTILE EVROPO. New York, N. T. — Uradniki New Tork Life Inenranre Co, Mutual Life in Equitable Iife Insurance Co. eo izdali poročilo, Hz so zaključili evoje podružnice v kontinentelni Evropi. AmeriAk«' zavarovalnina eo pričele eaputfati Evropo že ob pilčetku Ubruha vojne, ker ee jim poelovanje ni izplačalo radi psdsnjs valute. Pred vojno ao imele ekupno ameriške zsvarovalnics za življenje v Evro-pi za milijardo promets ns leto, od leta 1914 ps niso supiasle nobene zevsrovslne police več. » na ameriška »varovalne podrui-nies, ki ie obstojs v Evropi, je ss Angleškem. ^ ITimjl sos orozemoev ha ojjeois ki uvnnutsi. Urbana, IU. — Msd poslušal, i. ki ee se to jeeea vpiaali ne noiaki univerzi, j, KtT, Inorem eav. Največ jc Kitajcev in poteši trn IZ DEM SVETA u (Federated Paam). J Stavkarji «9 vaeli otrok« i seboj r ječo.' "T- V Sayru, Pa., je bilo ob-fcojenik trinajst žensk ia pet mo-| ikih rodi kršenja sodnijske pre L povedi pri Lehigh Valley Co., 6ei da »o nepedli eUvkokaze r Železniških delavnjeah. Vai ao bili obsojeni na male denarne kuni, a ae jiui niso hoteli podvreči in ao skupaj s 34 svojimi otroci odšli v spremstvu strele v Towando, kjer bodo v okrajni ječi odaedeli kazen. Sodnik Mazwell je obtožencem dal odlok, kdaj naj plačajo kazen, obsojenci pa ao poalali k sodniku«otroke, ki so mu povedali, da nlkde ne bo plačal. Šerif je rekel, da ječa nc bo mogla prevzeti in preekrbovati vseh jetnikov s etroci, »ato jc codnik rok t» plačanje podaljšal, alt noben stavkar ne bo plačai i Vsa la pačiva r Klmiri, ker sc noben železniških delavcev eriej-ake železnice noče vrniti Ha delo, vzlie temu, da ao podjetniki po napačnih poročilih večkrat sku-eiti pridobiti delavce naaaj na delo. Podjetniki so zadnje dni izdali nek oglaa, ki ze je glasa: "GU-•om dne 27. septembra sklenjene pogodbe med unijskimi zastopniki in podjetniki zo delavci dolini, ds se takoj vrnejo na delo. Glede drugih delovnih pogojev bodo pozneje sklepali, na kar ao tudi pri-•tali unijaki zaztopniki. Vsak, ki je bil le prej nastavljen je torej brss kaka sitnoetl sprejet na dele.1' Kompanija ja vaapoVaod nabile lepake z enako vasbino, ali de-lzvei ao ae prej informirali, kaj je reinioa in ostali doma. leleaailkl.delavsi t Blooming-tenu, I1L, v dclavnlcalC Ohicago k Alton ieleanlee ao končali atavko t sredo in danes zjutraj ao ae vrnili na delo. VOLILOI V OKIOAOV, RBOI STURAJTB SI! ' ' V soboto 7. oktobra ja prvi regi-itracijski dan aa voliloc in volil-ke v Chicagu. Drugi in aadnji dan registriranja je 17. oktobra. Kdor koče imeti vojllno pravico pri volitvah 7. novembra, mora biti re-fUtrira*. To velja za vae volilce in volilke. Zakon zahteva, da ae morejo volilci nanovo ragiatrlrati viake dve leti. Kdor toga na atori, izgubi volilno pravico v novembru. Vii steri volilni imeniki ao trni-IsoL Slovenski državljani in driav. ljznke v Ohioagut Bagiatrirajta n vsak v svojem volilnem pre •taktu! f HAZADNJAKI MOTAJO PROTI M1HTKI Waahington, D.» C. — (Feder., Prcae.) — V