UVODNIK
Prve tople
sape
Je za Celje kot tretje največje mesto v Sloveniji pomembnejša otvoritev centralne čistilne naprave ali začetek gradnje centra za ravnanje z odpadki? Je pomembnejša sodobna prometnica? Ali smo bili morda včeraj priče zgodovinski prelomnici - podpisu pogodbe o zagotovitvi vseh pogojev za delovanje prve celjske fakultete?
Morda je špekulacija le prehuda, saj je otrok šele spočet, naučiti se bo moral hoje, samostojnega življenja, četudi pod okriljem mariborske univerze. A vendarle trdim, da gre za večplasten zgodovinski dogodek za naše mesto. Za tisto toplo sapo, ki ne dobiva svojih oblik le v objektih nacionalnega športnega pomena niti v neverjetnih dosežkih na področju ekologije. Danes navidez obroben dogodek zna (končno) ostro poseči v dušo in značaj mesta.
Celje zna skozi prvo in skozi fakultete, ki bodo vanj očitno še prišle, spremeniti ne le svoj obraz marveč tudi in predvsem svoj značaj, svojo dušo. Zakrnelo gnezdo provinciona-lizma, samozadostno zazibano v nekdanje čase slave rimske Celeie in kasneje prestolnice Celjskih, mesto, ki na največjih prireditvah ne zna zbrati več kot dva tisoč duš, ki mu umira mestno jedro, ki se diči le še s parado potrošniške ničevosti v številnih nakupovalnih središčih, zna s prihodom študentov in profesorjev dobiti nov intelektualni, pa tudi meščanski naboj.
Ne še jutri, tudi z oktobrom in prvimi študenti ne ... Čez leta, tudi z novimi študijskimi programi, ki bodo znali služiti potrebam opešanega gospodarstva, pa zanesljivo.
Otrok je u zibki, oktobra bo shodil, v družbi še drugih novih otrok bo z leti postal meščan. Celjan. V Celju, ki so ga včeraj tudi v formalnem smislu pobožale tople sape.
Nov svet Kozjanskega parka
Ker je dosedanjemu svetu Kozjanskega parka, v katerem je 15 članov, potekel mandat, v teh dneh volijo novega, katerega prva naloga bo dati mnenje o izbrancu za novega direktorja.
V svetu je po pet članov, predstavnikov občin, ministrstev in zaposlenih. Novi člani občin so župana Bistrice ob Sotli Jože Pregrad in Kozjega Andrej Kocman, član občinskega sveta Podčetrtek Marjan Šviglin, medtem ko člana iz občin Krško in Brežice Še nista znana. V tem tednu (četrtek in petek) ter prihodnjem (ponedeljek in torek) tajno volijo pet članov zaposleni v Kozjanskem parku, pričakujejo pa tudi imenovanja predstavnikov ministrstev (za okolje, kmetijstvo, kulturo ...).
Prihodnji teden naj bi minister za okolje in prostor izmed osmih kandidatov imenoval novega direktorja Kozjanskega parka, kateremu morajo sicer neobvezno mnenje dati tudi člani novega sveta Kozjanskega parka. TV
Otrok pod streho
V nekdanji stavbi Kovinotehne zagotovljeni pogoji za delovanje Fakultete za logistiko
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, rektor mariborske univerze prof. dr. Ivan Rozman, dekan Fakultete za logistiko Martin Lipičnik in direktor uprave Občine Krško Franci Glin-šek so včeraj v nekdanji upravni stavbi Kovinotehne v Celju podpisali pogodbo o zagotavljanju sredstev in pogojev za delovanje novoustanovljene Fakultete za logistiko s sedežem v Celju in dislocirano enoto v Krškem.
Prostor ni bil izbran naključno, saj je Mestna občina Celje od Merkurja to stavbo odkupila in jo namenila Fakulteti za logistiko ter še nekaterim drugim programom razvoja terciarnega izobraževanja v Celju. Kot se je slikovito izrazil rektor Rozman, ostaja zdaj le, da novorojenca pospremimo v življenje in poskrbimo, da bo postal krepak možak. Največ pa bo s svojo prvo fakulteto pridobilo Celje.
Župan Bojan Šrot pravi: »Ko zgradiš objekt, spremeniš zunanjo podobo mesta, ko pa začne v njem delovati fakulteta s študenti in z akademskim zborom, pa spremeniš vsebino življenja v mestu. Zato je to zgodovinski dogodek za mesto.«
Občina je za potrebe fakultete odkupila 7.500 kva-
Pogodbo o zagotavljanju sredstev in pogojev za delovanje Fakultete za logistiko so podpisali (z leve) dekan Martin Lipičnik, direktor občinske uprave Občine Krško Franci Glinšek, rektor mariborske univerze prof. dr.
Ivan Rozman in celjski župan Bojan SroL
dratnih metrov površin v nekdanji upravni stavbi Kovinotehne in še 12 tisoč kvadratnih metrov pripadajočih zemljišč. To je za Fakulteto za logistiko seveda, vsaj zaenkrat, bistveno preveč, a župan Šrot pravi, da so pri odkupu imeli v mislih tudi načrte z mednarodno univerzo v Celju. »O njej so zami-. sli že zelo jasne in želimo jïn uresničiti v sodelovanju ž mariborsko ihljubljansko
univerzo,« pravi Šrot, ki je tudi zadovoljen s finančnim delom sklenjenega posla. »Čeprav s trgovci ni preprosto trgovati, mislim, da smo dosegli korektno ceno in je objekt vreden 5,2 milijonov evrov, tembolj zato, ker smo se dogovorili za enoletni moratorij in potem plačilo v petih letnih obrokih brez obresti,« pravi Šrot in v isti sapi zagotavlja, da bo občina za ta projekt skušala pridobiti'
še kakšna sredstva od EU ali pa od države, kajti terciarno izobraževanje je pristojnost in naloga države.
Prvi študenti bodo prag Fakultete za logistiko prestopili oktobra, ko se bo začel študij te vede prihodnosti, kot jo imenujejo, in to po načelih,bolonjske deklaracije, pQ -sistemu tri leta do diplome, Sç dve magisterij indpdatna
tri za doktorski naziv.
BRANKO STAMEJČIČ
Glasbene legende septembra v Celju
Televizija Celje in Gostilne - hoteli Štorman organizirajo 16. septembra ob 20. uri v dvorani Zlatorog koncert Parnega valjka, Crvene jabuke in Borisa Novko-viča s skupino.
Na TV Celje so se za organizacijo koncerta odločili, ker imajo na tem področju bogate izkušnje. »Uspešno smo organizirali koncert
Đorda Balaševiča, ki je bil prvi večji dogodek v dvorani Zlatorog, pa tudi poslovilno tekmo Matjaža Tovornika, ki je bila lani. Vsako leto pripravljamo prireditev Športnik Celja, smo soorganizator-ji Maratona državnosti in še nekaterih drugih prireditev,« pravi glavni urednik Uroš Kranjc. Oba organizatorja praznujeta obletnico delova-
nja - TV Celje je imela lani za sabo deset, Gostilne - hoteli Štorman pa letos 25 let. »Še eden od razlogov je, da v Celju ves čas poslušamo očitke, da se nič ne dogaja, da ni zanimivih večjih stvari. Zato želimo za prebivalce te regije enkrat ah dvakrat letno pripraviti glasbeni, športni ali kakšen drug spektakel,« dodaja Kranjc.
Koncertni progťám boîrâ-jal skoraj pet ur, saj bo imel vsak od izvajalcev 90-mi-nutni nastop. Vstopnice bodo na voljo v predprodáji v vseh gostilnah in hotelih Štorman, na sedežu Televizije Celje, v Študents"kěm servisu Celje in na blagajni celjskega bazena od 1. avgusta dalje.
JŠ
Razočaranje v bolnišnici
Večino predlogov za širitev programov so jim zavrnili - Dodaten denar le za ortopedske in operacije sive mrene ter
magnetno resonanco
Področni dogovor za bolnišnice, ki predvideva več denarja za širitev najbolj potrebnih programov, je sprejet. Čeprav ga bodo predvidoma bolnišnice in zavod za zdravstveno zavarovanje podpisovali šele jeseni, lahko po navodilu ministra za zdravje bolnišnice takoj začnejo uresničevati dodatne programe, saj je njihov glavni cilj skrajševanje predolgih čakalnih dob.
V celjski bolnišnici so razočarani, saj so si obetali veliko več, kot bodo dobili: »Nismo zadovoljni. Strokovno smo utemeljili, kaj vse naši
bolniki potrebujejo in kaj smo zanje sposobni narediti. A če nam novih in razširjenih programov ne odobrijo, smo nemočni,« ugotavlja direktorica Štefka Presker.
Odobrili so jim vsega 92 dodatnih operacij sive mrene (od skupno 3.382 v Sloveniji) za ceno 13 milijonov tolarjev, dodatne ortopedske operacije v znesku 73 milijonov tolarjev (do aprila prihodnje leto, do konca tega leta samo 55) ter 900 dodatnih preiskav z magnetno resonanco (za celo Slovenijo so jih odobrili dodatnih 7.186), za katere pa jim priznavajo nižjo ce-
no od dosedanje. To pa je tudi vse.
V celjski bolnišnici se s takšno razdelitvijo dodatnih sredstev niso sprijaznili in so že pripravili aneks k Splošnemu dogovoru 2005, v katerem ponovno zahtevajo vse tisto, česar jim niso odobrili. Tako utemeljujejo potrebo po širitvi programov za zdravljenje bolnikov z žilnimi obolenji. Gre za program PTA (rentgenološka preiskava ožilja) ter vstavljanje žilnih protez, kar je pri bolnikih z zoženimi žilami edina uspešna metoda zdravljenja. Celjska bolnišnica je doslej te bolnike pošiljala v druge
bolnišnice, s posodobitvijo rentgenske diagnostike pa lahko to delajo sami. Predlagali so, da jim za začetek odobrijo 250 posegov v vrednosti 130 milijonov tolarjev.
Prav tako so predlagali, da jim odobrijo program levo-stranske srčne katetrizacije, in sicer 700 posegov v vrednosti 600 milijonov tolarjev. T\idi pri tem gre za nov program, ki je vezan na nakup ustrezne opreme. Denar za rentgen za invazivno srčno diagnostiko zbirajo s pomočjo društva Korona, zdravnike že izobražujejo, vloga za novi zdravstveni program pa je že na Zdravstvenem svetu
RS in Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
Poseben problem ostaja transfuzija, saj je morala bolnišnica zaradi novih določil spremeniti način dela in zdaj pošilja kri na testiranje v Maribor, kar predstavlja letno za 70 milijonov stroškov. To bistveno presega zmanjšanje stroškov v bolnišnici, kjer zaradi prenosa testiranja ne želijo odpuščati delavcev in zmanjševati drugih fiksnih stroškov, saj bi to ogrozilo dobro delo trans-fuziologije.
Celjska bolnišnica si prizadeva še za pridobitev 70 milijonov tolarjev za pokriva-
nje povečanih stroškov kemoterapij pri zdravljenju raka ter 25 milijonov tolarjev za drago novo zdravilo Novo-seven, ki je namenjeno zdravljenju najtežjih bolnikov v intenzivni terapiji. Opozarjajo še na potrebe po medicinski rehabilitaciji ter povečanju možnosti bolnišničnega zdravljenja nevroloških bolnikov. Pričakujejo namreč, da se bo število teh bolnikov letno povečalo za 300 do 400, kolikor naj bi jih na novo prišlo iz Koroške regije (bolnišnico Slovenj Gradec je namreč zapustil edini nevrolog).
MILENA B. POKLIČ
Medijsko prenapihnjene Rimske?
V teh dneh so mediji spet privreli na dan z zgodbo, da je Medicinski center Bar-sos izstopil iz družbe Medicinsko rehabilitacijski center (MRC), čigar soustanovitelj je. Glavni strateški partner državi pri oživljanju propadajočega zdravilišča v Rimskih Toplicah je tako le še zreški Unior, v projekt pa so vključeni še Nova ljubljanska banka. Mobitel, Zavarovalnica Triglav ter Kapitalska družba in Prevent.
Kot smo pred časom že pisali, je Barsos svojo namero o izstopu ustno naznanil že 18. marca letos na seji nadzornega sveta družbe MRC, ker da naj bi prihajalo do prevelikih razhajanj v videnju projekta in razvoja zdravilišča. Uradno pisno izjavo o pro-
daji poslovnega deleža in razlogih za izstop iz družbe pa je Barsos sporočil 30. marca. Odtlej se mnogi bojijo, da bo ta umik ogrozil projekt oživitve propadajočega zdravilišča v Rimskih Toplicah. Tako direktor Barsosa Sašo Baričevič kot direktor družbe MRC Maks Brečko sta prepričana, da se to ne bo zgodilo, pri čemer je realizacija projekta, ki je obstal zaradi dvoma nekaterih poslancev v korektnost postopkov glede najemne pogodbe, v največji meri odvisna od privolitve vlade. Ta zdaj skrbno proučuje vso dokumentacijo, ki bo pokazala, ali je dejansko šlo za kakršne koli nepravilnosti. Brečko upa, da bo vlada v najkrajšem času dala zeleno luč za nadaljevanje začrtanega projekta.
enako laški župan Jože Rajh. Po njegovih besedah naj bi se vlada še kako zavedala, da z uresničitvijo projekta ne kaže več odlašati, saj se bo v primeru razveljavitve pogodbe težko še kdo »okorajžil« za najem propadajočega zdravilišča.
Če gre verjeti zgornjim optimističnim izjavam in prepričanju predsednice KS Rimske Toplice Jelke Ka-pun, da gre pri vsem skupaj le za medijsko prenapihnje-nost, potem lahko pričakujemo, da bo zdravilišče v Rimskih Toplicah že čez dve ah tri leta znova dobilo sloves, ki ga je nekoč že imelo. Pri tem pa se poraja vprašanje, ali so tamkajšnji prebivalci sploh pripravljeni na to...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Tolar na tolar - za življenja
Za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko v celjski bolnišnici, ki stane kar 180 milijonov tolarjev, so posamezniki in podjetja doslej prispevali 23 milijonov tolarjev. Zadnja med večjimi donatorji je Zavarovalna družba Adriatic iz Kopra s 700 tisoč tolarji.
Donacijska sredstva za nakup novega rentgena zbirata Društvo Korona in celjska bolnišnica že več kot pol leta. Celjska regija tak aparat nujno potrebuje. Z njim je namreč mogoče nuditi hitrejšo, predvsem pa učinkovito pomoč bolnikom z infarktom, za katere je čas, ki mine od infarkta do učinkovite pomoči, življenjskega pomena. Pravočasno ukrepanje zmanjša smrtnost kar za trikrat. Trenutno iz Celja življenjsko ogrožene bolnike, ki jih je v regiji letno približno 260, vozijo v ljubljansko ali mariborsko bolnišnico, ki sta poleg izolskega zasebnega diagnostičnega centra edina zavoda z rentgenom za invazivno srčno diagnostiko.
Z rentgenom za invazivno srčno diagnostiko odkrivajo tudi zgodnje spremembe na koronarnih žilah in s tem preprečujejo nastanek srčnega infarkta in nenadne srčne smrti.
MBP
raiicelje
jp^l na štirih frekvencah
Praznik slovenskih šoferjev
V vsej Sloveniji, tudi na Celjskem, so v sredo ob dnevu šoferjev in avtomehani-kov šoferska združenja organizirala bučno obeležje praznika kar na cestah.
Čeprav se ni dogajalo nič posebnega, so kolone okrašenih vozil simbolično oznanjale več kot 60-letno tradicijo praznika šoferjev in avtomehanikov. Praznik, 13. julij, praznujejo v spomin na boje v Žužemberku, ko je v boju z okupatorjem prvič sodelovala tudi motorizirana partizanska enota. Šoferski praznik so mnogi izkoristili tudi kot priložnost za zahvalo in čestitke številnim prostovoljcem, članom šoferskih združenj, ki v civilni družbi skrbijo za prometno varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter tehnično kulturo. Šoferji so povedali, da se zavedajo pomena svojega dela, or-
ganiziranosti in prometne preventive. Mnogim med njimi je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS podelil priznanja, zlate
Stanovski praznik so obeležili tudi v Velenju.
značke in plakete vzoren voznik.
Osrednja in zaključna slovesnost šoferskega praznovanja bo srečanje na Rogli v or--— Št. 52-15. julij 2005
ganizaciji ZSAM Zreče ter regijskega odbora ZŠAM celjske regije v nedeljo, 31. julija.
JOŽE MIKLAVC
KJE SO NASI POSLANCI?
Poslancev ne bodo ukradli
Čeprav so poslanske počitnice tik pred vrati, pa državni zbor (DZ) te dni deluje s polno paro, kot smo bili vajeni v dneh pred lanskim 1. majem, ko so slovenski pravni sistem mrzlično usklajevali z evropsko zakonodajo. Poslanci bodo danes končali 8. redno sejo, v prihodnjih dneh pa jih čaka še izredna seja, na kateri bo glavna zvezda zakon o enakomernem regionalnem razvoju in z njim napovedana delitev države na dve kohezijski regiji-
Lokalna samouprava ima pomembno vlogo tudi na redni seji, saj bo vladajoča koalicija danes predvidoma podprla spremembe zakona o lokalni samoupravi, na podlagi katerih bo lahko DZ predčasno razreševal župane ali občinske svete, hkrati pa bo omogočil ustanavljanje novih občin, ki bodo izjemoma lahko imele samo 2.000 prebivalcev. Predlagane spremembe zakona, ki bo popravljen že desetič v desetih letih, so znova zarisale jasno ločnico med opozicijo in vladnimi strankami, čeprav tudi znotraj koalicije niso ravno sijali od složnosti. V NSi bi po besedah rogaškega župana Martina Mikoliča spodnjo mejo za ustanovitev občine najraje ukinili, nekateri znotraj SDS pa menijo, da so povod za ustanavljanje novih občin velikokrat ozki interesi. Še bolj odločni so bih v De-SUS, saj je po njihovem novela zakona predvsem pisana na kožo nekaterim koalicijskim strankam, ki si želijo več vpliva na lokalni ravni. Po besedah Bojana Kontiča so Socialni demokrati razočarani nad delnimi rešitvami, ki jih prinaša novela, prav tako pa so odločno proti možnosti skoraj neomejenega ustanavljanja novih občin. »Prav tako se ne strinjamo s predlogom, da bi župane in občinske svete razreševal DZ, ampak menimo, da bi bila za te postopke pristojna vlada,« pravi velenjski poslanec. Ne strinja se niti s predlogom, da župan sam imenuje podžupane, saj bi bilo po njegovem bolje ohraniti sedanji sistem, ko podžupane imenuje občinski svet, saj so župan in svetniki na ta način prisiljeni k sodelovanju.
Precej večje razpoke v koaliciji pa je povzročil predlog zakona opozicijske SNS o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Z njim namreč ukinjajo sedanjo samostojno protikorupcijsko komisijo, ki jo vodi Drago Kos, ker po mnenju nacionalistov ta od začetka delovanja minulega oktobra ni opravila svojega dela in je le papirnat tiger brez zob. Pristojnosti Kosove komisije naj bi v skladu s
predlogi prevzela posebna komisija DZ (to sedaj vodi poslanka SNS Barbara Žgaj-ner Tavš). Seveda je takšen predlog sprožil ogorčenje opozicije, ki vladi očita, da SNS zanjo opravlja umazano delo. Šlo naj bi za korak nazaj, ki je povrh še v neskladju s konvencijo OZN, po kateri naj bi korupcijo nadziral neodvisni protikorup-cijski organ. Predlog o poslanskem nadzoru pa so v opoziciji označili za neresnega. Da slednje po svoje drži, dokazujejo dosedanje preiskovalne komisije DZ, saj niti ena ni dosegla opaznejših rezultatov, poslanci pa njihovih končnih poročil velikokrat sploh niso obravnavali. Ogorčenju opozicije so se pridružili upokojenci, proti predlogú SNS je glasoval tudi žalski poslanec Ivan Jelen, ki meni, da se je vlada odločila za skrito obvoznico prek nacionalistov.
Ivan Jelen
Za poletna razburjenja bodo poslanci DeSUS jeseni nagrajeni s prenovljenimi pisarnami. Že v ponedeljek se bodo namreč začela obnovitvena in vzdrževalna dela na sedežu slovenske demokracije. Davkoplačevalci bomo za udobje poslancev letos namenih nekaj manj kot 160 milijonov tolarjev, večji del pa bo šel za zamenjavo dotrajanega pisarniškega pohištva. Povsem na novo bosta opremljeni dve pisarni DeSUS-a, pisarna vodje poslanske skupine LDS in tajništvo dveh poslanec te stranke ter pisarna, ki jih med zasedanji DZ uporablja vlada. Poslansko grmenje bo tudi brez strel, saj bodo v parlamentu obnoviti stre-lovodno instalacijo, ki menda ponekod ni bila najbolj varna. Letos naj bi končali tudi prenovo električnih napeljav na stavbi v Tomšičevi ulici, ki je bila zgrajena pred slabimi 50 leti, stari kabli pa niso več zmogli požrešnega napajanja vedno nove elektronske opreme in so se pogosto vdali v usodo ter zavili hišo v temo. Prenovljena bodo tudi poslanska stanovanja, da pa kakšnega ljudskega izbranca predrzni nepridipravi ponoči ne bi izmaknili, bodo na njihove domove namestili protivlomna vrata.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Asfaltna baza na Svetem Križu?
Sporni mešalec še naprej buri duhove - Vaščani iščejo izgubljene kažipote -Kovač bo tožil zaradi blatenja dobrega imena
Pred dnevi smo v uredništvo dobili fotografije planinske asfaltne baze - tokrat le v napisu na kažipotih. Za vaščane je bilo prav tako zelo sporno pobiranje izjav med prebivalci Planinske vasi in Planinskega Vrha, češ da dovoljujejo priključitev hidranta na že obstoječe vodovodno omrežje. Šli smo po sledi namigov. Je nekdo res ukradel in prestavil kažipot, ljudem pa lagal in jih zavajal?
Na prvi fotografiji je križišče proti Šentvidu, kjer z glavne ceste pot zavije levo proti Sv. Križu. Jasno je vidno, da tabla za Sveti Križ manjka. Na naslednji fotografiji pa je križišče na Grač-nici, kjer pred planinskim klancem zavijete levo po makadamski cesti proti Lesič-nem. Na tabli, kjer se še lepo vidi spraskan napis Sveti Križ, zdaj piše asfaltna baza in morebitne obiskovalce usmerja v pravo smer. Ob sicer jasno izražen očitek so še pripisali, da vaščani ob takem dogajanju ostajajo brez besed in komentarjev. S precej burnimi komentarji pa se je na to odzval investitor spor-
ižišču na Gračnici je nekaterim spet dvignil pritisk.
ne asfaltne baze Mirko Kovač, ko smo ga povprašali, kaj vse skupaj vendar pomeni.
»A ste čisto nori, ali kaj?! Se zavedate koliko je vredna baza, zdaj pa me obtožujete, da sem ukradel prometni znak za pet jurjev? I« se je Kovač najprej razhudil, potem pa nadaljeval. »Večina krajevnih označb na Planini je mojih. Kupil sem jih z lastnim denarjem, postavili so jih mo-
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 12/2005 z dne 12. 7. 2005 objavlja stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad dolžnikom MUSAR, Čistilni servis in trgovina d.o.o. - v stečaju, Gledališka pot 6, Radeče
ZBIRANJE PONUDB
I. PREDMET PRODAJE
1.	Avtomati za napitke - kavni avtomati, kombinirani avtomat, hladilna vitrina - vse po seznamu od zap. št. 1 do 7. Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 535.950,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	Čistilni in drugi stroji - pralni stroji, sušilni stroji, sesalci, razno orodje, vse po cenitvenem seznamu od zap. št. 1 do 19. Premoženje pod točko 2 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 171.610,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	Osebni avtomobil DAEWOO LANOS 1.5. Premoženje pod točko 3 se prodaja za izklicno ceno 158.880,00 SIT. Varščina za nakup avtomobila znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20. 5. 2005 in bo prodano po načelu »videno - kupljeno«.
II. POGOJI PRODAJE (izvleček)
Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi. Ponudbe je treba poslati po pošti na naslov: Okrožno sodišče v Celju. Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 12/2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj.
Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponujeni znesek ne sme biti nižji od izklicne cene. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, potrjeno na banki, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje. Ponudniki plačajo varščino na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Hypo Alpe Adria Bank d.d. Celje št. računa 33000 - 0000857374, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
Navedeni pogoji prodaje predstavljajo izvleček celotnih pogojev, ki so objavljeni na sodni deski Okrožnega sodišča v Celju. Za zbiranje ponudb veljajo celotni pogoji, ki jih je mogoče pogledati tudi v pisarni stečajnega upravitelja.
Dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju odvetniku Borutu Sokliču, tel. 03 490-06-60 in GSM 041 749-859. Informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoč v odvetniški pisarni na naslovu Ljubljanska 11 v Celju, vsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upravite-
ji delavci in to samo zato, ker mi je šlo na živce, da so vse naše vasi brezimne. Vandali jih vsake toliko zmečejo dol, pobirajo pa jih spet moji delavci. V skladišču imam cel kup prometnih znakov. Se vam ne zdi, da bi do zdaj že imel kakšne težave, če bi jih kradel?!« Vandali naj bi se lotili tudi križišča v Šentvidu. »Obstajata dva policijska zapisnika, da so tam znaki ukradeni ali poškodovani. Tako jo je skupil tudi znak za Sitotisk Koželj, ostali so bili pa preveč trdno pritrjeni. Potem ko so neuporabni ležali na tleh, so jih moji delavci pač pospravili. Zdaj pa se je žal zgodilo, da so enega teh pač obnovili in mu namenili drugo nalogo. Na istem križišču v Šentvidu sem z lastnimi sredstvi postavil zaščitno ograjo, tule imam pa znake za omejitev hitrosti, ki jih bom postavil na planinski trg, takoj ko dobim dovoljenje. Odkar so trg obnovili, izgleda kot letališče in bojim se, da bo kakšnega otroka povozilo. Zdaj pa me obtožujejo kraje ljudje, ki niso nikoli v življenju niti kamna prestavili za skupno dobro. Za krajo je pristojna policija, za blatenje dobrega imena pa sodišče,« je končal Kovač.
Kdo bo »požegnal« hidrant
Ob tem je še dejal, da je bil v prejšnjem prispevku o tehničnem pregledu zapisan kup neresnic, na bazi dejansko ni bilo treba ničesar popraviti, birokratske pomanjkljivosti pa so že odpravili. V ponedeljek bi jim potemtakem morali izdati uporabno dovoljenje za poskusno obratovanje. Sporna ostajata voda in priključitev hidranta.
V teh dneh so med prebivalci Planinske vasi in Planinskega Vrha zbirali podpise za priključitev hidranta na obstoječi skupni vodovod. Silva Nuč s Planinske-
ga Vrha je povedala, da jih je v ta namen obiskal Jože Kovač, gostilničar iz Šentvida pri Planini, sicer investitorjev brat. »Zdi se mi nedopustno, da se v to vtika nekdo, ki nima s tem popolnoma nič in se ga naš vodovod prav nič ne tiče.« Pa tudi sicer naj bi zbiranje podpisov potekalo nekorektno in zavajajoče. Ljudem naj bi razlagali, da gre za potrebe gasilcev in ne Kovača, jim lagali in jih poskušali spreti med seboj, češ oni so podpisali, tudi ti moraš ... Vendar naj bi bili zbrani podpisi na upravni enoti brezpredmetni.
In kaj na to odgovarja Kovač? »Zbiranje podpisov so samoiniciativno organizirali moji delavci. Od 83 uporabnikov jih je podpisalo 48. Nekaj jih je bilo nedosegljivih, tako da jih je proti nekaj več kot 20. Podpisalo bi jih še več, a so jim grozili in lagali, da za tono asfalta porabimo 300 litrov vode in podobne neumnosti.«
Da je postavitev hidranta pomembna za javno dobro, je nedvoumno. V občinskem pojasnilu jasno piše, da lahko z vodnimi viri upravlja javno komunalno podjetje, režijski, obrat, koncesionar ali krajevna skupnost, dodano je tudi, da občina do zdaj ni prenesla upravljanja. Če s krajanov na občino ali obratno, pa si razlaga vsak po svoje. Kovač je predložil kup dokumentov, kjer se očitno lovijo nedorečene pristojnosti občine, upravne enote, krajevne skupnosti, vôdovodnega odbora, krajanov in še koga. Vsaj kar se vode tiče. Kdo lahko izda soglasje za postavitev hidranta, ga za to sploh potrebujejo, je vodovodni odbor s svojimi pogoji legitimen, so očitno še odprta vprašanja. Kako bo z nadaljnjim delovanjem asfaltne baze, pa bo morda jasno že v ponedeljek.
SAŠKA TERŽAN
Križišče v Šentvidu brez kažipota za Sveti Križ
V SPOMIN
Zvezdana Knez Sterbenc
29. junija smo se na Celjskem mestnem pokopališču poslovili od cenjene in spoštovane prof. Zvezdane Knez Sterbenc, ki je poučevala na I. gimnaziji v Celju celih 29 let.
Profesorska pot je našo Zvezdano po diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti iz geografije in etnografije leta 1949 najprej zanesla v Novo mesto, zatem še v Tolmin, na Jesenice in v Kranj. Leta 1954 je prišla nazaj v Celje, kjer je prej tudi obiskovala »svojo« gimnazijo in ji ostala zvesta do upokojitve leta 1983. Kmalu se je aktivno vključila v delo profesorskega zbora. Kot izjemno uspešna profesorica je postala vodja aktiva ter prevzela mentorstvo geografskega krožka. Za zelo uspešno in dolgoletno mentorstvo je prejela tudi priznanje Zveze geografskih društev Slovenije. Uspešna je bila tudi kot mentorica raziskovalnih nalog.
Dijaki so jo cenili, pa tudi malce bali. Za njo geografija ni bila samo naštevanje držav in poznavanje njihovih gospodarstev, za njo je bila tudi vsakodnevno branje časopisov. Geografijo se je bilo treba učiti. Da je bila profesorica mehkega in plemenitega srca, so dijaki lahko odkrivali na nepozabnih geo-grafsko-literarnih ekskurzijah, ko so se veliko pogovarjali in spoznali, da je bila kljub navidezni strogosti pravzaprav najboljša prijateljica. Z veseljem se je udeleževala tudi vseh obletnic matur. Bila je tudi odlična razredničarka. Za svoje dijakinje in dijake je skrbela kot najboljša ma-
ti. Poznala je družine, posredovala pisno, ustno ali celo neposredno. Opozarjala in vzgajala je. Vedela je marsikaj, zato je znala pomagati.
Včasihpozabljamo, pa to ni nepomembno. Bila je tudi uspešna pri delu izven razreda. Kot sindikalna funkcionarka, delegat pri delu točkovnikov za plače, za krajše obdobje pa je bila tudi sovoditeljica šole. Res pa je, da ni rada nastopala v javnosti, rada je predvsem delala.
Imela je izjemen čut pripadnosti. Ne samo družini in Petrovčam, posebej še celjski gimnaziji, njenim •dijakom in dijakinjam ter seveda stroki - geografiji, ki jo je gojila tudi po upokojitvi. »Potovke« so najbolj zbližale te izjemne lastnosti. Več sto potovanj po različnih kotičkih naše dežele so oblikovale in krepile pripadnost sorodnim vrednotam.
Prof. Zvezdana Knez Sterbenc ni bila samo ena od številnih profesoric I. gimnazije v Celju. Bila je osebnost, kije s svojim načinom dela dala šoli svoj pečat. Šolo je imela neizmerno rada, bila ji je zvesta in predana. Želela ji je le vse najboljše. Del nje bo zanesljivo ostal v »njeni« šoli.
JOŽE ZUPANČIČ
sodobni poslovnež potrebuje, ko s svojim letalom potuje širom po svetu in se ustavi ter si oddahne - denimo tudi v Sloveniji, na mednarodnem letališču, v svoji idilični hišici v celjskem Airparku.
