PoiUiu plar«na v gotovini. PiuncDt številka Dim 1.— LETO IT. liljl mk te eeoklae, toti—M —doljo in praznik«. naročnina: Y Ljubljani ta po poiti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: 8D50M GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG 8TEV. 3. RokopUi a« m vračajo. — Oglaai po tarifo. PUmamlM vprašan jem naj m priloil mamka ca odgovor. Račun pri poštnem 6ek. uradu štev. 18.088. Poslanska iumiteta. Na včerajšnji seji skupščine se je ob-Iavnavalo o aretacijah narodnih poslan-jj?v in o kršitvi poslanske imunitete. Ve-i® bila mnenja, da je bil in t ®otraniega ministra zadovoljiv in skupsčma je šla preko v«* pritožb in govorov prizadetega poslanca aTSnSr-ni red. Odkrito povedano, kaj drugega tudi nismo pričakovali. Ne zaradi tega, ber bi imeli o naši skupščini tako nizko mnenje, da se ena sploh ne more polpeti do energičnega ukrepa niti tedaj, ko gre za njene osnovne pravice, temveč ker je bila vsa zadeva pred skupščino Prinesena na način, da je šlo le za boj ®ed vlado in opozicijo, če je bil torej Interpelacije ničev, je kravda na mč ni ker 04 naže v'tedne večine nitefn ‘1da bi poslansko imu- sebe n f,! fda. bi vrgla samo sebe. 0 taksnem altruizmu morejo sa njati pač le nepoboljšljivi fantasti Gotovo pa je tudi to, da se naša jav-*>st ne bo niti najmanje razburjala vsled glasovanja v skupščini. To pa je že po-fiiembnejša stvar, ker kaže, da je ugled Poslancev med narodom silno padel. **k krik bi bil pred vojno, da bi policija ^irala poslanca. Vse ljudstvo bi pro-ker se je zavedalo, da je bil njegov tribun. Danes takih vs^ed^teg ve5 'n mislimo, da samo da so posfcncftu^™ “ V!ruje.^ buni. Zdi se nam PaTmC1 stva silno upravi&^J1 * dT" ljud' elanci sami * knvi 30 te«a P°* Da je kdo tribun naroda, mora biti Prvoboritelj za pravice in interese ljud-®tva- Poslanec, ki je pravi tribun, je vedno v prvi vrsti boja in zato mu je i narod dal imunitete. Pri nas pa po-- anec že davno ni, razven par častnih v Jem, predvoditelj v boju, temveč samo agitator za stranko, ki mu je podelila godno kandidatno mesto. Poslanec zato anes^ tudi več ne skuša dokazati svoje hvaležnosti volivcu, temveč le stranki, ima vsled vezanih kandidatnih last mandat dejansko od stranke, ne pa od volivca. Kajti danes ne odloča v voliv-nem boju osebnost kandidata, temveč kvaliteta strankarskega aparata, ki ga podpre v boju. Zato se tudi nihče ne more uveljaviti v javnem življenju, če ni mnj strankarski aparat. Demokracija je od strankarskih klik odpravljena. Interesi naroda so postali poslancem manj važni in to se vidi tudi v delu poslancev. Za Slovenijo je n. pr. danes eno najvažnejših vprašanj njeno preob-davčenje. Pa povejte poslanca, ki je temu vprašanju posvetil vse svoje sile, ki je v ospredju boja proti preobdavčenju. Milijone in milijone bo izgubila Slovenija vsled polomov bank in oškodovani bodo kakor vedno v prvi vrsti mali ljud-• bje je poslanec, ki bi se zavzemal Pravice teh ljudi, kje je poslanec, ki skušal priboriti pravici zmago in kazati krivce? Katerokoli vprašanje vze-^lde, vedno je ista slika. Nared ‘hoče do-5jr°> a nikogar ni, ki bi stvar vzel v ro-S tem večjo vnemo pa omamljajo ?*ši politiki nared z gesli, kakor da bi višek politike v tem, če bi narod za-adi boja med klerikalci in liberalci po-*l*^l na 6voje potrebe. Narod ni doživel od svojih poslancev odziva, kakor si ga je želel in za-. ostala naša javnost absolutno hladil' Pa naj je bilo za časa volivnega boja vbranih ne eden, ampak deset ali še poslancev. Iz istega vzroka pa raste narodom tudi apatija do političnega •vljenja, ker v njem ne vladajo tribuni, temveč le strankarski agitatorji. Seja vlade. Beograd, 19. febr. Sinoči je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od pol 7. do pol 9. Na seji so se bavili izključno z zakonom o vrhovni državni upravi. Na prvem mestu je bilo govora o tem, koliko časa naj še ostanejo tista ministrstva, ki se morajo po zakonu ukiniti. Tu je prišlo do diferenc med radikali in SLS, ki je bila mnenja, da se mora rok ukinjenja čim bolj skrajšati. Do sporazuma ni prišlo. O tej stvari naj se povprašajo klubi. Nato se je razpravljalo o zahtevi SLS, da se z amandmanom v finančni zakon razširi pristojnost samouprav in preneso ne katere funkcije iz vrhovne državne uprave v roku treh mesecev na samouprave. Radikali tega stališča SLS niso sprejeli ker smatrajo to za nepo-treno, češ, da že čl. 96 ustave daje to možnost. Definitivno je bilo rešeno vprašanje državnih podtajnikov s tem, da je bilo sklenjeno sprejeti v zakon o vrhovni državni upravi določbo, da sme imeti vsako ministrstvo po enega državnega podtajnika, ni pa potrebno, da bi ga moralo imeti. Na insistiranje radikalov so klerikalci po daljši razpravi pristali na stališče radikalov, da se ustrojstvo samouprav predpiše z naredbo in ne z zakonom. Akcija radikalnih poslance* proti notrajnemu ministru. Beograd, 19. februarja. Nezadovoljni radikali so včeraj dopoldne in popoldne sestavljali vlogo, ki jo bodo poslali predsedniku radikalnega kluba proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Ti radikali se pritožujejo nad terorjem notranjega ministra Maksimoviča, ki ga je izvajal preti neljubim mu radikalskim organizacijam. Popoldne je bila stilizacija te vloge končana. Podpisal jo je najprvo dr. Laza Šuvakovdč, potem inž. Ante Radojevič, Gjika Popovič, Jelko Vuko- NESOGLASJA V DEMOKRATSKI STRANKI URAVNANA. Beograd, 19. februarja. Na včerajšnji seji kluba sta se zopet spravila dr. Voja Marinkovič in dr. Miloš Radosavljevič. Njun spor se vleče že od leta 1925. Sodi se, - da bo Voja Marinkovič sedaj preklical ostavko na članstvo v glavnem odboru demokratske stranke. Včeraj popoldne pa so začeli na to pomiritev gledati že nekoliko hladneje. Izgleda, da bi dr. Radosavljevič in njegova okolica demokratsko stranko spravili radi na socialni teren in da bi opustili čisto politično smer stranke. Demckratje nazivajo dr. K ados&vlj e vida levičarja. On in njegovi prijatelji hočejo, da bi 8e našel čim ožji stik s HSS in z Zemljoradniki. s to strujo simpatizira tudi sam Ljuba Davido-vič. Proti njej pa so dr. Marinkovič in drugi konservativni elementi v demokratskem klubu. DEMOKRATI PROTI KMETIJSKIM ODERUHOM. Beograd, 19. februarja. Demokratski poslanec dr. Radosavljevič je predložil sineči narodni skupščini tri zakonske predloge, katerih namen je oprostiti kmeta od oderuhov in zagotoviti kmetom P« ceni kredit. Ti zakonski načrti so jako značilni za pojmovanje kmetskega vprašanja v demokratskem klubu. Dr. Radosavljevič stoji na čelu kmetskega dela demokratskega kluba. S svojimi zakonskimi načrti pa meri na reorientaci-jo, ki naj bi se izvršila v tem vprašanju pri demokratih. Ta reorientacija gre povsem v prilog tistemu političnemu prav-cu, ki ga danes zastopa Narodni seljaški klub. Dr. Radosavljevič bo s tem svojim stališčem bržkone prišel navzkriž z drugimi člani demokratskega kluba, ki so, kakor pravi on, v glavnem zastopniki velikega kapitala. Radosavljevičevi zakonski načrti bodo najbrž že danes predloženi narodni skupščini. Ali je čuda, Če se vedno bolj ponavljajo trditve, da je vseeno, če imamo parlament ali ne? Kaj pravijo na to naši ■poslanci? Pred zasedanjem oblastnih skupščin. Beograd, 19. februarja. Na seji ministrskega sveta je bil odobren kredit v zr.es u 10 milijonov dinarjev za oblastne skupščine. Ta denar je namenjen za slovenske, hrvatske, bosanske in dalmatinske oblasti in se razdeli med oblasti po številu njih prebivalstva. Oblastne skupščine se sestanejo v sredo, dne 23. januarja. Njih glavna nalogu bo, da izvolijo oblastne odbore, ki bodo potem pripravili delo za oblastne skupščine. Ljubljanska oblastna skupščina se sestane ob 8. uri dopoldne v mestni posvetovalnici, mariborska pa ob isti uri v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. tič in dr. Vloga še ni bila odposlana in izročena, ker se nabirajo še podpisi. V vlogi zahtevajo, da se mora sklicati seja kluba, ki se bo bavila z nezakonitostmi, katere je zagrešil Boža Maksimovič. Kljub naj bi sprejel resolucijo, v kateri bi se Maksimoviču izrekla nezaupnica. — To je nova akcija, ki jo zapo-čenjajo pašičevci proti Boži Maksimoviču, in to prav v trenutku, ko se je ustvarilo zopet edinstvo kluba in ko se je delalo na zbiranju sil. Dr. Radosavljevič bo v svoji utemeljitvi in pojasnitvi zakonskih načrtov dal najboljši odgovor na vprašanje o njegovem pojmovanju vseh teh stvari: Motivacija, s katero je dr. Radosavljevič odposlal svoje zakonske .predloge narodni skupščini, povdarja v prvi vrsti potrebe kmeta in njegovo ekonomsko stanje. MILAN PRIBICEVIC ZA KMETSKO ORIENTACIJO SDS. Beograd, 19. februarja. Milan Pribiče-vič, brat Svetozara Pribičeviča ja začel neko akcijo, da bi tudi samostojno demokratska stranka prešla bolj na zemljo-radniški teren. Milan Pribičevič je pisal v tem smislu nekoliko pisem svojim prijateljem in jih pozival na skupščino, ki se bo 29. t. m. vršila v Vrpolju. Ta akcija Milana Pribičeviča je izzvala veliko nezadovoljstvo pri samostojnih demokratih in tudi pri samem Svetozarju Pribičeviču. »Reč« je včeraj v uvodnem članku napadla zemljoradnike. V članku se trdi, da gredo zemljoradniki za tem, da razcepijo samostojno demokratsko stranko in jo vprežejo v kmečki voz. Dalje napada Jcco Jovanoviča in pravd, da so zemljoradniki zdaj v službi Štefana Radiča. Dotakne se tudi sporazuma med HSS, muslimani in zemljoradniki in vprašuje, kaj bi bilo iz te države, ako bi imeli zemljoradniki več mandatov. Zagreb, 19. februarja. Včeraj se je vrnil iz Beograda