državi Dclavrare ae je inkorporirala "Mednarodna tvezs zs dosego verake in politične svobode", katere namen je ' "niti Mehiko boljčeviama". Organizacija je zadnji teden poplavila Waahington z letaki, ki vae-bujejo spel za atrmoglavljenje (,l»regonova vlade in poatayljenje Feliksa Disza ns predeedniško mesto v sosednji republiki. Apel m denarne priapevke je bil adre. tiran na bankirja ih druge goepo-dc t rejeno mošnjo, tiirmarova oourila tož BO. South Bend, Ind. — Mrs. Augu •i« Tiermsn, soproga tuksjlnjsgs profesor js ns katoliški univerzi N"trc Dame, ki je tožile trgovoa ><«rry Poullna, da je oče njenegs n«jmlsjšogs otroks, vsled *essr mora povrniti stroike otročniee, » >'gubiU tolbo. Sodišče je ia-j« ilo v soboto, da aakon ne pri 'Inigega očeta, dokler lens « * s svojim molom, Čeprsv je nje *« spoved lahko 'resnične. Tiar lunovs ae ba pritožila na vilje ao-din«*e. ' vf.EBIS DUNOANOVA DOBILA VSTOP V AMIEIKO New York, N. T. — Isadora Duncan, ameriška plezalke, ki aa je vrnile iz Ruzije in katere je bila zadržana 24 ur ns Elliz Ialan-du, je dobile proet vstop ns domačo tla. Zdaj ac jc izvedelo, ds jc bils pridržana zaradi tega, ker ao uradniki juatičncga departmen ta aumili, da je njen rusld soprog in pesnik Sergij Jesenin tajni ku rir ruake sovjetske vlsde. BANKIRJI ZBORUJEJO Nevr York, N. Y. — Organiza oija ameriških bankirjev Ameri can Banke rs' Aaaoeiation, ki šteje okrog 10,000 članov, Ima te dni 48. letno konvencijo v New Torku. Organizirani bankirji pred stavljajo blizu 50 miljsrd dolar jev bogaatva. Voditelji zborovanja so izjavili, da prihaja doba velike prosperitete — sa bankirje eeveds. ministrom as vnsnje stvari Cureo-nom informiran, da Anglija obla lu^e nesrečo Grkov, toda pomagati jim ns more. Grki morajo nositi posledice poraza. Turki dobo Tracijo, ententa pa bo skrbela, da bodo grški prebivalci zsvsrovsni proti evcntuslnemu nasilju. Vojaška diktatura v Atenah je Še vedno na krmilu. Diktatorji vladajo a pomočjo obsednegs stanja in močnih vojaških patrulj. S organiziranjem civilne vlade ni poaebuega uspeha. Zaimnis je odklonil aluilK) mlniatrskega predsednika; ravno tako ao drugi ve-aiaelieti odrekli alulbe v kabinetu. Veniselleti menda Čakajo, kaj ac razvije iz sedanjega položaja. Republičaaake propaganda ae nadaljuje. Volitve sa nov parlament ac vrle 13. novembra. muoosLAvua MUBIOIJSKS TO VARNI IMAJO SOPBT PRO-SPRRITETO t Bridgeport, Conn. — Municij ake tovarne v tem meatu, v katerih ae izdelujejo strelni naboji in granate in katere ao lastnina Du Ponta, kralja amodnika, ao pri čelo zadnji teden obratovati dan in noč. Delavcev je -dbvolj na razpolago. Dali pojde strelivo na Bližnji vatok, ai znano. Rotfprako ljudstvo ba glasovalo snvai ministrov. Sofija, BolgAreka. ->- Dvanajst bivših ministrakih predsednikov in ministrov, ld so bili na krmilu aa Čaaa vojne, ja v ječi in ljnd atvo bo a splošnim glaaovanjem odločilo, dali ao odgovorni aa vojno in kakšno kaaen zaslužijo, ker so pahnili Bolgarijo v katastrofo Miniatri so bili aretirani aadnji teden na zahtevo kmetake stran ke. Kmetje ao pomagali policiji pri aretaciji koio&l ca p^p^m CIOTO^ J^Oftl« mt^jCjjl^ Ig^uvH iiv.