Skupaj z Regionalno razvojno agencijo Celje pripravljajo projekt, da bo znotraj novega tehnološkega mesta Tehnopolisa tudi fakulteta za letalstvo in študentski kam-pus. To bo odlična baza za kadrovanje, saj bo mogoče študente spremljati od začetka do konca študija in najboljši bodo zagotovo našli svoje mesto v domačih in tujih podjetjih, ki potrebujejo letalske strokovnjake. »S fakulteto želimo sodelovati že od začetka, ko sprejme študenta, in s tem do konca študija vzgojiti kadre, ki so pripravljeni prevzeti dolžnosti v podjetju takoj po študiju. Na ta način se študent v času študija specializira za delo, ki ga bo v podjetju opravljal. V podjetjih nimamo časa, da bi se ukvarjali še s šolanjem in z delovnim usposabljanjem kadrov, ko pridejo s fakultet, mnogo bolj smiselno se je vključiti že na začetku,« pravi Šalamon, ki verjame v uspeh in razvojne priložnosti tega projekta. Vprašanje pa je, koliko bodo lokalne in državne oblasti ter partnerji, brez katerih ne bo šlo, tudi dovolj vizionarski.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
pod oblaki
V celjskem podjetju Airnet razvijajo lastno dvomotorno letalo s pomenljivim imenom Revolution - Projekt Airpark Celje
Airnet, podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, je po prodajnih dosežkih eno največjih podjetij v srednji in vzhodni Evropi, če upoštevamo število prodanih letal na prebivalca. Poleg desetih modelov ultra lahkih in treh modelov eksperimentalnih ter dveh modelov jadralnih letal, sodijo v njihov program tudi letalski motorji in različni inštrumenti za uporabo v letalstvu. Da bi uspešno ustregli potrebam in željam svojih strank, pa v Airnetu nudijo tudi šolanje za pridobitev pilotskega dovoljenja.
To pa še ni vse; skupina mladih podjetnikov in strokovnjakov se zadnja leta ukvarja tudi z lastnim razvojem letal in je pobudnik in koordinator vizionarskega projekta Airpark Celje. Projekt, kot so si ga v Airnetu zamislih
in izdelali idejne načrte zanj, je na prvi pogled prava utopija, ki pa lahko postane realnost, če bo v Celju in v širšem prostoru dovolj pripravljenosti za sodelovanje, dovolj poguma in takšnih glav, ki so sposobne videti razvojne, ekonomsko-tržne, poslovne in še kakšne priložnosti, ki jih ponuja omenjeni projekt. Zaradi nove evropske direktive o letališčih in državne strategije o prostorskem razvoju naj bi športno letališče v Levcu nekega dne postalo mednarodno letališče.
»Revolution« bo revolucija
V začetku letošnjega leta so se v Airnetu začeli ukvarjati tudi s proizvodnjo letal, ki pa (še) niso plod njihovega razvoja - na njih izvajajo tehnične izboljšave in pripravo na serijsko proizvodnjo.
S proizvodnjo za tujega partnerja nameravajo nabirati dragocene izkušnje za kasnejšo proizvodnjo letal, ki bodo izključno rezultat njihovega razvojnega oddelka. Prvo letalo iz te proizvodnje je maja doživelo svoj krst. Zdaj italijanski lastnik že uspešno »nabira« ure letenja. Čez leto ali dve bo Airnet zgradil pravo tovarno, v kateri bodo razvijali in izdelovali letala lastne blagovne znamke ter druga letala za prevoz potnikov in blaga.
Že dve leti razvijajo lastno dvomotorno letalo, ki nosi delovno ime Revolution. To dvomotorno letalo utegne (v svoji kategoriji) resnično povzročiti pravo revolucijo, saj bo glede cene in stroškov vzdrževanja primerljivo z enomotornimi. Glavne primerjalne prednosti tega Air-netovega dvomotorca bodo: varnost, kratka vzletna raz-
dalja, zelo visoka hitrost križarjenja, vehk dolet, manjša poraba goriva in manjši rezervoarji za gorivo (ekološko prijaznejši neosvinčeni euro super 95), kar pomeni tudi manjšo vzletno težo. Po oceni direktorja Iztoka Ša-lamona bo serijska proizvodnja tega letala stekla v letu 2009.
Mednarodno letališče v Levcu?
Ustvarjalna domišljija Iztoka Šalamona, ki je v svet letalstva vstopil pri svojih štirinajstih letih, in njegove ekipe je brezmejna. V iskanju novih zamisli se mu je porodila tudi ta, da bi nekoč v Levcu z razširitvijo obstoječega letališkega območja nastalo pravo mednarodno letališče. Tej zamisli so sledila konkretna dejanja, ko se je v projekt vključila celjska regio-
nalna razvojna agencija in ko so stekli prvi pogovori s partnerji: z Mestno občino Celje, Aero klubom Celje in nekaterimi zainteresiranimi podjetji. Idejni projekt, imenovan Airpark Celje, vključuje mednarodno letališče. Aero space center, stanovanjsko sosesko Airpark in proizvodnjo ter raziskovalne laboratorije. V Aero space centru naj bi bilo mesto za raziskave in razvoj v letalstvu, tam bi bila tudi letalska fakulteta, v delu centra pa bi se odvijal določen del letalske proizvodnje, tudi za tuje poslovne partnerje. Gradnje stanovanjskih sosesk v sklopu letališč so najnovejši svetovni trendi in tako naj bi v sklopu celjskega Airparka zraslo stanovanjsko turistično naselje s tipskimi hišami, z vrtovi, s plavalnimi bazeni in z drugimi objekti za rekreacijo ter ostalim udobjem, ki ga
Vizije Iztoka Salamona postajajo realnost, ena teh je dvomotorno letalo Revolution.
Tržne niše nad in
V knjižnice poleti po novem
Nekatere knjižnice na Celjskem imajo v času poletnih počitnic spremenjen delovni čas. Med najbolj branimi knjigami je še vedno svetovna uspešnica Dana Browna Da Vincijeva šifra, na katero je treba v Celju čakati približno mesec dni.
Poletni delovni čas mestnih oddelkov Osrednje knjižnice Celje je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 15. ure, ob torkih od 8. do 19. ure in ob četrtkih od 12. do 19. ure. Spremenjen je tudi delovni čas knjižničnih oddelkov v Vojniku in Šmartnem v Rožni dolini. V Vojniku je knjižnica odprta ob ponedeljkih od 13. do 18. ure.
ob torkih, četrtkih in petkih od 10. do 14. ure in v Šmartnem v Rožni dolini ob nedeljah od 8. do 10. ure. V Štorah in na Dobrni se delovni čas ni spremenil, tako da je v Štorah knjižnica odprta ob torkih od 10. do 13. ure in ob sredah od 14. do 18. ure, na Dobrni pa ob torkih od 11. do 13. ure, ob petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 11. ure.
Občinska matična knjižnica Šmarje pri Jelšah je odprta ob ponedeljkih in petkih od 10. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 10. do 15. ure, ob sobotah pa je zaprta. V Knjižnici Laško je delovni čas nespremenjen, le ob
sobotah je zaprta. Nespremenjen je tudi delovni čas knjižnice v Rogaški Slatini. Delovni čas pa so podaljšali v knjižnici Prebold, saj jo želijo še bolj približati uporabnikom. Odprto imajo vsak dan od 9. do 17. ure, medtem ko je ob sobotah zaprto.
Najbolj iskana je Da Vincijeva šifra
Najbolj brana knjiga Osrednje knjižnice Celje je Da Vincijeva šifra Dana Browna. Vsi oddelki skupaj imajo kar 24 izvodov, pri čemer na 19 izvodov, ki jih izposojajo v oddelku za odrasle, trenutno čaka 58 branja željnih. »Ker je povpraševanje veliko.
Tatjana Klarer Kramer
smo skrajšali izposojevalni rok s štirinajst na sedem dni,« pravi Tatjana Klarer Kramer, vodja oddelka za študij. V naj-
boljšem primeru bi lahko tako bralci knjigo dobili v treh tednih. Ker pa nekateri ne upoštevajo rokov, je realni čas najmanj mesec dni. »Bralci raje tvegajo zamudnino, kot da ne bi prebrali knjige do konca,« pove Klarer Kramer-jeva.
Na drugem mestu najbolj branih je še ena uspešnica avtorja Dana Browna, in sicer delo Angeli in demoni. Sledijo Viharno nebo Chrisa Woodinga, Najlepše zgodbe Carla Barksa (Racman Jaka) in Hiša na Ulici upanja Danielle Steel.
Angeli in demoni ter Da Vincijeva šifra sta tudi med najbolj prodajanimi knjigami. Bolj prodajan je le Slo-
venija - turistični atlas. Na četrtem mestu je knjiga Simona Coxa Razodetje Angelov in demonov, ki pomaga razločiti med dejstvi in pisateljsko domišljijo Dana Browna. Peta najbolj prodajana knjiga je Do zadnjega trenutka: Hitlerjeva tajnica pripoveduje o svojem življenju, katere avtorica je Traudl Junge.
V Oddelku za odrasle Osrednje knjižnice Celje bralcem priporočajo dela Gorana Petroviča Trgovinica Pri srečni roki, nobelovca Johna Max-wella Coetzeeja Sramota, Imreja Kertésza Brezusodnost in delo Pot med palačama Na-guiba Mahfouza.
JASMINA ŠTORMAN
6
GOSPODARSTVO
O cetis*
Kovintrade se širi ob železarni
Največji celjski trgovec s tehničnim blagom gradi sodoben skladiščni center Naložba vredna skoraj deset milijonov evrov
Celjski Kovintrade bo predvidoma sredi septembra odprl deset tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni center, ki ga gradi v neposredni soseščini štorske jeklarne. Naložba je vredna približno deset milijonov evrov in je največja v dosedanji zgodovini podjetja. Kot je povedal predsednik uprave Iztok Seničar, so denar zagotovili iz lastnih virov in z bančnimi posojili, izračuni pa so pokazali, da se jim bo naložba povrnila v manj kot desetih letih.
»Kovintrade ima zdaj svoja skladišča »razsuta« na različnih lokacijah, bodisi v lastnih ali najetih prostorih, kar ni ekonomično, pa tudi kakovost storitve do naših kupcev ni takšna, kot bi želeli. S
centralnim objektom, v katerem bomo skladiščili programe črne in barvne metalurgije za veleprodajo v Sloveniji in ki bo opremljen z najsodobnejšim informacijskim sistemom, pa bomo po-
leg dobre cene lahko nudili tudi dobro uslugo,« pojasnjuje Iztok Seničar. Skladišče gradijo na 20 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki so ga najeli od štorske jeklarne, vendar ga nameravajo odkupiti. Prav tako so se odločili tudi za nakup približno toliko velikega sosednjega zemljišča, ki je v lasti celjske občine. Na tej lokaciji imajo namreč še več načrtov, saj naj bi v dveh do treh letih, kot napoveduje vodja projekta Boris Pišek, sicer
Kovintrade bo do sredine septembra v neposredni bližini štorske jeklarne zgradil deset tisoč kvadratnih metrov veliko centralno skladišče, v katerem bo prostora za 15 tisoč ton materiala.
član uprave, postavili še eno halo, ki jim bo služila za razrez in krojenje izdelkov.
Kovintrade tudi letos dosega zelo dobre poslovne rezultate. Matično podjetje je v prvem poletju ustvarilo 12,5 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, bruto dobiček pa znaša več kot 400 milijonov tolarjev. Podobno rast je dosegla tudi celotna skupina, v kateri je še 11 hčerinskih družb in predstavništev v tujini. Iztok Seničar pravi, da je uspešno poslovanje zasluga B izjemno dobrega dela zapo-8 slenih v nabavi in prodaji.
»Če hočemo biti dobri trgovci, nujno potrebujemo sodobno skladišče,« poudarja tudi Jože Kastelic, ki je od letošnjega januarja v Kovin-tradu kot član uprave zadolžen za področje metalurgije in logistiko. Ne samo, da bodo znižali stroške, ki jih imajo s prevozom od enega do drugega manjšega skladišča, ampak bodo lahko občutno povečali ponudbo. Zlasti s programi, ki jih doslej v Sloveniji niso prodali veliko. Sodobna informacijska tehnologija pa jim bo, pravi Kastelic, omogočila tudi sledlji-vost izdelkov.
JANJA INTIHAR Foto; Arhiv Kovintrade
Jeklarna bo očistila ves zrak
V družbi Štore Steel bodo prihodnji mesec, v času 15-dnevnéga generalnega remonta tovarne, dokončali drugo fazo nove čistilne naprave. Poskusno naj bi začela obratovati že konec avgusta.
Kot je povedal generalni direktor Marjan Mačkošek, bodo dela težka in tudi zapletena, saj zahtevajo poseg v konstrukcijo zgradbe jeklarne. Za postavitev strešne nape, ki bo 20 metrov visoko, bodo zgradili tri dodatne nosilce, napo pa bodo namestili s posebnim dvigalom, ki ga bodo najeli v Italiji in za najem morali plačati kar 70 tisoč evrov. Z napo bodo v Štorah zajeli preostanek prahu, ki ga obstoječi primarni sistem ne zajame.
Tako kot prva faza gradnje čistilne naprave, ki so jo dokončali pred dvema letoma, bo tudi druga faza štorske jeklarje stala dobra dva milijona evrov. Denar so v celoti zagotovili sami, čeprav so računali, da jim bo pri drugi fazi pomagala tudi država.	JI
CMCelje
Gradimo za vas
»Ne odpuščamo,« trdijo v Gorenju
V Gorenju so kot neresnične zavrnili govorice, da nameravajo v kratkem odpustiti 200 delavcev. Pravijo, da jih je najbrž sprožilo to, da nekaterim zaposlenim niso podaljšali pogodb za določen čas.
Predstavnica za stike z javnostmi Uršula Menih Doki je pojasnila: »Na področju gospodinjskih aparatov je tako, da so nekateri izdelki stalnica v prodaji, drugi pa imajo sezonski karakter. Mednje zagotovo sodijo hladilniki, ki jih bistveno bolje prodajamo poleti. Od septembra dalje pa bolje prodajamo sušilnike peri-
NKBM
praznuje
Včeraj je preteklo 50 let, odkar je bila ustanovljena Komunalna banka Maribor, predhodnica Nove KBM. Mariborski bankirji so abrahama zaznamovali z različnimi dogodki in svojim komitentom pripravili nekaj ugodnosti.
Do 30. julija lahko izkoristijo posebno ponudbo za nekatere storitve, ki jih še ne koristijo - na primer polovično ceno za izdajo identifikacijske kartice za uporabo elektronskega bančništva, brezplačen pristop k Moneti, izdajo ene od plačilnih kartic brez zaračunavanja enoletne članarine ali pa polovično najemnino za šefe.
Poleg tega so v NKBM pripravili še nekaj nagradnih razpisov. Komitenti banke izbirajo najboljšega bančnika, zaposleni v banki najboljšega sodelavca, s posebnim nagradnim razpisom pa zbirajo tudi najstarejše hranilne knjižice slovenskih bank in hranilnic, ki so bile izdane po letu 1955.
JI
Hyundai k Celjanom, Jabolka šentjurska
Trdnjava Holding kupila Gorenjevi podjetji za prodajo vozil Hyundai -Meja bo pripojila Sadjarstvo Lenart
Darko Zupane, ki je preko različnih finančnih družb neposredni ali posredni lastnik kar nekaj podjetij na Celjskem, je začel uresničevati načrt, ki ga je sicer napovedal že pred dobrimi tremi leti. Trgovino z avtomobili, ki jo je doslej obvladoval preko Avta Celje, je okrepil z Gorenjevi-ma podjetjema za prodajo avtomobilov Hyundai v Zagrebu in Beogradu, svojo sadjarsko divizijo pa bo povezal. Šentjurska Meja bo namreč pripojila Sadjarstvo Lenart iz Slovenskih goric.
Vsa tri omenjena podjetja - Avto Celje, Mejo in Sadjarstvo Lenart - Darko Zupane obvladuje preko družb Potrošnik in A holding, v katerih je večinski lastnik in tudi direktor, ter preko Trdnjave Holdinga, kjer ima, sicer preko Potrošnika, prav tako pomemben lastniški delež.
Nakup podjetij za prodajo avtomobilov Hyundai na Hrvaškem in v Srbiji, ki sta bili v lasti Gorenjeve hčerin-
ske družbe v Avstriji G.A. Beteiligungs, -je opravila Trdnjava Holding. O ozadju nakupa nam še ni uspelo izvedeti nič podrobnosti, saj nam je direktor Trdnjave Holdinga Sašo Zelenovič pojasnila v zvezi s tem obljubil šele za prihodnji teden, pa tudi predsednik uprave Avta Celje Anton Guzej je z odgovori bolj skop. Dejal je le, da imajo z avtomobili Hyundai »dolgoročno določene načrte«.
Skupaj na evropski trg
Bolj zgovorni so bili v Šentjurju. Čeprav so Sadjarstvo Lenart, ki velja za enega največjih pridelovalcev jabolk in breskev v severovzhodni Sloveniji, zadnjih nekaj let pretresale velike krize (med drugim je šlo tudi skozi postopek prisilne poravnave), je direktor Meje Jože Fidler prepričan, da bosta povezani podjetji lahko uspešno tržili slovenska jabolka v Evropi. »Polovico pridelka smo že doslej izvozili, vendar ve-- Št. 52 - 15. julij 2005 —
činoma na jugovzhodne trge. Če želiš biti konkurenčen na evropskem trgu, moraš poleg kakovosti imeti tudi zadosti velike količine. To nam bo v povezavi s Sadjarstvom Lenart tudi uspelo, saj bomo skupaj lahko na leto pridelali približno osem tisoč ton jabolk,« je povedal Fidler. Kmalu bodo na Ponikvi, kjer imajo nasade, odprli sodobno hladilnico z zmogljivostjo 2.400 ton.
O pripojitvi Meje in Sadjarstva Lenart so na seji skupščine včeraj odločali v Šentjurju, danes pa bodo še v Lenartu. Pripojitev bodo izvedli tako, da bo Meja, ki je v večinski lasti Trdnjave in A holdinga, v zameno za prevzeto premoženje delničarjem sadjarstva (Trdnjavi Holdingu, A holdingu, Avtu Celje in Potrošniku) dala eno svojo delnice za dve njihovi. V ta namen bo meja osnovni kapital povečala za 164,6 milijona tolarjev, kolikor sicer znaša premoženje sadjarstva skupaj z obveznostmi, in izdala 164.632 novih delnic.
JANJA INTIHAR
la. Hidi letos so sezonska nihanja prisotna, morda še za odtenek bolj zaradi zaostrene globalne konkurence v naši panogi. V Gorenju se temu upiramo tako, da poskušamo nekaj več narediti na zalogo. Nenazadnje tudi zato, ker je prva polovica avgusta pri nas običajno čas kolektivnih dopustov in tudi letos bo tako. V matični družbi Gorenje je od 5.500 zaposlenih osem do deset odstotkov delavcev zaposlenih za določen čas. V mesecih, ko je naročil manj, delu teh delavcev ne podaljšamo pogodb. Ko je nov zagon, pa poskrbimo, če se le da, da ti delavci ponovno dobijo službo.«
Uršula Menih Doki še navaja, da je za nemoteno in čim bolj racionalno poslovanje podjetja pomembno tudi to, da so se s sindikati in svetom delavcev dogovorili o izredni fleksibilnosti glede delovnega časa. Ko je ogromno naročil, delajo dodatne dneve, kadar jih ni, pa so delavci več prosti. Sicer pa so, še dodaja Doklova, njihove zmogljivosti trenutno povsem zasedene. Porast proizvodnje načrtujejo že avgusta, še bolj pa septembra.	JI
Polzela shranila dobiček
Delničarji Tovarne nogavic Polzela so na včerajšnji seji skupščine sklenili, da tudi letos bilančnega dobička ne bodo razporedili, ampak bodo o njem odločali v prihodnjih letih. Bilančni dobiček Polzele je ob koncu minulega leta znašal 117,6 milijona tolarjev, sestavljalo pa ga je 87,2 milijona tolarjev prenesenega dobička in 30,4 milijona tolarjev lanskega čistega dobička.	JI
|QtOtl partner "i najbcljsim Omom
7
Belgijcem kazala našo pivovarno
Nineta Majcen je razpeta med Laškim in belgijskim mestecem Geel
Laščanka Nineta Majcen je doktorica kemijskih znanosti in je na začasnem delu v belgijskem mestu Geel, kamor se je preselila pred dobrim letom dni. V Inštitutu za referenčne materiale in meritve (IRMM), skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije, se ukvarja s kakovostjo meritev na področju kemije. In kljub temu, da je njeno delovno mesto v Geelu, ki je 70 kilometrov oddaljeno od Bruslja, je njena družina ostala doma, v Laškem.
Gre torej le za začasno zaposlitev?
Uradno sem zaposlena v slovenskem uradu za meroslovje, začasno pa v Geelu, kjer je raziskovalni center Evrope. Čeprav naj bi ta začasna zaposlitev trajala leto dni, kaže, da bom mandat podaljšala.
S čim se ukvarja ta inštitut in kakšno je vaše delo?
S kakovostjo kemijskih meritev na splošno, sodelavci pa tudi s specifičnimi analizami, na primer okoljskih vzorcev in hrane. Merimo, kolikšno je onesnaženje nekega okolja, in opravljamo meritve vzorcev tal, ugotavljamo vsebnost pesticidov, z analizami ugotavljamo prisotnost BSE pri govedu in kloramfenikola v mleku ... Na osnovi meritev našega inštituta se sprejemajo odločitve in priporočila glede vsebine evropskih direktiv o varovanju okolja ter varni in zdravi prehrani. Sama se ukvarjam z razvojem teoretičnih konceptov, ki so kasneje vpeljani v laboratorijih vseh članic EU, tako da so izmerjeni rezultati primerljivi. Pomembno je, da so zahteve direktiv enako razumljene v vseh državah.
Kako zapletene so te meritve? Zakaj so na primer t.i. hitri testi lahko tudi lažni?
Meritve še zdaleč niso enostavne, sploh tiste, ki so povezane s hrano in z okoljem. Da smo tudi v Sloveniji odkrili primer BSE, se mi ne zdi tragično, prej je bila to potrditev, da sistem za odkrivanje pri nas dobro deluje. Slovenija je namreč morala prevzeti evropsko zakonodajo, da smo lahko postali del unije, pri čemer je pri nas približno 350 predpisov, ki določajo, katere meritve s področja kemije in kako morajo biti opravljene. Gre za zelo široko področje, saj ima vsaka država svoj sistem, zakonodajo in referenčne laboratorije, ki so praviloma akreditirani, imajo pooblastilo ustreznega ministrstva za izvajanje določenih meritev, vzpostavljen pa je tudi sistem nadzora. Pomembno je, da so meritve točne in se nanje lahko zanesemo. Tisto, kar v javnosti pogosto ni dobro razloženo, je razlika med hitrim in referenčnim testom. Pri hitrih testih je razlika med vzorci, ki so zanesljivo negativni, in med tistimi, ki morda vsebujejo povišano koncentracijo nedovoljene substance. Na slednjih se potem opravi t.i. referenčna meritev, ki je običajno dolg in zapleten analitski postopek, in šele ta rezultat da dokončni odgovor. Zato dvomim o smiselnosti obveščanja javnosti na stopnji rezultatov hitrih testov.
Je podobno tudi s kloramfenikolom?
V predpisih so tudi analitski postopki za merjenje kloramfenikola in sistem prav tako temelji na hitrem in referenčnem testu. Ko v posamezni državi ni predpisane merilne opreme za izvajanje referenčnih meritev, je treba vzorce poslati v ustrezne laboratorije v tujini, kar se je zgodilo v Sloveniji ob prvem izbruhu afere. Pri kloramfenikolu se srečujemo še z nekoliko neposrečeno napisano zakonodajo, ki določa, da mora biti koncentracija le-tega v vzorcu enaka nič. Zato v praksi pogosto naletimo na težave, saj lahko z zelo dobrimi merilnimi napravami skoraj vedno zaznamo izjemno nizke koncentracije substanc, ki zdravju najverjetneje niso škodljive. Ko je koncentracija kloramfenikola
v istem vzorcu izmerjena z dvema različnima metodama z različno občudjivostjo, lahko pridemo do dveh nasprotnih trditev. Bolj ob-čutljiva metoda »vidi« kloramfenikol, čeprav v izjemno nizkih koncentracijah, manj ob-čutljiva pa ne.
Zelo nizke koncentracije torej niso nevarne za zdravje?
Običajno ne. Preden pa lahko z zakonodajo predpišejo najvišjo, zdravju še neškodljivo koncentracijo so seveda potrebne številne študije.
Opravljate tudi meritve tal. Kakšna je onesnaženost pri nas? V preteklosti je bilo kar nekaj razprav glede koncentracije kadmija v zemlji na Teharjah. Bi imeli tam vrt?
Slovenci smo, če se primerjamo z vsemi 25 državami EU, kar se tiče kakovosti zemlje, onesnaženosti okolja nasploh, vodnih virov in zraka, še nad povprečjem, a so tudi pri nas bolj in manj obremenjena območja. Eno bolj problematičnih je gotovo na Teharjah, kjer so da močno onesnažena s težkimi kovinami. Tam ne bi imela vrta, v Laškem pa brez slabe vesti gojim zelenjavo in nabiram regrat. Ňa Teharjah je zemlja takšna zaradi dolgoletne zgodovine tamkajšnje industrije, ki je v zadnjih letih izjemno izboljšala skrb za okolje, a določene nevarne snovi v zemlji nikoli ne izginejo. Podobno je v Idriji in ponekod drugod, a so vsa ta območja pod stalnim nadzorom in ljudi ne bi smelo biti strah. Kar se tiče varovanja okolja, imamo Slovenci eno boljših zakonodaj V Evropi, saj se redno izvajajo monitoringi kakovosti zemlje, odpadnih voda in zraka. V državi je okrog 50 laboratorijev za te meritve, rezultate pa pošiljajo ministrstvu za okolje in prostor.
Kako izgleda vaš delovni dan?
Še vedno precej drugače kot pri nas. Na inštitutu sem od 8. do 19. ure, vmes je dve uri časa za kosilo, sicer pa sem v glavnem na sestankih, zasuta z elektronskimi sporočili, s telefoni ... Zelo pestro je. V petek sedem na letalo in odletim domov. Tedensko za pot porabim manj časa, kot bi ga, če bi se vsak dan vozila v Ljubljano in nazaj v Laško. Od Geela do Laškega potrebujem pet ur.
... kjer vas čaka družina. Kako so se sprijaznili z vašo začasno selitvijo v Belgijo?
Ko sem bila leta 2000 zaradi zaposlitve prvič v Bruslju, smo tja za eno leto odpotovali vsi. Obe hčerki, danes srednješolki, sta obiskovati evropsko šolo, seveda v tujih jezikih. Špela, ki je bila maja stara 18 let in se poslavlja od I. Gimnazije v Celju, si je takrat za drugi jezik izbrala francoščino, 16-letna Katarina, ki obiskuje glasbeno gimnazijo v Ljubljani, pa nemščino. Več kot polovico predavanj sta poslušali v angleščini, ostalo v francoščini oziroma nemščini. Danes obe odlično govorita vse tri jezike, pri čemer je Špela izbrala še španščino. Prva dva meseca je bilo naporno. Vsi smo delali domače naloge. Mož zna nemško, mene je v gimnazijskih časih francoščino precej temeljito naučil profesor Deržek. Po približno dveh mesecih je obema šlo že kot po maslu in sta šolo tudi zelo uspešno končali. Katarina je na koncu celo ugotovila, da atijeva nemščina niti ni bila tako zelo dobra, kot je sprva menila. Tam sta spoznali tudi veliko prijateljev, s katerimi imata še vedno stike. Vsi bi tam težko živeli, tudi zaradi moževe službe, na katero je zelo navezan. Zato pa izkoristimo vse proste dni in praznike, da smo skupaj.
Najbrž se pogosto slišite po telefonu?
Vsak dan se slišimo, odkar smo uredili spletno povezavo, smo povezani tudi s kamero in se tudi vidimo. To je vsekakor čudovito, saj se slišiš in vidiš obenem.
Kakšno je družinsko življenje Belgijcev?
Družine so številčnejše, saj so trije ali štirje otroci nekaj povsem običajnega. Ženske so večinoma doma, če so zaposlene, pa običajno za krajši delovni čas. Porodniški dopust traja le tri ali štiri mesece.
Kako se počutite med zaposlenimi, ki so iz vseh držav EU?
Izrazito mednarodno okolje mi zelo ustreza, tako ni občutka, da si tujec med domačini. Pogovarjamo se v glavnem v angleščini, včasih tudi v francoščini, težko pa se je naučiti jezika domačinov, flamščine, ker z njimi tako poredko pridem v stik. Kljub temu se mi zdi prav, da po dveh letih v Geelu obvladam vsaj nekaj osnovnih besed in pohvalim se lahko, da si v flamščini že znam naročiti kosilo. Torej, se učim!
Kako na Slovenijo gledajo vaši kolegi?
Vse zelo zanima, kako je pri nas, a večina o naši državi zelo malo ve. Ko jim pripovedujem o naših lepotah, me marsikdo gleda skeptično, ko pa po službeni dolžnosti pridejo v Slovenijo, marsikdo reče, da je v resnici še lepša, kot sem jim opisovala. Nam se zdi Postojnska jama samoumevna, a še nisem srečala tujca, ki sem ga peljala tja, da ne bi bil nad njo popolnoma očaran. Tudi sama sem videla že lep košček sveta in lahko rečem, da imamo v Sloveniji bisere, ki jih nimajo nikjer drugje. Da bi vse države dobro predstavili, se trudijo tudi v našem inštitut^ in nedavno smo tri Slovenke v Geelu pripravile plakat o naših narodnih jedeh in jih želele tudi ponuditi v pokuši-no, a smo ugotovile, da štrukljev tam sploh ne moremo narediti, ker ni ustreznih sestavin. K naši prepoznavnosti je veliko pripomoglo tudi to, da je dr. Janez Potočnik postal evropski komisar za področje raziskav in znanosti. Zanj vsi vedo, da je Slovenec, in na to, da so mu zaupali vodenje tako pomembnega resoija, smo lahko res ponosni.
Glede na to, da ste Laščanka, doma v neposredni bližini pivovarne, ne gre brez vprašanja, kako ste spremljali boj z belgijskim gigantom ïnterbrewom?
Vedno sem kolegom v Belgiji ponosno poročala o tem, kaj se dogaja in menim, da je bila to dejansko zmaga šibkejšega nad močnejšim, kar se zgodi redko, a v tem primeru se je in sem tega vesela. Kaj morem, sem pač lokalpatriot... Mnoge Belgijce, ki so bili pri meni v Laškem, sem z veseljem popeljala na grad Tabor in jim od tam s prstom kazala pivovarno. Resnici na ljubo je treba povedati, da je Belgija, kar se piva tiče, zgodba zase. Belgijci imajo veliko različnih vrst piv in razvito kulturo pitja piva, podobno kot pri vinih. V restavraciji tako ne moreš kar tako naročiti enega piva, ampak le točno določenega, glede na hrano, ki jo izbereš.
Vas pogosto zamikajo praline?
V Belgiji je veliko različnih proizvajalcev pralin in zato so tudi različnih okusov, ene boljše od drugih, in temu primerna je tudi cena. Čeprav nisem ljubiteljica sladkarij, je domov nemogoče priti brez vsaj četrt kilograma pralin v prtljagi, sicer me najbrž sploh v hišo ne bi spustili... Lani sem jih začela že novembra prinašati domov, da bi jih bilo do novega leta dovolj tudi za kakšno darilce. A so vsakokrat skrivnostno izginile ...
Je kaj, kar bi v Belgiji takoj spremenili, če bi lahko?
Večina tujcev se pritožuje nad vremenom, mene pa obupno moti ravnina. Zato zelo pogrešam vsaj kakšen Hum, kamor bi se lahko povzpela.
MOJCA MAROT
Pismonoša na klic
Počasi bi se prilegel stalen teren, pravi Roman Ulaga iz Pepelnega pri Šmartnem v Rožni dolini - Radijski škrat Polde glavni v družini
Verjetno ste že težko pričakovali predstavitev priljubljenega pismonoše Romana Ulage. Obiskali smo ga v Pepelnem pri Šmartnem v Rožni dolini, kjer smo ga zmotili ravno med zasluženim dopustom in ga podrobno zaslišali o vseh prigodah in nezgodah pismonoš.
