if^^ Gorenjski časnik od leta 1947 I C'v PRVt predhodni* tbûnik GOREKIÎC leta igoo PETEK, 14. AVGUSTA 2009 Leto LXI1, It. 64, cena 1,55 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija VolČíak Časopis jzhata ob toskih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV ni sk ig us.sí Kamniški vrtci V kamniških vrtcih s 1. septembrom ne bo prostora za 132 otrok * 4 Jasna Paladin 4 sUnovanj v t. i. SkJadovUi daiUiiczalilcvc inšpekd}." jť ....................................... blokih in Metuljdcu» Id so jih povedal župan Tone Smol- Kamnik • V kamniške vrtce naseliJe večinoma mlade nikarindodal.da&onaobči- je tienuaio vključenih 1008 družine, a na občini zatrjuje- ni v zadnjem letu objavili otrok» od tega 894 v WZ jo, da se s problematiko tudi dva razpisa za koncesi- Antona Medveda in 114 v predšolskega varstva vsesko- jo, a žal neuspešno. koncesijski vrtec Peter Pan, zi intenzivno uk>'ariajo. V Občinska uprava zato in- a 1. septembra bo brez pred- zadnjih treh letih so odprli tenzivno išče reèitev za grad« šolskega varstva ostalo 132 19 novih oddelkov, v letih njo novega vrtca. Vtem ted» otrok- Mladi staršr so se zato 2007 in 2008 pa so za inve- nu so si že ogledali dve naj-organizkali v civilno inidati- sticije v otroško varstvo na- primemejši lokadji. Ena je v vo ter obdnsko upravo, svet- menili skoraj dva milijona ^adbi nekdanjega kulturnike In medije seznaniH s te- evrov. "Driava je tu naredila nega doma na Duplici, še žavami, s katerimi se sooča- svoje, težave pa ostajajo ob6- najverjetnejši pa je prizidek jo. Občini Kamnik očitajo, nam. Brezpbčni vrtdza dru- k obstoječemu centralnemu da ignorira Zakon o vrtcih in gega in tretjega otroka so vrtcu na Novem trgu, l^er bi druge predpise, diskriminira povpraševanje staršev pove- lahko uredili dodatnih osem otroke in ženske iz sodalno čali za kar trideset odstotkov, oddelkov. Vsaj začasno reši- šibkejših družin sili nazaj za štedilnike. Težave 2 vrtd se v Kamniku pojavljajo že nekaj kritje programa v višini tri- tev pa bi, kot je opozoril opo- deset odstotkov pa je postalo breme občirL Prav tako nam zidjski svetnik Matej Tonin, lahko prinesli mobilni vrtd - let. sploh po naselitvi 320 težave povzročajo nadstan- kontejtipril ^ . .C • s i- ^ J Hi ■ 'á \ - \ * É « > i t S « Dodatne oddelke bo občina skušala zagotoviti s prizidkom k vrtcu na Novem trgu. i Cenejne kupce obveščamo o obratovalnem času za praznik 15.8.2009. Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. WW w.g bk r. s I GoreniskA^ Banka Mercator center Kranj Primskovoi Mercator center Kranj Savski otok, Mercator center Jesenice, Mercator center Kamnik, Mercator center Domžaie Mercator center Škofja Loka Trgovski center Lesce Trgovski center Bohinjska Bistrica Jutri praznični dan Cveto Zaplotnik pripravili župnijsko srečanje. ..........'........................................................v Lescah bodo blagoslovili Kranj • Jutri, v soboto, je obnovljeni oltar, maše bodo praznik - veliki šmaren, ki je na Kredarici, na Jasenjah od 1992. leta dalje dela prost nad Gozd Martuljkom in na dan. Za praznik bo tudi na Goreljku, maša v sloven- Gorenjskem slovesno. Neka- skem jeziku pa bo tudi pri teri dogodki bodo že danes, Mariji na Oto^ ob Vrbskem vedna jih bo jutri. Osrednji jezeru, Poleg romanj bo ko- dogodek bo romanje na nec tedna na Gorenjskem Še Brezje, kjer bo somaševanje nekaj drugih množičnih pri- vodil ljubljanski nadškof reditev, veliki šmaren pa je Alojz Uran. V župniji Prim- tudi vrhunee turistične sezo- skovo bodo proslavili 280- ne. Ker vremenoslovd napo- letnico sedanje cerkve, blago- vedujejo lepo vreme, bo ži- slovili obnovljeno cerkev in vahno tudi na glavnih cestah. AKTUALNO VKlK-u še kar stavkajo V kamniškem KIK u se že tretji leden nad^^juje stavka nezadovoljnih d^^av-ccv. ki upravi nenehno krScnjc podpisanega sporazuma. Delai/ci so pred dnevi dobili junijske plač«, a le mtnifnairte, zato razočarani vztrajajo pri svojem. ŠPORT Osovnikar po rekord, Kejžar po sfóvo jutrise v BeHinu začenja svçlovno pr» venstvo v atletiki, člana slovenske ^i* pe pa sta tudi Matic Osovnikar iz škojlh mesedi sklepalo nekdanje vodstvo. Za zdaj še ne ve» ali bo 2 Izpodbijanjem pcstov v zadnjih mesecih lahko zbrat dovolj stečajne mase za poplačilo delavcev. 10 GG+ Turisti ljubijo zeleno "Vse je zeleno, nikjer nI nobene gneče ... Sprehodi po gozdu, nabiranje gob. mir ... Prijazni ljudje in dobra hrana... Tisoč možnosti za izlete je le nekaj mnenj tujih turistov, ki v teh dneh preživljajo dopust na Co- reniskem. i VREME Danes bo spremenljivo otictčno s hxyeimimi padoi^imm. V soboto bo senčno z jutranjo megiopo nižinah. V nedàjo bo povečini sončno. 14/27 11 ^ jutri: sončno u^ OÍ M> ir» ro i è k i 2 POLITIK r\ danica.zc-vrl(^g-^s. si GORENJSKI GLAS petek, 14. avgiistâ 2009 LjUSgANA Original naj ostane na vrhu Triglava Protestnikom zoper demontažo Aljaževega stolpa in njegovo premestitev v Slovenski planinski muzej v Mojstrani so se pridružili tudi pri Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) in v SLS. "Zdi se, da namestitev v muzeju, kjer bo stolp na vidiku in dotiku planinsko ozaveščenim in neozaveščenim, pomeni skrunitev te edinstvene, planinsko in zgodovinsko izjemno priljubljene stavbe/* je poudaril predsednik SSK dr. Boris Plesković in dodal, da |e za skrunitev mogoče označiti tudi nadomestitev stolpa na vrhu Triglava s kopijo, ki n odigrala zgodovinske vloge. Poslanec SLS janež Ribič je ob tem ministrstvo za kulturo pozval, da mora storiti vse za zaščito originalnega Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Aljažev stolp ni komercialni predmet, temveč simbol slovenstva, poln zgodovinske vrednosti, in velik spomin vsakega planinca, k\ se je kdaj povzpel na vrh Triglava." M. R. LjUBgANA Za boljši položaj mladih "Zavedamo se Izjemnega pomena mladih in njihovega prispevka k družbi znanja, zato bomo s svojimi politikami Še naprej prispevali k boljšemu položaju mladih," so ob 12. avgustu, mednarodnem dnevu mladih, sporočili z Ministrstva za deb. družino in socialne zadeve. Tako so z namenom lažjega dostopa do zaposlit/e, poudarjajo na ministrstvu» za mlade pripravili itevilne programe aktivne politike zaposlovanja in druge ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih. Med drugim so uvedli zakonske olajšave za delodajalce, ki zaposlijo mlade, in olajšave za delodajalce za nadomestno zaposlitev za starša, ki koristi dopust za nego in varstvo otroka. M. R. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas < Avtokarto prejme MITJA SUPAR iz Križ. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Ozka, strma in ovinkasta cesta vas bo med sveže zelenimi travniki pripeljala do vasice z enajstimi hišami. Gozda pod Kriško goro. Tam v popolnem gorskem miru uživata Tončka in jože Sturm. Jože prihaja iz Selške doline in se spominja, da je Gorenjski glas naročil v gostilni Hri Lojzki in ga spremlja vse od takrat. Tončka skomigne ? rameni in doda» daje to tak časopis, ki ga kar moraš imeti. )o2e je bil zaposlen pri Gozdni upravi, vozil je tovornjak, nato avtobus • na avtobusu sta se tudi spoznala. Tončka prihaja iz Zgornje Bele, delala je v Tek- stilindusu. Ker sta rada hodiia v hribe, Še posebej na Kriško goro, se je Jože zanimal za parcelo za vikend v Cozdu. Izvedel je, da je naprodaj hiša, katere lastniki živijo v Avstriji. Sam se je lotil temeljite obnove» saj je bila vas med vojno požgana. Tončka pravi, da ji je bifo na začetku težko in spn/a sploh ni hotela gor Sčasoma se je navadila. Zdaj se, ko pogreša civilizacijo, usede v avto in se najmanj dvakrat tedensko c>dpelje v Kranj ali Tržič. Šest let sta bi(a oskrbnika koče na Kriški gori, in če sta stopila na kup peska pred kočo, sta videla na lastno dvorišče. Povesta, da gresta rada v toplice, obiskov ps imaU vedno manj. saj se prijatelji in "Žlahta" redčijo. D. K. Tončka in lože $turm Krajevni uradi za zdaj ostajajo 9 Kljub zniževanju stroškov poslovanja v upravnih enotah na Gorenjskem ta čas ohranjajo vse obstoječe krajevne urade. Mateia Rant h * » ft » i ft Kranj - V okviru varčevalnih ukrepov vlade so varčevalne programe, s katerimi so stroške poslovanja znižali na najnižjo možno raven, pripravili tudi v upravnih enotah. Ob tem so z ministrstva za javno upravo sporočili, da posamezne upravne enote načrtujejo tudi ukinitev nekaterih krajevnih uradov in prostorov za sklepanje zakonskih zvez. Pri upravnih enotah na Gorenjskem so 7 KAS/ 'EVNIURAD s \ delu študentov in vsem večjim naložbam, opravljajo le nujna vzdrževalna dela. O ukinitvi krajevnih uradov na Bledu in v Bohinjski Bistrid pa zaradi velikega obsega storitev niso razmišljali, je še dodala Darja Poto6iik. Načelnica upravne enote Jesenice Alenke Bumik je razložila, da si že ves čas pri* zadevajo za raoonalno in učinkovito delovanje, v maju pa so sprejeli še nekatere dodatne varčevalne ukrepe. Zagotovila je, da o ukinitvi krajevnega urada v Kranjski Gori ne razmišljajo, pravtako pa bodo ol>držali poročno dvorano v Kosovi eraââni. Po nam zagotovili, da sicet V upravni enoti Kranj varčujejo tudi tako, da poslovne ohranjajo vse obstoječe kra- prostore za nekatere krajevne urade koristijo skupaj jevne urade, a bodo pwnekod z drugimi državnimi organi. 1 corjzđ ksv« razmislili o zmanjšanju števila uradnih dni oziroma dveh letih od petih službenih predvsem zmanjševanja šte» besedah načelnika upravne uradnih ur na posameznih avtomobilov dva odstopili vila uradnih dni na krajevnih enote Škof]a Loka Branka* krajevnih uradih. drugim državnim organom, uradih, kjer je krajevni urad Mumika so delo njihovih Prihrante so upravne eno- po tehtnem premisleku smo od sedeža upravne enote od- krajevnih uradov radonalizi- te sicer iskale predvsem pri zmanjšali število uradnih dni daljen manj kot deset kilo- rali že pred leti, ko so ^ede zniževanju materialnih çtro- na krajevnih uradih, ukinili metrov/' je razložila Olga na obseg storitev povečali šte- škov, zmanjšanju sredstev za krajevni urad Mavčiče in v jambrek. Z župaripa se po- vilo uradnih ur na krajevnem reprezentanco in krčen ju šte- zadnjih treh letih zmanjšali skušajo dogovoriti tudi za uradu Zm, zmanjšali pa so vila u^sabljanj za zaposle- število zaposlenih za deset znižanje najemnin za najem jih v Železnildh in Gorenji ne. Pn upravni enoti Krani odstotkov." so po besedah načelnice Olge Jambrek poleg tega zmanjšali tudi nekatere obratovalne prostorov za krajevne urade, vasi. Poudaril je še, da so že Glede krajevnih, uradov pa saj jih, pravi Olga Jambrek, pred zadnjimi varčevahiimi poudarja, da jih v Sloveniji ponekod koristijo ceio brez- ukrepi poskušali pslovati ra- precej množično ukinjajo, plačno. Poudarila je še, da donalno in še vedno gledajo. stroške in najemnine, ker so saj si jih država po njenih be- varčevanje ne vpliva ha kako- da nimajo nepotrebnih stro- izpitni center preselili na se- sedah v tem času preprosto vost storitev za občane. Po- škov. Tako so se recimo lani dež upravne enote, poslovne ne more privoščiti. Upravna dobno je zatrdila Darja Po- odrekli enemu od treh služ- prostore za nekatere krajevne enota Kranj recimo samo za točnik iz upravne enote Ra- bcnih avtomobilov. Tudi na- urade pa koristijo skupaj z najem prostorov in obrato- dovljica, ki pravi, da so pri- čebica upravne enote Ale drugimi državnimi organi, valne stroške za pet krajev- hranke iskaJi predvsem na Maršič je poudarila, da jih predvsem s polidjo. Ob tem nih uradov na leto plačuje njihovi strani, ne na škodo zadnji varčevalni ukrepi niso je pojasnila, da varčevalne skoraj 13 tisoč evrov. "Zato dostopnosti storitev za stran« bistveno prizadeli, saj so že ukrepe sicer izvajajo že dlje tudi proučujemo možnost ke. Med drugim so se odpo» pred tem sUoške oklestili, ko- časa. "Tako smo v zadnjih ukánitv« oziroma v prvi vrsti vedali tudi počitniškemu likor se je dalo. Obnovi se ne smemo odpovedati Izjava predsednice NSi Ljudmile Novak o smiselnosti nadaljnje obnove bolnišnice Franja je pred časom močno odmevala v javnosti. Mateja Rani kovno oceniti, v kakšnem ob udarila LjudmiJa Novak, sicer Še zlasti zdaj, ko %iada sodal- ...................................... segu bi bilo bolnišnico v pri- šteje za dragocen spomenik na revščina, uporabljati bolj Kranj-Izjava predsednice NSi hodnosti še smiselno obna- humanitarne pomoči v času racionalno. Ministrstvo za Ljudmile Novak v zvezi z ob- vljati. Na to so sc odzvaU tudi novo Partizanske bolnišnice pri ministrstvu za kulturo, ki NOB. Vprašuje pa, ali jo je smiselno vedno znova ohnav- kulturo je njen poziv označilo za neprimeren, nedopusten Franja je pred časom močno odmevala. Po njenem mnenju bi bilo namreč treba stro- ne. Bolnišnico Franja, je po- raJi denar davkoplačevalcev, naključne mimoidoče. je pozvalo k bolj spoštljivemu odnosu do kulturne dedišči- Ijati in v to vlagati velika sred- in nedostojen. Za mnenje o stva. Prepričaru je, da bi mo- tem pa smo povprašali tudi r- - v Zdravko Sprajcar, Kranj: "Bolnišnica Franja je edinstvena zadeva. Menim, da njena obnova ni tak strošek, da bi se ji morali odpovedati. Tudi v času krize gredo še večje vsote za kaj bolj nepotrebnega." «o •a ij o Metka Ter^ev, Kranj: "Gre za kulturni spomenik, znan tudi v svetu. Menim, da bi morali obnovo, če so jo začeli, tudi nadaljevati, kriznim Časom navkljub. Če se za vse najde denar, se bo tudi za to." Pobert Primožič, Preddvor "Rojen sem v Cerknem in sem ponosen na Franjo, je pomembna za našo nacionalno zavest. Prepričan sem, da obnova ne stane tako veliko in gre bolj za iskanje izgovorov." oj o Pavla PogaČar, Kranj: "Bolni§nica Franja ima velik zgodovinski pomen in mora ostati. Prepričana sem, da zaradi tega nihče ne bo prikrajšan in bodo denar za so* cialno ogrožene že našli drugje." k i V ý V GORENJSKI GLAS petek. 14. avgusta 200Q k KTU LNO ín/o(3)g-gias.n 3 VKIK še kar stavk Delavci KIK-a so prejeli minimalne plače za junij, ker pa se s sporazumom, ki jim ga je ponudi direktor, ne strinjajo, stavkajo že petnajsti dan. îasna paiadin Kamnik • V kamiuškem KIK-u âc žc tretji teden naHstotno dobila, v teh dneh pa se za- stitvenih objektov, oboje- prvi v tem delu Evrope. Kot je znižanje prvotne cene. Z delnicami seje poplačala tudi Gorenjska banka Cveto Zaplotnik milijona evrov, kot je bilo sli« šati v javnosti, ali si je banka z Kranj • Iiifond Holding, ki je zasegom delnic v celoti popla- prek verige podjetij vlasti Bo- čala posoiilo in komu jih je ška Srota in poslovneža Pier- prodala, so iz banke odgovori- paola Cetanija, je vse manjši li, da odnosov s posameznim lastnik Pivovarne Laško in komitentom ne razkrivajo. Mcrcatoria. 2e prejšnji teden Infbnd Holding je za NLB so NLB, Banka Celje in Aban- oz. za njeno družbo Fin-Do, ka zas^e delnice Pivovarne na katero je banka prenesla Laiko in Mercatoija, s kateri- zasežene delnice, že predla- mi so zavarovale posojila In- gal sodišču izdajo začasno fond Holdingu, v ponedeljek odredbe, s katero naj bi ji sta to storili še Gorenjska onemogočil glasovanje na banka in Banka Koper. V Go- bližnji skupščini delničarjev renjski banki so potrdili in- Pivovarne Laško; enako pa formadjo, da je banka v po- naj bi v prihodnjih dneh sto« nedeljek prek borze prodala ril tudi za druge banke upni- vse delnice Mercatorja in Pi- ce, tó so zasede delnice. In- vovame laško, ki jih ji je za fond Holding je še predlagal zavarovan je kreditov zastavila sodišču, da kupcem delnic družba Infond Holding. Pivo- Pivovarne Laško in Merca- vama Laškp je v sredo na torja prepove nadaljnje raz- spletni strani v obvestilu o po- polaganje z zaseženimi del- membnem deležu navedla, nicami, saj naj bi bilo sporno da je Gorenjska banka v po- to, da so jili banke prodale nedeljek pridobila 542448 same sebi. V Pivovarni Laško delnic družbe, kar predstavlja so napovedali, da bodo v 6,2 odstotka delnic in glaso- kratkem vložili tožoo proti valnih pravic. Na vprašanja. Infond Holdingu, ker ji dol- naslonjena Gorenjski banki, guje približno 110 milijonov ali je Infond Holding res dol- evrov in ni pravočasno porav- goval Gorenjski banki 42.5 nal obvemosti. Kamnik Občina ureja varne šolske poti Občina Kamnik je letos izdelala koncept varnih šolskih poti, postavila no prometnih znakov in izvedla številne investicije ob cestah skozi dolino Črne In Tuhinjsko dolino. V okviru urejanja varnih poti so zgradili pločnik, prehod za pešce, in semafor v Šmartnem na križišču za PŠajnovko, Se prèd začetkom šolskega (eta pa bodo uredili prehode za pešce v Lokah, Srednji vasi, Lazah in Buču, pločnik in javno razsvetljavo v Sp. Stranjah ter prehod za pešce pred OŠ Stranje. J. P. Gorenjski Glas OCXOVORNA UREDNICA Manja Vàiifik NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapkptrik. Danica Zavrl ŽlebiV UREDNIŠTVO NOVINARjl-UReDNIKI: Boâ^an Sc^taj, Alenka Brun. gor Kavâ^ Suzana P. Kovači. Uria Petemel, Matejs Rant, Stojan Sđje, Vilma Stancpvník, Simon Šubíc, Cveto ZapkTcník. Danca Zavrl Žlet^r.ŠtpfánŽar^; stalni soddavd: Marjana AhaSČ, Maja Botoncelj» Mal^ Orsgonč» Ani Hartman. jote Kc^njek M^ Mildaváč. Miha Naglič, Jasna F^din, Marjeta Smdnikar. Ana Vok^k OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, IkivarStritard.o.o. TEHNIČNI UREDNIK GœgaFlajnik FCn-OCRAFIJA Una Doki, Corazd Kav6Č LEKTORICA Marjeta Vozlič VODjAOClASNECATRŽENjA , Mateja Žviža) CORENjSK^ GUU ([SSN je registrfrana blagovna ii> »tontvens zoamb pod ŽL 9771961 pí Undi/ RS I a mtelektulilno lasliino. UstsnovHelj in izda|atel): Corvnjski glas. d.o.a.. Xrènj / Direktoriu: Mirila VoiQak / Naslov: B1«Íw«ÍMV4 cm a 4,4000 Kranj /Tei,: o4/2ot 42 00, fax: 04/20) 4313, »-mail: Irrfls^g glas.si; mall o^asi in osmrtnice: tel.. 04/20^ 42*71 DelONnI Ik: od do Cnnka ncpfeklr\)ťno od 8. do 19. ur«, petek od S, de ure, sobote, rtedel^e in pruniU zaprto. / Corvnjslti ^as je poflednik, izha|i ob terfcih in petlrih, v nsMadi ai.ooo ízkodov / ftedne priioge: Meja Cor»nj$k). tetop& Corer>^ska {enkrat Itirw] in devA lokalnih prilog / Tak: Oruck Cannchla CmbH &CeKC.S(. Veic/Cfan (St. Vrd na Olim), Avstnja / NvoCnina. td.: 04/20142 41 / Cena irvoda: i.}; EUR, Mna n*- roCnina: 14040 EUR; Rodní plajnikí imajo 10% popust», polletni aOK popusta, ielni sj % popusta: v cen» j« vrïiunan DDV po ïlopn|i 1,5 %i naro&\jna se upofteva od(eko£e$ievl ye ^aiopiss do pisnega prtk'icj, k< vel|a od zaCetka naslednfo^ obtaSunskeg« oMob)« Oela&n« slortve: po ceniku; «glasno tHIenje: (el.: 04/ 20142 4S. 4 GORENJSKA GORENISKI GLAS Mtek, 14. avgusta 2009 Inšpektor nad črna odlagališča Ča dolžan počistiti lastnik zemljišča. UtóX Petirnel kriti, je namieč odpadke dol- ..............................................................................