«] 0 nroračund dne IT. julija v Belgradu. (Konec.) Predsednik dr. Ivan Ribari Gospod poslance, dovoljujem ai opozoriti Vaa, da Vam je. potekel čas. Prosim Vaa, da aakijušitg govor. ■•M. Kristani Potrudil aa bonu — S tem v zvezi, goepodje, je tudi Drla vai avat ia Glavna kontrola, o katerih aa ja tukaj la pre-cej govorilo. Tndi to katakterid-ra postopanje vlada in življenje v Narodni skupščini O dršavnem avetu zaključuje finančni odbor danes. . . (Poročevalec dr. SeČe- Rim. - Papež Pij je zadnji te den brzojavno prosil Muatafa Ke mala pašo, naj prepreči nadaljno rovi Zeključll js v eoboto.) Vaa-prelivanje krvi v Mali Aziji. Kfekajtor le aimamo predloga tukaj, mal je odgovoril papežu, da bi ae debato pa vodimo že dva dni bil moral prej obrniti na Grke, kl ao povzročili krvoprelitje. Prancoeke lata bodo okupirala VladlvsetokT Peking, 4. okt. — Sem so do* spela še nepotrjena poročila, da bodo takoj ko bo izvriena popolna izpraznitev Vladivostoks po Ja-ponoik, zssedle mesto frsnooako vojsštvo ia Vakodna Indije. Vzrok za to navajajo, da mora Frencljs Ščititi zvoje intereze pri vzhodni šeleznici. -f Iraka vlad* ponuja aauectijo ' 1 rabatom. Dublin. 4. okt. — Irzks provl-zoričns vlads js danea iadaia pro-klamscijo, v kateri naananja, da bodo pomilottoni vsi republičam, ki odloše orožje do 15. oktobre. Madrid. — General Kernandez 8'lvcatre, prejšnji poveljnik a Hile, ni MI umorjen v Maroku k*kor ca poročali listi, temveš je ljon Uri vaj Utekel domov, ko ao bili Jbujšl boji v severa! Afriki. Vea f%H g m | ">aTsl > Padel GRKI POVABLJENI MA KOM. (Nadaljevanja a prve atrani.) je včeraj izjavil, da največjo ne varnoet za Grke v Traciji tvorijo tolpe bivših Vrengelovlh vojakov, nizkih beguncev z Krima, bandi tov raznih narodnosti s Balkans in nsjslsbšegs elemente, ki je zadnja leta pribcžsl v Csrigrsd Iz Kavkezijc in ki sds j pleni in rops severno od Carifrade. Musliman skl prebivalci so Grkom nsjmsnj neverni po izjavi Hamed boja. Ns-vada pa ja, da aa zločini teh ban dttov ebeaijo turškim vojakom ns pleča. Venizeloc protsetira Ijomlon, 4. akt. — Bivši Kriki predsednik Venizeloc je objevil v "Tlmeeu" dolg pro test proti zaključku zaveznikov, da ss vshodaa T racija izroči aaaaj Turkom. Veniseloc prsvi, ds vrnitev dežele Turkom pom-rrt aniče-nje trsškOi Grkov. Turki sa ari čstks vojne uničili poldrugi ml-rmcocov v Mali Aziji ■ Veniseloc je dejsl, ds ne govori ursdno, ksr šs ni eprejel nobene-ga mandata ad nova grške vlade, paš pa proteetirs v cvaj* lastnem imenu. Konec« konaa ce bo-do morali Grki ukloaiti ontsatl, tods bolje M bfla, da asvez^kl okupirajo Trasi jo. Veaieeloaov protea« dokazuje, ds ee Grška ne ba proUvUa z oba. rešene silo sklepom pr*mir»vnc ia mirovne koaferearc. Vaaiaaka i« bil na sestanku a namerava preklicati isdsjsnje potnih liatov fa preselitev v