inž. Košutič. On je novinarjem izjavil med drugim tudi to-le: RADIKALI IZ VSEH BOSANSKIH OBLASTNIH ODBOROV IZKLJUČENI. Sarajevo, 19. februarja. Po sporazumu, ki se je dosegel med HSS, muslimani in zemljoradniki za sodelovanje v oblastnih skupščinah v Bosni in Hercegovini, bo HSS dobila predsednika v mostarski in travniški oblasti, muslimani v sarajevski in tuzlanski oblasti, zemljoradniki pa v banjaluški in bihaški oblasti. Podpredsedniki bodo povsod od drugih strank. Sporazum je definitiven. Določeno je tudi razmerje, v katerem bodo posamezne stranke zastopane v odborih. Radikali ne dobe prav nobenega člana. RADICEVCI SO OPTIMISTI. Zagreb, 19. febr. Iz vrst HSS se poroča: Politična situacija se urejuje od znotraj z medsebojnim zbliževanjem in konsolidiranjem parlamentarnih strank. Povratek Ljube Jovanoviča v radikalni klub je treba tudi smatrati za konsolidacijo radikalne stranke. Zbližan je med Demokratsko zajednico in Narodnim se-ljaškim klubom je splošno in stvarno. Tudi rešitev vprašanja široke parlamentarne koncentracije ne more biti več daleč, ker je Šesti Uzunovičevi vladi uspelo zavoziti našo zunanjo politiko. Približuje se tudi dan razprave o obtožbi proti notranjemu ministru. Gotovo je, da bodo pri tajnem glasovanju šli z opozicijo tudi vsi oni elementi današnje vladne večine, ki nečejo, da se odžaga veja, na kateri j sede: to je, zaupanje naroda. Uzunovi-čev poziv seljaški stranki, ki ga je naslovil na njo v narodni skupščini, bi bil položaj vlade popravil, če ne bi bil — morebiti nehote — vrgel HSS v obraz prgišče žalivk. Proračunska razprava sama po sebi najbrže ne bo prinesla iznenadenj, ker v opoziciji, čim složneja je, tem bolj prevladuje prepričanje, da je treba tudi tej vladni večini zaradi naroda dopustiti, da — kakor se to tako reče — »progura« proračun. — Ključ bodoče situacije v parlamentu nima centrum, t. j. Narodni seljaški klub in Demokratska zajednica, ker onidve predstavljata danes močno večino v narodu. PR0TIKANT0NSKE CETE BEŽE V DIVJEM BEGU. šangaj, 19. februarja. Vesti o odločnem in popolnem porazu šenghajskib čet se v vsem potrjujejo. Čete se umikajo v divjem begu. Železniške proge so polne vojaških transportov, ki beže brez vsakega odpora. Po vseh vesteh, ki prihajajo s fronte, vlada v šanghajski vojski strahovita zmeda. Kantonske čete so znatno napredovale. V štabu šanghajske-ga guvernerja vlada istotako kaos. Težko mu bo uspelo z novimi pojačenji vsaj ped Šanghajem vzpostaviti fronto. Eden njegovih generalov se je umaknil v neko stransko provincijo, kjer hoče počakati toliko časa, da bo videl na kateri strani je zmaga in se potem priključil zmagovalcu. NOBENIH NOVIH POTRESOV. Beograd, 19. februarja. Beograjski po-tresomeri niso včeraj ničesar zaznamovali. Pač pa so predvčerajšnjim ob pol 5. zabeležili nekoliko potresnih sunkov, katerih epicenter je v bil v bližini krajev, kjer je bil pred par dnevi oni katastrofalni potres. Značilna debata. dik&lnem klubu .proti -sprejemu Jovanovi- ZAKAJ JE BILA PORAŽENA NEM Med »Slovencem«; in »Jutrom« se je razvila silno značilna debata, kdo da je zakrivil davek na telesno delo. »Slovenec« pravi, da je sokriva na davku SDS, »Jutro« pa išče krivdo drugod, ker so poslanci SDS dosegli, da še ni bil izdan pravilnik k raovemu davku. Za nas in mislimo tudi za vso objektivno javnost je stvar silno priprosta. Da so glasovali za ta davek poslanci SDS, je nepobitno, iti ravno tako nepobitno je, da so zakion o davku na telesno delo podpisali ministri SDS. Ravno tako pa je jasno, da tega davita ne bi bilo, če ne hi bil v skupščini sprest ia v tem slučaju tudi o nobenem pravilniku ne bi moglo biti.govora. Vse to je tako jasno, da ne more biti bol]. Vseeno pa se vodi v naših vodilnih listih o tej jasni stvari ostra in »duhovita« polemika. To pa je za naše razmere nad vse značilno, ker je dokaz, da so strankarska ge*la ljudi' že tako premotila, da ne vidijo tudi najbolj jasne resnice. Enkrat velja to o pristaših SLS, drugič in še bolj pogosto pa za pristaše SDS. In v tem prerekanju o skoraj čisto jasnih stvareh obstoji skoraj vsa naša politika. To pa tudi vsled tega, ker se nikdar niti ena debata ne dovede do konca. Če ni komu debata ugodna, si pomaga z molkom in celo molk postane argument. Še bolj pogosto pa si naši strankarski debaterji pomagajo 9 tem, < da zavlečejo debato na Cisto stranski -tir, kakor je pač ugodno. Tako doživljamo, da se brez vsake zveze s predmetom v debati pričenja govoriti o klerikalnem separatizmu, ali pa o liberalnih napakah pred vojnio. Ne debatira se pri nas o predmetu, temveč vsak špekulira na že zgrajeno mišljenje svojega bralca. Kako to aprioristično mišljenje stran-karja še bolj utrditi, to je pravzaprav pri nas ves zmisel strankarske debate. Zato pa je naša časopisna dabata padla tako nizko, da je že bolj podobna zavajanju ljudstva, ko pa razbistrenju pojmov. K sedanji debati glede glasovanja za davek na ročno delo bi pripomnili še sledeče: Samcposebi se pri nas že davno razume, da glasuje vladna stranka za vsak vladni načrt, pa naj bo sicer tudi prepričana, da je slab. Tako je tudi SDS glasovala za davek na telesno delo. Če se hoče to glasovanje objektivno presoditi, potem bi se moglo dognati, če je SDS zameriti, da ni vsled tega davka izstopila iz vlade. Ali z drugimi besedami: To glasovanje je nerazdružljivo zvezano z vsem delom tedanje koalicije in zato ne gire graditi sodbo le na eni posledici koalicije. Ali drug primer, ki govori za SLS. Brez vsakega dvoma je za nas, da je SLS proti aretaciji poslancev in da bi na včerajšnji seji skupščine vehementno nastopila proti notranjemu ministru. Ker pa je v vladi, tega ni storila, ker pač misli, da ni ta stvar tako huda, da bi se izplačalo zairadi nje komaj ustvarjeno vladno koalicijo razbiti. Če bi.sedaj tisk SDS napadal SLS, da je za nasilja pioti poslancem, da ne ščiti poslanske imunitete in slično, potem je to s strankarskega stališča SDS razumljivo, ali prav tako tudi napačno. Je pač pri nas zakon, da vsaka stranka, ki vstopi v vlado, mora glasovati tudi za napačne sklepe vlade, ker je pač dobrih tako malo, da skoraj izginejo. Vsak hip imamo nepotrebne debate o čisto jasnih stvareh, ker stoji naša inteligenca, ki bi edino mogla take debate končati, ob strani. In ta pasivnost naše inteligence je še bolj nepotrebna, ko te brezplodne in le strankarstvu posvečene debate. Pred novo fazo delavskega gibanla. Današnji listi so priobčevali par notic o razmerah v raznih .marksističnih grupah. Kef stvar ni popolnoma točna, zato je treba eeti zadevi dodati malo komentarja. U9peh, ki so ga dosegli delavci pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine, je 'spravil delavski pokret v popolnoma nov položaj. Skupina, ki stoji .okoli organizacije »Zedinjenje«, je >u9tavila svoj last »Delo«, krenila na desno' in .se združila z grupo, ki izdaja »Delavsko politiko«. Od skupine »Zedinjenje« je tudi prišla ideja, da naj »Delavska politika« preneha izhajati in namesto obeh listov, naj bi se oživotvorii »Rudeči prapor«. Kar' so poročali listi o komunistični skupini »Enotnost« in njenem istoimenskem glasilu, ne odgovarja resnici, ker ljudje, ki se zbirajo okrog te skupine so proti vsaki združitvi z ostalimi marksističnimi frakcijami, ker to bi bil za nje, ki predstavljajo v sedanjem delavskem pok ret u skrajno levico, korak nazaj. Vse te stvari skupaj so maslo mnogoštevilnih delavskih generalov in samo vprašanje dasa je, .koliko bodo mogli ti generali uresničiti te načrte. Zadnji glasovi, ki prihajajo iz delavslun vrst pa doikazujejo ravno nasprotno. Delavci vseh skupin so se .naveličali voditeljev, ker 'so prišli do ravno 'ti korietolovski »delavski« voditelji krivi, da obstoji danes med slovenskim marksistično orijentiranim delavstvom toliko skupin. Posebno skupino okrog Bernotovega oslancev. Tako je bil aretiran tudi poslanec Šumanovič. Predsednik Trifkovifi je v svojem ■odgovoru dejal, da v ministrstvu notr. del mg ne vedo o tej aretaciji. Upravičeno je protestiral dr. Spaho proti temu, da se je ■predsedstvo skupščine informiralo le pri onih, ki so aretacijo zakrivili. V debato so akoraj posegli tudi ostali člani opozicije, Ki so zlasti viharno nastopili proti temu, da zagovarja predsednik skupščine postopanje notranjega ministrstva. Nemir je bil tako velik, da ie moral predsednik zaključiti sejo. — Ko je bila seja zopet otvorjena, je zopet govoril dr. Spalio, .kateremu je odgovarjal predsednik Triifkovič. Nato je govoril prizadeti poslanec Šumavič in izjavil, da1 » imeli orožniki pismen nalog, da ga aretirajo In ko .je bil aretiran, je bilo vse njegovo dokazovanje, da je poslanec zaman on sete po dveh dneh, je bil na energičen protestja Beograda 'izpuščen iz zapora. — Nato je govoril še notranji minister Maksimovič, ki seveda o vsej stvari nič ne ve. Obljublja pa, da bo odredil strogo preisakvo (kii pa se bo •seveda končala ob Sv. Nikoli). Opozicija se seveda z odgovorom notranjega ministra ni zadovoljila, zato pa se je vladna večina, ki ie sklenila prost prebod na dnevni red. Nato se je nadaljevala proračunska razprava in je covoril kot prvi dr. Spaho, ki je ostro nastopil proti vladi, ki nič ne »tori za Bosno da ta pokrajina vedno bolj propada v revščino. Po njegovem govoru je ‘bil-a seja zaiklju- čena. — Joco Jovanovi* o vstopu zeinljeradnikov v Narodni seljački klub. Joca Jovanova« je izjavil novinarjem glede vstopa niške stranke v Narodni seljačlu klub, da bo to vprašanje rešil glavni izvršilni odbor stranke ki se sestane 20. t. m. »Mi vsi delamo nato«, je rekel dalje, »potrebujemo]** nekaj časa. Sta tu dve stranki kmečkega elementa, vendar sta dve različni stranki z dvema programoma. Preteči pa mora nekaj čeveev v klub, ije izjavil Kosta Majkič, da se takjozvani radikalni disidentje niso vrnili o pravem času v .klub, ker bi morali storiti to že prej, še predno je bila sestavljena zadnja Uamiov.