Stev. 34 trst, v petek 3 februva-ja I9il Tečaj XXXV 8 IZHAJA VSAK DAN tsdl ob nebetjah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. ae prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnog-ih tobakarnab v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvfc. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 3t. mm Z a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v>aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Biaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek opravo »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. ===== Plačljivo In utožljivo v Trstu. =r NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edtnosti je moil asa colo leto 24 k, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroinlna na at>Oelj«ko lsd&nj« „EDINOSTI" stan«: ca ..lo Uto Kron 530, za pol leta Kron 360. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko- ▼ana pisma se ae sprejemajo ia rokopisi se as vračajo Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg Usta „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - PoJtno-hranllnRnl račun it 841652. TELEFON 5t 11-57 Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil f nedeljo 5. februvarja 1911 ob 10. uri predpol. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOJfll/NE UE5TL Cesar v Budimpešti. DUNAJ 2. Cesar se poda jutri popolu-dne v Budimpešto. Največja podvodna ladija. CHERBOURG 2. Danes so spustili v ■orje podvodno ladijo „Mariotte", največo tako ladijo na svetu. Eksplozija torpeda. SPEZIA 2. — Pri vajah s torpedi je prezgodaj eksplodiral torpedo, vsled česar so bili trije podčastniki ubiti, več drugih •seb pa ranjenih. Žr- banje. DUNAJ 1. (Turške srečke). Glavni dobitek 280.000 frankov je zadela štev. 1,876 558. — Italijanske srečke rdečega križa : 15.000 lir je zadela ser. 8370 št. 41, 2000 lir ser. 3373 št. 9. Ustaja v Jemenu. CARIGRAD 2. Porta prejema ponovno aelo nepovoljne vesti iz ustaškega ozemlja. Uporniki so obkolili Tan, ki se bo moral predati. CARIGRAD 2. Doslej sta poslana v Jemen dva batalijona vojakov, 2 križarja in 2 oklopnjači. — Ob obali Jemena bo posta vijeno 15 vojnih ladij, da bodo skrbeie za mir. Kuga v Mandžuriji. PARIZ 1. New Herald prinaša iz Har-bina vest, da je kuga pobrala prebivalstvo mnogih vasi in mest. Cela južna Mandžurija je opustošena. V Sicujadi je umrlo za kugo 4000 ljudi. Iz Harbina je pobegnilo 30 tisoč ljudi. Po ulicah leže trupla mrtvecev; ▼iada je dala trupla sežgati na ulicah. f PETROGRAD 2. Iz Harbina javljajo,! da se kuga grozno razširja. Kitajski mestni' del Fudsjadjan je spremenjen v mrtvaško ■esto; vsi trgovci in uradniki so pobegnili, i Ker ni možno vseh trupel takoj pokopati, i so spekulantje priredili skladišča za mrliče, ▼ katere spravljajo proti odškodnini 1 l/a rublja trupla, umrlih na kugi, da jih izročijo potem svojcem za pokop. Rusko - kitajska banka je vse svoje uslužbence visoko zavarovala, da prepreči njihov beg. — Ruski in tudi japonski časniki na daljnem vztoku zahtevajo mednarodno posredovanje, da se pobija epidemijo in da se požge vsa kužna ognjišča na kitajske stroške. PETROGRAD 2. Kuga se v Harbinu čimdalje bolj razširja. Skoraj vsak dan ustavljajo posamične tvrdke plačila. Uvoz žita je ustavljen. Ruski in japonski listi zahtevajo, da se takoj obkoli in požge Fudsjadan. — V Pekingu se okužijo ljudje že, ako udihavajo prah kužnih bacilov. Hawkinov serum, od katerega so pričakovali veliko vspehov, ne velja. Ko nastopijo topleji dnevi, pričakujejo, da izbruhne tudi bubonska kuga. PETROGRAD 2. — Iz okuženih krajev prihajajo grozna poročila. Umrljivost oseb v Harbinu obolelih za kugo, znaša 100%- — Včeraj se je vršila v Petrogradu velika seja pod vodstvom pravkar dospelega guvernerja iz Irkutska, Knjazeva. Na seji so ukrenili posebne odredbe, da se prepreči prodiranje kuge. Slučaji kuge v Tientsinu in Pekingu. LONDON 2. Reuterjev biro poroča iz Pekinga, da je umrlo za kugo v Tietsinu 6 oseb, v Pekingu pa ena. Urojence, ki so prišli v dotiko z obolelimi za kugo, so izolirali. Položaj v Mandžuriji je splošno nespremenjen. _ Francoski častniki v Grški. ATENE 1. — Prva skupina francoskih častnikov za proučavanje grškega vojaštva je dospela semkaj včeraj, na spomlad pride druga skupina. Grozna eksplozija dinamita v New-Jorku. ! NEW-JORK 1. V mestnem delu Jersey City se je pri nakladanju veče množine dinamita s tovornih vozov na čoln pripetila grozna eksplozija, ki je pretresla finančni mestni del in oni nebotičnikov. Več minut je zastal poslovni promet na borzi in v bankah. Razbitih je bilo na tisoče šip. Deset do petnajst oseb je bilo ubitih, na stotine ranjenih. Več oseb je bilo zagnanih v reko Hudson. Mesto eksplozije kaže sliko groznega opustošenja. BEROLIN 2. „ Lokal-Anzeiger" poroča iz New-Yorka: Povodom eksplozije dinamita v Jtrsey City je bilo ubitih 25 oseb, ranjenih pa nad sto. V New-Yorku je nastala velika panika. Ljudje so iz hiš bežali na ulice. Posamične hiše v spodnjem mestnem delu so bile poškodovane. Ta tisoče okenj je bilo razbitih. Iz raznih prodajalnic so bila vržena na ulico izložna okna. karte na mizo pred sovražnikovimi — Kdo se bo potem še bal naših ž e n j ? 1 In to je, cenjeni zborovale?, zelo zgodovine slovenske — nediscipliniranosti, javnosti, da se z razsajanjem največ doseza Omenjeni sklep je bil storjen enoglasno, in da je najodločneji poslanec oni, ki vsak pozneje pa so se v nekih slovenskih listih dan vrže po nekoliko 1 u m p o v ministrom začeli oglašati glasovi, da eden naših klu- v glavo. Ne, cenjeni zborovalci, to ni ni-bov ne misli na obstrukcijo, ker da je kako junaštvo, če poslanec psuje ministra z uverjen že v naprej, da ne bo vspeha 11 lumpom in ga morda pošilja na vislice. Sedaj vas pa vprašam, kdo nas bo potem Kajti poslanca Ščiti imuniteta, to je: nedo-še spoštoval, komu naj še imponirajo vse takljiv je. Nikdo mu ne more nič za nje- naše napovedi najostrejšega postopanja ?! gove besede v parlamentu. To ni nikaka Kdo se nas bo bal kdo bo imel še pred korajža, če vem, da se mi ne more nič nami respekt, če prihajajo naši listi in go- zgoditi. Ministri so že tako navajeni na vore že v naprej, da il vsega našega po- take napade, da se jim že čudno zdi, če ni stopanja itak ne bo nič ? I In to zgolj iz takih napadov. V parlamentu nima moči strankarske nasprotnosti! Tako se ne sme in veljave tisti, ki najbolj razsaja, marveč in tako ne more iti dalje. Saj to vprašanje tisti, ki ima za seboj največ — glasov. ni vprašanje kake stranke, tu gre za veliko Najlepši izgled imamo med Poljaki. Klub stvar, ki je enako važna za vseh. To med- poljske ljudske stranke — načelnik posl. sebojno kljubovanje in zbadanja koristi le Stapinski — šteje priprostih kmetov, katerih nasprotniku. — To se pravi polagati svoje nekateri morda komaj za silo podpisujejo očmi. svoje ime. Vendar ima Stapinski veliko več gro- moči, nego n. pr. F*~nberg, ki je zelo nadarjen in energičen mož, ki je že najhuje resen in najbrezobzirneje napadal vse: ministre, moment, tu gre za velike stvari in bržkone tudi generale in celo tudi cesarju ni prizanašal, za obstanek parlamenta, in gre za vprašanje Zakaj ima klub poljske ljudske stranke toliko ki so največe važnosti