žan počistiti lastniJc zemljiš- jesenice • Msja letos je v ob- Čd» je opozoril Jarkovič. Ob dnah jesenice. Kranjska tem je Še dodaJ, da je kazni- Gora, Žirovnica in Gorje za- vo tudi zasipârje ali odlaga- čel delati prvi občinski in- nje materiala v struge» vrta- špektor Gregor farkovič. Za- če, kotanje» tudi če so na poslen je v Medobčinskem zemljiščih v zasebni lasti. inšpektoratu in redarstvu fe- _ senke ki je skupni organ ^ prihodnjih dneh §hnn obřm. Po nekai mese- . .... dh dela Jarkovič ugotavlja, ^ ^^^ ^^^ ^^ drugi da je ena najbolj žgočih pro- občinski inápektor Aleš blematik nedovoljeno odla- Koželj, ki je bil doslej ganie odpadnega Ln gradbe- zaposfeD kot inšpektor nega materiala v naravno ^ promet na PU Kranj. okolje. "Prek pnjav, razgovorov in že opravljenih inšpekcijskih ogledov smo Poleg čmega odlaganja od- ugotovili, dâ je problematika padkov je inšpektor v zad- nedovoljenega odlaganja od- njem času odkril tudi več padnega gradbenega in dni- primerov izkopov peska, ka- gega odpadnega materiala v menja, mivke, zemlje ... naravno okolje veliko večja, Tudi to so, kot je poudaril, kot smo pričakovali," je po- nedovoljeni posegi v narav- vedal. Tako lasmikj zemljišč no okolje, saj pomenijo ne- kot občani se do naravnega zakonito izkoriščanje mine- okolja obnašajo nevestno in rahlih in drugih surovin, ravnajo samovoljno. Zato "Opozarjamo, da je tovrstno inšpektor opozarja, da je po ravnanje kaznivo, ne glede veljavni zakonodaji vsakrš- na lastništvo zemljišča in sono odlaganje gradbenega in glasje lastnika, saj je za vsa-drugega odpadnega materi- kišno pridobivanje tovrstnih ala v naravno okolje brez surovin potrebna ustrezna ustreznih dovoljenj in sogla- koncesija države," je dejal sij države kaznivo. Ob tem Jarkovič. V inšpektoratu je posebej opozoril, da odgo- bodo, kot je napovedal Gre- vomost nosijo tako povzro- gor Jarkovič, v vseh primerih âtelji, če so ti znani, kot tudi kršitev ulagali resno ïxi zav- lastniki zemljišč, na katerih zeto, z vsemi potrebnimi so odpadkih. V primem, da prekrškovnimi in inšpekcij- povzročitelja ne morejo od- skimi postopkL RADOVg ica Sto let Marije Mrovlje v Domu dr. Janka Benedlka so v sredo počastili stoti rojstni dan Radovljičanke Marije Mrovlje. Slavljenko so obiskali njeni najbližji, osebje doma pa jo je presenetilo s pesmijo in pogostitvijo. Čestitkam se je pridruži! tudi radovljiški pcdžu* pan Jože Rebec. Marija Mrovlje je v dom prišla pred dobrim mesecem, do tedaj pa Je vsa leta živela pri snahi Zorki v Ra* dovljici. Obe hčeri namreč živita v tujini - jelka na Švedskem, Marija pa v Trstu. Eden od sinov Je umrl že v otro- §tvu, od smrti drugega, alpinista Milana, ki se je ponesrečil v gorah, pa je le dan pred njenim stotim rojstnim dnem minilo triindvajset let. Kot pravi vnuk Uroš. si je babica, ko je bila še pri močeh, Čas najraje krajšala z branjem, včasih tudi z vrtnarjenjem. Kar dvajset let pa je pospravljala prostore ra* dovljiške občinske uprave. V zadnjem času ji moči usihajo, zato je odâla v dom, kjer jo obiskujejo domači in prijateljici: Silva, ki se je prav tako kot Marija v Radovljico preselila z Dolenjske, ter soseda Vilma. M. A. Marija Mrovlje s hčerko Marijo m snaho Zorko Na Gorenjskem so mladinski hoteli v Podkorenu» Kranjski Gori, na Bledu, v Bohinju, Kranju in v Kamniku. Poleg kulturnih in naravnih znamenitosti mladi turisti pohvalijo prijaznost ljudi, pa tudi slovensko kuhinjo. Suzana P. Kovačič, Jasna Paiadik novo in po dveh sezonah bi težko pričakovali kaj več. Ju- ....................................... nija je bila zasedenost zdo Kranj, Kamnik, Bled • V mla- dobra, celo za deset odstot- dinskem hotelu Bledeč, ki je kov boljša kotláni, julija jo je le nekaj minut hoda odda- tudi nam zagodlo vreme, Ijen od Blejskega jezera, so tako da je bila zasedenost sob imeli julija 1391 nočitev. Ob- 45-odstotna, od prve polovice iskalo jih je 74S gostov, Id so avgusta pa spet pričakujemo vpovprečjuostalidvenočLV veliko. Struktura naših go* pisani druščini so bili mladi stov je zelo različna, saj nis* iz Nemčije, Frandje, Velike mo le hostel, ampak imamo Britanije, Nizozemske, Slovenije. Španije in Irske. "Najbolj, so se zanimáli za tudi prenočišča s tremi zvez» dicami," je povedala Vesna Resnik in dodala, da preno- oglede Triglavskega narod- čišče z zajtrkom za imetnike nega parka, Bohinja in Bledi kartic mednarodnih hostel z okolico, Kranjske Gore, Vr- zdroženj stane 22 cvrov, za šiča, Soče, Bovca, Pirana, vsedrugepa25,5fivranaose- Vesna ftesnik veni od sob Hostla Pod skalo, ki so v Ljubljane, Postojnske in bo. Imajo deset dvopostelj- avgustovskih dneh spet precej zasedene. / ^«o: its-,, pn^im Škocjanskih jam. Zanimali nih sob, med gosti pa je letos so jih tudi slovenska kultura največ Nemcev in Spancev, host3a. "Imamo več kategorij vo ter prijaznost ljudi. Radi in običaji, domača kuhinja, pa tudi Madžarov, Franco- gostov. Eni so popotniki, ki obiščejo staro mestno jedro športne aktivnosti in druže- zov, Italijanov in Skandinav- se naključno ustavijo v Kia- Kranja, se pa čudijo, da v nje z domačini," je povedala cev, V teh dneh gostijo tudi nju. spet drugi so športne mesta ni prenočišča." je po- Andreja Lebar iz mladinske- nekaj glasbenikov, ki bodo skupine, udeleženci kultur- vedala Judita Nahtigal iz Di- ga hotela Bledeč, v katerem nastopili na Kamfestu, njiho- nih dogodkov, ki si nočitev jaškega in študentskega je 13 sob s 55 ležišči; nočitev vi gostje pa v Kamniku in zagotovijo že z rezervacijo doma. Nočitev v triposteljni z zajtrkom v iobi z več ležiš- okolid iidjraje ybiščejo sUio prek iiitcrneta. Julija smo sobi pri ujili stane xz evrov či (tri do sedem) stane 18 do mestno jedro, dolino Kamni- imeli v domu največ sloven- na osebo, v dvoposteljni pa 20 evrov na osebo, nočitev z ške Bistrice, Veliko planino skih gostov (296 nočitev), 14 txroy. Kuhinjo odprejo. zajtrkom v dvoposteljni sobi in Arboretum. Srbov {65 nočitev), enega če ima jo nad petnajst gostov. pa 24 do 26 evrov na osebo. Tudi v kamniškem družinskem Hostíu Pod skalo so z Dva mlada Irca sta sredi Švicarja in enega Avstrijca. Hostii na Gorenjskem so prejšnjega tedna prenočeva- Švicar se je na primei zelo Še v Bohinju, Kranjski Gori la v Dijaškem in Študent- navdušil nad Kamniško Sa- in v Podkorenu, vendar nam letošnjim poJe^em zadovolj» skem domu v Kranju» v kate- vinjskimi Alpami in Logar- na vprašanja o nočitvah in ni. "V Kamniku smo to de- rem so že pred nekaj leti de- sko dolino. Gostje radi po- strukturi gostov (Še) niso od* javnost začeli povsem na set sob preuredili za potrebe hvalijo lepo slovensko nara- govorili. V nedeljo bodo odprli prenovljeni Valvasorjev dom Planinsko društvo Radovljica je prenovilo spalne prostore in dogradilo gostinski del planinskega doma, prihodnje leto še čistilna naprava. Mariana Ahačič drevje in grmičevje ter postavili nove klopi in tako Radovljica - Slovesno odprtje povečali kapaciteto za štiri- bodo pripravili v nedeljo, 16. deset novih sedežev. Nato avgusta, ob io. uri. "Načrti so se odločili še za prizidek za prenovo Valvasoqevega na vzhodni strani objekta, doma pod Stolom so obstaja- kamor so prestavili tudi li že dolgo," je povedal pred* vhod. Kot je povedal Až- sednik Planinskega društva man, naj bi bil vhod na tem Radovljica Frand Ažman, za mestu že v prvotnih načrtih investicijo pa smo se odloči» Valvasorjevega doma, sedali, ker želimo dom poslej še nji pa naj bi služil dostavi aktivneje vključiti v izobraže- in oskrbniku, a je vse do sevalno dejavnost, saj naj bi daj stavba imeia le slednje-postal center za planinske ga. V prizidku je prostora vodnike, gorske kolesarje ter Še za trideset gostov, kar ena od možnosti za organi- pomeni, da se je celotna ka- zadjo šole v naravi." paciteta gostinskih sedežev Prerovijeni Valvasorjev dom bodo odprli v nedeljo ob 10. Zato so se najprej lotili v notranjem delu povečala Planinsko društvo poziva vse» Id načrtujejo prihod, zunanje ureditve; posadili na S5. Planinsko društvo je "^j, če je le mogoče, avtomobile pustijo v dolini In se na pot odpravijo peš. Valvasorjev dom je ob koncih tedna odprt vse leto, med sezono, to )e od zadnjega vikenda v tnaju do prv^ vikenda v oktobru, pa vsak dan. ob tem še zamenjalo tudi sedemdeset tisoč evrov; na- vsa ležišča v domu, posodo- črtujejo, da bodo obnovo bilo kuhinjo in na novo Valvasorjevega doma za- opremilo učilnico. Za pro- ključili prihodnje leto s po- jekt so namenili približno stavitvijo čistilne naprave. GORENJSKI GLAS petek, 14. avgusta 2009 GORENJSKA 5 na morje Kljub recesiji letos ni bistveno večjega zanimanja za brezplačna letovanja otrok. Na kranjskem Rdečem križu ga pričakujejo prihodnje leto, saj se število družin, ki hodijo po pomoč, vztrajno povečuje. Ana Hartman počitnic na morju. Nekateri imajo sorodnike na Hrva- Kranj» Jesenice • Marsikateri škem, v Bosni in Srbiji in otrok zaradi socialne stiske počitnice preživijo tam, družine poletnih počitnic spet drugi pa ostanejo ne bi preživel na morju, če doma. hodijo na jeseniško jim tega ne bi omogočile kopaližče, v miadLiski cen- humanitarne organizacije, ter..." Med tisoč otroki, ki bodo le- OtroSki vrvež je tudi letos tos letovali v otroškem leto- preplavil Pinesto v Novigra* višCu Zveze druStev prijate- du. kjer bo v sklopu zdrav-Ijev mladine [esenice v Pi- stvenih letovanj, ki jih organe!, je osemdeset otrok z Je- nizira kranjska dnižba Pi-senic, iz Kranjske Gore in nesta, uživalo okoli tisoč ^ Žirovnice, ki bodo ob pod- otrok iz Gorenjske, največ pori občin in Zveze prijate- iz občine Kranj. Med njimi Ijev mladine Slovenije na je skoraj 230 otrok iz social- morje odŠli brezpiačno ali no ogroženih družin, Id ie- Ě S Ó 5 pa vsaj po znižanih cenah, tujejo povsem brezplačno; Otroci iz Zgornje Gorenjske tudi letos letujejo v otroškem "Število je primerljivo s pre- 187 kranjskim osnovnošol- letovišču Zveze društev prijateljev mladine jesenke v Pinei. teklimi letí. Na nas otroke cem sta to omogočila Zavod iz socialno Ogroženih dru- za zdra^tveno zavarovanje je j6 več kot lani, je pojasni- vanje, občin UE Kranj in žin napotijo šolske svetoval- Slovenije in občina Kranj, la Ljiljana Dvizac; "Za zdaj krajevnih organizacij Rde- ne službe, Center za social- 39 otrokom iz različnih go- smo lahko Še vsem otro- čega križa, za 15 otrok je no delo Jesenice, nekatere renjskih krajev pa Zveza kom iz socialno ogroženih sredstva prispevala Funda- predlagamo mi, včasih pa prijateljev mladine Sloveni- dnižin omogočili brezplač« cija Fiho. dvanajst jih bo na starši tudi sami oddajo je prek projektov Pomežik no letovanje, nekaj mest je morju uživalo po zaslugi prošnjo za brezplačno leto- soncu in Letovanje otrok zaradi odpovedi ostalo celo akcije Engrotuša. Nekaj jih vanje otrok," je pojasnila s posebnimi potrebami, prostih. Otroke za brez- bo na morje še odšlo v sklo- Albina Sršen, predsednica Večina preostalih otrok ob plačno letovanje predlagajo pu akcije Rdečega križa Pe- Zveze društev prijateljev podpori občin letuje sub- kranjske Šole, končni izbor Ijimo jih na morje. "Za zdaj mladine Jcscnicc. Vpliva re- vencionirano (le okoli dvaj- pa naredimo na centru za smo na morje lahko peljali cesije ne opaža niti pri plač- setim otrokom starši plaču- socialno delo. glede na fi- vse otroke iz socialno ogro- Ijivih letovanjih, saj je zani- jejo ekonomsko ceno). "Šte- nančni kriterij in morebime ženih družin. Nismo še manje zanje enako kot v vilo otrok, ki letujejo brez- zdravstvene težave, saj so opazili bistveno večjega preteklih letih: 'Staršem plačno oz. subvencionira- kolonije tudi zdravstvene." povpraše'/anja po brezplač- damo možnost obročnega no, je podobno kot v prete- Prek kranjskega območ- nih letovanjih, ga pa priča- odplačevanja, da otrokom klih letih," pravi Rajko Ko- nega združenja Rdečega kujemo prihodnje leto. saj lažje omogočijo počitnice žar, direktor družbe Pine- križa bo na Debelem rtiču se tudi Število tistih, ki ho- na morju. Res pa je, da si marsikatera družina za raz- sta. Center za socialno delo brezplačno letovalo 78 dijo k nam po pomoč, pove- Kranj je za brezplačno leto- otrok; petdeset so jih na Čuje, " je povedala Milka Mi- iiko od preteklih let ne vanje v Pinesti letos lahko morje peljali s pomočjo Za- klavčič, sekretarka kranj- more več privoščiti skupnih predlagal dvesto otrok, kar voda za zdravstveno zavaro* skega Rdečega križa. Kanalizacija še za dve vasi Kmalu se bo začela gradnja kanalizacije v Sebenjah in Žiganji vasi. Obenem tudi obnova vodovoda. Stojan Sate "Naš cilj je, da.speljemo odpadne vode iz naselij Sebe- Tržič - Naselji Sebenie in 2i- nje, Žiganja vas, Rctnjc in ganja vas še nimata javne ka- Breg na centralno čistilno nalizadje. Odpadne vode iz napravo na Brezovem, kjer hiš odvajajo prek greznic v podtalnico in vodotoke. Ob se je začela gradnja 25. julija. Razmere v tem delu občine večjih nalivih nastajajo teža- so bile zaradi neurejenih od- ve zaradi poplavljanja delov plak ekološko sporne. Pod vasi Sebenje. Zato se je Obči- naseljem Snakovo bodo na Tržič odločila za gradnjo gadili zadrževalni bazen in sekundame fekalne kanali- povezovalni kanal do Sebenj, zadje v slcupni dolžni prek da bi onemogočili nadaljnje 4,2 kilometra. Na koncu Se- iztekanje odplak v okolici. benj jo bodo priključili na Tako bodo preprečili tudi primarno kanalizadjo, ki jo razlivanje fekalnih \'oda po bodo gradili v okviru projek» poljih in vrtovih ob močnem ta Odvajanje in čiščenje od- deževju. Svetu KS Sebenje-padnih voda ter oskrba s pit* Žiganja vas smo skupaj z iz-no vodo v občini Trii6 V ta vajalci iz Cestnega podjetja projekt sodi tudi obnova Kranj že predstavili celoten prek 2,5 kilometra sekundar- projekt/' je povedal Borut nega vodovoda in omrežja Sajovic, župan Občine Tilič. hidrantov. Na tej trasi bodo Gradbena dela v Spbenjah zamenjali premajhne in do- in Žiganji vasi se bodo zače- trajane salonitne cevi. la prihodnji teden. Načrtuje- Za gradnjo sekundame jo številne delne zapore in kanalizadje, ki bo stala blizu občasno popolne zapore pro- 1,87 milijona evrov, bo pri- meta na posameznih odse-speval 85 odstotkov upraviče- kih cest. Do konca prihod- nih stroškov Evropski sklad njega leta bodo priključili na za regionalni razvoj. Drugi javno kanalizacijo obe vasi, del denarja bo zagotovila Ob- kjer živi okrog 850 prebival- čina Tržič iz proračuna, cev. Gorenjska 96 MHz radi 2 A P A D O V Ê D Zegnanje na Krvavcu Letos mineva osemdeset let od blagoslovitve kapelice Marije Snežne na Krvavcu. îanez Kuhar Gospinca in Kriška plani- ..............................................................................na. Dostop je možen tudi Cerklje • V nedeljo, 16. av- po asfaltirani cesti iz Cer- gusta> dan po veUkem kelj skozi Grad mimo Sti- šmamu, je na Krvavcu vsa- Ške vasi in Sv. Ambroža do ko leto žegnanje oziroma planine jezerca pz. naprej semenj. Sveta maša bo ob po makadamski cesti do 10. url v kapelici Marije zgornje postaje žičnice na Snežne, ki je bila zgrajena Gospincu. pred osemdesetimi leti po Ob blagoslovitvi Dorná načrtih arhitekta jožeta na Krvavcu 19^5. leta so Plečnika. Ob lepem vreme- mnogi izrazili željo, da bi v nu pričakujejo na Krvavcu bližini doma postavili še več kot tisoč ljudi, med nji- kapelo. Aljažev klub iz mi številne krajane vasi Ljubljane jo je po PleČni- pod Krvavcem, planince in kovih načrtih zgradil, leta pohodnike. 1929 pa jo je blagoslovil Po končani maši bo za- ljubljanski Škof Gregorij bava pri vseh gostinskih Rozman. Prvih deset let je objektih. Na planšariji Vi- imela status zasebne kape- ženčar na Kriški pianini le. od leta 1939 pa pripada bodo igrali Gamsi, na turi- cerkljanski fari. V poletnih stični kmetiji pť Florjan mesecih (julij, avgust, sep- pa Gašperji. Na Krvavec se tember] je maŠa v kapeli je možno peljati s kabin- vsako nedeljo ob 15. uri, sko žičnico, v nedeljo pa ta konec tedna pa bo tudi bosta od 8.30 do 13. ure jutri, na veliki šmaren, ob obratovali tudi sedežnici iç. urL k i \  1 P M bo i Ji POTROŠNIŠK KREDIT PBS L^QOU'"'^ -JT'^ i nie Míi yíríki posu (íiikr.i a'Vi.?iH odiiC b'^-Di«^'* C'ijtj'.D 1« uDo^âi ' •• «-i^'itof^jt Hcia b^t'c-iistv.i CJO 80 , PBS. POSTNA BAINK4 SLOVE)NI)E< d.d d i 6 GORENJSKA • GORENJSKI GLAS petek. 14. avgusta 2009 Starodobniki na Jezerskem vaieřmn Maxinšek nja. saj imajo §e iz predvoj- ..............................................................................nih časov dobro ohranjena Jezersko • Ekipa starodobnih kolega, tudi kolesarsko opre- kolesarjev se je v soboto, 1. mo in obleko. Ob vračanju v avgusta, odpravila na vrh Je- dolino so se ustavili v Domu zerskega, kjer je bil včasih starejših v Preddvoru in med meini prehod Sestavljali so oskrbovanci naleteli na nav- jo Ana in Valentin Marinšek duâenje: občudovali so stara ter Tilka in Jože Meglič, ki so kolesa in se spominjali svoje tja prispeli po več urah na- mladosti. pornega kolesarjenja in ne* Starodobni kolesarji so ak* kaj pešačenja. Ker so redni tivni vse leto, pred kratkim braJd Gorenjskega glasa, se so bili na Blejskih dnevih, med počitkom niso mogli gostovali so v Ljubljani in v upteti branju gorenjskih no- Postojni, načrtujejo obisk vic, za malico pa so si privoščili domačo klobaso. Portoroža in Divače. Ko se bo poletje izteklo, bodo kole- Starodobni kolesaiii so na sa zamenjali za starodobne poti vzbudili veliko zanima- smuči. Med počitkom so brali Gore niski glas. Davča Dan tertc v Davči Turistično društvo Davčd ta konec tedna na davški domači» ji Vrhove prireja tradicionalno že 24. k u (t urn o-etnografsko prireditev Dan tehc. )utrj, v soboto, bodo ob 18. uri prikazali predelavo lanu od bilke do platr^a s starimi šegami tn navadami, ob 19.30 si bodo obiskovalci lahko ogledali domačo igro Otrok prihaja avtorice Antonije Oblak iz Žirovskega Vrha, po 21. uri pa bo sledila zabava s skupino Mambo kings. Še bolj pestro bo v Davči v nedeljo. Ob 14. uri bo slavnostno odprtje Dneva teric, v kulturnem programu bo nastopil Pihalni orkester Al ples z mažoretkami, ob 14.30 se bodo obiskovalci lahko nasmejali humoristu Marjanu Šarcu, kasneje pa še Igralcem Turističnega društva Žirovski Vrh, ki bodo odigrali skeč Fina gospa avtorice Lucije Kavčič. Kulturnemu programu bo sledil etrografskt del prireditve s predelavo lanu od bilke do platna, po 16. uri pa bo veselica z ansamblom Tonija Verderberja. A. H. rasant 300 vPlf neQ" spraviloû^ m U r Pfi ûàZ-ào Gorenjski Glas Dragocen je vsak paket hrane Na Območnem združenju Rdečega križa Kranj imajo 67U prosilcev za prehranske izdelke. Pripravili SO tudi zavitke šolskih potrebščin. su^a p. kovačič » • « » » « « « • « * » ft « » Kranj - Na Območnem zdru-" ženju Rdečega križa (OZRK) Kranj imajo trenutno 670* prosilcev za prehranske izdelke. Če prištejemo še njihove družinske dane, imajo na območju Upravne enote Kranj več kot dva tisoč ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani. Kot jc povedala sekretarka OZRK Kranj Kiilka Miidav-čič, se števiJo prosilcev iz meseca v mesec veča; samo julija in prve dni avgusta so dobi' li deset novih. "Nazalc^ima- rao šeststo prehranskih paketov, dodatno pa še moko. testenine in olje. Septembra pričakujemo dobavo pre-hranskih izdelkov od Fundacije za financiranje invalid- gram riža, liter kisa, liter olja, tov hrane je odprt vsak torek naj povem, da jc največ pevskih in humani&mih organi» zavitek testenin, zavitek pi- in četrtek od 9. do 11. ure. "V praševanja po športnih obla-zadj ter iz akdje Rdečega kri- Škotov, mesni narezek, pašte- tem času delimo tudi šolske čilih, posteljnini, otroških žaSlovenije(RKS)Lepo}ede- ,ta, pženični zdrob, konzerva potrebščine, ki smo jih kupi- oblačilih, spodnj^n perilu in liti. Oktobra naj bi dobili hra- sardin, marmelada in napi- li izlastnih sredstev. Priprav- tudi po igračah," je še pove- no iz intervencijskih zalog, tek. Kadar je na zalc^, k pa- Ijenih imamo 310 zavitkov dal Drča. Poleg njega v skla-higienske potrebščine pa iz ketu dodajo še tri kilograme potrebščin in še nekaj male- dišču pomagajo prostovoljke Merratorjť^ť^ akrije I7 dobiiVi pralnega prai^ka. "Donatorji ga rezerve ta osnovnošolske Slavka Blatnik. Slavka Geor-besed rastejo dobra dejanja. se odrivajo, a bi bili zelo vese- otroke. Tako šolske potreb- gieva, Cilka Pelko, Majda Decembra pričakujemo še li, če bi jih bilo še veČ. Tudi Ščine kot paketi hrane pa se Kuhar in-Ani funnáČ. Prostovoljke delijo prehranske pakete ob torkih in četrtkih dopoldne. eno pošiljko hrane od RKS. posamezniki v času. ko v lahko dvignejo le s poseb- "Vedno več imamo prosil Če se ue bo precej povečalo skladišču ddinio preloranske iiim vabilom," je povedal cev za plačilo poJožalc, na število novih prosilcev, naj bi pakete, še vedno lahko princ- Miro Drča, vodja skladišča, v primer za elektriko in za doto zadoščalo do konca leta, a sejo in darujejo originalru) katerem imajo tudi kar nekaj datno zdravstveno zavarova-nihče ne ve, kakšna bo situa- pakirano hrano, konzerve obutve in oblačil. "Po oblači» nje. Žal lahko le izjemoma dja jeseni/' je povedala Milka hrane, da le ni přetečen rok," la pa lahko pride kdorkoli ob ustrežemo majhnim zne- Miklaváč. Upravičenci pre- je povedala Miklavčičeva. ponedeljkih med 14.30 in skom, ker za ta namen ni- hranske pakete dobijo na pet SkladiščeOZRKKrani jev 16.30 ter ob sredah med c. mamo dovolj lastnih sred- do šest tednov. V enem pake- zaklonišču na Gregorčičevi in 12. uro. Če tekstil • opran stev," je Še povedala Miklav» tu je kilccjam sladkorja, kilo- ulid v Kranju, za dvig pake- in zložen • želi kdo darovati. áčeva. V kampu Smlednik največ Nizozemcev V avto kampu Smlednik je obisk na ravni lanskega. Julija je kamp obiskalo 1300 gostov, zabeležili so tri tisoč nočitev. Dodatno ponudbo bo prinese! nov objekt, ki ga gradijo. Maja Bertonceli zov, Italijanov. Kamp Smled- ..................................... • nik je zanje izhodiščna točka Dragočajna * Avto kamp za ogled bližnjih mest Ljub* Smlednik v Dragočajni se Ijane in predvsem Gorenj- razprostira na 4,5 hektarja, ske. "Največ sprašujejo, kako tri tisoč kvadratnih metrov je se pride do Ljubljane in do nudističnega dela. Ima sto bližnjih m^t. kaj je vredno enot in tri novejše bungalo- ogleda. Večinoma pridejo ve, kar pomeni, da naenkrat kar jwipravljeni, vedo, kaj si lahko sprejme okrog tristo želijo ogledati Fri nas lahko gostov. V sredo, ko smo obis- dobijo tudi propagandni makali kamp, je bilo prostih terial vključno z zemljevi-mest dovolj, so pa vkampuz dom Ljubljane." je dejal Ti-Jetošnjo sezono za zdaj zado- len Stenovec, receptor v voljni, saj je na ravni lanske. kampu. ")ulija je kamp obiskalo V kampu pa je tudi veliko 1300 gostov, zabeležili smo Slovencev, predvsem pavfe. Kamp Smlednik je dobra izhodiščna točka za oglede tri tisoč nočitev, V primerja- listov. Teh je okiog 35. Zanje bližnjih mest. vi z enakim obdobjem lani je poleti kamp Smlednik to pomeni, da je število noči» skorajda pravi dom. Kot so vanja, tudi na igrišču za te- katerem bodo restavracija, tev enako, čeprav je kamp povedali, jim je všeč, ker je nis in za odbojte na mivki. nove sanitarije in sobe. Upa- lani julija obiskalo tristo go- urejen, ker je v senci, po- V ponudbi kampa jc tudi mo, da ga bomo odprli vsaj v prostor za piknik in izposoja avtodoma. Ponudbo bodo v stov več," je povedal Sreťo membno pa se jim zdi tudi, Rozman, predsednik Turi- da imajo možnost brezžič- stične zadruge Dragočajna« nega dostopa do intemeta, prihodnje še razširili, saj Moše, ki je lastnica kampa. medtem ko se kopajo ne, saj gradijo nov objekt. "Name- dveh letih, " je pojasnil Rozman. In ne nazadnje: kamp Smlednik je konkurenčen tudi cenovno. Cena za odra- Kot pravi, med tujimi gosd je Sava kar precej hladna. sto sedanjega gostinskega slo osebo na noč je osem ev-prevladujejo Nizozemd, ve- Imajo pa v kampu možnost objekta, ki je premajhen in rov in vključuje tudi prostor liko je tudi Nemcev, Franco- drugega športnega udejstvo dotrajan, gradimo novega, v kampiranje. GORENJSKI CLAS petek. 