čeva vlada in predno je postal Velja Vutkičevič .minister. Vukičevič ne bi nikdar stopil v Jovanovičev klub, če bi bil tedaj minister, ko se 'je ta klub osnoval. Po zmožnostih in pameti se ne more Vukičevič niti približati Ljubi Jovanoviču. Proti vstopu Jovanoviča v vlado ne bi 'bil nihče od radikalov, s povratkom Vuikičeviča v klub pa nista pridobila ne vlada in ne klub. Mnogo je radikalnih .poslancev, .ki čakajo .na ministrsko mesto in bati se je, da se bodo našli nekateri, ki bodo, kakor Velja Vukičevič, pridobili zase nekaj .poslancev ter se odcepili od kluba, nato pa se vrnili za ceno ministrskega mesta v klub. Nisem proti povratku Ljube Jovanoviča v klub, temveč mislim nasprotno, da bi našel ta povratek pri narodu ugoden odmev, pač pa sem proti temu, da postane po mojem mišljenju neki neznan član Jovanovičevega kluba minister. Na vprašanje, če ostane še nadalje v klubu, je Majkič odvrnil, da se bo to šele videlo. = Češkoslovaška prizna sovjetsko Rusijo? Nekateri praški listi poročajo na podlagi informacij ia najbolje informiranih krogov, da bo češkoslovaška vlada v kratkem priznala sovjetsko Rusijo in vzpostavila z njo diplomatske odnošaje. Poudarja se, da bi se to zgodilo vsled pritiska industrialnih krogov, ker je sovjetska Rusija izjavila, da bo naročala na Češkoslovaškem blago le, če bo z njo v rednih diplomatskih stikih. Listi poročajo tudi, da se pod Benešovim vodstvom v zunanjem ministrstvu že vse pripravlja za imenovanje poslanika, konzula in diplomatskega osobja za Moskvo. = Francoska odklonitev Coolidge-ejevega predloga. Z mojstrsko utemeljitvijo je zavrnila francoska vlada Coolidge-jev predlog o pomorski razorožitvi. Francoska vlada pravi namreč, da se more razorožitev izvršiti samo s pomočjo Zveze narodov, ne pa samo petih velesil. Poleg tega pa je tudi vsaka država na drugačen način interesirana pri razorožitvi. Zato tudi ni mogoče pomorske razorožitve izvesti po enem kopitu. Amerika vsled svoje sijajne lege, ko se sploh nima bati nobenega napada, ne rabi toliko malih ladij ko druge države. Amerika se zato tudi brez vsake ne-varnosti razoroži. Francoska vlada je dalje mnenja, da se mora istočasno s pomorsko razorožitvijo izvesti tudi razorožitev na suhem in v zraku. Posebno pozornost posveča francoska vlada tudi varnosti morskih potov in tu pride predvsem v poštev pomorska zveza med Francijo in afriškimi kolonijami. — Stališče Francije je odobrila večina malih držav in pariški zastopniki skandinavskih držav so 9poroČili francoski vladi, da se sta-i-njajo z njenim odgovorom Ameriki. — Ka-čun predsednika Coolidge-a, da bo on lzgle-dal kot edini pacifist, se torej ni posrečil. = Zmaga kantonskc armade. Potrjujejo se vesti o popolni zmagi kamionske armade pred Hangčanom, ki je tudi že v rokah kamionske armade. Zmaga kantonske armade je bila predvsem dosežena vsled sijajne pro-pagande, ki jo je razvila knntonska vlada v zaledju sovražne armade. Celi oddelki vojske maršala Sunčuanfanga so prestopili h kantoncem in najbolj jo je pogodil Sunčuan-fangov general, ki je z vsemi svojimi četami odšel v pprovinco Anh\vej in čakal, kdo bo zmagal. Nato se je z vso vojsko .pridružil kamionski armadi. Ta stoji sedaj že 50 km pred Sangajem ta skoraj ^bo odloMlc , ČIJA? Winstcn Churchill obravnava v 3. delu svojih spominov vzroke nemškega poraza. Po njegovem mnenju je nastal prelom leta 1917. Trije dogodki so odločilno vplivali na potek vojne. Ruska revolucija, neomejeno podmorska vojna in inter-vencija Združenih držav Sev. Amerik®. Če bi izbruhnila ruska revolucija sa; mo dva meseca preje, potem bi mogli Nemci odložiti neomejeno pcdmo^'0 vojno do poletja. Potem pa bi se tudi sasnila intervencija Amerike. V tem dfr čaju pa bd Francija le težko vzdržala voj-no in ni bilo izključeno, da bi NemčiJ3 leta 1917 zmagala. Popolen poraz Nemčije pa je bil P0" vzročen vsed treh kardinalnih napa® nemškega generalnega štaba. Prva'kardinalna napaka je bita, da j® Nemčija napadla Francijo skozi Belgija Kršitev belgijske nevtralnosti je pognal* Vel. Britanijo in vojno. Brez pomoči Vel. Britanije pa bi Francija in Rusija le težko vzdržali vojno leto 1914. Druga kardinalna napaka je bila neomejena podmorska vojna, ki je pognala Ameriko v vojno, s čemur je tudi bil* vojna odločena. Tretja kardinalna napaka pa je bila, da je Nemčija svojo v Rusiji oproščen# armado uporabila za ofenzivo .proti Franciji. Če ne bi Nemčija tega storila, o1 imela na jesen leta 1918 močno rezervno armado in ž njo bi se mogla na Mozli upreti zavetnikom. Ne bi mogla sicer tedaj nemška armada zmagati, ***** ™ ceno konca vojne bi dosegla Nemčija sebe častne pogoje. Vse tri napake je zagrešil nemški g neralrn štab, ki je sicer nemško oborožene silo tako sijajno organiziral. Toda za vse tri usodne napake je odgovoren on in nemški generalni štab je tisti, ki je zakrivil poraz Nemčije. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČ* V LJUBLJANI. Drama. Zadetek ob 20. uri „ Sobota, 19. februarja ob 1«. url »Skopu.« DijaStca *>*<»>Daily Herald« poroča, da «e je Strese^ mann sestal z Mussolinijem. Italijanski lista pa še nadalje zanikajo to vest. Med Turško in Združenimi državami Sev. Amerike je podpisana provizorna trgovinska ^°Ža inšpektorja kitajskih carinskih dohod' kov je bil imenovan mesto Angleža Japonec. Ker je inšpektor vedno imenovan od one države, ki ima največji -trgovski promet s Kitajsko, je to imenovanje dokaz, da je Japonska v Kitajski .trgovini že nadknlila An- glL°itovski predsednik Smetana je pMnfflo-stil na intervencijo predsednika nem&kega parlamenta Loebeja 7 na smrt obsojenih li- l°%PoUska^v^ada je izjavila, da odklanja vsaka pogajanja zaradi izgona nemških državljanov is Poljake. Karel Capek: Predsednik Coolidgo je vsled odpora Fran-o.iie in Anglije izdelal nov pomorski razoroži tveni načrt, ki naj bi ustregel zahtevam Francije in Italije. Med Pilsudskim in poljskim sejmom nastali konflikt je bil z obojestranskim kompromisom likvidiran. »Cavalleria rustiicana — Pagiiaocd.« Gostuje S Zalevvski. Ljudska .predstava .pr« anižanih cenah. Nedelja 20. februarja ob 20. uri zvečer. »Grofica Marica.« Ljudska predstava pri Bniianih cenah. — Izven. Pondeljek, 21. februarja: Zaprto. Torek, 22. februarja: »Figarova svatba.« — Red B. G Zalewski v naši operi. Kakor že javljeno bo pel v soboto zvečer naš odlic.nl gost naslovno vlogo v Verdijevi operi »Ri* goletto«. Kritike hrvatakih in italijaniskiii listih ne morejo prehvaliti prav te njegove kreacije, .prvovrstne v pevskem 'in se po* sebno v igralskem oziru. Kot Boris Godunov sl je v četrtek na mah osvojil vsa srcai občinstvo je spremljalo vsak njegov nastop z napeto pozornostjo, navdušenje se je manifestiralo v burnih aplavzih. Gospoda Za-lewskega sta prisrčnost in zanoe^ maše publike izredno presenetila, in izrazil se je, da imamo tako vroče občinstvo, kakor samo v Italiji. — Upravi se je posrečilo pridobiti umetnika še za eno gostovanje v nedeljo p^ poldan. Pel bo vlogo Tonia .v enodejanki >Pagliacci«. Predstava }e mišljena Ikot ljud-.ska nredstava po znižanih cenah, imeli priliko uživati visoko, pevsko sko umetnost Zalew»kega vsi, tudii u ‘‘“pŠtiib&mU v »M. ^ ob osmih se ponovi v ljubljanski drami zabavna komedija »Pri lepi krčmarici« to je do-Stei polnila gledališče ter žete obilo burne-ga priznanja .publike. Predstava je pri zau-žanili cenah. — V opernem gledališču se olb pol osmih zvečer ponovi priljubljena opereta »Grofica Marica«, tudi po znižanih cenah. »GRUDA.« , . . Izšel je zvezek XI-XII. >Grude«. Vsebina ie sledeča: Tone Gaspan: Posavrfke: 1. Večer. - 2. Sama. - 3. Žalost. — Tone Gaspari: Splavarji. - Ivan Albreht: Vsakdanje zgodbe. - A. Gradnik: Iz lirike Aleksa Šantiča: Pred bajtami. - 05«- -— O klasje moje. — Alphonee D»ud^ Ksenija: Starčka. - Josip Ljubič: Ali naro more biti boljše? - Dolinska i&trarma v Hrašah pri Lescah, (^to.) -tečaj na Jesenicah. (Slika.) — T-X„ ljiška knjiga. - K. Kraepelin-S Broda^ Po gozdu in polju. — Razgleda. Org nizacija. - Ženstvo. - Prosveta Stran S. BUMMMHMMB Politika v ministrstvu prometa — ali blamaža SOS. »Jutro je bilo zagnalo vik in krik, ko je bil imenovan novi načelnik postaje v Velenju, češ, da je bil imenovan posredovanjem dr. Ravnikarja, kot predsednika radikalskega odbora v Ljubljani, da se pri tem ni gledalo na kvalifikacijo in starost kompetentovo ter da je to kričeč slučaj partizanstva in korupcije. Celo g. terjava so nagnali, da bi interpeliral že-temiškega ministra. Mi smo že svoj čas pojasnili celo zadevo ter prorokovali, da si bo g. Žerjav s syejo interpelacijo zaslužil veliko bla-Kajti v Velenjem imenovani na-^biik Postaje g. J. L. je bil izmed prosil-r^jsposobnejši in najstarši. »Jutro« Ig. t. m. je moralo priob-1 ; . P°Pravek Direkcije drž. železnic v . potrebni statiki bi se morali ^ te “P^e im nedo-minimum reducirati 0c^traaitt V6aj na Vlagatelj mora biti zaščiten, drugače iz-gme zaupanje v denarne zavode dl se bo Konecno vsak premislil vložiti svoje prihranke v denarni zavod; s tem bi bilo ogroženo ^“^gospodarstvo in vsak napredek onemo- Kake reforme bi bile tedaj potrebne da p e nezdrave razmere odstranijo? m* vsem bi se moral preveliki