KOFER — 30. AVGUSTA 1957 POŠTNINA PLAČANA v GOTOVINI LETO VI. — ŠTEV. 35 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račuh 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Z RAZŠIRJENE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL E3 t . no-vembra v okrajne ljudske odbore. S temi volitvami bomo izpopolnili našo komunalno ureditev v dveh smereh. Predvsem bomo povečali možnost neposrednega sodelovanja proizvajalcev v občinskih ljxidskih odborih, hkrati pa. tudi omogočili tesnejšo zvezo med občinskimi ljudskimi odbori in gospodarskimi organizacijami, oziroma organi delavskega upravljanja. To bo doseženo s tem, da bo v sestavi občinskega LO poleg sedanjega splošnega političnega predstavniškega telesa vpeljan še zbor proizvajalcev občinskih ljudskih odborov. Tako se ljudska oblast v občini bistveno izpopolnjuje v smeri nadaljnjega razvijanja sistema socialistične demokracije. To je posledica velikega napredka v razvoju naše komunalne ureditve, v kateri občina kot komuna postaja vse bolj osnovna politično-teritorial-na in obenem družb eno-ekonomska enota našega celotnega me- J hanizma družbenega samoupravljanja. Sprememba je nastala tudi v drugačnem načinu volitev odbornikov okrajnih LO. ki sicer ob-drže svoja dosedanja dva zbora. Sistem neposrednih volitev v okrajne LO je zamenjan z delegatskim sistemom, po katerem pošiljajo v predstavniško telo okraja svoje delegate občine, ki ji dejansko sestavljajo okraj preko svojih ljudskih odborov. Velik del funkcij okraja je že itak prenesen na občine, s tem pa okraj v resnici vse bolj v pravem pomenu besede postaja skupnost občin. Osnovne organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi in občinski ljudski odbori so se že začeli pripravljati na ta pomemben politični dogodek. Med prvimi nalogami občinskih LO, poli-(Nadaljevanje na 2. strani) namenili vse svoje sile. SZDL bo že v predvolilni dobi politično mobilizirala vse delovne ljudi, tako da bodo potem volitve le še izraz enotne volje in akcije, izraz pripravljenosti delovnega človeka, da z zavestjo in notranjim prepričanjem nadaljuje razvoj socialistične demokracije, ki je že doslej prinesla v naše novo življenje tolikanj dobrih, žlahtnih sadov. SZDL pojde v koprskem okraju na volitve s čim jasnejšo podobo o vsem, kar se je bilo doslej dogodilo, o vsem, kar je bilo doslej ustvarjenega in kar je prispevalo k temu, da smo premagali še tako občutne težave in prešli v miren razvoj in graditev komunalnega sistema. V okraju ni občine, v kateri bi delovni ljudje z največjim ponosom ne mogli pokazati na očitne pridobitve dosedanje socialistične graditve. In politično bo povsem pravilno, da v predvolilnem obdobju na vse te stvari pokažemo, toda ne zategadelj, da hi iskali hvale svoji politiki, ampak dali našemu delovnemu človeku, našemu volivcu priznanje in ga utrdili v občutku, kako pravilna je bila dosedanja pot in kako vidne in žlahtne sadove so rodili naši dosedanji delovni napori. Po vseh občinah je na malone vseh področjih ustvarjenih tolikanj pridobitev, da jc razlika med nekdanjim in sedanjim življenjem tako očitna, da tega nihče ne more prezreti in da lahko samo še najbolj zaslepljeni zlohot-než dvomi v tc, da bi socialistična demokracija ne vodila delovnega človeka v srečno življenje. V svojih dnevnih naporih prepogosto pozabljamo na to, kar smo v teh letih že ustvarili in kar že imamo in uživamo, bodisi v industrijskih središčih, bodisi na podeželju. Razvojna pot nas žene neprestano naprej, tako da vidi-(Nadaljevanje na 2. strani) V okviru praznovanja prvega občinskega praznika so v nedeljo dopoldne v Sežani odprli v telovadnem domu Partizana tudi gospodarsko razstavo. Izredno dobro pripravljena in okusno aranžirana razstava prikazuje uspehe gospodarske graditve mlade sežanske občine, ki se skuša tudi ekonomsko čimbolj osamosvojiti in se nasloniti na lastne vire in možnosti. Detajle z razstave si oglejte še na 3. in 8. strani. O slovesnostih ob odkritju spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma v Tomaju, ki tudi spada v okvir praznovanja občinskega praznika v Sežani, preberite na 7. strani. V okviru priprav za VI. kongres LMS, ki bo prihodnji mesec v Celju, so mladinske organizacije koprskega okraja razpisale več predkongresnih tekmovanj. Med najbolj delavne aktive v našem okraju sodi brez dvoma mladinska organizacija v piranski ladjedelnici, saj je 30 njenih članov doslej napravilo 250 prostovoljnih delovnih ur za ureditev športnega igrišča, skoraj vsi so aktivni člani drugih družbenih organizacij, sedaj pa zaključujejo priprave za tečaj, na katerem bodo tisti vajenci, ki imajo slabe učne uspehe, dobili potrebno pomoč v študiju, Člani mladinske organizacije ilirsko-bistriškega podjetja Lesonit so si te dni ogledali delovni proces tovarn Arrigoni in Meha-notehnike v Izoli ter skupno z mladinci podjetja Topol