14. avgusta 2009 •••••• ...... •••Mi viltna stanovnik 7 iS Jutri se v Nemčiji začenja svetovno prvenstvo v atletiki, čiana slovenske ekipe pa sta tudi Gorenjca Matic Osovnikar in Roman Kejžar. Vi ima Stanovnik Kranj • Trinajst slovenskih atletov bo od jutri do prihod* nje nedelje merilo moči z najboljšimi atleti sveta, ki jih v Berlinu pričakujejo prek dva tisoč sto. "Z normami smo imeli na seznamu stcer štirinajst atletov, a Brigita Langeriiojc zaradi nosečnosti ostaja doma. Za dlj smo si zastavili eno medaljo, poleg tega pa Šc vsaj eno do dve uvrsdtvi v finale in prav toliko v polfinale," je pred odhodom naših atletov v Nemčijo poudaril predsednik Atletske Slovenski atleti s trenerji in vodstvom reprezentance pred odhodom v Berlin / ^oto: cor^zd k^vči^ zveze Slovenije Peter Kukavica in dodal, da so vsi naši teči boljše od dveh ur in tri- vedno na velika tekmovanja ga aduta zagotovo v zlatem atleti izkui^ni tekmovalci, Id indva^set minut. Že lani po s takim dljem. Čeprav rezul- olimpijcu, metalcu kladiva so se za prvenstvo pripravlja- olimpijskih igrah sem name- tati v tej sezoni niso bili taki, Primožu Kozmosu, dobro It vsak po svojih najboljših raval končati tekmovalno ka- kot bi jih želel» pa mi je sedaj pripravljen pa na svetovno močeh. Med tistimi, ki ima^o riero, ker pa sem imel nor- steklo in na prvenstvu bom prvenstvo odhaja tudi meta- naiveč izkušenj, je tudi 4}- irio za svetovno prvenstvo že iz kroga v krog skušal napre- lec krogle Miroslav Vodo- letni maratonec Roman Kej* žar iz Železnikov, za katere- narejeno, sem slovo prestavil na letos. Če mi v Berlinu dovati ter se uvrstiti v polfi- vnik. Poleg omenjeriih bodo nale, kar bi bil ob močni v Berlinu v dresu Slovenije ga bo to najbrž zadnji nastop uspe res odličen rek, pa bom konkurenci lep uspeh/' pra* nastopali še: Boštjan Buč, na velikem tekmovanju. "V morda še premislil," pravi' vi naš najboljši šprinter, Jurij Rovan, Pia Tajnikar, Sa- Berlinu sem dvaloat nastopil Roman Kejžar. Škofieločan Matíc Osovni- bina Veit, Sonja Roman, že zelo dobro, zato je moj c3\ izboljšati svoj najboljši rezultat na velikih tekmovanjih: "Rad bi tekel najhitreje le- kar. Nina Kolarič, Marija Šestak, tos, želim pa si popraviti tudi rekord. Navadno sem šel Slovenska atíetska repre- Snežajia Rodič in Martinka zentanca ima najmočnejše- Rátej. Mladi so dobili priložnost Selektor naših plavalnih reprezentanc Roni Pikecje zadovoljen z letošnjo poletno sezono, predvsem z napredkom nekaterih mladih upov slovenskega pfavarud. vilwa Stanovnik Radovljica • Minuli konec tedna se je z odprtim državnim prvenstvom v Rado^jid kon^a letošnja poletna plavalna sezona. Spomladi je mesto selektorja prevzel Kranjčan Roni Pikec» ki smo ga prosUi za kratko oceno dosrfkov naših reprezentantův. Kako komentirate uspešnost slovenskih plavalcev na vseh letošnjih največjih tekmovanjih? štafete, zlasti šlafeto 4 x 200 vala na mladinskem evrop- metrov za detóeta, ki je v skim prvenstvu, kjer je osvo- Rimu za pet sekund izbolj- jila zlato in srebrno kolajno, šala državni rekord. Mislim, prav tako smo imeli še kar da je to Štafeta. Id bo lahko nekaj plavalcev v finalu in s uspešna tudi v Londonu Čez tem moram biti zadovoljen. tri leta na olimpijsldh igrah. Podobno je bilo na sredo- saj imajo dekleta še precej zemsldh igrah, kjer smo pri- rezerve, Mislim, da bi jim čakovali tri odličja, domov lahko uspela uvrstitev v fina- smo jih prinesli pel. Tudi le. Tudi moška štafeta 4 x dve zlati kolajni na univerzi- 100 metrov mešano ima jadi, ki sta jih osvojila Godec lepo bodočnost, saj se Robi in Isakoviceva. sta zadovolji- Žbogar razvija v odličnega li naša pričakovanja." hrbtaša." Kako oœnjujete dosežke Sa Kranjian Roni Pîkec. selektor Nekaj plavdccv jc iz sveto- re Isakovid? vnega prvenstva pnšlo tudi razočaranih? Treba je vedeti, da )e imela Sara letos za set>oj težko "Res je bilo malce grenlce- leto, ko se je morala prilaga "Zame je pomembno slovenskih plavalnih predvsem dejstvo, da smo reprezentanc/^«»iGerud reprezentanco močno pomladili. Treba se je zavedati, uvrstila v veliki iinale, Mat- ga priokusa zlasti med mlaj* jati na novo življenje. Zadnja da nekateri, ki so trenutno v jaž pa je imel nekaj minut šimi reprezentanti, saj so leta je bila vseskozi doma, ospredju, ne bodo večno tek- celo evropski rekord. Po- nekateri plavali bistveno imela je utečen ritem, ukvar- movali in da je treba skrbeti membno je tudi, da sta po slabše, kot so pričakovali in jala se je zgolj s plavanjem, za podmladek še v času, ko 26 letih spet dva naša plaval- kot so nato plavali na držav- zadnje leto pa se ji je življe- se mladi lahko uâjo na nji- ca skupaj, v isti disciplini, nem prvenstvu. Delno je nje ob študiju v Ameriki hovih izkušnjah. Če pa oc^ nastopila v velikem finalu bila vzrok za to gotovo tre* močno spremenilo. Mislim njujem rezultate na sveto- svetomega prvenstva v veli- ma ob prvem velikem tek- pa, da ni treba bití zaskrb- vnem prvenstvu, lahko re- kihbazenih. To sta zagotovo čem, da sem zek» zadovoljen dosežka, ki bosta ostala v movanju, nekateri pa so Ijen, treba ji je dati čas in tempirali formo za druga prepričan sem, da bo spet z rezultati Emila Tahiroviča zgodovini našega plavanja. tekmovanja. Tako je Tjaša dosegala rezultate, ki si jih in Matjaža MarHča. ki sta se Poleg tega moram pohvaliti Oder 2 več kot odliko odpla- žeii." Jesenice Nasvidenje kapetan, pozdravljen trener Potem ko so jeseniški hokejisti v precej spremenjeni postavi začeli priprave na novo sezono, jih to nedeljo, 16. avgusta, čaka že prva prijateljska tekma. Palice bodo prekrižali z ekipo hokejistov Iz prijateljskega Beljaka, tekma med Acro« nljem Jesenicami In VSV pa bo tudi priložnost, ko se bo od aktivne igralske kariere poslovil dolgoletni kapetan jeseniškega moštva Dejan Vari. Dejan pa ekipe Acronija ne bo za* pustil, saj se je že letos poleti odločil, da kariero nadaljuje kot pomočnik trenerja v taboru državnih prvakov. Tekmo v dvorani Podmežakla si bo mogoče ogledati brezplačno, za* čela pa se bo ob 19. uri. V. S. R&00V141CA Kubanec v moštvu blejskih odbojkarjev Pred začetkom pripravljalnega obdobja se je vodstvo naših odbojkarskih prvakov, ekipe ACH Volleyja, dokončno razšlo z dosedanjim srednjim blokerjem Davorjem Čebronom, hkrati pa so podpisali enoletno pogodbo z novim s pre jemalcem, ki prihaja s Kube. Gre za 36-letnegâ In 192 cm visokega Ramona Moya Gata. Del ekipe ACH Volleyja, ki ne nastopa v slovenski reprezentančni sestavi, se je ta teden zbral v športni dvorani v Radovljici. Ramon Moya Cato. ki je v minulih dneh prestal tudi podrobne zdravniške preglede v Ljubljani, pa se jim bo pridružil prihodnji teden. V. S. Selca Na Rovnu Selca open športno društvo Selca bo od danes do nedelje organizator tradicionalnega druženja športnikov Selca open. ki bo hkrati tudi praznik malega nogometa. Na igriščih na Rovnu bo na* mreč potekal malonogometni turnir, poleg tega pa se bodo športniki družili Še ob pikadu, namiznem nogometu, tenisu, rokometu, odbojki na mivki, hokeju na rolerjlh in ulični košarki. Poskrbljeno bo tudi za zabavo s koncertom. V. S. Bellu no Zmage Elanu, Vodižku in Sajovičevi Slovenski padalci so bili minuli konec tedna na tekmi sve« tovnega pokala vnovič Izvrstni. Moštvo Elan v postavi Roman Karun» Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec In Domen Vodišek je v Bellunu suvereno zmagalo, druga leška ekipa Fiycom, za katero skačejo Corazd Lah, Matej Bečan, Irena Avbelj, jurij Kozjek In Maja Sajovic» pa se je uvrstila tik pod stopničke. Poleg ekipnega zmagoslavja je med moški« ml slavil Domen Vodišek z imenitno serijo ničel. Slovenski uspeh sta začinili še Maja Sajoviczzmago med posamezni« cami in Irena Avbelj, ki je blia druga. Naši že danes potujejo na Slovaško, kjer jih čaka svetovno vojaško prvenstvo, naslednja tekma svetovnega pokala pa bo na sporedu zadnji vikend avgusta v avstrijskem Zeli am Seeju. Z. R. Kranj Vaterpolska reprezentanca v Carigradu Slovenska članska vaterpolska reprezentanca je po desetih dnevih priprav v Kopru v sredo odpotovala na prvo letošnjo mednarodno preizkušnjo. V Carigradu namreč ta konec tedna poteka mednarodni turnir Ispolo Memorial, na katerem poleg naših nastopajo še reprezentance Nizozemske, Francije, Slovaške, Srbije (mlada reprezentanca) in domačinov. Turčije. Po vrnitvi domov bodo naši vaterpolisti znova trenirali v Kopru, kjer bodo ostali do petka, ko se bo v Kranju začel Tristar turnir, ki bo trajal do nedelje, 23. avgusta. J. M. Bled Za tekače tudi kremna rezina člani Športno turističnega društva Olimpik z Bleda se že pripravljajo na 1. blejski mati maraton, ki bo prihodnjo soboto, 22. avgusta, potekal ob Blejskem jezeru. Ob 14. uri bo start Rlklijevega pohoda na Stražo, ob 16. url bo na blejski promenadi Zakijev tek za otroke, ob 17. uri pa bo start malega maratona na 21 kilometrov in družinskega teka na šest kilometrov. Vsi udeleženo prireditve bodo imeli brez* plačno parkiranje, vsakega pa bo čakala tudi znamenita blejska kremna rezina. Prijave že sprejemajo na spletni strani vvvAV.blejsklmarator.com, tam pa dobite tudi veČ informacij o prireditvi, ki ji bo po razglasitvi rezultatov ob 20. url sledila tudi zabava s koncertom Omarja Naberja. V. S. 8 I simon. GORENJSKI GLAS petek. 24. avgusta 2009 Kamnik Zagorelo v kamniški smodnižnici Nemalo zaskrbljenosti je včeraj dopoldne povzročil gost ob' lak črnega dima, ki seje malo pred 10. uro začel dvigati izza obzidja kamniškega KIK'a» kjer proizvajajo Črni smodnik in razstrelivo. Kot nam je uspelo izvedeti iz prvih uradnih spo* ročil, )e zagorel zapuščen obrat pirotehnike • starejša lesena lopa z odpadno plastiko in leseno embalažo. Življenja ljudi In premoženje naj ne bi bila ogrožena, saj je lopa od glavnih objektov s smodnikom oddaljena vsaj kilometer. Gasilci so ogenj hitro omejili in pogasili, policisti pa so zaradi varnosti zaprli regionalno cesto Iz Kamnika v Stranje. Ati je Šlo za požig, kriminalisti še preiskujejo. P. Policisti so regionalno cesto, ki pelje mimo smodnišnice, zaradi varnosti za nekaj časa zaprli za ves promet NESREČE jESENICE Kol^ar padel na pločnik V sredo zvečer se je na Cesti Cif ila Tavčarja na jesen icah zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil Si-letn) domačin. Okoli 1945 se je s kolesom peljal po omenjeni cesti, V bližini večstanovanjske hiše je iz neznanega razloga padel na pločnik in obležal hudo ranjen. Reševalci so ga odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer je ostal na zdravlienju. S. i. KRIMINAL ZiRi » Odpira svojo trgovino? Neznani storilec je v noči na toreSc vlomil v poslovni prostor na Trgu svobode v Žireh. Natančno je pregledal notranjost, nazadnje pa je "izbral" večje Število mobitelov, spominskih kartic, USB seca) budno opazovalo več odpravil jest v kranjsko mest- ni prepoznavi storilca po- ti kanjonu Kokre. Stekel sem policistov, kar se zgodi le mano jedro. "To lahko potrdi drobno opisala. "Nič se ne za njo> in ko sem se ji pribii- lokrat Kot smo neuradno iz-tudi prodajalec, ki še vedno bojim. Denarja pa mu ni- žal na nekaj metrov» je,sple- vedeli, naj bi avstrijski organi o b % dela v Pinkiju," je dejal. sem jaz izročila, ampak so- zala na vrt neke hiše. Med Bečkanoviča povezovali z Na prostoi za priče je sto- delavka Ismlja Ramadani," plezanjem se je oseba z ob- neko ugrabitvijo v Avstriji, to pila Hddyera Mustafa, ena je odgovorila. rszom obrnila proti meni in pa naj bi bil tudi pogbvitni od obeh prodajalk, ki sta ti- Sledilo je zaslišanje polid- tedaj sem prepoznal Ěečka- razlog za policijsko varova- stega večexa delali v kiosku s sta Tomaža Horvata, ki se je novica. Rekel sem mu. naj nje kranjskega sodišča. Kontrolni test varnostne razdalje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je na gorenjski avtocesti postavila samokontrolni test za zadostno varnostno razdaljo pri nas. Simon Šubic m postavitve tovrstne sig- ....................................... nalizadje so predvidene tri Kranj • Med vožnjo po go- obcestne table: prva tabJa se renjski avtocesti iz Podtabo- postavi na razdaljo 500 mera proti Kranfu ste pred nad« trov pred začetkom testa, vozom Strahinj verjetno že druga na začetek testa in opazili velika znaka "var- tretja nakonec testa na raz-nostna razdalja" in bele dalji 65 metrov (oz. 50 me-oznake na cestišču. Gre za t trov na hitri cesti) od druge tabie," je pojasnil Marjan Koicr iz službe za komuni- Í. samokontrolni test za zadostno varnostno raz^ljo, so nam pojasnili na Družbi ciranje. Mesto postavitve za avtoceste Republike Slo- si^alizacije je izbrano na venije. Takšen sistem je že "iztegnjeni" trasi, kjer ni postavljen tudi na vzhodni mariborski avtocestni obvoz- druge signalizacije, pomembno pa je tudi, da od- nid, v kratkem pa bo tudi na seki z novo samokontrolo Samokontrolni test varnostne razdalje je na gorenjski avtocesti šUjerski. doienjski in pri- nî5?o zelo prometno obre- postavljen pred nadvozom Strahini v smeri proti Kranju. morski avtocesti. "Dars je po naročilu pro- men) em. Premajhna varnostna raz- na zadek" prednje vozilo lih severnih sosedih na pri- metnega ministrstva pri- dalja je eden najbolj pogo- spraviti s prehite valne ga na er opravljajo meritve var pravil več možnih lokacij stih vzrokov za prometne vozni »pas. Med temi zadnji- nostnih razdalj, kaznovanje na avtocestnem omrežju v nesreče na avtocestah in hi- mi je ^ede na statistiko naj- pa je odvisno od odstotka Sloveniji, ena od teh je tudi trih cestah. "Velika večina več mladih voznikov," pojas- dejanske razdalje, glede na na gorenjskem avtocest- voznikov vozi preblizu zara- njuje Koler. predpisano minimalno var nem kraku. Signalizacija za di nepoznavanja dolžine za- Zakon o varnosti v cest- nostno razdaljo, ter od hi- •pravilo dveh sekund' ima ustavitvene poti. kj jo njiho- nem prometu v 29. členu tiosti. Kaznovanje doseže namen, da voznike spomni vo vozilo pri zaviranju glede predpisuje varnostno razna ustrezno varnostno raz- na hitrost in stanje vozišča daljo, ki jo voznik prevozi v tudi štiristo evrov, pripis kaznovalnih točk in od- daljoinda jimsamokontro- opravi, velik del pa skuša z dveh sekundah. Globa za vzem vozniškega dovolje-la 'zleze pod kožo'. V okvi- agresivnim 'prilepljenjem kršitev je 125 evrov. Pri na- nja do treh mesecev. Gorenjski Glas WW^GO R HN TS K IG lAS.Sl 1 » i I J 10 GG + petek, 14. avgusta 2009 Aktualno Mnenja "Podjetje je zelo izčrpano zaradi zoženega obsega poslovanja v zadnjih mesedh pred stečajem» zato je odprtih sorazmerno zelo malo terjatev," pravi Dušan Taljat, stečajni upravitelj LTH v stečaju, in še: "Pri pregledu poslov prihaja do atemeljenih sumov, da so nekatere terjatve, Id so se poplačevale iz prodaje nepremičnin, sporne. Terjatve so se zapirale celo tako, da niso prišle do upnika, ampak do upnikovega upnika." I Poto- Conxà David Švarc, nekdanji glavni sindikalist v podjetju: "Z dokumenti sem pred časom obiskal kriminaliste, ki pa se jih niso želeli dotakniti. Čudnih poslov in neplačanih ilelavcev je preveč, da bi lahko mižali na obe očesi. Nekdanji finančnik Pegam je februarja pravil, da bo osebno bankrotiral, aprila pa je z nasmehom odšel. Zdaj vemo, zakaj." 1 fom cgr^zd Kav^^ "Prodaje LTH-jevih nepremičnin v tujini so zares čudne. Menim» da gre za kriminalne posle, ki so zreli za zapor, vpletena pa sta P^m in Kovintrade," pravi Iztok Hofanjec, zadnji predsednik nadzom^ sveta LTH pred stečajem, ki pa se mu prodaja blagovne znamke nekdanjemu predsedniku uprave LTH Milošu Kodretu ne zdi spoma. 1 pom: cor»d uv«^ Nečedni LTH Stečajni upravitelj LTH Dušan Taljat odkriva dokumente s čudnimi posli, ki jih je v zadnjih mesecih sklepalo nekdanje vodstvo. Ali bo z izpodbijanjem poslov v zadnjih mesecih lahko zbral dovolj stečajne mase za poplačilo delavcev, še ne ve. BořrjAN Bogataj Kot kaže, se nezaupljivost delavcev m sindikalistov (v vei • ji meri je temu botrovalo neiz* plaáio plač) v primem piejŠ- njih vodstev podjela izk^uje za pravilno, saj postopki odkrivanja pofslov, M sn hili v ÎTH sklenjeni v kratkem obdûbju pred sieûjem, kažejo, da so bili vsaj neobičajni, morda celo nezakoniti ^ ' Posle, ki jih )e sklepalo vodstvo v loutkem obdobju pred zaietkom stečaja, lahko razdelimo v dve skupini* gre c^i&jna izpodbijanja, ki so prisotna pri vsakem stečaju na eni stiani {gre za primere poravnavanja obveznosti upnikom iz redne proizvodnje, z zapiranjem dolgov s prodajo Ěáa^ ali ^^ ^^ ^^ delavcev Loške tovarne hladilnikov (LTH) je danes prijavljenih na Zavodu RS terjatev)» na dru© strani pa so " zaposlovanje. Prve letošnje dohodke so prejeli v minulih dneh, nekdanji vodilni pa so, bolj neobičajni posli ko se ^^ ^^ potopom opravili tudi nekaj nečednih poslov. 1 fmo: ccoid iíjvííí dolžnik izredno DOtrudi in. na primer, prodaja tudi nepremič- izvedla tik pred njegovim od- membna in kritična je zanj je Se skoraj trideset zakijučeva- nine v tujini," pravi Diišan Tal- hodom. prt>daja nepremičnin v tujini, lo nedokončana naročiU za ane kupce. Tovrstnih del ne bo več. jat, stečajni upra>dtslj Loške to- "Pri prevedu posbv prihaja za katero ndcdanji predsednik ygp^ç hladilnikov (LTH) v ^ utemeljenih sumov, da so nadzornega sveta krivi Pega- nekatere terjatsç, ki so se po- ma in meni. da gre za krimi- V zadnjih tednih najdenj plačevale iz prodaje nepremič- nalno dejanje, dokumenti kažejo, da je vod- spome. Gre za vsaj neobi- stvo LTH nekatere dolgove ^ ^^ Dolg bo znan oktobra nekaterim upnikom poravna- dnigje. Teiiatve LTH so se za- Polnjenje stečajne mase bo dolgotrajno "Podjetje je zelo izčrpano za- valo na neobičajen način, dru- P^® ^^^ ^ ^^ P*^^ ^ deJavd, ki letošnjih radi zoženega obse^ poslova- ^ upniki so bili oškodovaiu. ^^ upnika, ampak doi4>niko- plačniso videli, lahko iz ste&j- nja v zadnjih mesedh pred ste- "Vse premoženje bomo sku- ^^ upnika. To je čudno in se ne mase poplačani, Taljat da- čajem, zato je odprtih soiaz« šali pridobiti nazaj v stečajno ^ takimi posL do sedaj še ni- nes ae ve: Terjatve delavcev so memo zelo malo terjatev. Ti- maso 2 izpodbojnimi pravni- sem srečal," dodaja Taljat in prednostne, en^o je tudi ster- sto, kar bi lahko pospešilo zbi- mi dejanji, saj je ta lastnina potrdi spomostposlovznepre- jatvamidržave. Vsi tibodopo- ranje stečaj ne mase, vendar in- trenutno še v rokah in lasti iničninami v tujini. Do tega plačani enako." Njegova solvenčni zakon dopušča le kupcev," pojasnjuje Taljat Iz- ^^ànz je Dušan Taljat ugotovil bistvena naloga bo razvelja\i- majhen obseg tovrstnih potok Hohnjec, zadnji predsed- prodajotrehnepremičninvtu- tev poslov, ki so bili sklenjeni v slov, so prodaje zalog, v katerih nik nadzornega sveta LTH ^^ za več sto tisoč e>Tov zadnjih mesedh. "Dvomim, so finabii proizvodi, poŠkodo- pred uvedbo stečaja (še vedno vredne posle, kohko so v rcsm- da bodo upniki premoženje vano in salonsko blago. Cene sodeluje z Milošem Kodre- ^ vredni in kdo stoji za njimi, prostovoljno vrnili, zato bomo so znane in s cenitvijo ter protom, zadnjim predsednikom slednji ne ždi ugibati ali raz- najbrž morali s sodnimi po- dajo na dražbi ne bomo uprave), je do stečajnega ri^ših informacijah stopid doseči povečanje stečaj- ničesar dose^" pove Taljat upnvitelja zelo kritičen. Ta naj bi Primož P^m, nekda- ne mase. Preizkus terjatev da- "Za poplačilo terjatev delavcev Ijat ne pozna ne podjetja ne finanàiik LTH, prek navi- nes še ni v razi, ko bi lahko bi stečajni upravitelj moral na* dejavnosti, zato ne vem, dežnih dolgov (listine naj bi ugotavljali njeno višino in brati od tri do štiri milijone ev- se lahko ukvaiia s tem po- bile marca narejene za dve leti možnost poplačila prednost- rov. Tega niti ne pričakujem, sîom," pravi Hohnjec Sporna prodaja nepremičnin nazaj) prodal stanovanje v Puli nih in navadnih terjatev," pravi vendarbi lahko pridobil večsto ter poslovne prostore v Zagre- Taljat Do seda; se je prijavilo tisoč evrov nazaj, morda vsaj polovico denarja," je razočaran sindilalist Švarc. bu (Buzin) in Beo^du. Za stečajnega upravitelja in sindikalista pa je spoma tudi prek tristo upnikov, del jih že preizkiašaj o, obveznosti pa bodo znane v začetku oktobra. Vrednost nepremičnin Švarc, ndcdanji ^avni prodaja blagovne znamke Še pred potekom t^ roka LTH naj bi znašala 21 mili- LTH. ki je bi]a izvedena tik stečajni upravitelj prepričuje ionov evrov. konec maja pa je sindikalist v podjetju, pravi da odkrivajo vse več dokumentov, pred uvedbo stečaja. Za proda- ki dokazujejo nečedne j: Primoža Pemma, v nekaj jo blagovne znamke Kodreto- sodišče, naj pospeši prodajo ftinkdonalne celote tovarne. podjetje bankam NLB dolgovalo M,! milijona evrov in pri- vemu podjetju Agovit je Hoh- Iskanje kandidatov za odkup Hypu sedem milijonov evrov. meiih tudi adnj^ predsed- njec vedel, vendar se mu ne cclote v prvem poskusu ni bU Slednja terjatev naj bi Vila nika uorave Miloša Kodreta. Z dokumenti sem že prec om obiskal kriminaliste, k e iih niso želdi dotakniti. : zdispoma: "Blagovnaznamka uspešen. "Pred kratkim smo spoma, saj je Hypo Ênandral LTH je bila s pobotom petsto objavili tudi razpis za najem nakup nove proizvodne linije, tisoč evrov prodana, čeprav je prostorov, vendar trenutno kasneje pa zaradi neplačevanja danes vredna manj kot nič. Če pravega zanimanja ni. To seve- obrckov vknjižl hipoteko na bomo po sodnih počitnicah bi bilo dn4gače, bi že prej v tu- da ne pomeni, da pri deljeni nepremičnine. Približno 2,5 ovadbe, če jih ne bo podal ste- jini prodajali sidnjezznamko prodaji tega nebi mogli ures- milijona evrov naj bi bilo pod čajník, podali v sindikatu," i vi Švarc. VeČ kot čudno se 1 zdi tudi poplačilo dobavit Kovintrade (162 tisoč evrov] LTH in bi imeli na ti^ nekda- ničiti," pojasnjuje Dušan Ta- je^e dolžno davkariji, več kot nje Jugoslavije \«Čkotleodsto- Ijat. Hohnjec trdi, da na po< tri milijone delavcem, Agositu ten tržni ddež." Za prodajo ali nudbo za najem LTH»jevih Miioša Kodreta pa i,8 milijona prenos blagovne znamke ste^ prostorov stečajni upiavitelj ni evrov. Če bi lupoteki Hypa izvedeno le teden pred čajni upravitelj zahtwa preklic, niti odgovoril. Danes v podjet* lahko upravičerx» oporekali bi odstopom Pegama daja nepremičnin v za Hohnjeca pa je to le neum- ju LTH v stečaju dela dvanajst bilo premoženja dovolj tudi za no tratenje časa. Bolj po- delavcev, od 15, do 31. julija iih poplačilo delavcev. GG + petek, 14. avgusta 2009 11 Reportaža Turisti zeleno Večina tistih, ki v teh dneh dopustujejo na Gorenjskem, k nam prihaja zaradi bujne zelene narave in umirjenega ritma življenja. Marjana Ahačič "Vse jc zeleno, nikjer nobene'gneče," je navdušena Monica Lopez iz S evil je. "Sprehodi po gozdu, nabira-nje gob> mirdodajata zakonca Guaerra iz Trsta. "Prijazni ljudje in dobra hrana," dodajata Bianchijeva iz Ge* nove. "Prijetna klima, udoben hotel tisoč možnosti za izJete," odgovore na vprašanje o tem, zakaj so se odločili, da dopust preživijo na Gorenjskem, strne Peter Kuko- vič iz Slovenskih Konjic. rs Na pol poti do Monte Caria Turistični delavci na Bledu in v Kranjski Gori pravijo, da so 2 j\ilijskim obiskom turi* stov kar zadovoljni. "Morda Turisti, ki v teh dneh prihajajo na Gorenjsko, so navdušeni predvsem nad mirom in je nekaj manj gostov iz bolj neokrnjeno naravo/Perô co»«dkaví.