za naše jugoslovansko veljave ? Zato, ker se njega členi drže disci- vprašanje. Pomislimo le. Jedno mora pri- pline, ker so složni, ker so vsi vedno na znati vsakdo, da smo se Jugoslovani v mestu in — glasujejo! zadnjih časih vendar prerili v vspredje jav- V naši delegaciji imamo pametnih in nega zanimanja kakor še nikdar poprej, da učenih ljudij. A kaj koristi to, če jih pa se še ni nikdar toliko gledalo na nas in go- ni na Dunaju ?! Vidite torej, česa treba vorilo o nas kakor se v zadnjih časih, pred vsem! Složnega, discipliniranega na- Vspričo te nadebudne spremembe v razpo- stopanja ! (Zvršetek pride). I loženju političnega sveta nasproti našemu - I jugoslovanskemu vprašanju je žalostno tem-j DtlOVIlG IlOViCS. bolj, da v naši parlamentarni delegaciji .. ... . . . .... niso razmere take, kakor bi morale biti in X4 H"biJ*na 'ma zrnjem ljudskem kakor jih zahteva velik moment Neprijetno ftetJu ,38,bn4n5n oseb' od zadnjega ljudskega je, kar porečem sedaj in utegne biti zamere, šteti,a190° sf- Jf Prebivalstvo pomnožilo ali enkrat treba govoriti odkrito. Dalmacija za.4^90 oseb ali 13 8: odsto. - Aktivnega ima 11 poslancev v zbornici na Dunaju vojaštva je okolu 3400 moz. Skupno prebi- (sedaj le 10, ker je eden umrl). Ali ravno vflst0, ^l|ane bi potemtakem znašalo Dalmacija je prepogostokrat zelo slabo za- okrog° 420t00 dfuš^ .. ^ _ .. . stopana v zbornici, tudi če so najvažneje' Prestolonaslednik ^an Ferdinand stvari na dnevnem redu in ko je mnogo- Pride P™!*111 meseca marca na grašč-no krat vse odvisno morda le od enega glasu. P°fa Mailatha na Hrvatskem, Ravno one dni, ki so se odločevale vele- k'er, "del?1 ,ova fna k,Junače-. Prestolo-važne stvari, so bili v neki seji navzoči le nasle50)češkl> na krito rečeno: nikdo ne zanemarja dandanes 70 (23,b5) poljski, na 7 italijanski, na 8 Dalmacije bolj, nego nekateri njeni po. maloruski na 6 hrvatski, n al si ove n- danri ^n n c hn n.f»m co s k i, na 16 utrakvistični. — Nai GOVOR dra. Ryb£?a na javnem shodu političnega društva „Edinost" minole nedelje. (Dalje). Žalostne razmere v jugoslovanski delegaciji. Vseučiliški klub je seveda sklenil, da to ni nič, da te ponudbe ni možno vsprejeti in da vstrajamo dalje pri svojih zahtevah. Možki sklep je bil to, s katerim je gotovo soglašala vsa slovenska javnost, ali tedaj se je začelo zopet ono poglavje iz žalostne Nadalje je vseh realk 147; država jih vzdržuje 112, dežele v mnogokaterem pogledu ven dar'-le' m nogo 30' ^ 3- Naučn* ie na boliem. ne^o mi Slovenci in istrski Hr- na 80 (54.42 odsto) nemški, na 44 (22,93), slanci. Kdo nas bo potem podpiral, ne bomo mejsebojno ?! Ravno njim, če ki se so na boljem, nego mi Slovenci in istrski Hr vatje, bi bilo v dolžnost, da nas podpirajo, da se zavedajo svoje dolžnosti češki, na 14 (19,58) poljski, na 6 italijanski, na 2 hrvatski, na 1 utrakvistični. — Na aa se zavedajo svoje dolžnosti nasproti 7 * .. '""v skupnemu jugoslovanskemu vprašanju, da vseh avstrijskih gimnazijah študira 100 652 bi imeli več smisla za našo jugoslovansko ^akov' med 9^7(?6. dlia'n vzajemnost dijakinj; na vseh realkah je 48.922 rednih Kako bo?! — Potreba discipline. Kako bomo postopali v bodoče ? učencev. Ruska carska dvojica v Krimu. Iz Na Petrograda poročajo, da se poda ruska car- to vprašanje vam ne morem dati odgovora, ska dvojica meseca avgusta na Krim. sosebno zato ne, ker ni poslancev, ki bi ■ Nov bolgarski list v Makedoniji. Iz nas — ako bi se odločili za najostreji boj Soluna javljao: Tukaj je od novega leta po — tudi zanesljivo podpirali in ki bi se starem šiilu pričel izhajati bolgarski list strogo držali discipline. | „Pravo", ki izhaja kakor dnevnik. Ta moram odkrito nastopiti proti1 Nemški prestolonaslednik, ki je ne-mnogo razširjenemu krivemu mnenju v naši davno odpotoval na Daljni Vztok, kjer je O D LISTEK. Skrbi gospe Bobkove. M. 2. na stolico in je vsaki dan najmanj po pol ure nepremično upiral vanj oči. S početka * sem to trpela, mislila sem namreč, da hoče le tako dražiti mojo radovednost in zvedavost, in če bi ga bila vprašala, zakaj da to dela, da bi se mi bil smejal. Ko pa je to dosledno ponavljal že delj nego teden dni, in se je pri tem držal popolnoma resno, „Kaj pa je ta fantalin vendar napravil, pričelo se mi je zdeti tako početje glupo prosim vas ? Saj izgleda, kakor da ne bi in jela sem stvar preiskavati in slednjič sem znal šteti niti do pet !" zvedela, da hoče Tomšič izučiti tako svoje „Hodil je za „štatista" v gledališče, ko oko, da bi mogel ljudi hipnotizovati I Poje bila tukaj gledališka družba. „Statist", to mislite le, tako brezbožno početje !" je tak možic, veste, ki na odru le stoji, ali „Gospa, kake neumnosti roje tem fan-le gre z drugimi črez oder. Oblečen je ali talinom vse po glavi! Hipnotizovati menda kakor vitez, ali kakor Indijanec, zopet dru- pomenja uspavati koga, storiti komu, da £ič kakor vojak, kakor Kitajec, kakor je mora spati; a to znajo vendar le Iju^e, ki pač potreba J" umejo priklicati duhove. Pravijo jim špi- „A, seveda so ga potemtakem morali ritisti in imajo menda zveze s hudičem"... »poditi iz šole. Bog ve, kaj je tam na odru, „No, Tomšič menda nima sicer še tam za kulisami vse videl !" zveze s hudičem. Delal je to gotovo le „Kdo ve?! Ampak kaj počne sedaj, zato, ker ne razume še dosti. Pa saj je ko ga nikjer v šoli več nočejo ?" imel iz verstva v spričevalu „odlično" in „Kaj se ve?! Morda uteče h komedi- tako dober red bi težko bil dobil, ko bi"... jaatom, ko se mu je to rokodelstvo tako Ni skončala. zelo priljubilo !" „Dober dan! Pisemce, gospa Bobkova, „Najbrže! — Moj bog, takšni so vam pisemce!" se je ozval od zadaj neki glas dandanes ti študenti 1 — Nič resnega, vse klepetajočima ženicama, in ko se je gospa za šalo l Aampak nekatere šale, ki jih vča- Bobkova ozrla, podajal ji je listonoša Žem-sih počenjajo, mejijo že na blaznost 1 Po- Ijica pisemce v koketnemu roza-kuvertu, di-filejte, ta Tomšič, ki je pri meni stanoval, šečem po vijoličnem vonju. Vdova se je si je tam po zimi enkrat prilepil na zid bel zavzela, segla z roko po pismu in bistro Kst črnim krogom v sredi; sel je predenj pogledala po njem. „Kdo ve, od koga bo to?" je ugibala in pregledovala kuverto od vseh strani. „Morda od kakega snubca ! Drugi bi ne pošiljal rožnatih pisemc!" je poskusila napraviti dovtip gospa Krivčeva. „Eh kaj, doma bom že videla. Torej zbogom, — jntri se pogovoriva še o tem". S tem je gospa Bobkova začasno končala to „razpravo". Na enkrat je bila kakor na trnju, ženska radovednost se je prebudila v njej in list jo je palil v roki. „Zbogom, zbogom, pozdravljam !" je kričala Krivčevka za njo in še dodala: „Pa lepo se zabavajte s pisemcem!" Bobkova ji že ni niti več odgovorila; požurila se je, pospešila je svoje korake, da bi bila čimpreje doma. Bil je jasen dan, zrak je bil čist in modro, nebo se je smejelo doli proti uli- j cam. Solnce je prijetno objemalo rudeče' strele hiš, ki so se svetile od odbijanih solnčnih žarkov, ter so žgale kakor razbeljeno železo. Trg je bil nasproti nedavnim dnem, kp so se po njem sprehajali gimnazijalci in ljubimkovali s kandidatinjami z učiteljišča, kakor da bi bil izumrl. Le gospe, stare in mlade, in njihove služkinje, sem pa tam tudi katera