Ujeli smo ga ravno še pred odhodom na morje. Najti hišo v Šmartnem, kjer živi z življenjsko sopotnico Cvet-. ko, njenimi starši in s hčerjo Zalo, pa je bil zopet izziv za spodaj podpisano, ki že tako ali tako slovi po svojih orientacijskih sposobnostih. »Kaj naj vam povem o našem poklicu, saj že veste več o tem, kot mi sami,« se je pošalil
zmeraj nasmejani Roman, žal sem pice, vozil taksi in v poštarskih vodah še ni Izučeni zlatar je v življenju vložil prošnjo na pošto, kjer dolgo, manj kot tri leta, zato počel že marsikaj, njegov os- dolgo časa ni bilo odziva, do- je toliko bolj presenetljivo, novni poklic ga je popeljal kler me naenkrat niso pokli- da se je znašel med najbolj vse tja do Grosuplja, potem cali z vprašanjem, kako kma- priljubljenimi. Za nameček pa je spoznal Cvetko in se zo- lu si lahko omislim motor,« nima niti stalnega terena in pet ustalil v naših krajih. »Bil se spominja Roman, ki pove zat0 jgra vlogo nekakšnega sem brez službe, zato sem po- tudi, da pismonoše prvo le- intervencijskega pismonoše, prijel za vsako delo, razva- to uporabljajo svoj motor. »Ja> kadar pride na hitro do
kakšnih sprememb, me po-
_1M .	MAAV kličejo tudi v zadnjem hipu
NAJ PISMONOSE 2005 celo z dopusta in me prestavijo na drug teren.« Tako
_ «	i .v. . ,. , . _, „„„ . Roman zjutraj včasih niti ne
Do včeraj smo v uredmštvo prejeli skupaj 11 990 gla- ve> kam se bo odpravil; v Voj-sov, ki ste jih porazdelili med 108 pismonoš s Celjskega njkj Noyo Cerkev §martno
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 1.695 glasov	Celje ali kam drugam. Mo-
2.	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) , 1.591	tor ima zato kar doma, pa še
3.	Damijan Leber (Vojnik) -1.162	rezervnega je ravno poprav-
4.	Srečko Pele (Celje)- 965	1,al v garaž., saj mu tud. kar
5.	Alojz Vogrinc (Laško)- 930	pogosto prav pnde. »Nikoli
6.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 752	se "e pravi. Verjetno m
7.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 729	treba posebej poudarjati da
8.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 699	se, Ie dodobra spoznal s Ste-
9.	Slavko Kršlin (Loka pri Zusmu) - 633	« mmi 'n 1)udmi- de'
10.	Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 526	al,Pa.'ez večl?°Psmonoš,
ki kotirajo visoko na naši les-
Med přejetími kuponi smo izžrebali dobitnico hišne na- tvici smo >ih že predstavi-grade NT&RC, ki jo tokrat prejme Ana Špan, Doropolje 1L Tudl Srečka Pelca> w 8a 39a, 3225 Planina pri Sevnici.	je pred kratkim nadomeščal,
saj je imel »nesrečko« nesrečo z motorjem. Ni lahko bi-J 1 11 .T.1! n^HB ti pismonoša... Srečka seve-' ^ \'j m.^ J V	da pozdravljamo tudi iz ured-
ništva in mu želimo čimprej š-
ÙiWtlfr PjIkfôTI/MMliï ÇpZH OlfflCi O nje okrevanie-
l'rtlll	JiFVi tj.vJiU.'SII »Seveda poškilim v časo-
pis, takrat ko objavljate vse, ki smo na lestvici, in pogle-
_______	,	dam, na katerem mestu sem.
200S« (ime m priimek, točen naslov)	Ljudje mi pogosto kar na te-
renu izročajo kupončke, vča-
..........................-.................. sih kar prazne, češ sam si izpolni, to pa še ne pomeni,
............................................. da bi jih načrtno zbiral po
hišah,« pravi Roman, ki mu
Moj naslov	»slava« ni stopila v glavo. Tre-
(ime in priimek, ulica in kraj)	nutno raznaša pošto na Lavi,
kjer se z mlado ekipo dobro
............................................. razume, počasi pa si vendarle že želi stalnega terena, naj-
............................................. raje bi delal v Vojniku, pra-
.„„	_	vi. Do zdaj je imel srečo in
Kupon pošljite na Novi tednik, Preser- kak§nih ddovnih nesreč ge nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo ne beježi Seveda sm0 pov. med pošiljatelji izžrebali dobitnika prašali o odnosih s pasjimi hišnega darila.	prijatelji, še posebej, ker nas
je pri Romanu pričakal neke
vrste čuvaj, ki ga je bilo resnici na ljubo bolj slišati, kot videti. »Ravno takšen majhen kuža je bil edini, ki se me je lotil, ampak ni bilo nič hujšega,« pravi Roman. Ob pogledu na kakšnega spuščenega psa mu že postane tesno pri srcu. »V primeru, da je hiša obdana z ograjo in je pred njo tabla »hud pes«, potem pismonoša vstopa na lastno odgovornost. Pošta se pusti kar ob ograji, saj nihče ne bo nosil glave naprodaj,« nas pouči Roman.
Ni ravno tiste vrste pismonoša, ki bi se pretirano raz-govoril o sebi in svojih dobrih lastnostih. »Dobro opravljeno delo govori samo zase, če so stranke zadovoljne, potem to tudi pokažejo,« pravi Roman, ki rad razvaža predvsem po podeželju, kjer so ljudje preprosti, prijazni, pa še kakšna klobasa pade v poštarsko torbo. »Predvsem je treba biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj je ljudem včasih kar težko dopovedati, kaj zakon dopušča in od katerih pravil ne smemo odstopati.«
Najbolj zgovorna članica družine je prav nič sramežljiva štiriletna Zala, ki se je zatrdno odločila, da atijeve slike v časopisu ne bo. Ati pa se je pred dnevi oglasil tudi na našem radiu in Zali prinesel nagajivega škratka Poldeta, ki je takoj postal glavni in si je prislužil že celo fotogalerijo. Polde z močeradom, Polde z ježkom, enim od številnih priložnostnih domačih ljubljenčkov, ki je zašel iz gozda. Ni pa se utegnil fotografirati z nami, saj je že varno zaklenjen v avtu, da po pomoti ne bi ostal doma, ko bo družina odšla na morje. Kako je nekaterim lepo ... Vse dni nagajajo našim radijcem, za nagrado gredo pa na morje. Blagor tebi, Polde.
POLONA MASTNAK
POZOR, HUD PES
Polje, kdo bo
tebe	ljubil
V	petem razredu osnovne šole sem prvič slišal za ekologijo. Morali smo napisati spis o varovanju narave. Odločil sem se, da bom napisal zgodbo o mački, ki je povr-gla in potem službeno nekam odšla. Ko se je vrnila, je v svojem mestu, seveda v Celju, „.. _______ „,,„„.
odkrila, da so med tem ča-	^ ™OR HUDEJ
som njeni mladički zboleli	mohorh@hotmail.com zaradi čudnih dimov, ki so
jih v zrak izpuščale tovarne	tvo mesto in mu ponuja no-
(takrat sem imel v mislih	ve alternative. Obstaja resna
predvsem Cinkarno). Mesto	možnost, da bi kot prvi na
je bilo opuščeno, katakliz-	. svetu imeli pašnike sredi me-
ma tipa Černobil. Naj mimo-	sta, da bi poštah nekakšna
grede povem, da me je uči-	mestno-pašniška skupnost, ki
teljica okrcala, da je to zgodba	bi lahko dodobra izkoristila
Světlaně Makarovič in da	svoje naravne danosti. Dru-
sem jo prepisal. Šele z ma-	gi pašnik bi lahko imeli na
minim potrdilom, da sem jo	Glavnem trgu, ki je še neko-
res napisal sam, mi je verje-	liko bolj zaraščen in samo
la. Še danes šem ponosen na	korak nas še loči od hudo-
to zgodbico!	mušnih pastirskih iger, ki bi
Pa opustimo samohvalo,	v mesto ob pomoči celjskih
Celje je danes ekološko ne-	turističnih delavcev privabi-
primerljivo z obdobji, ki smo	le prenekaterega turista in se
jih prebili v sedemdesetih,	ne bi več toliko mučili s pri-
osemdesetih in na začetku	pravo različnih manifestacij,
devetdesetih. Razlogi so se-	ki očitno ne privabijo dovolj
veda predvsem v propadu šte-	ljudi, edinih naravnih sovraž-
vilnih tovarn, izboljšanih či-	nikov ekomesta, mestno-pa-
stilnih napravah in predvsem	šniške skupnosti. Trenutno
plinifikaciji, zmanjšanju ku-	(večinoma) zanemarjena ko-
rišč na trda goriva. Krivični	rita za rože so že sama po
bi bih, če Celju ne bi rekli	sebi primerna za dopolnil-
zeleno mesto. Številne mest-	no prehrano živini, lahko pa
neželene površine, nekaj ču-	bi jih uporabili tudi za zasa-
dovitih drevoredov in nena-	ditev kakšnih koristnih poljš-
zadnje tudi park dajejo me-	čin.
stu zeleni pečat.	Da sklenem, mačka, ki se
V	zadnjem času pa so pri-	je v preteklih desetletjih vra-dobitve v smislu Celja, zdra-	čala v okolje s kataklizmič-vega mesta tudi, šam jih ime-	nim značajem, bi dandanes z nujem, mozaični travniki, ki	veseljem prišla v zeleno Ce-rastejo v samem mestnem je-	lje. Da pa bi nekoliko vendarle dru. O čem govorim? Zad-	pokazal s prstom na nekoga, njič sem sedel pred Metro-	bi bili to v prvi vrsti stanoval-polom in s prijatelji »šimfal«	ci v mestnem jedru, ker če se mimoidoče, ko pa jih je jim že pleti ne ljubi, naj vsaj zmanjkalo, sem postal pozo- nadlegujejo nekoga, ki bi to ren na Čudovito travnato pre- moral po službeni dolžnosti, progo tam pred DM-om, ki	Mesto samo je poleg nedomi-se je nadaljevala proti Soči,	sehiih izložb, ki bolj spomi-mimo Ilirike, pa naprej pro- njajo na kakšne bunkerje, zdaj ti Manufakturi ... Čudovita končno postalo zeleno, ker zelena preproga, ki je zgo- smo očitno prezeleni zanj. vorno pričala o tem, da lah- Očitno bo držalo, kar nekako v mhu raste, prerašča od teri pravijo, da je slovenska človeka pozabljeni svet mest- duša vdana polju, da so nas s nega jedra. Počasi, tiho in polja nasilno prignali v me-vztrajno to zelenilo, ta klo- sto, ki mu zdaj z zelenjem vra-rofilni vir zdravja požira mr- čamo svojo bol.
www.novitednik.com
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
mK^s planinski bom
V vročini na Mrzlico
Rekordnih 366 pohodov v enem letu
Vreme letošnje poletje planinskim domovom ni naklonjeno. Če že posije sonce, se že v naslednjih nekaj minutah stemni in dežne kapljice spet močijo poti. Ta teden smo v akciji naj planinski dom obiskali Mrzlico, kjer si oskrbnik Ivan Zupane predvsem želi, da bi že nehalo deževati, saj bi tako v hribe končno pribodlo več ljudi. Četudi ne dežuje, je na Mrzlici tako ali tako malce bolj hladno. Glede na ime bi kaj drugega težko pričakovali.
Kot nam je povedala Ivanova žena Ljubica, je Mrzlica dobila ime po legendi, ki pravi, da je nekaj ljudi pozimi hodilo pod Mrzlico in potem ko so obstali v snegu, so zmrznili. Ljubica še pove, da sicer ni pretirano mrzlo na Mrzlici, je pa sveže in neprestano vsaj malo pihlja. »Tukaj ni sopare ali vročine,« doda Ljubica, ki ji je v hribih lepo, saj morja ne mara, ker ne prenese vročine. Mrzlica je torej zanjo kar pravšnja...
Ljubica in Ivan sta sicer stara hribovska znanca. Zgodba pa sega tudi na Ljubici ne prav ljubo morje. Ivan je bil namreč nekaj let mornar in je prepotoval praktično cel svet, najbolj pa mu je bila všeč neka perujska luka. Nato se je z vode spravil na cesto in kot šofer prevozil celo Evropo. Potem je pristal v slovenskih hribih, kjer ostaja še danes. Pravi pa, da bi z velikim veseljem obiskal Brazilijo. Sicer pa sta Ljubica in Ivan delala kot oskrbnika že na Okrešlju, Mozirski koči in Grohatu.
Zaenkrat ostajata na meji med Preboldom in Trbovljami, kjer leži Mrzlica. 1.122 metrov visok hrib lahko osvojite z različnih koncev. Največ planincev prihaja s Savinjske strani iz Zabukovice, Matk in Prebolda, približno tretji-
Reportaže s planinskih domov boste lahko slišali vsako sredo ob 9.30 na Radiu Celje.
Planinski dom, ki ima roža na balkonih v barvah slovenske zastave.
Za naj planinski dom vas je ta teden največ glasovalo za Celjsko kočo. Glasove so dobili tudi dom na Re-sevni, Homu, Koča na Ko-pitniku. Planinski dom na Šmohorju, Planinski dom Marija Reka nad Preboldom, Koča na Pesku, dom na Lisci nad Sevnico, glas pa je dobila celo Prešernova koča na Stolu. Slednje pri boju za naj planinski dom ne bomo upoštevati, ker, kot smo zapisali, ostajamo v naši regiji.
		
jđtttfM	r - —* "	
na pa jih Mrzlico obišče iz trboveljske strani. Več kot uro in pol zagotovo ne boste potrebovali za pot, razen če se boste (tako kot za vas hodeča spodaj podpisana) ustavljali, ker vas bo presunil razgled, da sploh ne omenjamo rožic. Na poti si namreč lahko dodobra napolnite svojo zalogo zdravilnih rastlin. Ljubica iz njih dela tudi domač jagermei-ster, ki ga ima le za domače potrebe, dela pa tudi takšne in drugačne čajčke, ki pomirijo še tako podivjane živce.
Sicer pa lahko na Mrzlici pri Zupančevih, kjer pomaga tudi hči Violeta, dobite vse mogoče enolončnice, vse mogoče domače klobase, ki sodijo h kislemu zelju, nikoli pa ne manjkajo štruklji in za-
Razgledi s poti na Mrzlico so prelepi.
vitki. In ko se okrepčate, se lahko podate na vrh Mrzlice, ki je le nekaj minut nad domom. Od tam boste še lažje videli planinski dom, ki ima rože na balkonih v barvah slovenske zastave. Sicer pa vam tudi okolica doma nudi veliko zabave. Za otroke so postavljena igrala, lahko pa si najamete tudi prostor za piknik. Če boste utrujeni, se lahko vedno odločite, da prespi-
KUPON K^ PLANINSKI DON
Glasujem za planinski dom
□ i
S
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Violeta, Ivan in Ljubica Zupane
»Na Mrzlico veliko ljudi pride predvsem pozimi, ko posije sonce. Takrat je pa res gneča. Poleti so ljudje bolj v visokogorju,« pravi Ljubica, ki ne mara morja predvsem zato, ker je tam prevroče in s smehom na ustih doda: »Čeprav je v kuhinji prav tako vroče in si ves moker, ko ti tako dol teče.«
_PI_SALI_SMO_
Učna leta Piva in cvetja
te v domu. Brez strahu, da bi zmrznili. Slednjega se zagotovo ne boji Vili Senčar, ki se je v prestopnem letu 2000 na Mrzlico povzpel kar 366-krat. Vsak dan torej. To je tudi rekord, ki ga še vedno lahko podrete in tako pridete na steno ... Na desko, kjer so vpisani vsi tisti, ki so v posameznem letu največkrat prišli na hladno. Mrzlico, namreč.
ŠPELA OSET
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Sončni poletni dnevi so bili od nekdaj kot naročeni za velike proslave, za pohode in srečanja. Tako smo se leta 1955 pripravljali na veliki partizanski miting.
25. 7. 1955: »Pojutrišnjem bodo Dobrovlje na svojem pobočju sprejele tisoče delovnih ljudi celjskega okraja. Kot pred leti se bodo v sencah šumečih dobroveljskih host zbrali nekdanji borci in obudili spomine na leta, ko so bile Dobrovlje središče Savinjske doline, ko so od tu sejali slovenski borci upor na vse strani. Dobrovlje so se proslavile med narodnoosvobodilno borbo in ko danes izgovarjamo to ime, je v našem glasu prizvok spoštovanja. Dobrovlje poznajo tudi tisti, ki so si v teh strminah polomili zobe in ki so občutili trdo pest slovenskih partizanov. Marsikateri sovražni vojak, ki je imel srečo, da je odnesel celo glavo, še ni pozabil na Dobrovlje. Prišli bodo tudi tudi mladi fantje, obvezniki predvojaške vzgoje, ki bodo lahko ob tej priliki na licu mesta spoznali košček uporniške zemlje, kjer je nastala in se razvila naša ljudska armada.«
Ob pripravah na letošnje tradicionalno Pivo in cvetje pa poglejmo, kako smo ga praznovali pred 40 leti.
16. 7. 1965: »V nedeljo je bilo v Laškem zelo živahno. Ta dan so se namreč pričele prireditve Pivo, cvetje, ki jih turistično društvo Laško letos že drugič organizira v Laškem. Gostje so najprej poslušali promenádní koncert godbe na pihala tovarne emajlirane posode iz Celja, nato pa so se zabavali ob polževi vožnji biciklistov, ki so jo pripravili v počastitev praznika šoferjev. Pripravljajo še druge prireditve, ognjemet, vasovanje na glavnem trgu. Na zabavi takoj zatem obljubljajo dobre speciali-tete in pristno domačo vinsko kapljico. V Laškem so ob praznovanju pridobili tudi celo vrsto novih objektov. Uredili so prostor pred železniško postajo, na novo uredili parkirišča, trg
pred hotelom Savinja je asfaltiran, pa tudi dom TVD Partizan je pred dokončno adaptaríjo. «
Vse lepo in prav, ampak kaj je počela domača vinska kapljica na prazniku piva? Ob celjskem občinskem prazniku pa se spodobi malce samohvale, kajne?
17.	6. 1975: »Te dni slavi naša občina svoj občinski praznik, kije vezan na obletnico ustanovitve 1. celjske čete. Naša občina je v povojnem obdobju izredno hitro napredovala, dosegla velike uspehe in močno spremenila svojo podobo. Z izgradnjo novih tovarn, z modernizacijo stare industrije, trgovine, z napredkom kmetijstva, se je gospodarski potencial občine močno povečal. Imamo kar 33 tisoč zaposlenih, narodni dohodek je dosegel 41.650 din na prebivalca. Zaradi pomanjkanja delavcev nima nihče več težav z zaposlitvijo in vsakemu je zagotovljen minimalni osebni dohodek. Vsak šesti občan ima svoj osebni avtomobil, vsak peti TV in vsak tretji radijski sprejemnik. Število prebivalcev Celja se je potrojilo, nastala pa so tudi povsem nova naselja, medtem ko so se stari kraji razširili in postali lepši ter udobnejši za bivanje ljudi.«
Poletje pa za mlade ni le čas počitnic, ampak si v tem času lahko pridobijo tudi delovne izkušnje. Zdaj že običajna praksa počitniškega dela je bila v osemdesetih šele novost.
18.	7.1985: »V zadnjih nekaj letih je poátniško delo šolajoče mladine vse bolj pogosto. Tako se večina mladih odloča za delo predvsem zato, da bi zaslužili nekaj dodatnih dinarjev za prijetno. počitnikovanje, vse več pa je tudi takšnih, ki namenjajo prisluženi denar za nakup šolskih potrebščin. Nekaj pa se najde tudi takšnih, ki želijo v času počitnic izpopolniti v šoli pridobljeno znanje in tako čimbolj spoznati svoj bodoči poklic.«
Če bi si današnji šolarji poskušali prislužiti denar za nakup šolskih potrebščin, pa čas počitnic nikakor ne bi bil dovolj.
www.novitednik.com
Nepogrešljivi štirinožni
Policijski pes je zavohal skritega prebežnika.
Omiljena reorganizacija
Namesto predvidenih sedem iz vrtcev v osnovne šole le en oddelek
Ko je lani v tem času oddelek za družbene dejavnosti celjskemu mestnemu svetu predstavil svoj predlog reorganizacije v treh celjskih vrtcih, je bilo v strehi veliko ognja. Ne le, da so zahtevali strožji nadzor nad porabo denarja in obvladovanje stroškov, predlagali so tudi, da bi se kar sedem enot celjskih vrtcev zaradi cenejšega poslovanja, prostorskih možnosti in racionalnejše organizacije prehrane priključilo k osnovnim šolam. To bi tudi omogočilo, da bi namesto treh imeli v Celju le še dva vrtca (in enega zasebnega).
Sledila so prepričevanja z ene m druge strani, da takšna odločitev ni strokovna, ni dovolj pretehtana, da ne
upošteva naporov vrtcev za racionalnejše, a vendar strokovno neoporečno delovanje ... Župan Bojan Šrot je zato ustanovil strokovni svet, ki je na zadnji seji mestnega sveta predstavil svoje, bistveno milejše ukrepe, pa tudi sadove tistega dela predlagane reorganizacije, ki je bil manj sporen.
»Spoznali smo, da nima smisla iti na nož in tudi, da je zakonodaja na tem področju še zelo nedorečena. Zato smo se odločili le za eno priključitev vrtčevske-ga oddelka k šoli, saj za njo obstaja več zelo tehtnih razlogov,« je povedal podžupan Stane Rozman, ki je vodil delo strokovnega sveta. S 1. septembrom naj bi se tako k OŠ Ljubečna priključila le tamkajšnja enota vrtca Tonč-
ke Čečeve. »Šola ima za to vse pogoje, tudi prostorske, stavba sedanje enote vrtca na Ljubečni pa je nujno potrebna obnove,« je povedal Rozman. In čeprav so v Mestni občini Celje z ustreznim odlokom omogočili, da lahko tudi v osnovnih šolah opravljajo dejavnost vrtcev, bo za sedaj ostalo le pri tem ukrepu. Tudi zato, ker je zakonodaja nedorečena in ker v ministrstvu za šolstvo do procesa povezovanja vrtcev in osnovnih šol nimajo izoblikovanega jasnega stališča. Čeprav v Sloveniji že zdaj ob 108 samostojnih vrtcih deluje tudi 178 vrtcev pri osnovnih šolah, ministrstvo nasprotuje nadaljnjemu združevanju - pa naj bo to ekonomsko in organizacijsko še tako smotrno.
Starši celjskih otrok v vrtcih so lahko zelo zadovoljni s cenami, ki jih plačujejo. Za osnovni kriterij pri financiranju so namreč namesto višine sredstev po sistemu zagotavljanja razlike med cenami programov in plačili staršev, vzeli plačevanje po dejanskih stroških. Tako je nastala razlika dobrih 19,5 milijona tolarjev, kar je omogočilo, da že lani sprejeta 10-odstotna podražitev vrtčevskih programov ni šla v breme staršev in da tudi danes o kakšni podražitvi v Celju še niti razmišljajo ne. Prav zato so cerie za dobrih 5 odstotkov nižje od slovenskega poprečja, starši celjskih vrtčevskih otrok pa so bili v skupnem znesku razbremenjeni kar za slabih 15 milijonov tolarjev plačila.
BRST
prijatelji
Vsakega psa je mogoče izšolati - Znanje in poslušnost športnih ter službenih psov
Kinološko društvo Celje je pripravilo preizkus znanja vodnikov in njihovih psov, ki so opravljali izpite po različnih programih. Konec tedna pa so za javnosti predstavili še delo službenih psov ter pravilno ravnanje vodnikov s športnimi psi.
»Vsakega psa je mogoče s pravilno vzgojo naučiti ubogati vsaj osnovne ukaze in ga tako socializirati,« pravi Mirko Krajne - Fric, predsednik društva. Predstavitev dela službene in športne kinologije so pripravili predvsem zaradi nedavnih neljubih incidentov, v katere so bili vpleteni psi; kar je še povečalo predsodke ljudi do določenih pasem. Dober zgled na drugi strani daje Mišo Osto-jič, paraplegik, ki je s svojo psičko dobermanko dokazal, da so s pravilno in dobro vzgojo tudi ti psi lahko socializi-rani, prijazni, ubogljivi in potrpežljivi, kar je potrdil tudi sodnik Brane Puc: »Prvič sém sodil vodnika psa, ki je paraplegik, vendar je s prilagojenimi povelji svojega pasjega spremljevalca uspešno vodil in tudi dokazal, da se lahko oba brez težav uspešno vključita v življenje v urbanem okolju.« Tudi sicer
so vsi vodniki, ki so opravljali izpite, pokazali izjemno znanje in šolanje uspešno zaključili. »Izpite športne kinologije lahko opravljajo psi vseh pasem, čeprav je naša prva naloga vzgojiti vodnike, tudi oni se morajo naučiti potrpežljivosti, vztrajnosti, znati oceniti razpoloženje in sposobnosti svojega psa,« pravi Krajne. »Samo pravilno vzgojen pes in usposobljen vodnik zagotavljata, da pes, tudi če gre za pasme, katerim se ljudje sicer že ob prvem pogledu najraje v velikem loku izognejo, dejansko ni grožnja okolici. Tudi pri ostalih pasmah sta dobra vzgoja in ubogljivost seveda močno zaželeni.«
Za obnašanje psa vselej odgovoren lastnik
Celjsko kinološko društvo je pripravilo predstavitev športne in službene kinologije ob podpori mestne občine, v Lokrovec pa so prišli številni radovedneži ter ljubitelji človekovega najboljšega šti-rinožnega prijatelja. V uvodu jih je pozdravil tudi celjski podžupan Franci Filipčič in poudaril pomen dela kinologov.
ki ves čas opozarjajo na pravilno ravnanje s štirinožci, da ne bi prihajalo do neljubih incidentov. Za tragične ugrize namreč niso krivi psi sami, .saj zgolj sledijo nagonu, lastniki so tisti, ki so za njihovo obnašanje v celoti odgovorni. Program so za uvod popestrile tudi simpatične mažo-retke iz Laškega, nato pa so se kot prvi predstavili psi s svojimi vodniki, ki so že opravili izpite, ter pokazali naučene veščine: uboganje osnovnih ukazov, premagovanje ovir, prinašanje predmetov in še marsikaj. »Vedeti moramo, da pes ni robot, od njega ne moremo pričakovati stoodstotnih reakcij,« je malce zmedeno obnašanje kužka, ki se na ukaz nikakor ni želel ločiti od svojega lastnika, komentiral Miloš Kovač, kinološki sodnik, inštruktor, tokrat pa tudi priložnostni komentator. »Preden psa pripeljemo v dom, bi potrebovali veliko priprave in dober razmislek. To ne bi smelo biti impulzivno dejanje. Pozorni moramo biti na psihofizične sposobnosti in zahteve psa, v kakšno okolje ga bomo pripeljali in seveda koliko časa si lahko zanj vzamemo. Prav tako moramo vedeti, kaj sami želimo od psa,« pravi Kovač.
Pes popade šele na povelje vodnika.
Psi tudi v službi države
»Spomnite se na prizore, ki so obkrožili svet po bombnih napadih v Londonu, videli ste lahko pse, ki so iskali morebitne ostanke nevarnih eksplozivnih sredstev,« je službeno kinologijo predstavil Kovač. Ti psi se po svoji vzgoji močno razlikujejo od ostalih ljubljenčkov.
Verjemite mi, ne bi bili radi v koži tistega, ki ga je v strah vzel policijski pes. Ampak v zaščitno rokavico oro-kavičeno roko je besno zagrizel šele na povelje in na ukaz prav tako popustil. Videli smo lahko tudi iskanje osebe, skrite v avtomobilu, ter simulacijo policijske akcije, v kateri je pes lovil pobeglega. Marko Medvešek, namestnik vodje oddelka za šolanje službenih psov, nam je predstavil delo s policijskimi psi. »Policist si lahko sam zaželi delati s psom, vendar šele po treh letih dela na terenu. Sledi tridnevni preizkus sposobnosti in če se izkaže, da ima policist zaželene lastnosti, se lahko vključi v tečaj. Delo se deli na splošno kinologijo, kjer se od psa pričakuje pregled terena, oseb, predmetov in
Mišo Ostojič je s svojo dobermanko upešno opravil šolanje.
objektov, iskanje v gozdu ter prosta sled. Takšnih psov je v Sloveniji 98, 25 pa je posebej usposobljenih za iskanje prepovedane droge in eksploziva,« pravi Medvešek in dodaja, da se pes vsega
nauči skozi igro. Ko psi končajo kariero, jih vodniki večinoma obdržijo doma, mnogi pa pri njih bivajo tudi v času službovanja.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ

FUJI A ii rr n
^iLSEirogDe
AIRCON, d.o.o., Levstikova 3a, 3000 Celje www.aircon.si tel. 031570-22-07, gsm 0411709-178. aircon.celje@siol.net
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK • PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS
»Vem« in »Gerk«
Projekt Vse na enem mestu in evidenca Grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, ki ju od začetka julija izvajajo po celi Sloveniji, tudi v Upravni enoti
Mozirje
V Upravni enoti Mozirje so v četrtek izvedli prvo registracijo oziroma vpis v poslovni register v okviru projekta »Vem« - Vse na enem mestu. Ob tem so začeli tudi usklajevati grafične enote rabe kmetijskih zemljišč, popularno imenovane »ger-ki«.
Projekt »Vem« omogoča samostojnim podjetnikom enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij. V Sloveniji naj bi bila že v začetku julija omogočena registracija na več kot dvesto vstopnih točkah, vendar pa izvajanje projekta ni takoj zaživelo v praksi. Projekt bodo poleg UE izvajali še v vseh izpostavah Ajpesa in pospeševalnega centra za mďo gospodarstvo, v mrežah lokalnih podjetniških centrov, območnih obrtnih in gospodarskih zbornicah ali izpostavah Durs. Cilj je, da bi bilo vsako področje današnje občine pokrito vsaj z eno vstopno točko.
Kakor je pojasnil načelnik mozirske UE Vinko Polič-
nik je zadovoljen z oceno strank in uslužbencev.
nik, gre pri projektu »Vem« predvsem za varčevanje časa in denarja, saj bo lahko samostojni podjetnik vse potrebne postopke za ustanovitev podjetja opravil na enem mestu. »Trdno sem prepričan, da je to velika pridobitev, vendar bo treba pri izpolnjevanju obrazcev krepiti vsebinsko plat,« opozarja načelnik Poličnik. Torej ni dovolj, da
bo uslužbenec vodil stranko po obrazcu, ampak, da bo znal kot svetovalec na vstopni točki odgovoriti na mnoga vprašanja, povezana s podjetništvom.« Na območju mozirske UE letno odpre novo podjetje od 20 do 30 podjetnikov.
Obvezni »gerki«
V začetku julija je v Sloveniji steklo delo pri projektu evidentiranja grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, kar se na kratko imenuje »Gerk«. Na kmetijah, kjer ne bodo poskrbeli za uskladitev tako imenovanih gerkov, v naslednjem letu ne bodo mogli uveljavljati kmetijskih subvencij. Kmetijskemu ministrstvu pri usklajevanju dejanske rabe, v Sloveniji gre za 73 tisoč nosilcev kmetijskih gospodarstev, pomagajo tudi druge inštitucije. Nosilci kmetijskih gospodarstev so s posebnim vabilom osebno vabljeni na usklajevalne sestanke v eno izmed inštitu-cij, v primeru Zgornje Savinj-
Preboldski MPZ star 85 let
Moški pevski zbor DPD Svobode Prebold, ki ga že 15 let vodi Matjaž Kač, letos praznuje 85-letnico svojega delovanja.
V počastitev visokega jubileja so v preboldski dvorani pripravili prijeten koncert, ki so ga obogatili člani Svečin-skega noneta iz Svečine pri Mariboru. Jubilanti so uvodoma zapeli nekaj pesmi, posvečenih 60-letnici osvoboditve, v nadaljevanju pa so dvorano napolnjevale predvsem priredbe ljudskih pesmi.
Jubilejni večer je bil namenjen tudi podelitvi Gallusovih priznanj oziroma listin, ki jih je v imenu Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturne dejavnosti podeljevala Jožica Ocvirk. Z najdaljšim pevskim stažem je častno Gallusovo listino prejel Rudi Herman, ki v zboru poje že 59 let, 22 let pa je tudi v vlogi predsednika zbora. Za 50 let prepevanja sta častno listino prejela Alojz Zmrzlak in Anton Kač, za 35 in več let prepevanja pa Jo-
že Jerman, Vinko Jager, Rajko Felicijan in Drago Natek. Jubilejno zlato Gallusovo značko za 25 let prepevanja pa je prejel vodja zbora Matjaž Kač, ki ima za sabo veliko uspehov s svojimi zbori in je tudi idejni vodja in glavni organizator Festivala zvezd, ki je vsako leto v Žalcu. Pevcem sta ob jubileju čestitala župan Vinko Debelak in predsednica DPD Svoboda Prebold Milena Dolinar.