í oddaljenih krajev; Nemd in Angleži so že lani prišli v Osupljivo zeleno leni gozdovi, Id jih tam, kjer celih 35 let! V Kranjsko Goro manjšem številu kot leto po- in mirno živim jaz, ni, se mi zdijo Ču- sta prvič prišla pred 42 leti. prej, a so jih nadomestili doviti. Pa kraji, kakršna sta Pravita, da si je kar težko gostje iz bližnjih italijanskih "Kal ^ vem, če bi prišla v g^ofja Loka ali Ljul> predstavljati, kaj vse se je v pokrajin ter Slovenci. Teh je Slovenijo, če ne bi tu imela umirjeno in prijetno! tem času spremenilo. Pa z bilo na primer v nažem dru- prijateljice Tatjane," z na- Morda - a le po mojih izkuš- veseljem spremljata tudi tinskem hotelu Savica še smehom pripoveduje Moni- njah - nediličisto,kar jeza- spremembe, povesta ugUje- lani le pet odstotkov, letos pa ^ Lupcz RaU, učiteljica pisano v vodičih, namreč, da na gosta iz Trsta, ki imata se je številka povzpela že na nemškega jezika iz španske sq ljudje zelo prijazni. Turi- Kranjsko Goro za svoj drugi petindvajset;' je povedaia Sevilje, ki je za štirinajst dni stična vodička v Kropi in re- dom. Prihajata namreč kar AJenka Bešter, vodja odno- pnSia na obisk v Radovljico. sov z javnostjo pri Sava hote- "Ko sem se odločala za pri- lih Bled. Med njimi je tudi hod, sem na eni od naših tu- Peter Kukovič z družino iz nstičnih agendj povprašala dar na parkirišči v Ljubljani že nista bila! Slovenskih Konjic. "S partnerko sva redna obiskovalca za molnosti orgauiûranega potovanja. Čeprav so mi z Desetletja počitnic v Kranjski Gori štirikrat na leto; pred osem-najstimi leti sta prav v hotelu Lek preživela tudi desetdnevno osamosvojitveno vojno. V Kranjski Gori sta tako z domačini kot z nekaterimi dru- Gorenjske že zadnjih deset rahlim začudenjem nad Mir in zdenje je tisto, kar gimi gosti, ki prav tako že de- let. Ponavadi sva se odpravila mojo idejo zagotovili, da je zakonca Caterino in Silvana setletja prihajajo tja. sklenila v Bohinj, pred kratkim pa za destinadjo Slovenija še Bianchi iz Genove že ena- številna prijateljstva. "Sem sva od prijateljev izvedela za "veliiikoooo" prostora, se ni- indvajsetlet^^eče na Gorenj- sva povabila tudi moževe so- udoben in prijeten družinski sem ustrašila. Na pot sem se sko. Najprej sta prihajala v rodnike s Sidlije. Zanimivo. hotel Savica na Bledu. In ker na koncu odpravila v lastni Bohinj, zdaj pa že zelo dolgo da so bili nad Kranjsko Goro je najina Alja stara šele tri r^ji seveda mi ni žai. Pa v hotel Kompas v Kranjski najbolj navdušeni prav mla- leta in pol, smo se odpravili tudi Špand Slovenijo očitno Gori. Sprehodi, obiski bliž- di, to naju zelo veseli. Zave- sem. Navdušeni smo. tu je kar dobro poznajo, saj sem njih krajev, mir in počitek je dava se. da večina Italijanov vse, kar potrebujemo. Se vre- dva srečala celo pri kod v Kr« tisto, kar ju vsako leto vleče k sem prihaja zaradi igralnice, me, ki nas je zaradi slabe na- nid," pravi in skupaj s prija- nam, "Kranjska Gora se je v naju pa najbolj privlatijo povedi maJo skrbelo, se kar teljico plane v smeh, ko dvajsetih letih seveda zelo sprehodi v Krnico in Tamar, drži, tako da smo se lahko (spet) poskusi izgovoriti za- spremenila, v mnogih ozirih pa čudovite rože in gozdovi, kopali in obiskali Vintgar, pleteno ime čudovite alpske na bolje, seveda, čeprav bi si pa gobe, seveda ...," In prav danes se odpravljamo proti doline. "Veliko potujem, pri- zdaj make egoistično želela zares se ne moreta spomniti, slapu Savica, jutri pa bomo jatelje imam vsepovsod in nekaj nekdanjega miru in da bi ju v vseh teh letih tu kaj čolnarill, morda jo bomo tako rekoč povsod po Evropi manj apartmajev v kraju," motilo, še pravita. Če bi ju, bi mahnili na kolesanki izlet " lahko razumem vsaj kakšno pravita. Navdušena pa sta se pač ne vračala znova in Pravi, da mu je Bled z oko- besedo jezika, ki ga govorijo nad odnosom hotelskega znova. Jadran Kostič, vodja Uco všeč; če bi že moral kaj domačini. Razen v Slovcni- osebja. "Kot prijatelji smo že, strežbe v hotelu Lek, jc pono- pokritizirati, je to make slab- ji," pravi. "Vrba, Tržič, Vršič vedno nas posebej toplo sen na goste, kot sta zakonca še razvita infrastruktura. ...," med smehom našteva "Ampak za vse nikoli ni do- gostiteljica. "Neizgovorljivo." sprejmejo," pravita. Kako Guaerra. Kar nekaj podo- tudi ne. dodaja Rada Railič, bnih že desetletja prihaja k volj denarja, in če bi bil dovek se vda učiteljica tujih jezikov, vodja strežbe v hotelu Kom siten, bi bil najbrž kar doma, Pravi, da ji je v Sloveniji pas. "Takšnih gostov si pač njim. "Cenijo oseben pristop ljudi, ki skrbijo zanje, pa seveda mir, počitek n naravo. ker mu nikjer ne bi bilo všeč- povsod všeč; ogledala si je vsak lahko samo želi: umirje-Ko smo sc odpravljali sem, so Prekmuije pa Dolenjsko in nih, prijetnih, elegantnih. Mi pa poskrbimo, da se tu se prijatelji ponorčevali, naj seveda Ljubljano, a najbolj Vsako leto sproti se veselimo počutijo sprejete in dobro- za v mondeni Bled nikar ne navdušena je prav nad Go- njunega prihoda." došle. Kako tudi ne - večma jemljem kratkih hlač s seboj, renjsko. "Če bi me prijatelj S posebno pozornostjo zaposlenih v hotelu je tu že ker nikjer ne bo prJožnosti, doma vprašali, v kateri del svoja gosta iz Italije pričakajo več kol deset let in z gosti, ki da bi jih nosil... Ampak do Slovenije naj se odpravijo, bi tudi v hotelu Lek. Kako tudi prihajajo že tako dolgo, smo Monte Caria Bledu k sred še prav gotovo priporočila Go- ne, ko pa Maria in Franco razvili prav poseb^ odnos." Monika Lopez RaU, Sevilla: "Přišla sem, da obiščem prijateljico, in naâla čudovito zeleno in mimo deželo. V štirinajstih dneh sem obiskala številne kiaje v Sloveniji, a mi je od vse^ najbolj všeč prav Gorenjska s svojimi mt^očnimi hribi in zeleno naravo." Caterina in Silvano Bianchi, Genova: "Kranjska Gora se je v dvajsetih letih seveda zelo spremenila, v mnog^ ozirih na bolje, seveda, čeprav bi si zdaj maJce egoistično želela nekaj nekdanjega miru in manj apartmajev v kraju." Maria in Franco Guaena, Trst: "Počitek, sprehodi v čudovite doline in občutek miru je tisto, kar naju že več kot štirideset let vleče v Kranjsko Goro. Pa prijazni ljudje • domačini in turisti • s katerimi sva sklenila številna prijateljstva." Družina Kukovič. Slovenske Konjice: "Ko smo se odpravljali sem, so se prijatelji ponorčevali, naj za v mondeni Bled nikar ne jemljem kratkih hlač s seboj» ker nikjer ne bo priložnosti, da bi sreči malo manjka..." renjsko: hribi in čixioviti ze- Guaem k njim prihajata že še dodaja. ika 12 GG + petek, 14. avgusta 2009 Zanimivost lan oblak \e pri 16 letnih že odličen vratar./Fote corud m^c "Lani poleti sem bil v Empoiiju v Italiji, letos v Fulfaamu v Angliji. Razlika glede pogojev je velika in gotovo si nekoč želim igrati v tujini. Za zdaj pa sem zadovoljen pri Olimpijt, želim si čim več braniti«" Junak golu Olimpije Letošnje državno nogometno prvenstvo se je prejšnji mesec šele dobro začelo^ za vedno pa se ga bo zapomnil 16-letni Škofjeločan jan Oblalc, ki je bil junak 2. kroga 1. SNL, odlično pa je branil tudi na derbiju med Mariborom in Olimpijo. Vilma Stanovnik bilo tieba največkrat odgo "Za različne ekipe bra- Bil si tudi že na dveh preiz valjati na vprašanja novinar- nlm že od začetka, s član* kušniah v tujini. Kakšni iz Jan Obiak je letos ianuaria jev. Gotovo sem imel deset sko ekipo pa sem kot tretji kušnji sta za teboj? dopobiil 16 let Do prejšnje« inteivjujev. To je bilo zame vratar začel trenirati letos "Lani poleti sem bil v Em ga tedna je bil zgolj eden najbolj nenavadno, saj če- pozimi. Na prvi tekmi v 2. poliju v Italiji, letos v Fulha upov slovenskega nogóme« prav igram nogomet že de- ligi sem s člani igral maja mu v Angliji. Razlika glede ta, Id je s svojimi obramba- set let, do talaat nisem imel proti Muri. Na začetku lemi navdušil nogometne še nobenega. Sedaj sem se tošnje sezone je bilo reče- strokovnjake, za navijače pa že malo privadil." je bil skorajda anonimne ž. no, da naj bi bil tretji vratar, pogojev je velika in gotovo si nekoč želim igrad v tujini Za zdaj pa sem zadovoljen nato pa sem bil postavljen pri Olimpiji, želim si čim Ko pa je v 2. laogu prvič v Se še spomniš, kako te bilo za drugega. ?o slabši igri več braniti/' karieri kot prvi vratar Olim- na prvih treningih? na prvi tekmi, ko smo izgu* pije branil na prvenstveni ''Ati Matjaž je treniral no- bili proti Interblocku, pa Si Igral tudi že za reprezen- tekmi v prvi ligi, je z odlični- gomet pri íxjčanu, bil je vra« sem prvič dobil priložnost tanco? mi obrambami poskrbel za tar in še sedaj igra pri vetera- in v drugem krogu branil prvo prvenstveno zmago nih.Tako je tudi mene peljal proti Hitu Gorici," Olimpije. Po derbiju v Novi na igrišče v PuStaJ in že takoj " Igral sem za reprezentanco do i6 let proti Italiji, konec avgusta me čakata dve Gorici je bil izbran za naj- sem se postavil v gol. Kasne- Že na pfvi tekmi v pni ligi prijateljski tekmi v Črni gori, boljšega igralca kroga. )an, ki je visok 187 centimetrov je sem kakšno tekmo tudi igral. toda vedno sem želel biti pa si postal najboljši igra- oktobra me s selekdjo do 17 lec. ECako si doživel to tek> let čakajo kvalifilcadje za ev- in tehta 80 kilogramov, je vratar. Dve leti sem bil pri mol ropsko prvenstvo. " bil tudi eden junakov sobot- Ločanu, nato pa me je opazil nega srečanja v Mariboru, trener vratarjev Zoran Mato-Po tekmi sva se pogovarjala vič iz Olimpije in me povabil pri njem doma, v Franko- v Ljubljano. Čeprav se je petkrat tedensko začela vožnja proti Ljubljani» sta me starša vem naselju v škofii Loki. "Vsa ekipa je dobro igrala in tudi meni je uspelo nekaj dobrih obramb. Zmagali smo in to mi je največ pomenilo/' Imaš ob nogometu čas še za kaj dnigega? "Rad imam tudi dnige športe» vendar tr resno treniranje nikoli ni bilo časa. Kon- Zadnji dnevi so bili zate go- podpirala, bi! sem vedno bolj V moštvu si najmlajši. čal sem prvi letnik srednje tovo naporni. Je bilo že veli- navdušen in sem vztrajal." ko intervjujev? "Najhuje je bilo prve dni Kdaj si prvič nastopil za po tekmi v Novi Gorid, ko je moštvo Olimpije? Kako se počutiš? strojne šole v Škofii Loki, Jder "Zelo dobro, čisto enako- imajo za športnike veliko razumevanja. Prosti čas pa rad pravno. Kot bi bili enako stari." preživljam z dekletom." Uroš Feldin /Poto.corvdKav&c Na pot svojih sanj Uroj Feldin iz Naklegd se bo jutri podal na pot Slovenske planinske transverzale. Nič posebn^a, če se ne bi odločil, da jo bo opravil v enem kosu in pretekel, kar pomeni, da jo mora premagati v štirinajstih dneh. Doslej je to uspelo itirim. Maja Ri-irroncfi.i Zakaj ste se odloČil, da bo- Verjetno pa va^ ne fene ste Slovensko planinsko samo to? Slovenska planinska transverzalo pretekli? velik rekord je sedaj že izboîjèan. Lani sem tržiških deset vrhov pretdcel v 21 urah, letos transverzala je dolga osem- "Že od leta 1983, ko sta jo venske planinske transver« sem po njih vodil prijatelje sto kilometrov. Začne se v uspešno v enem kosu pre- zale, Zaključil sem in nam jih je prav tako uspe- Mariboru, konča v Ankara- magala moja prijatelja Dov- rikrat, zaključujem peto, kar lo premagati v enem dnevu. pomeni, da bo polna že peta Bil sem na Koroških 24 ur, nu. vmes pa preči Pohorje, jak in Kauáč, sanjam, da bi pomeni, da bc Kamniške Alpe, Karavanke, jo v enem zamahu premagal knjižica. Po njej me žene Julijske Alpe, več predgorij tudi sam. Najprej sera jo na- predvsem to, ker ie lepo spe- pretekel sem Pohorje in se nadaljuje po vročem meraval prehoditi, ker pa vseh slovenski!* Primorju do obale. Med pla- semv zadnjih letih tudi sam rah. narava je izjenmo nind je zelo priljubljena, po njej rad hodi tudi Uroš Fel- športno zelo aktiven, predvsem v ultramaratonih in seveda zame to tudi Kje pričakujete, da vam bo na poti najtežje? "Izdelal sem si natančen din iz Naklega. Zaključuje jo gorsidh teidh, pa je moj na- dan že petič. Tokrat pa se je odlo- črt to izjemno naporno pot tefi okrog šestdeset čil, da jo bo premagal v preteči, torej jo premagati v Izziv ie torei tudi enem kosu in da jo bo prete- vsaj štirinajstih dneh. Sem v ni, čeprav vem, da nisem kel, kar pomeni, da ima za to letih, ko mislim, da jo še lah- konkiuenčen štirim, ki jim časa vsega štirinajst dni. Do- ko pretečem." slej je to uspelo štirim: Francu Kaučiču - Kavld in Marku Prehodili, pretekli boste kar Dovjaku leta 19S3 v enajstih osemsto kilometrov? dneh, s tem da sta en dan ziv: ali sem sposoben štiri- terminski plan za vseh Štirinajst dni Na dan bom hodil od deset do dvanajst iir, markirano pa je še približno enkrat več- Od Maribora do Ankarana je pot uradno marid-rana za dobrih 236 ur. Upam. da bom jaz zanjo potreboval okrog 140 ur. Načr- podvig že uspeL To S' si vrhunski maratone se jim bom skušal vsa menske fronte, dvakrat Ra- hče natančno izmeril, pred- dovanu Skubicu - Hilariju vsem nc viáinskc razlike. S Koliko kilometrov ste do- jem. Pričakujem, da mi bo "Če mi uspe, bo to zame veliko osebno počivala zaradi prehoda vre- nin^ transverzale ni še ni- žadovoljstvo. To so moje sanje 25 let in upam, da jih sedaj uresničim. Kondicijsko naj bi bil torej dobro pripravljen, ker pa bo to velik logistični m finančni zalogaj, sem vesel» da je Hranilnica LON iz Kranja glavni pokrovitelj mojega projdcta/ _ približati. Moj namen je po- tujem, da bom dlj dosege! v "Zanimivo je, da naše pla^ leg uspešno premagane poti petek, 28, avgusta, proti ve- ni eno propagiranje čeru, seveda če bo vse v redu z vremenom in mojim zdrav- (leta 1995 in 1997) in kot če- seboj bom imel GPS, tako da trtemu Milanu Župancu leta upam, da bom izmeril na- slej naenkrat že pretekli? "Pred dvema letoma sem najtežje od Ajdovščine proti monu, predvsem zaradi vro- 2002. Bo kot peti zapisan tančno dolžino poti in tudi dosegel rekord na progi, na dne, ki je nimam preveč rad Uroš Feidin? Letos je dopol- višinsko razliko, ki je c^om- kateri poteka maraton štirih Poleg tega upam, da me ne nil petdeset let in kot pravi, na. Šele potem se bo videlo, občin. V dvajsetih urah in bo vvisokogorju ujela kakšna bo ta preizkus zanj darilo sa- kako velik izziv in kakšen pol sem naredil 105 km, strela. Prav nevihte v visoko- memu sebi za Abrahama. napor predsta\dja ta pot" 15.300 višinsldh metrov. Ta gorju me najbolj skrbijo.' CG + petek, 14. avgusta 2009 13 Zanimivost Stevensovi iz Pirnič Nena Vrhovec Stevens in Andrew Stevens sta znana baletna plesalca, balet pleše tudi njun mlajši sin Martin Adam, starejši sin Peter )ohn pa je uspešen plavalec. V svoji kategoriji je postal štirikratni državni prvak. víafa Bertoncilj cev, na podružnid v Naklem Operi, znanja slovenščine Veliko Britanijo. Ima na- --pa 50. Poleg tega Nèna pleše nisem potreboval. Tudi z m reč dvojno državljanstvo, Stevensovi so znana druži- v ljubljanski Operi in baletu, Neno sva se sporazumevaJa tako kot njegov mlajši brat na. v prvi vrsti po baletu, na Andy vodi baletni oddelek v angleščini. Potem sem se Martin^ Adam. Kot plavalec Gorenjskem predvsem po na Glasbeni šoH Jesenice, odloál, da bi rad postal uč- veliko obeta. Na letošnje Baletni šoli Stevens. Za- Kot tujec v Sloveniji se je na telj baleta, in brez slovenSč» državnem prvenstvu je v dnjih dvanajst let živijo v naše življenje hitro privadil, ne to ni šlo. Eno leto sem svoji kategoriji osvojO štiri Spodnjih Pimičah v občini Za državljanstvo ni zaprosil, obiskoval tečaj. Bilo je kar zlate in pet srebrnih medalj, Medvode. Lokadjo je izbral tako da ima samo angleške- težko. Sedaj razumem vse, na 50 m prsno je za vsega' Andrew, siccr Anglež iz me- ga, je pa Slovenija postala tudi povedati znam veliko, dve stotinki grešil državni sta Hastings, ki ga je v Slo- njegov prvi dom. "Z družino le včasih ne najdem pravega rekord. "Treninge imam venijo pripeljal balet in tukaj se še vračamo v moj domači izraza. Doma se z otrokoma vsak dan, razen v nedelje, je spozna! tudi svojo seda- kraj, vendar ne poleti, več« pogovarjam v angleščini, Moji najboljši disciplini s^ njo ženo, takrat še Neno Vr- inoma za božič ali pa jeserû, Nena pa v slovenščini. Ko prsno in hrbtno," pravi Pet- spomladi, Hastings leži tik smo vsi skupaj, govorimo er John. Desetletni Stevens jr., Martin Adam, je v 2. raz- hovec. "To je dolga zgodba. Nekaj ob morju, vendar se kopati angleško," še pojasni. sem plesal v Renetkah, tam ne da. Voda zgleda Imata dva otroka, oba z redu postal plezalec in treni- nato pa me je pot vodila v umazana. Ko sem prvič vi- dvojnim imenom. Njun prvi ra pri ŠD Vertikala, poskusil sin Peter John je star 14 let. se je tudi v plavanju, a po- Ni se odločil za balet, je pa tem ni vztrajal, v 3. razredu Slovenijo, saj je v SNC Ope- del Sredozemsko morje, ri in baletu Ljubljana eaa sem bil čisto šokiran. Nisem plcsdlka poUebovdld plesdl- bil vajen gledati tako lepega uspe^n plavalec kranjskega pa je tačel plesati balet in se ca. No, to je bila moja seda- 'morja," je povedal Andrew Triglava. Plavanje obiskuje predstavil v kar nekaj prednja žena. Bilo je leta 1989," in dodal, da mu je življenje v od Četrtega leta starosti. stavah. Naslednja vloga ga se v smehu spominja An- Sloveniji zelo všeč: "Vse je "Nisva razočarana, ker ne čaka v Hrestaču, vendar se drew. Združil ju je torej ba- boljše kot v Angliji. Ko gre- nadaljuje družinske tradici» še ni odločil, ali bo z bale- let, ljubezen obeh že od otro- mo tja na obisk in ko se vra- je in ni plesalec baleta, ki pa tom sploh nadaljeval. "Za štva. Občasno skupaj na čamo v Slovenijo, na letalu ga sicer rad pogleda. Podpi- baiet sem se odločil povsem odru zapleSeta še danes, na- vedno rečem, da grem do- rava tudi njegovo plavalno sam, vedno bolj pa ugotav- zadnje sta se predstavila v mov. Vsi, ki pridejo k nam kariero. Prideva na tekme," Ijarn, da ni tako lahko biti Pepeiki, predstavi njune Ba- iz Anglije na obisk, so nav- je povedala Nena, Andrew baletnik. Bolje se počutim v letne šole Stevens, Id bo pri- dušeni." Več težav pa je pa je dodal: "Zavedam se, da steni," obrazloži Martin hodnje leto praznovala deset imel s slovenščino. Učiti se let delovanja, šolo vodita, v jo je začel šele po približno je v plavanju zelo uspešen. S takšnimi časi bi bii tudi v Adam. Nena za konec pravi, da je zelo adrenalinski, ne» njej pa tudi poučujeta. V Pir- desetih letih bivanja v Slove- Angliji državni prvak." Peter ustraáen, ob tem pa doda, da ničah jo obiskuje 120 učen- niji. "Ko sem samo plesal v John bi lahko plaval tudi za je tudi na odru dober. Družina Stevens: Nena in Andrew, zadaj Peter John în levo Martin Adam Andrew Stevens: "V Sloveniji je vse boljše kot v AngUjL Ko gremo tja na obisk in ko se vračamo v Slovenijo, ] letalu vedno rečem, da grem domov Vsi, ki pridejo k nam iz Anglije na obisk, so navdušeni." Nepozaben obisk Madagaskarja Vodja cerkljanskega oratoi pobližje spoznala življenje Renata Globočnik pred odhodom ni bilo strah. Najbolj nevarna in usodna plesa in petja- Vse je bolj spro- Odpotovati v Afriko si je na- bolezen za marsikaterega ščeno." Skorajšnja absolventka Fakui- mreř želela že dalj Časa. Kot Malgaita. ki si ne more privtž- Na jugu otoka je devet ple- tete za upravo Mojca Uih je pravi, je življenje Malgašev čiti zdravil, je malarija. Za njo men, katerih pripadniki se prvi julijski teden skupaj z preprosto, ljudje so bolj odpr- je zbolela tudi ena udeleženka med seboj razlikujejo po barvi Mihom Čebuljem skrbela za ti, razveselijo se malenkosti in tabora, vendar je ozdravela. kože in načinu žndjenja. Živilo, da je na oratoriju v Cer- vse delajo zelo počasi. "Ko Dostopa do zdravstvene oskr- jo v lesenih kočah. Ponekod kljah 198 otrok brezskrbno prideš tja, vidiS realno sliko be nimajo vsi: "Če zbolita sta- so bivališča iz blata, v mestih preâvljalo prostí čas pod vod- Madagaskarja, takoj opaziš rejši in otrok, bodo najprej po- se pojavljajo âdane hiše. stvom več kot šestdesetih ani- matorjev. Kot animatorka se podhranjene otroke in doži- vi§ kulturni šok." V družbi magaii starejšemu. V primeru. da zbolita fant in dekle. Prostovoljci so večinoma spali pri misijonarjih, nekje pa kot domorodd. Tam ni bilo ko- je julija udeležila tudi Počit- imajo večji položaj moški: bodo najprej poskrbeli za tannic Biserov v Portorožu, ki so "Pri njih beseda zvestoba ne ta." Podeželski prebivalci ku- palnice in stranišča. "Sredi namenjene otrokom Í2 sod- obstaja. Poroke so. vendar alno ogroženih družin. To pa ima)o moški otroke tudi z veČ ni bil prvi tovrsten Mojčin ta- bor, saj je del lanskega poletía vasi smo imeli 'lavor' vode, kjer smo se umivali. Misijo- hajo na ognju ter živijo brez èlektrike in avtomobilov. Na Madagaskarju velik p> narji imajo že kopalnice s tuši. Kot plačilo za svoje delo men pripisujejo posmrtne- tam je deževnica, tople vode preživela kot ena izmed pros- Mal^i dobijo riž. "Že zelo mu življenju. Pogrebi so pri skoraj ni," pojasnjuje Mojca. ženskami" tovoljcev, Id so se odpravili na malo denarja jim bistveno njih polni veselja, za umrlim Mojca si bo popotovan e za- enomesečni tabor na Mada- olajša ži\4jenje. Lesena hiSa ne žalujejo. "Nesejo ga po pomnila po dotikih, riasmeiih gaskar. za eno družino ie vredna dve- celi vasi, piskajo na rogove in in zgodbah ljudi: "Vedno so Njihov glavni namen je bil sto evrov, 150 evrovsûne letno pojejo. Moštd umrlega, zavi- hodili za nami, nas čohali p zbrati sredstva za misijonarje šolanje otroka, dvajset evrov tega v liste bananovca, nesejo laseh in nam delali kitke." in material za oratori je, kjer 80 gre za mesečno prehrano." v družinsko grobnico, žen- Meni, da bi moral takšno iz- sodclovali. Priprave, ki so pojasnjuje Mojca. "Lakota na- ske pa počakajo 2imaj. Gre kušnjo doživeti vsalc "Ko pri- vključevale tudi cepljenji proti stopi predvsem pozimi, ko ni za povezovanje tóčanstva in deš nazaj, znaš ceniti vsako hepatitisu A in B ter jemanje sadja, kot so banane, papaja, tradidonalnih obredov." stvar. Šde takrat veš, kaj imaš. tablet proti malariji, so trajale kokos. Smrti }e veliko tudi za- Drugačna je tudi njihova tri- Ljudi sprejmeš takšne, kot so. štiri mesece. 