domača gospica so se vračale s trga, nesoč v cekarjih sadje, zelenjavo, ku-retino in podobne kuhinjske potrebe. — Z odprtaag okna mestne hranilnice, nameščene v mestni hiši, pa je kukal na trg gospod pisar in pošiljal gospici Marti Zupančevi poljubčke. Martica se je prijetno nasmejčkala ▼ odziv in počasi, da bi jo bilo dobro razumeti, je zaklicala k njemu v prvo nadstr.: „Čakajte, čakajte, — že povem Lojziki ! Ta se bo na Vas jezila, ko ji povem, kako se dobrikate meni 1" „No le tecite, da ne zamudite, vi toži-teljica poredna !" odzval se ji je zopet glas od zgoraj. Na to je gospod pisar odstopil od okna. V hranilnico je prišla stranka. * * Kakor hitro je gospa Bobkova prišla domov in odložila stvari, ki jih je bila ua-kupila na trgu, je raztrgala kuvert prejetega pisma in čitala glasno: „Draga tetka ! Uverjena sem, da te moj dopis iznenadi ; vendar upam, da ga sprejmeš uljudno in z vero v našo odkritosrčnost; ne morem si namreč danes niti misliti, da bi bila ti po tako dolgem času še kaj resno jezna na-me. Sicer pa, kakor vidiš, ni h kaki jezi nobenega povoda več. Danes teden, to je prihodnji ponedeljek, bom imela svatbo in odslej me bodo imenovali gospo Rogačevo. Dragotin me namreč zares vzame za ženo, kljubu temu, da si vedno trdila, da lahko vzameŠ strup na to, da on tega ne stori nikdar. — Na strup pa te ne opominjam t ©trati II V Trstu, dne 3 februvarj* \ y 1 i nameraval obiskati glavna mesta, med temi tudi prestolnici Peking in Tokio, prekine radi kuge, ki razsaja izlasti v Mandžuriji, svoje potovanje in se vrne v Evropo. Osnovanje novega vilajet« v Makedoniji. Iz Soluna poročajo: Turška vlada je sklenila odcepiti pečki sandžak od kosovskega vilajeta, in osnuje nov vilajet. Osnovanje tega novega vilajeta je preavidjeno že ▼ proračunu za bodoče leto, ker se nahajajo v proračunu postavke za plače novih uradnikov in za ureditev vilajeta. S predpripravami so že pričeli, novi vilajet bi imel pričeti svoje delovanje že 1. marca t. I. Ivan Orth — proglašen za mrtvega. Dne 1. t. m. je potekel rok, ki je bil določen za proglasitev mrtvim Ivana Ortha, bivšega avstrijskega nadvojvodo. Ker se v določenem času ni oglasil nihče, ki bi vedel kaj določnega o Ivanu Orthu, se ga v do-glednem času proglasi za mrtvega. Orthova zapuščina znaša 3 mil. kron. Bosansko-hercegovska mesta štejejo brez vojaštva: Sarajevo 51.949 duš in sicer 18.462 mohamedancev, 17 994 katolikov, 8355 pravoslavnih, 6436 Židov in 703 drugih veroizpovedanj. Hiš je 6874. — Mostar 16.369, Banjaluka 14 900. Tuzla 12 368, Travnik 6681 in Bihač 6209 civilnih oseb. Nova strategična proga v Italiji. Italijanska vlade je sklenila graditi železniško progo iz Belluna v Pieve di Cadore. Tej progi pripisujejo veliko strategično važnost. Turčija in Grška. — Iz Carigrada: Porta je odklonila predlog grške vlade, da se grške železnice priključijo na turške železnice. Odnošaji med Srbijo in Bolgarijo. Iz Sofije: Tukaj živahno komentirajo izjavo ministerskega predsednika Malinova, dano nekemu inozemskemu dopisniku, da odnošaji med Srbijo in Bolgarsko niso tako iskreni in prijateljski, kakor bi morali biti. Malinov ni navel razloga, zakaj da je tako, ali izrazil je nado, da se ti odnošaji ▼ kratkem zboljšajo. Bolgarska vojna sila. Iz Sofije javljajo : Vojni minister Nikolajev je izjavil v tajni seji zbornice, da zamore Bolgarska v slučaju vojne takoj imeti pod orožjem 485.000 mož. Minister je zahteval od sobranja, da mu dovoli še 4 milijone frankov za obleko in obuvalo vojske. Proti znanim odredbam nadškofa Nagla je protestoval tudi „Oesterreichischer Reichsverein", v katerem sedita poslanca Hraba in dr. Eselski. „Slovenec" pravi, da bi se morala krščansko - socialna stranka iznebiti takih pristašev. Verujemo „Slovencu", da mu ni prav, ako kdo misli s svojo glavo. Bivši kranjski deželni poslanec Mandelj se je tudi drznil misliti s svojo glavo — zato je moral iti. Hvala Bogu, da število samostojno mislečih ljudi z vsakim dnem raste in to tudi v kranjski S. L. S. Med Dunajem in Budimpešto ne vladajo ravno prisrčne razmere. Dunajski župan je hotel povabiti budimpeštanskega župana na ples mesta Dunaj. Stavil je v meščanskem klubu tozadeven predlog, ki pa je bil odklonjen z 42 proti 32 glasovom. Madjari si seveda radi tega ne bodo delali sivih las. Dunajski mestni očetje so svoj korak opravičevali s tem, da bi se muglo potem povabiti tudi praškega župana. Tega pa nemški Dunaj ne bi prenesel. Deželni šolski svet na Češkem je sklenil ustanoviti tri češke manjšinske šole. Tozadevni predlog je bil vsprejet s češkimi proti nemškim glasovom, ki so ostali v manjšini. Posl. Gessmanna, voditelja nemških krščanskih socialcev, je izvolil občinski svet v Poštorni za častnega občana. Ameriški časopis na Hrvatskem zabranjen. Hrvatska vlada je v Hrvatski-Sla-voniji zabranila razširjenje hrvatskega argentinskega lista „Materinska Riječ". morda z željo, da bi sedaj v resnici vzela strupa in se zastrupila, temveč le v dokaz istinitosti svojih nekdanjih besed, da se morejo tudi najodkritosrčnejše tetke motiti v svojih prorokovanjih, in da je hotela usoda, da si se ravno Ti v svoji nezmotljivosti — zmotila. Da je Dragotin v Mariboru profesor, morda že veš. Ravno osem let je od tega, od kar si rekla, da iz njega do smrti ne bo nič poštenega. — Oba dva Te srčno vabiva in zoveva na svatbo, in upava, da prav gotovo prideš! Sicer bi Ti midva zares morala zameriti. Posebno Dragotin se veseli, da Te zopet enkrat vidi, po dolgem času. Oče in mamica Te srčno pozdravljata, Milica pa se veseli, ker ji poveš kake zanimivosti o njenih velikoblaških kole-ginjah. — Saj veš, kako jo vse strašno zanimaj Še na nekaj Te moram opozoriti. Po-slednjič si bila pri nas pred petimi leti. Kakor pa morda veš, se v Mariboru, kjer so kolodvor nekoliko popravljali, vlak ne vstavlja več tam, kjer poprej. Povprašaj torej, kje stoji vlak, ki gre k nam v____ Će ne boš vpraševala se težko spoznaš na kolodvoru. Pridi gotovo ! Do kolodvora Ti pridemo ■aproti I Do tedaj Te srčno pozdravlja in poljublja Tvoja Rožica Lokarjeva. Ljudsko štetje. Revizorji na delu. Prejeli smo: Celič Marija, soproga Josipa Celiča, stanujoča v ulici del' Bosco št. 32, I. je bila zadnje dni decembra minulega leta pozvana v urad famoznega Cesca, upravitelja imenovane hiše. V uradu so jo izprašali vse potrebno za ljudsko štetje, a ljudskega štetja niti omenili niso. Dne 20. januvarja t. 1. je prišel v njeno stanovanje revizor ter jo vprašal, koliko ljudi stanuje v njenem stanovanju ter zahteval poročni list. Na odgovor, da jih stanuje pet, zakonska in trije otroci, je revizor opazil, da je Cesca vpisal le — štiri! Napisal si je še ime petega. Vprašal je dalje, kdo da je podpisal nazna-nilnico? Ko mu je žena povedala, da je ona nekaj podpisala pri hišnemu upravitelju, je rekel, da^ bi prav za prav moral podpisati soprog. Žena je na to vprašala, je li upravitelj zapisal njeno družino za Slovence, ali revizor ni odgovoril, pač pa rekel začudeno : „A, Slovenci ste vi !u — in jo nemudoma odkuril! Celič ni niti videla naznanilnice, ker jej revizor ni pokazal, a ona si ni upala zahtevati, naj jej jo pokaže! Prosimo, naj se ta slučaj preišče in vkrene kar je zakonito! Dne 26 