DN
ske doline v projektu poleg UE sodelujejo še geodetska pisarna, svetovalna služba in zavod za gozdove.
V UE Mozirje so že začeli potrebne postopke, saj je na območju Zgornje Savinjske doline 1.038 kmetij, ki morajo uskladiti dejansko rabo. UE so dodelili 400 kmetij, ob tem pa se je načelnik Poličnik že sestal tudi s predstavniki drugih inštitucij, ki usklajujejo dejansko rabo. Na sestanku so ugotavljali, da se mnogi vabljeni kmetje na sestanke ne odzivajo, opo-zaijali pa so tudi na težave z računalniško opremo.
Sicer so v mozirski UE že pregledali tudi letošnje rezultate ankete o zadovoljstvu strank z njihovimi storitvami in ankete o zadovoljstvu zaposlenih. 188 anketiranih strank je z ocenami od 1 do 5 predstavilo svoja pričakovanja, kakšen naj bi bil uslužbenec, vzporedno pa so ocenili, kakšen je uslužbenec dejansko bil. Povprečna ocena kakovosti storitev na ravni UE je 4,43, kar je v bistvu primerljivo s prejšnjimi leti. Anketirani menijo, da v UE skoraj ni čakanja, v ospredje pri delu uslužbencev pa so postavili prijaznost in strokovnost. V anketi o zadovoljstvu zaposlenih je sodelovalo 31 uslužbencev, iz odgovorov pa je mogoče razbrati večjo pripadnost, povezanost s sodelavci in dobro vključevanje v skupinsko delo.	US
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je v četrtek podžupan Marijan Turič-nik odprl razstavo likovnih del Slavice Tesovnik z Ljub-nega ob Savinji. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
Zbrane je pozdravila Lidija Koceli, direktorica za kulturo v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, o življenju in razstavi Slavice Tesovnik pa je govorila likovna kritičarka Marlen Prem-šak. Slikarka je za čopič prijela pred tremi leti, od tedaj pa je sodelovala na desetih samostojnih in 24 skupinskih razstavah, udeležila se
je tudi številnih likovnih kolonij in slikarskih delavnic. S sodobno občutljivostjo se avtorica svojevrstno loteva slikarskega postopka, pri katerem se je odločila za jasne in kontrastne akrilne barve. Tesovnikova prinaša sonce in svetlobo, živahno barvitost in oseben pristop, presenetljivo hitro je odkrila svoj način izražanja in prav zanimivo bo v prihodnosti spremljati njen likovni razvoj. V kulturnem programu sta nastopili pianistka Tanja Šter-man in sopranistka Nataša Krajne, nekaj svojih pesmi pa je recitirala tudi avtorica Slavica Tesovnik.	TT
Zbrani ob blagoslovu Kokovnikovega križa
Križ v zahvalo
Podelitev častne Gallusovejistine Rudiju Hermanu, ki v zboru prepeva že 59 let, 22 let pa je tudi njihov predsednik.
Zaobljube so bile včasih prav pogoste, danes so redkejše, Janez Kokovnik iz Pod vrha pa je križ v bližini svojega doma postavil v zahvalo.
V nedeljo popoldne ga je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak. Janez je povedal, da se je tako hotel božji previdnosti zahvaliti za 1,6 milijona brez nesreče prevoženih kilometrov z rešilnim avtomobilom. Rešilca je vozil celih 35 let ob vsakršnih vremenskih razmerah in po skorajda brezpotjih, po vendar se mu ni nikoli pripetilo nič hudega.	TT
V Dobju pred praznikom
Letošnji občinski praznik bo za Občino Dobje slovesnejši, kot prejšnji, saj bodo po nekaj letih priprav končno le položili temeljni kamen za večnamenski objekt za vrtec, knjižnico in štiri stanovanja.
Objekt v vrednosti okoli 200 milijonov tolarjev bodo zgradili ob osnovni šoli, delež države pa bo 60-odstoten. Župan Dobja Franci Salobir se s sodelavci in občani tega dogodka veseli, saj pomeni začetek novega obdobja za majhno občino. Veselje je še toliko večje, ker je obljubil svoj prihod tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. Temeljni kamen bodo položili prihodnjo nedeljo, 24. julija, ob 14,30, nato pa bo v Dobju proslava ob prazniku občine s programom, v katerem bodo nastopili harmonikarji Francija Salobirja, pevski zbor KD Dobje in učenci.
Letos bodo občinska priznanja dobili prof. Stanka Hrovatič in gospodinja Silva Uduč, obe iz Presečnega ter mag. Andreja Stopař, načelnica UE Šentjur. Županova priznanja za odličen uspeh v osmih letih šolanja bodo dobili Mateja Paščinski iz Škarnic, Jasna Knez iz Lažiš, Kristina Kovačič iz Repuža in Karmen Volasko iz Završ, Mateja Paščinski pa bo nagrajena tudi za izvenšolske uspehe.
V soboto na predvečer praznika bo v dvorani kulturnega doma Dobje predstavitev knjige Srnek, avtorja Marijana Salobirja iz Velenja, sicer rojaka iz Dobja in častnega občana Dobja. Knjigo je izdala Mohorjeva družba, v programu pa bodo nastopili domači ljudski pevci. Prireditev se bo začela ob 20. uri. Zadnja prireditev ob prazniku pa bo 31.
julija, ko se bo ob 15. uri začela 33. prireditev Pokaži, kaj znaš.
Ves teden pripravljajo športne in druge prireditve, župan Franci Salobir pa je ob prazniku povedal: »Lani in letos nismo vložili veliko občinskega denarja v ceste in drugo infrastrukturo, ker smo zbirali denar za začetek gradnje večnamenskega objekta. Ceste smo samo vzdrževali, ponovno pa se jih bomo lotili čez leto ali dve. Pripravljamo odkup zemljišč za ureditev obrtne cone, za katero je med posamezniki veliko zanimanje. Pripravljamo se na izdajo prospekta in ureditev krajevnega muzeja, zato vabimo vse, ki imajo kakšen zanimiv predmet, da ga odstopijo in tako obogatijo domačo muzejsko zbirko.«
TONE VRABL
Odkrivanje skritega zaklada
Zavod Odon želi v Jurkloštru oživiti bogato dediščino - Friderik in Veronika za izhodišče
Letos spomladi je bil v Jurkloštru ustanovljen Zavod Odon. Ime je dobil po blaženem Odonu, priorju kartuzijanov v Jurkloštru, ki je živel konec 12. stoletja. Prizadevnim krajanom je predvsem s pomočjo kartuzijanov iz Pleterij uspelo, da so spomin nanj ponovno obudili.
Kartuzija v Jurkloštru, slednji se je nekoč imenoval Jurjevo pri Celju, je bila ustanovljena v 12. stoletju. Sledili so vzponi in padci, ki so zaznamovali tako zgodovino kot sedanjost tega kraja. »Pobudo za ustanovitev zavoda je predstavljala dediščina kartuzijanov, ki je kakor bogat zaklad in kar sama kliče po odkrivanju,« pravi Peter Koz-mus, direktor zavoda. Med najpomembnejšimi zgodovinskimi dejstvi so skrivnosti blaženega Odona iz italijanske Novare, filozofija Nikolaja Kempfa ter spoznanja Sigrifa Švabskega in Mihaela iz Prage. Znano je tudi, da naj bi dal Friderik II. v Jur-klošter pokopati posmrtne ostanke svoje druge žene Veronike Deseniške. Grob so dolgo časa neuspešno iskali, zdaj pa je njegovo mesto že znano. »Treba ga je le še primerno urediti,« pravi Koz-mus.
»V začetni fazi odkrivanja smo se najbolj poglobili v . življenje blaženega Odona iz Novare, medtem ko glede ostalih zapise še urejamo. Zanimivo je, da so vsi ti veliki možje vsaj za nekaj časa za kraj svojega delovanja izbrali Jurklošter ali bili kako dru-
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
gače povezani z njim. Prisotnost modrih zagotovo pusti kraju neko žlahtnost,« dodaja Peter Kozmus. V Jurkloštru ni ohranjenih pisnih virov, so pa gotske plastike, ki nosijo v sebi simbolno vsebino. Zapise odkrivajo predvsem kar-tuzijani iz Pleterij v svojih knjižnicah.
Pater Karel Geržan, župnik v Jurkloštru, meni, da so te skoraj pozabljene zgodbe o svetosti blaženega Odona in romantična, a tragična zgodba o Frideriku II. in Veroniki Deseniški aktualne tudi za današnji čas in prostor. »Nagovarjajo nas s svojo duhovno mistično dediščino, poslanstvo zavoda pa je, da te zgodbe ovrednoti in jih posreduje javnosti,« dodaja pater. V zavodu so prepričani, da je lahko zgodba Friderika in Veronike odlična izhodiščna točka za razna predavanja ali razmišljanja na delavnicah na temo čustvene in duhovne inteligence.
Konkretni dosežki Zavoda Odon so že vidni. »Našli smo podobo blaženega Odona, ki je bila kot edina shranjena oziroma razstavljena v muzeju v Toledu (v Španiji, op. p.), Severina Trošt Šprogar pa ga je po njej upodobila tudi na slikarskem platnu. Odo-novo podobo in življenjsko pot smo predstavili 19. junija pri maši, dogodek pa so s petjem obogatili Ljubljanski madrigalisti,« pove Kozmus. Našli so tudi zapise, ki opisujejo dogodke pred skoraj tisoč leti, a so v latinskem jeziku in neurejeni. »Pri iskanju dokumentov v zapraše-
nih arhivih nam je nekaj ljudi obljubilo pomoč pri iskanju in prevajanju,« dodaja Peter Kozmus. Pripravljajo tudi spletno stran, na kateri bodo lahko obiskovalci izvedeli še več zanimivih podrobnosti o kartuziji in delovanju ter ponudbi Zavoda Odon.
»Potrebno bo veliko dela in potrpežljivosti, da bo zaklad Jurkloštra ponovno odkrit. Samo navdušenje ne bo dovolj - potrebna bo tudi finančna pomoč,« meni pater Geržan. »Zavod zaenkrat še nima lastnih sredstev. Je zasebne narave in zato nima predvidenega financiranja iz državnega proračuna. Sredstva za delovanje bomo skušali pridobiti s projekti, na katere se bomo prijavljali, nekatera dela bomo opravljali prostovoljno s pomočjo krajanov,« dodaja Kozmus.
Krajani Jurkloštra imajo pri vsem pomembno vlogo in bodo pri delovanju zavoda bolj ali manj aktivno vključeni. »V začetnih fazah sodelujejo pri podajanju
Nastop Ljubljanskih madrigalistov, v ozadju Odonova podoba.
predlogov za ponovno oži-	pokazali in razložili zgodo-
vitev kartuzije in kraja, že-	vinske dogodke ter jim po-
limo pa si, da bi sodelovali	nudili še ostalo. Zavod ta-
tudi pri prenovi. Na koncu	ko želi le Usklajevati različ-
bodo vendarlf prav oni	ne interese in voditi aktiv-
sprejeli obiskovalce, jim	nosti, ki bodo pripeljale do
želenega uspeha, kartuzija pa bo še naprej ostala med ljudmi, ki jo bodo naredili živo in zanimivo,« je prepričan Kozmus.
JASMINA ŠTORMAN
Pot do kakovostne starosti
Društvo upokojencev Zidani Most je bilo sprejeto v program za organizacijo kakovostne starostí s projektom pomoči starejšim na domu, ki so ga zasnovali in finančno podprli pri Zvezi društev upokojencev Slovenije.
Predsednica tamkajšnjega DU Zlata Strel je povedala, da je namen projekta, ki ga bo izvajalo 18 društev v Sloveniji, prispevati h kakovostnejši starosti in bivanju starejših, pri čemer je projekt namenjen le starostnikom, ki živijo doma, ne pa tudi tistim v domovih za ostare-
le. Starejši si namreč želijo starost preživeti doma, pri čemer jih kar četrtina potrebuje pomoč na domu. Starejši prostovoljci, člani društva, bodo krajane, starejše od 69 let obiskovali na domu, se z njimi pogovarjali, jim na ta način krajšali čas in pomagali pri vsakdanjih opravilih, kot je čiščenje stanovanja, nakupovanje, prinašanje drv, dajanje pravnih nasvetov... »Prostovoljci so lahko le upokojenci, saj starejši ljudje z vrstniki lažje navežejo stik kot pa, denimo, z mladimi. Starostniki potrebujejo nekoga, ki mu
lahko zaupajo svoje težave, o tem pa lažje govorijo s starejšimi kot z mladino,« je prepričana Strelova. Prostovoljce je junija najprej čakalo izobraževanje, zdaj pa bodo starostnike obiskali na domu, kjer bodo na podlagi vprašalnika ugotovili, kakšno pomoč posameznik potrebuje.
»Najprej smo mislili, da bo projekt namenjen vsem, ki so dopolnili 65 let, saj se pri tej dobi začne uradna starost, ker pa se ta vedno bolj pomika navzgor, je v projektu določena starost 69 let,« pojasni Strelova. Toliko starih
V občini Laško že dve leti deluje tudi Medgeneracij-sko društvo za kakovostno starost, v katero so vključene ženske vseh starosti.
ali starejših je v KS Zidani Most 106, približno toliko pa je tudi članov v tamkajšnjem DU. Točnega števila, koliko med njimi se jih bo odločilo za prostovoljstvo, zaenkrat še ni nimajo, vsekakor pa bodo veseli vsakega, ki se bo odločil za ta korak, saj to pomoč »organiziramo tudi zase«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
ROGAŠKA S. i _ KOZJE BISTRICAOBS. ŠMARJE P. J.
13
Bodo odstranili kip Borisa Kidriča?
Občinski odbor SDS Rogaška Slatina je občinskemu svetu predlagal, da odstrani spomenik Borisa Kidriča, ki stoji v zdraviliškem parku. Občina se je za strokovno mnenje obrnila na Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki sporoča, da je spomenik del kulturne dediščine, pri čemer je njegova prestavitev stvar občine ali lastnika spomenika.
Dr. Miran Ulbin, predsednik odbora, pojasnjuje predlog za odstranitev spomenika: »Ime Borisa Kidriča se pojavlja v povojnih zločinih, dokazano je, da je pri tem sodeloval, zato se nam ne zdi primerno, da njegov spomenik stoji na javnem mestu.« Kot rešitev Občinski odbor SDS predlaga odstranitev spomenika ali prestavitev v muzej. »Na prostor, kjer zdaj stoji spomenik, naj se vrne spomenik Janeza Nepomuka, saj je to zgodovinsko najbolj primerno,« so zapisali v predlogu občini. »Vendar pri tem
ne vztrajamo, pripravljeni smo sprejeti tudi druge rešitve,« pravi dr. Ulbin.
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič meni: »Ne gre za enostavno pobudo, zato jo je treba pretehtati z več vidikov in sprejeti kompromis.« Obrnili so se na zavod za varstvo kulturne dediščine, da poda strokovno mnenje. Z zavoda so sporočili, da ima Kidričev spomenik, ki je delo kiparja Stojana Bati-ča, lastnost kulturne dediščine. »Glede predloga za popolno odstranitev iz javnega odprtega prostora pa menimo, da je stvar odločitve občine oziroma lastnika spomenika, ali ga bo prestavil na drugo lokacijo v mestu ali pa ga bo shranil v ustrezno muzejsko ustanovo, kot se je to z javnimi spomeniki praviloma dogajalo v zgodovini,« menijo na zavodu. Številni primeri namreč kažejo na to, da so spomenike javnih osebnosti pogosto zamenjevali z drugimi spomeniki, še po-
sebej, če niso bili organski sestavni del kompleksnejših urbanih trgov ali parkov in so bili tja postavljeni naknadno, kot posledica civilnih oziroma političnih pobud.
Ponovna postavitev baročne plastike Janeza Nepomuka se jim ne zdi primerna zaradi močno spremenjenega ambienta severnega dela Zdraviliškega trga. »Zaradi pozidave Donata, Terapije in Pivnice je izginil duh prostora oziroma krajinski kontekst, v katerega je bil Janez Nepomuk s svojo ikonografsko in simbolno vlogo logično vpet,« pojasnjujejo.
Zavod pa lastniku plastike, ki je danes zaradi različnih zunanjih vplivov ogrožena, priporoča, da poskrbi za strokovno restavri-ranje kipa in deponiranje originala v ustrezen zaprt prostor s kulturno vsebino. Na sedanjo lokacijo naj se postavi njegova kopija.
Sicer pa je zavod za varstvo kulturne dediščine v kon-
servatorskem predlogu prenove centralnega dela zdraviliškega parka leta 1992 predlagal preureditev severnega dela Zdraviliškega trga v parkovno ureditev z višjim drevjem, ki bi ublažila prostorski učinek Terapije in drugih sodobnih hotelov v odnosu do zgodovinske arhitekture. »V tem kontekstu smo predlagali tudi prestavitev Kidričevega spomenika na ustrezno lokacijo v novejšem delu Rogaške Slatine. Izbor te lokacije smo prepustih prihodnosti oziroma občini Rogaška Slatina, saj izvedbe parkovne ureditve na navedenem prostoru iz različnih razlogov najbrž ne moremo pričakovati kmalu,« dodajajo.
JASMINA ŠTORMAN
v Rogaški Slatini selili Kidričev spomenik?
Vasovalci iz Zibike
Priložnost za nostalgijo v zgodbi in ljudski pesmi
Kozjansko, mehka gričevnata pokrajina z blago zaobljenimi griči in s cerkvicami na njihovih hrbtih ter s tistimi od ljudi in boga tako dolgo pozabljenimi kraji in vasmi, skriva v svojih nedrjih bogastvo neprecenljive vrednosti: ljudsko izročilo teh krajev in vasi, stare šege in navade se močno dotaknejo duše in srca.
Zibika je ena takih vasi, ki očara. Najprej s pokrajino, potem s pristno gostoljubnost-jo ljudi, ki prišleka očarajo tudi s pesmijo, z igro in zgodbami o pristnem življenju na vasi.
V Zibiki in naokrog domačini slovijo kot odlični pevci. Priložnost videti in slišati njihovo predstavo Vasovalci, nastalo v sezoni 2004/05 (zanjo so besedila izbrskali Pren-ner, Gregore, Gaberšek), se obiskovalcu izkaže za enkratno doživetje. Splet starih ljudskih in ponarodelih, po večini že tudi med starejšimi poslušalci pozabljenih pesmi iz
prejšnjega stoletja; so zibiški pevci, igralci in godci povili v celovečerno predstavo, če ne že kar muzikál prav posebne vrste, nad katerim bi bil očaran prav vsak muzikolog in etnolog iz mesta, in jo od zime sem nekajkrat z velikim uspehom tudi ponovili.
Samo želeti si je mogoče, da bi te pogumne glumače in pevce, ki jih je skozi zgodbo naših dedkov in babic, ko so fantje hodili vasovat pod okna k svojim dekletom in se je na vasi še slišalo ubrano petje razigranih vasovalcev, še naprej vodila duša kulturnega življenja in gibanja v vasi Helena Rančigaj. V predstavi seveda tudi igra in poje vlogo matere dveh brhkih deklet, Angelce (Bernarda Bele, na fotografiji levo) in Maričke (Mojca Bizjak, na fotografiji desno), ki ju hoče na vsak način ubraniti pred fanti, vasovalci. Tako postopa tudi Gašper, oče dveh fantov (Janez Bele ob Heleni Rančigaj), ki snubca (Robi Krivec, na
fotografiji levo in Rafko Krivec, desno), odganja od deklet kar s křepelcem.
V komediji zmešnjav se na sceni, ki so jo izdelali kajpak domačini. Vlado Rančigaj, Jože Štrok in sinova, sliši pesem okteta Zibika in glasbena spremljava harmonikarja Mirana Čokla in trobentača Mirana Čokla ml. ob podpori vokalistke Martine Rančigaj. V kozjanske kostume, nošo iz prejšnjega stoletja, je skupino oblekla Brigita Drame z igralci, pričeske in masko pa je uredila Anita Ko-ritnik. Vse tako kot v pravem gledališču. Zato tudi šepetal-ka ni manjkala (Ljubica Bele), saj se pred polno dvorano, ki navadno zraven poje in ploska, kaj lahko prikrade malo treme ah zadrege. Pa jo znajo Vasovalci iz Zibike dobro premagati. Če ne drugače, z dobrim vincem iz teh krajev, ki sodi k takim šegam in navadam, kakršno
Razgibajmo poletje v Bistrici od Sotli
Društvo prijateljev mladine v Bistrici ob Sotli bo v nedeljo, 17. julija pripravilo tradicionalno prireditev Razgibajmo poletje.
Namenjena je najmlajšim predšolskim in šolskim otrokom. Napovedana je bila že za prejšnjo nedeljo, vendar se je zaradi slabega vremena lahko predstavil samo helikopter Slovenske vojske (na sliki). Tokrat se bo prireditev na športnem igrišču ob šoli začela ob 15. uri s športno zabavnimi igrami ter zabavo za katero bosta poskrbela čarovnik in klovn. Otroci se bodo med drugim pomerili tudi v vleki vrvi ter karaokah in uživali ob dobrotah s peko hrenovk.	TV
V Notranjski regijski park
Kozjanski park je v začetku julija odpeljal 49 otrok na prijetno ekskurzijo v Notranjski regijski park.
Otroci so si pod vodstvom Tineta Scheina in Leona Kebeta ogledali Rakov Škocjan in Cerkniško jezero. Na poučno ekskurzijo so v Kozjanskem parku popeljali otroke, ki so ob letošnjem dnevu zemlje sodelovali na literarnem natečaju ter pri pripravi izdelkov iz ročno izdelanega papirja, iz katerih so v Slovensko-bavarski hiši pripravili razstavo.	TV
Vasovalci iz Zibike
14
St. KOHJICEl VOJ— j ZBEČE j
□
Hiša dediščine na Mlačah živi
Študentki etnologije v Hiši dediščine na Mlačah	Vodja poletnega tabora Tanja Gobec
V	Hiši dediščine na Mlačah, vasi v bližini Loč, kjer so skorajda vsi krajani tudi člani turističnega društva, je bil zanimiv etnološki tabor, namenjen predvsem otrokom s podeželja. Devetim osnovnošolcem se je pridružilo pet študentov, med njimi trije, ki študirajo etnologijo.
»Huistično društvo na Mlačah je izredno delovno, poleg tega je tukaj Hiša dediščine s številnimi predmeti, ki so jih nekoč uporabljali pri delu in življenju na vasi. V kraju in okolici še živijo ljudje, ki obvladajo stare obrti in druge spretnosti, ki so bile včasih življenjsko potrebne. Znajo plesti košare, speči kruh v krušni peči, narediti ognjiščno potico ... Predvsem pa veliko vedo. Škoda bi bila, če bi vse to utonilo v pozabo. To je bil osnovni razlog, zaradi katerega smo se odločili za pripravo poletnega tabora z etnološko vsebino,« pojasnjuje vodjo tabora Tanja Gobec.
V	poletni tabor so poleg študentov etnologije Eve Ro-žanc, Anje Strelec in Seba-stijana Webra povabili otroke iz vasi: »Od njih je odvisna prihodnost. Prav je, da
vidijo, kaj vse imajo v svojem okolju, da to podrobneje spoznajo. Le tako bodo vedeli, kaj lahko ponudijo turistom.« Otroci so prišli z Mlač, iz Dramelj, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Vsak s svojimi željami. Eden bi rad vedel, kako se čemu reče, drugi bi rad znal speči potico.
tretji spet kaj drugega. Študente so zanimale podrobnosti. »Na fakulteti nimamo veliko praktičnega dela, zato moraš na teren. Samo tu še lahko vidiš, kakšno je bilo nekoč življenje. Nekaj drugega je, če bereš, kako se speče kruh, ali pa če gledaš ves postopek: mletje zrnja v moko, sejanje
moke, pripravo testa, vzha-janje, kurjenje peči, čakanje, da se dovolj ogreje in potem tudi primerno ohladi ... Ves postopek od zrna do kruha traja cehh šest ur,« opisuje Eva Rožanc iz Šentjurja.
Anja Strelec iz vasi Bukovci pri Ptuju je prišla na Mlače, da spozna običaje v tem
delu Slovenije: »Vsak kraj ima svoje običaje. Resda so si nekateri podobni, vehko pa je edinstvenih, takšnih, kakršnih drugje ne srečaš. Na Mlačah so me prevzeli ljudje, ki še v celoti obvladajo delo po starem, zlasti mojstri za vse. Takšen stik z življenjem je velika vzpodbuda
pri nadaljnjem delu,« ugotavlja.
Študenti in drugi udeleženci tabora so vse, kar so videli, tudi poslikali, opisali, zabeležili pogovore. Za ogled, predvsem pa za prihodnost, bo za njimi ostal mah etnološki zbornik.
MILENA B. POKLIC
Kaj bo s šolo V parku?
Konjiška Osnovna šola V parku, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami iz konjiške, zreške in vitanjske občine, ima iz leta v leto manj učencev. Zadnje šolsko leto jo je obiskovalo 32 učencev, za katere je skrbelo 20 zaposlenih.
Osnovni razlog za vedno manjši vpis v to šolo so starši učencev, ki so usmerjeni v nižji izobrazbeni standard. Večina namreč ne soglaša z vpisom v šolo s prilagojenim programom, zato njihovi otroci obiskujejo ostale osnovne šole, kjer pa nimajo ustrezne strokovne pomoči. Kako pomembna je takšna pomoč, s svojimi uspehi dokazuje prav šola V parku.
Kljub temu v vodstvu šole in v občinah ustanoviteljicah ugotavljajo, da bo treba šolo V parku organizirati drugače kot doslej, saj je premajhna za samostojni javni zavod. Možnosti sta dve: ali jo bodo priključili kot posebno enoto eni od osnovnih šol, za kar se zavzemajo v šoli, ali pa jo bodo preoblikovali v center za vzgojo in izobraževanje, kar predlaga ministrstvo za šolstvo.
MBP
Spar v Arclinu, Tuš v Vojniku
Člani vojniškega občinskega sveta so poleg gradnje trgovine Spar podprli tudi predlog o sofinanciranju avtobusne postaje, pločnika in prehoda za pešce v Arclinu. Prav tako pa so sprejeli tudi osnutek odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-stanovanjski kompleks v središču Vojnika, ki ga bosta gradila Kmetijska zadruga Celje in Tuš s še nekaterimi soinvestitorji.
Investitor Pluton gradnje, d.o.o. bo poleg infrastrukture, potrebne za izgradnjo trgovine Spar, uredil tudi pro-
metno ureditev z zavijalnim pasom, s križiščem, z avtobusno postajo s pločniki in prehod za pešce čez regionalno cesto v Arclinu. Vrednost teh del brez gradnje objekta znaša dobrih 20 milijonov tolarjev, pri čemer bo občina sodelovala s šestimi milijoni, ki jih bo kompenzirala pri komunalnem prispevku. Ob novi Sparovi trgovini, ki jo bodo začeli graditi še letos, bodo v Arclinu dobili tudi avtobusno postajo s pločnikom in prehodom za pešce, česar doslej niso imeh.
Kmetijska zadruga Celje bo skupaj s "Rišem Celje in še
Jebe'la cesta v
Konjicah
z nekaterimi soinvestitorji v Vojniku nasproti poslovnega centra Hotko še pred koncem leta na površini 15 tisoč kvadratnih metrov začela graditi poslovno-stanovanjski objekt. V njem bodo trgovine Tuš, banka, pošta, dve trgovini kmetijske zadruge, nekaj drugih manjših trgovin in stanovanja. Na izredni seji so svetniki občine Vojnik sprejeli osnutek odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-stanovanjski kompleks, kar pomeni, da investitor lahko začne pridobivati gradbeno dovoljenje. Lokacijski načrt je izdelal AR projekt iz Sevnice, pridobili pa so tudi vsa potrebna soglasja. Za potrebe poslovno-sta-novanjskega kompleksa bodo uredili 139 parkirnih mest.
TONE VRABL
V konjiškem Starem trgu bo nocoj ob 20. uri koncert skupine Jebe'la cesta.
Skupina je nastala leta 1996, danes pa v njej sodelujejo Robert Šarman (kitara, vokal). Dana Krajne (violina, vokal), Dejan Kalan (orglice, ropotulje, vokal), Mladen Ravnikar (harmonika, bas kitara, vokal), Beno Kolarič (električna kitara, bas kitara, vokal) in Damir Fenrich (bobni).
Skupina je letos s samostojnim koncertom že sedmič nastopila na festivalu Lent, skupno pa so imeli okoli 200 nastopov po vsej Sloveniji. Pogosto nastopajo s prignanimi slovenskimi glasbeniki, kot so Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Bojan Cvetrežnik, Andrej Pintarič in drugi. Ob avtorskih skladbah igrajo različne parodične priredbe znanih skladb iz svèta pop glasbe in zakladnice slovenske, ciganske in druge ljudske glasbe.	MBP
GAL ER i
Jfvi
g r -f s p
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV « SLIKE Stanetova 18a, Celje Teleta: 03/5 485 028_
NOC
Razširjen medobčinski inšpektorat
Pred tremi leti so občine Zreče, Vitanje, Dobrna in Vojnik ustanovile skupno občinsko upravo in medobčinski inšpektorat, ki ima sedež v Vojniku. Delo v njem opravljata dva inšpektorja.
Letos sta izrazili pripravljenost za pristop tudi občini Op-lotnica in Šentjur, o čemer so govorih na zadnji seji občinskega sveta Dobrna. Na območju vseh šestih občin je 42 tisoč prebivalcev. Predvideni letni stroški medobčinskega inšpektorata bodo 12,8 milijona tolarjev, strošek poslovanja skupne občinske uprave pa 25 tisoč tolarjev mesečno. Prispevek vsake občine je odvisen od velikosti in števila prebivalcev. Največji delež ima občina Šentjur v višini 5,772 milijona tolarjev, najmanjšega pa občina Dobrna 652 tisoč tolarjev. Doslej so se za razširitev medobčinskega inšpektorata odločili v občinah Zreče, Vojnik in Dobrna, odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave mora sprejeti vseh šest občin, veljati pa bo začel 1. januarja 2006.	TV
Za čisto Dravinjo
Vseh osem občin v porečju Dravinje je že decembra podpisalo pismo o nameri z zgovornim naslovom Očistimo reko Dravinjo.
Prizadevanja, ki jih je sprožila Občina Zreče, so naletela na vso podporo tudi v ministrstvu za okolje in prostor. Predstavnica ministrstva Bernarda Podlipnik se je prejšnji teden na sestanku v Zrečah zavzela za razširitev projekta še na vodno gospodarstvo, saj je Dravinja izrazito hudourniška reka.
Kot je povedal župan Jože Košir, že pripravljajo razširjeno projektno nalogo z vsemi podrobnostmi. Predvidoma bo zaključena do oktobra.	MBP
Cesti na obrobju
V teh dneh se končuje modernizacija 1,2 kilometra lokalne ceste Zgornje Laže-Lušečka vas in 800 metrov krajevne ceste Jernej-Spodnji Jernej.
Obe cesti sta za prebivalce krajevnih skupnosti Jernej in Loče velikega pomena, saj se z njima bistveno izboljšuje prometna povezanost z občino Slovenska Bistrica oziroma med naselji Spodnji Jernej in Štajerska vas. Naložba je vredna 20 milijonov tolarjev, ki jih bodo v celoti zagotovili iz konjiškega občinskega proračuna.	MBP
PTIKA OKULlSTIČNi i V	PREGLEDI
Lt VSAK ČETRTEK
Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20
ŠTAJERSKI VAL
Pesniki ob sramotilnih stebrih
Slovenski pesniki, kritiki in prevajalci so se konec tedna drugič zbrali ob sramotilnih stebrih na Kozjanskem, z namenom, da bi poezijo izpostavili javnosti, jo podvrgli kritiki, literar-no-teoretski analizi, ob prevodih preizkusili njeno moč in jo prepustili presoji bralcev.
Letošnji kritiki. Jelka Ker-nev Štrajn, Milan Vincetič in Goran Dekleva, so prinesli na Pranger pestro izbiro lani izdanih pesniških zbirk. Tako so kot pesnike povabili Taj o Kramberger (Žametni indigo), Iztoka Geistra (Hvalnica ruju), Gašperja Maleja (Otok, slutnja, poljub), Iva Svetino (Pesmi nevednosti), Aleša Debeljaka (Pod gladi-
no), Barbaro Korun (Razpoke), Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja (Občutek za veter), Petra Semoliča (Barjanski ognji) in Iztoka Osoj-nika (Gospod Danes).