22-letne Mojce radi bolezni,^' pove Mojca. inpduma maša: "Veliko je ne delaš razlik," Mojca pomaga malgaškim otrokom na delavnicah I v 14 GG + petek, 14. avgusta 2009 Na robu TaKBAT sem bil le neuki de1avïc brez šol (Z) « Nenavadna Milena Miklavčič usode rije", a ko sem ju vprašal, moje in ta očitno pridnosti njal s tisdm. kar sem videl, kakšne, sta umolknila. Vi- in delavnosti ni vključeva- a sem se bal izgubiti služ- del sem. da ju je bilo strah, ia." grenko pripomni Peter, bo, zato sem molčal in delate sem zunaj domačih Potem pobrska po škatli s lal. kar so mi ukazali. Ker nisem ne kadil ne pil, sem moral delati še namesto drugih, 6k pavze so bile v tistih časih strašno pogoste ... Domov sem prihajal umazan in utrujen, kar ie sten o naših pogovorih raje molčal. A 2 Milico se nisva fotografijami in mi pokaže eno, s katere je resno zrla menila za svarila. Tudi ona starejša gospa in že en sam • bila je iz meščanske družine - je slišala marsikatero krepko na moj račun, češ. da sem le neuki delavec brez §ol... " Petru je bilo komaj devet* najst let. ko mu je Milica povedala, da je noseča, in ni jima kaTAÎo drugega, Vot Ha se poročita. To so bili časi. ko so bili nezakonski otroci, zlasti v meščanskem okolju sredi Zagreba, kjer je živela Milica, prekleti. A poroka še zdaleč ni bila tako bleščeča, kot bi si mlada dva želela. Njegovi in njeni sorodniki so za mizo sedeli vsaksebi, saj že Da pogled niso imeli nič skupnega. MiliČini so bili elegantni in v klobukih, ki SO jih privlekli iz bogvedi katere skrinje, saj so bili preveč meščanski, da bi se jih dalo kupiti v trgovini, Petrova žlahta pa je bila bolj okorno podeželska in videlo se je, da so meščani nad njimi vihali nosove, kot da bi smrdelL "A midva sva bila noro zaljubljena, mar nama je bilo za vse dobronamerne nasvete, ki sva jih bila deležna. Miličina mama me je, takoj za tistim, ko je izvedela. da bo postala stara mama. nekoč poklicala k pogled nanjo me je prepričal, da Peter v pripovedovanju ni pretiraval. Po družinskih zvezah so Milici omogočili, da se je po pre* kinítvi študija zaposlila na banki, kar je bila ena največjih napak, ki sta jih mla- da zakone» že takoj na začetku skupnega življenja naredila. Milica je bila tako po duši kot po ambicijah iz* razita humanistka in delo na banki jo je povsem zamorilo. Piko na 1 so naredi- bilo za najin zakon zelo slabo. Milica tega ni bila vaje* na. in prej. preden sem sto« piJ v kuhinjo, sem se moral v lavorju umiti. Kopalnice še nisva imela in ta njena potreba po čistoči se mi je zdela nesmiselna, če že ne žaljiva. Če sem kaj zagodr- njal. je stisnila ustnici v ravno črio, se obrnila stran in pričela jokati. Tega pa ni- le še nosečniške težave, da sem prenesel. VdaJ sem se o pomanjkanju denarja ne v usodo in naredil vse, da je govorimo. S Petrom sta živela v manjšem stanovanju ene od MiliČinih tet, ki se je zato, da sta imela mlada dva kam iti, preselila na de-želo. Za svojo dobrodelno gesto pa je od njiju pričakovala brezpogojno hvaležnost. ki sta jo morala izkazovati na vsakem koraku., "Zame je bilo v Zagrebu pošastno težko. Nisem znal jezika, vajen sem bil dihanja z naravo, pogrešal sem domaČe travnike, živino. domače, Vse mi je bilo tuje, še slxižba, ki sem jo dobil v neki mehanični delavnici. Na veliko se je goljufalo, strankam smo zaračunavali nove dele. Četudi smo imeli bila srečna in zadovoljna ob sebi in me vprašala. Če se v neki baraki več razdrtih "Doma z mojo izbiro niso bili preveč zadovoljni. Obema, tako očetu kot mami, so ideje o bratstvu in enotnosti smrdele in do južnih sosedov sta bila zelo neza- sploh zavedam> da bom poslej moral vzdrževati Se ženo in otroka. Ponosno sem se izprsil, da mi je to jasno, da pa imam dvoje zdravih rok in se zato tega ne bojim. Obrnila se je vstran, četudi sama ni Ime- avtomobilov, iz katerih smo - po potrebi • jemali že uporabljene dele. Sef je bil zelo iznajdljiv, s Še dvema pomočnikoma pa je počel nekatere stvari, ki so bile že mem." Sredi septembra se jima je rodil sin, ki je v njuno življenje vr.esel po eni strani vei bližine, po drugi strani pa cel kup dodatnih želja po več denarja. Peter je delal po cele dneve, kajti Milica je želela dati otroku vse tisto, kar je videla tudi pri kolegicah. Za voziček, ki bo ga pre šverc a! i iz Italije, so dali celo premoženje. Za pogostitev ob krstu prav tako. Pa šc župnika jc bilo treba podmazati, kajti Mili* Čina družina je bila, na videz, med najbolj zavednimi, zato sc to, dâ so nesli h krstu prvega vnuka, ni smelo izvedeti. ''Denarja jim nikoli ni bilo zadosti. Kar naprej so me priganjali, naj si dobim kakšen dodaten posel, da bo več cvenka. In ko sem imel tega pritiska že do vrh sla- na robu kriminala. Odkrito ve> sem nekoč, ko me je šef priznara, da sem imel v prosil, naj mu nekaj prine« upljiva. Govorila sta mi. da la nobenih šo!, imela pa je sebi še precej te domače sem čez mejo, iz Trsta, brez so med vojno počeli "svinja- povsem drugačno vzgojo od poštenosti, nisem se siri- razmišljanja pristal..." Stres naš vsakdanji (7) Damjana Šmid moj pogled Bolj ko človek koplje po svoji duši, več dela ga čaka. Bolj ko se ukvarja z drugimi, manj vidi samega sebe. Tako se nam običajno pri stresu kot bumerang vme vse tdsto, kar smo nekam tla» čili in se delali, di tega ni. nja. Iz srca vam priporočam svoje priljubljeno poletno branje z naslovom Srečni kar tako. Knjiga je kot nalašč napisana za razmišljanje o tem, zakaj smo srečni di nesrečni. Poleg tega je v njej kopica dejavnosti, ki nas Pri stresu so pomembni tri- spravijo iz pasivnega v aktiv- na š odziv na dogodke. Zamudiš letalo • je to sreča ali nesreča - kdo bi to vedei? Iz« gubii službo - sreča ali nesreča? Zlomiš si nogo - sreča ali nesreča? Vse je odvisno od posameznikovega gledišča. Zato jc tudi pojmovanje stresa osebna stvar. Nekomu je dejavniki. Da smo pozorni no stanje in v odgovornost je stres že skrb za otroke in na svojepočutje in tako hitro do svojega življenja. Skupna kuhanje kosila, drugemu prepoznamo znake alarma, točka napisanega pa je v povzroča stres vožnja do ki nam jih pošilja telo. Poleg tem, da sreča ni naključje in Ljubljane, tretjemu modra tega nas čaka vsakodnevno da okoliščine nimajo tako delo pri krepitvi psihofizične velikega pomena, kot jim pripisujemo. Na večino našega odzivanja in krmiljenja lahko vplivamo sami in množica informacij, ki jih vsak dan dobivamo, ne sme in ne more biti povod za našo srečo ali nesrečo. Tako kondidjc, na kar radi pozabljamo. Tretji dejavnik pa se nanaša na situadjo, ko smo preslišali znake alarma in se znajdemo v fazi izčrpanosti in takrat primemo aH pa ne- primerno ukrepamo. Od vseh treh dejavnikov je odvisna kvaliteta naScga življe« kot 50 dejali že zdavnaj modreci • problemov ni. je le nogavica med belim peri« lom. Vendarie smo zato optimisti na boljšem, čeprav nam nekateri očitajo naivno razmišljanje o tem. da je vsaka stvar za nekaj dobra. Ce bomo pogledali čez 2»to let na svoje življenje, kaj bomo videli? Kaj se je splačalo? Za kaj smo se sekirali in zakaj premalo siiiejdli? ê SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Tatove si je dobro zapomnila Na Ijublianskem okrožnem sodišču so na nekajmesečne zaporne kazni obsodili trojico iz romskega naselja Brezje pri Novem mestu, ker )e 8. februarja iz parkiranega avtomobila pri pokopališču v Sostrem ukradla denarnico, v kateri so bili poleg gotovine tudi osebni dokimienti in bančna kartica. Četrti sostorïec jo je odnesel s pogojno obsodbo. Obdolženi so trdili, da so nedolžni, vendar jim sodišče ni verjelo, saj je med drugim razpolagalo z zelo natančnimi osebnimi opisi, ki jih je podala oškodovanka. Zapisala si je tudi registrsko tablico njihovega avtomobila. Oškodovanka je namreč še pravočasno opazila, da ji je četverica vlomila v avtomobil, zato se je odpeljala za njimi in jih kmalu tudi izsledila. Drogo prodajala tudi na Gorenjskem Zaradi preprodaje prepovedane droge so na ljubljanskem okrožnem sodišču izrekli zaporni kazni dvema Ljubljančanoma • enemu tri leta zapora, drugemu pol leta manj. Državi bosta morala plačati tudi 32.500 evrov, kolikor sta v treh mesecih zaslužila s preprodajo, pokriti pa bosta morala tudi sodne stroške. Ljubljančana so kriminalisti prijeli lansko poletje, potem ko so ju tri mesece na skrivaj opazovali in prisluškovali njunim telefonskim pogovorom. Od avstrijske policije so namreč prejeli namig, da droga prodajata tudi tamkajšnjim odvisnikom.- Precej dokazov je v kriminalistični preiskavi zbral tudi tajni polidjski delavec, saj sta mu Ljubljančana na treh lokacijah na Gorenjskem skupaj prodala kar 553 gramov mamil. Skoraj tristo gramov kokaina po ceni od štirideset do petdeset evrov naj bi v tem času priskrbela tudi eni od svojih rednih odjemalk. V hišnih preiskavah so policisti na njunih domovih našli še dodatnih 127 gramov kokaina in skoraj 44 gramov amfetamina, 21S gramov laktoze, Id sc uporablja za redčenje kokaina, elektronsko tehtnico, stiskalnico in kovinsko pestilo za drobljenje oziroma mletje snovi. Prejšnji teden ena smrtna žrtev Slovenski polidsti so prejšnji teden obravnavali 119 prometnih n^reč, v katerih je ena oseba umrla, 160 udeležencev pa se je lažje ali težje ranilo. Zadnji konec tedna se je pripetilo sedem prometnih nesreč, v katerih se je ranilo osem oseb. Najpogostejši vzroki nesreč so bili nepravilni smer in stran vožnje ter prekrški z vozilom. Po podatkih generalne policijske uprave je letos na naših cestah umrlo 106 oseb, devetnajst manj kot v enakem obdobju lani. CG + petek, 14. avgusta 200g 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (7) Kaj je knjiga: Miha Naglič V pogovoru z akademikom vajočega; ne gre vei za bi- Vzemimo salzburško deže- --Tinetom Hribariem, prva- vajoče samo, temveč za ti- lo. Tu se je zgodila plane- Goiazd Kocijančič je širši kom slovenskih filozofov, sto, po Čemer bivajoče tarna razlika. Kake je ubogi javnosti poznan predvsem ni šle br^z vprašanja, kaj je sploh je to, kar je, se pravi, salzburški kmet živel leta po kapitalnem dejstvu, daje filozofija in kdo so Filozofi, za tisto, po čemer sploh 1973 io kako živi 1977 ali prevedel celega Platona v Po Hribarju so to tisti, ki sd biva kut bivajoče ..." Tako: pa danes? Ali pa delavec v slovenščino in za ta podvig upajo odgovoriti na vpraša- to besedovanje je lep pri- železarni v Linzu ... Kaj so prejel Sovretovo nagrado, nje vseh vprašanj; Kaj je bj- mer tistega, kar lahko pre- njegovi otroci lahko priča- Tudi sicer gre za enega naj- vajoče? "Kdor na tak ali beremo v najboljših filozof- večjih filozofov pri nas, za drugačen način skuša od- skih knjigah. pesnika in esejista, ki je za govoriti na to vprašanje, je knjigo filozofskih esejev filozof. Kdor do tega vpra- (Tistim zunaj, 2004) prcjci šanja spioh nc pride aii pa Gorazd Kcxijančič, tudi RožanČevo nagrado. V se mu zdi nepomembno, jj^j je knjiga? kovali od življenja? Naša svoboda in možnost uveljavljanja, izživljanja svoje človečnosti, vseh svojih ta- Filozofe Tine Hribar in Corazd Kocijančič lentov • to je bistveno. In letih 2007 in 2008 pa je po- ni filozof." Aristotel ga je še dodatno zaostril in se vpra- zapis osmih pogovorov, šal: Kaj je bivajoče kot biva- ^^^ Literatura. brez dvoma se je to v drugi polovici 20. stoletja zgodilo evropskemu človeku. Razgledanost, dostopnost izobrazbe ... Da ne govorimo najbolj banalnih stvari, o takih rečeh, kot je tehnološki napredek, ki je velik, ampak sam na sebi ne pomeni veliko. Avtomobiliza- jem, o pesniški s Tomažem je smreka? In: Kaj je smre- najlepših stvari v evropski cija, ceste, kaj vse to pome- Šalamunom, o psihoanalit» ka kot smreka? Smreka kot zgodovini je to, da se je raz- ni. To je tako spremenilo ski z Mladenom Dolarjem, smreka ni smreka, ampak cvetela človekova svoboda, življenje. Vzemite vasice v skrbel še za en podvig: v veliki Čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v joče? "Na videz to ni velik Ljubljana, 2009, Ljubljani se je pred izbrano premik, a v resnici je. Naj 216 strani, 19 evrov publiko pogovarjal z naj- premik ponazorim z bolj boljšimi avtorji različnih 'konkretnimi' vprašanji, z knjižnih zvrsti: o filozofski izhodiščnim vprašanjem iz In zdaj še precej drugačen knjigi s Tinelom Hribar- vsakdanjega življenja. Kaj način razmišljanja. "Ena o teološki z Edvardom Ko- je drevo. Gremo naprej in vačem, o 1 itéramoteoretski vprašamo: Kaj je drevo kot da so se njegove pravice neizmerno razmahnile. Če Polhograjskih Dolomitih. Nekatere so (le) osemnajst z Jankom Kosom» o zgodo- drevo? Drevo kot drevo ni mislimo, kako je recimo kilometrov daleč od Ljub-vinopisni z Jankom Prun- drevo, ni nič dievesastega, leta 1940 živel kmet, kako Ijane. Dokler tam ni bilo kom, o potopisni s Pavlom Rakom in o kozmološki z ampak je, recimo, stvar, je taJaat živel delavec v Ev« cest, dokler ni bilo avtomo- Kaj je stvar kot stvar? Stvar ropi, tega ne moremo pri- bila, so živeli kot v 19. sto- Markom Uršičem. Pri tem kot stvar ni stvar, ni nič merjati s tem, kako je živet letju ... Živeli so skromno ni šlo za vpraSanje, kaj je stvarnega, marveč je bivajo- leta 1973, ko je nastopil vi- na svojih kmetijah. Danes knj^a nasploh, ampak če. In sedaj smo pri Aristo- šek socialne emancipacije, živijo tako kot jaz v mestu, predvsem o tem, kaj lahko telovem vprašanju: Kaj je Kako je živela ženska? Po- Gledajo televizijo, hodijo v preberemo v najboljših bivajoče kot bivajoče? Tu drejeno. Velika večina službo, cesta je speljana, knjigah navedenih zvrsti. pa se začnejo že glavni fílo- doma» v kuhinji, pazile so vozijo se z avtom. Njim se Na prçmiSljera in iskriva zofski problemi: Aii je biva- otroke. Potem pa se je zgo- je življenje spremenilo bolj vprašanja je dobil prav take joče kot bivajoče tudi nekaj dila ženska emancipacija, kakor nam v mestih. To je odgovore, avtorizirane zapi- bivajočega ali pa bivajoče Do svobode, uveljavljanja prav." Tako pa je govoril se o pogovorih, ki jih je pri» kot bivajoče, poudarek je svobode res na vseh mogo- zgodovinar Janko PrunJc, pravila Sabina Barle Kra- na kot, ni nič bivajočega? čih področjih. Šolstvo - kdo ko je napovedal izid svoje gelj, pa objavil v knjigi z ra- Gre za vprašanje, po grško vse je lahko hodil pred dni- nove knjige o racionalistič- slovom Kaj jc ... knjiga?. mišljeno, o bivajočnosti bi- go svetovno vojno v Šolo. ni civilizaciji... Naslovnica knjige Slovend v zamejstvu (i;5) Romarji k Vrbskemu jezeru ložis košnjťk jutri, 15. avgusta, ob pol ena]- Koroškem. Na otoku so trije največja znamenitost so ro- - Stih dopoldne bo v koroškem pomembni stavbni spomeni- manské freske iz 12., morda W\pA QCíQpAi romarskem središču Marija ki.Prviježupnijskacerkevsv. pa celo iz druge polovice 11, fTVCU oVbCUl otoku/Mana Woerth pri Primoža in Felidjana, ki je stoletja. Freske so najstarejši Vrbskem jezeru/Woenher središče Marijine bož|e poti, primerek stenskega slikarstva See sbvenska maša v počasti- drugi je zimska ali rožnoven- na južnem Koroškem. Za tev velikega Šmarna. Daroval ska cerkvica, tretji pa kostni- župnijsko cerkvijo, na robu jo bo vikar celovške škofije, ca. Župnijska cerkev, v kateri pokopališča, pa stoji tretja po- slovenski duhovnik Jože Mai- je zgodnjebaročrú oltar iz leta sebnost otoka, dvonadstrop- ketz, pel pa bo cerkveni zbor 1658, ima kipe treh zavetni- na romanska kostnica, zgra- iz bližnjih Hodiš/Kfiutsc- kov: Primoža, Felidjana in jena leta 1276. V njenem hach. Marija na otoku je ph- Marije z Jezusom. Marijin spodnjem nadstropju so nc- Ijubljena in dobro znana tudi kip je nastal okrog leta 1460 kdaj shranjevali kosti iz pre- med številnimi Slovene, in je med najstarejšimi stva- kopanih grobov, v zgornjem S i Otok. ki je bil do 18. stoletja ritvami iz tega časa na Koro- nadstropju pa je bila kapela. Jutri bo na Marijinem otoku na Vrbskem jezeru maševal res otok, potem pa je zaradi škem. V baročnem oltarju je Ce bo šel morda kdo jutri ali vikar celovške škofije, slovenski duhovnik Jože Marketz. znižane gladine Vrbskega j^ razpelo iz 16. stoletja, v krstni kadarkoli k Mariji na otoku. Fotografija je s proslave pri Peršmanu nad Železno Kaplo. zera postal polotok, sodi med ka^ pa sta zelo stari gotski na katerem je še v prvi polovi- najstarejša krš£anfika naselja taÙi. œtanek krilnega oltarja d preteklega stoletja previa, jamo iz Ijubeljske strani, pred Hodiše SO znane po župnij- na Koroškem, je bil prviř iz leta 1470. Zahodno od žup- dovala slovenska beseda, naj Celovcem zavijemo levo proti ski cerkvi sv. Jurija, ki je bila omenjen leta 875 v listini &ei- nijske cerkve je preprosta se med potjo ustari v Hodi- Vetrinju/Viktring in nadaiju- prvič omenjena leta 1237, sinškega škofa. Cerkev je zimska ali rožnovenska cer- Sah/Keutschach, ki ležijo le jemo pot do Hodiš in sosed- V vasi je tudi graščina iz 17. okrog leta 900 zgradil škof kev. Zgodovinarji so ugotovi- nekaj kilometrov nad južno njih, žal Slovencem iz Slove- stoletja, v kateri je bil nekdaj Waldo. Postala je izhodišče li, da je bila z^jena leta 1155 obalo Vrbskega jezera. Hodi-za misijonsko delovanje na in obnovljena leta 1355. Njena še najdemo zlahka. Če priha- nije manj znanih vasi, v katerih še govorijo slovensko. sedež koroškega okrožnega sodišča. 