vpliv rav-ateljev m njih namestnikov znižati. Večat se pripeti da nima upravni svet potre-DritrdP0^1 V zuvoda, in slepo vsemu v^inl’ • . PreRRiga ravnatelj. Dokler ta no prglfb^^ujuje svoje dolžnosti, in resnič-Pa zavorin °, Potopa, gre vse dobro. Gorje nemočjo 0 ni,tako„ ako mož s tako pol-, . J.V ■‘■‘Ude enkrat na stranska, napačna poiai Upravni svet mora svojo nalogo resno vzeti, mora temeljito poznati vse poslovanje zavoda, ker le na ta način zamore nadzorovati in kontrolirati poslovanje uradništva. Zaradi tega bi moral vsak tak zavod imeti v svojih pravilih določilo, da ne sme biti no-bee nameščenec zavoda član upravnega ali nadzorovalnega niti lastnega niti kakega 1 S«ga zavoda. Nameščenec je samo poroče-©o pri sejah, nima pa glasovalne pravice. Ga- se zabrani preobremenitev članov uprav- nega in nadzorstvenega sveta, bi 9e moralo zakonitim potom določili, da ne sme nobeden v več kakor v enem zavodu biti član upravnega ali nadzorstvenega sveta. Nadalje je tudi pomisliti, ako bi ne bilo umestno prepovedati aktivnim državnim uradnikom prevzeti posle člana upravnega ali nadzorstvenega sveta, ker lahko dotični uradnik zlorabi svojo uradno moč, da preveč protežira svoj zavod. Aktivnim državnim uradnikom naj bi bilo zabranjeno prevzeti v teh zarodih mesto člana upravnega ali nadzorstvenega sveta. Pri nastavljanju ravnateljev zavoda bi bilo strogo postopali, da se nastavijo samo najboljše kvalificirane moči. Nadzorstvo od straui države je nezadostno. Vladni zastopnik, ki prisostvuje sejam, bi moral imeti popolno strokovno kvalifikacijo, da more presojati poslovanje zavoda, odpraviti 'takoj nedstatke in na ta način ščititi občinstvo pred odškodovanjem. Predložene bilance naj se ne samo številčno kontrolirajo, izvedenci - strokovnjaki go poklicani posamezne postojanke tudi pravilno čitati in presojati njih kvaliteto. Na ta način se zagrabi zlo takoj pri korenini in zabrani v po-četku večjo škodo. Ako se pa vleče zlo v bilancah dolga leta, naraste škoda kakor plaz, da je končno vsaka sancija nemogoča. Pri polomu je občinstvo kruto razočarano in je opravičena trditev, da nosi pri vsakem polomu tacega zavoda država velik ded te krivde. Dosedanja praksa, da sedi pri -vsaki seji upravnega sveta in občnega zbora tega zavoda ali akcijske družbe tudi vladni zastopnik, je kakor nas uči izkušnja večinoma le gola formaliteta. Najboljši dokaz sa to trditev so žalostni dogodki zadnjega časa, kajti dotične insolvence so tako nepričakovano nastopile, da so bili popolnoma iz-nenadeni delničarji in upniki ter morajo trpeti občutljive izgube stemanie neSEriii ‘S" Se “ ™*»Mdno postopanje nekaterih denarnih zavodov ki ob- IjubujejO vlagateljem neprimerno vLSco obrestovanje. To vabljenje občinstva je direktno varanje, ker visoko obrestovanje ima kot posledico tudi veliki riziko za vloge, 'katere se morajo posojevati proti neprimerno visokim obrestim manj zanesljivim dolžnikom, ker zanesljiv dolžnik dobi povsod za nižje obresti posojilo. Nezanesljiva dolžnik obljubi še tako visoke obresti, ker si misli, da jih itak plačati ne bo mogel in je pogosto pri takem poslovanju glavnica z obrestmi izgbljena. Vedno je še v veljavi stari finančni aksiom, nizke obresti, visoka sigurnost, visoke obresti, nizka sigurnost. Nerazumljivo je, kako je mogoče, da obljubi kak zavod za vloge 10 odstotkov ali pa še višje obrestovanje! Zakonita določila o odgovornosti vseh članov upravnega in nadzorstvenega sveta teh zavodov sicer obstoje, a se točno ne izvršujejo vedno, ako ravno bi bilo potrebno pri vsaki insolvenci tako strogo postopanje na-pram tem odgovornim faktorjem, ker le na ta način se bodo ti funkcijonarji zavedali svoje odgovornosti. Da je ta odgovornost zelo velika, so uvideli v poljski republiki, i oljska vlada je izdala odlok, da je zabranjeno članom državnega zbora in senta prevzeli kako mesto kot član upravnega ali nadzornega sveta kake akcijske družbe, ne glede na to ali je država sama s kapitalom pri družbi udeležena ali ne. Kdor po 14 dneh, ko stopi ta odlok v veljavo, ne odloži mesta pri delniški družbi, izgubi svoj mandat kot narodni poslanec. Želeti je le, da bi se tudi pri nas v Jugoslaviji izdal sličen odlok. Samo ob sebi umljivo ni s tem člankom izčrpan ves materijal, kako reformirati navedene zavode. Vabimo strokovnjake, da se javno oglase, v prvi vrsti pa naše narodne poslance, da takoj pričnejo akcijo za predložitev dotičnegia zakona narodni skupščini. Vsi volilci brez razlike strank, vse zainteresirano občinstvo bo le toplo pozdravljalo tako akcijo, pri kateri lahko vsi sodelujejo. Preverjeni smo, da bo tak zakon temeljito ozdravil naše zavoženo denarno gospodarstvo. Ravnokar namerava ogrska vlada predložiti parlamentu novi zakon o akcijskih družbah, zadrugah in sličnih zavodih, kojega namen je v prvi vrsti ščititi minoriteto delničarjev pred majorizacijo od strani nadpolo-vične večine. Na Dunaju groze nastavljenci bančnih in denarnih zavodov, akcijskih družb solidarno nastopati ter javnosti odkriti, kdo in kako se gospodari z denarjem vlagateljev. Tak zakon izdelati ni težko. Naj ga izdela vešč narodni poslanec dn ga predloži posameznim klubom v proučevanje. Pri skupnem posvetovanju naj se pa kbnečno besedilo re-digira. Denarni zavodi bodo pa morali tudi uvaža vati dejstvo, da je dosedanji kredit predrag. Znižati bodo morali obrestno mero za posojila, če 'tudi izkažejo manj dobička. Dobiček itak vzame po večini davkarija, drugo pa nekako izgine, kakor kažejo dogodki zadnjega časa v gotove žepe. Naj se režija poceni, naj se nehajo denarni zavodi vmešavati v strankarstvo in politiko, pa ne bo treba toliko postranskih nepotrebnih strankarskih izdatkov, in ne bo treba iz dolžnikov izprešati kar največ dohodkov. Občekorietne socijalne potrebščine pa trpe pomanjkanja. Denarnim zavodom je treba pametnega strokovnega vodstva in nadzorstva, depolitizacije pametne narodno-gospodarske politike. Denarni zavodi morajo imeti vedno pred očmi, da so važna panoga narodnega gospodarstva. Predpogoj za vse to je pa poštenost. Ako bodo naše gospodarske organizacije poštene in se zavedale svojih dolžnosti, bo tudi naše narodno gospodarstvo pošteno, bo tudi narod sam pošten. Ali se bodo merodajni krogi našega naroda, ki opravičeno lahko kliče v svet »Morituri te salutant«, kdaj spametovali? Vedno nas je manj, a čim manj nas je, tem bolj se koljemo med seboj. Kdo ima profit od tega ni težko uganiti. Ljuba D. Jurkovič: ŽIVLJENJE IN DELO NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. Borba za obstanek univerze; njena važnost in vloga. — Splošna dijaška ekonomska, socialna in kulturna vprašanja. — Miselna gibanja, vprašanje Jugoslovanstva, politične grupacije, — Strokovno in kulturno delo dijakov. Širša javnost se mora dnteresirati za dijaško življenje, ki je važen faktor socialnega, državnega in narodnega življenja. Kako je 'to življenje, v kakih socialnih in materialnih razmerah žive dijaki, kateri duševni problemi intareairajo dijake, kake struje nastajajo v njihovem življenju, kaka je njihova telesna vzgoja itd., vse to vpliva na razvoj njihovega duševnega stanja, na njihovo zananstveno delo, — na fizionomijo bodočega državljana, kulturnega, socialnega in nacionalnega delavca. V tem slislu, z nekaterima lastnimi, osebnimi opazovanji našega dijaškega in kulturnega življenja vobče, nameravam podati nekoliko najvažnejšin informacij o dijaškem •življenju na ljuoljanski univerzi. Misuim, da so ravno na naši univerzi, ki je daieč od vrtincev vsakdanjega političnega življenja, uajbolje vidni tudi vsi oni prooiemi, ki so specuicao dijaški, poleg onin, ki so v tesni zvezi z ostalim masmi nun urnim, socialnim, političnim in narodnim življenjem voDče. I. Predno preidem na sam predmet naslova, naj se mi dovoli nekaj misli o potrebnosti ljubljanske univerze in o njeni nalogi v našem narodu in v državi. Ljubljanska univerza je mlada kulturna institucija in radi tega se opažajo na njej vsi nedostatki mlade institucije. Ona še nima velike tradicije; nje biblioteke, v kolikor jih ima po raznih institutih, niso kompletne; njeni laboratoriji pogrešajo mnogo stvari itd. Toda kljub temu stanju se na naši univerzi dela, dela se z navdušenjem prve mladosti. Večinoma so naši profesorji mladi ljudje, zmožni, spretni in produktivni. Vse je pri nas mlado, vse diha mlado, zdravo življenje. Toda kljub vsem tem lepim pojavom življenske sile in sposobnosti naše univerze jo že izza njenih prvih začetkov izr podjeda črv nestalnosti in to radi neos-novanih predsodkov nekaterih ozkosrčnih politikov, kar je treba na vsak način obžalovati: Damoklejev meč visi stalno nad njenim življenjem; profesorji in študentje so v trajnem strahu za njen obstoj, to pa je težka rana na njenem telesu. Kak vpliv ima to na znanstveno delo vobče, mislim, da je tu odveč vsak komentar: niti profesorji niti dijaki si niso sigurni, če bo pri bodočem proračunu mogoče nadaljevati začeto delo! Kako razpoloženje in mučno situacijo ustvarja ta trajna bojazen mi menda ni potrebno posebej naglašati. Za nas Srbe pa, katerih izobrazba je v zvezi s to univerzo, je položaj posebno težak in mučen. V interesu znanosti, naše splošno kulture in vzajemnega dela, v interesu države in naroda je nujno potrebno, da se napravi temu stanju konec. Ljubljanska univerza, ki se nahaja na tleh, ki so za mimo in intenzivno delo zelo ugodna, bi mogla, ko se ji za to omogočijo pogoji, daleč od političnih strasti in dragega zla, kar vsekakor vpliva na znanstveno delo, odlično izvrševati vzvišeno