Ameriko. Stavku lesnih dalavaav v Ljubljani deeti teden la potek* odkar ao aMrali ljubljanski miaarji poseči po zadnjem orožju, ter atopiti v atavko ,da si izboljšajo svoi živ Ijenakl položaj. Stavka poteka po polnoma mirno, kljub vaam špekulacijam g. delodajalcev, kl poskušajo na vaak način uničiti ter zlomiti organizacijo leanih delav cev. Vrhovna nprava. poglavju proračuna v katerem ai potrebnih številk. (Medklici Sedaj jih iiaamo.) Tukaj nam la ni-ao znane; sekcija jih je lahko aa-kljnšUa, ali Skupščina teh številk la ne paa*. In če as sedsj sklenjene, jik sploh Is ni bilo v aobo-to, ko aa je pričela debata, ia med tem, ko amo vea dan razpravljali o poglavju, teb številk še ni bUo. In vae to, goepodje, aa jeazljc na lahko ia občutke politično od-govornoatl ni Tukaj je bilo dokazano od več nego enega govornike, ds js bila v vprašanju Državnega cveta pogalena ustava in pozitiven zakon. IaMfeo pa tudi aakon o ministrski odgovornosti, ki pravi v prvem členu, druga ali-neja, da kralj ali Narodna ekpu-Ščina lahko obtožiU ministre zaradi gašenja uatave ali deželnih zakonov. Ta aakon o ministrski odgovornosti je znan gospodom ministrom; toda kaj jim jc ležeče na tem t — Tudi imaš uetavo, po-hodiš jiT>tttkaj imaš zakon, brcneš ga — vae to ne Iz kakšnih velikih razlogov, pod pritizkom kakšne vis major, aaapak enoetav-no zato, kar se aaveanlkl v večini niso mogli pravočasno sporazumeti o ksndidatih. Tudi zakon o ministrski odgovornosti imaš, vel* pa, da imsl tudi večino ,ki ne bo nikdar dovolila, da bi te res ob-[tožili. Ej, gospodje, tam, kjer ao teka rszmere, ne moremo pričakovati dobre pslitlks, tam tudi ns asoremo pričakovati ^demokrstič-noge poetopanpa. Sedaj ne more mo ssrsdl ss vlečenje t državnim svetom dobiti alti Glavna kan-trole, Ur je volitev Šlaaov Glav-ue kontrole odvieaa od ekaiatanee državnega cveta, ki kljub temu, du epada med najvažnejše institu sije v deželi, atagnlra ln ae nc mora nikamor ganiti. O državnem svetu aem kota! re* ši U besedice, ksr aa tiše stres-karat ve in sestopanja poeemessik plemen. Kar ae tiše stranksretvs, nikakor as vjsaa. da aa aa bi magla postopati nikakor druga la, kakor etraakareks, kot sa rac _ lape. Pogoji ss kaadidatars sa drtavni svat ae snani. Žs zakon določa kvaliflkasOa, ki jlk imsti, kdor naj i^^taoc dr-I svetaik. Tiste aajboljše a-aebaostl, ki ispalajnjajo pogoje, I Niš drugega ae M bilo kakor eratavfti tteto, teh Elboijših nscksaA ka njik izbrsli kaadidatc po noatik. Od njik aa lahko dobi informacije, kdo da eprejme kandl dat uro, in tajio ja atvar povsem e-noatavna. Zapletena ln težka pa poetane in lakko doaeže stopnjo uercšljivosti, Če se iskle s drugega aUlišča, če ac vprašuje, kdo da je radikalcc in kdo demokrat, če ac mora vpraševati, koliko ae ame vaetl kandidatov is radikalne in koliko Iz demokratične stranke še ze iščejo ljudje, ki naj v prvi vrati uztreaajo pogojem atrankar stva, pa Šele v drugi vrati pogojem. Id jih zahteva zakon. Na tak način je rešitev pač težka, o