16 GG +petek» 14. avgusta 2009 razgled Deglobalizacija Miha Naguč Mihovanja niki, ki so jih ob slovenskem ne moremo več zamisliti, predsedovanju EU uporabili Kdo bi se odrekeî mobilne- pri urejanju cest v okolici mu felefonu, elektronstó Brda. Vse v imenu 'trga brez poŠti in svetovnemu spletu? meja', pa naj slane, kolikor Se jim tudi ne bo treba, saj hoče. Kose vo^ po naših ali nam jih nihče ne poskuša še bolj po italijanskih avtoce- vzeti. Hkrati pa, kot ugotavlja stah, ne moreè mimo pomis- dr. Mencinger, globalizacija li, da ]C edini rumen preva- že popušča. "Deglobalizacija žanja blaga sem ter tja preva- že po:eka. Svetovna frgovin- žanje samo." Tako je v ime» ska menjava se je v nekaj nitnem članku z naslovom mesedh zmanjšala za Četrti- Deglobalizacija (v Mladini, no, v najbolj odprtih gospo- 10. julija 2009) dr. Jože darstvih za tretjino ali več, če- Mendnger (gorenjski rojak, prav se je BDP v istem obdo- rojen na Jesenicah) slikovito bjii zmanj^l le 7A nekaj od- karikiral enega od absurdov stotkov. V tujini zaposleni globalizad je. delavci se vračajo domov. V Evropi je torej globalizacija Neposredne tuje naložbe so dostikrat absurdna, v Afriki se vsaj prepolovile, neto toke- je tudi nečloveška. Mencin- vi kapitala so se obrnili; odii- ger jo prikaže na umišlje- vi dobičkov so v državah, za« nem primeru afnškega km^ svojenih s tujimi neposred- ta; ta orje z lesenim plugom, nimi naložbami, močno pre- ki ga vleče bivol; a pridelka, s segli prilive kapitala. Vred- katerim je preživlja] družino, nost kapitala na večini sveto- ne more veC prodali (ker se vnih boiz se je prepolovila, ni "specializiral"). Multinad- Vsa merila, ki se uporabljajo onaUd, ki ima plantaže v bli- za meij^i^j^ globalizirano^ žini, ne more konkurirati, sveta in držav, kažejo na zaposliti se v njej ne more, hitro zapiranje nacionalnih ker ga zaradi uporabe sod> gospodarstev. Tudi EU se bne tehnologije ne potrebu- dejansko že zapira, in to se jejo, preostane mu, da proda bo. ne glede na retoriko o od- "Tovornjak, ki je pred leti zemljo in gre životarit vene- prtosti, najbrž nadaljevalo zgorel v predoru pod Mont ga do slumov na robovih ve* tudi po krizi, saj sicer čez Blancom, je v Italijo voziJ lemest; "svobodna trgovina desetletje ne bomo mogli več mu ni vzela le dela in zemlje, najti cdelka, ki bi bil narejen vzela mu je človeško dosto- v Evropi, narejenega drugje janstvo". "Morda se bo ta pa ne bomo mogli kupiti," ičiji ga kmet odpravil na tvegano pot Evropa bo morala znova pre- jogurt, v Evropo, kjer bo, če bo imel misliti tudi famozno lizbon- marganno italijanskih i Italije v Nemčijo prepeljejo V Brindisi srečo, na črno obiral jagode sko strategijo; ta med dru- koder gre v Grčijo, tam iz in breskve." gim predvideva, da bomo naredijo 'gi^c Človek se spraâuie, kam to živeli predvsem od znanja. jo nato prodajajo v Nemčiji. p«lje. Bi bilo mogoče obdrža- spregledala pa je, "da je S kmetij v severni Nemčiji ti dobre strani globalizacije znanje še bolj mobilno kot naj bi na Sidlijo vozili uma- in se otresti slabih? Globali- kapital in da ga v Šan^ju zan krompir, ga tam oprali zacija nam je prinesla tudi ni nií manj kot v Lizboni in prepeljali nazaj. Česen navadno kredo za pisanje bimu iz Kitiijsike, od Uuii bi bili orišli mdi kamniti r sodobno informadjsko ko- Kakorkoli že: treba bo delati munikadjsko tehnologijo (ta tudi* še kaj konkretnega, jo je pravzaprav šele omogo- proizvajati, tega pa smo na čija), brez katere si življenja Gorenjskem vajeni. Vaš razgled Poletna vročina je lahko hudo neznosna ne samo za ljudi, ampak tudi za živali. Ko smo se tako pred kratkim âli hladit v gorski svet, točneje na Vršič, smo ugledali zgornji prizor, ob katerem nihče ne more ostati ravnodušen, Ovce, čeprav ne dolgo nazaj ostrižene, so btJe na razbeljenem soncu že tako pregrete, da so senco, sicer samo košček, poiskale kar pri avtomobilih, S. Š. Raj za jadranje na deski (surfanje) ni ie na Braču^ na Pelješču in drugje ob Jadranskem morju. Ko potegne veter, "oživi*' tudi Bohinjsko jezero, kjer je prvo avgusto^'sko nedeljo nastal tale posnetek. C. Z. TH opice Martfta Smolnikar sedmica Vladni predsednik Borut Pa- lie, da ne bi o njih zunaj posve- nje Javnosti, torej naroda, upoï- koncem m po koncu druge sveto- zvezi z mtjo v Piranskem zali hor po srtčunju s hrvaSko vlad- Čenih političnih krogov nihče teva. vne vojne, koje bila v jtrcg? kor>- vu so povojni poboji pravo čudo no prsdsedn ico Jadranko Kosor črhnil niti bescdia; da bi sctO' Očitno Je ta ko, da so želje in spiraciji, recimo, ustanovijerui molčečnosti. Spomin morilcev na dvorcu TrakoSČan v skopo ref vsi vedli v maniri opiCj od priporočila vladn^ predsedni- partiji tajna policija (pozn^- iz tega najgrozovitejšega ob- odmerjenih informadjah Jav- katerih se ena drži za usta, ena ka Boruta Pahoija nekaj, res- šaOZNA, ta seje preimenovala nosti: "Je Čas, ko mora dati po- za ušesa, ena pa za oČi. ničnost pa nekaj drugega. Na- v Udbo, ta pa v SDV), ko je dobja slovenske zgodovine jc dobesedtio okamnd. Tudi Šest litika Jasna stalil, kar smo S stalim vladnega predsedni- mret.po sreiiinju na vrhu ni prav tako v strogi konspiraciji, desetkúj po rtioriji ni spomina, storil}, ko srr\o podprli pob udo ka Boruta Pahorja se stoodstot- p reteklo niti Št i ri irrdvajset u r, recimo, OZN A fgfe/; iz arhivov ki bi - pogojno rečeno - vedel po- Evropske komisije za mediaci- no strinjam. Vsaj v aktualnem ko seje v javnosti na obeh stra' shvemke politične policif'e, stran vedati, kdo Je množične umon jo, in je Čas, ko morata politika primeru. Tor^, ko gre za dvo- neh meje že ŠuSjalo o tako ime- 7; T^alcžba Veda) s pomoto iz- ukazal in kdo izvršil, in diplomacija Mpraviti sioj stranske strokovne pogovore in novanem kondominiju, o skup- branih enot in ojidjjev II divr Kajpada ne g^ za nikogaršnje del naloge na diplomatskem iskar^e optimalne rešitve 0ede ni suverenosti nad (mer^) zije KNOj izvedla množične izgubo spomina, pač pa za parketu. " In še: "Imgmo pred meje v Piranskem zalivu (ali sporno morsko površino. Škrat- likvidacije slovenskih ali tujih strogp obwrovano in varovano očmi dejsU>o, da rešujemo tn kje drAgje) je v korist obeh stra- ka, nekdo je "zapel" in izdal vojnih ujetnikov, političnih na- skrivnost, kateri je (vstroríkon- problem, ki se je kot snežna ni, da javnost v to ne vtika strogo konspirativen pogovor. sprotnikov in drugih civilistov in spirac^'i) zaprisežena sloven- ktpa yolii od osa mosvojitvr. Je^ rosu. Se ra2um^, povsem V zvezi s konspiracijo (mimo- tako ddje in tako napr^, dokler de« politična elita od druge sif- dvek driav. " Jn Še: "SedajJe ùzs nekaj drugega, je, ko stroka in grede, termin pomeni ti^'no, pri' ne naletimo na grozovito odkrii- tovne vojne napr^. A ne le poli* za tiho diplomacy o." Povedano politika najdeta načelno rešitev, krito delovanje, zlasti za dosego je v Hudi Jami, kjer gomazijo tična, ampak tudi policijska. drugače: so zadeve, za katere je Takrat Je na potezi najširša političnegfl dlja) mije priSa na nerazkrite duše že umriih in k tožilska in sodn^. Ce ne bi zaželeno, da Jih množična cb- javrwsi, da o pditični rešitvi misel neka čisto drugp družberv> živečih množičnih morilcev. bilo tako, bi žíiíi morilci že čila dtesijo na veiik zvon, in so pave svoje mnenje. Na držav- poMčna izkušnja. Mislim m V naspro^u z medijskim raz- zdavnaj razkriti. Vsaj sama v zadeve, za katere bi bilo najbo- nem vodstvu pa jt, da to mnt- dogajanje v Sloveniji tifc pred krivanjem tihe diplomacije v to verjc>mem. GORENJSKI GUS perek, 14. avgiuita 200c EKONOMU st^fa n .zargi as, si 17 petino mam "Zmanjšujemo prvotno načrtovani obseg prometa, pri potnikih za tri, pri premikih letal za slabih pet in pri tovoru za dobrih 21 odstotkov," pojasnjuie Zmago Skobir. Bo^an Bogatat Zg. Brnik - "Skupno je potni- kov letos majij za 19 odstotkov, v prvih Šestih mesecih na račuji lanskega predsedovanja Slovenije Evropski uni- ji za petino manj, julija pa v primerjavi z lanskim julijem za devet odstotkov manj, kar je primerljivo z evropskim povprečjem," na vprašanje o vplivu krize ra poslovanje v pr>ih sedmih letošnjih me- i sedh odgovarja Zmago Sko* i bir» predsednik uprave Aero- 2 r r H ■i* >1 (Ucd PMt^rmd Î- f.: / , I' 1 4 2 v »J y »I t •ji _?v drom Ljubljaria. Či::prav je bil julij za turi- Poslovno okolje, v katerem poslujejo letališča in letalski prevozniki, se je v prvih mesecih sti6io gospodarstvo zelo leta poslabšalo bistveno bolj, kot so načrtovali, zato so v Aerodromu Ljubljana v prvih uspešen (glej desno), pa pri šestih mesecih našteli za 19 odstotkov manj potnikov kot v Istem obdobju lani. letalskem prometu (tako Aerodrom kot Adira) beležijo daj zmanjšujemo prvotno umikamo. Omejili smo za- stopki za gradnjo t. i. Letali- manjši promet zaradi za- načrtovani obseg prometa, poslovanje, zamrznili eskala- »škega mesta. ostrenih gospodarskih raz- pri potnikih za tri, pri premi- cijo plač, omejili nadurno V poletni sezoni z Letališča mer. Poslovno okolje, v kate- Hh letal za sUbih pet in pri delo, prevetrili vse pogodbe Jožeta Pučnika leti devet red-rem poslujejo letališča in le- tovoru za dobrih 21 odstot* in plačilne roke dobaviteljev nih ietalskjh prevoznikov na talski prevozniki, se je v prvih kov," pojasnjuje Skobir. ter se skušali dogovoriti za 32 destinadjah, 12 čarterskih mesecih leta tHDslabšalo bis- Med ukrepe zaradi nižjega boljše plačilne pogoje, pazlji- prevoznikov pa na tridesetih tveno bolj, kot so načrtovali» prometa štejejo tudi poseg v saj je letalski promet upadel načrtovane investicije, ki so vo ravnamo z energi jo m materialom, s čimer smo do se- linijah. Od marca znova štirikrat tedensko Finnair pove- po vsej Evropi (pri potnikih) v jih zmanjšali za dobrih 13 daj prihranili še dodatna dva zuje Slovenijo s Helsinki, ea- povprečju za 9,6 odstotka, milijonov evrov, vendar še milijona evrov," pojasnjuje sy)et je povečal Število letov "Neugodni trendi s konca vedno sledijo srednjeročne- predsednik uprave. Kljub za- ' (deset tedensko), ADR je po- let2 2008 so se odrazili še in- ' mu rtačrtu razvoja. "DoloČe- ostrenim pogojem poslova- leti uvedel linijo z Madri- tenzivneje in so tudi razlog ne Investicije časovno od]a- . nja Aerodrom v prihodnjem dom. vrnili so se poletni leti v za pripravo reï^alarisa poslov- gamo, določene pa glede na letu čaka gradnja terminala Barcelono, Manchester in nega načrta za leto 2009- Se- trenutne razmere iz načrta z, nemoteno tečejo tudi po- Dublin. na račun predsedovanja Adria Airv^ays, vodi jo Tadej Tufek, je v prvih šestih mesecih leta prepeljala nekaj čez 644 tisoč potnikov oziroma za 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Bc^an Bogataj Ljubljana • "Največji padec števila potnikov je na linijah, ki 50 bile vezana? na predije» dovanje EU (nemške desti« nacije), medtem ko na balkanskih trgih število potnikov narašča. Kljub temu nam je lani uspelo znižati dolgoročno zadolženost Adiré za deset milijonov evrov oziroma 14 odstotkov, letos naj bi jo znižali še za nadaljnjih devet milijonov," o letošnjem poslovanju v težkih go- spodarskih časih pravi pod- ^^^^ Airways manj potrakov beleži predvsem na linijah Bruselj» Munchen in Frankfurt ter povečanje ra linijah predsednik uprave Marjan Ravnikar. Ustrezno tem podatkom Priština, Tirana in Skopje. ífwc.coiuňKá^^t na linijah Priština, Tirana in Skopje," pravi Ravnikar. V oceni za ieto 2009 so načrtovali §e povečano Število potnikov na leta 2008 na novo vpeljanih linijah (Stockholm, Bukarešta, Atene), kar se uresničuje, ugodno je zapolnjena tudi nova linija proti Madridu. Zaradi posledic gospodarske krize so močno znižali stroške administracije, prodaje in marketinga pa tudi stroške dobaviteljev in stroške dela. čeprav letos operirajo z dvema letaloma več kot lani. "Ne varčujemo pa pri stroških, ki zagotavijajo varnost in zanesljivost lete- sov Adrii ustvarili tudi nižje skih družbah, ki letijo z potnikov, vendar rezultati za- nja, torej pri stroških za prihodke iz poslovanja, saj nami, pa tudi višjih stroškov htevajo rebalans načrta, usposabljanja, simulatorje, zndša padec knjiženili pri- ua račun dveh novili letal v "Največji padec potnil:ov vaniostne preglede, vzdrze- hodkov v prvih šestih mese- floti," pravi Ravnikar. Od- opažamo na linijah Bruselj, vanja in podobnega," še po- dh (v primerjavi z letom hodke so sicer znižali za 14 Miinchen in Frankfurt, naj- jasnjuje Ravnikar, ki priča- prej) dvajset odstotkov. "Višji odstotkov. manjši pa na linijah Saraje- kuje, da se bo stanje proti padec prihodkov kot padec Poslovni načrt je načrtoval vo, Istanbul in Podgorica V koncu sezone letenja delno števila potnikov gre na račun 205 milijonov skupnih pri« primerjavi z letom 2008 pa stabiliziralo in da bi bil premika zakupa letalskih hodkov, kar je ensJco višini se nam je promet na linijah, končni letni načrt dosežen s kart iz poslovnega v ekorx>m- ustvarjenih prihodkov v letu s katerimi povezujemo Bal- precej manjšim odmikom, ski razred, kar je zagotovo 2008. Načrt bi bil izvedljiv s kan z osrednjo in Zahodno kot kažejo podatki prvega odraz recesije v gospodar- prek 1,3 milijona prepeljanih Evropo, celo povečal, največ p>olletja. Obisk se povečuje V Kranjski Gori je bilo julija občutno več turistov, popravlja se tudi obisk Bleda. BořnAN Bogataî 38 odstotkov, iz držav Bene-....................................... iuksa pa za petino. Kranj - Po uradnih podatkih Miijam Žerjav, direktorica Statističiiega urada je bilo v Lokalne turistične organizaci- Sloveniji v prvih petih mese- je Kranjska Gora, je povedala: dh leta za odstotek več turi- "Z zasedenostjo hotelov v stov kot v enakem obdobju preteklem mesecu smo zadelani, julija pa je bil obisk še voljni, pričakujemo pa še končne podatke o številu nočitev v zasebnih sobah in apartmajih, ki so bili za približno trideset odstotkov slab- znatno boljši (za sedem odstotkov). Dimitrij Pidga, direkten Slovenske turistične organizacije: "Odločitev za okrepitev oglaševalskih aktiv- še zasedeni kot v lanskem j nosti slovenske turistične p> liju. V avgustu beležimo veli- nudbe na domačem trgu se je ko rezervacij v 2adnjem tre- izlazala za pravilno. Ob dobri nutku, na kar pa v veliki meri obiskanosti turističnih desti- vpliva tudi vreme." nadi v julijuin ob predpostav- Na Bledu je slika nekoliko ki, da bo vreme turizmu na- drugačna. V hotelskih nasta- klonjeno, lahko pričakujemo nitvenihkapadtetahinvpen- nadaljevanjepozitivnegatren- zionih so julija ustvarili za da tudi v avgustu in bistveno pet odstotkov manj nočitev boljše reziJtate v drugi polovi- kot julija lani, kar pa vseeno d letošnjega leta. II I» meni bistveno izboljšanje Tako so bile julija hotelske trenda gibanja števila gostov kapadtete v Kranjski Gori za in njihovih nodtev, glede na deset odstopov bolje zasede- predliodjie mesece. Eva ne kot v juliju 2008 (delno je Štravs Podlogar, direktorica na pozitivne številke vplival Turizma Bled, pravi: "Obis- tudi na novo odprti hotel kanost nam vliva optimizem, Spik). S premenila se je struk- vendar bo pri končnih poda- tura gostov, veliko več je slo- tkih Števila gostov in njihovih venskih. Delež domačih go- nočitev igralo pomembno stov je znašal 31 odstotkov ali vlogo vreme. Veseli n as. da se za osemdeset odstotkov več izboljšuje obisk nemških go« kot julija lani, za 56 odstotkov stov ter pozitivni trendi pri je bilo več gosto\' iz Italije. Za četrtino manj turistov je bilo domačih gostih, !d pa v skupnih številkah Se vedno ne iz Nemdje, iz Izraela celo za predstavljajo velik delež." UUBgANA Milijoni za investicije in zaposlitve Ministfstvi za gospodarstvo in za delo sta objavili skupni razpis v vrednosti skoraj 72 milijonov evrov za sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov za krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in sa moza po s I ova nja. Razpis je sestavljen iz treh delov: za razvojno investicijske projekte (za dopolnitev virov za financiranje izvajanja že^začetih investicij na področjih raziskav in tehnološkega razvoja ter razvoja znanja in ključnih kompetenc), za prezaposlovanje delavcev (za ohranitev zaposlitve in preprečevanje brezposelnosti) in samozapos- litve (za spodbujanje samozaposHtev v podjetjih, ki Želijo de! svoje dejavnosti prenesti na delavce). B. B. K [i I Coren]^ Glas ZavatiiSù'a bdtžirw Úis V 4 4 « é 4 m i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotniK GOREN)SKI GlAS petek, 14. avgusta 2009 vašo Na Gorenjskem letos 80 hektarjev ovsa V ponedeljek, 10. avgusta, se )e na Gorenjskem začela žetev ovsa. Letos je posejanega okrog osemdeset hektarjev, kar je nekaj več kot pretekla leta. Radog za to je povečanje števila konj. Letošnji posevki so lepi in tudi dobri, pravi Marija Kalan Í2 Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Povprečen pridelek se giblje cd tri do štiri tone na hektar, ponekod tudi več, namenjen pa je predvsem krmi za konje. Od žit, ki jih pri nas poznamo, oves uspeva najvišje v hribih. Rad ima deževne, hladne pokrajine z dolgimi in svetlimi dnevi. Prvot» no, približno do sredine 17. stoletja, je bil ovseni močnik alt kuhan oves tudi pri nas. predvsem na podeželju, glavni d^ dnevne prehrane. Po tem so ga sejali predvsem kot dragoceno krmo za konje. Danes oves v ljudski prehrani v glavnem uporabljajo za ovsene kosmiče. K. J. Kranj Naziv šampion za Koklov akacijev med Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je bilo v okviru priprav na letoSnji kmetijsko živilski sejem mednarodno ocenjevanje medu. Tri In štirideset čebelarjev iz Slovenije, Avstrije in HrvaŠke je na ocer^jevanje dalo 69 vzorcev medu. Naziv šampion za med z najvišjim številom točk je prejel akacijev med Čebelarstva KokI iz Potoč pri Preddvoru. Poleg Kokla, ki je dobil še srebrno medaljo za gozdni med in bronasto za kostanjev oz. Upov med, so se izkazali Še nekateri gorenjski čebelarji. Čebelarstvo Cirer jožefa In Anton Iz Rafoič pri lukovici je preje/o zlato medaljo za gozdni, kostanjev, akacijev, hojev in cvetlični med in srebrno za smrekov med. Čebelarstvo Peterka Franc iz Domžai zlato medaljo za gozdni, hojev in akacijev med ter Drago PanČur z Lancovega zlato medaljo za gozdni med in srebrno za drugo vrsto gozdnega medu. C. Z. SREDN/A VAS v BOHINjU Predstavitev različnih načinov košnje Na terenih smučišča Senožete v bohinjski Srednji vasi bo danes, v petek, opoldne predstavitev različnih načinov koS-nje. Prikazali bodo delo s traktorji Goldoni, stroji SIP Šempeter in tudi mulčerji Berti. Udeležba na predstavitvi šteje tudi kot izobraževanje za kmetijsko okoljske ukrepe. C. Z. 300 O ns\n srefino in br« zaP^Btov . se ř (C > o hřar.i da bo Cjorenjski Glas tržnica Sveže sveže mleko iz mlekomatov Maks Vrečko z Zgoše je "postavil" spletno tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov Sveže.si, jože Mulej s Sela pri Bledu pa mlekomate za prodajo svežega mleka. Cveto Zaplotnik Selo • Maks Vrečko in Jože Mulej imata že vsak svojo ''zgodbo o uspehu", 39-letm Maks se je na kmetiji na Zgoši pri Begunjah uveljavil s pridelovanjem Baronovih jagod ter z izdelovanjem različnih marmelad, sokov in jagodnih piškotov. Ko je z j a« godami izpolnil vse cilje, ki si jih je zastavil, je blagovno zrumko skupaj s tehnologijo pridelovanja prodal in se posvetil novi dejavnosti - popularizaciji uporabe "žive vode " v kmetijstvu, s katero je že ' pri pridelovanju jagod dosegel odlične rezultate. 4Q-letni fože, po izobrazbi ekonomist, je bil v svoji poklicni Maks Vrečko in |cže Mulej ob enem od mlekomatov karieri že molzač na farmi, inšpektor na carini in proda- la na podlagi izkušenj pri da jim spletna tržnica omo- ga mleka iz mlekomatov. jalec kmetijske mehanizad- prodaji kmetijskih pridelkov goča enostavno predstavitev Mulejevi, ki na dan namolze« je, najuspešnejši pa je kol po internetu. Kot pravi, je na svoje dejavnosti oz. ponud- jo od sedenisto do osemsto li- kmet. Na kmetiji, ki so jo mtcmctu veliko povpraŠeva- bc. Na tižnid se lahko pred- trov mleka, bodo postavili pet preselili iz središča vasi na nje po kmetijskih pridelkih stavijo le z osnovnimi poda- mlekomatov: pri poslovni obrobje, obdelujejo devetde- in izdelkih, vendar je težava v tki, možna je tudi povezava stavbi Triglavskega narodne- set hektaiiev zemljišč, redijo na intemetno stran, ki jo ga parka na Bledu, pri kavar- devetdeset glav goved, od Mamlekomatubozal'te kmetija že ima, ali izdelava ni Jeglič v bližini prehoda čez tega štirideset do petdeset ...... krav molznic, in se ukvarjajo ^veZega mleka treOa od- S turizmom. V novi hiši je trideset ležišč in Šestdeset sedežev v jedilnid. šteti en evro m za pol h- lastne stram v okvini spletne železniško progo v Lescah, ob kavami Ambienti za avtobusno postajo v Radowjid, v ne- tra pol evra, pet odstot- cy^xg iz avtomatov vremenski hišid na- kov od vsak^a prodane* ga litra pa bodo namenili Tržnica brez posrednikov v dobrodelne namene Podjetna kmeta zda) tudi Sožitje, poslovno sodelujeta. Maks sproti železniške postaje na 'Na spletni tržnid so "stoj- Jesenicah in v Kranju, kjer pa se za lokadjo Še niso dogovorili. Na Bledu bo mlek fiii at nice" že postavljene, na stojnicah pa za zdaj Še ni kmetov, ki bi ponujali kakovostne predvidoma začel delovati pridelke in izdelke • mleko in danes, v Lescah in v Radovlji« vodi projekt za uveljavitev tem, da internet postaja po- mlečne izdelke, sadje, zele- d prihodnji petek, ca jeseni- blagovne znamke Sveže.si in doben neprehodnemu goz- njavo, jajca, med, fcruh in Še cah do konca avgusta in v postavitev spletne tržnice, du, kjer je vedno težje najti nekatere druge pridelke. Po- Kranju do sredine septem- Jože bo v okviru te blagovne prave informadjc. "Kmetje trošnik bo, na primer, s kli- bid. "Prodajali bomo polno- znamke v kratkem postavil se pri predstavljanju svoje kom na sadje izvedd, kje ga mastno, neobdelano in dnev-pet mlekomatov za prodajo dejavnosti na internetu sre- lahko kupi, z iskalnikom se no sveže mieko," pojasnjuje svežega mleka. "S spletno čujejo z različnimi težavami, bo lahko omejil samo na kup* Jože in razkriva nadaljnje na-tižnico poskuŽamo vzposia- Interneta ne poznajo dovolj ce iz Gorenjske. Če se bodo črte. "Na kmetíji se bomo loviti neposreden stik med pri* dobro ali ne prepoznajo nje- naša pričakovanja izpolnila, tili še predelave mleka, za to delovalci sveže, kakovostne gove pomembnosti pri po- bo venem letu na spletni trž- sem se letos Že usposabljal v hrane in potrošniki. Če so speševanju prodaje, vse sku- nid svojo ponudbo predstav- Frandji. Na lokadjah, kjer vmes Se posredniki - veletr- paj pa je predraga Če pa in- Ijalo prfeližno dvesto kmetij bodo mlekomati, bomo po- govina in maloprodaja, cena temetne strani že imajo, se z iz vse Slovenije," pravi Maks stavili še avtomate za prodajo naraste, kakovost pa se zni- njimi nimajo časa ukvarjati in