kulturno misijo za ves naš narod. Po mojem globokem prepričanju žive v globoki zmoti oni, ki vidijo v ljubljanski univerzi institucijo in to zelo nevarno, ki bi služila seperatističnim ciljem gotove politične skupine. V tem je naj-brže razlog, da naši univerzi vsako leto vedno bolj krčijo materijalna sredstva za njeno delo in napredek in to, kakor trdijo zlobneži, ima za cilj, da dokaže nekako njeno nesposobnost za uspešno delo in nesmiselnost njenega obstanka, ter da se,- na koncu koncev — ukine! Tako delo je treba najstrožje obsoditi. To je, in jaz se ne bojim to povedati, zločin proti kulturi, državi in narodu. Naša narodna svobodna država je to kulturno institucijo ustvarila, ona je dete svobode in naša državna uprava je v prvi vrsti dolžna, da ji daje vse potrebne predpogoje za svoboden razvoj in napredek, da postane ponos države in da čim bolje ustreza kulturnim potrebam naroda. (Dalje.) Karel Čapek: Pismo iz Italije. Sladka Umbrija. Nisem se vozil iskat svetega Frančiška, ampak svetega Giotta; a na koncu n*e je objela dežela, od vseh najprikup-z mesteci, kd so med vsemi naj-lj čista in najlepša. Oj, Betlehem, tvoje bto je Spello ali Tervi, — Spoleto sili flrm? Pravim, blagoslovljeni holmci, bi bilo na vsakem izmed vas še bogu iubu, se roditi; in to, ko še nisem izrekel vseh imen, in niti ne vem, kako se imenujejo vasi, dvori in gradiči na temenih oblih gor. Umbrijski bog je ustvaril ravnino, da bi na nji rastli vinogradi 111 topole, da bi na njih rastli kodrolasi R^ji, ciprese in dvori, in gore, da bi na bjih zrastla mesta z etrurskimi utrdbami, gotskimi hišicami in veliko, rimsko-čoniansko cerkvijo. Umbrijski bog pa je Jmel prekrasno modro barvo za nebo in Še lepšo barvo, s katero je naličil daljave in gore. Zato je Umbrija čudovito modra, najbolj modra med vsemi deželami. Assissi, tišina, modrina nebeška! Zares je velik in svet praznik, ko ugledaš, kako je Giotto proslavil svetega Frančiška, katerega je bržčas zelo ljubil; kajti ° njem je naslikal modra, ljubeznjiva, neskončno mirna dela. Ah, zakaj me je poleg njih očaral divji, veliki Cimabue! in ko me je že očaral, zakaj je ostal tako tajinstveno in nerazumljivo zastrt s plaščem propadanja, ki je pokrilo njegove čudovite freske! Težko mi je bilo, ko „em se v San Francescu boril med 'jasnim Giottom in čudnim Cimabuem; a komaj sem se izmotal iz cerkvenih senc, sem bil zgubljen; požrla me je svetloba; prevzela modrina; oslepila, oglušila tišina; očarali so me razgledi. Predstavljajte si Betlehem v popoldanskem žaru; same aocke iz neometanega kamna, gotski loki oken, erkerji, oboki od hiše do hiše in med njinii modra globina zemlje in nebes. V globoki senci vež šivajo ženske ali delajo bene morentos; to je, kot na Giottovih slikah. Vse skupaj je štirinajsto stoletje: in čisto, kot bi bila zemlja pometena z razprostrtimi oblačili in pal- movimi vejami. Na desno in levo so na mesto ulic stopnjice s samimi loki; in povsod vidite naravnost gospodu bogu v okno ali pa naravnost navzdol v ljubez-njivo umbrijsko ravnino, polno drevesc, drevoredov, belih kock in modrine. In zato hitro, hitro od tod! da ostane vse bežen sen, ki ni trajen. Kam si pa pobegnil? Tudi Perugia je sen, privid in Betlehem med modrim nebom in modro zemljo; nekaj večji Betlehem, mesto palač in trdnjavskih zgradb, etrurskih vrat dn čudovitih razgledov. Bože, kako tu zahaja solnce za modiimi valovi gora! in kako slepi romarja, ko potuje k nežnemu Duciovemu oratoriju! Nisi ljubil niti Perugina, niti Pinturicchia; njih nežnost je imela presladek in presanjarski okus; no vidiš, to je baš ugodnost te mirne, nejunaške pokrajine, te milostipolne holmovine, ki je najbolj zelena in najmodrejša v vsej Italiji, teh oblih in nežnih gričev: to so bili Umbrijci, ti pa si nekdo drugi in tvoja zemlja je težja, samo svojega kraja se spomni; bože, svet je krasen na tiso- čeri način, a ta umbrijska pokrajina je bila deležna posebne milosti. Privoščimo ji, a sedaj naprej! In še v Arezzu se moram ustaviti, da bi me utešil fini in strogi Piero della Francesca s svojimi freskami. Pravim, da je to posveten duh, a poln plemenite zdržnosti; še njegovi bojujoči oprode sekajo s tihim in resno zamišljenim izrazom. A njegova Sabska kraljica s svojimi dvornimi damami, njegova Devica Marija z angelom, to so fine, čednostne Kaste-lanke visokih in bledih čel, vitkih in nežnih gibov in čudovite vznešenosti; nekaka nežna tesnoba zastira ta točna, malo suha, meni posebno draga dela. Da me nagradi za moj obisk v grozni pripeki prednevihtnega solnca, mi je pokazalo Arezzo še nekaj cerkva, ki so skoraj nedotaknjene od strašnega vala katoliškega baroka, in svojo antično are-tinsko posebnost v malem muzeju: zelo nenravne slike v modrih posodah. Za kaj so to uporabljali, mi ni znano. Se dandanes pa so devojke tu lepe in imajo gaščaričine oči. Dnevne vesti. PRIMER UMETNIKA. Mesto Chicago je naročilo pri našem velikem Meštroviču dva spomenika in -sic&r »Indijanca na konju« in »Cowboya na konju«. Vsaik spomenik bo iz brona in več ko tj metrov visok. Meštrovič bi seveda mogel dati oba spomenika vliti v Ameriki, 'toda kot pravi rodoljub je dal vliti oba spomenika v Zagrebu in sicer v livarni umetnostne akademije. Livarna bo prvič vlila dva tako velika spomenika in bo trajalo zato delo za en kip okoli 5 mesecev. Kljub temu je dal Me-strovič naročilo domačemu podjetju in tako dosegel dvojno: oba čikaška spomenika bosta čisto jugoslovansko delo, domače podjet-pa bo dobilo delo! Naj si državne oblasti vzamejo ravnanje Meštroviča k srcu, da ne bodo celo navadna mizarska dela naročevale v tujini. — Nove železnice. Prometno ministrstvo je predlagalo nekatere amandmane za .gradnjo železnic iz rednega budžeta. V proračunu za leto 1927-28 je bilo predvidenih za nove železnice vsega skupaj 70 milijonov dinarjev. Prometni minister predlaga, da naj se zviša ta kredit na 200 milijonov dinarjev. Nove železnice naj se zgrade predvsem v Srbiji in Južni Srbiji, v ostalih pokrajinah naj se prične samo z gradnjo proge Rogatec— Krapina. — Redukcija v prometnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu se izvrši te dni večja redukcija uradnikov. Redukcija je v zvezi z ukinitvijo nekaterih oddelkov v ministrstvu in pri direkcijah. V ministrstvu se ukinejo trije oddelki, pri generalni direkciji državnih železnic ter pri vseli oblastnih železniških direkcijah pa se zniža število oddelkov na polovico, od osem na štiri . — Razpis natečaja. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani razpisuje pismeni ofertni natečaj za prekop in obrežna zavarovanja potoka Gradaščice nad jezom v Kozarjih. Načrti, pripomočki in podrobnejši pogoji so na vpogled pri načelniku gradbenega vodstva g. ing. Alojzu Hočevarju, srezki hidrotehnični oddelek v žu-panijski (vladni) palači v Ljubljani, 2. nadstropje, soba št. 1., iki daje tudi podrobnejša pojasnila. Pismene oferte morajo biti radi nujnosti vložene do 25. februarja 1927 do 12. ure dop. ravnotam. — Natečaj za sestavo nemške čitanke za nižjo šolo vojaške akademije. Po odloku ministra vojske in mornarice je razpisan natečaj za sestavo nemške čitanke za nižjo šolo vojaške akademije. Podrobnosti glej v Uradnem li3tu št. 18 z dne 17. februarja 1927. — Vodstvo avstrijskega konzulata v Ljubljani je prevzel z včerajšnjim dnem začasno gospod Josip Stradner. — Razpisana mesta. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje je oddati do 15. marca t. 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru. Dalje se oddasta mesti pisarniških uradnikov pri okrajnih sodiščih v Črnomlju in Kočevju. V obeh slučajih je vložiti prošnje do 12. marca t. 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu. Podrobno® i glej v »Uradnem listu«. . . — V imenik zdravniške zbornice za Slo venijo sta vpisana dr. Aleksander Rituper, zasebni zdravnik v Kostanovcih (Prekmurje) in dr. Edvard Jemec, zasebni zdravnik v Ljubljani. _ ... — Spremembe v naši diplomaciji. Predvčerajšnjim je kralj podpisal večji diplomatski ukaz. Za poslanika v Washingtoiiu je postavljen dosedanji poslanik v Madridu g.; Vojislav Antoni jev ič, za poslanika v_ Sofiji pa g. Ljuba Nešič. Dosedanji poslanik v \Va-shingtonu dr. Tresič-Pavičič je stavljen na razpoloženje. Za konzula v Korci je postavljen Dragan Božovič, advokat v Beogradu. Za stalnega vladnega delegata pri Zvezi narodov v Ženevi je postavljen g. Fotic, generalni konzul v Pragi. Za svetnika poslanistva v Vatikanu je postavljen dosedanja stalni delegat v Ženevi dr. Vukčevič. Za generalnega konzula v Pragi je postavljen svetnik Dragomir Kasidolac. Spopolnjena so tudi nekatera tajniška mesta pri raznih poslaništvih. Napredoval je za eno skupino tajnik poslaništva dr. Ivan Perne. — Rodna letna skupščina mudstrijcev. Na podlagi sklepa Centrale industrijskih korporacij v Beogradu se vrši dne 21. t. m. v Beogradu redna letna skupščina industrialcev iz vise države. — Upokojitev. Davčni upravitelj v Kostanjevici Ivan Gorjup je trajno upokojen. — Kako so silili v Italiji Slovanet da so podpisovali liktorsko posojilo. Udeležba pri podpisovanju liktorskega posojila v Italiji je bila e strani slovanskega prebivalstva tako velika, da so so temu čudili celo italijanski denarni zavodi v Trstu. Ce bi vedeli, s kakšnimi sredstvi so prisilili našega človeka do teh denarnih žrtev, potem bi bili docela drugačnega mnenja. Denarni zavodi so dobivali dan na dan brzojavna vprašanja, ali so ze podpisali posojilo, odnosno koliko so podpisali ali kdaj mislijo podpisati. Naše ljudi na deželd