Proti aeparattans. Goepodje, bilo je tukaj govora tudi o tam, koliko da ja med kandidati Srbov, koliko Hrvatov, koliko 81ovencev. Gospodje, jaa ni aam separatist. Naaprotea aem vsaki hegemoniji, pa naj ai je srbska, hrvaška sli ps alovanaka. Prav aato aam tudi nasproten razdelitvi delale v razna država, kar bi v tako urejeni deželi morala naatati neka hegemonija, tfemči ja ni bila unitarna dešsla; bila je eveana država ali pravaaprav država aves. In nobenega dvoasa ni, da ia Um Pruaija imela hegemo nijo, in še kakšno hegemonijo 1 Prepričan sem, če bi našo deželo raakaaali aa nekoliko držav, da bi Srbi pod aUo razmer morali iti po poti Prualje, da bi nolee volem morali prevaeti hegemonijo. Na sproten aam temu, kakor bi bil nasproten alovcnsHxali hrvatski ali katerikoli hegemoniji. Ali, goepodje, druga jc reš, na katero ac as sms psaabiti To dr-žšvo la vedno uatvarjamo. Ni res, da je U drlava dsflnitivno u-atvarjena in komplctiraua. Doalcj ja uatvarjena bolj v teoriji kakor v praksi. (Poročevalec dr. laČe-rovi Uatvarjena je, ali orgauial-rana ni) Goapod Sešerov, to apa-da vae v atvarjaaja. Vaako stvar-iauje obsega vreto dal, in ta dela pri naa niao dovršena. — Tudi jaa, toapodje, prilhl Šaa, ko bo v vsakem takem alučaju merodajno edino vnrala-njei Kdo ja uajapoeobnejlif — ne da bi ae polag tega la vpraša- valo i Kdo ja Srb, kdo Hrvat, kdo Slorenee, kdo je musliman, kdo »rgvoalaveu, luteran, katoličan td. - Dobro bo, kadar bomo ta-eo daleč, da bo predpisana kvalifikacija edino merodajna. Toda, goepodje, dokler amo v tam pre-godnem atanju, ja potrebno je-nudi v obeir na la ta, kar ja prav, ampak prav v intereeu izpopolnjevanja narodnega edlnatva ja trefca vpoŠtevatl tudi nekatere občutke, ki jih je mogoče razumeti in kl aa tudi opravičujejo, Goepodje, danes ja prav tietim, kl le dvomijo o enakopravnosti, treba podati dokaze, da aa rav-nopravnoet reauično koče. — Goepodje, le bi oa daoee tako poato-palo, bi ae a tem la poapešll prihod tistega šaaa» ko poatanejo taki obziri povsem nepotrebni in ae be eaoetavno aa vaako kompatau-ao, aa vaako inatitnaljo lakko vae-lo toliko najboljših ljudi, kolikor jih je treba aa popolnitev maet, ne da bi sa pri tam vprašala, kateremu plamenu da pripadajo tako da bi nam bilo vaaana, ali aada v kakšnem uradu eemi Srbi, v drugem aami Hrvati ali Slovenci, katoliški uli breaverski, muali msnski ali pravoslsvni, edino aa-radi svojih najboljših kvalifikacij. Oaapadje, cilj je eno, pat je pa druffo i ln zdi aa mi, da aa pri naa pogoatokrat greši prav v tem, ker se ne vpošteve, da ja treba ia enega atanjaliorakati, da se pride do zašeljenegz konŠnegs stanja, In da ae ne more vaa raa-dsljs enaatavno preskočiti. Maapodje, v tem oddelku so še postavke, o katerih bi človek rad (spregovoril, o državnih dolgovlk, o ministrskem pred-aedatvn. . . Predsednik dr. Ivan RMmn Go spod jpoalaaec, Vaš šaa ja ivjukel. Kristan t Tak^ Sffcklj"'^, r, spod predaednik. — V reenici ai moja krlviaa, da delajo goapodja