poudarja, da bo tržnica za- nekaterih vrst mlečnih izdel- ža," ugotavija Maks in doda* ali jih iskalniki ne najdejo," čela ddovati, ko bo Jože Mu- kov pa tudi krompirja, jajc, ja, da je spletna tržnica nasta- ugotavlja Maks in poudarja, tej predstavil ponudbo sveže- kruha, sadja..." Kranj Nov razpis za mlade prevzemnike kmetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano je v okviru programa razvoja podeželja objavilo dva nova jawia razpisa za dodelitev finančne pomoči. Za pomoč mladim prevzemnikom kmetij je na voljo 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev, višina pomoči znaša do štirideset tisoč evrov na posa-meznika. Do porroči so upravičeni vlagatelji, ki se ukvarjajo s kmetijsko oz. gospodarsko dejavnostjo, so starejši od 18 in mlajši od štirideset let in prvrč lastniško prevzemajo kmetijo. Po razpisu za finančno pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za'delo na kmetiji je na razpolago 37 tisoč evrov, posameznik bo lahko dobil od 3750 do 7500 evrov pomoči. Agenci/a za kmetijske trge in razvoj podeželja bo sprejemala vloge do objave obvestila o zaprtju razpisov. C. Z. Kranj Moja žival, moja odgovornost Republiška veterinarska uprava je društvom, ki delujejo na področju zaščite živali, razdelila deset tisoč letakov, s katerimi naj bi opozarjali lastnike živali na odgovornost VI jo imajo za dobrobit živali in za njihova dejanja. Letaki so radaljeva- nje lani začete akcije Moja žival, moja odgovornost, ta bo trajala tudi v prihodnje, letos pa zaradi varčevalnih ukrepov ne bûdo postavili velikih jumbo plakatov. Letaki opozarjajo na pet osnovnih svoboščin živali, na zakonsko ureditev in na za* grožene kazni. Živali ne smejo trpeti lakote, žeje, bolečin, poškodb, botezni, strahu In neugodja, imeti morajo primerno bivališče in možnosti za vedenje, ki je značilno za posamezno vrsto. Za kršitve so zagrožene kazni od dvesto do osemsto evrov, za mučenje pa celo zapor do enega leta. C Z. % i è » GORENJSKI GLAS petek, 14. avgusta 2000 Planinski kotiček: Oistrica (2350 m)-Planjava (2399 m)-Kamniško sedlo (1834 m) A dan Pred nami je drugi dan našega visokogorskega trekinga po Kamniško Savinjskih Alpah. Čaka in razgiban dan, kjer bomo morali uporabiti tudi nekaj zimskega znanja hoje po visokogorju. Jelena Îustiw Alp; pod nami je Logaiska S Planjave najprej sesto« domišljiji, ca se prosto ..............................................................................dolina s slapom Rinka, pimo do poti, kjer smo prej sprehaja. A previdno! Se Prebudili smo se v čudo- Okrešljem, Mrzlo goro. A zavili proti vrhu, nato pa vedno smo v gorah, vito jutro. Oskrbnica Koc- nam pogled uhaja naprej nadaljujemo desno oz. pro- Mimo izrazitih skal, ime- bekovega doma na KoroSici proti zahodu, proti Planja- ti 2ahodu do Kamniškega novanih Babe, se spustimo Mojca nam je pripravila vi. A do tja nas čaka kar dol- sedla čez Sukalnik. Pot je do Kamniškega sedla, do Pogled na Ojstrico z Lučke Brane oz. Babe ocvrta ja)Câ m kavo, kupili ga in razgibana pot. speljana pod zahodno ste* doma, ki nam bo dal varno smo si dodatno vodo, si 2 vrha sestopimo po za- no Planjave, in pomagamo zavetje in mimo noč. oprtali nahrbtnike ter se hodnem grebenu. Držimo si tudi z jeklenicami. Pot odpravili naprej. Ker s Ko- se desno. Pot je šodrasta, preči tudi pozimi znano rošice obstajata dve možno- krušljiva, zato trden korak. Wisiakovo grapo, kjer pote- Ce imamo še kaj moči. Če je Še lepo vreme in nismo prepozni, se lahko stí vzpona na Ojstríco, smo Po poti nadaljujemo kar na- ka znana alpinistična smer. povzpnemo Še na Brano, se odločili, da izberemo prej proti sedlu Škarje. Grapa se imenuje po San- zzjzm, ki je nekakšna hiš* eno pot za vzpon, drugo za Vmes prečimo dve snežišči, diju Wisiaku, SkalaŠu, in na gora Kamniškega sedJa, sestop, zato se odpravimo zato previdno in ne pozabi- ob poti lahko tudi vidimo sicer si pa privoščimo poči- direktno iz koče po poti čez te na dereze in cepin, če se spominsko tablo. V tem tek in uživajmo v večer- travnik do sedla Sedelce, na prečenje odpravljate v delu je bilo pred nekaj ted- nem soncu. Oskrbnik Si- kjer nas smerokaz usmeri zgodnjem poletju. Škarje so ni še potrebno prečenje mon nam bo pa kaj dobre- levo proti Ojstrici, Prečimo nekakšen naraven prehod, precej velikega sneiišča, ga skuhal, saj bo tretji dan južno pobočje, hodimo des- ki ga krasijo kubistične zato v primeru, da je sneg fizično in tehnično najza- no proti vzhodu, dokler ne skulpture, katerih avtor je poledenel, zbit in trd, sve* htevnejšl. pridemo do grebena, po ka- Mati Narava; le prepustimo tujem OBVEZNO uporabo terem poteka Kocbekova se toku domišljije in videli cepina in derez. Sploh Vju- Nadmorska višina; 2350 m potna Ojstrico. Ta pelje bomo marsikaj. S sedla tranjih urah zna biti mesto tudi mimo Male Ojstrice, Škarje se povzpnemo na zelo delikatno. Zahodno m 2399 m Višinska razlika: 800 m 2017 m, ki jo moramo nuj- Lučko Brano oz. Babo, steno Planjave krasijo raz- Trajanje: 7 ur no obiskati. Na njenem 2244 m, na enega od ne- lične skulpture, ki dovolijo Zahtevnost: irkirk* vrhu je miniaturni Aljažev imenovanih dvatisočakov in stolpek z vpisno knjigo in na Vilice, 2344 m, ni pa žigom, z njega pa čudovit nujno, saj se lahko držimo razgled na Robanov kot in KrofiČko, Upam, da bo tudi spodnje poti. Pozor pa pod Vilicami. Markacije so zmagal zdrav razum, da v dokaj obledele in kar naen- hribih v prihodnosti ne krat se znajdemo na robu, bomo občudovali le minia- ko je konec poti. Hm? Kaj turnih Aijažkov. kjer pa sto- pa zdaj? Stopimo Še korak ji pravi Aljažev stolp, pa ko- naprej in pod seboj bomo pijo, ki bo brez Čustvenega zagledali jeklenico, ki se naboja in simbolnega po- spušča proti melišču. Mar- mena v srcu Slovencev. kadje nas po melišču vodijo Nadaljujemo po grebenu najprej skoraj naravnost naprej proti Ojstrici. Tik na>'zgor, nato pa pot zavije pod vrhom si moramo ob- levo, kjer prečimo snežišče. časno pomagati tudi z roka* Še nekaj korakov in že smo mi, na nekaj mestih so tudi na vzhodnem grebenu -Pla- varovala. Z vrha se odpre njave. S poti se desno odce-čudovit razgled po celotni pi inosmcma poi do vrha te verigi Kamniško Savinjskih mogočne gore. Minlatumi Aljažek na Mali Ojstrici Tam, kjer je rdeča skala, je vzhodni greben Planjave. Pogled s Sukalnika na Kamniško sedlo in zahodni del Kamniško Savinjskih Alp /vseferoeranjrieJetaiust:» Jedi za poletne dni 88 KUHARSKI RECEPTi Kuhano jagnje z zelenjavo nekoliko bolj na drobno, osnunko i vode zadržimo. V zapečemo. Poleg ponudimo Juha bo odlična, če vanjo za- ponvi razpustimo žlico mas- zeleno solato. SesUivine: 70 dag jagnjetine • j^uhamo vodne žličnike. ple^ ali rebra, io dag korC' njtA. 8 dug pclašiijt^vt korenine, ((oprc S SitOVO skorjo JO dag mladih Čćbidic, 20 dag la ali margarine, dodamo moko in naredimo svetlo m- Čokoladna ruJada meno prežganje, ki ga zalije- zája. sol. poper, iovc Sestavine: 70 dag koprcu. 6 „jo mleko in vse skupaj ku- P-^olp'id^rKokc.zà^ ga spečemo. Pečen biskvit ...................................... rov Ust. česen, 20 dag s^eefi dag masla ali margarine, 4 ^^ ^^^^ kakam. pd pealntga praška. zvrnemo na fosladkano ku- paradižnika. 20 dag krompir, dag moke. osninka I mleka, Omako začinimo s soljo, po- f fc«««-««j- hinjsko krpo in ga takoj zvije- ja. kis po okusu. sol. poper, male muSkatnega ^ naribanim muíkat- T ^ "vf mo in odvijemo ter ohladimo. Pripmv«: lagnietino n^že- or^, 8 dag s^c r^aribane- nim orešAom. Koprc doži- Km««: Maslo ali margarino Sestavine: 6 jajc, dag sladkor- Narahlo premešamo. Pekač namažemo z maslom ali margarino, ga potresemo z moko in po njem razgmemo pripravljeno maso. V segreti pedd na i8o stopinj Celzija mo na kose« ki jih tialožimo ga s\ra • parmezana mo v pekač, gg'g7a s. s i. Redna cena knjige je 14,90 evra, naročnikom priznamo 20- % i É » # 4 GORENJSKJ GLAS petek, 14. avgusta ^009 HALO-HALO, KAŽIPOT —- 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Narotilo oblevo jenvmo letetonu 04/201-42-00, tjk^u M/701 •42*13 èU »ebno m Hřjwceovf («tk4 vKran|uo! t» poiii - do DonMfin^ccnU^IKOOiNVCmogtisovinMniKjbvrjbrikrU^^^^ |AN€Z ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. LANGOVO 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/n 249. Izleti: MADŽARSKE TOPltCE: 27. S. • 30. 8., 30. 8. • 2, 51.8. • 5. 9,, J. Î0 • 6 10; TRST: 17. 9,; PELJESAC: 2\. 9, - 28. 9.: KOPALNI IZLET • IZOLA: 17. 8., 19. 8. 24.8.; DUCI OTOK: 18.8. - 22.8.; MED20C0RJE: 9. io-11.10.; COU OTOK: 7. 9.; BERNM^DIN: 7. 9.. 4. • 7. 10, IS« • i\; RIM 19.11. • 22. n.; TOPOLSĆICA: JV 8. OavSSTiLA O DOGODKIH OB|AVL|AMO V RUBRIKI GLASOV Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Gorska tekma na Uskovnico» veselica in izobraževanje Srednja vas v Bohinju * Špcrtno društvo Srednja vas v Bohinju organizira v petek 14. avgusta» tradicionalno gorske tekmo za vse kategorije na planino Uskovnico. Štart je ob 17. uri s parkirišča pri smučišču Senožeta, cilj je pri planin* ski koči PD Srednja vas na Uskovnicl Prijave na startu na dan prireditve od 15. do ^6.55. Ob i8. uri bo v Senožetih lica z ansamblom Slovenski zvoki. Za uvod v dogajanje pa Strojni krožek Bled, kmetijska svetovalna služba Bohinj in ŠD Srednja vas organizirajo od 12. do 16. uré na smučiščtj Senožeta prikaz strojne košnje in mulčanja travnikov na strmih terenih s traktorji. Udeležba na predstavitvi šteje za izobraževanje SKOP. Bavarski plesalci pri Avseniku Begun)e - Danes zvečer, 14. avgusta, ob 19. url se obeta pri Avseniku v Begunjah zanimiv glasbeni in plesni dogodek. V goste prihaja folklorna skupina iz bavarskega mesta Bogen, ki bo plesala po taktih Avsenikove glasbe. V živo jo bo izvajal Avsenikov hišni ansambel. XL Tržiške igre veselja in smeha Tržič • XI. Tržiške igre veselja in smeha bodo v nedeljo, 16 avgusta, ob 19. uri na Letnem kopališču Tržič. izleti V Lienške Dolomite Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj obvešča, da bo planin* skl izlet v Lienške Dolomite v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo v soboto, 22. avgusta, ob $. uri In ne ob 4., kot je bilo navedeno v Že objavljenem okvirnem razpisu. O natančnem poteku tur, opremi tn drugih podrobnostih se boste pogovorili tudi na sestanku, ki bo v torek, 18. avgusta, ob 18. uri v pisarni društva. Na Strmo peč Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in druge planince v soboto, 5» septembra, na Strmo peč (Zahodni julijci, lldlija) po poti Norlnâ. Odhod z osebnimi avtomobili ali kombijem izpred hotela Creina bo ob 3.30. Ir>-formacije in prijave z vplačilom akontacije pri vodnikih: Tatjana, 051/603 475 oz. tatjana,cvetko® gmail.com, Stanko, 040/206 164 oz. Stanko.dolensek®celzijd.si. Na Kamniškega dedca in Ovčji vrh Trilč - Vodniški odsek PD Tržič vabi v sredo, 19. avgusta, na 15S3 metrov visoki Kamniški dedec. Odliod bo ob 7. uri izpred Oi Tržič. V nede}|o, 23. avgusta, pa vabijo na Ovčji vrh (2024 metrov) v Avstriji. Odhod bo ob 6. uri izpred OŠ Tržič. Informacije in prijave po tel. 5971536 do zasedbe mest. Na Mahavšček Gozd-M a rtu I jek - Iz Planinskega društva Gozd-Martuljek vabijo na pohod na Mahavšček {200S), in sicer v nedeljo, 16. avgusta. Ob 5. uri se boste z osebnimi avtomobili odpeljali Izpred penziona §plk v Gozd-Martuljku do koče pri Savici. Tura je celodnevna. Prijave do petka pri Mojci, 041/821 366, Sari, 041/554 014 in Renati, 031/S32 963. Na Kamniški vrh Šenčur • Pohodr^iška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 19. avgusta, na pohod na Kamniški vrh. Odhod z osebnimi avtomol^lli ob 6. uri Šenčurja. Skupne hoje bo 4 do 3 ur. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen. Informacije tel. št. 25 31591. Družinski pohod k partizanski bolnici Košuta Preddvor - Občinski odbor borcev za vrednote NOB Preddvor vabi v soboto, 22. avgusta, na družinski pohod k parti* zanski bolnici Košuta. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri na zgornjem parkirišču nad Vaškarjem v Bašfju. Na srečanje upokojencev in v Kvarnerski zaliv 2abnlca - Društvo upokojencev Žabnica vabi na srečanje gorenj$kih upokojencev v Četrtek, 3. septembra, v Predos- Ijah. Odhod bo ob 8.30 izpred vseh avtobusnih postaj od Virmaš do Kranja. Prijave bodo zbirali v ponedeljek in torek, 17. in 18. avgusta, med 13. in 15. uro po telefon 23 11 932 - Mara Pečnik. Rok plačila je 19. avgust. Izlet v Kvarnerski zaliv: otok Krk In okolica in bo v torek, S. septembra. Odhod bo ob 5. uri zjutraj Iz Kranja proti Trati. Prijave bodo zbirali v ponedeljek in torek, 17. in.18. avgusta, med 13. in 15. uro po telefonu 2311 932 - Mara Pečnik, do zasedbe avtobusa, v vsakem primeru do 19. avgusta, ker potrebuje* jo točno število zaradi rezervacije ladje. Rok plačila je 2. septembra. Na Donačko goro Žirovnica • Planinsko pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 18. avgusta, na planinski pohod na Donačko goro. Odhod avtobusa ob 6. uri z avtobusne postaje Moste, ustavljal bo na vseh postajah do Rodin. Hoje bo do 3 ur, možna je tudi lažja pot. Prijave sprejema Drago Kajdiž, tel.: 5S 01 469 ali 031/535 799. predavanja Proučevanje Svetega pisma Kranj Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 15. avgusta, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Ali se je tudi tvoja ljubezen ohladila? Razgovor bo povezovala Vladimir Odorčić. Vstopnine n. obvestila Ustvarjajmo s kamni Tržič - V okviru Poletnih prireditev bo v soboto, 15. avgusta, ob 10. uri v atriju Občine Tržič delavnica za otroke Ustvarjajmo s kamni IzTržiške Bistrice. koncerti Glasbeni festival VOX LACI 2009 jezersko - Na četrtem koncertu festivala se bosta predstavili beograjski umetnici: flavtistka Olga Kapor in harfistka Dijana Sretenovič z deli Telemanna, Rossinija, Zabela, Faure-ja, Lauberja, Ravela, Nieisna in Iberta. Koncert bo v nedeljo, 16. avgusta, ob iS. uri v cerkvi sv. Ožbalta na jezerskem. . ce dog»^® » .i. zdravi i" v» 20'O" Sôeseterr.^ Gorenji Glas Koncert ansambla Svetlin žabnica • Društvo upokojencev Žabnica v soboto, 12. septembra, ob 20. uri vabi v Poletno gledališče Studenec na ju* bilejni koncert ansambla Svetlin. Gostje večera so Nuša Derenda, tenorski trio Eroica, ansambel Lojzeta Slaka, Stane Petrič, folklorna skupina Iskra Emeco, igralec - humorist Marjan Šareč in voditelj Boštjan Romih. Prijave sprejema Jerica Kraševec 24. avgusta med 13. In 15. uro po tel. 513 23 41 ali 040/345 243. Rok plačila je 2. september (Jerica Anka, Mara). Odhod bo ob 18.30 izpred AP od Kranja proti Trati. Koncert klasične glasbe Tržič - V okviru Poletnih prireditev bo jutri, v soboto, 15. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Marijinega oznanjenja koncert klasične glasbe. razstave Kajžnkova hiša odprta jesenke - Cornjesavski muzej Jesenice obvešča, da bo Kajžnkova hiša v Ratečah odprta tudi na Vaški dan v soboto, 15. avgusta, od 12. do 18. ure. Poleg stalne zbirke z zloženko in knjižico Etnološka dediščina Rateč je na voljo nov ]6*mesečni koledar Dolina skozi čas 2009-2010. Occurs US Tržič • V Galeriji Vogal na Trgu svobode 30 bodo v ponede jek» 17. avgusta, ob 10. uri odprli razstavo slik akademskih slikarjev Jožeta Megllča in Dušana Premrla z naslovom Occursus. Sponzor nagradne križanke, ki bila objavljena v Gorenjskem gUsu 24. ju1i|a 3009, je bib podjelje Seeline Iz Kranja, Id zastopa bbgovne zrumke, namenjene tako mladim kot mladim po srcu. Podjetje nrstopa swtovno znani športni znamki Hansen in TBS. Tolvat je žreb doloď naslednje nagrajence: nagrada: majica za 'portne aktivnosti - Marjeta Štibbr, Kranj; 2. nagrada: majica za dopustniške drii • Mat^ Kolar. Medvode; 5. nagrada: kapa s liU tom • tvan KodfMr, Preddvor. 4., 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski ^as, prejmejo: Aru Fajon, Cerklfe; Tamara MohoríČ, Žabnica; Herta Kotear, Ljubljana Sponzor nagradne križanke, U je bila objavljena 14. julija 2009 v Gorenjskem gta$u, je Kolos^ 4e Luxe iz Kranja. Nagrade prejmejo; 1. nagrada: kino kartica joker s Šestímí vstopnicami: Leon Nahtigal, Ško^a Loka; 2. nagrada: kino kartica Joker s štirimi vstopnicami: Meta Bi^ak, Kranj; 3. nagrada kino kartica Joker z dvema vstopnicama: Milena Potočnik, Radovljica: Tri nagrade, ki jih podarja Gorenjski glas, prejmejo: Rajko Okttit. Zg. Besnica; Bogataj, Kranj; Klemen KoUar, jcscnic« Nagrajenci nagradne križanke DAVIDOV HRAM, objavljene 31. julija y Gorenjskem glasu. 1. nagrada: nakup v vrednosti 50 EUR prejme SandI Kasleflc, l^anj; 2. nagrada: nakup v vrednosti 30 EUR prejme Jana Kumd], Golnik; 3. nagrada: nakup v vrednosti 20 EUR prejme Draga PIsovec, Visoko. Nagrajencem Čestitamo. dom plan ÛoflHiUfî 1 d. S^eKvHovi 1<4000Xnfi t;04/» 70a f: 04/» 701. m; ml wtíi 1: wwwiiomplaiu>« & dompttnMofnpIdfusi rranovanie prodamo KRANJ, SoHijevo naselje, dvosobne v lil. nadstr, izmer« 64,82 ml, I. gr. kopalnica v celoti obnovljena drugo potrebno obnove, cdna 106.000 elfr KRAN}, Planina dve dvosobni, pfW. v izmeri 6im2 in fiçma, nizek objekt, I. grad. 2004, cena ^10.000 EUR, rno2nost vs^ttve po dogovoru VAdov&dni trisobno v I. nadstr. izmere S2,o8 mz. I. gr 1964, delno obnovljeno I. 200| • ^na, balkonska vrata ogrevanje klasično. plin v btoku. vpisano v ZK, cena 110.000 eur KRANJ, Planina Huje. dvosobno, visoko prítiiQe v řzmeň 79,37 ma. I. gr. 19^. cbnovljeno raxen kopalnice I 2005-2008. lastna etažna CK na olje. vpisano v ZK. cena 97.000 EUR BISTRICA PRI TRZIČU, enosobno, visoko pritličje v izmeri 40 ma. potrebno obnove. CK. I gr. cena 6J.00C EUR PREDDVOR, enosobne v mansardi Izmere 4&.00 mi. v hiSi so samo itv ti stanovanja. I.Izgr. ig$o. stanovanj« izdelano 1.1991. CK. cena 79-500 eur STANOVANJE oddamo V najem KRANj, Dnjiovka. m«njia visoko pritlična hi$a rtorisa 30 mz na panrell velikosli 500 ms. I. gr. >951, v celoti prenovljena in oprem jena I, 2009, v priti kuhinj a» jedlnic z dnevno sobo. 'iVC. v nadstr.-spalnica. pomožni prostor In kopalnica. CK, naj> ve£ za dve osebi vseljivo tako}, cena 630 EUR/me^no stroški -h 2xvar< SSna KRANJ I Planina i, cnosobnc v I. nad stropju izmere 22.86 m2,1. gr. 1958, v celoti prenovljena I, 2007. kuhinja opremljena, največ za eno osebo, cena 2^0 EUR -f stroiki ixvari6na vsetjivo takoj h ise'prodamo KRANJ, Sp. Sesnica, visokopritlična, ti o risa 120 ma na parceli velikosti 549 rnz, CK na olje. tel. garaia, dv^ parkirrp mesta, sončna lega, hiSa epo vzdrževana. I. grad. 1981, cena 296.OCO EUR| vselitev možna konec leta 2099 TRSTENIK, na iaredno lepi sor>Čni lokaciji, metktažna s 300 m2 uporabne stanov. povriinena parceli veliko- sti 1144 mz, l.gr. 1999. cena 439.000 EUR. v kateri je vključena tudi vsa opwna. izdelarea po meri VIKEND • PRODAMO TRSTINIK • Ořie. aidan. visokopritii-čen,tionsa 46 mz na parcel) velikosti 47$ mz, lepa son^ia Akacija, garala, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjša brunarica« I. ^r. 1997» cena 250.0CO EUR PARCELA ■ PROOAMO KRANj, proti Nakterr.u.v industrijski coni v ameti S957 za proizvoc- njo, «kladiiča. parkirišč«, ccna 144 EUR/m2 in U iS EUR/m2 za ko munalni prispevek i 22 MALI OGLASI info^B-das.si GORENJSKI OAS petek, 14. avgusta 2û00 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail; malíoglasl^g-glas.si Mdle oglase sprejemamo: za objavo v pet«k ' v sredo do 1}.B0 in za objavo v torek do petka do 14.001 \ čds: od porteóeljka do htjt- NEPREMIČNINE STANOVANJA_ prodam TRISODNO «Unovanla, KiBnj, Planina I, d7.44 0-2. adaptirano 2004. ZK, T2, cena po dogovoru, O 041/466- 683 9O047U oddam DVOSOBNO ns Podtubniku v šk. Loki. 300 £UB in stn^éki. 9 041 /257- 100 900«'« DVOSOBNO v Ljub'idT), samski osebi s polletnim pmdpLaiilom najemnine, o 040/3d9-5l8 «ocM'2i gekkoprojekt nepremičnine firttaf 7M 40CO Krvi) »nft^napgtgettopfoJelCLsi wwm.œUcofMofefeta 04 2341 999 031 67 40 33 TRISOBNO stBnovanie z drema baJKO-rhoma in (astnim vhodom v okolici Prod- e0046*3 zamenjam GARSONJERO v Krarju na Planini, shkci tudi 23 večje stanovanje, 9 040/SS1-266 STANOVANJE za Nâo, dnigo po do-9ÛWU, tř 04/20-11-431 flofta««» HláE prodam DVOJĆEK cnorgoteko Z3cr>0vana oolovica enote stanovanjskega dvojčka. IV pod. fâ2â. na lepi lokaciji, ugodno. 9 051/386-622 wmms DVOSTANOVANJSKO. sUrejso, z'vr- turn, tkl uuUuielju. Xt 040^710^77 HAFNARJEVO NASELJE • pnsdamo polovico 8tanovan>$ke9a dvojčka. 9 05V3d&^2 9004929 Hl$0 novcgr., Uedvoda« • okolica. t65 m2. V. er. faza, rvovogr. 09, 280 m2 zemlje. P^I-^M, odpr: pogled na gore, sor>&^a k^kacija. 217.000 EUR< 9 061/371-112 PREDDVOR ' zaćenjamo z gradn^) startovanMga dvojčka n^ črudCMti l> kaciii. 9 051 /368^22 fi004»« rcssr, d o. neprerričn) nska družba, kofoski c 2. knni, Tdefbn: 236 73 73 f 236 73 70 irrfb(|)fi!s$t.si internet MMv.fnst.si PRITLIČJE starejše hise s 300 m2 vrta, lasten Aod, 9 040/226052 0CO4M8 V PODRSĆI prodam star>cvan|sko no- voofdOnio, 9 051/366-S22 V STARI LOKI )e v pnpravl gradnja sta- novanjske^a dvojčka. 9 051/366-622 VIRMASE - LOka proQamo slano-vaniako hiso ter dvojčka v gradnji, ^godr^o, 9 OSI /386^2 2. soweg? VIKENDI^ APARTMAJI prodam BRUNARICO. 4 X 4 m, z 2 m nadstr^ sha. p<1n>ema za v1ker>d afi vrtno uto. 9 041/515-I3d 9001^34 POSESTI PItODAH BABNI VRT. p. Preddvor, ugodno prodam 1/6 zaodjK« parcele • S.012 in 1/e parcele - 661 m2, ru kateri stojf stavba. Sodni ocetopek ftzićne razdeT*- ve ^ v l^. 