pa so podeštati in fašistovski tajniki pod to ali ono pretvezo zbrali lepega dne v vasi in jim kar naložili, koliko mora vsak obrtnik, koliko vsak trgovec in koliko vsak posestnik prispevati. Pri tem seveda niso Sledili z namigavanji, da bodo sicer izgubili koncesijo in druge ugodnosti Sedaj je objavil državni zavod za zadružništvo seznam znatnejših zneskov. Tako so podpisali: Zadružna zveza 25 tisoč lir, Okr. posojilnica v Idriji 30 ti&oČ lir, Kreditna zadruga v Tolminu 12 tisoč lir, Okr. posojilnica v Koba-ridu 10 tisoč lir, Okr. posojilnica v Bovcu 5 tisoč lir. Hranilnica in posojilnica v Buzetu 5500 lir. Hranilnica in posojilnica v io-maju 10 tisoč lir, Centralna posojilnica v Gorici 12 tisoč lir, Istrska posojilnica v i un 20 tisoč Ur, Trgovsko obrtna zadruga v Trstu 10 tisoč Mr. Celotna vsota, ki je bila podpisana potom Zadružne zveze v Trstu, znaša 304.9:0 lir. Veliki so bili tudi zneslki, ki so jih drugi slovanski zavodi in zasebniki podpisali pri drugih denarnih zavodih in ki so takisto sproti objavljeni v listih. — Doumergue — lateranski kanonik. V baziliki S. Giovanni in Laterano se je vršila te dni redka ceremonija. Proti večeru se je pojavil pred cerkvenimi vratmi z malim spremstvom francoski poslanik pri Sveti stolici. Kapitel kanonikov mu je šel s svečami v rokah nasproti ter ga je spremil do kora, kjer se je vsedel na okrašen stol. Ministrant ga je pokadil in poslanik je prisostvoval večernicam. Nato so proiokolira-li kanoniki, da je zasedel francoski poslanik prostor v imenu predsednika francoske republike. Pred nedavnim časom je namreč Vatikan restavriral liturgične pravice, ki jih je uživala Francija izza starih časov posebno v orientu. Ker je bil francoski kralj častni kanonik, je prešla 'ta čast na njegovega republikanskega naslednika. Dejstvo, da je gospod Do-umer-gua protestant in prostozidar Svete stolice ni oviralo, da mu je dala na razpolago ka-nonišfei stol. — it špara ture v »Beli hiši«. »New York Herald« poroča iz WaShingtona, da se mora preseliti predsednik Coolidge, ker bodo izvršena v Beli hiši obširna popravila, v neko privatno hišo v bližini ameriškega parlamenta. Svoje pisarniške prostore pa bo ameriški predsednik kljub popravilom lahko uporabljal. — Alkohol v tinskih lekarnah. O uspehih prepovedi alkohola na Finskem nam podaja zgovorno ilustracijo statistiko o porabi alkohola v lekarnah. Alkohol se dobi namreč tam samo v lekarnah in to na.podlagi zdravniškega recepta. Naravno je torej, da se je poraba alkohola v lekarnah silno zvišala. Leta 1925. so izdale lekarne na podlagi zdravniških receptov: 930.000 litrov čistega špirita, 160.000 litrov konjaka in whiakija, 67 tisoč litrov južnih vin, 30.800 litrov rdečega in renskega vina in 1390 litrov šampanjca. Lekarne so postale pravcate trgovine 's špirit uoza mi ter morajo imeti v zalogi, da lahko ustrežejo vsem receptom, 135 različnih znamk. — Lovci za rekordi. 30 letna gospa Mirta Hudleston, ki se je naučila šele lansko leto plavati, je preplavala nedavno Catalinski kanal (Kalifornija). Ona je prva ženska, ki se ji je to posrečilo. Ko se je zvlekla iz^ vode, Se je zgrudila nezavestna na zemljo. Zdravnik je ugovotil, da je na eni strani onromela. Preplavala je kanal, (ki je miljo širši od Ro-kavskega, na najožjem mestu v 20 urah in 42 minutah. Ves ta čas ni ničesar zavžila. Ko je imela pred seboj se 'A milje, je izbruhnila v histeričen jok. Njen 11 letni -sin, ki jo je spremljal v čolnu, jo je bodril ves čus s besedami: »Mama, ne odnelmj!< Ko i° bila nevarnost, da se par metrov pred onesvesti so ii omogočili zadiiji ’ da so U daTi neki narcoUcum. Neki možakar ie skočil iz Solna, P^l z njo vstnc te(r lh' tečo ženo neprestano bodril, da naj vstraja. Končno jo je dvignil velik val ter jo zanesel k bregu. Med tem je z rokami -samo še nekoliko pix> forma plavala, dočim nog sploh ni več pregibala. Le s težavo je zlezla iz vode. Zdravniki so izjavili, da bi ne bila smela ostati v vodi niti četrt ure več. Toda, kaj zato, če ostane hroma, kaj zato, če umre? Glavno je, da more ootirati šport zopet nov rekord... — Zverinski napad na dekleta. V Černo-mercu pri Zagrebu so izvršili te dni trije suro veži zverinski napad na Jiiiate- iaiko Dekle je bilo zvečer z neko prijateljico v neki gostilni na veselici. Ko se je vračala okrog dveh zjutraj sama domov, so prihiteli kakih ICO korakov od gostilne, v bližini Invalidskega doma, zanjo trije možakarji, ki so jo jeli nadlegovati. Ker jim m hotela biti na uslugo, so jo pretepli, nato pa po vrsti posilili. Po izvršenem dejanju so ji ugrabili klobuk in 100 Din gotovine. S te-žavo se je privlekla deklica domov, kjer se ie onesvestila. Zjutraj se )e podala na poli-cijo ter zadevo ovadila. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je imela deklica po vsem telesu modre bunke in praske. Medtem ko ee je pohotnežem ustavljala, se je prijela za bodičasto žico bližnje ograje, pri tem so s ji zasadile bodice v roko do kosti. Kljub temu da dekle ni nobenega od napadalcev poznalo, niti jih ni moglo zadostno označiti, ie policija še isti dan vse tri izsledila. Lopovi so: mesarski pomočnik Rudolf Perjevič, zidarski pomočnik Josip Ivančič in mesarski pomočnik Vjekoslav Prinčič. Vsi trije so dejanje takoj priznali, vendar pa skušata me-sarja zvaliti vso krivdo na zidarja, ki se pa izgovarja zopet, da je bil pijan. Pri njem je0 našla policija tudi okrvavljeni klobuk napadene deklice. Policija je izročila vse tri možakarje sodišču. — Hazardna igralnica trgovskih akademikov. Profesorji trgovske akademije v Subotici so že dalje Časa opažali, da izostajajo dijaki sumljivo pogosto od pouka. Vsled tena '30 se obrnili na policijo s prošnjo da naj stvar pojasni. Policija je kmalu uspela. Ugotovila je, da so ustanovili fantje na periferiji mesta hazardno igralnico, v kateri eo sedeli mesto v šoli in doma pn knjigah po cele dneve do pozne noči, oziroma včasih tudi do ranega jutra. Več mladih hazardistov j© zasačila policija, ki. so jo spremljali tudi profesorji, »in flagranh«. Osem gtevmih grešnikov je bilo iz šole izključenih. — Neprevidno ravnanje z orožjem. V Rogozi pri Mariboru je pustil neki gozdar v gostilniški sobi nabito puško. Neki delavec je pomeril s puško za šalo na okno nasprotne hi4 skozi katero je gledala gostilničarjeva hčerka. Puška se je izprozila in strel je zadel deklico ‘ter jo tako težko poškodoval, da je med transportom v bolnico umrla. — Pomiloščenje. Na predlog ministra pravde je bil razbojnik Ivan Gulin, ki je bil nedavno v Osijeku na smrt obsojen, pomilo-ščen na 20 let ječe. Gulin ima na vesti roparski umor, več roparskih napadov in več vlomov, ki jih je izvršil skupno s svojo tolpo. Procvitanje tihotapstva v Rusiji. Po najnovejših statističnih podatkih se je tihotapstvo v sovjetski Rusiji v preteklem letu zopet bolj razpaslo. Carinski departem-ent je mnenja, da so razkrili carinski organi vsega Skupaj samo desetino blaga, 'ki je 'bilo predmet 'tihotapstva ter cenijo vrednost vsega blaga, ki se je vtihotapilo, oziroma iztiihota-piLo, na 60.000 rubljev. Najbolj je razvito tihotapstvo na azijski meji, kjer tihotapijo z manjšimi predmeti, dočim se vtihotapljajo skozi obmejne države najdražji predmeti in to ne. samo manjši, kot parfumi, nogavice in damsko perilo, temveč celo tehnični instrumenti, pisalni stroji in podobno. — Spomenik cesarice Elizabete v Meranu poškodovan. V eni zadnjih noči so poškodovali neznani storilci spomeuik cesarice Elizabete v Meranu. Cesarici so odbili glavo ter jo odnesli daleč proč. Bozenski prefekt je razglasil potom lepakov, da bo dejanje najstrožje kaznoval. Obenem poživlja prefekt podrejene oblasti, da naj spomenik takoj zopet popravijo. — Sestanek, ki se je žalostno končal. Neki trgovec v Siracusi — tam znana osebnost se je smrtno zaljubil v neko 23 letno ženo, katere mož se je izselil v Ameriko. Zasledoval je objekt svoje ljubezni z vztrajnostjo, ki bi bila vredna kaj boljšega, toda zaman, Zena ni hotela o njegovi vroči ljubezni ničesar vedeti. Zato je sklenil, da poizkusi priti v njeno kamrico po zvijači. Preoblekel se je v brzojavnega sla ter potrkal sredi noči na vrata ljubljene žene. Toda tudi to pot je bil odklonjen. Drugi dan je žena stvar povedala svojim trem bratom. Ti so ji svetovali, da naj povabi trdovratnega don Juana zvečer v vežo na sestanek. Trgovec je prišel ob določeni uri ves srečen pred hišo. Našel je vrata samo priprta. Ko pa je 'vstopil, ga je zgrabilo šestero krepkih rok in bratje žene so ga neusmiljeno premikastili. Jel je klicati na ves glas na pomoč. Na njegovo srečo je prišel kmalu mimo hiše karabinjer, ki ga je rešil nadaljnjega trpinčenja 'ter gia spremil vsega razbitega in napol golega domov. — Razposajeni ameriški visokogolci. Te dni je prišlo v Cambridge-u ■— me v 'Starem angleškem univerzitetnem mestu, temveč v Ameriki — do velikega pretepa med kakimi 500 visokošolci in par tucati policijskih 'Stražnikov. Dijaki so prišli precej dobro razpoloženi iz gledališča. Eden od njih je hotel, da bi zamenjal neki policist ž njim pokrivalo. Vsled tega jo nastal prepir, ki se je razvil končno v tak pretep, da je moralo nastopiti vse policijsko moštvo ter so m-oraii intervenirati vrhu tega ognjegasci. Policijske batine in mrzli curfei vode so vročekrvne sinove muz končno ukrotili. 