toliko madklieev ia da ao mi vzel! toliko čaaa. O državnik dolgovih ne ponavljal, kar eo je tukaj še povedalo. Ce naj bi se pa c Um govorilo ša kaj vaš, bi bilo U po-glevje aaae. Najbolj kerakteriati-lut) I« bsŠ ta. da tudi no becedah gospodov posUneev la vallae ns vama, koliko laialaja dolgovi Oispsd poročevalec aam tega ae asere povedati, la tndl goepod ari-uietsr aam nc s*re dati tošalk pojasnil. To lagloda, kakor da M bilo veeelo življenje j 6* M rd, koliko d dolžan, ti ai traka pU lati. T .de bojim ae. da bomo mo raN aekogs dre U "veaala" živ-Ijeaje selo zde drago plaševsti. Ob Uj priliki aaj smsntm tndl to. da ae strinjam a tigtkai govor aiki, ki ga aaglaisli, da jc SsfSBib Niro^Rs II _.___|m|I_. lase Podpsru Jcdssli iv. isat v šršavi ltU»«U. GLAVNI STAN. aagf^g SO. LAWNDALg AVg.. CHICAGO, ILLINOIS, Izvrševalo i odbori UPRAVNI ODSSKi « ' šikw vuruk. R. P. D t, teaa. Ukmt+mn. K, gL uiaSi MaltUw Turk, laJolk UI.UImm < Itavok gl. V»«rUk. mtMk cWitk Jvša srs^SS^SKFArS BSJIISN Zt. S. Uvtkb A *> j »i.• _ aa,mmi Adruuitvani oooort lln«M.P. L aaav*iš So. Išesl ■ 5sc? us te m- jmu^iml tm^/ctmuti ou. s gL slbseaMA kl dstajs v glevasm Maammlm u| ^ , r*v« s* uvMHN Av#m CM—a* III* •iiutm t S. if^V asa?N Se. Uvakli ZSizssz i vrs&f^izi^-a&fr' ^Hn saMbs glade soelorapja • gl* m aaj s®ŠIIJaJo MAiiaialka ■■ .Jkan ZiM* utM« U UMU. rnai assss j: <• »csLžst ^ b.jZJZ^ SNT4S najti hkod v vprašanju avstrijskih vojnih posojil. Zakaj, gospod je, Avatrija gor, Avatrija dol — aa tiaoče ljudi, ki niao nUular ljubili Avatrija auoatavno pod priti-sksm morajo dati avoj groŠ sa to kar ja vlada ad njih aahtevala. Gospodje, bile ao institucije, ki so ■tale pod državno kontrolo, pa aa jI* Jr enaatavno ukaaalo in predpisalo t Toliko fo toliko moiuta podpisati In tu ao pogoatoma bils vaote, analene od paav majhnih in slromašnlk ljudi, ki to čutijo. Ne bom dajal da je bU pritisk aa ljudi kdove kakp etralani InUr-nlranja, zapori, nekoliko vislio, nekoliko uatrallUv — ampak, goapodja, sa umrjots ljudi navadno tudi ta pritiak sadostuje. Rad M la nekoliko govoril o Snaljah, o razpoloženjih Itd. Te-o teh vprašanjih bo mogoča la* pretovoriti še pri nekatarih drugih poglavjih; o tam bo trebs go* voriti tndl, kadar prida na vreto nad vae potrsbns uradniška prag-matlka. Goepodje, valiko krivic ja v tak račeh. Tudi take krlviaa ao vmea, sa katera nI mogoče ni-kogar osebno napraviti odgovornega, ki se pa vendar dajo popraviti Danca na priaMr uvratlte kakšno mesto v ta ln ta draginj* skl rtared, v štirinajstih dash je pa draginja v tem meatu vešja, kakor v manikaterem, ki je bUo uvrščeno v višji razred. Treba ja najti način, da ae morajo tudi ta krivice več ali manj avteautllns drugI priliki bom govoril o vpokojencih. Ne maram govoriti a avtomobilih, o katerih aa ja tokaj precej govorilo. Le to aaj povem, da i-im o tri, rečeh avoje pssibua mnenje. Jas ne bi odvzemal avto* mobilov tistim, ki jih imajo, ampak M želel, da bi kmalu prišel čas, ko bo vsak, kdor opravlja