Festival Pranger je pokazal, da je diskurz med pesniki in kritiki lahko živahen in konstruktiven. Ob raznih diskusijah so na tokratnem festivalu pripravili tudi okroglo mizo o Političnem in poeziji, kjer so si za glavni namen zadali odpreti vprašanje medsebojnega vplivanja političnega in poezije, dveh družbenih komponent, ki sta v slovenskem prostoru ločeni. Okrogla miza je pokazala, da to razmerje obstaja in da je še kako potrebno teoretske refleksije. Tako so se na samem omizju
zastavila vprašanja: ali razmerje politično - poezija sploh obstaja, ali je medsebojno vplivanje dvosmerno... Okrogla miza dokončnih odgovorov ni dala, je pa odprla vrsto pomembnih problemskih zastavitev in razkrila niz zagat in vozlov ter s tem odprla novo problemsko polje ter razbila nekakšen tabu, v katerega je bilo ujeto razmerje političnega in poezije. To pa je bil v končni fazi tudi njen namen.
Festival je mineval zelo delovno, vsak dan sta se zvrstili po dve okrogli mizi. Hidi branja so bila kljub vremenu uspešno izpeljana, tako v Lembergu, Pilštanju kot na gradu Podsreda.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Koledniki navdušili v Litvi
Šaleško folklorno društvo Koleda iz Velenja, ki deluje na področju ohranjanja plesnega in glasbenega izročila že 35 let, je v teh dneh gostovalo v Litvi, kjer je bil od 5. do 10. julija 19. folklorni festival Baltica 2005.
Festival, ki ga prirejajo v okviru Mednarodnega združenja folklornih skupin, je vsako leto v drugi pribaltski državi - tako si gostovanje vse od leta 1987 delijo Litva, Latvija in Estonija. Poudarek Baltice je na avtentični folklori in zgodovinski raznolikosti narodov. Letošnja tema je bila posvečena človeku, njegovemu obstoju, razvoju in ustvarjalnosti. Koledniki so se skupaj s predstavniki iz Španije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Bolgarije, Belgije, Belorusije, Lavije, Estonije, Turčije in z Norveške uspešno predstavili in navdušili občinstvo s svojim programom. Predstavnike skupine pa je sprejel tudi litvanski predsednik Valdas Adamkus.	BA
Kino pri Voi
Po dolgem času so v celjski izpostavi JSKD znova uspeli pripraviti večer amaterskega filma, ki bo pri Vodnem stolpu zaživel v ponedeljek ob 21. uri. Domači in povabljeni filmskimi ustvarjalci bodo predstavili svojo ustvarjalnost zadnjega leta.
Celjski filmski ustvarjalci so ponovno posegli po vsakdanjih vsebinah iz življenja, ki nas obdaja, in pred ljudi postavlja vrsto težav in prigod. Člani društva Okkomar bodo tako pokazali svoj pogled skozi kamero s komentarjem, v katerem se dotikajo vsebine
lnem stolpu
rušenja znamenitega gostišča Zamore v Celju, ki je bilo zbirališče mladih in mladim zelo pri srcu. Filmski ustvarjalci Luksuz produkcija Krško in Kino videa klub Paka pa bodo pokazali svoje nagrajene filme iz zadnjega obdobja. Vsebine kratkih filmov se dotikajo skupnega imenovalca medčloveških odnosov in negativnih družbenih pojavov, katerih priče smo.
Večer bo zagotovo zanimiv ne samo za filmske ustvarjalce, temveč tudi za vse gledalce, ki imajo radi filmsko umetnost.	BA
Akti in druge fotke
Lila Prap osvaja svet
Založba Mladinska knjiga je prejšnji teden z ugledno švicarsko založbo podpisala pogodbo o izdaji slikanice Mednarodni živalski slovar ilustratorke, Celjanke Lile Prap v treh jezikih.
Slikanica naj bi tako pred koncem leta izšla še v nemščini, angleščini in nizozemščini. Avtorske pravice za izdajo Mednarodnega živalskega slovarja, ki je pri Mladinski knjigi izšel lani, so bile sicer že prodane v Francijo in na Poljsko. Trenutno je najuspešnejša slikanica Lile Prap Zakaj, ki je izšla v 16 državah, ilustratorica pa je za nemško izdajo slikanice (Wa-rum) nominirana za najpomembnejšo nemško nagrado na področju knjig za otroke in mladino.	BA
Kurilno olje je lahko cenejše!
V internetni kavarni Stane v Celju bodo v petek ob IZ uri odprli razstavo fotografij Blaža Lesjaka, ki je za svojo tretjo samostojno razstavo izbral akte in črno bele fotografije.
Blaž se s fotografijo ukvarja že dlje časa, predvsem ga zanimajo akti in črno bela fotografija. Letos se je uresničila njegova velika želja, saj je bil sprejet na Fakulteto za umetnostno fotografijo v Pragi. Blaž pravi, da sta bistvo fotografije ideja in trenutek, ki ga lahko uja-meš samo v objektiv in je ove-kovečen za vedno. BS
Blaž Lesjak
Likovni svet tudi na
Hrvaškem
124 min., (Sahara), pustolovska akcijska komedija Režija: Breck Eisner Igrajo: Matthew McConaughey. Penelope Cruz, Steve Zahn, William H. Macy, Dayna Cussler
ENCROTUS d jo; Ctsu v Tino*. 10.; 3000 Uji
Te dni so bile v Mestnem muzeju Bjelovar na ogled tri razstave del iz arhiva revije Likovni svet iz Celja. Razstave sodijo tudi v sklop proslavljanja 10-letnice revije in mednarodnih razpisov te revije.
V Bjelovarju so bile pedstavljene kolekcije nagrajenih likovnih del mednarodnih razpisov na temo Konj, kolekcija likovnih del romskih otrok s Slovaške ter akvareli 13-letne umetnice iz Bangladeša, ki sodi med največje likovne talente v tehniki akvarela na svetu. Septembra bo imela omenjena umetnica na celjskem Starem gradu še samostojno razstavo. Ob tem bodo 9. septembra v Galeriji likovnih del mladih Stari grad Celje odprli tudi razstavo likovnih del umetniške šole iz Argentine. BA - Št. 52 -15. julij 2005
Ko se množica jadralnih padal dvigne pod nebo, dobi beseda mavrica povsem nov pomen.
Živeti za sanje in od zraka
V varnem spremstvu tandemskega pilota pozabiš na zakon težnosti in ves kaos sveta na trdnih tleh.
se ti lahko zgodi.« Dejstvo je, da je letenje z jadralnim padalom samo na videz preprosto. Obvladati je treba veliko aerodinamičnih, meteoroloških in še kakšnih znanj. Osnov letenja se začetniki učijo na smučišču Prebold in šolskem poligonu Golovec. Po nekaj tetinih so zreli za višinski polet nad 500 metri in če jih zadeva zasvoji (čemur se lahko le redki uprejo) šolanje nadaljujejo. Po kakih 50 preletih s stalno UKV povezavo z inštruktorjem se počasi osamosvajajo. »Eni se .v zraku najdejb prej, drugi kasneje, za vse pa je pomembno, da jim privzgojimo spoštovanje do letenja in zavest, da je varnost vedno na prvem mestu.«
Blagoslov ali prekletstvo?
In čefúdi Damjan pravi, da blagoslov (ali prekletstvo, kakor pač Človek vzame) v nebo uprtih oči med ljudmi ni prav na gosto raz-trošen dar, se mnogi v take avanture sami verjetno ne bi nikoli spustih. V tandemu skupaj z njim pa
je poletelo že na stotine ljudi. »Od 300 tandemskih poletov se mi je samo enkrat zgodilo, da je sopotnik rekel, da ima dovolj in da lahko pristaneva. Vsi ostali so si želeli, da se sploh ne bi končalo.«
Jasno, da bi Damjan lahko o tem povedal še ogromno, toda lekcijo »tega se ne da razložiti, treba je doživeti« sem vzela že med padalci v letalu. Dobila sem opremo in navodila. Za razliko od skoka iz letala, tu pilot in potnik nista privezana zelo tesno skupaj, saj morata oba teči preden se padalo dvigne. Čakala sva na ugoden veter. Dan ni bil ravno najbolj idealen, a že po nekaj korakih sem stopala v prazno. Sedež je vsaj tako udoben kot domač naslonjač pred televizijo, občutek pa božanski. Takrat sem razumela. Ko hoče biti človek sam s sabo, visoko nad krošnjami dreves, daleč od kaosa vsakdanjega sveta, najde tu zgoraj povsem nov svet. Ko ti delajo družbo le ptice in piš vetra. Res je. Ko enkrat občutiš slast letenja, ostanejo tvoje oči vedno uprte v nebo.
SAŠKA TERŽAN
Jutri bodo del dogajanja ob 41. Pivu in cvetju v Laškem tudi jadralni padalci. Na srečanju jih pričakujejo vsaj 250. Z Maliča se bodo spuščali na prireditveni prostor med obema bencinskima črpalkama. Ob tekmovanju v preletih, sejmu nove in rabljene opreme bo mogoče poleteti tudi v tandemu in si praznično Laško ogledati s ptičje perspektive.
Damjan Čretnik je že od nekdaj zazrt v nebo - V 15 letih je z jadralnim padalom postavil svetovni rekord, preletel tisoče kilometrov in stotine ljudi popeljal pod nebo
Damjan Čretnik je bil nenavaden otrok. Kadarkoli je lahko zaprl oči, razširil roke in poletel. Bil je otrok s sanjami. Tako živimi, da se je pri 17 letih, ko se je končno odlepil od tal, zdelo kot bi končno prišel domov. Danes po 15 letih intenzivnega letenja z jadralnim padalom, svetovnim rekordom in zavidljivimi tekmovalnimi uspehi pravi, da je eden redkih, ki so v resnici na sončni upravi in dobesedno živijo od zraka.
V srednji šoli ga je sošolec prvič seznanil z jadralnim padalom. Prvi polet je bil bolj avantura kot pravi letalni podvig. Končal se je z nekaj praskami in odrgninami, a se za vse skupaj sploh ni menil. Že od nekdaj je vedel, kam spada. In tako se je začelo. »Ko sem sanje začel živeti, jih pod zaprtimi vekami naenkrat ni bilo več. In bilo mi je žal ža njimi,« o svojih začetkih pove Damjan. »Ni pa res, da vsi ljudje sanjajo o tem, da bi nekoč poleteli, se odlepiti od tal. Tako kot ne znajo vsi videti fantastične oblike belega oblaka in ceniti lepote sončnega zahoda. O tem razmišljajo bolj redki izbranci in ko učim mlade jadralne padalce takoj vem, kdo bo ostal in kdo samo poskusil.« A Damjan verjame v rek, da če si enkrat okusil slast letenja, se boš vedno oziral v nebo.
Avgusta 2003 je postavil svetovni rekord. Njegovih 132 kilometrov je bilo še do nedavnega najdaljši tandemski prelet s povratkom na svetu. Med letoma 1999 in 2000 je bil tudi član državne reprezentace. Vsem uspehom navkljub pa gre še vedno za precej eksotičen šport. Podpora je majhna in tovrstni profesionalni športniki so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. »To pa pomeni, da si enostavno ne moreš privoščiti veliko treningov, kaj še-
cev v šoli letenja in s tandemskimi poleti. V zadnjih letih se je jadralno padalstvo tudi pri nas precej razmahnilo. Vedno več je navdušencev, ki se v naši okolici spuščajo predvsem z Maliča nad Laškim, Lisce, s Konjiške gore, z Golt, Dobro-velj nad Braslovčami, Zusma, s Ka-lobja, z Rifnika in Donačke gore. Tudi v svetovnem merilu pa so pri nas najboljši tereni nad Karavankami, Posočjem in Soriško planino, kjer je Damjan odjadral tudi svoj rekordni dosežek.
Že pri skoku iz letala so me padalci opozorili, da tisti skok z jadralnim padalom nima prav dosti skupnega. S tem se povsem strinja tudi Damjan. »Tam gre za prosti pad, za silovit, kratek in adrenalinski dogodek, tu pa preprosto za užitek letenja. To ni skok, ampak _ polet. Naš cilj ni padati, ampak čim dlje ostati v zraku.« Damjan je ostal v zraku tudi celih osem ur, njegov najdaljši prelet znaša zavidljivih 211 kilometrov, kar pa proti 470 kilometrom svetovnega rekorderja spet ni tako veliko. Tudi hitrosti, ki jih lahko padalo doseže, niso zanemarljive.
Hkrati je to tudi najcenejši in po svoje tudi najpreprostejši način, da se človek upre sili težnosti in poleti. V tem pa se skriva tudi srž vseh težav. »V našem Jadralno padalnem klubu Eol smo pri šolanju začetnikov zelo uspešni. Vedno poudarjamo varnost in še enkrat varnost. V zraku pa je tudi vehko samoukov, ki se ne zavedajo vseh pasti tega športa. Ker so padala kljub precejšnji ceni za letalno napravo relativno dostopna, se s hribov spuščajo tudi popolni amaterji. Tu pa lahko zelo hitro nastopijo težave. Buške, zlomi, praske in razno visenje z drevja je v bistvu še najmanj, kar
Damjan Čretnik
le tekmovanj in prvenstev. Zanimivo je, da je v državah nekdanje Jugoslavije vse to izvrstno urejeno.«
Bližje pticam kot ljudem
Damjan se je pred dnevi vrnil s tekmovanja za svetovni pokal v Srbiji. V konkurenco 125 najboljših pilotov in reprezentantov z vsega sveta se je lahko uvrstil le s posebnim povabilom organizatorja. Pred odhodom je povedal, da bo enkratno doživetje že sama udeležba, če pa se prebije vsaj do 60. mesta bo več kot zadovoljen. Vrnil se je s skupno 41. mestom, na eni od petih tekem pa je zasedel celo neverjetno 2. mesto. V Sloveniji je trenutno registriranih dva tisoč jadralnih padalcev, tekmuje pa jih okrog 80. Še enkrat je dokazal, da v resnici spada med najboljše pri nas. »Že nam se včasih zdi, da za letenje živimo in dihamo, a jadralni padalci s takega tekmovanja ... to skoraj niso več ljudje. So kot ptice.«
Trenutno se Damjan preživlja z urjenjem mladih jadralnih padal-
zaradi piva ali Laščank?
Praznik piva v Laškem
Koliko takšnih sodčkov bo izpraznjenih do nedelje?	Med prvimi je Laščanom nazdravil župan Jože Rajh.
Župan Jože Rajh je obljubil, da ne bo nič slabši v pitju piva kot povprečen obiskovalec Piva in cvetja. Kako mu to uspeva, je preizkusil na alkotestu. Ta je pokazal, da je pravi Laščan...
Pa na zdravje!
Pa smo ga dočakali! 41. Pivo in cvetje namreč, ki je Laško za nekaj dni spremenilo v središče Slovenije. Hmeljev napitek teče v potokih, a se organizatorji prav nič ne bojijo, da bi ga zmanjkalo, kot naj bi se že zgodilo v preteklih letih, saj so se v Pivovarni Laško dobro pripravili na svoj praznik.
Uvod v letošnje Pivo in cvetje je bil sredin Dan Laščanov, ki so ga tokrat obarvali športno. Športne zgodovine Laškega ni zaznamovala le
košarka, temveč je bil nekoč velik poudarek tudi na rokometu, nogometu, jadralnem padalstvu, atletiki, smučanju, strelstvu ... Vse to so prikazali v filmu, ki ga je posebej za to priložnost posnel Alojz Ober-žan, sicer idejni oče prireditve Dan Laščanov, ki je bila tokrat že petič. Ob filmu so bile tu še zabavne športne igre in vpis v knjigo Laščanov, kjer so vsakega, ki je v njej pustil svoj podpis, nagradili s posebnim polnjenjem laškega piva.
Kljub nevihti se je Dneva Laščanov udeležilo veliko Laščanov, med njimi seveda tudi župan Jože Rajh, ki je dejal, da gre pri omenjeni prireditvi za prijeten obred vračanja Laščanov v svoje rodno mesto: »Veseli me, da smo sami domačini zbrani tu na Graščinskem dvorišču. Ko pogledam okoli, vidim same znane obraze, kar je največji čar te prireditve. Tudi sam sém prišel zato, da se srečam s prijatelji in z znanci, s katerimi se ne videvamo ravno vsak dan.« Tudi ostali obiskovalci so bili nad prireditvijo navdušeni in ponosni, da imajo svoj dan, svoj praznik, pri čemer tudi Celjanom privoščijo kakšen Dan Celjanov.
Vrhunec letošnje prireditve Pivo in cvetje bo jutri, ko bodo obiskovalci med drugim lahko uživali v ognjenem slapu s pivovarniške sla-darne ter v ognjemetih z gradu Tabor in s hriba Krištof. Nedelja bo obarvana bolj etnografsko. Dopoldne bo v znamenju »ohceti« po stari šegi, na kateri bo mlad par iz Laškega okronal svojo ljubezen, v veliki paradi cvetja, piva in etnografije pa bo mogoče občudovati trud več kot tisoč sodelujočih.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
Med tistimi, ki so se vpisali v knjigo Laščanov, je bil tudi direktor pivovarne Tone Turnšek.
»Blodnje« in blodnje
V torek na televizijskih postajah: vizionarji iz Nove revije, vsa čast idejnim snovalcem naše države, in teniška igralka brez vizije skupaj z očetom - sramota. Nekoč zanimiv nogometni trener seje v izjavi osredotočil zgolj na direktorja TZS, ob tem pa pozabil pojasniti, zakaj je hči Tina odpovedala nastop za reprezentanco, pa čeprav je istočasno sodelovala na turnirju v Italiji. Se-lektorka Mima Jaušovec, tudi Štajerka, je najbrž nikoli več ne bo niti »povohala«. Zakaj Sta si Pisnikova privoščila novinarsko konferenco, ko si bosta z »mešanjem dreka« nakopala le še večjosramoto, namnijasno. Kdo je sicer kriv za »nesporazum« - há ali oče ali morda ceh trener - ne vemo. Leta 1987 so bili Niko Grafe-nauer in somišljeniki s 57. številko za večino živečih v tedanji Jugoslaviji popolnoma nerazumljeni - pa čeprav so se opirali na veljavno ustavo, ki je dovoljevala narodom samoodločitev. Izkazalo seje, da niso blodili! Bomo kdaj razumeli Sedanje blodnje Tine Pisnik in njenega očeta? Namesto da bi se vsaj opravičila...
Sebastjan Cimerotič je za nogometne navdušence najbolj gledljiv igralec. Nihče ni bolj privlačen, ko dobi žogo v noge. V Celje so ga pripeljali v boju za naslov državnega prvaka. Postal je pokalni prvak. V Južni Koreji naj bi se dogovoril z bodOČi-mi delodajalci. Ti bodo preko svoje zveze zahtevah cer-tifikat od slovenske. Ta bo posredovala pri CMC Pub-likumu. Tii pa se bo ustavi-
lo. Celjski nogometni klub - slovi kot stiskaški, po drugi strani pa je skrbno vodeno podjetje - bo želel svoj delež. Upravičen je do denarne odškodnine. Direktor Darko Klarič je bil sicer malce dvoumen: »S Cime-rotičem smo dogovorjeni, da vsoto določi on. A se moramo z njo strinjati!« Bržčas cene zanj ne bodo navijali preko mej, zahtevali pa bodo nazaj dosedanji vložek vanj. Mojster preigravanj je na NZS sporočil, da ne sodeluje več. z menedžerjem Čosi-čem. Že prej je poskušal najti delo v Belgiji. Ko je prispel tja, je bila ponudba nenadoma slabša. To naj bi bilo maslo njegovih bivših >>sodelavcev«, ki so mu pač vrnili milo za drago, potem ko jih je zapustil. Spetjena-šel klub, čeprav zelo daleč od svojega ljubljanskega doma, ki ga tako težko zapušča. V Celje se bo še vračal, saj v zadnjem času silno rad igra za reprezentanco. Ko je bil še v Izraelu, pao njej ni našel pohvalnih besed. Zadnjo poškodbo je staknil prav v boju, ko je imel oblečeno majico slovenske nogometne selekcije. Vsi. ki ga poznajo, mu želijo, da bi prenehal bloditi. Obenem pa so pesimisti. Medtem Nova revijd Snuje nove načrte, kako ostati »nekaj več« pri kritičnih pogledih na dogajanjana naših tleh, kolumne Francija Božiča v tedniku Polet pa postajajo sinonim za učno gradivo športnikov, trenerjev, funkcionarjev iti drugih v smislu, kako biti bolj odprte glave.
DEAN ŠUSTER
Celjski Bubka:
Svit Pintar
V kriznem času celjske atletike se je pojavil izjemen skakalec s palico
Na festivalu evropske mladine, ki je največje tekmovanje mladih pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja, je za mlado slovensko olimpijsko reprezentanco atlet AD Kladivar Cetis Celje Svit Pintar v skoku s palico osvojil srebrno kolajno.
Tekmovanje v italijanskem Lignanu je končal z istim rezultatom kot Rus Jevgenij Sju-remov (470 cm), vendar z enim skokom več. Tretji je bil Francoz Basson, za Pin-tarjem pa so zaostali skakalci iz atletsko razvitih držav, • z Madžarske, s Češke, z Norveške, s Finske ... Pred odhodom na svetovno prvenstvo za mlajše mladince, ki se
je začelo včeraj v maroškem Marakešu, je bil naslednik celjskega šampiona Romana Leška optimist, pa čeprav ga čaka močna konkurenca iz Združenih držav Amerike, s Kitajske in seveda evropskih držav.
Osebni rekord Svita Pintarja je 505 preskočenih cm. Dosegel ga je na DP za mlajše mladince v Velenju. Njegov trener je Milan Krajne, zgodaj ga je v šport usmeril oče Damjan, bivši Kladivarjev atlet. Februarja 2002 je Svit s preskočenimi 310 cm postal državni prvak med pionirji, potem pa je silovito napredoval. V lasti ima vse možne državne rekorde doslej. Kot pionir je na prostem preskočil
Veselje po prejemu srebrne medalje.
Svitova palica je zaenkrat dolga 475 cm.
421 cm, v dvorani 432, kot mlajši mladinec pa 505 in 462 cm. Petmetrsko znamko je preskočil dvakrat. Pri 183 centimetrih višine tehta zgolj 69 kilogramov. Največ se druži z Aljažem Ťopoietom, prav tako zelo obetavnim Kladivar-jevim skakalcem s palico.
»Ja, usi so slabo skakal. Tut un Rus, ko ma 5m osebnega, je skoču 4.70, sam ni meu nič višine, js sm pa meu ful višine, sam sm po letvici padu. Tak da on ni meu šanse skočit 4.80, js pa bi lahko. Sam tut, dost je bio vetra. Čeprav po zastavah gledano ni pihalo skoraj nič, po stezi je pa kr dost vleklo. Pa večje ko so ble višine, močnejši je bil veter u prsa. Tak da so vsi
neki ruši pol na 4.60, pa večina jih je že tam izpadla, zarad vetra. Pritožu sm se že med tekmo, pa kr naprej sm se neki pritožvau. Pa noben od sodnikov ni znal anglešk. Tak da ni nč kej pomagal... Rumen karton mi je groziu, pol sm pa raj odnehu. Tak da upam, da bo veter u hrbet al pa brezvetrje na SP, da bom lahko pokazal kaj zmorem z novo palco.« Tako je preko foruma Svit Pintar poročal Andreju Poljancu, ki ima osebni rekord 545 cm. Kvalifikacije v Maroku bodo danes, finale pa v nedeljo. Pintar je na svetovni lestvici deveti, leto mlajši Topole pa si deh 17. mesto (490 cm).
DEAN ŠUSTER
Najprej k Pipanu
Pričakovana odhoda iz Treh lilij - Antonijevič ni želel ostati
V	vrstah košarkarjev Pivovarne Laško v naslednji sezoni ne bo večine igralcev iz letošnje, saj so se v minulem tednu odhodi igralcev iz vrst pivovarjev kar vrstili.
Odšla sta tudi Nebojša Joksimovič, prvi igralec zadnje sezone, ki je podpisal pogodbo z lanskim zmagovalcem Jadranske hge Hemofarmom iz Vršca, in Hasan Rizvič, odkritje lanske sezone, podpisal je z Unionom Ohmpijo.
Naslednje leto odškodnine ne bi bilo
V	Laškem so bili nekako razdvojeni glede teh dveh igralcev. Obema bi po naslednji sezoni potekla pogodba, tako da bi bila prosta. Zdaj so zanju dobili lepo odškodnino, katere višina je po običaju v Sloveniji ostala skrivnost. Zato so tudi dah zeleno luč za prestop, čeprav to pomeni, da morajo sestaviti povsem novo moštvo. Po odhodu nekaterih igralcev sta klub zapustila tudi David Ugrekhelidze in Marko Antonijevič, ki so ga v Laškem sicer želeli zadržati, a branilec ni hotel ostati pod enakimi pogoji kot lani. Ob Trohi, Jevdžiču in Vrečku, ki so ostali v ekipi, so tako moštvo trenerja Anteja Perice za zdaj okrepili Aleš Kune, Simon Finžgar in Dražen Klarič (25 let, 203 cm), krilni center s Hrvaške, ki je nazadnje igral na Slovaš-
kem. V Laškem so preizkusih že kar nekaj igralcev, a se za morebitne nove okrepitve še niso odločili. To naj bi storili nekako do konca tega meseca, saj želijo na začetku priprav, ki se bodo začele v začetku avgusta, v klubu imeti vsaj 90 odstotkov ekipe za naslednjo sezono. V njej bodo igrali v Jadranski in 1. A slovenski ligi, čeprav si slednjega niso želeli, a so jih klubi združeni v združenju prvoligašev preglasovali, zahvaljujoč glasu zreške Rogle, ki jo je zastopal predstavnik šentjurskega Alposa Kemoplasta. Ob tem naj bi mlada ekipa igrala še v 2. SKL, tako da pivovarje čaka še kako zanimiva sezona.
Najprej proti »Aliju«, nato proti »Joksi«
V Ljubljani so v torek opravili žreb prvenstva v Jadranski ligi, ki se je poigral z Laščani, saj bodo v prvem krogu v slovenskem derbiju gostovah pri Slovanu (najverjetneje bodo Kode-ljevčani tudi v bodoče igrali v Mariboru). Seveda bo ta dvoboj še bolj zanimiv zaradi dejstva, da bo na klopi Slovana sedel Aleš Pipan, bivši trener Laščanov. V drugem krogu pa v Tri lilije že prihaja tudi aktualni prvak Jadranske lige Hemofarm iz Vršca z bivšim laškim kapetanom Joksimovičem.
JANEZ TERBOVC
Odlični organizator igre Marko Antonijevič ni želel ostati v Treh lilijah pod enakimi finančnimi pogoji.
Vrnila sta se Mujke in Brule
Zmagoviti udarci
NA KRATKO
Kratek premor Je pomagal
Zagreb: Jolanda Čeplak je na atletski veliki nagradi IAAF po silovitem finišu zmagala v teku na 1.000 m s časom 2;36,33. Nekaj časa je v hrvaški prestolnici celo kazalo, da Čeplakova ne bo zmagala, saj je zadnji krog začela 15 metrov za prvo trojico, v kateri je bila tudi Langerhol-čeva. V zadnjem zavoju pred ciljno ravnino pa je prehitela vodilni tekačici, nato pa v zadnjih 50 m tekla na čelu in zdržala pritisk najhujših tekmic. Pred ciljem ni opazila napada Ukrajinke Nelje Neporadne, zato se ni sklonila s prsmi v cilj, in nato le za stotinko ugnala tekmico, tretja pa je bila Američanka Jennifer Toomey. Čeplakovi je očitno zelo koristil krajši odmor, potem ko je odpovedala nastop na zlati ligi v Rimu in se je zdravila na kliniki v Stuttgartu. »Po daljšem času sem tekla brez bolečin. Pred svetovnim prvenstvom bom nastopila še na enem mitingu, a še ne vem, kje,« je dejala Joli in se vrnila v Nemčijo.
Končana 14. Rokometna šola mladih
Izola: Celjsko društvo Športna šola je že 14. organiziralo rokometno šolo ob morju. V dveh skupinah se jo je udeležilo malo več kot 400 mladih. Med njimi je bilo tudi 50 mladih celjskih rokometašev in roko-metašic. Strokovno vodstvo je bilo tako kot vsako leto v rokah Toneta Goršiča, ki so mu pomagali celjski trenerji Vlado Murko, Mile Čepin, Martin Goršič, Albina Sankovič in Željka Dragišič, z vratarji je delal Rolando Pušnik. Kot vsako leto je bila šola namenjena predvsem izpopolnjevanju trenerjev mladih, ki jim je bila prikazana vrsta metod vadbe in taktično tehničnih novosti. Zlasti v t.i. Modelu tehnike Tone Goršič vsako leto pove in pokaže kaj novega. Tokrat so si trenerji ogledali osnutek kasete s prikazom Modela tehnike napadalcev, ki jo demonstrirajo kadeti Celja Pivovarne Laško. Nedavno jo je na seminarjih na Danskem in Madžarskem uspešno predstavil tudi Tone Tiselj. Tudi v Izoli so jo uspešno prikazali fantje Marguč, Bevc, Ranevski, Klančar, Babnik in Zore ter dekleta Gornjak, Koren, Centrih, Toš, Plemenitaš, Škoda, Vo-lavšek in Potokar. Osnovne značilnosti predstavljenega rokometa so igranje v hitrem teku z žogo nad glavo, obrnjeni čelno proti golu s potjo žoge stalno v višini prsi. Vsi trenerji so bili navdušeni nad predlagano tehniko in so jo preizkusili tudi v praksi, na treningu demonstriranja.
Celjski del izolske zgodbe
Sinoči so nogometaši CMC Pub-likuma gostili poljsko Wislo, danes, devet dni pred prvo tekmo v 1. SNL, pa bo vodstvo kluba pripravilo novinarsko konferenco.
V sredo je moštvo vadilo na Skalni kleti med močnim nalivom, tudi v vodi, ki se je nabrala na pesku. Čeprav smo v času pripravljalnih tekem, trener Marko Pocrnjič vseskozi skrbi, da so igralci na »visokem pulzu«. Pomaga mu Igor Fenko. Vsi nogometaši imajo na sebi merilce srčnega utripa. Strokovni pristop seveda mnogih navijačev ne bo zanimal, temveč zgolj, ali bo Publikum v nedeljo, 24. julija, uspel premagati Maribor Pivovarno Laško. Z novincema mu bo lažje. Predvsem vratar Amel Mujčinovič pomeni veliko za moštvo, ki se lahko spet vključi v boj za prvaka. Po dveh letih in pol pri ruskem Anži-ju in poldrugi sezoni pri Muri se je vrnil: »Kar precej igralcev poznam. Bistvena razlika od prej je dejstvo, da so zdaj pogoji za vadbo v Celju odlični. Moštvo ima določeno kvaliteto, ki zagotavlja borbo za vrh ali pa za vnovičen preboj v evropske pokale.« Pri norveškem Mol-deju je igral Mitja Brulc, ki želi zaigrati v celjski konici napada: »Vedno je lepo priti v Celje. Fantje so me odlično sprejeli. Kar sem doslej napovedal, se je izcimilo. Pa vendar, ta ekipa je sposobna priti na vrh brez težav. Moramo se uvrstiti vsaj na tretje mesto.« Mujčinovič je podpisal za eno sezono, Brulc pa za dve. S podpisom za Publikum še ima težave nigerijski napadalec. Morda zaradi imena in priimka: Abdul Razak Mohammed Ekpoki.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Mitja Brulc
Tek na Goro Oljko
Andraž: V okviru akcij Slovenija leče. Olimpijski tek. in Štajersko-koroški pokal je Planinsko društvo Polzela pripravilo gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Proga je bila dolga 7,5 km in je imela 340 m višinske razlike. V 6 moških in 5 ženskih kategorijah je nastopilo 54 udeležencev. Absolutni zmagovalec pri moških je s časom 31 minut in 57 sekund postal Jože Mori iz Velenja, pri ženskah pa Katja Tomec iz Slovenskih Konjic (43, 52). V posameznih kategorijah so pri moških zmagali: do 19 let Uroš Tomec (Slovenske Konjice), od 20-29 Martin Ločnikar (Žalec), od 30-39 Igor Alpner (Godič), od 40-49 Jože Mori (Velenje), od 50-59 Štefan Lešnik (Ljubljaná), nad 60 let Veno Satler (Žalec), pri ženskah pa: do 29 let Katja Tomec (Slovenske Konjice), od 30-39 Rebeka Rudolf, od 40-49 Bernarda Habit (obe Janževski Vrh), od 50-59 Urška Bizjak (Škofja Loka), nad 60 let pa Lojzka Felicijan (Velenje). (TT)
Olimpijski triatlon petič
Šmartinsko jezero: Klub Triatlon Celeia bo že petič organizator olimpijskega triatlona (1.500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), ki bo letos štel tudi za državne naslove med posamezniki v tej disciplini. Tekmovanje v triatlonu je primerno tudi za rekreativce, saj je razpisanih pet starostnih kategorij med moškimi ter dve ženski kategoriji. Organizatorji pričakujejo udeležbo večine slovenskih triatloncev pa tudi gostov s Hrvaške. Letos bodo na svoj račun prišle tudi mlajše kategorije, saj se bodo v disciplini akvatlon (100 m plavanja in 800 m teka) lahko pomerili tudi dečki in deklice do 10 let, otroci med 11 do 15 letom pa na daljši disiplini akvatlona (400 m plavanja in 2 km teka). Tekmovanje bo potekalo v nedeljo s štartom akvatlona ob 13. uri in Startom triatlona uro kasneje. (JŽ)
Nastje Kolar
Nastja Kolar, ki obiskuje 4. razred Osnovne šole Frana Roša v Celju, je državna prvakinja v tenisu v kategoriji do 12 let. Na Ptuju je posamičnemu dodala še naslov v igri dvojic. Zmagala je tudi na odprtem prvenstvu Slovenije do 14 let na Otočcu in na mednarodnem turnirju ETA do 12 let v Portorožu.