t. m. je prišel v stanovanje ulice Malcanton št. 13, II. magistratni revizor ter vprašal med drugim podnajemnika Griljanc Vincen^a za njega občevalni jezik. Griljanc je odgovoril, da je njega občevalni jezik slovenski, na kar mu je revizor zagrozil : „La speti! La speti 1" (Čakajte, čakajte!) Imajo-li revizorji pravico groziti slovenskim strankam na ta ali drugi način ?! Kompare Fran, ulica Majolica št. 12, je napravil, oziroma izpolnil slovensko tiskovino za ljudsko štetje. To naznanilnico je menda nekdo ukradel iz pisalne mize hišnega gospodarja. Ko ni bilo imenovanega doma, je prišel nekdo, naj mu žena podpiše novo naznanilnico. Komparetova žena je podpisala novo naznanilnico v svoji nepremišljenosti in baje pripomogla povečati število Lahov! _ Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima danes v petek, 3. t. m., ob 3. .uri popoludne odborovo sejo v Slovanski Čitalnici. Visoki uradniki. V „Časopisu češkega železniškega uradništva" čiiamo: Znano je, da v Avstriji slepo posnemamo, kar so si praktični strokovnjaki v Nemčiji izmislili prikladnega za svoje tamkajšnje razmere. Proti takemu posnemanju bi seveda ne bilo prav nič ugovarjati. Saj vemo, da razne države pošiljajo na državne stroške strokovnjake na študijska potovanja v druge države. Pri tem jih vodi želja po izpolnitvi in dovršenosti tega, kar že imajo, ali pa v proučenje onega, česar želijo. Avstrija seveda tudi tu „prednjači". Pridno posnema, toda njene kopije so tako okorne in budalostne, da jih največkrat še popraviti ni mogoče. To vidimo posebno pri krpanju reorganizacije v upravi naših železnic. Menda nam ni treba še pogrevati vsega, kar smo že povedali na tem mestu. Vse zlo, to pač lahko povdarjamo, prihaja od višjih in najvišjih uradnikov, ki se odlikujejo po svoji nesposobnosti in — zlobnosti. Prav mirno lahko trdimo, da so ravno najvišji uradniki privedli našo državo do tega mizernega upravnega stanja, v katerem poginjamo zdaj. Krmilo vse uprave in vseh večjih vodilnih mest imajo v rokah ljudje, ki o stvari, katero bi morati voditi in nadzorovati, ne razumejo prav nič in za katero se pravzaprav tudi nikdar niso mogli ali hoteli bolj natanko zanimati. Taki siromaki postajajo seveda slepo orožje nekaterih sebičnih in brezvestnih ljudi, ki po svoje izrabljajo trenutno ugodni položaj. Nekaj let nam že obetajo širokoustni in nevešči mogotci razne preosnove. A kaj doživljamo ? Sama razočaranja ali pa same neumnosti! Pri nas v naši ljubi Avstriji ne bo prej miru in pravega reda, dokler se ne dobi mož odločnega duha, trdne volje in zadostnega strokovnega znanja, ki z veliko metlo očisti in očedi Avgijev hlev. A največja in najsvetejša deviza bi mu moralo biti: proč z birokrati, če tudi jih nadomestiš s cestnimi pometači ! Ti bi vsaj toliko ne škodili kakor škoduje zabit birokrat. Pri najvišjem in visokem uradništvu opazujemo dvojne vrste ljudi: take, ki se delajo ambicijozne in marljive, da bi se čimprej dokopali še do bolj zlatih jasli, ali pa take, ki so, kar so, in čakajo na napredovanje, ki ga ne zaslužijo sami, ampak ga jim z vladajočo korupcijo preskrbljajo razni strici, tete in — zveste soproge. Tako živijo ugodno življenje in se veselijo svojega položaja. Blagor ubogim na duhu___ Zadosti o vseh teh! Na drugi strani pa se peklijo različne druge kategorije podrejenega uradništva. Uboge pare delajo, skrbijo in se trudijo, da tvegajo svoje zdravje in večkrat tudi življenje, a priznanja nobenega, plačilo slabo, nezadostno in večne šikane ter preganjanje. Pa se spominja takole kak birokraški puhloglavec in meni, naj uradništvo, ki dela in služi državi, — lečo, če si s svojo pičlo plačo ne more preskrbeti, boljše hrane ! Takemu brezvestnemu ciniku bi bila tudi klofuta po njegovih neumnih čeljustih preveliko odlikovanje. Mi poznamo druge, poznamo tudi sebe. Vemo, kaj smo dolžni javnosti, a se tudi zavedamo, kaj tudi moremo in smemo tir-jati od države. Ni več daleč morda čas, ko tudi inteligent prav vulkanično pokaže silo svojega duha, porojeno iz protisile in prevelike stiske, v katero so ga pritirali razni — čeljustniki. Jubilejni ples „Slovanske Čitalnice". Čestokrat nam je bila v zadnjih časih dana prilika, opazovati agilno delovanje ter prisostvovati prisrčnim in res družabnim prireditvam in zabavam „Slovanske Čitalnice". — Videči velik ta preobrat v družabnem pogledu naše „Čitalnice", smo dali tudi že na tem mestu ponovno izraza svoji zado-voljnosti. Ali krona Čitalniških prireditev je bil brezdvomno sijajno vspeli jubilejni in ob enem pravi elitni ples, ki se je vršil povodom 50-letnice društvenega obstanka minule srede večer. — Velika dvorana „Narodnega doma", — posebno oder, kjer je bilo zbrano častno predsedstvo in odborništvo — je bila slavnosti primerno ukusno odičena zelenjem in svežim cvetjem. Ob določeni uri so se mahoma polnili veselični prostori tržaške slovanske inteligencije. Mej došlimi je bilo več deželnih poslancev in raznih veljakov. Zastopani so bili takrat v posebno velikem številu bratje Hrvati, potem Čehi in Srbi, kar je gotovo vesel pojav v našem družabnem pogledu. Bil je to res pravi sestanek tržaške slov. družbe. Ko se je prikazal v dvorani častni predsednik gosp. dr. Rybar, mu je godba zasvirala slovensko himno: „Naprej". — Ko sta vstopila druga dva častna predsednika : gg. dr. Krsto Krstulović in dr. Anton Zahorsky, jima je godba svirala: „Lepa naša domovina" in „Kde domov muj". Kmalu na to so častni predsedniki otvorili ples in sicer: dr. Rybar z gospo Krstulovićevo, dr. Krstulović z gospo dr. Rybarovo in dr. Zahorsky z gospo dr. Gregorinovo, katerim je sledilo vsevprek in se zavrtelo po gladkem parketu. Vdeležba je bila zelo velika in je ples, ki ga je kaj spretno vodil gosp. prof. Umek, trajal z nezmanjšano živahnostjo do zore. Ob tej priliki so se spomnili „Slovanske Čitalnice" s pismi in brzojavi razni nje pri atelji in veljaki izven Trsta, iz mej katerih naj omenimo posebno starostnega predsednika gosp. Mate Pollicha z Reke in bivšega predsednika visokorodnega gosp. dvornega svetnika Mihela Gabrijelčiča na Dunaju, kateri se je v daljšem in zelo lju-beznjivem pismu spomnil petdesetletnice „Čitalnice". Neutrudljivi člani skupnega odbora so lahko povsem zadovoljni z nepričakovano lepim vspehom njihovega truda. Ta krasni vspeh naj pa daje pogum za neumorno na-daljno delovanje na zapričetem društvenem in družabnem polju. Mi pa požrtovalnemu odboru na tem krasnem vspehu najsrčneje čestitamo. Kakor čujemo, hoče „Čitalnica" proslaviti svojo petdesetlelnico obstanka tudi z slavnostno akademijo, ki se bo vršila prve dni meseca marca v veliki dvoram „Nar. doma", na kar bo slavno slov. občinstvo pravočasno opozorjeno. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca ^nuvarja 1911 sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 1528 K 09 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 1472 K 16 Štajersko . 438 K 22 Koroško . — K — Primorsko 734 K 58 Skupaj 2645 K 01 3) Razni prispevki 4904 K 37 skupaj ... 9.077 K 47 b) izredni dohodki: Prispevek za obrambeni sklad 1.912 K 76 skupaj . . . 10.989 K~23 Izdatki. A) redni dohodki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . . 9.752 K 24 B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambeni sklad..... 1869 K 76 skupaj . . . 11.622 K 00 torej primanjkljaja...... 632 K 77 Opomba. Pri obrambenem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Za naš denar nam — pačijo jezik! To je res že nesramno mrcvarenje, ki si je dovoljuje znana firma kavinih surogatov na svojih reklamnih tiskovinah. — Prosimo, čitajte ! „Odprt nadomestek za kavo in odprta figova kava ni so nekuli zanesljivi Čisti, se radi navzamejo tujega duha, se pošušjio ino zgubjiš dišavo in moč ino stem tudi okus. „Nezavita kavina moka in nezaviti ci-korjin zorob. Naj bolj kupiti dobro zavite surogate kave ko se ne morejo navzamitj praha in slabega duha. Ne kupite nekolj: nezavitega : kavnega nadomestka ! an pak, častita ^ospodjna uprašate najbolše nar bel močan, nar bel zanesliv ino zatu nar bel cenjen pristni „Franck* ov" kavni nadomestek čist in pristen le v teh škatleh in okrogle ses tem Markam: (slede odtisi varstvenih znamk) in tem podpisom : Henrik Francka sinovi. Da, to je že nesramnost na višku, da ti ljudje za tisoče in tisoče, ki jih dobivaj« iz našega ljudstva, niti toliko hvaležnosti in obzirnosti ne poznajo, da bi tedaj, ko izvabljajo denar iz nas, ne mrcvarili in žalili našega jezika ! Društvene vesti. Odbor za Ciril-Metodov ples ima danes ob 9. u i zvečer svojo sejo v prostorih restavracije „Balkan". Ker morata v par dneh iziti „Ljudsko štetje" in veliki lepak ter radi druzih jako nujnih stvari je seja važna in pričakujemo obilne vdeležbe. Akademično društvo slovensk h tehnikov na Dunaju. 2 mesečno zborovanje društva se bo vršilo dne 11. svečana t. I. v restavraciji „zum roten Rossl" IV Favo-ritenstrasse 1. Na dnevnem redu je preda-nje tov. cand. arch. J. Vurnika: „Način izražanja v upodabljajoči umetnosti.". — Prijatelji društva dobrodošli ! Ni res, da so plesne prireditve več ali manj vse enake, edino le ti?ti plesi so najbolji, kjer se občinstvo zabava popolno neprisiljeno. In tak ples priredi „Trgovsko-izobraževalno društvo" dne 4. februarja v „Nar. domu". Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Za danes zvečer napovedana vaja odpade. Prihodnja vaja v torek zvečer ob S. Pevovodja. Bralno izobraževalno društvo „Tabor" iz Verhovelj priredi v nedeljo 5. svečana ples v prostorih g Šref. Ozbič. Začetek ob 3. uri pop. Pri plesu igra tamburaški zbor dr. „Tabor". Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Magistratni sluga Ivan Marzotti je predvčeraj zjutraj v samomorilno svrho izpil dozo karbolne kisline. Prvo pomoč mu je nudila „Igea", ki ga je dala potem spraviti v mestno bolnišnico. Ljubeznjiv soprog. Včeraj so aretirali mizarja Ivana J., starega 50 let, doma iz Ljubljane, stan. v ulici Petronio, ker je žugal svoje ženi, da jo ubije. Aretiran radi sokrivde na tatvini. V Tržiču (v Furlaniji) so aretirali znanega postopača 20-letnega Angela Zanutta, iz Trsta, ki je bil izgnan iz omenjenega mesteca. Ko so ga pripeljali v Trst, so tu ugotovili, da se je Zanutta vdeležil neke tatvine, radi katere ga je iskalo tukajšnje kazensko sodišče. Tatvina. Ko je bil včeraj cvetličar Josip Furlan zaposlen v neki hiši v ul. Romagna št. 22, mu je bila ukradena zimska suknja, vredna 35 K. Ukradeni kolesi. Dne 8. decembra m. 1. sta dve neznani osebi prosili rmekaric© Marijo Tombazzi, stanujočo v ui. Šalita di Gretta št 13, naj jima shrani dve kolesi. Od onega dne ni bilo omenjenih oseb več blizu. Včeraj je omenjena mlekarica prijavila stvar policiji, ker je pričela sumiti, da sta bili shranjeni kolesi bržkone ukradeni. Požar. Predvčeraj zjutraj je v Škorklji na št. 802 iz neznanega vzroka nastal ogenj v lopi za seno mlekarja Placida Rosabianco. Na lice mesta so prišli gasilci, ki so lokalizirali ogenj, ki se je razširil tudi na sosedno hišo. Se-le ob 10. uri zvečer je bila odstranjena vsaka nevarnost. Lopa za sen« je zgorela do tal, a ni bila zavarovana. Škode je okolo 3000 K. Pogreb na morju. Dne 16. januarija t. 1. je odplul iz Bombaja Lloydov parnik „Bohemia". Osem ur po odhodu se je 20-letnemu natakarju Ferdinandu Buzeku vdrla kri in v kratkem času je bil mrtev. Truplo so po dovršenih formalnostih vrgli v morje. Koledar in vreme. Danes: Blaž, škof. — Jutri: Veronika dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 3° Ceis. Vreme včeraj: lepo. Naše gledališče. Včerajšnji dan je bil dogodek za naše gledališče. Vprizorila se je vprvič težavna moderna opereta, obče znani „Valčkov čar", ki zahteva mnogo, toliko g.ede godbe, kolikor glede pet'a, igre m inscenacije. Naše gledališče je veliko tvegalo z uprizoritvijo take predstave. Velikanskemu zanimanju je odgovarjal tudi ogromni obisk. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Ak« odštejemo posamične nesigurnosti primijere, ki je pri nas, žal, prav za prav glavna skušnja, treba priznati, da je bil tu nepričakovan vspeh in gotovo je, da bo ta vspeh čim dalje veči, čim se opereta večkrat ponovi. Na včeraišnjem vspehu treba izlasti čestitati kapelniku-dirigentu g. Poliču in režiserju g. Dragutinoviču. Občinstvo je izražalo svojo zadovoljnost z burnimi aplavzi tudi ob odprti sceni. V Trdtu 3 februvarju 1911. „EDINOST" št. 34. Posebno moramo omenjati, da je bila inscenacija taka, kakor se je zdelo, da je pri nas sploh nemogoče, sijajna tudi za reče odre. Z uprizoritvijo te operete, se bo ■aše gledališče izlasti po bolj sigurni reprizi smelo postaviti tudi pred tuici. Videli smo v Trstu uprizoritve „Valčkova čara", ki so bile ogromno obiskane, in niso stale kar nič nad nivojem te operete v našem eled tlišču. — Zanimivo je, da je na stotine ljudi moralo oditi, ker je bilo gledališče dolgo pred začetkom popolnoma razprodano. O tem znamenitem dogodkem v našem gledališču prinesemo seveda daljšo oceno. Opereta se ponovi v nedeljo 5. t. m. zvečer. __ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Tudi včerajšnja repriza opere ,Boris Oodunov" je uspela izborno Priporočamo vsem tržaškim Slovanom, da si ogledajo to umetniško delo, ki je tako-rekoč prva slovanska opera na italijanskem odru (vsaj po presledku dolgih let). Več zanimanja za našo umetnost. Prihodnja predstava v soboto. Nar. del. organizacija. Vsi zaupniki skupin „Lloyda", Stru-flolfa in sv. Marka so vabljeni, da se vde-leže sestanka, ki se bo vršil drevi (petek) v prostorih „N. D. O." pri sv. Jakobu. Za-ietek ob 8. zvečer. Ravno tako se bo ob isti uri vršil sestanek zaupnikov „svobodne lukeM v prostorih NDO via Lavatoio 1. Ker gre za važno stvar, so vsi zaup-aiki naprošeni, da se polnoštevilno odzovejo 4emu vabilu. V Skednju se bo vršil sestanek kakor ■avadno vsako soboto. Vabljeni so tovariši, 4a pridejo na posvetovanju, da bo možno nadaljevati zapričeto delo o predmetu skupin. DAROVI. — Za božičnico v Rocolu je daroval g. Zink 3 K. ' — Škedenjski podružnici CMD darovala gospa Flego Marija Štefanova 10 K. Vrli rodoljubki srčna hvala ! — Iz Bazovice. — V podružničnih nabiralnikih se je nabralo v mesecih december in januar: V „Gospodarsk. društvu" K 11*60 Gostilna „pri Lipi . . „ 8.76 Grgič štev. 97 „ 5 29 V Lipici......3 90 V Gropadi..... „ 2 88 V Padriču..... „ 10 72 Skupaj K 43 15 Ta vsota je odposlana na glavno vodstvo. — Pri občnem zboru „Slovanske s»ražew v Gropadi