sodelovali pri ureditvi športnega igrišča v Ilirski Bistrici, O nekaterih najbolj perečih ■if Včeraj, 29. avgusta, se je na Prcrau poslovila zadnja izmena mladinskih delovnih brigad, ki so sodelovali v letošnji akciji izgradnje Brkinske ccste. Podrobnejše poročilo o prisrčnem slovesu Brkincev od mladih graditeljev, ki so odšli na svoje domove in v šole, bomo prinesli v prihodnji številki. Na sliki je mladinska trojka pri delu na cesti — mlada, ko bron zagorela telesa kipijo moči tn zdravja, dobro pripravljena na umske napore prihodnjih mesecev. problemih v zvezi z delom mladinske organizacije so razpravljali v Dutovljah. Na zadnjem sestanku so se tudi pomenili, kako bodo dogradili športno igrišče in sprejeli sklepe o izvajanju kulturno - prosvetnega dela na vasi. Tudi obvezniki predvojaške vzgoje koprskega okraja, ki so te dni zaključili svoje redno letno taborjenje, so se vključili v predkongresno tekmovanje. V zadnjem tednu so namreč priredili več tekmovanj v nogometu, odbojki, lahki atletiki in v streljanju z zračno puško. Ob zaključku tekmovanj pa so imeli ob tabornem ognju zborovanje, na katerem -so se seznanili z nalogami mladinske organizacije ter pomenom VI. kongresa LMS. Brigadir ji-graditelj i brkinske ceste pa so razen predavanj o zgodovini mladinskega gibanja in športnih tekmovanj v počastitev Kongresa povečali delovni učinek. Do junija, to se pravi v prvih petih mesecih letošnjega leta, je šlo skozi naša pristanišča 3,6 milijona ton vsakovrstnega blaga. To je precej večji promet blaga kot v istem razdobju lanskega leta. Posebno se je dvignil uvoz v Jugoslavijo po morju, ki je dosegel 1,7 milijona ton. Kabotaž-nega prometa je bilo 827 tisoč ton, mednarodnega tranzita pa 373 tisoč ton. Prvo mesto v tovornem prometu zavzema premog (860 tisoč ton). Tri četrtine tega je bilo uvoženega, drugo pa odpade na kabotažo in tranzit. Na drugem mestu je žito (670 tisoč ton), da- lje rudnine (390 tisoč ton), cement (290 tisoč ton), nafta (220 tisoč ton), gradbeni material (115 tisoč ton), les (137 tisoč ton) itd. Levji delež ladijskega tovornega prometa je šel skozi Reko (1,7 milijona ton raznega blaga) sledi pa ji Split s pol milijona ton prometa. Občinski ljudski odborniki so na zadnji seji razpravljali tudi o pripravah za volitve v Občinski ljudski odbor Postojna. Sklenili so, da bodo v občinski zbor proizvajalcev izvolili 21 odbornikov, v občinski zbor pa 27 odbornikov. S tem, da se bo povečalo število občinskih odbornikov za 17 članov, bo v postojnski občini izvoljen na 156 volivcev po en odbornik. V zvezi s tem sklepom so sklenili, da bodo v kratkem na področju postojnske občine sklicali zbore volivcev, na katerih bodo predlagali kandidate za občinske volitve in imenovali komisijo za sestavo volilnih imenikov OBČINSKI PRAZNIK SEŽANE Slavnost v M. faici V sredo, 28. avgusta, na prvi občinski praznik sežanske občine, je ObLO Sežana imel svečano sejo v Gornji Branici, kjer je na ta dan pred šestnajstimi leti bil položen temelj NOB v sežanski občini. Slavnostni govor ob tej priložnosti je imel predsednik Alfonz Grmek, ki je orisal tudi povojni gospodarski razvoj in napredek sežanskega področja. V Branici se je nato razvilo pravo ljudsko slavje. V nedeljo, 1. septembra, pa bo za zaključek letošnjega praznovanja občinskega praznika v Sežani veliko zborovanje, na katerem se bodo zbrali razen Kraševccv tudi gostje in udeleženci iz vsega koprskega okraja, najavljenih pa je tudi precejšnje število Tržačanov. Prireditelji so pripravili ob tej priložnosti izredno bogat in pester kulturni in zabavni program. Pričakujejo, da se bo v nedeljo zbralo v Sežani nad 10.000 ljudi. V torek je prispela v Beograd na petdnevni obisk delegacija ljudske republike Mongolije. V njej so najuglednejši državniki te republike, vodi pa jo predsednik Vlade Cedenbal. Na ze-munskem letališču so mongolske goste prisrčno sprejeli in pozdravili podpredsednik ZIS .Aleksander Rankovič in številne druge jugoslovanske osebnosti. 2e prvi dan jih je sprejel tudi predsednik republike Tito. Ze prvi stiki jugoslovanskih in mongolskih voditeljev so pokaza- SOVJETSKA MEDCELINSKA RAKETA Iz Moskve so sporočili, da so preizkusili medcelinski usmerje-vani izstrelek. Izstrelili so ga v višino in je pristal na določenem mestu. Poskus je dokazal —tako trdijo v Moskvi — da je moč ta izstrelek usmeriti v kateri koli del sveta. Ko je komentiral ta novi uspeh sovjetskega znanstve-no-raziskovalnega dela, je moskovski radio pripomnil, da je zdaj skrajni čas, da Zahod uvidi nesmiselnost nadaljnje oboroževalne tekme. li, da imata dve daljni deželi mnogo skupnih teženj. Tako sta podpredsednik Rankovič in predsednik Cedenbal v zdravicah na slavnostnem kosilu poudarila, da Jugoslavija in Mongolija posvečata vse svoje sile izgradnji socializma v svojih deželah in utrjevanju miru v svetu. Tovariš Rankovič je tudi