Pri osmih letih je začela vaditi v teniški šoli Boštjana Doberška, ki je spet njen trener. Vmes je bil v tujini, a je med vsako vrnitvijo opravljal treninge z njo. Že zgodaj je odstopala od vrstnikov s hitrim pomikanjem po igrišču in s takojšnjim dojemanjem učenja udarcev. Njeno veselje do tenisa in podpora staršev sta jo vodila v začetne treninge tekmovalnega tenisa. Udeleževala se je turnirjev kategorije do 12 let po Sloveniji in na večini zmagala. Dobila je tudi finalni turnir Round Rabit. Nastja in njeni starši so se z Doberškom po njegovi dokončni vrnitvi iz tujine dogovorili
za načrtno delo in pripravili program za pet let. V tem obdobju bi se že morale pokazati njene možnosti za vstop v profesionalni tenis. Sistematični trening sta tako začela letos. Hitro je prinesel sadové. Zdaj so načrti povezani z udeležbo na turnirjih najvišjega sloven-
skega ranga in na mednarodnih turnirjih ETA do 14 let. Čeprav je Nastja motorično dobro podkovana, pa vseeno vadi tudi v Kladivarjevi atletski šoli pri Tini Jurčak, predvsem zaradi izboljšanja eksploziv-nosti in specifične hitrosti. '
DEAN ŠUSTER
Nastja s trenerjem in pokaloma za zmagi na DP
V sredo okrog 19. are je v neposredni bližini letališča Laj še pri Šoštanju strmoglavilo ultra-lahko letalo, življenje pa naj bi po včeraj še neuradnih podatkih izgubila izkušeni pilot inštruktor iz Slovenj Gradca in sopotnik, sicer avstrijski držav-ljan.
Molk med piloti, ki so se zbirali v hangarju v Lajšah in nepremično strmeli v nebo, je bil v večernih urah dovolj zgovoren. Pristojni kmalu po nesreči niso želeli dajati nikakršnih pojasnil. Pa vendar je eden izmed očividcev povedal, da se je manjše letalo zrušilo po vzletu z letališča Lajše, kjer naj bi pilot natočil gorivo. Sicer naj bi letalo vzletelo z vzletišča Libe-liče, namenjeno pa je bilo v Zagorje. Menda naj bi se, tako pravi neimenovana priča, motor vžgal v zraku, pilot naj bi javil težave in se želel obrniti ter vrniti na letališče, vendar je letalo »nenadoma padlo kot kamen naravnost na koruzno polje«. Menda domači piloti zaradi vremena niso leteli, saj naj bi v času nesreče pihal veter. Kar nekaj drugih govoric se je spletalo tudi med številnimi radovedneži, ki so se zbrali na cesti in ob koruznem polju. Tudi precej močan naliv ni pregnal ljudi, ki preprosto niso mogli verjeti, kaj se je zgodilo.
Drug očividec, Ivan Klančnik, neposredni sosed letališča, je nesrečo opisal takole: »Prišel sem
iz garaže, ko sem videl, da je avion vzletel. Po glasu se je poznalo, da nekaj ni v redu. Videl sem, da je motor ugasnil. Nekaj časa je še letel, potem je nameraval obrniti, v levo se je vrtel. Potem pa ... Ne vem, kaj je bilo, da je padel. Takoj sem tekel dol, prišel nekako 20 metrov do aviona, ko je tank eksplodiral - vse skupaj se je vžgalo. Sosed je hotel enega od ne-srečnežev potegniti na varno, vendar je moral odnehati zaradi prehudega ognja. Sosed se je malo opekel, drugi pa sploh nismo mogli blizu, saj nismo imeli potrebnih pripomočkov za gašenje. Ta-
»Nesrečnežema nismo mogli pomagati,« je povedal Ivan Klančnik.
Letališče Lajse lezi v blizini Topolsice oziroma Šoštanja.
koj nato so z gasilnimi aparati prileteli naši piloti, pa niso mogli pomagati, ogenj so pogasili šele gasilci. Žal nesrečnežema nismo mogli pomagati.«
Za gašenje požara so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Velenje, Šoštanj in Topolšica, nato pa so gasilci zavarovali in razsvetljevali kraj nesreče. V poznih nočnih urah, tudi med občasni-
mi dežnimi kapljami, so si pristojni že ogledali prizorišče nesreče. In odhajali skoraj brez besed. »V tem trenutku je prehitro dajati izjave, preiskavo pa bomo nadaljevali v četrtek. Glede na to, kar smo videli, zna biti preiskava precej dolgotrajna,« je povedal vodja sektorja za preiskavo letalskih nesreč in incidentov pri ministrstvu za promet Matjaž
Sonc. »Ultralahko letalo je italijanske izdelave znamke tecnam, kaj več pa v tem trenutku ne morem reči, ker čakamo na potrebno dokumentacijo.« Zato bo vzrok za nesrečo verjetno znan v prihodnjih dneh.
Nad letališče Lajše, ki ga upravlja Aeroklub Velenje, se je spustila noč ...
URŠKA SELIŠNIK
Iz zubljev
V torek zvečer okoli 23. ure je zagorelo v Zavrhu pri Galiciji. Zgoreli so celotno ostrešje novejšega gospodarskega poslopja, krma in les, poškodovani pa so bili tudi trije avtomobili, parkirani zraven objekta. Požar, ki so ga pogasili gasilci iz kar sedmih društev, je povzročil za več kot pet milijonov tolarjev škode. Policisti o požaru še zbirajo obvestila in bodo tudi podali poročilo na okrožno državno tožilstvo.
Anton Doler, lastnik gospodarskega poslopja, je dejal, da je bila letošnja krma tako suha, da se čudi, da bi lahko bil to razlog za požar. V požaru je zgorelo celotno os--trešje, vsa krma, ožgan pa je tudi les, ki je bil hranjen v poslopju. Poškodovani so tudi trije avtomobili, ki so jih Dolerjevi parkirali poleg'objekta, saj so žareči delci padali na strehe vozil. Dolerjevim je iz žarečih zubljev uspelo rešiti prašiče ter kravo, telico in bikca, ki so jih trenutno dali na varno k sosedom. »Če na kraj pogorišča ne bi takoj prišli domači gasilci, bi zgorela še hiša,« pravi Doler. Na kraj nesreče je v petek zvečer poleg domačega prišlo še šest gasilskih društev iz Žalca, Velike Pirešice, Šem-
' petra, Levca, Drešinje vasi in gasilsko društvo Dobriša vas-Petrovče. »Rad bi se zahvalil vsem gasilcem, sosedom in prijateljem, ki so pomagali gasiti.« Še zlasti požrtvovalni so bili domači gasilci, ki so na pogorišču ostali vse do pol tretje ure zjutraj. Doler ocenjuje, da je škode za več kot pet milijonov tolarjev. »Zavarovalnega zastopnika še
Ognjeni zublji so pri Dolerjevih povzročili za več kot pet milijonov tolarjev škode.
ni bilo, tako da natančne škode še ne vemo,« v strahu razlaga in dodaja, da je bilo poslopje minimalno zavarovano.
Tričlanski družini je pomoč že obljubilo domače gasilsko društvo, predvsem glede oskrbe z lesom in delovnimi akcijami, pomoč pa so ob-
ljubili tudi sosedje in prijatelji, medtem ko se iz krajevne skupnosti zaenkrat pri Dolerjevih še ni oglasil nihče. »Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo sanirati nastalo škodo, ki je ogromna,« ogorčeno, a hkrati z upanjem na najboljše pove Doler.
MATEJA JAZBEC
Pomoč ia družino umrlega
V podjetju Minerva, kjer se je prejšnji ponedeljek zgodila delovna nesreča, v kateri je življenje izgubil 46-letni Roman Grobelnik, so se skupaj z Banko Celje odločili za zbiranje sredstev za pomoč pokojnikovi družini, kjer je hudo bolna žena ostala sama z dvema otrokoma. Akcija zbiranja pomoči bo trajala mesec dni, sredstva pa lahko nakažete na transakcijski račun številka 06000-1001309959.
MJ
Smrt v gorečem letalu
Kraj nesreče so nenehno varovali gasilci in policisti.
Po strmoglavljenju manjšega letala v bližini letališča Lajše umrla pilot in sopotnik
Hangar na letališču je bil poln grozljive tišine...
Policija po polletju
Novi vodja OKC-ja - Nerazrešeni ostajajo trije ropi
V Policijski upravi Celje so predstavili rezultate polletnega dela in javnost seznanili z nekaterimi kadrovskimi spremembami v vodstvu uprave in Policijske postaje Velenje.
Petra Očkerla je na mestu vodje operativno komunikacijskega centra zamenjal Božidar Pezdevšek, dosedanji komandir velenjske policije, na katerega mesto je bil imenovan Aleš Lipuš, zadnjih pet let zaposlen v sektorju celjske kriminalistične policije. Pezdevšek je poudaril, da bo pri vodenju OKC-ja stremel k doseganju visoke stopnje profesionalnosti, strokovnosti in spoštovanja tako zakonitosti kot človekovih pravic in svoboščin. »Želim povečati uporabnost telefonske številke 113, ki se je po mnenju uporabnikov zaradi dolgega čakanja na odziv dežurnega policista zaradi snemanja pogovorov nekoliko zmanjšala,« je dejal in dodal, da bi bilo treba zmanjšati število nenujnih klicev, saj se dogaja, da na številko 113 prejemajo preveč informativnih klicev. »Zanima jih prevoznost cest, stanje na mejnih prehodih in razna pravna vprašanja, ki niso povezana s policijskim interveniranjem,« zaključuje in obenem poziva javnost, da številko 113 uporablja le v nujnih situacijah. Ugodna varnost
»Stanje na področju javnega reda in miru, tujske problematike in prometa je ugodno,« je dejal Karol Turk, vodja sektorja uniformirane policije. Opazen je padec deviant-nih pojavov, kar vodi v občutek večje varnosti ljudi. Je pa največ kršitev na področju javnega reda in miru, kar je po njegovem povsem pričakovano in vzpodbudno je, da gre pri tem kljub vsemu za kar 28-odstotni padec. Alkohol je še vedno v visokem pora-
stu zlasti konec tedna in na javnih krajih, pri čemer problem prekoračitve obratovanj gostinskih lokalov in pogostokrat preglasna glasba v naravnem okolju ostajata. »Z vidika družinskega nasilja želimo doseči zmanjšanje ogroženosti družin v celoti,« poudarja Turk. Zasegli so tudi nekaj kosov orožja, glede javnih prireditev pa večjih nemirov ni bilo, razen izgredi na nogometni tekmi med Slovenijo in Nemčijo. Na področju samomorov, kjer jih je bilo največ storjenih prav na območju Celja, ni večjih odstopanj. So pa bili'v tem času pogosti tudi požari, kjer so najpogostejši vzrok električna napeljava in delovne nesreče. »Evidentiranih je bilo 26 nesreč, v katerih je kar pet oseb izgubilo življenje.« Učinki novega zakona v cestnem prometu po besedah Turka še delujejo, je pa letos na naših cestah umrlo deset ljudi. »Največ alkoholiziranih voznikov je v Mozirju, sledi Laško, opaziti pa je tudi še vedno zelo nizko kulturo udeležencev prometa,« še pravi. Zajezitev kaznivih dejanj Robert Mravljak, vodja sektorja kriminalistične policije, je dejal, da se je število kaznivih dejanj umirilo. »Je pa porast zaznati na področju splošne kriminalitete oziroma premoženjskih deliktov ter ogrožanja varnosti.« Vlomi v stanovanjske objekte so se zmanjšali, medtem ko so se vlomi v trgovine in izložbe, zlasti v Celju, Velenju in Žalcu, povečali. Opazen je velik porast glede prepovedanih drog, »ki je povezan z odkritjem organizirane združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo drog«. Še vedno pa ostajajo trije hudi nerazrešeni ropi na Lavi, v Tepanju in Šmartnem ob Paki, »tako, da ostajamo samokritični«.
MATEJA JAZBEC
Z motorjem nad vandale
Na ponedeljkovi novinarski konferenci je novi komandir Policijske postaje Velenje Aleš Lipuš spregovoril o aktivnostih velenjskih policistov z motornim kolesom po centru mesta.
Spomnimo, da je policistom motorno kolo podarila mestna občina, vendar je bilo kar nekaj zapletov, preden so ga lahko začeli uporabljati. Z motorjem bodo izvajali nadzor prometa v mestnem jedru ter povsod, kjer se bo izkazala potreba. Pri tem so omenjali predvsem vandalizem po parkih in v okolici nekaterih šol. Policisti bodo ukrepali strogo represivno, komandir Lipuš pa je zatrdil, da bodo v skladu z zakonom motorna kolesa tudi zasegli, povratnike kršitelje pa prijavili sodniku za prekrške. »Po zadnjih treningih varne vožnje so policisti pri delu zelo okretni, vsi tisti, ki bodo hoteli pobegniti, pa bodo imeli velike težave,« je omenil komandir.
Pri delu na terenu bodo pomagali policisti Prometne po-
licije iz Celja, s katerimi bodo načrtovali skupne aktivnosti. Prav tako se za skupne akcije dogovarjajo z mestno redarsko službo. Trenutno imajo na PP Velenje štiri policiste usposobljene za delo
z motorjem. Župan Srečko Meh, ki je že večkrat izpostavil problem vandalizma, je poudaril, da bodo v velenjski občini še stopnjevali aktivnosti za umiritev stanja.
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
SPLAČA SE BITI NARO
nC
■sns
—tfŒfc-- —
r..............."___
KERAMIKA
K.ÎIÎ
Aleš Lipuš (levo) je dolžnosti komandirja PP Velenje prevzel minuli teden. Zadnjih pet let je delal v sektorju kriminalistične policije PU Celje, prej pa deset let v PP Ljubljana Center. Pri svojem delu lahko računa na podporo občine oziroma župana Srečka Meha.
-Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - oh nakupu 100 žetonov 10 gratis - Foto Rizmai. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve - Uokviranie - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje. Tel.: 03 544 25 35 -10% popust
-	Goldenpoint. Celeiapark Ceije, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob
nakupu nad 5.000 sit
-	Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri
nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10%popust
-	Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
- Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-	Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod-
nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu pic -kartico predložite ob naročilu!
- Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% popusta ob nakupu letnih pnevmatik
-	Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v
vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Klimatiziran Taxi Simbv. 031 20 50 60 -10% popust
-	Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust
-Top-lit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust Ije, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust _ - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust -Zivex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
DUBROVNIK	OTOK ŠIPAN	OREBIC	MURTER	NEUM	jgapiK
RULETA"	HOTEL ŠIPAN"*	HOTEL KOMODOR"	HOTEL COLENTUM*"	HOTEL STELLA"**	
7* NZ, LETALO	7* POL, LETALO-BUS	7* POL, LETALO ■ BUS	7« AU INCLUSIVE 23.7.	7* POL 23.7.	Din
23.7.	23.7.	23.7.	1.0tr0kd012 let gratis	1. otrok d012 l£t gratis	DOBER DAN TURIZEM d.o.o.
			2, OTROK d012 LÉT -50%	2. otrok d012 let-50%	CELJE, tel.: 42 60100
49.900«,	68.900 »	59.900+ takse	99.900	49.900	odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06 170
IZKORISTITE TEDENSKE
AKCIJSKE CENE
WbsïïSSSHpisspiÉl
; 15. julij-17. julij 2005	M Cena I
: Puranji rezanci s šampinjoni - Á la carte restavracija 1.200 Si f Višnjev cvet
Poletna osvežitev - napitek 2 del
Solarij 6 minut v hotelu Vita (pri bazenu) Zeliščna kopel v Zdraviliškem domu
Ginekološki pregled + bris
Ob vplačilu nad 30 EUR v igralnem salonu
Casino Dobrna prejmete:
Široki rezanci z gamberi in bučkami-Á la carte Lešnikova rolada Sladki užitek - napitek 1,20 del Skupinske vaje v bazenu hotela Vita Modra kopel v Zdraviliškem domu Solarij 4 minute v »Hiši na travniku« Kontrola holesterola (stiks)
Ob vplačilu nad 30 EUR v igralnem salonu -.{, igralnih Casino Dobrna prejmete:
Terme Dobrna d.d., tel. 03/7808 000, www.terme-dobrna.si
Večkratni obisk okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje!
•	$mêJË<a
Slider's
Gosposka ulica 7.3000 Celje
tel.: 03 490 03 36
počitnice v Tuniziji - Djerba - SUPER CENE

Otok KRK
3* Beli Kamik II, otrok 12 let 50% popusta do 30.7/3D/POL
Sončkov klub na MURTERJU	TURČIJA, Alan
3" Borovnik, izposoja koles	3* Palmiye, let
> 12 let	brezplačno za otroka do 12 let	brezplačno parkiral
Í.7.-20.8/7O/POL 51.990 23.7.-20.8./7D/POL 61.880	24.7/7D/POL
poglej in odpotuj!
PARIZ in DISNEYLAND	Sončkov klub na CRESU	GRČIJA, Samos
£no za	5-dnevni avtobusni izlet	2* dep. Kimen, pestra ponudba	2* Ireon beadi, ietalt
slovensko vodenje	izletov, otrok do 12 let brezplačno Ljubljane
36.000 11.8./5D/MZ 39.900	do 20.8/7D/PO1 55.900	lonnona
KRIŽARJENJE PO NILU
iz	5* hotel/ladja, slovensko vodenje,
letalo iz Ljubljane
69.900 Šum 189.900
P®
fc SONČEK
\j TUI potovalni e» Celj«. Stanetova 20 • 03/425 46 40
•I. prodaja: 02/22 OSO 33	_ ■
Skrivnostni šelest gozda
Učna pot na Celjski koči vabi k doživljanju gozda
500 metrih poti je mogoče videti celoten razvoj gozda od vznika do dreves pozne starosti - torej večstoleten razvoj gozda. Zadnji del potí je vezan na človeka, na njegov odnos do gozda. Tu se odpirajo čudoviti razgledi proti Laškem in Celju.
Ob poti so se gozdarji odločili za zanimiv način predstavitve, označevanja dreves in zanimivosti v gozdu. Vse posebnosti so označene s tablami z enovrstičnimi napisi. Sprehajalec tako dobi osnovno informacijo. Če želi več, se mora skloniti do table, jo privzdigniti in potem najde vrsto zanimivosti o drevesu ali gozdnem pojavu, pa še kakšno nalogo zraven -na primer, da izračuna starost drevesa... »Tak način označevanja, ko se moraš malo potruditi, da prideš do več informacij, smo videli na več gozdnih učnih poteh v tujini. Zdelo se nam je prav, da ga uporabimo, da torej ne vsiljujemo informacij tistim, ki se po poti le sprehajajo. S tem obiskovalce spodbujamo k doživljanju bolj kot k vsrkavanju informacij. Kogar zanima več, ga spodbujamo k razmišljanju še z vrsto vprašanj in nalog,« pravi Hostnik. Na poti ne boste našli le golih, suhoparnih dejstev, brali boste lahko o zdravilnosti dreves in gozda, o lesu, preprečevanje erozije tal ...
za komercialno blagovno znamko, ampak je njen namen prepoznavnost in cenje-nje dobrobiti, ki jo ti gozdovi prinašajo, hkrati pa tudi zagotavljanje sredstev za dolgoročno vzdrževanje teh gozdov.
BRANKO STAMEJČIČ
Gozdna učna pot vabi k doživljanju gozda.
»Pot nima le ene ciljne populacije, namenjena je rekreaciji, sprehodom, a pomembna je tudi kot učna pot,« poudarja Hostnik. Prav zato pričakujejo odziv šolnikov, saj je bila v okolici Celja doslej le ena učna pot, pri jami Pekel. Septembra bodo pripravili seminar za osnovnošolske učitelje, kjer jim bodo prikazali, kakšne vsebine lahko učencem sami predstavljajo na tej poti.
Pa še nečesa ne smemo pozabiti. Pot sodi v sklop urejenih poti po mestnih gozdovih Celja, gozdarji so celo začeli uvajati blagovno znam-
' Terme Dobrna
ko Celjski mestni gozd. Zakaj? »Mestni gozd opredeljujejo uporabniki in tudi na Celjsko kočo, Vipoto in v gozdove Pečovnika v glavnem prihajajo meščani. Zato so to tudi mestni gozdovi, ki so vrh vsega v mestni lasti že pol tisočletja. Zato ima tudi ta pot predvsem socialen značaj, v rekreativnem smislu in tudi v izobraževanju. Blagovno znamko pa smo začeli uvajati letos, da zagotovimo prepoznavnost teh gozdov za občane in tudi zato, da bi zagotovili njihovo dolgoročno načrtovanje in upravljanje,« pojasnjuje Hostnik. Z blagovno znamko uvajajo sodobne marketinške načine naslavljanja uporabnikov, vendar z drugačnim namenom. Ne gre
M Sit, VŘSAR ,TN PETM.0N t, 7xpoWfže2a68.406 Sil .NOVI VINODOLSKI: i Lisanj, ^a 7=6 v julqu, PAG zas ap. na|em že od 63.000 Sit PETRĆANE: htl PIHUA akcija 7=6 že za 67.650 Sil, [ : OTO K;TM ZELEKA PUNTA, 7 dni najem, od 89.850 Sit, H« Božava 7xdoI. že za 69.300 SiL NEUM: htl Ste Ido 20.8.,50.400 Sit, ČRHA GORA htl SLOVENSKA PLAŽA, 7xpol, 62.000 SM, VIS: htl Biševo 7xpd, do 20.8., 58.900 Sit fí ZAMJEM HIRJ: TURČUA htl r. 3L7.,7.8.,99.000 Sil TUNIZIJAM 3*. 25.7,84.9M Sit TUHEUAsafan hfl 25.7.119. , 3iL DJERBA: htt 4*. 25.7., 109.900 SM, TURČIJA: HH 3*, 24.7^ 99.900 Sit, RODOS : hti 3+*, 30.7., 109.900 Sit KRETA: H8 3*. 9.7.,109.900Sit,SANTCRmi: hB3*. 29.7., 119.900SÍL KARPATOS: h8 3*, 23.7.. 89.900Sit; EGIPT:4*. 5.. 12., 19.8., 119.903 Sil .....Hip www.mb-doiinar.si plačilo na več obrokov!
lig1
izletnikova turistična acjelncua
Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
GARDALAND BREZ GNEČE - 26.7. - torek !!!
in vsako soboto, samo 9.500 SIT/osebo, posebna ponudba za zaključene skupine
!5&S.£TJ£ S;505 - ugodna ponudba letovanja v Hrvaški AKCIJA v juliju!! »no name hotel« v Poreču popusti za otroke, plačilo na obroke
Pri nakupu 10-lh pizz vam podarimo
eno kopanje v Zdravilišču Laško in pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU
velika plzza - odrasla vstopnica mala plzza - otroška vstopnica
zdravilišče	tel. št.: 03 573 10 91
laško
Prejšnji petek so na Celjski koči odprli gozdno učno pot, ki so jo v tamkajšnjih gozdovih uredili gozdarji celjske enote Zavoda za gozdove RS. Zgledno urejena, skoraj dva kilometra dolga pot vabi med mogočna drevesa, ki ob skrivnostnem šelestenju razkrivajo skrivnosti gozda.
Pot se s spodnjega parkirišča pri Celjski koči najprej v strmih okljukih spušča proti dolini. »Imeli smo vehko srečo, da smo na prvem delu te nove poti naleteli na izredno nenavaden, star, bogat in raznovrsten gozd, zato v tem prvem sklopu predstavljamo različna mogočna drevesa,« pravi Robert Hostnik iz zavoda za gozdove, pravzaprav arhitekt te poti. V drugem sklopu, kjer se pot počasi zravna, se vsebina nanaša na
Robert Hostnik
vodo kot strateški vir prihodnosti in na vlogo gozda pri ohranjanju vodnih virov. V tem delu pot prečka slikovit Štelakov graben, kjer je tudi izvir in ob njem urejeno počivališče. Zatem se pot vzpenja proti grebenu in na vsega
>, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA. 16. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev -Kakovost vode na kopališčih, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15,00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsid-ler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
NEDELJA, 17. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč světí v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Lara Žmaher, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Lara Žmaher, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
PONEDELJEK. 18. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov -15 let Čukov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
TOREK, 19. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna mejpdija tedna, 5,50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Kviz-Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
HiHWlHl

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije tedna, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj)
Majhna je bila, piške je pasla ...
iV'i'illiTI
Malček prejšnjega tedna vam je povzročil kar nekaj preglavic. Dobiti smo precej dopisnic, vendar pa sta bila le na dveh pravilna odgovora. Največ vas je menilo, da je bil malček prejšnjega tedna novinar Tone Vrabl, nekaj glasov sta dobila tudi Gorazd Matela in Mitja Umnik, mlajši. V resnici je bil na fotografiji radijski voditelj Matjaž Črešnovar, nagrado za pravilni odgovor pa si je prislužila Ivanka Godec s Teharij, ki naj se oglasi v naš oglasni oddelek. Upamo, da vam tokratna malčica ne bo delala toliko težav ...
To luštno bitjece je otroštvo preživelo na kmetiji. Ker ni imela veliko igrač, se je raje igrala kar z živalmi, najraje s kurami in mačkami, pri čemer je imela vsaka kura svoje ime in vsaka jo je počakala. To pa še ni vse: imela je seznam, katera kura je tisti dan že znesla jajce in katera še ne, pri čemer se danes ne spomni več, kaj je naredila s tistimi, ki jajca niso znesle ... Da sploh ne omenjamo globokih pogovorov s temi pernatimi živalmi. Enkrat je tako spet šla na gnezdo čakat, da dobi jajce, kjer pa ni bilo kure kot ponavadi, ampak purica. Ko ji je hotela vzeti jajce iz gnezda, jo je kljunila skoraj v oko, tako da je imela veliko srečo, saj bi lahko še oslepela. Nekoč je psa oblekla v kratke hlače in majico, pri čemer ji je pesjan ušel po
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7;45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.30 Naj planinski dom, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O- klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30Dogodki in odmeviRaSlo, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj)
i together -
(4)
-keane michel pras i McQueen (5) : - backstreet b0ys( 1 ) i-the coral (1) ■audtobullys latra	(2)
DOMAČA LESTVICA
1. giv ml mani (remix)-magmrc0(6)
vasi in se polulal, ker si ni znal odpeti hlač. Imela pa je tudi mačka z imenom Ažek. Ker je bil ves opraskan in poškodovan, ga je začela klicati revček. Maček je kmalu pozabil svoje prvotno ime in slišal le še na ime revček oziroma revči. Pri visoki starosti 10 let je zaradi tuberkuloze tragično preminil. Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu.
To je le nekaj utrinkov iz rosnih let naše malčice. Če vas še kaj zanima, bo z vami rade volje delila še kakšno prigodo, vendar pa morate prej ugotoviti, kdo sploh je naša malčica. Odgovore s pripisom Malčica je ... pošljite na naslov Radio Celje, Prešernova 19, Čelje. Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado Novega tednika in Radia Celje.
Telefon ima!
Mateja Jazbec, po domače Kunčeva, je po pol leta delovnega staža končno dobila telefon na svojo pisalno mizo. To je bil zanjo velik dogodek, ki smo ga v uredništvu tudi proslavili. Mateja je pripravila slovesno odprtje nove pridobitve, pri čemer je namesto traka od vzhičenosti po pomoti prerezala telefonsko žico. A smo zadevo kaj kmalu popravili in srečni lastnici priskrbeli navodila za uporabo. In še to! Slavnostni govornik je bil škratek Polde, novinarski kolegici pa smo izročili čipkast prtič, ki je pristal nikjer drugje, kot pod telefonskim aparatom. Na željo presrečne telefonistice pa objavljamo še njeno interno telefonsko številko: če želite slišati njen glas, jo pokličite na 118. A, pozor! Naslednjih 14 dni bo telefonska linija po vsej verjetnosti zasedena ...
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
radiocelje
www.radiocelje.com
mtu-wellbl0tt (4 PREDLOGA ZA TUJO USTVIC0:
all the way - craig david behindthishazeleyes -
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
koda-tulio furianiě mûrje-leeloqjamais feat.6packčukur
(os, Zupančičeva 67b. Celje /lahne. Ljubljanska 99. Žalec sjenča dvigneta kaseto, ki jo rja ZKPRTVS, na oglasnem
VRTILJAK POLK I
VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
SjgWi^:
2.	slovenija, moja dežela -vitezi celjski
3.	tam s0še pravljice -mladi upi
4.	cimermanska- zreška pomlad
5.	dekleta in ubezen-dvojčici z janezom
N™VRA(SsE
nedelja, 17. julija, ob 10.10: znanci pred mikrofonom
Z MAJHNIMI KORAKI SPREMINJA SVET
Nedeljsko dopoldne bodo napolnili živahnost, smeh, ustvarjalnost, čut za sočloveka in pogled čez planke vsakdanjosti in rutine. Vse to prinaša s seboj tokratna radijska znanka Lara Žmaher iz Šentjurja. Dolgoletna članica Društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo je prepotovala svet v duhu prostovoljstva, ker verjame, da lahko svet spreminjaš z majhnimi koraki, počasi - a zagotovo. Z iskrivostjo vodi otroške delavnice v Klubu smeh in z veliko predanosti organizira mednarodne tabore ter delavnice za mladino in celo družine. Lara verjame, da sta uspeh in sreča stvar izbire in ne priložnosti. Z energično in vedno nasmejano Laro se bo pogovarjala Saška Teržan.
ponedeljek, 18. julija, ob 19.15: vrtiljak polk in valčkov 15 LET ČUKOV
V 616. Vrtiljaku polk in valčkov se bomo zavrteli s Čuki ob njihovi 15-letnici. Jubilej so Čuki okronali z novim albumom Ena po domače, ki bo predstavljen v tokratni oddaji. Kot pravijo Čuki, je glasba na albumu Ena po domače še najbližje slovenski ljudski glasbi. Poleg avtorskih skladb so na njem tudi priredbe legendarnih avtorjev, kot so Slavko Avse-nik (Sankaška polka), Lojze Slak (Ne prižigaj luči. Vrh planin) in Franc Mihelič (Lastovke). Oddajo pripravlja Tone Vrabl, ki jo bo tudi vodil.