nabralo se je K 3 30. Ob priliki pogreba pok. Knžmančič Mihaela ■abrali pevci društva „Lipa" in njega prijatelji zbrani v „Gjspodarskem društvu" K 5 50. — Denar hrani podružnični bla-fajnik. _ Vesti iz Goriške. Smrtna kosa. Dne 1. t. m. je umrl v 9 >rici v 72. letu svoje dobe v Trstu in Ljubljani dobro poznani poštni upravitelj. Matija Š o r 1 i. V Trstu, kjer je nastopil poštno službo, je služboval 26 let. Na to je bil premeščen v Ljubljano, kjer je za dobo 14 let vršil službo poštnega upravitelja. Pred štirimi leti je šel v pokoj ter se ■astanil v Gorici. Pokojni je bil rodom Tolminec in v Tolminu, v rodni mu zemlji, bo počivalo ■jegovo truplo, katero odpeljejo danes iz Oorice. Nekedanji in tudi del današnjih •ostov tukajšnje „Trgovinske kavarne" se pokojnika dobro spominjajo. Pokojnik je bil brat kavarnarja Antona Š«rii-ja in oče treh otrok. Dr. Rudolf Sorli, zobozdravnik v Trst., Bogomil Šorli, poštni uradnik, in Mimi Sorli, omožena Petelin, sta mu sinova oziroma hčerka. Mož je bil bolj tih, a je ostal vedno zvest sin svojega naroda. — Večnaja »arnjat! x Ljudsko štetje v Gorici. — S tisto ■esramnostjo, ki je v praksi pri tržaških revizorjih, postopajo števni komisarji tudi pri aas. Med revizorji se nahaja tudi mož, ki je presedel radi sleparij 6 let v ječi — to tovori najbolje, kako se postopa z našim ljudstvom pri reviziji! Morda ga je ravno ječa usposobila za sleparstvo pri ljudskem štetju ! Odboru prihajajo pritožbe od vseh strani; nekateri so se pritožili naravnost na »amestništvo v Trst. Na glavarstvo pozvanemu predsedniku •dbora so sicer zagotovili, da so pripravljeni za revizorji pregledati vse one slučaje, radi katerih so podane pritožbe. To je aekaj — a pomisliti moramo, da je veliko Slovencev, ki sploh nič ne naznanijo, tudi, •e vedo, da so bili opeharjeni. To je sicer žalostno, a ravno zato je potrebna popolna1 revizija I Poživljamo pa še enkrat vse one, ki jim je količkaj znan kak slučaj nepravilnosti, naj to nemudoma naznanijo odboru. Odbor ima polne roke dela, vendar se ga ne straši, ker hoče izvršiti svoje delo do konca. Iz Sežane. Vesela družba nabrala v Sežani pri Amfu K 8*10 za moško podružnico CM. v Sežani. — Denar hrani moška podr. CM. Iz Ajdovščine. — Bralno in pevsko društvo in ženska in moška podružnica CM. v Ajdovščini priredijo v nedeljo, dne 5. t. m. v dvorani gostilne g. Bratina v Ajdovščini veliko veselico z jako lepim vsporedom in plesom. Sodeluje vojaški orkester. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Začetek plesa pa ob 8. uri zvečer. x V Solkanu priredita CM. podružnica in „Sokol" v nedeljo 5. t. m. veselico in ples v dvorani g. A. Mozetič. Začetek ob 3. uri in pol pop. Nemška predrznost. Na državnem kolodvoru v Gorici so te dni zavrnili poši-Ijatev neke laške tvrdke, ker je bil naslov italijanski. Pošiljatev je bila namenjena v Trst. Pozneje se je enako zgodilo tudi neki slovenski tvrdki, ki je neko pošiljatev v Sv. Lucijo-Tolmin naslovila v slovenskem jeziku! Laški in slovenski trgovec sta po-da'a pritožbo na direkcijo. Na mestu bi bilo, da bi o tej stvari podali interpelacijo tudi v državnem zboru, kajti to, kar uganjajo na državnem kolodvoru pod Wieser-jem, je že otročje - zlobno! Tak neresni personal pač ne spada v tako važno službo, kakor je železniško - prometna in še najmanj na progah v čisto slovensko laški pokrajini. Kaj meni ukreniti v teh slučajih ravnateljstvo drž. železnice ? ! x Za narodni muzej prihajajo neprestano prostovoljni prispevki. Vendar ni še v našem ljudstvu prodrlo spoznanje o velikem kulturnem pomenu te institucije. Poživljamo zato vse one Slovence, ki hranijo kako stvar, ki bi bila primerna za muzej, naj jo čim prej vpošljejo. x Prvi semester na gimnaziji. Učni uspehi na gimnaziji so v celoti povoljni, le v nekaterih razredih je Število nezadostnih redov izredno veliko. V slovenski pa-ralelki je napredek baje prav dober. Škandal pa je to, da so toliko na slovenski kakor na italijanski paralel ki izdali učencem semestralne izkaze v — nemškem jeziku. Čuje se sicer, da se je to zgodilo „pomotoma", ali bolje rečeno: iz nagajivosti — in da bo v prihodnje drugače. — Laški listi ogorčeno protestujejo proti tej praksi in istotako moramo protestirati goriški Slovenci proti takemu neopravičljivemu postopanju deželne šolske oblasti v Trstu, ki si dovoljuje briti norce iz obeh narodnosti v deželi. x Za Rusjanovo rodbino so nabrali v Belemgradu doslej 5000 dinarjev. Čim pošljejo svoje prispevke še častniški zbori posamičnih garnizij Srbije, bodo roditelji pok. Rusjana poklicani v Beligrad, kjer jima iz-roče nabrane prispevke. x Deželno norišnico otvorijo v prvi polovici t. m. K slovesni otvoritvi bodo povabljeni deželni poslanci z župani in zastopniki civilnih oblastnij ter drugo občinstvo. Uredba nove deželne norišnice kaže vseskozi laško lice. Napisi so doslej vsi samo-laški, kakor bi se nahajala kje v Vidmu . . . Sicer se nam je zatrdilo, da so v delu tudi slovenski napisi, ker se je deželni glavar zadnji trenutek domislil, da smo še v Avstriji in v slovensko-Jaški deželi. Vederemo. Vesti iz Istre. II. veliki sokolski ples v Pazinu. — „Sokol" v Pazinu priredi jutri 4. t. m. ob 8. uri in pol zvečer svoj II. veliki ples, ki bo, kakor je soditi po obširnih pripravah in občem zanimanju, vreden naslednik prve enake prireditve v lanski plesni sezoni. Ples se bo vršil v bogato dekorirani dvorani pazinskega „Nar. doma" in svirala bo vojaka godba 87. pešpolka. Nadejati se je, da — kakor lani — tudi letos obiiče to lepo prireditev obilo gostov iz slovanskih krajev našega Primorja. Ker je vstop k plesu dovoljen samo povabljenim, prosimo, da vsi tisti, ki pomotoma niso dobili vabila, javijo to odboru pazinskega „Sokola". Iz Marezig smo dobili še en dopis v zadevi števnih komisarjev. Ker imamo pa z italijanskimi občinami toliko dela radi ljudskega štetja, res ni potrebno, da bi še slovenske delale zmešnjavo. Ker po vsej priliki tej polemiki ne bi bilo tako hitro konca, ako ne odrežemo mi — smo sklenili : konec debate! Razpis službe. — Razpisana je služba cestarja v Obrovu v tržaškem stavbenem okraju. Iz Kopra nam telefonirajo, da magistratni komisarji še do danes niso bili pri mnogih slovenskih družinah. To bo res uzorno liudsko štetje ! Ljudsko štetje v Škofiji. Miljska ob- OdllKoonna pekarna in slodJčIčarna z zluto kolajno tn križam na mednarodni obrtni razstavi — ▼ Londona leta 1909 ——— Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 nazrania Blavnemo trikrat n d*ll SVeŽ k^iih. tobfuiFitvu, da ima [ t rodfrjfclD ei je tudi d< bro pres rblj- na z *Hhk<»* rotili ml bišsotl i>rB*-bno za Čaj. Ima razna fina »ina tn Mkerj- t buteljkah »n fine desertne bombone. Sprejema naročila za v-ak«>vr*tne 'C rte. kiokate itd. kak< r tudi vfe predmete za apeči Ima tudi DBjflntjšo moko Iz najboljih mlinov p,, .ujui*|i oe.ti LinfUua pcbtieiti z t con: — Piipcroo (llfiLfi fbflvb se davnemu obrtrpmi z rdiiČn sp Stokanjem vlllltU Jntlll M Mnenje g. dr. NnrKovinovich-o, Szfiszunros G. J. SERRAVALLO Trst. Zahvaljevaje se Vam najprej za poizkusne pošiljatve Vašega izvrstnega izdelka, Vam naznanim, da sem rabil že več let z izvrstnim uspehom SERRAVALLOVO KINA-V INO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), pri bledičastih, malokrvnih in konvalescentnih ljudeh in da ga predpisujem skoraj izključno imovitim krogom. Dve buteljki ste hitro koristile neki deklici, ki ni imela teka. Szaszvaros, 7. aprila 1909. Dr. MARKOVINOVICH. r POHIŠTVO SOLiDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERN'H CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V A MALCANTON - T*ST ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Mnx Barry Brillant v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdeluje zadelarje z t majlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne lobore, kakor tndi celo zob je. ORDINIRA od 9. 