42 študentov je bilo aretiranih, 30 policajev pa je moralo iskati zdravniško pomoč. — Malarija v Sovjetski Rusiji. Po poročilu sovjetskoruskega zdravstvenega urada, oboli na Ruspem vsako leto 5,000.000 oseb za malarijo. Posebno močno je okužen Kavkaz, kjer oboli vsako leto za malarijo X prebivalstva. Če prištejemo osebe, ki obode za malairjo v Georgiji, Armeniji in Aserbej-džanu, dobimo vsoto 2 lA milijona. Samo v Aserbej-džauu umre vsako leto za malarijo 12.000 ljudi. Od železniških uslužbencev je bolnih M na malariji. Mentor. Uredništvo je prejelo 3.—4. Številko tega dijaškega lista. Vsebina: Sem-pronij T?ro: U dnevnika starega profesorja, (nadaljevanje). Joža Pogačnik: Slovo- (pe- sem). S. Kranjec: Pred s!o leti v .turškem in tatarskem ujetništvu (konec). Trentar: Spomini na dr. Jan. Ev. Kreka. Janko Mlakar: Moja prva zimska tura. Prof. D. P. Rainer Maria Rilke. Borošenko: V solnčeeu... (pesem). Fran Radešček:'Med Malisori. Emil Fanič: Nihče me ne razume... Vlad. K. Arzenjev: Za dragocenim korenom. Doro-šenko: Pa se bom vrnil... (pesem). E. Rakovec: Astronomske naloge. Delo najmlajših: Glasovanje o dijaških čepicah. Naši pomenki. Mali obzornik. Važne knjige. Malo za šalo, malo za res. Na ovoju šah. — List se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 in stane za dijake Din 30.—, za druge Din 40.— na leto. Ljubljana. 1— Predavanje =dr. Albina Ogrisa. Sinoči ob 18. je imel novoimenovani docent juridič-n-e fakultete g. dr. Albin Ogris svoje nastopno predavanje >0 rentabilitetni statistiki delniških družb v Sloveniji za leta laia do 1925.« Predavatelj je v uvodu najprej definiral rentabilitetno v Pmnen z ostalo statistiko delniških družb, nato pa prešel na stvarno razmotrivanje rentabilitetne statistiko v Sloveniji. Predavatelj je obdelal ves materijal strogo znanstveno in objektivno natančno. Iz podatkov, navedenih v njegovem predavanju je, razvidno, da je renta-biliteta naših delniških družb znatno padala, tako glede dividendnih odstotkov, kakor tudi glede absolutne vsote dobička vseh^ delni- | škili družb v Sloveniji. Šele leto 192o. kaze v gotovem oziru preokret na boljše. Preda-vanju g. dr. Ogrisa je prisostvovalo častno število občinstva, med drugimi tudi rektor dr. Lukman, -mnogi univerzitetni profesorji, akademiki in številno ostalo obči^tvo Ur-Ogris je bil ob zaključku svojega predajanja od občinstva toplo aplavdiran 1— Recitacijski večer. Dne 8. marca se ho vršil v dramskem gledališču recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Pokroviteljstvo večera je prevzela častna dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva. Sodelovali pa bodo ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Cirili Debevec. Ker je čisti dobiček namenjen _za izdajo Kosovelovih pesmi, opozarjamo ze danes na to prireditev in apeliramo na vso kulturno javnost, da se je v dostojnem šte- vilu udeleži. Odbor za založbo Sreško Kosovelove literarne ostaline. — Odbor Splošnega ženskega društva priredi v nedeljo, 20 .t. m. točno ob 10. dopoldne v dvorani univerze javno predavanje. Predava gospa Minka G-ovekarjeva o življenju in delovanju jugoslovenske pisateljice Zulke Kvedrove. — Alkoholizem. Zdravstvena predavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice 80 vzbudila med ljubljanskim delavstvom veliko zanimanje. Tako se je zbraio na zadnjem predavanju g. dr. Vrtovca BOO delavcev i» delavk. V pondeljek 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma pri* redi omenjeni -odsek predavanje o alkoh#-dizmu. Predaval bo g. ofic-ijal Pahor. predavanje bodo spremljale skioptičue slike. 1— »Ljubljanski Sokol« vabi tem pOt<® vse svoje člane in članice ter vse brate &>■ kole in prijatelje Sokolstva na svojo tratfr . cijonaln-o maškarado, ki se vrši na pust® -torek 1. marca t. 1. v vseh prostorih >N** rodnega doma« pod geslom »Cvetno slavj4 v iokukanii«. — Kakor poslednja desetletja se članstvo tudi letos ne bo vabilo s posel)* nimi vabili. Vsakdo dobrodošel! Predpriprave razodevajo, da bo letošnja maškarada prekašala vise njene prednice in to v dekoraciji 'in v udeležbi mask. Vsi prostori Narodnega doma bodo v-scveteli v bajen japonski vrt, ki bo poln opojnosti eksotičnin cvetov in belih akacij ter barvitosti da solačao-sti vstočnih dežel. Dekoracije se izvršujejo pod spretnim umetniškim vodstvom našega brata Skrušnija. Priglasilo se je že tudi lepo število originalnih skupki, paviljoni _ bodo dobro oskrbovani ter zadostno založeni tudi z raznimi brezalkoholnimi sadnimi solu. Predprodaja, vstopnic v društveni .pisarni (Narodni dom), dnevno, počenši s 24. t. ro-od 5. do 7. zvečer. 1— Kakšna bo »Predpustna otroška čajanka Atene«? povprašujejo. Zbrali se bodo stara in mladi k nedolžnemu veselju. Otroci sredi dvorane, starši ob čaju iin mizicah krog 1° krog nje. Godba bo svirala, priljubljeni profesor, prijatelj mladine, bo vodil in urejeval veseli drobiž. Posamezniki in skupine bodo nastopile s pripravljenim ali ad koc sporedom, malinovec in slaščice bodo vabile, pestre igračke se smehljale. .. 1— Na Merkurjevem jour fixu, ki se vrsi v sredo, dne 23. februrja 1927 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine, proslavimo na predvečer petdesetega rojstnega dne zasluzr nega društvenega predsednika 'g. dr. i rana Windiseherja, na kar še posebej opozarjamo. Vstopnine ni. Sodelujeta društveni orkester in pevski zbor. Odbor Trg. društva Merkur. — Na vlaku! Zadnje dni je potovala neka vesela družba v vlaku, ki se je dobro zabavala. Na predlog g. Beliča je ista družba nabrala za najbednejše Din 37.—, 'katere je gospa soproga imenovanega oddala Podpornemu društvu 'Slepih v Ljubljani, Wol-iova ulica št. 12. Prav -srčno se zahvaljujemo višem p. n. darovalcem zlasti pa g. B. — Podporno društvo slepih v Ljubljani 1_ Policijski drobiž. Polica m aretirala nobene osebe, ikar j« uuii v Ljubljani oaz-a nje redikost. — Dve ubogi ženski sta ovadeni radi tega, ker sta nabrali na kolodvoru, alt kakor pravi mrzli uradni ton: »ukradli** premoga v ogromni vrednosti 13 dinarjev. —; Posestnika Kmeta Franca v Zg. šiški jo neto goljuf osleparil za 4X kg gosjega puha. 7" i-od pretvezo, da ji preskrbi s pomo-čjo svojih zvez in protekcije stanovanje, je izvabil neto Č. iz delavčeve žene K. 287 Din, češ, da j® rabi za kolke. — Gospodični Anici ZabukoV* cevi, bančni uradnici v Stritarjevi ulici, j® neznani vlomilec odnesel v četrtek v opoldanskih urah iz -stanovanja raznih dragocenosti v vrednosti 5000 Din. — Prijavljena je ena nezgoda v pijanosti, en hiSni prepir, en slučaj vmešavanja v uradno službo m pet prestopkov cestnopolicijskega reda. IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1926. Tudi v preteklem letu ise je opravljala služba šolskega zdravnika v istih smereh kot prejšno leto; šolski zdravnik je obiskoval zaporedoma vse šole ter preiskaval šolsko mladino. Učence, ki so se mu zdeli sumljivi kake bolezni, je napotil k naitainčoi preiskavi v mestno posvetovalnico. Istočasno je zdravnik naprosil razrednike, da mu pošljejo v to posvetovalnico vsakega otroka, ki bi se jim zdel slaboten ali bolan; razredniki eo 6e temu navodilu hvalevredno odzvali. V splošnem se je pa konsta-tiralo v preteklem letu, dia se je stanje šolske mladine zboljšalo. Nič ve« mi toliko v rasti zaostale -mladine, manj je rahitičnih otrok, opažalo se je nadalje, da so se tudi slabokrvnost ia druge oblezni, ki iso ee tako grozno pomnožile med vojno in po vojni, v preteklem letu zmanjšale, in da izgleda zdravstveno 6tanje mladine veliko boljše kot pa prejšna l®1®-Vse to je pripisovali seveda delnemu z"(>1' šamju stanovanjskih razmer, kakor tudi bolj urejenega socijalnega stanja. Da pa zdravstveno stanje ljubljanske mladine še nd zadovoljivo, ni pričakovati toliko ča-sa, dokler se prej omenjena faktorja ne zboljšata. Na vsak način pa moramo biti začasno zadovoljni če prebiramo statistiko zdravja šolske mladine v drugih mestih držav, ki so tudi med in po vojni trpele. Veliko je pripomogla k zboljšanju tudi poprava šolskih poslopij v poletnih počitnicah. Edino kar -mora še* ponovno šolski zdravnik omenjati je to, da šole še vedno ne dobivajo zadostne množine prašnega olja. . . Delovanje šolske posvetovalnice se je uku v tekočem letu izkazalo potrebno. Oglašalo se je v spremstvu svojih starišev 343 otrok, kjer se je vsakega otroka natančno preiskalo, opozorilo navzoče starše in pismenim potom tudi razrednike. Nasvetovalo se je šem, kako otrok v najkrajšem času doseže zopet zdravje. Napotilo se je one otroke, katerih starši so v raznih bolniških blagajnah k pristojnemu zdravniku dotične bolniške Stran 6. ————n ->** tiagajne, .ubožaim je pa mestna občina sama preskrbela brezplačno zdravljenje 'in zdravila. Končno naj sledi še zdravniško poročilo ■poseita mestne posvetovalnice, oddelek soln-*®nje, slabokrvni rahitični, rekonvalescenti l‘d. 'SO imeli brezplačno -solnčenje v evrho zdravljenja in ukrepitve telesa z višinskim •»lucern. Uspehi tega solnčenja se morajo imenovati naravnost dobri 'in gotovo je, da je bila P°^r&ba upeijave tega zdravilnega prtipo-®ocka nuina. Solnči'1® '&e je vsak delavnik °r 2- do pol 6. ure in nabralo se j« toliko wrai, da so morali mesece čakati na fioln-P®aJe, ker mastni fiziikat e svojim osobjem r* enim viSinskim solncem ni mogel j®**™ temU navalu in ne pogrešati tudi ma&i i ^vt>j6f?a osohlja. Vsekakor sledi iz o^*tevilQega obiska otrak aa solndenje, čpniQ misliti nato, da se vpelje soln- Dnrira1 doPoldne. Solnčilo l1 uspehov, ki so jih opazili 1 ®J&rŠi, je pričakovati v prihodnjem času Vl«jo uporabo te naprave. v šolskih počitnicah je tudi letos odšlo t^taiške kolonije do 200 otrok, za ka-Je izdatno prispeval mestni magistrat. ** Pomladek Rdečega Kri- mestrfim sester in Mesto nima puščeno mladino. “ M' hodno potrebno; dalo hi se z *ki postaviti kot prizidek mestneg^*^' za onemogle. Skupno vodstvo in go*rx>I ®uijstvo obeli zavetišč bi nripomoglo, da hi ® vzdrževalni stroški neznatni. (Dalje prih.) ZAGREBŠKI bolniški škandal. ,Pred v eerajšnjim .ponoči je izvršil v Zagre-n„,^l^us samomora bivši ruski huzarski Vladimir Bektejov. navadnTdruitiP!ke:’?n 'kritični večer v svoji aavides sel® dobro 16 :I>t>f,<>'nomia miren, da nil s svojim bratom^Jg^!