ka* rietno delo, lahko imel avtomobil, pa aaj je minieUr ali uradnik, n* ČHelj ali poelanse, dslavss ali sat, ko bo vsak poljedelce imel telefon v hiši ln slsktrilno raa* svstljsvo v kili In v klevn, itd. u'hi pod je, jaa aa iščem socialnega Izučenja doli, ampak gori Pfc na« šem prapričaaju ia po našem nau* ku ne gre aa to, da h vaa degradira, ampak da aa povila. Ia goapodja, kar moroU morda prihraniti pri kakšuom avtomobilu, bo prinaalo drŽavi dvakrat, trikrat, pa tudi desetkrat več Škode valed tata, kar aa aa bodo poall dovolj hitra opravljali Ako aa tukaj nekaUre reči, a J^A^^fijtti Bf^ iftliliO » itfifijlUll, BO vaadar glavna in valiko poteze taga proračunskega oddelka Uko nasprotne atališču mojega kluba, atalttSn, ki ga aaatopam, da na moremo glaaovatl aa ta oddelek. (Ploekanje aa lavn i.) TRGOVINA NA PRODAJ Proda aa trgovina (etore), gro« ocria, mesnica, razno baigo (Dr/ gooda), paši in premogarake po« trebščlna. Prodajalaac aa nahajk na glaval ulici la jc rasnfčno do« bra prilika aa šlovaku, ki žali va* ditl trgovino. Proda aa po manr» ai eeai Za pojssnfla in ceno pridite oaabno ali pa pišite na na« •dov I Math Kruljso, P. O., Pltta« burg, 111. (Adv.) ■ SrmehJlne NTVUA VOŽNJA V JUSOBLAVMO LA TOUnAOfg miiiOihidiiMi II ff*naLtu.'j'">iM'l9**' M LAMmaAINC .,,,,,,,.O^. 14 INAHMVMV • •,•••»*«..,.. «*MI. IV •rti« '»M^tu««!**! KmV MtHa/T •sr !S ZAKHAJSEK & CESAMt PATENTI V PROSTA POJASNILA aiiee sovrass ss^nsas vaes ti* aTlšaj« v lo v Nivsaiiism jssšbs. Te- Tifk 4"1slslLs5sTva|s ia Cras«°a? tseafce SeUe« *Jpt%Bt aSidfltt Jurkica Agičeva. Hrvaško spisal Ks. landar-OJekfct Pre vel Fr. Oral. (Delje.) — Le dejte, — je povrnil Nelješkovič, — treba jo j« um/iti. To, to, ek, grefedeo t Dane« bi moji Uiea bil« gospa Hmiljaničeva, da ni bilo te H-rovniee. ♦ . / ^ ' — Poglejte, goepodje, jas mieiim tako-U, je tabela zopet Liaidka, n« oziraje ae na Nalješko via s — Vi Levi in GareŠev napišite tožbo op vU d«. Maj ni potrebno, d* «e podpišeta. V iatej navedi u vee. V porodila ss lUt pe izpustita Ze-konj in Hmiijeiiidevo i me .Ker napoelcd, tudi on diU Uate in prišlo bi lahko do kekege popravka. Nt vedite aamo sestanek pri klavnici in tecege kej. — Izvrstno I ao vzkliknili vai. 5 — Ali, goepoda, to je strašno I je sekri-šala Milkovideva, — vse to so vendar aamo puste in zlobne izmišljotini, y . \ ,, — Kaj, kejf — >o zavrnili vai dekle. Kake izmišljotine? je nadaljevala Lisičke aama. — Spomni se aamo, kako se je vedle proti tebi. Ali ne bi bile moraU biti • teboj prijeteljice, eko bi bila dobrega areaf A kako! Ti si v njenih očeh prenizke, preeiromašna in preneznatna. Za njo ao Meleševičeve, grašdakinja in druge taka. Na« praaire. Praviš: prazno klepetanje! A odkod snei, da ao to same brbljarijef Zakaj bLravno »i bili oni, ki ae bomo u verjeli ae ailo, da niao reenične? Vsak človek v Pazarincih ja še prepričan o te«, a. je« ia ti, — de naj sva oni, ki ne verujete v to! Najbrle zato, ker je t neme Uko pri jasne f Ah, n« bedi «eieine, not ^ U ver jen sem, prepričan sem, moram vero-vati temu. - je zadel kridati Nelješkovid. — Bilo si kakorkoli, jas se niti n« povprašujem eli je resnično. Meni je t Kdor «e na osveti, ae tudi ne posveti, — je do«tevil Lavi, ko je, po svojej šidovskej naravj, nad v«e hrepenel po su-IČcvenju. ',u Tudi Milkovidevi se je vmiriU vest. Onega večere ja eelo pomagale Lisički prepiaeveti dopia sa llet, ki so ge seetavili ukoj istega večera. Ka rasstenku so morali vsi obljubiti, de ee se stalno sbero sopet naaladnjega večera radi sestav« tbšbe in pamfieta ter da so sploh dogovore pobliije. . e e e Clm so nsstopili milejši spomladanski dbavi In n ja Maleševič povrnil s svojega poslovnega potovanja, odpravila ae ja Irma na Dnnej, de prebije Um nekej deaa pri svojem sinku, ki N je vsgojevel v loewenburlkem konviktu. Z Dunaja pa ja imela odpotovati v češke kopel ji. Ne riu-atanku aa je spustHa Jurkica v tek jok, de jej je lastna pamet dokazovale neumestnosti tega. A naposled ja bilo deklici v resnici Jal, ko je pomisli la. keko jsj bo odele j bres ugodne Irmiae druibe; eli de pleks Uko ailno po njej, — priznavala ai je seme — je smešno. A vender ni mogU druge-če. Zelo, salo dolgočeeno jej je bilo ln vet dan ae ni mogla razvedriti. Kakor vleko dekle obdlrie ao jo takoj sla alntnje» in, kekor je le blU pre-atrešene, stresU sa je pred tfrosoto, de se j*J po* nova Uka ae prilike. . ' ,, . ' Nekoliko dni po Irminem odhodu ja odločil MeleievIČ, de ee priredi sajutrek v malem pari-vojn pred hišo. Bilo ja kreanega aprilskega Jutre, četrtek, in Jurkioo ni nič akrbsU šole. Kave le ni bile pripravljene, ko je slušabnlk prišel e polto onega dne. Ze Jurkieo so bili tri potiljetve, dva piami in an čeaopia. - — Kaj je to t Naročena nieem, pa mi pošilja-j'vw Je ispregovorila sadudenoj opazila pe ja, de ja tudi piano od doma; izpustila ja Ukoj če-eopis In drugo pUmo, pa x naalado odprU očeto-vo piamo. Meleševid ai ja bil v sveati, da je dobU la piaeia kupčijeke vsebine, sato ja takoj, razgrnil čaaoplae, da jih prečita. Udaril mu je v oči naj-prej dopia Is Pasarineev pod naslovom i "Komu so poverjene naše Merice?" Is radovednoeti ja čl-Ul nejprvo U členek, čim dalje je čiUl, tembolj je poeUjal bled. V dopiau aioer ni biU imenovana Jurkiea, e bilo je ae veaoege, ki je v sednjem čeau bival v Pasarincih. tako jaano, de nikče domačih ni mogel dvomiti, na koga eike dopis, ki pripoveduje o pohnjšljivem vedenju •' učiteljice, vailjene občini bres isbere od strani občine, e vsiljene s tem. de a| je se svojo proilootjo sago t o vila prednoat od atrani bvaleftnlh mogotcev, e ja tndi ae svojim sedanjim vedenjem zevale uradne osebe. >< U* a le ae je ia njtnaga ^ake njrne kretnje. Bila je »• verna »M« . t»t.st «tm*ke srefe. h-.«« k izgledala v tem pnloJnj«, k^« uaiaa. ,a tak« elikel Pri pa te Ji vf. Naročite "Pveroto" vašem sorodnUm ali prijeleljv v itsii Največja ^ zagonetkaza vsako mater. iiu mini obroka. Jo, m bo ttriajolo ■ •jfai |ša bodočnost vas čaka,