12. predp., 3.-5. popol. «««««« TRVDKA Proda se v Karjanaru hiša s kletjo, btera zamore shraniti 700 hektd vina. Zraven se proda tud. sode in druge predmete. *mr Hiša ima zagotovljen dohodek letnih 1( 00 kron. Pro- dajni pogoji ugodni. — V. č pove Jos. Krmpotić v Pulju, Piazz« C rli št. 1. ' Hdolf Kostoris ■= skladišče oblek za moške In dečke Tist, Via S. G ov> nni 16, 1. TELEFON 251 Rom. II. (traven restavracije „Cooperutiva4 ex Haeker) fr Jaja na meseca ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladi če r.I v pritličju, ampak v !. nad. 7cvarna cementnih in glinastih izdelkov v Ilirski Bistrici priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okiaskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe ia sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna. Čevljarska zadruga v jtiirnn ---- pri Gorici ------=== Prcdajolnicn čevlje« o Trstu vin Barrlera vecchii 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO 1ZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. Kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo, Goljufija v bl^gu in i£delov-t»»ju je i^kijuč-na. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. « Velika Izbera močnih hlač. 1 srajc Itd. za delavce. 1 U Ali' Artigiano TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapcne Priporočamo našim KOUNSKO OIEOZUJO! -- POSDodiDiam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani.- - rniJ IV >iis< 34 Trsu*, ti". $ ftbrnvavjA !M1 iina pošilja ta teden svoje števne komisarje v hribe, kakor v Hrovatine, Plavlje, Škofijo itd. Kakšno nasilje se godi pri tem ljudskem štetju, si more samo tisti misliti, ki občuje s tamkajšnjim ljudstvom. Števnim komisarjem ni za d ugo, nego zato, da ▼dobijo čim večje število fabriciranih Italijanov. Po hišah se hodi, a se nikogar ne vpraša po občevalnem jeziku. Glavno je ▼rašanje: Quante galline, quanti porchi, quanti cavai ? Protestirati ni dovoljno. Ako bi se kdo tem gospodom uprl s protestom, v odgovor mu je: Cosa quella lingua non capisco un boro, parli Itaiian. Za navedeno naj podamo resnične dogodke : h g. Antonu Hrovatinu iz Zg. Škofije so prišli komesarji. Našli so samo hčerko doma. Ko jim je ona odzdravila slovenski, zadirali so se nanjo, tako da je konečno slovenska deklica morala — seveda je poznala nekaj več olike, ko vsi komisarji — govoriti ž njim italijansko. — O občevalnem jeziku se ni vprašalo, vsled česar je seveda cela družina Hrovatina italijanska. Hajdmo naprej h g. Bolčiču, čevljarju. ,,Buon giorno" je eksperimentni pozdrav. On na to : „Bog daj". Pričkanje je trajalo celih 10 minut. G. Bolčič ni hotel govoriti italijansko. Komisar na to: „Ben, quante galllneM. g. Bolčič: „šest kokoši". Komisar se obrne na svojega spremljevalca: Cosa ga ditto šest kakusi, cosa xe questo". Spremljevalec je nekoliko bolje obvladal slovenski jezik ter pravi ponosno: „Sie cavre". Va bene. Sledil je odhod. G. Bolčič je bil prav zadovoljen, ako bi imel namesto šest kokoši šest koz. Žalibog da tega nima, in zato se je prav iz srca smejal neumnim miljskim občinskim svetovalcem. Y. Tujci v Opatiji. Od 1. do 25. januarija 1911 je prišlo v Opatijo 975 gostov; poleg teh 146 pasantov. Od 19. do 25. januarija 1911 jena novo došlo 340 oseb. Dne 25 januarija je bilo navzočih 1121 oseb. Druge slovensko de ole Iz Trbovelj. Ljudsko štetje v Trbovljah je dovršeno. Trbovlje šteje skupnih prebivalcev 13 507. Med temi je 632 Nemcev oziroma nemškutarjev in 7 Italijanov. Vzrok, da jih je toliko vpisanih za Nemce, je le to, da so delavce tovarne stekla in tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku — da-si so skoro sami Slovenci — vpisali za Nemce. Tukajšnji trgovec Karol Dvoržak je bil dne 30. m. m. spoznan od tukajšnjega zdravnika bolnim na umu. Določeno je bno, da ga odvedejo v norišnico v Gradec, ali, predno se je to zgodilo, se je sam odpeljal ▼ Ljubljano. Povrnivši se domov ravno istega dne zvečer, ni našel nikogar doma. Šel je na vrt in se tam vstrelil z revolverjem v sence. To je bilo okoli 8. ure. Nesrečnež je v strašnih mukah še le ob 11. uri po noči izdihnil svojo dušo. Vzrok temu groznemu dnu so bile družinske razmere. Grusupeljskega postajenačelnika Aichholzerja so pokopali v soboto ob ogromni udeležbi občinstva. Obdukcija je pokazala, da je Aichholzer umrl vsled srčne kapi, ker ga je Janežič s remeljem udaril po glavi. Odlikovanje. Predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, dr. Jakob Kavčič, je dobil povodom zaprošenega vpokojenja naslov dvornega svetnika. „ VED A (Dvomesečnih za znanost in kulturo. - Izdajajo in urejajo: Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Mihajlo Rostohan, Bogumil Vošnjak.) Znanstvene neodvisne revije smo že dolgo pogrešali. Imamo sicer „CasM, a ta služi zgolj gotovemu svetovnemu naziranju in gotovi politični stranki. Isto lahko rečemo o „Naših Zapiskih", ki pa so bolj socialna revija, kakor se tudi sami imenujejo. Mlada slovenska generacija ni imela foruma, kjer bi lahko objavljala svoje znanstvene proizvode, zato si je morala ustvariti revijo, neodvisno od vsake politične stranke in ne udinjajočo se nobenemu določenemu svetovnemu naziranju. Skratka, naši mladi znanstveniki so si ustanovili lastno znanstveno revijo, dvomesečnik „Vedo", katere prva številka je ravnokar izšla v Gorici. Odkrito rečeno: razveselili smo se prve številke. Njena mnogovrstna in zanimiva vsebina dokazuje, da smo Slovenci zreli za resno znanstveno delo, potom katerega si bomo najlepše pripravili tla za našo visoko šolo. In temu bo tudi v prvi vrsti služila „Veda". Zbirati hoče okolu sebe naše mlade znanstvenike in koncentrovati hoče naše znanstveno delo, ki je bilo doslej tako raztre-šeno. Organizovati hoče našo inteligenco in dati slovenskemu javnemu življenju resnejšo obliko. Kakor pravi uredništvo v program-nem članku, bo glavni smoter „Vede4-: „pripravljati in ustvarjati notranjo koncentracijo sedaj razbitih sil, zbliževati znanstvene delavce in napravljati iz raznih med seboj doslej indiferentnih skupin enoto z velikimi smotri." Prinašala bo znanstvene razprave in informativne članke iz vseh strok človeške znanosti. Srala bo na stališču moderne pozitivne znanosti in se kot taka ne bo udinjala nobenemu svetovnemu naziranju, nobeni znanstveni šoli. „Noče in ne more biti glasilo kake frakcije, ampak hoče biti tribuna generacije". (Str. 3.) Razveseljivo je tudi, da se je „Veda" postavila na širše jugoslovansko stališče in bo priol čevala tudi proizvode hrvatskih in srbskih znanstvenikov. To bo gotovo