^'.Ko se 3« vr-temni sobi v prsi »dum^A^P0^1 v prihitel v sobo njegov brat, ki stJL2;' Je *edini sobi, ga je našel v mlaki kw* 7Jkn ranjenega na tleli. »Dum-dum« krrTaii^u fe prsni koš strašno razmesarila 1/iiu nci jujimjt* jji UVOA 40 domneval, da ga bodo kot polkovnika sigurno sprejeli. Toda motil se je, garnizijska Ni54 lS,Preiem odklonila. *kw» 30 ^P^ljali težko poškodovanega ru-Z.iku i Polkovnika, ki je močno krvavel, v jui: bolnico, toda tudi 'tu s v’aw’, '^majo prostora. j— T)j*,Qrw£!'fo.Toi./% .» so ga odklo- so ripos^^Preostajalo drugega, kot da nim mukam te? poškodovanega nadalj- bolnioo usmiljenih8. Popeljali v oddaljeno Ijanja« je izjavil zas^L®?- Tu,pro- sannomorilca so udrti lesr*1**4 -tat « W ' (posredovanju ruskega generala Adler- uerga jg bil sprejet Beiktejev vderajj veadar- ® v vojaško bolnico. Njegovo stanje je zelo ■opisno. ■U)pner0lC P°‘z;kušenega samomora so bile ob-Autcr«. Zbralo se je na veselici precej občinstva, med njimi okoli 30 Slovencev z županom gosp. Puš-njakom. Ob pol 11. uri je prišlo 8 orjunašev v I. nadstropje kjer se je vršila veselica. Hoteli so izsiliti vstop v dvorano. Mi smo jih opozorili, da imajo vstop samo vabljeni gosti, nakar so pokazali povabilo, katero pa so prejeli od tukajšnje Orjiune. Pri tem prepiru sta na cesti eksplodirali dve bombi, s katerimi so nas hoteli v strah spraviti. Mi pa smo jih pograbili in vrgli čez stopnice. V pritličju je dobil, vsak par zaušnic, nakar je bil vržen na cesto. Med tem so prišli 4 domači orožniki, ki so Orjunaše polovili ter so jih odgnali. Enega, ki se je zapostavil, so aretirali. Pozneje so prišli Or-junaši nazaj k orožniški postaji ter so grozili, da bodo spustili, ako orožniki aretiranega Orjunaša ne spuste, vojašnico v zrak. Do kakega incidenta ni prišlo, ker je orožništvo pridno stražilo. Umevno je samo posebi, da orjunašev nismo mi povabili , kakor jutro piše, ker mi smo veseli, če imamo mir. Povabila jih je tukajšnja Orjuna. — Veselica je trajala do 3. ure zjutraj ter je bila zelo animirana. — To resnici na ljubo. — Sv. Lovrenc na Pohorju. Šport. Smuške tekme v Bohinju. Prvotno saimo za pograničarje določena smuška tekma v Bohinju v nedeljo, dne 20. t. m. se razširi v toliko, da pri isti zajedno tekmujejo lahko ■tudi smučarji civilisti izven, konkurence. Nia to teikmo je priklopljena na* ca 6 km daleč damsko smuška tekma, za katero je določeno S nagrad. Prijavnine mi. Zaključek prajav na Tourist-OfHce Boh. Bistrica do 19. februarja do 18 ure. Skupni odhod na start 20. februarja ob 8. uri, start ob poj 1.1. uri, razglas izida in razdelitev daril ob 16. urs v jedilnici hotela »Markeš« na Bietricii. Briljanten skok norveškega smučarja. Na takozvani Odnaes skakalnici pri Oslu je skočil 18-.letni norveški smučar Rund 72 m daleč. Rund je dosegel že prolšlem letu 70 in pol metra. Pylejev »teniški cirkus« se razide? Suaa-na Lenglova, Ritihards in Kinsey so se baje ločili od svojega managerja Pyleja ter se bodo podali v Evropo pod vx»dstvom novega managerja Doc Kelta. Odigrali bodo skupno 15 iger in sicer v Berlinu, Dublinu, Pragi m na rivieri. K*ko je v Nemčiji »port razširjen fe razvidno iz velikega števdla ramihlportoih listov. Izhaja jih namreč 509 in to v zli c temu, da posvečajo vsi dnevniki precej prostora športnim vestem. Športniki župani. Belgijski kralj je imenoval več novih županov in med njimi se nahajajo prvič tudi športniki. Najmlajši belgijski župan je napadalec športnega kluba Tongerem, ki bo v kratkem promoviran doktorjem zdravilstva. Tudi kot župan bo J10«0motu. Novi župan mesta skega kluba. n’aS5fur ist,oimven- ne dela preveč preglavic, ,ka?H 1)0 še vedno pridno masira igrače prveira moštva. V Monakorem ne razumejo nobene Sale. Radi prepovedane reklame je obsodilo pristojno sodišče v Monakovem F. C. Bayern na 200 mark globe. Povod tej razsodbi je dalo dejstvo, da so »Bavarci« pred tekmo proti augsburškim »Švabom« naznanili na svojih letakih sodelovanje napadalca Bottingerja, i ki se pa igre seveda nd vdeleail. Kakor n'a-i vaja utemeljitev razsodbe, je bila kaizen -samo radi tega tako nizka, (ker je navzlic tej reklami primeroma malo gledalcev prisostvovalo igri. — Dunajski 'lisi, ki prinaša to vest, pripomni, da se bo >ta razsodba zdela Dunajčanom neumestna. Koliko se greši v tem pogledu ravno na Dunaju. £a prvenstvene tekme postavijo klubi res prvovrstna moštva, pri prijateljskih tekmah pa se dela v tej točki vse preveč domače. Huddersfield je napravil dobro kupčijo. Angleške 'sobotne nogometne ‘tekme so prinesle velika presenečenja. Podlegla so namreč vodilna moštva Newcaetle, uurniey in Sunderland. Huddersiield, ki je premagal Sheffield Wednesaday 4 : 3, se ^e pomakiiii s tem na drugo mesto. Zanimivo je, da je Kelly, ki ga je odkupil huddensaueld od Suaderlanda za drag denar, zabil kar tri goaie za iluddersfielda in tako odločil ama-go. Ni izključeno, da si bo Huddersiield z igračem Kellyjem priboril prvenstvo. Stanje v prvd ligi je namreč sledeče: 1. Ne\vcastle (37 točk) pri 28 igrali, 2 lluddeitstield (36, 28), 3. Burnley (3t>, 28) 4. Sunderlaind (35, 29. Na zadnjem mestu je Wastbromwich (16, 27) m na predzadnjem Everton (18, 29). Llojd zavaruje tsc. Prva igra Kanadijcev je bila pri Lloydu v Londonu zavarovana za 16.000 Sv. K za slučaj, če bi na dan tekme presegala temperatura mejo od + 5" navzgor ali — 10° navzdol. Zavarovalnina bi se bila morala izplačati tudi v slučaju, ie bi na dan tekme tekom 6 ur, vračunivši čas igre, bila padavina 3 mm. Prihodnja nedeljsko igra 'Kainadijoev je zavarovana za IO.IKjO šv. K. Gospodarstvo. LIPSKI SEJMSKI URAD (LEIPZIG ER MESSAMT). Termini: Splošni vzročni velesejem od 6. do 12. marca 1927. Čevljarski in usnjarski velesejem od 6. do 9. marca 19927. Tekstilni velesejem od 6. do 9. marca 1927. Tehnični in stavbeni velesejem od 6. do 13. marca 1927. Obratno - tehnični velesejem od 6. do 20. marca 1927. Vizum: 'Nemška vizum je za obiskovalce lipskega velesejma brezplačen če ga posreduje častno zastopstvo. Zaračunajo se samo poštni siro-ški za priporočeno pismo in se nam ima v .o svrho poslati s potnim listom l)in to.—. Avstrijski tranzite vizum je nepotreben in zadostuje, če se izkaže s sejmsko legitimacijo in potnim listom. Sejmska legitimacija stane Din 40.—. Kdor želi adresar, stane isti za splošni velesejem Din 40.— ; za tehnični velesejem Din 25.— ; za tekstilni velesejem Din 7.—. Adreearje se naroči in plača pri častnem zastopstvu, dobi se jih pa proti izmenjavi kupona v Lipskem na abirališu Ju-goalavo.nov Kathariuenstraase 44-1. Znižane vozne cene: Na vseh nemških državnih železnicah imajo obiskovalci lipskega velesejma 25 odstotni popuisf. Vozne listke, katere izdaja samo častno zastopstvo, se mora nabaviti obenem z legitimacijo za tje in nazaj in imajo 17-dnevno veljavo in sicer za vožnjo v Lipsk-o od 3. do 9. marca ter za vožnjo iz Lipskega od 6. do 19. marca t. 1. Vožnja se lahko tja in nazaj po enkrat 'prekine. Listki za vož-njo isamo -tja ati ea*mo nazaj se ne izdajajo. Iva jugoslovenakih železnicah je dovoljen baje tudi 25 odstotni popust ni pa ministrstvo izdalo še tozadevnega odloka. Stanovanje v Lipskem stane z vsemi pri-tiklinaami od zlatih mark 2.— do 10.—. Povprečni stroški potovanja in bivanja v Lipskem: Vožnja tja in nazaj stane od Din 1040 do 2230 Din. Visokost cene zavisi od proge in razreda. Za časa lipskega pomladnega velesejma se bodo izdajali pri Wohnungsnachweis des Liepziger Messamtes, Leipzig - Hauptbahn-nof< kuponi po z. M. 1.60 za katere se bode dobilo od 6. do 12. marca pri »Messhauswirt-schatten« v notranjosti mesta ter od 6. do 20. marca na tehničnem velesejmu v jedilnih dvoranah dobro in zadostno kosilo oziroma večerjo. Prehrana in stanovanje se računa približno na 130 do 150 dinarjev. Častno zastopstvo lipskih vzorč. velesejmor Stegu in drugi, Ljubljana. Ljubljana, 18. febr. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih fcup-čijjski zaključki.) Vrednote: inv. pos. 86—0, Vojna šikoda 0—835, zast. in komun. Kranj. 20—22, Celjska posojilnica 195—198 (197), Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 —100, Praštediona 92—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne 85—0, Trbovlje 0—420, Vevče 120—0, Split cement 725—0, Stavbna 55—65, Šesir 104—0. Blago: Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca za les živahnejša, za deželne pridelke čvrsta. Zagreb, 18. febr. Devize: Dunaj izpi. 801 —804, Berlin 1348.95—1351.95, Italija izpl. 246.01-248.01, London izpl. 275.976—276.776, Newyork ček 56.75—56.95, Praga izpl. 168.3 —169.1, Švica izpl. 1094—1097. Curih, 18. febr. Beograd 9.135, Berlin 123.20, Newyork 519‘5/16, London 25.22125, Pariz 20.385, Milan 22.55, Praga 15.405, Budimpešta 90.90, Bukarešta 3.02, Sofija 3.75, Varšava 58. Dunaj. 73.225. NEKAJ TURŠKIH BBS ED, KI SO PBESLB V JUGOSLOVEN5CINO. Majmun — opica. Topči — artilerija. Top — top, žoga. Saral — bankir, menjalec. Berber — brivec. Diirkkjany — dučan, prodajalna. Pamuk — bombaž, vata. Kerevet — postelja, krevet. Boja— barva. Pendžere — okus. Sandiak — zastava. Zana’at — obrt. K*ijum