9 K(M6c PARCE LA z grac^Èm dovoljenjem za KURIVO dvolčka v Preddrtru, V 051/38&- - 9004432 PRI NAKLEM prodam parcelo z grad- Denim dovoienjem za dvojčka, 9 051/38&822 iOMii PRt SkOFJI LOKJ prodamo parceto z grsdbenřm dovoljenjem za dvojčka (n hiso. « 051 /388-822 VIRMASE - cn^dam zelo lepo paroelo na robu zažkipvh zemljiać a čudovitim razgledom, V 051/386-822 9rjo*9?i ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, oiàevek petek od B. do 16. ure, sobote, nedelje b praznila zaprto. NJIVO, primemo tudi za • Preddvor 1800 m2 9 051/618-929 MA69) POSLOVNI PROSTORI oddam 100 m2, 60 m2. 40 m2, v Loki, rt 040/931-667 900«r?s MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodam ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovini plačilo. Avto Kranj« d. o. o.. Kr^nj, Savska 34. Kranj, 04/20-11-413, 041/707-145, 031/ 231-358 ODKUP, raODAJA, PREPIS raUjenih vozil, gotovineki odkup, p'od^a na obroke. MEPAX, d. o. o.. Planir>a 5, Kranj, 9 041/773-772. 040/773- 772 FIAT Punto 1.2 -16 V. Oinamic Rus, I. 2004, 62.000 kjn, 2 veo opremo. 9 031/736-208 wwTie FIAT Tipo 1.7D Oiese). i. 1993. cena po dogcMoru, 9 031/842-766 KlA R« 1.3 RS, I. 2004. 30.000 km, kiiina« 5 vrat, kot nov. canar 4.000.00 Fl IR. 9 «««AM RENAULT Cl« 1.2. I, 1998, 117.000 kiD. befa barve, reg do 6/2010, 9 041/705-107 RENAULTCIc 1.2, RT, I. tCeO,3vra- u, reg. do Cecembra. 9 040/435- 254 «ciw» RENAULT Scenic 1 d 0C1. ohranjen. 120 KM, Dynamiq Lux z v^iko opre^ me, luriMiu &iv, 136.000 kii>. 02/04 Jet,, 1. lasinik, siovensKt, cena: 8.600,00 eUR. 9 031/693^ 9eC49tí VOLKSWAGEN Polo karavan 1.9 SOt, . 1998, 132.000 km, rdeče barve, cena po dogovorij, 9 041/722-625 DRUÛA VOZILA prodam TOVORNO orikolk» (750 kg), Hmstje 71, 9 04/23-24-358 AVTODELI IN OPREMA prodam AVTOKLIMO, pfBfx»no, 12 V za avto dti víkeixJ, ki/iiplel luvih (Jbëàc in yum za Suzuki tgnís 185/70/14 M*S. 9 041/722-625 NOVOIetn0 9uttk)ICeber 165/70/14, en «041/868-149 PLATtšĆA, QUME za razJičrre avte. već dimenzij, malo rabljeni aost razreza in dosta-cena 40 EUR. « 070/32>033 0OQUM DRVA, suha, bukova, 6 m, 9 04t/ 774-436 DRVA zâ butar} za l7uérK>'poč, bukova, 45 m3 In mešalec za beton, V 031/201-393_9004^48 DRVA. metrska, g^r. 9 040/663- 399 »004^42 SUHA bukova drva In kup^ V3V0 za zakol. 9 041/808^42 «004647 SUHA bukova, meèanadn^, prevoz in razrpz, O 051/412*165 SUHE Outare, 9 04/2&03^8â 9004731 STANOVANJSKA OPREMA PONIŠTVO prodam KOTNO sedežno gamrturo vel 290 x 200.9 041/911-835 KOTNO garnituro, 250 170, poceni, 9 041/389-154 dC04;i7 podarim TROSED, raztegljiv ("pingvin"), s dakW. 9 031/840-233 9004707 GOSPODINJSKI APARATI_ kupim PRALNI STROJ. Ohranjen, in francosko posteljo, dimenzije 160 x 200, br^zrogtra. 9 Û4/51-82-643 »004701 prodam ZMRZOVALNO omaro Goreije, visi- r>a: 140 cm, raijljeno, ugodno, 9 031/365-003 ZMRZOVALNO skrinjo LTH, doDro ohranjeno. 200 I. 9 04/59-&7-883 OGREVMiUE, NLAJENJE kupim CISTERNO za kurilno olje, 1500 do 2000^itrsko, 9 041 /875-809 wotm PEĆ, r>ovo ali malo rabljeno Kûpper-buach na drva za etažno ogrevanje, 9 041/845-384 eocMMi VRTNA OPREMA prodam VRTNO GARNITURO, novo, mashmi iee, za 280 EUR in okroglina nsko za biucisiice, »o 16 EUn, « 041/369-014 munz ŠPORTp REKREACIJA prodam GUMUASTI toin Maestral 9 in motor Ton^ 4.5 KS, tr 041 /364-504 OTROŠKO KOLO, skiro, nsolor na akumulator, gdtarj. 9 040/84&^83 actOàJiA TURIZEM I7POSOJAMO avtodom, I 2007, max. 6 OS,, cem 60-99 EUR/dan. MCP, S. p.. Poljane 50. Polone riad âko^ Loko, 9 031/608^33 no44i4 POREČ - ĆERVAR, apartma za 4 do 5 oseb, pntliOje o tcrooo. obnovtjono. oddam, 9 C0385/95-846-50-55. 040/46M)00 90M77 UGODNO odCamo tunsbćne sobe in apartma v za^jju Kopra, info@roon^ kgzIcMc.sl, 9 341/248-964 UGODNO oddam aparlma na Rabu, 9 0038551/721-346 STARINE prodam MLINSKA kamna, «:tanr)ska POO SUR; starinske smuči, lesene, konv ^etne po 50 n 120 EUR; jame. komate po 50 in 100 EUR, 9 041/640- 314 M0467S STARO poslika-K) skrnjo, potrebno obnove in nost? Si M kartico, 9 031/452-104 dUM':» OTROŠKA OPREMA prodam OTROŠKO POSTEUO, 70 x 140 z VTmeInkiO. 2 kom. in otroško .n^kolo Schwín, 2 kom, 9 051/428-867 9004657 SUHE okrogte bale, oiavo, seno, slamo in silažne bale, možna dostave, 9 041/G7&-403 VZREJNE ŽIVALI prodam BIKCA, ćo, Starega 1U dni, za smbo-ličrio ceno, 9 040/128-893 vwfíž 6IKCE in teličke, stare en tede'\, 041 /239-328 8REJE tehce po izbiri, 9t)4l/752- seo MUM7 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA oi^, okulčstični pre9tedi za o^la in korrtaktne (eče, Pocust za u,joKujenc« in éludent» ob nakupg c^l. Optika Aleksandra, Olandia Krani.9 04/23-50-123, OpONaSaáa Tizič, tr 04/59-22-802 900»97 DVE TEUCI ^mentalki. breji 9 mesecev. 9 031/599-763 DVE TELIČKI, ćb. Stan dva tedna. 9 041/275-447 JAGENJČKE za zakol. Težki so od 27 d0 32 kg, 9 031,^521-307 9004704 JARKICE, riave, v začetku nesrvosti. bele pièâance za zakol, 1 kg • 1,80 EUR. nje^e peteline, 9 01/36-27-029 ŽIVALI IN RASTLINE KOBILO, črno, pasme črni lipica- nec/han9i,'ranc, s:aro 10 let, za nadaljnjo reio ali zakď, 9 04/51-41-266 prodam VSAK DAN sveže rezano cvetje giad^ ol, prodam ludi svežo rdečo peso. Smolej, Luže 22/A, 9 04/25-36- 0004454 KRAVO simentaiko s prvim retetom. sor1irT>ik krompina - pol>ski. z rrvotcTrjem in seme er>oletne trave, mnogoc^etne, 9031/796-763 kupim PSIČKO zlaíí ka, 9 031/253-703 Drez rodos^V 0004676 N ES NIC E • rjave grahaste, črne, tik pred trezplaënâ dosiâva na dom. Vzreja nesnic Tibaol, Bablnci 49, Ljutomer, 9 02/58-21-401 ficc44M PRAŠIČE, težke ok. 40 kg, 9 04/25-9&800 podarim DVA mlada muG:e, klasična, prV meme za krompir, jabolka ir^ podobr«, 9031/429-527 WHrii KMETIJSKI STROJI POUSKI prebiralnik kromplia, 9 ZAPOSLITVE (m/Ž) 041/991-983 0004636 nudim prodam DVOOSKO traktorsko prikolico 031/362-605 eco4'ia NAKLADALNO za seno, 17 m3, 9 041 /529-544_»j04/?> PLUG Umkcn Opal 00, 9 041/S78- kupim PVC CřSTERNO za vodo, 10CO I. 9 041/dt9-635 M04M6 ROTACUSKO kosilnico, 165 cm. rabljeno, na manjši kmehji. 9 040/133- floum SEJALNICO Amazone. 2,5 m, 031/738^ Bco4e74 SILOKOMBAJN Uengelle, enoredr^, v dobrem stanju, 9 040/355-665 OELO DOBI kuhsrpkxsp^, Restavracija Tonaô. Grmićeva 1, Kranj ćirće, 9041/799-411 90O474Û REDNO ALI ŠTJDENTSKO delO v barv v Cerkljah, Delo po dogcvoru. Bartofič Marija, s. p,. Trg Davorina Jen-ka3, CcfWjc, 9 031/552-640 M04Bd2 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo za-Steznike za terensko prodago artkJov za N^rovanje zdravja. Dglejte si wvAv.sinko-pa.si, 8tf)kopa, 0. o. o., Žirovnica 87, žh ^c^rtca, 9041/793-367 ' «»4441 V REDNO deI(mx> ra27r>erie sprajme-mo komercialista za trženje radijskega programa z izkuifiiami. Pnjave z življenjepisom na: info%>otepuh com. Turistični radk) Potec^jih, d. o, o.. Pot na Lisice 4. Sled 9om*4 iščem TRAKTOR IMT 533 ali 539, 9 031/868034 MO4MO IŠČEM DELO, instrukcije, dobre osnove • pogoj za uspeh na i nemèôtne, 9 040/242-057 TOAKTOR Uraus, 9 051 /639-777 000«Ml TRAKTOR Štore Zetor Univerza! a iWT,ctečilolakd, 9 051/20^^87 IŠČEM OELO kot vzgojitelj OtroK in pomagam e>ri drugih go^ etoritvoh si dop. času, 9 051 /256-805 PRIDELKI IŠČEM DSLO. pomoč pri hiénih opr^ vilin (koinja, átihanje), varujem niène ljuUjenčke, 9 041/419-686 0DO4/?8 prodam DROBNI krompir za krmo, 9 041/ 386-871 JEDILNI krompr in krompir za krmo àcofia Loka, 9 Û41/657>703 fiûo«7ce KORUZO, sHažTY). 30 a, ali menjam za DiKca sim., težanc in nadetre^^. prevosl z galon, Damjan Mesec, a. p., Jaztine. Poljane, 9 041/76&^2 SN^OVANJE a angelskih kan telefonu afi na domu, Pétncija Kolarić. s. p.. 2a 2. »ed 9 OÔV3ÔÔ-903 eocHBoe TUKOVANJE dvorišč, polaganje robnikom. izdelava betonskih In kamriitih èkarp, Milutin BljeBČ, s. p., Struževo 28, .kpm Krirnf^tipm v hlizlnf veh, 9 0043/664-2356443 »oo447d POSLOVNI STKI COTON^NSKf KREOm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE, do 50 % obr.. obve2no5ti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozita in leasir^. Možnost odpidOla na položnice. pridemo tuci na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robot &p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26» 041/750-560 ZASEBNI STIKI 38^.ETN1 ootnik Ž5ii spoznati iskreno dekle od kode^i za irajno razmerje, 9 041/229-649 38-LONl moëkf ůiem pieprDsto dene za leano zsezo, 9 041/281-343 aoc4e84 Očka ssa- 041/959- DEKLE, če S' ljenja, pokliči razočaranega mostojno dejavnostjo, 192 IŠČEM partnerico S prevoznim s'ed-stvotn aJi dnjžino, ph kateh Oi v zane-no za žrvtienjsko oskrbo pomaga pri delih 2 mažnoatjn proRtih riRdpij ir) praDikov. âffra: GorenJska i^PA AFRIŠKA gospoďcna, stars 22 let. ze^o osamljena, resno iščem za-nesifrvega moàiteoa katereko^ starosti za trsjr)o z^zo z rriožno poroko; Jo- sepnme Bsrch«, P O. Box 1181, Si>-nyarj«-8/A/R, Gharia • W/AiriC8 UMETNIK išče zansko za skupno Uiilviujanje Ispin trsnulKov, 9 031/ 534-946 ¥>3*99i 2ENITNA po5r«dC"đ2nka Zaupanje za vse generacije, zaator^j za mlajše dam9, 9 031/50&495 ŽENSKE raSičnih standsli fn poklicev, želijo spozriatt resne partnerje, 9 031/505-495 RAZNO NAREDIM vam stensko 9 04/51-01-674 uro, 90044U prodam ORAMOPONSKE plošče (69 ko3 smrekovih desk. 9041/986-541 i à 4 GORENJSKI GLAS petek, 14. avgusta 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info(§>g-^s.si 23 |e22.MKM)de, VÛ41/981-210 600*7a hlASIVNO srino garrtLiD fta) r naHaial- toSiP ^7•htm, fPOJI/980071 GG mah oglasi m(}\ 42 47, e-pc$t3; ruliogfdsif^idsi www.ootenjskigíds.si PI&ALNO nii7n. 117 v RlH); t^ sk3ln(k -e*mařk Z46Í15 EUR), tarrto^ sko kolo Scinxco, ohranjeno (60 EUR). V 03V49I-180 VRAT>iE iireze - hrasi in l^^ći za oimbohčAO oonc. dob ohfanjono, 9 04/39-37-328 Kamnasestuo Kašpor s.p. Ilaklo i>Mlll već VftST kozarcev. r/OćnikJ. v 03 T/456-880 , radio 2 00CM6S6 1 Na zalogi nogrobni spomeniki! Ugodne cene, hitro dobava in montaža. t: 041/786 264 www.kamnosestYO-kaspar.si, e: komnosestvo.kosparSgmoiLcom ZAHVAIA Ob izgubi dragega moŽa> očeta in brata Marjana Kasti garja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znanccm sa izrečeno so^jc, podarjeno cvctjc, svcćc ter spremstvo na njegovi zadiiji poti. Posebna lahvala dr. Rupnikovi ter vsemu osebju oddelka 700 in negovalnega oddelka bolniSnIce Golruk. Vsi njegovi ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po hudi in dolgotrajni bole2ni zz vedno zapustila na$a draga mama in babica Irena Z ajc B uto rac Í2 Radovljice Ob slovesu nd$e drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, znancem in sosedom, njenim sodelavcem PoŠte Slovenije in druSrvu upokojencev Radovijicfl za ganijive besede, pevcem in radovljiškemu župniku ter pogrebni službi Novak za kpo opravljen obred. Posebej pa se zahvaljujemo Jani Smitdc, ki je pokojnid stala ob strani ves iis njene bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskreno hvala. ŽaJujoči: hd Bojana z družino ter vnuka AJioša \n Matjuš ZAHVALA FritUčas. ko si izmuč€7\c STte želi U spati, duša pa v veinost potcvati. V S?, letu nas je za vedno zapustila nala mama v Francka Solar s Sp. Dobrave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, td ste jo spremili na njeni zadnji pod, nam izrekli ustno ali pisno sožalje» poklonili cvetje in sveie. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Vsi njeni Avgu&u ^009 ZAHVALA kjer ni trpljenja in bolečine. Čqjrav boli, ker te ni. hiiila za lae dni. V 88. leta starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama. prababica, sestra, taiča in botra Jožefa Sušnik IZ Nemškega Rovta Jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjene sveče, dename prispevke za vaško cerkw, íamo cerkev in Zavod sv. Mar» tina v Srednji va5i ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna za* hvala sosedom za nesebično pomoč, hvala zdravnid in osebju Zavoda sv. Mardna za skrb in nego v času njenega bivanja v domu in Špančevi Minki za pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem zapete žalostinke in pogrebni službi Novak. Vsem imenovanim in neimenofanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domači Nemški Rovt, avgusla 200Q OsmIo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te več nazaj ne ho, ker si za vedno vzel s/ova. ZAHVALA letu i 1 stric Ludvik Podlesnik Isloeno se zahvaljujemo za izrečeno pisno in ustno sožalje. podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi JEKO-in, cvetličarni Zvonček na Bi Dobravi ter sostanovalcem Titove 87: osebju kardiološkega oddelka za skrb In nego, posebno pa dr. Poklukarju in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, islaena hvala. Žalujod: žena Angelca in hčerki Zvonka tn ]elka z družinama Jesenice, Dole pri Udji, Ljubljana, Grosuplje ZAHVALA Po težb oolezni nas je v 79, letu za vedno zapustila naša draga žeoa, mama in babica ter sestra, teta, tašča in botra Marija Leskovar iz Kranja. Šorlijeva 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. znuicem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za "spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju negovalnega oddelka bolnišnice Golnik za požrtvovalno in nadvse skrbno nego in poitoč v času njene bolezni in ob njeni zadnji ud. Najlepša hvala tudi gospodu župniku Mitji štimu za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma Žani in Zdravku za lepo izbrane tolažilne besede, pevcem in pogrebnemu zavodu. Žalujoči: mož Boris ter sinova Boris in Bojan z družinama Kranj, avgui^ta 2009 ZAH\'ALA ZAHVALA Hvala (i mama. za rojstvo, iivljenjt, za Cas. za ljubezen, skrbi, hvala za hisire, stkane v trpljenju. naj večna ti lučka gori. V 75. letu starosti nas je zapustila draga žena. mama, stara mama in teta Frančiška Kokalj rojena Vihamik, p. d. PitČeva mama iz Predoseij Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, poda-ieno cvetje, sveče, darove za sv. male in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Jarezu Jenki» m vse obiski» v času njene bolezni in pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, govorniku g. Bitencu, ge. Veri. pogrebni sliôbi Navček, nosačem in praporščakom-Vsem. Id ste kakorkoli poâstili njer spomin, še aikrat iskrena hvala. VSI NJENI Predoslje in Golica, 4. a^^usta 2009 řf Vrio tenc, kdo jo najdt! Njena vrednost je daUč nad biseri. Sv. pismo, Prg}t Poslovili smo se od naše ljubeče žene in dobre mame Marije Sparovec rojene Šlibar, s Planine ti v Kranju, ki je prestopila prag večnosti 4. avgusta 2009. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v teh dneh poslovili od naše drage žene in mame, zanjo moliJi, prinesli cvetje in sveče, darovali za sv. male, sočustvoTali z nami in nam tako ali drugače stali ob stiani Zahvala duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in darovane sv. maše ter spremljanje v zadnjih tednih njenega življenja. Hvala vsem v upanju, da to ni dokončno slovo, ampak le trenutek na poti v večnost Žalujoči: mož Franc, sinovi Franc. Viktor in |anez z družinami •a 24 info@g-^as.5Í GORENJSKI GIAS petek, 14. avgusta 2009 Anketa Vsak evro pride prav matî la rařft Konec avgusta bodo upravi* čencem izplačali poseben dodatek za socialno ogrožene v višini od osemdeset do dvesto evrov. Po mnenju naših sogovornikov sicer to ne bo bistveno pomagalo k preživetju najbolj socialno ogroženih, kljub temu pa v sedanjih kriznih Časih vsak evro pride prav. Fotix Comd Helena TomKranj: "Menim, da je ta vsota tako majhna, da ne bo bistveno pripomogla k preživetju. A tistim, ki nimajo nič, bo verjetno malo pomagalo in je zato v danih možnostih v redu." Filip Kocijančič, Kranj: "Vsak evro. ki ga imaš, pomaga, vendar bi moral skrbno pretehtati, komu pripada in komu ne. Mnogo je primerov, ko so upravičeni do socialne pomoči, čeprav )im ne pripada." Milan Zupan«c, Kranj: "Menim, da je kratkoročno to dobra in dobrodošla rešitev. Na dolgi rok pa so potrebni drugačni ukrepi. Predvsem bi bilo treba z ukrepi na trgu dela spodbu« d it I zaposlovanje." P«tn M ar kič, Duplje: UroS Kuhar Brrtof. "Lahko, da je to prava obli- \ "Ne vem, če bo to lahko ka pomoči najrevnejšim, a : veliko pomagalo • to je za znesek ni ne vem kako velik : en tank bencina, pa Še malo in bo verjetno hitro pošel. ; bo ostalo. Večji problem je, Če bi res hoteli pomagati, : da mladi nočejo delati. bi jim morali to izplačati : Treba jih je zaposliti» pa bo vsak mesec." tudi denar." Radovne Sotesko Blejski Vintgar v teh dneh obišče tudi do osemsto obiskovalcev na dan. Mateja Rant Gorje • V Blejskem Vintgar-ju se ob lepih dnevih kai tare obiskov^cev. ki se lahko v hladu soteske skrijejo pred poletno vročino i d obenem uživajo ob lepotah te naravne znamenitosti. Na dan tako na^tejejo od šeststo do osemsto obiskovalcev. tako da vodja gospodarskega odbora pri PD Gorje Marica Okršlar ugo« tavlja, da letošnja sezona učitiiu k nc l>u Uku t>laba, kot je sprva kazalo. "Obisk soteske se [e močno povečal šele po 20. juliju, med obiskovalci pa prevladujejo tujci/* je pojasnila Marica Okršlar. Zato priča kuje da jiin bo tudi letos Blejsk« Vintgar ob lepih dnevih obíáčetudi do osemsto obiskovalcev.^ Foto.corazd uspelo doseči štesilko osemdeset tisoč obiskovalcev, ko- tako, je pojasnila Marica leto namreč pred začetkom sto metrov varovalnih ograj likor so jih ponavadi našteli v OkiSlar, jim bo lispeJo pokri- sezone, ki se ponavadi začne in 120 metrov pomožnih za-preteklih nekaj sezonah. Le ti letošnje investidje. Vsako sredi aprila, poskrbijo za vr- Sčitnih ograj» ki zadržujejo _ sto vzdrževalnih de! v sote- padanje kamenja. Okrog 14 Pri Planinskem druátvu Gorje so skupaj z gorianskimi ski. "Letos smo recimo tisoč evrov so odšteli še za , , .. , , spodnjem delu soteske ob« ureditev vstopnega prostora občani m strokovnimi deUvci Triglavskega narodnega ^^^^^ p^ho^^ ^^ ^ ^^^^^^^^ parka poskrbeli tudi za ponovno prehodnost ki jih je načela'jesenska vi- varnost in udobje obiskoval- Pokljuške soteske, ki sta jo pred tremi leti močno soka voda. Poleg tega smo cev poskrbijo tudi tako. da poškodovala žled in sn^olom. Konec avgusta hodo obnovili tudi del galerij iji vsako jutro še pred odprtjem prenovljeno sotesko tudi uradno odprli. Marica zgornje mostiče. Vse skupaj sotesko pregledajo in opravi- Okršlar je pojasnila, da so lesene galerije v tej soteski i' vredno okrog trid^et jo nujna poprava, če so p> .... / - , . . tisoč evrov, v kar pa ru vStet trebna. Vsak obiskovalec je z zgradili že leU 1950, eno leto po ustanovitvi davek na dodano vrednost" nakupom vstopnice, ki za planinskega dniStva. Poimenovali so jih po kraljeviču ob tem so letos izpeljali še odrasle stane štiri, za otroke Andreju in to ime bodo obdržali tudi v prihodnje, je eno večjo, skoraj petdeset ti- pa dva evra, tudi nezgodno dejala Marica Okršlar. soč evrov vredno naložbo, in sicer so namestUi dodatnih zavarovan, je Še opozorila Marica OkrŠlar. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami. V soboto bo sončno z jutranjo meglo po nižinah. V nedeljo bo sonCno, popoldne so možne nevihre. A|«riei(a tiS u oko1|«. Urad s« m«t««feloei|e PETEK : SOBOTA 16/25^C ! 14/27^C NE DELIA 15/28°C ZiMt O M/19X KRATKE NOVICE Hotavije Večer slovenskih podoknic in Semanji dan Turistično društvo Slajka Hotavije ob krajevnem prazniku jutri, 15. avgusta, ob 20. uri, vabi na Šupcov travnik na Večer slovenskih podoknic. Obiskovalce bodo pozdravili s fanfarami, nastopil bo tudi kvartet Krehovci» pihalna godba Iz Žirov, skupina Štedrentje, sledila bo še izvedba domače veseloigre v poljanskem narečju. Za druženje in ples bo nato poskrbel ansambel Veseli svatje. V nedeljo se bodo Hotaveljčani po maši v sprevodu z muzikanti zbrali v središču vasi ob vaškem znamenju, kjer se bodo predstavili na fotografijah in predstavili domače izdeike> nastopili bodo tudi domaČi harmonikarji. Od 16. ure naprej bo za zabavo skrbel ansambel Štok, zvečer pa še skupina Kingston. B. B. Uses Miting malega letalstva Alpski letalski center Lesce-Bled prireja jutri, 13. avgusta^ Miting malega letalstva In tekmovanje za 21. Alpski pokal radijsko vodenih maket pravih letal. Na tekmovanju, ki bo potekalo med 10. In 17. uro, pričakujejo petdeset udeležencev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Prikazali bodo pilotiranje reaktivnih, motornih batnih in jadralnih akrobatskih letal ter helikopterjev na daljavo. S kamero, ki bo vgrajena v radijsko vodeni model, bodo snemali prireditev iz zraka in predvajali posnetlce na televi* zijskem zaslonu. Na prireditvenem prostoru bodo modeiar-ji in njihovi prijatelji poskrbeli za prijetno počutje obiskoval* cev. Zaradi povečanega prometa na avtocesti priporočajo gledalcem, da se pripeljejo do Lesc po stranskih cestah. Pri parkiranju vczll ob prireditvenem prostoru naj upoštevajo navodila redarjev. S. S. Mladoporočenci Na Bledu so se 1. avgusta poročili: Robert Novak in Urška dimnic, Tilen De?man m Maja Tina MlkliČ, Enes Zahirovič in Izeta Lokmič, Žiga Troha ir Tina Krži§nik ter Daniel Fischer in Dijana Stevović, v Preddvoru 3. avgusta Henri Louis Sy vain Custin in Marjeta Opara, na Bledu Gregor Matvos in Melanie Leslie Lorenzo, An2e Mihovec in Simona Zupanec, Primož Hrovat in Petra Murn, Anže Langus Petrovič in Nika Ravnik, Boštjan Legat In Anja Mainar, v Podvlnu Rok Muller in Tanja Bera vs. v Radovljici pa Gregor Bevc In Špela Sitar. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. / \\\ 'ftsv RADIO KRANJ d.o.o. Strltarrevo uf. 6. KRANJ TEiCfON: (04) -2220 f 04) 2ai -2221 lOSi) 3OM0S FAX: <04> 2ai- •tOAKOM ûûmjw n^méa e Dutkj: www.radlo-kranJ.si