1.	glas vesti-rubin	(
2.	zlatamis-ans.ceglar (
3.	wpnska-
ano ur'co al pej dvej (
4.	radbizapelzaljudi-
ans. jerneja kolarja (
5.	pobarvala sva uste -ans.tonuaverderberja (
moj tor^l^lovenua - strici
Hedvika Močnik. Polzela 33c, Polzela Peter Strašek. Gaj 2. Šmarje pri Jelšah
oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko
■■v
ucelje
ra Štirih frekvencah
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Odkritje spominskega obeležja izgnancem
Oh, kako je dolga, dolga pot, -je bila osrednja tema in naslov proslave ob dnevu državnosti. Potekala je v središču Žalca, v petek, 24. junija 2005. S poezijo in glasbo je bilo prikazano življenje izgnanih Slovencev in njihovo trpljenje v tujini. Kar štirje okupatorji so si razdelili takratno Slovenijo in izvedli pravi genocid nad Slovenci.
Gospa Ivica Žnidaršič -predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 - je v svojem nagovoru navzočim posredovala premalo znane podatke o izgnanstvu in o nikoli poplačani škodi, ki so jo izgnanci utrpeli. Z območja nekdanje občine Žalec je biio izgnanih 1711 ljudi. 60 let je minilo, odkar so se izgnanci vrnili na izropane in tudi porušene domove. Mnogi se niso nikoli vrnili, mnogi so bih bolni, vsi pa revni - vendar z zavestjo, da so svobodni v svobodni domovini.
Župan občine Žalec, gospod Lojze Posedel, je v svojem nagovoru občanom ob dnevu državnosti zaželel vsem, da bi v svoji samostojni državi Sloveniji živeli s pogledom v prihodnost, da ne bi pozabili preteklosti, da bi s skupnimi močmi ustvarjali za prihodnost in znali živeti z državami in narodi Evropske skupnosti.
Hvala vsem, zlasti županu občine Žalec, ki so razumeli in podprli dolgoletno željo našega članstva po spominskem obeležju. Našo željo smo uresničili ob dnevu državnosti, kar daje dogodku še dodaten pomen.
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENUE OBMOČNA
ORGANIZACUA ŽALEC
Ne
zatiskajmo si oči!
Naše vrste zaščitnikov živali so še prekratke, zato prosim vse ljubitelje živali in somišljenike: »Pomagajte nam!« Če bomo združeni in če bomo na vsakem koraku pomagali živalim v stiski, bomo storiti veliko.
Zaščitniki živali dobivamo mnogo pritožb o slabem ravnanju z domačimi živalmi. Vroči dnevi so pred nami in to je za živali čas posebnega trpljenja. Pogosto so izpostavljene žgočemu soncu, vročini in žeji, zato prosim lastnike, naj do-
□ DRI TELEFDN
mači živini v teh dneh posvetijo več pozornosti.
Moram pa zopet opozoriti vse lastnike neoskrbovanih, zanemarjenih psov, zlasti psov čuvajev na podeželju. Med temi pasjimi »siromaki« je mnogo takšnih, ki so privezani dan in noč na prekratko verigo (prav dolga je od 5 - 6 metrov) in nikoli spuščenih. Prepuščeni so sončni pripeki brez sence in zavetja, so brez pre-potrebne sveže pitne vode in mnogokrat brez izdatne hrane. Marsikateri pes je brez usnjene ovratnice, ima pa zadrgnjeno verigo okoli vratu, da ga drgne do krvi. Nihče jih ne krtači, odstranjuje klope in druge zajedavce. Da bi psu v primeru bolezni nuditi veterinarsko pomoč pa je že preveč? Lastnikom teh psov je zaman govoriti o sočutju do živali in prav zaradi takšnih imamo Zakon o zašiti živali. Zagrožene kazni niso nizke.
Med nami žal živijo tudi ljudje, ki se izživljajo nad živalmi, zlasti nad mačkami, psi in pticami, jih preganjajo, zastrupljajo, mučijo ali celo ubijajo. Takšne ljudi je treba strogo kaznovati.
ŠTEFKA KURENT, člariica Društva proti mučenju.živati Celje
PRITOŽNA KNJIGA
Ne bo vam uspelo
Gornji naslov bi lahko bil tudi nov slogan za Jelovico, sodeč vsaj po mojih izkušnjah s tem podjetjem. Zakaj?
Kljub takojšnjemu plačilu naročenih izdelkov (okna in rolete), mi v času, kot smo bili dogovorjeni za dostavo, ni uspelo dobiti izdelkov, ki sem jih plačala. Kljub večkratnim telefonskim pogovorom, celo prošnjam in moledovanjem za stvari, ki sem jih plačala in stroške v celoti poravnala, želenega nisem dobila. Zato sta popolnoma razumljiva tudi moja jeza in bes. Rok dobave je bil namreč 45 do 60 dni, kar sem kot stranka sprejela. A niti en dan po preteku dobavnega roka nisem bila deležna niti opravičila niti besed, ki bi me kot kupca potolažile ali mi dale vsaj razumeti, zakaj takšno ravnanje s strani podjetja, v katerega sem do zdaj zaupala. 14 dni po roku sem prejela naročene stvari, a se s tem problemi še zdaleč niso končali. Začele so se pojavljati še težave z okni in posledične reklamacije. Bom zdaj ponovno čakala 60 dni in še dva tedna na odgovor? In kakšno »tolažbo« mi lahko ponudijo? Nobene več. Le pesek v oči.
B. P.
(naslov je v uredništvu)
Preveč priden invalid
Bralka pravi, da je njen sosed invalidsko upokojen, a kljub temu na črno opravlja težja fizična dela. Rada bi ga prijavila, a ne ve, kam oziroma komu.
Peter Šalej iz celjskega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravi, da lahko bralka pisno ovadbo pošlje na njihov naslov, to je na Zavod za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Celje, Gregorčičeva ulica 5a, Celje. Ovadba mora vsebovati podpis človeka, ki je ovadbo vložil, ter seveda ime, priimek in točen naslov tistega, ki je ovaden. Šalej pravi, da anonimnih prijav ne obravnavajo.
Šibka elektrika
Bralka iz Vrha nad Šmarjem se v imenu širše soseščine pritožuje zaradi pre-
šibke napetosti elektrike. Tako v času preobremenjenosti ni mogoča nití uporaba pralnega stroja. Soseščina z Vrha naj bi na svoje težave Elektro Celje letos že pisno opozorila.
Na vprašanje, ki smo ga posredovah vodstvu Elektra Celje, je odgovoril Peter Bostič, vodja območja vzdrževanja v Rogaški Slatini:
»Pisno pritožbo prizadetih odjemalcev z Vrha pri Soten-skem, med katerimi je bila omenjena gospa, smo v Elek-tru Celje, d. d. obravnavah v aprilu 2005. Gospodu (vodja območja vzdrževanja omenja njegove osebne podatke) z Vrha, Šmarje pri Jelšah, je bil 18. aprila poslan pisni odgovor s prošnjo, da naj o vse-
bini odgovora seznani prizadete odjemalce. Pričakujemo sodelovanje pri sklepanju pogodb o služnosti na parcelah, ki bodo koriščene za predvideno obnovljeno omrežje.
Glede na veliko število tovrstnih pritožb načrtujemo obnovo omrežja v letu 2007. Obstoječega stanja ni mogoče odpraviti takoj. S svojimi aktivnostmi, z razpoložljivimi sredstvi in s kapacitetami se trudimo, da bi ustregli vsem prizadetim.«
BRANE JERANKO
radiocelje
^J^uLaráLe buLue
ulaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
«r
-
t'« :J(PI
: Hl
i W
M ..
Posebna akcija samo /a naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami.
Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina).
1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina).
2.	nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit (plus poštnina).
3.	nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje ------——
J	Podpis
C«	1 l,„J, I, J .
	%
	■ j*
C3	ířJř
i i	
•p—*	*"" --i'
>c_>	* K/ lil"
o	1,121 r"rLj
S—1	^iSfe"
C«	mT *
	
NASVETI
Modni pogled od zadaj
Retro ali futuristični stil? Naj bo prvo, drugo ali celo kaj tretjega, dejstvo je, da sestavljata enega od najbolj vročih trendov letošnjih poletnih dni in noči besedici »bare backs«. Torej goli hrbti, ki pa niso čisto goli, temveč trendovsko prepleteni, napol odkriti oziroma
skrivnostno kukajoči izpod domiselnih izrezov.
Naj gre za športne majč-ke, elegantne obleke ali večerne toalete, pogled od zadaj je tokrat še posebej zanimiv in domišljijo prebu^ jajoč - kot se seveda za ta letni čas spodobi. Najbolj slavni modni kreator med ar-
hitekti in arhitekt med modnimi kreatorji Gianfranco Ferre je že pred leti ugotovil: »Kaj dekolte, kaj razkrito oprsje ali super mini krilce - hrbet je tisti daleč najbolj erotični del ženskega telesa!«
Mu verjamete? Vsekakor se z njim strinjajo mnoga
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
eminentna kreatorska imena, saj so prav veselo zarezala v zadnji del oblačil. Bodisi z geometrijskimi rezi, izrezi, ki segajo globoko, globoko... včasih vse do tam, kjer se hrbet začne že drugače imenovati. Včasih »drži skupaj« hrbtni izrez le nevidna sponka ali bleščeča broška, ki ob vsakem gibu in koraku grozi, da bo popustila. Ali pa je ves hrbet le en preplet trakov, igra pájkové mreže ...
Znajo pa biti letošnji izrezi tudi čisto spodobni, ko dovolijo goli koži izpod tkanine zgolj kakšen trendovski po-mežik.
Če vas bo tale domislica navdušila, morate, če seveda nimate brezhibno »samostojećega« oprsja, poskrbeti za primeren nedrček. Pravzaprav samolepilne košarice, ki so postale nepogrešljive tudi pri ostalih dekoltiranih večernih oblekah.
Prodaja în servis j^Ib^q šivalnih strojev "Uli 1Q
Garancij» 51«
OPTIKA
^uiobîr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
3301 PETROVCE, Leveč 38 Telelon: 03/428 55 80, rax: 03/428 55 83

d®
popust za vse
od	imetnike kartice ZRNO NA ZRNO
na več kot 300 izdelkov blagovne znamke Good
I
Petek, 15. julij: Zaradi delovanja Lune v Škorpijonu bo dan dinamičen in poln nenavadnih dogodkov in srečanj. Vplive planetov lahko obrnemo sebi v dobro, še posebno glede poslovnih aktivnosti. Negativno bo izpostavljena ljubosumna in posesivna stran naše narave.
Sobota, 16. julij: Dan bo poln aktivnosti, delo nam bo šlo lahko od rok, polni bomo tudi nenavadnih idej. Izredno bodo te dni izpostavljeni adrenalinski športi. Večjo pazljivost je treba nameniti tudi nenadnim idejam. Nekatere izmed njih bodo pokazatelj velikih preobratov.
Nedelja, 17. julij: Dopoldne bo namenjeno zasebnim stikom in pogovorom. V kasnejšem času bo prevladala ognjena Luna v Strelcu. Dan bo poln nenavadnih idej in optimizem bo prevladal še pri tako negativno nastrojenih osebah. Ugoden čas za krajše poti ah za odločanje o daljših potovanjih.
Ponedeljek, 18. julij: V prvem dnevu tedna se bo že začutil vpliv bližajočega retrogradnega Merkurja, zato bomo raztreseni, zmešnjave in manjše težave pa nam lahko povzročajo probleme. Pomembno je, da dosežemo notranje ravnotežje in delujemo v skladu z intuitivno zaznavo.
Torek, 19. julij: Zjutraj in dopoldne bomo pod negativ-
nim tranzitom, zato svetujemo previdnost na vseh področjih. Nekaj težav bo s samozavestjo, zato nikar ne sodite po trenutnem počutju tudi ostalih okoli sebe. Priporočamo meditacijo in umirjeno delovanje.
Sreda, 20. julij: Delovanje Lune v Kozorogu bo pozitivno vplivalo na poslovne aktivnosti, vendar bo komunikacija slabša in otežena. Dogajale se bodo pomote in manjše težave, tudi neskladje med razumom in čustvi. Večerne ure bodo nekoliko lažje prehodne.
Četrtek, 21. julij: Ob 13. uri nastopi polna Luna v znamenju Kozoroga. Pazljivo je treba ravnati na vseh področjih in se izogibati nestrpnosti in ostrim debatam. Popoldne bo ugodnejše zaradi prestopa Lune v Vodnarja. Svojeglavost bo tista, ki bo povzročala večje težave.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
ZA AVTOMOBILISTE
Audijeve novosti za poletje
í"\	VW, AUDI, SKODA -1,9 TDI UD SIT
iVIODM! RiGNEMEfl - ° 1 KATUIZATDHUNIVERZALNI ie od 2Z2DD naprej — - LAMDA SONDE
KOMPRESORJI KUME TURBO KOMPRESORJI , SERVO VOLANSKE ČRPALKE IZPUŠNI SISTEMI D03U.2005
NJ
Nemški Audi za poletje pripravlja vrsto manjših novosti.
Tako ima po novem tudi audi A3 v trivratni karoserij-ski varianti enako prednjo masko kot vsi drugi (ali skoraj vsi) avtomobili te tovarne. Za povrh je avto dobil novo generacijo elektronskega sistema za stabilnost vozila ESP.
Dvolitrski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva TFSI je po novem na voljo tudi v močnejši in šibkejši varianti. Šibkejša tako ponuja 170 KM, močnejša pa 220 KM. Kot napovedujejo, bosta oba motorja za začetek na voljo v audiju A6 in njegovi avant (karavan) izvedbi.
Za tiste, ki imajo globok žep tovarna ponuja tudi po-
e za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
sebno izvedenko A4 z oz-	tor z 220 KM, navzven je	ven pa sodi tudi športno
nako DTM (na sliki), kar	prepoznaven po 18-palčnih	podvozje, ki je 20 milime-
pomeni, da gre za dirkaško	platiščih, zadaj sta veliki in	trov nižje kot pri drugih va-
različico. Avto poganja mo-	kromirani izpušni cevi, zra-	riantah A4.
Prenovljena mazda6
Mazdać, srednjeveliki avto japonske avtomobilske hiše, je pred nekaj leti pripomogel k bistveno ugodnejšemu položaju te tovarne.
To velja tako za evropske trge kot tudi japonskega. V zadnjih treh letih so namreč na evropskih trgih prodali več kot 800 tisoč mazd6, kar je razveseljiva številka. Očitno pa so ocenili, da je
prišel čas za prenovo, pri čemer drži, da je ta zelo previdna, nekako nežna in nič vsiljiva. Kot pravijo, so pri mazdi6 napravili kar 80 sprememb, čeprav so te, roko na srce, večinoma povsem neopazne. Sicer tudi manj opazno, a nedvomno pomembno je to, da so povečali togost karoserije, kar pripomore k večji kompaktnosti vozila.
IVA.
AVTODELI
Pri motorjih je kar nekaj sprememb. Povsem nespremenjen je ostal le 1,8-litr-ski bencinski agregat (120 KM), vse druge so nekoliko dodelali ali jim spremenili oziroma povečali moč. Dvolitrski motor ima zdaj 144 KM, najmočnejši med bencinskimi je 2,3-litrski agregat s 166 KM. Oba dizelska motorja sta tudi doživela določene spremembe, pred-
Tourani
na pregled
Volkswagen bo poklical na izredni pregled vse tou-rane letnika 2004 in 2005, opremljene z 2,0-litrskim TDI motorjem.
Kot pravijo, bi se lahko pojavila napaka na sklopki in bi vozilo obstalo. V Sloveniji naj bi bilo po sedanjih podatkih 113 takšnih touranov.
Sledi še mercedes MLK
Vse kaže, da je velik uspeh BMWX3, manjše variante X5, pripomogel k temu, da naj bi po sedanjih napovedih prihodnje leto na cesto zapeljal podoben mercedes. Kot kaže, se bo imenoval MLK in bo seveda izpeljan iz sedanjega oziroma posodobljenega ter večjega mercedesa ML. Izdelovali naj bi ga v tovarni v nemškem Bremnu, glavni konkurent novemu vozilu pa je torej že znan.
vsem imata serijsko vgrajena filtra trdnih delcev, tako da sta ekološko bolj sprejemljiva. Pri slovenskem uvozniku računajo, da se bodo kupci zvečinoma odločali za različice z dizelskima motorjema, najcenejša izvedenka pa je na voljo za 4,59 milijona tolarjev.
Lexus na turneji...
Sloviti nekdanji Beatle John Me Cartney bo sredi septembra začel svojo veliko turnejo po ZDA.
In ker se bo veliko vozil, pa ne le z letalom, bo za vožnjo uporabljal Lexusov hibridni avtomobil RX 400h (na sliki). Ta uporablja za pogon bencinski in dva električna motorja, avtomobil pa je zaradi manjših emisij škodljivih plinov ekološko zelo primeren. Kdo je komu kaj plačal, niso povedali ...
winiw.radiocelje.cont
H!TR0 NAROČITE
MQ

a
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp ------zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:


MALI OGLASI - INFORMACIJE
If Banka Koper
Banka Koper d.d. je največja in najpomembnejša banka na južnem Primorskem. Imamo široko ponudbo bančnih storitev. S širitvijo poslovne mreže se vedno bolj uveljavljamo v slovenskem prostoru, ki mu želimo ponuditi svoje kvalitetne storitve. Razvoj pa zahteva tudi kvalitetne sodelavce, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev, zato k sodelovanju vabimo ambiciozne, vztrajne in perspektivne sodelavce. Za našo poslovno enoto v CELJU k sodelovanju
VABIMO
strokovnega referenta poslovanja s komitenti
•	z visoko izobrazbo ekonomske smeri
•	z vsaj dvoletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami
•	s poznavanjem gospodarskega okolja regije
•	s smislom za delo z ljudmi
•	z znanjem angleškega jezika
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z ustrezno prakso na bančnem ali komercialnem področju. Izbranim kandidatom bomo omogočili delo v urejenih delovnih pogojih ter strokovni in osebni raz-
Ce menite, daje opisano delo primemo in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo s kratkim življenjepisom, opisom znanj ih izkušenj ter ustrezna dokazila.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom oziroma za določen čas.
Ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov Banka Koper d.d., Oddelek kadrovskih zadev, Pristaniška 14, 6502 Koper.
FIESTA 1.1, letnik 1993, prevoženih 73.719 km, prodom. Telefon 031 516-018.
4105
MARUTI nujno prodamo zo 205.000 SIT. Telefon 041 273-765,(03) 573-1382.
RENAULT 5 campus, letnik 1993, reg. 1/ 2006, prodom za 90.000 SIT. Telefon 031 892-929.	šeoo
SUZUKI swift 1,3 gbâ, letnik 1992, prevoženih 96.000 km, centralno daljinsko, spojler, zelo ohranjen, prodam za 220.000 SIT. Telefon 041 305-545.
4135
SUBARU justy 1,2 i 4 wd, letnik 1990, lepo ohranjen, reg. do konca leta, prodam za 210.000 SIT. Telefon 041 305-545.
4136
HYUNDAI accent 1,3 Is, letnik 1995, reg. 2/ 2006, zelo dobro ohranjen, prodam za 270.000 SIT. Telefon 041432-962.
L 664
FORD eskord 1,4 dx, letnik 1991,170.000 km, reg. do 16.3.2006, rdeče barve, centralno zaklepanje, strešno okno, prodam za 150.000 SIT. Telefon 040 634-811.	Ž 317
GOLF 1,9 diesel, 1993, 5 vrot, alu, evro kljuka, prodam za 680.000 SIT. Telefon (03) 749-1781,041 627-696. Š604
GOLF 1,9 tdi sinchro 4»4, zvso opremo, 5 v, reg. celo leto, prodam. Telefon 041 505-695.	Š606
Rsenic 2,0 rt, letnik 1997,150.000 km, srebrn, veliko dodatne opreme, servisna, prodam. Telefon 041 945-589.
prodam
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri-samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telelon 040 228-308
Š553
SAM0NAKLADALK0 Sip, 16 m2, dobro ohranjeno, prodam za 220.000 SIT. Telelon 031 703-799.	4026
pri Polzeli, prodam. Telefon 041 663-
POČITNIŠKO hišo v Podvolovjeku ugodno prodom. Telelon 031 370-684. p

ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
Za strokovno in prijazno storitev vabimo k sodelovanju več novih sodelavcev za delo
KOMISIONAR
(30 izvajalcev) v Skladiščno distribucijskem centru, Ro-gozniška c. 8, Ruj, za določen čas treh
Delo se bo opravljalo v dopoldanski in popoldanski izme-
Od kandidatov pričakujemo najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri.
Pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi ter potrdili o dodatnih usposabljanjih, pošljite v 8 dneh od dneva objave v Kadrovsko-splošno službo Mercatorja-SVS, d.d., Rogozniška c. 8, 2250 Ptuj.
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.
Slovenska c. 27, LJUBLJANA
VSELJIVO stanovanjsko hišo, z opremo, na lepi parceli 853 m1, v Šentjurju, Hruše-vec, prodam.Telefon (03) 5741-787.
4085
V K0KARJAH, Zgornja Savinjska dolina, pro-10 stavbo (ga-
CISTERNO Creina, 2.7001, prodam ali menjam za bikca. Telefon 5726-262.
Ž 310
M0T0KULTIVAT0R Honda F 420, s frezo, kosilnico in podaljškom za priklop prikolice, prodam za 130.000 SIT. Telefon 040233-260.	4025
NOV okopolnik, z reduktorjem, železna kolesa in plugom, 5 b, možnost več priključkov, prodam za 120.000 SIT. Telefon (03)5778-669,051301-612. 4094 OBRAČALNIK Sip 2,20, zelo dobro ohranjen, prodam.Telefon041 805-110. Š598 TRAKTOR Stayer, 18 km, letnik 1955, brezhiben, ohranjen, prodam. Telefon 8098-508.	Š596
R0V0K0PAČ ml 50 b, vzelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891.	Š592
CISTERNO za gnojevko Creina, 2.2001, letnik 1987, prodam. Telefon 040 763-839.	ž 313
ROTACIJSKO kosilnico, diskasto, 175 d, prodam. Telefon 041968-051. 4127 TRAKTOR TV, 18 KS, dobro ohranjen, prodam za 270.000 SIT. Telefon 041 432-962.	L 664
DOBRO ohranjeno cisterno za gnojevko, 1.2001, prodam za 300.000 SIT. Telefon 041588-205.	Š607
prodam
ŠMARJETA, Prekorje. Prodam hišo, prek 300 m2 stanovanjske površine (3 etaže), na parceli T220 m2. Hikvselpva takoj, delno
a, vrt 150 m2, vsi
IRADMIRJU, Zgornja Savinjska dolina, prodam zazidljivo parcelo, 1.800 mzali dve parceli po 900 m2.Lep razgled. Telelon
■»8Í*
wv.pgp-nepremicnine.com
520 «', nodslreiniiD 13 m', 400 m'
SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Cefc	n
1UČE. Starejši bivalno gospodarski objekt (približno 80 m2 površine), s pripada-iščem, leto pre-
SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
SLADKA Gora. Bivalni vikend z vinogradom (približno 100 m2 površine), z vso opremo, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodamo za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ROGAŠKA Slatina. Stanovanjsko hišo (približno 110 m2 bivalne površine) z vinogradom, 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT. Telelon 041 708-198, Ivan Andrej Krtavacs. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. o. Lažiše, prodamo po 90 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ŠENTJUR, Nova vas. Gradbeno parcelo, 2.748 m2, dostopna, sončna, prodam za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
GORNJI Grad. Stanovanjsko hišo, letnik 1972, 116 m2 uporabne površine, v celoti prenovljeno, samostojna nova garaža, lepa lokacija ob gozdu, v celoti opremljeno, takoj vseljivo, prodam za 26.400.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje.	n
LAŠKO. 3 km iz centra, stanovanjsko hišo, novogradnja, podaljšana 4. gr. foza, p + 1 ♦ m, 350 m2 uporabne površine, parcela 800 m2, prodorno za 36.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 o, Celje.	n
HIŠO dvojček, 1.800 m od Spora, Trnovlje, prodam. Telefon 040 275-066. 4191
kupim
NOVEJŠO hišo v okolici Celja, lahko nedokončano, kupim. Telefon 041 836-743.
ÍZASTA
_S
3zia
GARANCIJA:
I.O.O. I
nn
ODEK •
JwtwnaiiB	t	_
HEHUMZgnn:
POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Banoini conter)
TEL.: 03/ 42 74 378
t NOVO:», 88 N HITREJE DO POSOJILA
BBBHNHII LAŽJE
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
"TTTT77TTTT
TAKOJ!!!
GSM SERVIS CILJE
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
V MARIBORU, na Radvanjski, prodamo novo hišo, neopremljeno, dve stanovanji po 65 m2, ki. prostori, primerni tudi za stanovanje, mirno obrt, aportmaje ali študente, lepa okolica. Telefon (03) 5728-542,041 486-280. Ž318 CEUE, Skalna klet. Enodružinsko hišo, letnik 1950, obnovljeno leto 1999, 120 m2 bivalne površine, garaža, nadstrešek za avto, urejen vrtni atrij, prodamo za 22.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
CEDE, Ostrožno. Dvodružinsko hišo, letnik 1985,354 m2 uporabne površine, dve garaži, urejen vrtni atrij, prodamo zo 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
DRAMUE. Enodružinsko starejšo hišo, približno 120 m2 bivalne površine, poleg novo zidana garaža, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje.	n
oddam
rostor, Šenljui 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220.0dvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n.o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.
fon 041674-995.
Š591
Poslovne prostore,
za pisarniško dejavnost in podobno, oddamo v najem v nekdanji upravni stavbi EMO. Ugodne cene najema in brezplačni parkirni prostori.
Informacije po tel.: 03/42 88 120 ali 041 763 004.
Turnšek Marta, s.p., Mariborska c. 86, Celje.
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
hajamem
HIŠO i dvema sobama, Žalecíelje z okolico, najamem. Telefon 031 456-639.4096
prodam
EN0S0BN0 stanovanje, 40 m2, Celje, Ob železnici, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 040 978483. 3941 KOMFORTNO, obnovljeno stanovanje, na Hudinji, 27 m2, prodam za 7 mio SIT. Telefon 041 748-198. 4023 TRISOBNO stanovanje, v Čopovi v Celju, prodam. Telefon 031213-306. 4104 ENOSOBNO stanovanje, 55,07 m2 (s kletjo) • neizkoriščena monsarda 106,85 m2, v Mozirju, prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 4918-870.
4095
STANOVANJE, 44 m2, enoinpolsobno, v Velenju, KS Gorka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 527-098. 40614062 CEUE, Zadobrova. Dve večsobni stanovanji v pritličju in I. nadstropju poslovno-stanovanjske hiše (150 in 120 m2 površine) z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT oz. 12.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
ENOSOBNO stanovanje, takoj vseljivo, v Vrunčevi ulici, prodam. Telefon 041 389-238.	4177
CEUE, Nušičeva. Dvosobno stanovanje, 46 m2,5. nadstropje, obnovljeno leta 2004, vsi priključki, opremljeno, takoj vseljivo, prodam zdl2.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n
RDELFIN
F Ljubljanska 14a, Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
1034925956, 031862140
potrebujete kredit in vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
ENOSOBNO stanovanje v Novi vasi vCelju, JZ lega, 12. nadstropje, delno opremljeno, prodamo. Vseljivo: začetek julija. Telefon 041407-777.	n
kupim
DV0 do trisobno stanovonje v Celju (Otok, Dečkova, center), kupim takoj zo gotovi-no.Telefon 041982-271. 4121
oddam
HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064.	2784
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564-852. n APARTMAJE no Dugem otoku oddamo. Telefon 051 212-730; www.hrvaska.net/ zasebniki/zman.	3622
KLIMATIZIRANE apartmaje na otoku Pagu, Stara Novalja, oddam. Telefon 041 556441.	p
ROGLA. Apartma, štiri ležišča, v turističnem naselju, oddam za poletne dopuste. Telefoh.041 731-737. 4044 STANOVANJSKO poslovni prostor v Šentjurju, približno 60 m2, oddamo. Telefon 041 720469.	4058
OTOK Vir pri Zadru. Oddam apartma za 4 do 6 oseb, v borovem gozdu, 50 m do morja. Ugodno. Telefon 041 783-982.
Ž314
MIRNI študentki oddam sobo v okolici Kranja (v Ljubljano možno z vlakom,
GARSONJERO, 37 m', opremljeno, v Celju na Lavi, oddam za sprotno plačilo. Telefon (03)492-7516.	4M4
ŽALEC, center. Oddamo poslovni prostor, storitvena dejavnost, 60 m!, mesečna najemnina 2.880 SIT/m' -13 EUR/m1. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, Goriška 1, Celje, oddam v najem. Telefon 041 725-103.	p
STANOVANJE, enoinpolsobno, lepo opremljeno, v Kraigherjevi ulici, oddam. Telefon 041 651-751.	4190
menjam
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg in 90 kg, prodam. Telefon 5824-048. 4157 LEPO telico simentalko, primerno za nadaljnjo rejo, težko približno 300 kg, prodam. Telefon (03) 5829-179,041 222-375.	4158
BURSKÉ koze in kozlice, za pleme, prodom, možnost dostave. Telefon 051 321-827.
». Možen 141 296-
prodam. Telefon 041 959-108. 4182
NEPROFITNO stanovonje, 72 m', menjam za manjše, od 45 do 55 m2, lokacija Nova vas. Telefon 031 776 983. 4070		fTTTff	221
WESUMM	prodam		
PRODAM
PRALNI stroj in električni štedilnik prodam. Cena vsakega je 10.000 SIT. Telefon 040989-341.	Š595
SPALNICO in otroško sobo prodam. Telefon
031 742-491.	4124
prodam
SALONITNO kritino, male plošče (4 na 1 m2) prodam. Telefon 5483-712. 4114 B0BR0VEC ali salonitne plošče prodam. Informacije po telefonu 041 733-288.
4123
MEŠANA metrska drva prodam. Telefon
031 674-763.	4i4s
SUH rezan hrastov les, 5 cm, prodam. Telefon 5773-380.	4163
prodam
NESNICE in peteline za zakol, nimajo pore-zanih kljunov, prodamo po ugodni ceni. 10 jarkic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2970 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 5821-627,031 566-563.
S 580
KOZLICE za zakol, cena 10.000 SIT, prodam. Telefon 748-3076. 3961 KRAVO simentalko prodam za 120.000 SIT.
Telefon 031 703-799. 4026 PURANE za nadaljnjo rejo, težke do 6 kg, prodam. Telefon (03) 5773-744. p TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 5794-316. Š602 KOZLA, srnasla pasma, rodovnik A kategorije, brez rogov, star 3 leta, prodam. Telefon (03) 5772-725. 4169 TELICO, težko 400 kg, prodam. Telefon 5728-352.	Ž315
zaposli
VOZNIKA -PRODAJALCA NA TERENU
ga blaga.
Pogoji: izobrazba komercialni tehnik, prodajalec ali mesar, izpit B in C kategorije, zaželene izkušnje.
Informacije: 03 746 13 00. Kandidati naj prijave do 25. 7. pošljejo na sedež podjetja: Hrib d.o.o., Večje Brdo 8, 3224 Dobje pri Planini.
TRIT1KALA in krompir za krmo prodam.
Telefon 041 742-334. 3920 VINO, laški rizling, prodam. Telefon 5821-627, kličite zvečer.	Š580
KAKOVOSTNO rdeče in belo vino, po 200 SIT, tudi v večji količini, prodamo. Telefon zvečer, 5795-512.	3915
DOMAČO svinjsko masi z ocvirki prodam.
Telefon 5778-479.	4018
KAKOVOSTNO belo vino: rizling, šipon prodam, telefon (03) 5741-361. Š597 BELO in rdeče vino prodam, možna dostava. Telefon 031221-243. 4189
Sprejmemo 6-8 ljudi za delo na različnih pozicijah. Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Pokličite: 03/425 61 50, 041/710 663 od 8. do 15. ure
prodam
RABUEN solarij Ergofine prodam za 500.000
SIT. Telefon 041 766483. Ô564 BUKOVA klaftrska suha drva, burske kozice in kozliče z rodovnikom prodam. Telefon 041649-414.	Š559
BALIRK0 za kvadratne bale, breje ovce, okno PVC, 250-105, prodam. Telefon 041 642-070.	Š603
ELEKTRO motor, vodno črpalko, barvni TV, zamrzovalno skrinjo, kombiniran hladilnik, gorilec za centralno, raztezno posodo za centralno kurjavo, prodamo. Telefon 5792-362.	4139
MASIVNO vrtno garnituro iz smrekovega lesa, 45.000 SIT in okrasni kozolec za vrt, prodam.Telefon031 280-810. Ž316 KOZOLEC topler, s križi, prodam. Telefon 041 959-108.	4182
kupim
LIKALNI val, v dolžini do 120 cm, kupim. Telefon (03) 5740-884. 4159
mmm
NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126,Torro,Ljubo Srno-vršnik s. p.. Selo 7, Velenje. 2937 ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije, prevozi po Sloveniji. Telefon (03) 748-7015,041 639-533. Jože Fajdiga s. p., Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, Dreši-nja vas 48, Petrovče.	3690
DELAVCA v gradbeništvu - traktorista zaposlimo. Vilkograd d. 0.0., Zlateče 8 a, 3230 Šentjor. Telefon (03) 7461-221.