mnogo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju Jugoslovanov na znanstvenem polju. Toliko glede programa. Od člankov in razprav, ki jih vsebuje prva številka, naj omenimo v prvi vrsti temeljit j in aktualen članek vseučil. prof. dr. Fr. Žižka: „O ljudskem štetju." Nadalje priob-čujejo: dr, Ivan Žmavc: „Uvod v naraven j nazor o svetu11, dr. Ivan Prijatelj: „Sloven-iščina pod Napoleonomdr. Bogumil Voš-i njak: „Uvod v občna načela državnega nauka", dr. M. Rostohar: „Ideje o zgodovini filozofije južnih Slovanov" in dr. Josip Voš-i njak : „Dodatki k t,Spominom Na koncu imamo oddelek „Pregledi in referatiki prinaša poročila o vseh pojavih na polju javnega prava, publicistike, socialne politike, statistike, kulture, filozofije in literarne kritike. Ustanovitev „Vede" pomenja vsekakor velik korak naprej na polju naše znanosti. Izdajatelji so lahko ponosni na vsebino prve številke, ki zaslužuje vse pozornosti. Zato je od slovenske inteligence trdno pričakovali, j da bo znala ceniti trud in delo naših mla-! dih znanstvenikov in bo z obilnim naroče- ' vanjem podpirala to podjetje. Sramota bi bila zanjo, ako bi pustila propasti revijo, od katere bo imel kulturno korist ves narod. \ Zato je dolžnost vsakega izobraženca, ki se zanima za znanost, da si naroči „Vedo". Izhajala bo vsaka dva meseca na 96 straneh i in stane samo 8 kron na leto, za dijake 5 kron. Naroča se na naslov: Upravništvo „Vede", Gorica, „Goriška tiskarna A. Ga-i bršček. Odliko«, tovarna sodouKe In šampanjsko Šumečih pokalic z zlato kolajno in križcem na medoaroini obrtni razstavi v Rima 1. 1910. ribar na Opčinah---- naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono c«vi (olindov) ogljcnčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjrm pokalic ia sodo^ke. Za točno po-trežbo se jamči. TRST, CORSJ Krojačnica Izdeluje po najvešćem krrju m po zmernih cenah. tu- in inozemskega blaga. kineniMaf §§ Tf?ST - tatica Bel&edere štev. Sobota 4. in Nedelja 5: februvarja: UeleiDteresanten, zanimiv program. al———_ , , _ ti—n—rz m^vmmm&sm © veiika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz kiobuče^iue prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki F>si|>nr!j kap za potovanj«* Ui za m* ■■■■■■ HALI OfiLtil BBaaaS MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane be-sede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tfnk. Plača se takoj Ins. oddelku. CtQnnu9r io Be B suScem in *Ker O le IIUV alijG „oba, b«. bica, kuhinja. Coiogna in monte 295. 11)2 MloHo hahiro * "Jeiele, ka e>a jo te mldud UaUIVa e»o leto pratc > ioiral» iftSe šoto ia hrano p;i kaki i*a > babici v Tr«tu Suiila bi tudi k. t pcmogalka Ponuja 50 K mt»s £no. I i« zn ene p nuaoe pod .HLADA BABICA" na Znseratnl oadol k Edinosti 1417 Rsgaška kisel Jsmpkv Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTuPNiK - Lacko Ksiž - Pula. Wi£SENREITER & Co., «RST Ulica Valdirivo 13. H očete se prepričal obiščite veJUca skladišča fcai «3 r. 1 Hišne posestnike da prevzbm* m po pogodbi admimstra ijo većih hi5 Referenc- dobre. — Vpr §n;ja na Ins. odd. Edin sti pod „Oster'. (116 Resno mislečim! po po ■ d oma Df omadeževano prei.eblootjo, tigovaso izobražen, s 50 (KK) K premi ženjun, ne želi »czn: niti z go pi o «>d 17. do 24. leta v svrbo ženit e, b čiBto prei< k osti o, veae-1 em do trgovine, iz mesta aii deže:e, če m goče a k>-piialom GuOO K. Kes e ponudbe če le mogoče b Kliko, za katero vrnitev se jamči, je poslati na In- j S' ratni oddelek Edinosti pod Šifro „PriLodnjout". | Najstrožja ta no-1 32 ' PnCPC + l/n v Daj'ePS* 'egi P" Piščancih (kat rUoUOlVU občma Roj h u i ne proda ali da v najem pod >afco ugodnimi pogoji. Pna-s^vo obstoji iz proBtorne kmečke hiše in nad 4000 kvnd. Bt žnjev vinog ada, je « bzid-no in >ma lastni f-t i-dtnec. NasK v pove upra mStvo E'in^aii lb9 Dobra kiparica, t £ ge:ko se por uja. Naal T: Katarina Jtrmaa, via SerbBtoio Gr*-ta 1 5, II. nad. 175 jGT- ODLIKOVANA tržaška prodajaln, oiiuual ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT. 2t Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po i*reIf o lika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponk m I Triumph po K 10 50 E afc' za dečie 1 K manj. - Vb*kov. bl.go I. vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Marile B™ Poni® dsils fr.fepa 2 o! ^gsIg ivogai Tr.?rentei AlJ-Ji Us c!i 3.. i nr,- ' rAlk sabor »»^oto? t;"ania obiek aa ^tt tr »lefc« 'O« uap oiret^ P aiaJie jope- kakor tudi zu:b psliti'iOT, Obloif: <:a doni ia dc-Io. Dela-sfca j-jiese Tiro. ki odan. ^'opramcčljivi pla^č« (prstni a rlaSJd) SpeoljaHrets : blago te- In ino-.--tih OTftn»; zgotQ7!j&;o po rueri co na.novo •'i toPnri oj- - :?--.i7ar«»nf> 'io oi^c c^ntiij k. Umetni: fotograflčni OtBijŽ pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Sivo Ste v 42 (pritiidje) 4LEKS. FttAiNC MAVER-TiihT žgalnica k&ire TELEFON 1743. »tr Sft dotolv&cje p^fiar.e kave I*Tr8n;& rsako fAtn^raflfino delo, kakor tuđi rair • v, pcanelice, notranjost loka!';'- porc«£iiaa.ne plo>£e u TBakorrjt- • spomen'ce lhl. ltJ. Ud. Poseunost: Poysčanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naroćulto* •prejema nuroćbe la tzvriuje na domu, eveutuelno tudi sucaj uicau. i'VJ n •j :3 □ m e. Nova mlekarna prodaj'o mle^a in 8u--o- vp^a masla, ti-'e it sai»e emet^ne, svežih J^jc, fioib bi^botint.v, Čokolade bela feave, pive in vini v but»libth — R. vdo a Lenghi. Zaloga iu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na deba'o in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via deile Acque št. 8, Trst (Nasproti Cafle Cmtrale) Velik izbo. .runcoskega Šampanjca, penečih dezert- i nih italijanskih in av tro - ogrskih vin. Borde»ux Bt;rgunder, r»n»hih vin, MofteKa in Cbianli. Rum,: ^otja-, razna Jgania tfr posebni pristni tropino- ec, j ulivovec in briujevec. Iz elki I. vroie, doSli iz do-i tiči. >h krajev. Vt-aka nsročba se t^koj ir^rSi Bazpo-i Mlja se po povzetju. Ceniki ca zaLtevo in franko. Razprodaja od pol Mtra n prej. Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADkIA". Fodpisan nazn njam slavnemu > b^in^tvtt. dr*, sem c d pri gori imenovano prst leo v BARKOVLJAH pa obrežju Štev. 132. Točim samo rrii-tna do-niHČa vi ia in proiiajam * Belo po 96 stot iiter Č no po 96, D/eherjevo pivo v stežii po 32 »t. Pobi se tudi vino spumanti po 2,40 steklenica. >lnr ala in vr^afe-'vr*tni likeri itah nja Je v^đno preokrbijena z gorklmt in mrzlimi jaJiilft. Za obilen obi-*k se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim! Vekoslav Kocijančič. CešKa f zajemna zmoi m žIvIibiiib ZADRUŽNI ZAVJD C. k. prlv. rve ČB3*e vzrj mne ravarovfIrice, istaciv-Ijene I. 827 v PRAGI (Lasu a palačo). Najugodnejše življensko in rentno zavarovanje. Modemi m ovdln, inji in lm ta lfl za žjn t? Prpdno sa odločite zavarovati sa na življenj", ?aht®-vojt^ v ast 8'«* 'n eresu pres ekt potom clav^ESA ZASTOPSTVA Češke vzajemne lava ova«, na življenja v Trstu, ul. Squero Nuovo !3 (n ison ti glavne ošre). Bil^io oz bes Trst, ihca C»serma štev. 6, Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, Bpod-nje hlače, platno, bombaževino in r«z ič T. 10 (lAIPBOTt 8LADĆIĆAHHE OATTD Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in cene zmerne. ^