Š574
NUDIMO delo natakarice v gostinskem lokalu. Peler Pišek s. p., Lopata 17, Celje, bar Irena. Prošnje pošljite na naslov ali po telefonu (03) 492-1420, od 7. do 15. ure, Klavdija.	3972
ŠOFERJA, C kategorija, za prevoze po Sloveniji, zaposlimo. Telefon 031 351-666, Avgust Jevšenak s. p., Bukovje 61, Stranke. 4082
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 51. letu nas je prezgodaj, za vedno zapustil dragi mož, brat, oče in dedi
FRANC ŽUPANIC
iz Orle vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala kolektivom Roter iz Šentruperta, Pauer iz Braslovč, sodelavcem velenjskega rudnika, godbi na pihala, g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: žena Marta ter hčerki Sonja in Anita.
Ni te na pragu več
ni te v hiši, nihče tvojega glasu več ne sliši. Bolečine hude si prestal, zdaj mimo, tiho spiš, a v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
17. julija 2005 bo minilo leto dni, kar nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
RAJKO PINTER
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, mu prižgete sveče in se udeležujete svete maše.
USPEŠEN prodajalec ve, da sreča ni zabava, ampak uspeh v zasebnem in poslovnem življenju. Zaveda se, da se mora nenehno Irudrti v svojem poklicu, saj bo le tako uspel. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Telefon 041 677-467. Fantom international d. 0.0., Ul. mesta Grewenbrokh 13, Celje, n ZAPOSLIM dekle za strežbo v dnevnem baru. Vikendi prosti, dobro plačilo. Telefon 041 547-996. Alojz Melličar s. p., Pohorska 4, Celje.	4155
V RESTAVRACIJI Marco Polo zaposlimo: na-takarja-ico z izkušnjami, kuharico z izkušnjami ter dve natakarici za strežba v baru vcentru Celja. Stimulativen osebni dohodek. Telefon 041 729-454. Vinko Stopars. p., Levstikova 3, Celje. 4185
SANACIJE kopalnic, vodovod, vzdrževanje 1er popravilo energetskih naprav. Telefon 051 206-503, Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ulica Skladateljev Ipavcev 46,3130 Šentjur.	Ô502
PLESKAMO okna in vrata na klasičen način z garancijo in opravljamo ostala sliko-pleskarska dela. Karel Podpečan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec, telefon 5728-418,031696-164.	Ž298
SUKOPLESKARSKA dela opravljamo hitro, po ugodni ceni, za sabo tudi počistimo. Slikopleskarstvo Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041 216-214.	3772
kušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajt-na s. p., Leveč 40, Petrovče. r
HUJŠANJE
3 - 12 kg mesečno oblikovanje postave
RBIflJl—
)2'//25'2 32 55,01/519 35 5-2
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulka bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. HqLd. 0. o, Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n NARODNO zabavni ansambel Jurij iz Šentjurja išče klarinetista in basista. Telefon 041 209-549,041 470451. Seos
KAMN0SEŠTV0, teracerstvo ter razna zaključna gradbena dela na pokopališču. Srečko Sakelšek s. p., Brezova ul. 2, Celje. Telefon 4929-546,041 684-346.3769 MIZARSTVO Milan Ojsteršeks. p., Rifengozd 14, L&ško, vam ugodno izdela pohištvo iz iverala in masivnega lesa. Telefon 031 873-972.	3803
IŠČEM izvajalca za ureditev dvorišča (tlakovanje, »škarpe«). Telefon (03) 645-988.
3808
TERENSKI zastopniki, distributerji, svetovalci, ponujamo vam ognjičevo mazilo, vse Rungesove kreme in balzame 1er različne magnetne zapestnice na veliko. Zelišča Trend, Jožico Vincetičs. p., Mariborska cesta 44, Celje.	n
Kogar imaš rad, nikoli neumře, le daleč je...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in tasta
STANISLAVA HORJAKAst.
iz Gračnice pri Rimskih Toplicah (9.3.1932-4.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. V trenutkih globoke bolečine se iz srca zahvaljujemo kolektivoma Prevzgojnega doma Radeče in Tehniki Laško, g. župniku Jožetu Turku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki se ga boste spominjati in postali ob njegovem grobu.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami nt
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica
MARTINA ORAČA
iz Oblakove ulice 9 (2.8.1934-7.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga 9. julija 2005 v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter nam izrazili ustno ah pisno sožalje. Hvala pogrebni službi Gekott, govorniku Darku Bezenšku za lep govor, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za
odigrano Tišino ter sodelavcem Klime. Posebna hvala dr. Veninškovi za vso pomoč v teh težkih letih, patronažni službi in nazadnje zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka bolnišnice Celje za lajšanje bolezni. Še enkrat hvala vsem za vse. Žalujoči: žena Julijana ter hčerki Romana in Helena z družinama.
Bog bo obrisal vse solze iz njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine. Zakaj, kar je bilo prej, je minilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice
MARIJE SELIČ
iz Jezerc 20, Dobje pri Planini (14.9.1906-27.6.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala dr. Šmidu in patronažni sestri Pavli iz ZD Planina za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih njenega življenja. Prisrčna hvala g. Zdolšku za lep cerkveni obred, govorniku g. Leskovšku za besede slovesa, pevcem za odpgte žalostinke, trobentaču za odigrano pesem Ave Marija
in pogrebni službi Žalujka d. o. o. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
ANICE KRAGOLNIK
roj. Štancer iz Rimskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili v bolečih trenutkih z nami, nam pomagali lajšati bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste vsak na svoj način prispevali k svečanosti ob slovesu. Predvsem prisrčna hvala osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje in osebju Doma starejših Zdravilišča Laško za nesebično pomoč v njenih najtežjih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedi-ja, pradedija in brata
IVANA AMONA
iz Nove Cerkve (27.5.1931-5.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali ter darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Najlepša hvala sosedom, posebej ge. Mariji in ge. Dragici za nesebično pomoč. Lepa hvala dr. Prazniku za oskrbo v času bolezni. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. provinciatu patru Slavku Stermšku in g. dekanu Alojziju Vicmanu za opravljeno sv. mašo in pogrebno slovesnost. Hvala moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, hvala za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Raj za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala ge. Katici za slovesne besede. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Hilda, hčerke Cvetka, Zlatka, Tatjana in Mirica ter sin Franjo z družinami.
ZAHVALA
Bolezen je bila močnejša od njene trdne volje do življenja. K večnemu počitku je tiho odšla teta
KRISTINA SLIWINSKI
roj. Lobnikar iz Grajske vasi 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe. Posebna zahvala dr. Ljubi Centrih Cetina in patronažni sestri iz ZD Vransko ter derma tološkemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin in nego v času bolezni. Lepa hvala g. župniku Martinu Cerarju za opravljen cerkveni obred, govorniku Vinku Topovšku za besede slovesa, pevcem za petje med sv. mašo in odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Vsem, ki ste ji kakor koli pomagali in jo v času njene bolezni obiskovali, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
Globoko u duši, pod bolečino, pod vsemi tegobami življenja leži prostrarm in neizmerna
neskončno morje spokojnosti, ki ga nič ne more skaliti...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in najboljši »tato«
MILAN JANŠA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali za sveče, cvetje, sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala za vsa izražena pisria in ustna sožalja. Posebej se želimo zahvaliti dr. Aliju Ňassibu za dolgoletno nesebično zdravstveno in prijateljsko pomoč, zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, še posebej hematološkemu oddelku, dr. Mateji Grat, dr. Ivanu Zuranu, oddelku EIT in internemu intenzivnemu oddelku, kjer so mu v njegovih zadnjih dneh lajšali trpljenje. Najlepše se za vso pomoč zahvaljujemo Tinki Žekar in družini Uduč, posebej Damjani, ki mu je, v njegovo veliko veselje, podarila marsikatero prosto minuto. Hvala pevcem iz Dobja za odpete žalostinke, organistki ge. Karli, govorniku Franciju Leskovšku za besede slovesa, Gasilskemu društvu Dobje za zadnji pozdrav, kolektivoma Hrib in lipa, Društvu upokojencev Dobje, gospodu župniku Milanu zdolšku za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Žalujka.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
V globoki žalosti vsi domači, ki ga imamo radi in nam je mnogo pomenil.
tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 53. letu je nebeški oče tiho poklical k sebi
OLGO KOVAČ
iz Šmartnega v Rožni dolini
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče ter izrazili ustna sožalja. Hvala gospodu Branku Ferjancu, župniku Ignacu Magdiču za cerkveni obred, Društvu upokojencev Šmartno v Rožni dolini in pogrebnemu zavodu Ropotar. Še enkrat hvala vsem.
Matjaž, Jurček, Silvester.
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imela težko si življenje, več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica
ELIZABETA ROBIČ
iz Loke pri Žusmu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom iz Nove vasi, Škofje vasi. Loke in Žamrka za darovano cvetje, sveče, svete maše ter vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku g. Čandru za izrečene besede.
Sin Franci, Rudi in hčerka Milica z družinami.
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu po hudi bolezni zapustila naša draga sestra, teta, svakinja in botrca
ALOJZIJA RAZGORŠEK
Slovo od pokojnice bo danes, v petek, 15. julija 2005, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Pogrebna maša bo po obredu v cerkvi svetega Duha.
Vsi njeni žalujoči.
Bolezen si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek
JOŽE JURIČKI
iz Celja
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga
pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala g. duhovniku mag. Hrenu za pogrebno slovesnost in sveto mašo.
Žalujoča žena.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
29.6.: Snježana BRAVC iz Loč - dečka, Karmen FURMAN iz Celja - deklico, Kristina LUKANOVIČ iz Velenja - dečka, Katja PRESKAR iz Celja -dvojčka, dečka.
30.6.: Sabina VRTAČNEK iz Radeč - dečka, Tanja ŠKET iz Podplata - dvojčka, deklici, Danijela BOŽIČ iz Štor - dečka, Mateja MULEI iz Šentjurja - dečka.
1.7. : Nataša ZGONC iz Šentjurja - dečka, Brigita PETEK iz Celja - deklici, Barbara ŠROT iz Loč - dečka, Nihada DUGALIČ iz Celja - dečka, Natalija VIDEMŠEK iz Šmartna ob Paki - deklico, Mateja KLOVAR iz Žalca - dečka, Nataša HRIBERŠEK iz Celja - deklico.
2.7.: Renata RAZGORŠEK s Polzele - dečka, Viktorija ROTOVNIK iz Vitanja - dečka, Vesna ANDREIC iz Šoštanja -dečka, Irena RANČAN iz Vojnika - dečka.
3.7.: Alenka BRUNET z Ljub-nega - deklico.
4.7.: Maijana SKALE iz Šmarja - dečka, Magda PUSOVNIK s Polzele - dečka, Justika KUKOVIČizZreč-dečka, Alenka LIVK iz Prebolda - dečka, Judita PUNGERŠEK iz Štor -deklico, Lidija BURIČ s Fran-kolovega - dečka.
5. 7.: Nevenka KRAJNC iz Celja - deklico, Manuela FOGEC iz Žalca - deklico, Aleksandra GJERKEŠ KRAJNC iz Hirnišča - dečka. Barbara
KOZELNIK iz Topolšice - dečka, Maja PRELOG iz Celja - dečka, Amela LJUBUANKIČ iz Celja - dečka, Božica GAL iz Celja - deklico in dečka, Barbara NARAT iz Laškega - dečka. Manja JENŠTERLE iz Velenja -dečka.
Celje
Poročili so se: Andrej PEČNIK in Anita RUDOLF oba iz Velenja, Rok POČIVAVŠEK in Arijana MOLNAR, oba iz Celja, Roman GORENJAK in Tatjana GOLOB, oba iz Štor.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Mihael REZAR iz Razborja in Sabina MLAKER iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Damir ŽERAKin Renata STIPLOVŠEK, oba iz Šmarja pri Jelšah.
Velenje
Poročili so se: Andrej TREVEN iz Velenja in Majda GOLOB iz Topolšice, Peter • PEČNIK iz Lepe Njive in Helena VASLE iz Ložnice, Admir MEHMEDOVIĆ iz Velenja in Adela ALIČ iz Železna.
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Anton JUG iz Ro-
taške Slatine, 84 let, Franc KET iz Zg. Sečovega, 30 let, Marija ŠKET iz Pecelj, 90 let, Janez ŠKET iz Koprul, 92 let. Velenje
Umrli so: Stanislav HORJAK iz Gračnice, 73 let, Ludvik POLAVDER iz Pongraca, 79 let, Marija LUKMAN iz Velenja, 92 let, Mirko BILIĆ iz Šoštanja, 70 let.
KINO
SOBOTA. 16.7.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
12.30.15.20.18.00.20.40,23.20 Vojna svetov
11.00.13.3p. 16.00.18.30,21.00,23.30 Hiša voščenih figur 14.00.16.30,18.50, 21.10,23.40 Hitra zebra
10.00.13.00.17.00,19.10 Črni mož 21.20, 23.50 Batman: Na začetku
14.30.17.20. 20.10. 23.00
Roboti
11.30.16.10
Štoparski vodnik po galaksiji
13.50.18.10,20.30.22.50
Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega
17.30 (v petek odpade), 20.00.22.30 Taksi
17.50. 20.20,22.40 LEGENDA:
predstave so vsak dan
j v petek in soboto
Vojna svetov
13.40.16.10.18.40,21.10,23.40 Sahara
14.00.16.30, 19.00.21.30,00.00 Dvojna ničla
15.20.17.20.19.20, 21.20,23 20
Jezne in zaljubljene
13.30.16.00.18.30,21.00,23.30
Vera Draka
14ja 16.40.19,10
Kung fu frka
21.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek m soboto WWfetaVjjPYMtottiPWWK'
PETEK
20.00 Batman: Na začetku
NEDELJA 10.00 5 otrok in željozaver 19.00 5 otrok in željozaver 21.00 Batman: Na n
Počitniški program PONEDELJEK Brata v vojni
PRIREDITVE
11.00 do 18.00 Savinova hiša
Prikaz izdelave lončarskih izdelkov
9.00 do 18.00 Konjeniški klub ob
Škalskem ježeru_ '
Državno prvenstvo za mlade konje v preskakovanju ovir 10.00 Cankarjeva ulica Velenje - 21. Poletne kulturne prireditve Mini cirkus Buffetto: Čira čara -Buff
otroškamatineja
10.00 Kotalkališče Velenje
10.30 Mestno središče Celja, na zvezdi Kulturna sobotnica
11.30 Atrij krčme TamKoUčiri Latino, latino
modna revija
16.00 TKD Virštanj in Gostišče Viržtanj 9. tradicionalna Virštanjska noč
17.00 Terme Olimia _
Turnir v malem nogometu 17.00 do 19.00 Stari grad Celje -
Pelikanov stolp_
Ustvarjalne delavnice za otroke 20.00 Atrij krčme TamKoUčiri
Latino, latino - Duo Puerto Rico
21.00 Žičkakartuzija___
Darja Švajger v duetu s pianistom Jakom Puciharjem koncert
«DE1_1A,17.7. 9.00 do 18.00 Konjeniški klub ob Žkalskem jezeru
Državno prvenstvo za mlade konje v preskakovanju ovir
10.30 PGD Sela-Verače-Virštanj Alekševa nedelja
maša s sodelovanjem gasilcev
Brezplačen ogled Savinove hiše
ob skladateljevem rojstnem dne-
17.00 Kotalkališče Velenje
Ulična košarka - turnir, glasba
20.00 Stari trg Slovenske Konjice Jebe'Ia cesta
končen
21.00 Savinova hiša Žalec - atrij
Franci Rizmal - violina, Tomaž Petrač - klavir, Gregor Marinko - violončelo
koncert glasbe RistaSavina, v primeru dežja f Savinovi hiši
gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 16. 8.
Galerija sodobne umetnosti Celje -Galerija Hodnik: Študentske poletne premiere Vanje Mervič: Brez besed, do 22.7.
Likovni salon Celje: Sodobna japonska umetnost / Umetnost no ve generacije, do 13. 8.
Savinov likovni salon Žalec: dela Slavice Tesovnik, do 31.8.
Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8.
Galerija Borovo: likovna dela Albena Zaveršnika, do S. 8.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtoija mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9.; Ali jih je še mogoče rešiti?, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9.
Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: likovna dela Michaela Closea, Oshawa, Kanada, do 21.7.
Galerija Volk Celje: razstava VII. Poletnega slikarskega EX - tempora Dolgo vroče poletje JSKD OI Celje, do 31.8.
( Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9.
Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9.
Pokrajinski muzej Celje Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtoija Paula von Lichten-berga, do 9.10., ter gostujoča arheološ-
11.00 Rogla	i	'
Za Pohorsko coklo
ožji izbor t; igranju na diatonično harmoniko 17.00 Terme Olimia - Športni park Gaj Igre brez meja in krompirjevpik-
Od 17.00 do 19.00 Stari grad Celje -
Pelikanovstolp ___
Tiskanje grafik in replik stare Valvasorjeve grafične stiskalnice (1678-1689) iz gradu Bogenše-perk
STALNE RAZSTAVE
Od 17.00 do 19.00 Stari grad Celje -
Pelikanov stolp__
KUD Čhiaranzana: Plesna delavnica
predstavitev evropskih renesančnih plesov 15. in 16. stol
17.00 do 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču
športne in družabne igre, košarka.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8.
Kavarna Celjskega doma Celje: likovna dela - akvareli udeležencev devetmesečnega tečaja Celjskihlikovnikov sekcije KPD Svoboda Celje, do 31. 7.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Biološko in kemijsko eksperimentiranje,
Galerija sodobne umetnosti Celje
Poletne počitniške likovne delavnice, namenjene otrokom od 1. do 9. razreda osnovne šole bodo do 29. 7., vsak dan od torka do petka. Skozi ves mesec se bodo ob dopoldnevih med 9.00 in 12.00 zvrstile štiri štiridnevne delavnice. Delavnice so brezplačne. Dela, ki bodo nastala na delavnicah, bodo v avgustu razstavljena vgaleriji Hodnik.
ke, avtorja Mihe Mlinarja, do 2.9.
Osrednja knjižnica Celje Razstava plakatov iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marijan PuŠa-vec, do 31.8.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike, rože (tempera) Majde Žličar iz Celja, do 31.8.
Poletje KNEŽJE
\ / <Êw\\
v Celju MESTU
Pod okriljem Mestne občine Celje PETEK, 15.7.
Žogica Nogica
lutkovna predstava, v primeru slabega vremena bo prireditev v drugem terminu
G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem komediji enodejanki 21.30 Mladinski center Celje
Poletje pod kostanji - Kosta koncert, v primeru slabega vremena bo i> dvorani MCC SOBOTA, 16.7.
10.00 Hermanovo gledališče
Otroškega muzeja_
H.C. Andersen: Pričeska n; nu graha
lutkovna predstava
Žogica Nogica
lutkovnapredstava, vprimerusla-bega vremena bo prireditev v drugem terminu
Večer amaterskega filma
v primeru slabega vi Narodnem domu
Mladinski center Dravinjske doline
21.00 - 22.00 aerobika Sobota
17.00 - 18.30 odbojka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer. stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
<5
Smeh
Poletne ustvarjalne delavnice
10.00 - 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Otroške družabne igre
17.00 - 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Vse delavnice v KD Šentjur - vhod zadaj so brezplačne.
Vabljeni na otvoritev razstave aktov in čmo belih fotografij Blaža Lesja-ka, v petek, 15. julija 2005, ob 17.00 Info na www.filter-slovenia.org
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Poletna ustvarjalna druženja ob risanju, slikanju, oblikovanju z glino in še čem.
Delavnice bodo od 10.00 do 14.00 ure, od ponedeljka do petka. Predvideni termini: 18. 7. do 22. 7. - oblikujemo z glino 8.8. do 12.8. - likovna delavnica 22.8. do 26.8. - oblikujemo z glino
WK Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Repertoar za sezono 2005/2006
Evripid: Medeja Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom
Ray Cooney, John Chapman: Saj niste sami v postelji, gospa Markham
Režiser Vinko Môdemdorfer
In za mladino Nicholas Wright Njegova temna tvar
Režiserka Tijana Zinajič
15. do 24. 7. Mednarodni tabor Dialog skozi kulturo in prostovoljstvo
Redno ŠKMŠ:
Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev!
Počitniške aktivnosti: Sreda 20.7. ob 10.00 - kopanje v bazenu Rimske Toplice Prijave zbiramo do ponedeljka do 12.ure
Do 31. 7. bo Šmocl zaprt, zaradi kolektivnega dopusta. V času Piva in cvetja nas lahko obiščete pri našem šanku.
i mterheî kfmww s time
' smœrow w. zelje
radiocelje
"ïfW« na št,rih frekvencah I
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agenci jsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmaří Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le- | jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Pro-
Xda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, r Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
HOVI tednik
ÍDRILO
31
Nagradna križanka
POMOČ: ALERGEN-povzročitelj alergije, ENKALON-tkanina iz sintetičnega vlakna, MARNE-desni pritok Sene v Franciji, T0P0L0GIJA-n;
Nagradni razpis
1.	nagrada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš
2.	nagrada: vstopnici za dve osebi za 3-urno kopanje v Termah Olimia
3.-5.	nagrada: vstopnici za dve osebi za dnevno kopanje na Letnem kopališču Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 21. julija 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 8. julija. Prispelo je 868 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 48
Vodoravno: ŽAD, EZA, ROV, LEKTOR, MARJANA, UDARNIK, ENEAS, STEROIDI, TINKTURA, ČOLNIK, AKI, OLIN, INK, OL, LA, VINÍKA, ASTA, UHARICA, RP, VID, ROVAČA, STO, TIPI, GRETA, LE, LEON, IVI, RIAS, OSTJAK, JARD, OKTANT, ALA, ATOL, ARD, IC, JADRALEC, ITALIA, KSI, ANNI, RON, NETO, INA, OMEN.
Geslo: Metulji iz družine jadralcev.
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in Kuharske bukve Radia Celje prejme: Matjaž Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje.
2.	nagrado - vrednostni bon za 4.000 SIT za bowling v Planetu Tuš prejme: Gregor Kobilica, Vrhe 1, 3221 Teharje.
3.-5.	nagrada - vrednostni bon za 2.000 SIT za bowling v Planetu Tuš prejmejo: Nina Cvikl, Polzela 129 a, 3313 Polzela; Jernej Kolšek, Rimska cesta 4 a, 3270 Laško in Lidija Čurič, Cankarjeva 5, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
						
	1	2	3	4	5	
	6	7	8	1	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18	19	20	
		21	22	23		
Imo in priimpk- Naslov: naivna èfB..ill<a'						
HOROSKOP
Ona: Pri uspehih nikar ne pozabite na prijatelje, ki so vam nesebično pomagali. Čimprej se jim skušajte oddolžiti, saj veste, da je uslugo treba vrniti. Le tako bo vaš uspeh popoln, pa še bolje se boste počutili!
On: Kljub odličnem razpoloženju vam bo neprijeten dogodek pobral vso dobro voljo. In le-ta bo v povezavi s partnerko, ki sije tokrat privoščila nekoliko preveč svobode...
TEHTNICA
ÍM1
Ona: Maščevanje je sladko, vendar vam bo nakopalo tudi nekaj malega nevšečnosti, ki vam nikakor ne bodo po godu. Zato raje dvakrat premislite, preden se boste ponovno spustili v kaj tako zapletenega.
On: Držite se svojih življenjskih načel in vse se bo koiičalo na najlepši možen način. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer se ne da delati kompromisov na račun last-
OtuL Ponujena pomoč bo prišla še kako prav, saj vam bo izdatno pomagala pri vaših ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boste obdržali bistro glavo - prevroča čustva lahko vse samo pokvarijo.
On: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste prijateljico, ki se vam želi zadnje čase na vsak način približati. Nikar ne
Ona: Zabavali se boste bolj, kot ste sprva načrtovali. Tovarn lahko prinese tudi neprijetne posledice, ki se vam bodo obesile na že tako preobremenjena ramena. Poiščite si pomoč, dokler je še na voljo! . On: Razložite ljudem, kaj sploh hočete, da vas bodo lahko razumeli. Sicer iz vsega skupaj ne bo nič in bo ves dosedanji trud zaman. Bodite jasni in odkriti, drugače vaše delo ne bo obrodilo sadov!
Ona: V vaše življenje bo po-sijal žarek ljubezni, kipa se lahko kmalu razvije v še veliko več. Uživajte trenutke, ki se vam bodo ponudili, saj bo za delo in skrbi čas tudi kasneje!
On: Imeli boste obilo moči in željo, da realizirate svojo poslovne načrte, vendar pazite, da vam ne bo nekdo preveč nagajal. Na koncu boste vendarle dosegli tisto, kar že dolgo načrtujete.
Ona: Še vedno vam ne bo uspelo pozabiti stare simpatije, saj vam bo že samo ob pogledu nanj zatrepetalo srce. Toda ali lahko s sigurnostjo trdite, da so tudi njegovi nameni vsaj v osnovi podobni vašim?
On: Če boste tako nadaljevali, vas bo ponovno izdalo zdravje, zato premislite, kaj vam je pomembnejše: zdravje ali denar. Verjetno se boste na koncu odločili za kompromis, kar ne bo tako slaba odločitev.
DEVICA
Ona: Na prvi pogled povsem enostavna zadeva se vam bo precej zakomplicirala, zato bo še najbolje, da za pomoč poprosite prijatelja, ki vam je ne bo odrekel. V dvoje bo lažje, pa tudi zabavnejše.
On: Zabavno bo še veliko bolj, kot so vaše najbolj drzne predstave. To se bo še najbolj pokazalo prav na ljubezenskem področju, kjer vam zadnje čase ni šlo vse tako, kot bi si želeli. Tokrat bo povsem drugače.
Ona: Spoznali boste osebo, bo v prihodnosti še veliko pomenila, kljub temu, da prvi kontakt n
bolj prijateljski. Nikar ne zavr-zite priložnosti in poskusite biti čim bolj strpni.
On: Znašli se boste v presenetljivi situaciji, ko enostavno ne boste vedeli, kaj narediti. Na pomoč vam bo priskočil st prijatelj in skupaj bosta razre-gordijski vozel. Na koncu bo prav prijetno.
Ona: Nepričakovan obisk vam bo docela spremenil načrte, vendar bo prinesel tudi dobre novice, ki ste jih nekako že slutili. Ob prijetnem pomenku se boste spomnili starih časov, ki jih malce pogrešate.
On: Najnovejši dogodki vas bodo zelo presenetili, saj ste mislili, da je zadeva že nekaj časa zaključena. Tega nikar ne pokažite, ker boste postali predmet zasmehovanja. Dobro premislite, nič še ni izgubljene-
KOZOROG
Ona: Sodelavce boste uspeli prepričati v svoj prav, kar vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest. Zdaj je pred vami garaško delo, da te načrte tudi uresničite!
On: V neki zadevi je vaša trenutna nestrpnost razumljiva, saj delo ne teče, kot bi moralo, vi pa ste odgovorni. Poprimite tudi sami in žrtvujte malo prostega časa, pa bo zadeva stekla Veliko bolje, kot ste vajeni.
VODNAR
Ona: Priložnost bo prišla povsem z nasprotne strani, kot ste pričakovali, vendar se nikar ne pustite presenetiti. Hitra odločitev vam tokrat lahko prinese kar precejšnjo material-
On: Težave, ki se jih je kar precej nakopičilo, morate premagovati pogumno, kar se le da. Vaša narava zmore premagati tudi težje stvari. S partnerko pa ravnajte karseda takt-
Ona: Vsega sicer res ne morete imeti, vendar pa lahko dobite prav tisto, kar vas najbolj mika. Našli boste način za popestritev vikenda, ki se bo razpletel v vaše veliko veselje. Izkoristite ugodno priložnost!
On: Na ljubezenskem področju se obeta izredno prijetno presenečenje, ki vam bo v veliki meri popestrilo sicer rahlo dolgočasen teden. Izkoristite priložnost in ne bo vam žal.
Nagci gledajo nage punce
Pa smo jih zasačili. Naše nagce namreč. Člane skupine Nude, ki so pravkar izdali nov album. Navdih za nov videospot so iskali v znanih slovenskih erotičnih revijah. »Lepa dekleta so kljub hladnemu poletju in dežju vsepovsod. Najdemo jih tudi na mokrih ulicah našega mesta,« nam je zaupal pevec Boštjan Dermol, ki za nastop na Pivu in cvetju v Laškem obljublja veliko presenečenje. Komaj čakamo.
IZTOK GARTNER
Tokrat lovili v Vojniku
Radijska patrulja se je ta teden odpravila znova v »lov« za vozniki. Navodila so seveda že znana.
Če slišite na svojem avtoradiu opis svojega vozila, pomeni, da vas opazuje radijska patrulja v nagradni igri Stop! Radio Celje za vami pelje! Vaša naloga je varno in previdno ustaviti in prevzeti nagrado. V sredinem toplem začetku popoldneva je odšlo 24 pollitrskih plastenk vode Pivovarne Union in kilogram Tropic kave v roke voznika Jelka Kotnika in njegove partnerke Špele, ki smo ju ujeli na glavni cesti skozi Vojnik. Bila sta ravno na poti iz Slovenskih Konjic in nam povedala, da jima Radio Celje dela družbo vsak dan. In uganite kaj? Maja Gorjup, ki je igrico vodila, je tokrat vedela, kako se reče 'žmigavcem' pravilno. Smerniki ji tako niso delali težav, se je pa skoraj zagovorila in povedala, da bomo podelili 24 pollitrskih smernikov, če nam bo voznik z utripanjem štirih plastenk nakazal, da res posluša Radio Celje v svojem vozilu ...
V varen lov smo se podali tudi včeraj popoldne, nagrade pa bomo dvakrat delili tistim, ki nas poslušajo v avtomobilih spet naslednji teden. Le kam se bomo odpravili takrat?
SŠ
Radio Celje na Pivu in cvetju
Ekipa Radia Celje vas čaka ob Kulturnem centru Laško, kjer je pestro ves dan, najbolj pa med 18. in 22. uro. Danes ste vabljeni, da ob 21. uri v živo ob radijskem studiu na prostem prisluhnete Radiu Balkan, že od 18. ure naprej pa ima radijska ekipa za vas pripravljena presenečenja - tudi z nagradnimi igricami. Pridružite se ekipi v Laškem, kjer lahko ob glasbi, ki jo boste sami izbrali, tudi zaplešete ...
Ime: Ines Priimek: Jelenko Starost: 24 let Hobiji: ležanje na plaži Hrana: sladoled Moški, ki ji zavrti glavo: Borut Pahor
Dosežki: prebolela vodene koze in rdečke
Prvi poljub: pri treh letih za rojstni dan, dal ji ga je bra-
tranec
Za koliko denarja bi se slikala gola: popolnoma nepotrebna zade-
Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: rada se poljubljam z moškimi in ženskami
Inteligenčni kvocient: zjutraj 70, zvečer 170
Afera?
Ko smo takole simpatično ujeli še vedno seksi kulturnico Marijano Kolenko in mladega režiserja in pevca Miho Alu-jeviča, ki se zadnje čase mudi v tujini, smo najprej pomislili na pravo ljubezensko afero. Ko smo se malce umirili in se spomnili, da je Marijana zvesta svojemu partnerju, Miha pa zaradi preobilice dela nima časa za ljubezen, smo se morah pač zadovoljiti z dejstvom, da gre za stara prijatelja, ki se vedno, kadar se srečata, pogovarjata le o glasbi in kulturi.
IZTOK GARTNER
Janko in Špela Kotnik sta dobitnika poletne osvežitve.
Vse za zdravo hrano
S fotoaparatom smo sredi prijetnega večera ujeli omizje, ki so ga sestavljali celjska pesnica Bina Štampe-Žmavc s soprogom Andrejem ter zdravniški par Jana Govc in Ivan Eržen. Na it pa grisini, čips, bobi palčke in kar je še podobne zdrave hrane...