precej govoril o vlogi OZN in v zvezi s tem poudaril, da se bo jugoslovanska vlada tudi v prihodnje zavzemala za vključitev Mongolije v OZN, saj uporaba načela univerzalnosti mnogo prispeva k nadaljnjemu utrjevanju pozitivne vloge te organizacije na svetu. In še nekaj besed o tej daljni azijski deželi. Njen preporod in vzpon se je začel pred tridesetimi leti, ko so izvedli svojo ljudsko revolucijo. Takrat je enkrat za vselej odzvonilo domačim fevdalcem, kasti duhovnov in raznim »čarovnikom«. Zaostalo in na pol nomadsko ljudstvo je začelo naglo graditi svoje gospodarstvo in kulturo. V Mongoliji se je zlasti razvila lesna in usnjarska' industrija, odprli so veliko število rudnikov ter deželo elektrificirali. Zgradili so tudi vrsto šol, knjižnic, zdravstvenih in drugih ustanov ter nepismenost skoraj popolnoma odpravili. (Nadaljevanje s 1. strani) me pred seboj vse polno želja in postavljamo na dnevni red »tisto, kar naj bi bilo«, ne da bi pri tem kritično presodili svojo zmogljivost. Takšna tendenca se sem in tja pojavlja zlasti na vasi, češ da je bila vas zapostavljena. Prav zato bo umestno, da tudi ob teh volitvah znova pokažemo, kako so bile vse dosedanje stopnje razvoja logične in neogibne, da smo dosegli to, kar imamo in od koder šele lahko gradimo naprej. S preorientacijo investicijske politike pa se v zadnjih letih tudi kmetijstvu odpira tako obetajoča pot, da jo lahko vidi in občuti vsak pošten volivec na vasi. Ob presoji dosedanjih pridobitev pa bo šele moč jasno postaviti orientacijo za naše nadaljnje delo, toda ne z volilnimi obljubami, ampak z mobilizacijo delovnih sil, z zavestnim hotenjem po večji proizvodnji, ki edina učinkovito vpliva na dvig življenjske ravni. Dosedanji razvoj našega komunalnega sistema je očitno pokazal, da terja v vsaki komuni enotnost akcije, enotnost pogledov na vsa življenjska vprašanja, kajti le tako bo mogoče pravilno usmeriti razpoložljiva sredstva v pridobitve, ki bodo v blagor vsem občanom. V obalnem področju velja to zlasti za vse tri obalne komune, Koper, Izolo in Piran, ki si morajo ustvarjati nove in sodobne pogoje za svoj gospodarsko-indu- Te dni se bo po daljšem presledku spet sestal tržaški občinski svet. ki bo moral razpravljati o ostavki župana in občinskega odbora. Prav gotovo je. da bo občinski svet odobril ostavko. Kaj bo temu sledilo, bomo šele videli v prihodnjih dneh. Ni izključeno, da bodo demokristja-ni predložili sestavo enobarvnega odbora in Bartolija ponovno za župana, seveda s podporo fašistov in mo-narhistov, ki so vnovič ponudili KD »nezainteresirano« podporo v znamenju »narodne enotnosti'«. Kaže pa, da jim ne bo šlo kar tako na lahko. Morda jim bo pomagal vsedržavni tajnik K. D. Fanfani, ki je pretekli teden obiskal Trst in se sestal s tržaškim demokristjanskim vodstvom. S Fanfanijem so tržaški demokri-stjani razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih in o političnih razmerah v Trstu. Med drugim so mu tudi obrazložili »gospodarski načrt«, ki ga je tržaška K. D. sestavila za obnovo mestnega gospodarstva. Ta vsebuje predloge glede pomorstva, javnih del, novih pristaniških naprav, industrije itd., o prosti coni pa ni govora. * Ravnateljstvo tovarne »Aeciaieria Trafileria Triestina«, ki ima sedež v industrijskem pristanišču, je pretekli teden napovedalo, da bo odpustilo z dela 20 delavcev zaradi težav, ki so v birokratskem in davčnem sistemu. Podjetja v industrijskem pristanišču pač nimajo sreče, saj so razne tovarne že odpustile delavce, druge pa so že pred časom napovedale stečaj. Tudi podjetje SMOLAES je pred tedni napovedalo odpust določenega števila svojih uslužbencev. Toda z energičnim nastopom in podporo sindikatov je delavcem uspelo to preprečiti, tako da ne bo omenjenih odpustov. Letni dopusti delavcev v največjih tržaških industrijskih podjetjih so pri kraju. Zdaj pa se bo ponovno vnela sindikalna borba tržaških kovinarjev, ki so jo začeli pred tremi meseci za izboljšanje svojih plač in delovnih pogojev. Delavci in sindikati so že pred začetkom dopustov izjavili, da bodo poostrili borbo, če delodajalci ne bodo popustili. Kaže pa, da imaio delodajalci zelo gluha ušesa, zaradi tega se bo vrstila stavka za stavko. * Preteklo soboto je imel sejo repen-taborslci občinski svet, ki je v glavnem odobril nekatere sklepe občinskega odbora, zlasti glede poenotenja plač občinskim uslužbencem in uvedbe trošarine na podlagi zakona 703. Uvedbi te>ia zakona se je repenta-borski občinski svet krepko upiral, ker bo občina imela zaradi znižanja trošarine na vino znatno manj dohodkov. Na seji so tudi odobrili pravilnik za novo občinsko javno kopališče, na prihodnji seji pa bodo razpravljali o pravilniku za občinsko čitalnico, ki je v isti novi stavbi, med Repnom in Colom, kot kopališče. Na vrhu hriba St. Lenarta nad SAMATORCO v zgonlški Sbčini so pri izkopavanjih pod staro cerkvico odkrili ostanke srednjeveške cerkve. Ko pa so nadaljevali z izkopavanjem, so v nižjih plasteh odkrili ostanke svetišča iz rimske dobe. * V ponedeljek, 20. t. m. zjutraj, je v tržaški bolnici nenadoma umrl v 48. letu starosti slovenski pesnik Zdravko Trlikar7Ocvirk. Pogreb pokojnika Je bil v sredo. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa je umrl v goriški kliniki tržaški pesnik Umber-to Saba. ki se je rodil v Trstu leta 1888. Šteli so ga med vrhunske sodobne italijanske pesnike. flE^ J-gp"" strijski ter turistični razvoj, ki ga ne bo mogoče doseči vse dotlej, dokler korenito ne, bodo začele odstranjevati svojo podedovano zaostalost v urbanističnem, stanovanjskem ter sanitarno higienskem oziru. Vse to pa so stvari, ki se življenjsko tičejo vsakega občana, vsakega volivca. Zato je tem bolj očitno, da je vsak občan ob sedanjih volitvah tem bolj zainteresiran na takšnih kandidatih za občinske ljudske odbore, ki se bodo poslej lotevali dela in nadaljevali razvoj komunalnega sistema z največjo odgovornostjo in skrbjo za delovnega človeka. SZDL naj zatorej ne le v obalnih središčih in industrijskih krajih, ampak tudi na podeželju politično tako pripravi volitve, da bo v enotnosti politične akcije volivcem lahko postaviti kandidate, ne da bi se pri tem pojavljale najmanjše težave. Pri izbiri kandidatov se bo med drugim treba zlasti ozirati na to, da bo poslej v občinskih odborih več mladih ljudi in pa zlasti žena. Prav žene so tiste, ki v vsakdanjem življenju komune najbolj občutijo razne pomanjkljivosti v zvezi z življenjskim standardom. Žal, prav tam, kjer se odreja smer občinske politike, sedaj ni žena, t. j. v občinskih ljudskih odborih. Tako ni nič čudnega, če žene stoje ob strani, če grajajo posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ko pa tega ne morejo povedati na odločilnem mestu, kjer se razvija občinska politika. Okrajni odbor SZDL je razpravljal okvirno tudi o tehnični plati predvolilnih priprav, kandidatur in izvedbi samih volitev. Skrbno bo treba zlasti izdelati volilne imenike, kar je zlasti važno za obalno področje okraja, Delovno vzdušje tudi izvem pododbora za razorožitev ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA o Neobičajna podvizanost in tudi neke vrste vznemirjenost, ki jo v zadnjih dneh zasledimo v političnem življenju glavnega mesta Francije, ni nobena zagonetka. Ze na prvi pogled je razvidno, da je ta povečana dejavnost Francije usmerjena na reševanje vprašanj v zvezi z Alžirom, kjer se že skoraj tri leta odigravajo oboroženi spepadi, ki so neprijetni tako Francozom kakor tudi Alžircem. Cez mesec dni bo jesensko zasedanje OZN. Na njem bodo med drugimi važnimi mednarodnimi problemi zopet razpravljali tudi o vprašanjih Alžira. Kaže, da se bo Francija znašla v Generalni skupščini na zatožni klopi. Sedanja francoska vlada bi se rada izognila razpravljanju o tem, zakaj ni upoštevala priporočila letošnjega februarskega zasedanja Generalne skupščine. Zato se je lotila razprave o novem »načrtu za Alžir«. To je načrt bodočega političnega statusa te severnoafriške dežele. Zaradi tega je skupina francoskih politikov na čelu z ministrom za zunanje zadeve namenjena obiskati nekatere ameriške in azijske države; dalje, Francozi z zanimanjem spremljajo priprave v zvezi z obiskom njihovega državnega sekretarja za zunanje zadeve Mauricea Faurea nekaterim azijskim in drugim deželam Bližnjega vzhoda, kakor tudi posebno misijo predsednika senata ter bivšega alžirskega guvernerja v deželah Srednje in Južne Amerike. Kaže tudi, da bo predsednik francoske vlade Bourges-Maunoury konec tega meseca obiskal Alžir in Saharo. Vzporedno s temi političnimi iniciativami pa »korpus za pomirjenje« v Alžiru prireja vrsto novih operacij, da bi zatrl uporniško gibanje. V ta namen je vojni minister Maurice odpotoval v Alžir in se s poveljniki vojaških eclinic pogovoril o načrtih za nove akcije proti upornikom. V Parizu menijo, da je kaj malo upanja za to, da bi OZN pristala na določitev novega roka, v katerem bi Francija z ozirom na sedanje okoliščine sama rešila alžirsko vprašanje. To mišljenje je osnovano na verjetnosti, da bi OZN z namenom zaustavitve vojnega stanja, sama intervenirala v Alžiru. Tako bi OZN uspela ta problem internacionalizirati, kar pa je proti težnjam Francije. Dejstvo je, da Francozi niso doslej podvzeli nobenega koraka, da bi kljub opozorilom Generalne skupščine izboljšali položaj v Alžiru. Sedanja francoska vlada nadaljuje politiko tako imenovanega »pomirjevanja« z uporabljanjem orožja, s preganjanji in zapiranjem. Kako pa takšno kolonialistično vojskovanje izčrpava Francijo, se najbolje vidi v dejstvu, da Francija že več . kot dve leti potroši skoraj milijardo frankov dnevno za vojne stroške v Alžiru in da je več kot C00.000 francoskih vojakov v strelskih jarkih severne Afrike. Važno je naslednje vprašanje: ali lahko pričakujemo, da bi Francija v tem kratkem času, ki še preostaja do zasedanja Generalne skupščine napravila temeljito pre-okretnico v svoji politiki? Kaže, da novi načrti političnih in administrativnih reform v uporniški deželi ne nudijo dovolj vere za to, da bi Francozi spremenili svojo politiko. Načrt, novega političnega statuta je namreč zgrajen na principu »neločljivosti Alžira od metropole«, kar pomeni, da Francija odklanja priznavanje pravic do uveljavljanja neodvisnosti alžirskega ljudstva. Tako stališče pa ne daje upanja, da bi se zaključili oboroženi spopadi, ker pač ni v skladu z načeli alžirskega osvobodilnega gibanja. Večina Alžircev je že pred časom odklonila sodelovanje. s francosko upravo v Alžiru. Razen tega dejstva je še več drugih vzrokov, ki kažejo na to, da ne bo moč speljati predlaganih reform. Znano je, .da je tudi v sami francoski vladi mnogo nesoglasij o načinu uveljavljanja reform. Vse bolj prihaja namreč do izraza težnja, da bi francoska vlada skušala s kakršnimikoli sedanjimi ukrepi okrog Alžira na ta ali oni način opravičiti svojo dosedanjo politiko. Da bi se izognili priznanju alžirske nacionalnosti in razgovorom z uporniki, skušajo v Parizu najti vrsto najrazličnejših variant, ki pa so več ali manj vse iluzorne. Vojna vihra se vse bolj razširja in jez nestrpnosti se. poglablja, Francija bo morala priznati važnost zgodovinskih sprememb in v skladu z njimi realneje reševati alžirsko vprašanje. Da pa bi to vprašanje čimpreje rešili, je želja tako Francozov kakor tudi Severnoafričanov. Naj bo tako ali drugače, vsiljuje se mišljenje, da bo tudi na letošnjem jesenskem zasedanju Generalne skupščine vprašanje Alžira tisto najbolj kočljivo vprašanje, ki že vrsto let povzroča svetovni javnosti nemale skrbi. kjer se je v zadnjih letih precej spreminjala struktura prebivalstva. Za praznovanje priključitve Slov. Primorja k Jugoslaviji 15. septembra je okrajni sekretar SZDL Ivan Mavsar nanizal nekaj predlogov o prireditvah, s katerimi bodo posamezne občine proslavile ta zgodovinski in radostni dogodek. V nekaterih krajih, kot na priliko to nedeljo v Sežani, bodo večja slavnostna zborovanja. Po vseh občinah bodo pripravili slavnostne akademije, prav tako po vseh večjih podjetjih in obratih. Slavnostno pa bodo ta zgodovinski dan praznovali tudi po vseh šolah. Pred dvema letoma, 20. avgusta 1955, je bil podpisan sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Od tedaj pa do konca meseca julija letos je bilo skupaj 6 milijonov 422 tisoč prehodov čez mejo. Naši pristojni organi so izdali upravičencem 43 tisoč dovolilnic, medtem ko je bilo na italijanski strani izdanih 83 tisoč knjižic. Gonja okrog Sirije je v začetku tedna popustila, vendar še vedno ne moremo trditi, da je položaj popolnoma normalen. Še zmeraj se govori o ameriški VI. floti, ki bo menda priplula v Sredozemlje, o ameriških letalih, o ekonomski blokadi dežele itd. Vse te prikrite in neprikrite grožnje imajo samo en namen—• doseči notranji razkol v deželi, spremembo oblasti in seveda potem vsiliti Siriji Eisenhowerjevo doktrino. Amerikanci očitajo Siriji, da hoče postati satelit Sovjetske zveze. Taka trditev je seveda popolnoma nesmiselna, saj v Siriji ni na oblasti Komunistična partija, ampak nacionalisti. Sirija je samo proti blokom, za nevtralnost in za koeksisteneo. Tod» igra s Sirijo lahko postane nevarna za tistega, ki jo je začel. Spomnimo se samo napada na Egipt! Prepričani smo, da bo svobodoljubni svet s prav tako odločnostjo odgovoril na napad na Sirijo, kakor je odgovoril na napad na Egipt. Seveda, prej je treba storiti vse — zlasti pa je zato poklicana OZN — da do tega ne pride. (Nadaljevanje s 1. strani) tičnih in družbenih organizacij je ureditev volilnih imenikov. Občinski ljudski odbori morajo takoj postaviti občinske komisije za volilne imenike, ' ki volilne imenike pregledajo in potrdijo ter odločajo o pritožbah in zahtevkih glede posameznih vpisov. V našem okraju, posebno v obalnem pasu, kjer se je po številnih odselitvah in doselitvah sestav prebivalstva v zadnjih letih močno izmenjal, je naloga temeljite in hitre ureditve volilnih imenikov dvakrat važna! Prihodnje dni bodo občinski ljudski odbori pozivali vse nevpi-sane državljane-volivce — nove doseljence in takšne, ki so si z dopohiitvijo osemnajstega leta v zadnjem času pridobili volilno pravico —• naj se priglasijo za vpis v volilne imenike. Častna dolžnost vsakega posameznega volilnega upravičenca je tedaj, da se čimprej prepriča, če je vpisan v volilni imenik. Po zakonitih določilih je poslednji dan za popravke in naknadne vpise v volilne imenike 16. oziroma 17. september, računati pa je v naših krajih na precejšnje število novih vpisov — zato naj tudi osnovne organizacije Socialistične zveze, sindikalne podružnice, zadruge in vsi zavednejši državljani še posebej poskrbe za to, da z njihovega področja ne bo volivca, ki ne bi bil pravočasno vpisan v volilni imenik. To prvo in zelo važno nalogo v okviru priprav na letošnje volitve ljudskih odborov moramo opraviti z vso odgovornostjo, saj tudi od tega v veliki meri zavisi takšen uspeh volitev, ki mora v naši borbi za graditev vse boljšega življenja postati nova vzpodbuda občemu napredku našega demokratičnega komunalnega sistema. I. R. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdcšar Koprsko pristanišče nudi danes kaj žalostno sliko, kajti Iukobran starega pristanišča niti ob koncu druge svetovne vojne ni bil v tako žalostnem stanju kot sedaj. Od regatnega stolpa pa do glave pomola je parapetni zid popolnoma razrušen, veliki kvadri ležijo raztreseni po ploščadi pomola, dober del zidu pa je v morju med varovalnim ka-menometom. Tudi sama operativna obala na lukobranu je močno poškodovana zlasti na glavi va-lobrana, kjer je odneslo razburkano morje več velikih klesan-cev, tako da so razgaljeni temelji svetilnika. Zaradi poškodovane obale in nametanega kamenja pristajanje ladij ob polovici ca. 160 m dolgega lukobrana ni mogoče. Tako je koprsko pristanišče, kateremu že tako primanjkuje operativne obale za pristajanje ladij, za nekaj časa oropano skoraj 80 rn dolgega dela lukobrana, kjer je morje globoko okrog 4,5 m. Do takih težkih poškodb v koprskem pristanišču je moralo priti, saj je luška izpostava v Kopru stalno opozarjala in v svojih poročilih luški kapitaniji v Piranu in preko nje Upravi pomorske oblasti severnega Jadrana na Reki sporočala nujnost popravila, predvsem pa rednih vzdrževalnih del na pomorskih zgradbah v pristanišču. POPRAVEK V zadnji številki Slovenskega Jadrana se je v članku »Nazadovanje izvoza ribjih konserv«, objavljenem na tretji strani, vrinila neljuba pomota. Članek navaja izvožene količine v tonah namesto pravilno v kilogramih. C'e bi bile obalne zgradbe pravilno in redno vzdrževane, bi do takih poškod, ki so nastale v viharju 14. avgusta letos, ne moglo priti. Zato se nehote sprašujemo, kdo je kriv za tako neodgovorno ravnanje z ljudskim premoženjem, saj bomo morali sedaj porabiti mnogo več finančnih sredstev za popravilo lukobrana, kot bi jih porabili pred pol leta, ko se je toliko govorilo o popravilu in celo razširitvi tega objekta. Gotovo pada največji del odgovornosti na Upravo pomorske oblasti severnega Jadrana na Reki, ki vsa leta po osvoboditvi, zlasti pa že tri leta po priključitvi, ni znala najti potrebnih sredstev za vzdrževanje in popravilo. Samo poglejmo stanje pristanišč v LR Sloveniji, pa bomo videli, da niso nikjer ob jugoslovanski obali tako obupne razmere. Pomol v Portorožu je treba dograditi, saj je samo na pol obnovljen in se je leseni provizorij že pred dvema mesecema delno porušil, tako da je pristajanje otežkočeno. V Piranu je nujno potrebno popraviti kamenomet, da ne bo prišlo do večjih poškodb na obali, Iukobran v Izoli se gradi že vsa leta po priključitvi, v Kopru pa je bil Iukobran že dolgo potreben popravila. Sedaj je stvar v Kopru tako pereča, da ovira promet, v Nikolaju je podrt lesen pomol, enako v Strunjanu. Kateri obalni kraj v Slovenskem Primorju se lahko pohvali, da ima v redu zgrajeno in vzdrževano pristanišče? Veliko je kriva tudi luška kapitanija v Piranu, ki ni znala prikazati nujnosti obnove, popravila in vzdr- ževanja pristanišč na svojem področju. Tako stanje je slabo spričevalo poslovanja naše pomorske uprave in nudi domačinu in tujcu žalostno sliko zanemarjenega obmorskega področja. Posebno neprijetna je stvar zato, ker je Slovensko Primorjc na meji naše domovine in vsak turist, ki pride iz Trsta v Jugoslavijo, bodisi z ladjo, bodisi z avtom, dobi slab vtis, katerega se nato prav težko znebi. In prav zato, ker smo na meji, lahko smatramo, da tako zanemarjanje s strani pomorske uprave ne posega samo v gospodarsko, temveč tudi v politično področje. Zanemarjanje in zapostavljanje naših pristanišč ter istočasno ukinjanje rednih potniških pomorskih prog ob slovenski obali mora končno prenehati in je treba tako stanje čimprej popraviti. M. G. Del gospodarske razstave v telovadnem domu TVD Partizana v Sežani. Razstava je bila odprta minido nedeljo kot uvod v praznovanje občinskega praznika in je pregled gospodarskih dosežkov sežanske občine v zadnjem obdobju. Slika kaže oddelek, kjer imajo razstavljene svoje izdelke obrtniška podjetja, sežanska mlekarna in trgovska podjetja. li»i¡ Ob III. Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani bo XXXVII. plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino Na pobudo Zveznega izvršnega sveta FLRJ je komite Mednarodnega urada za vino, ki ima svoj sedež v Parizu sklenil, da bo njegovo 37. plenarno zasedanje v Ljubljani med 1. in 6. septembrom, to je v času III. mednarodnega sejma vin. Tega zasedanja se bodo udeležili razen držav-članic tudi zastopniki dežel, kjer je proizvodnja vina dokaj močna in številni opazovalci, predstavniki mednarodnih organizacij in ustanov, ki so neposredno zain- V PIRANU PRVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V OBALNIH KRAJIH V soboto popoldne so v Piranu v navzočnosti zastopnika zvezne generalne direkcije PTT inž, Kostiča in zastopnika republiške direkcije PTT tovariša Cerkve-nika s skromno slovesnostjo izročili prometu piransko avtomatsko telefonsko centralo z 200 priključki. S to otvoritvijo je narejen prvi korak k uresničitvi obsežnega načrta avtomatizacije telefonskega prometa v večjih letoviških krajih slovenske Istre. TRANZIT AVSTRIJSKEGA BLAGA CEZ REKO SE JE POVEČAL, medtem ko se je občutno zmanjšal čez Trst in I-Iamburg. Tako je na primer reška lulca v prvih šestih mesecih prevzela 131.480 ton avstrijskega blaga, kar je za 180% več kot lani v istem časovnem razdobju, avstrijski tranzit preko Trsta pa se je zmanjšal za 12% in preko Hamburga za 4%. Na Reko je prispelo 0200 TON NERAFINIRANEGA JEDILNEGA OLJA IZ LIBERIJE, To olje bodo predelale naše rafinerije olj za potrebe domačega tržišča. V bližini vrutočke elektrarne v LR Makedoniji so začeli graditi STROJNICE ZA HIDR O CENTRALO. Gradbena dela bodo predvidoma končana junija prihodnje leto, elektrarna pa bo začela obratovati novembra 1958. SLOVENIJA DAJE 21.8°/o CELOTNE DRŽAVNE PROIZVODNJE PREMOGA, se pravi, da slovenski premogovniki z letošnjo polletno proizvodnjo več kot dveh milijonov ton premoga ne krijejo samo vseh domačih potreb, pač pa prekoračujejo letošnji družbeni plan za 53%. Največje povečanje proizvodnje je v velenjskem rudniku lignita, medtem ko proizvodnja v rudnikih rjavega premoga pada, V prihodnjih treh mesecih bodo REDNA TRGOVINSKA POGAJANJA med Jugoslavijo. Sovjetsko zvezo. Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo, Madžarsko in Kitajsko. Namen teh pogajanj je nadaljnja razširitev gospodarskega sodelovanja s tujimi deželami. Delegaciji Jugoslavije in SZ bosta na pogajanjih v septembru proučili nove blagovne sezname na podlagi že sklenjenega dolgoročnega sporazuma o blagovni menjavi in tudi vprašanje uporabe tretje transe blagovnega kredita v znesku 11) milijonov dolarjev. Ta načrt namreč predvideva, da bodo tudi v Izoli, Sečovljah in Škofijah do konca prihodnjega meseca montirali avtomatske telefonske centrale; v Portorožu bodo po zaključku gradbenih del novega poštnega poslopja zgradili telefonsko centralo do konca tega leta, v Kopru pa so se gradbena dela zavlekla, ker so statični računi pokazali, da je pametneje zgraditi novo poštno poslopje in opustiti misel na adaptacijo zgradbe, kjer so bili nekoč koprski zapori. Ko bo PTT vsa ta investicijska dela zaključil, bo na področju slovenske obale 1160 avtomatskih telefonskih priključkov, kar bo zadostilo potrebam tukajšnjega PTT prometa za daljše časovno razdobje. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi znatni gmotni prispevek OLO Koper, ki omogoča čim hitrejšo vzpostavitev avtomatskih telefonskih central. Avtomatske telefonske centra- le tipa Krosbar, ki so prve te vrste v naši državi, je izdelala tovarna »Iskra« v Kranju, v Piranu jo je montiralo podjetje »Iskra-servis«, omrežje pa je zgradilo podjetje »Tegrad«. Seveda je bilo treba v Piranu v zvezi ž montiranjem nove telefonske centrale preuredili poštne prostore tako, da danes ustrezajo zahtevam sodobnega PTT poslovanja. Vzpostavitev avtomatskih telefonskih central v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu, Sečovljah in Škofijah bo velikega pomena za hitrejši gospodarski razvoj obalnih krajev. Sedanje telefonsko omrežje še zdaleč ne zadovoljuje potrebam današnjega časa, ki nujno narekujejo, da se novo avtomatsko telefonsko omrežje priključi na ljubljansko in gorenjsko omrežno skupino. Za uresničitev tega predloga so načrti že izdelani, treba bo pa še počakati kakšno leto dni. teresirani nad proizvodnjo vin. Svojo udeležbo na tem plenarnem zasedanju so prijavili vinogradniški in vinski strokovnjaki iz Argentine, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Cileja, Francije, Alžira, Grčije, Italije Luk-semburga, Madžarske, Maroka, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Švice, Tunisa, Turčije, Sovjetske zveze, Urugvaja in Jugoslavije, ker so te države članice Mednarodnega urada za vino, in predstavniki Avstrije, Belgije, Brazilije, Danske, Finske, Irana, Izraela, Japonske, Južnoafriške Unije, Libanona, Norveške, Peruja, Švedske, Velike Britanije in ZDA. Zasedanju bodo prisostvovali tudi odposlanci Mednarodne komisije za kmetijstvo, Mednarodnega inštituta za hladilno tehniko, Evropske in Sredozemske organizacije za zaščito rastlin, Združenja mednarodnih uradov za zaščito industrijske, literarne in umetniške lastnine, Evropske organizacije mednarodnega sodelovanja, FAO, Mednarodne organizacije kmetijskih predelovalcev, Mednarodne trgovinske zbornice, Evropske kmetijske federacije itd. Sovpadanje 37. plenarnega zasedanja komiteja Mednarodnega urada za vino s III. mednarodnim vinskim sejmom v Ljubljani, je brez dvoma priznanje kakovosti naših vin, ki so si že ustvarila svetovni sloves._ Ob koncu letošnjega prvega polletja so znašali POTROŠNIŠKI KREDITI 55.799 MILIJONOV DINARJEV, to je za 29 milijonov dinarjev več kot lani v istem času. Skoraj 9G% vseh potrošniških kreditov so posojilojemalci potrošili za nabavo industrijskega blaga, predvsem za električne stroje za gospodinjstvo. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR V današnjem pregledu bi obravnavali tri aktualna vprašanja, o katerih je precej govora. Prvo vprašanje so cene, o katerih smo sicer že govorili. Ugotovili smo, da so cene živilskim predmetom letos porasle — kljub temu, da za tako povišanje včasih niti ni bilo pravega vzroka. Statistike ugotavljajo, da se je splošni indeks cen v letošnjem letu doslej dvignil le za 1 °/o. K dvigu so največ pripomogle cene živil in uslug, medtem ko so cene industrijskih izdelkov stabilne. Vprašanje cen je za naše gospodarstvo problem, ki ga ne moremo reševati ločeno od našega celotnega ro.zvoja. Vemo, da je cena pri nas odraz raznih gospodarskih, pa tudi izvenekonumskih vplivov in da ni pravi odraz našega doslej doseženega razvoja. V cenah lahko opažamo velika nesorazmerja. Vemo na primer, da je delež plač v cenah zelo majhen. Zato moramo nekatere cene- umetno vzdrževati z regresi, medlem ko je v drugih zajet velik odstotek družbenih dajatev. Postopno bo treba te odnose urediti in lahko rečemo, da smo sedaj že na poti, da jih uredimo. Zlasti bo treba znižali materialne stroške v naši proizvodnji in zvišali odstotek plač v ceni. Seveda je to le en ukrep, ki pa bo za svojo izvedbo terjal precej časa in razvoja. Drugo je vprašanje investicij, ki je po ukrepih za omejitev trošenja nekaterih skladov važna postavka. Potrošnja investicij se je letos zelo dvignila in prešla okvire družbenega plana, zato je prišlo do omejitev. Vemo pa tudi, da je po drugi strani zelo visok dotok sredstev v sklade spričo povečane gospodarske dejavnosti. Tudi to je preseglo predvidevanja. Ker povečana potrošnja investicijskih sredstev do časa, ko je prišlo do omejitev, ni vplivala na trg, nekateri menijo, da bi ne bilo potrebno posegati v razvoj z administrativnimi ukrepi. Pravijo namreč, da je prekoračenje bilančnih postavk, ki jih zajemajo bla-govno-denarni skladi, v takem položaju, kot je letos pri nas lahko le pozitivno. Končno bi kot tretje obravnavali vprašanje naraščanja zaposlenosti. Doslej smo namreč dosegli dvakratni za letos planirani porast delovne sile. Tak porast seveda ni v celoti opravičljiv in je deloma v nasprotju z napori za dvig proizvodnosti dela. Kot značilno pa naj omenimo, da je kljub povečani gradbeni dejaimosti število zaposlenih v tej panogi leios nižje kot. v prvi polovici lanskega leta. Morda ne bo odveč, če omenimo še rezultate gospodarskega razvoja v juliju. Podatki kažejo nadaljnji porast proizvodnje, toda za okrog 4"/« nižji kot v juniju. Pojav je normalen in je posledica letnih dopustov. Sicer pa delovna storilnost ni v ničemer popustila, Tudi. v ostalem namreč podatki kažejo, da je gospodarski razvoj normalen, toda v večjem okviru, kot ga predvideva družbeni plan, -dt- POL STOLETJA POMORSKE RADIJSKE SLUŽBE NORDDEICII je znano ime v mednarodni plovbi po morju. Je to majhno obmorsko pristanišče in kopališče na vzhodnofrizijski obali ob Severnem morju. Važno je po svoji močni prekomorski radijski postaji. Njeni kratki valovi jiraktično dosegajo vse kraje na svetu, zato ni čuda, če njena poročila o vremenu, o premikanju ledu, njene napovedi časa in njena svarila pred viharji iščejo in upoštevajo pomorščaki vseh narodnosti. Pol stoletja je že v službi za varnost ladij in njihovega tovora. V letošnjem maju je pomorska radijska postaja Norddeich slavila svojo petdesetletnico. Enajst oddajnih stolpov v skupni višini 800 m posreduje radijsko oddajno in sprejemno službo. Povprečno gre skozi nje 25.000 brzojavk in 4000 pomorsko radijskih razgovorov na mesec. X r-l r P/l »BIHAČ« je 26. avgusta prispela v Zeleniko, kjer bo še do 3. septembra P/l »DUBROVNIK« danes, 30. avgusta, prispe v Porto Marghera M/l »GORENJSKA« je na poti v domovino plula 26. avgusta mimo Port Saida P/l »GORICA« je 22. avgusta plula skozi Gibraltar na poti v Emden P/l »LJUBLJANA« je 26. avgusta priplida v Siracuso, kjer se bo zadrževala še do 4. septembra M/l »MARTIN KRPAN« je 26. avgusta odplula iz Aqabe s tovorom za Reko P/l »NERETVA« je 27. avgusta priplula iz Billinghama v Ca-sablanco P/l »POHORJE« je na poti za kitajsko pristanišče Hsinkang, kamor prispe 1. septembra P/l »ROG« je danes, 30. ai>gusta odplula iz Rotterdama s tovorom za Jugoslainjo P/l »ZELENGORA« je 10. avgusta zapustila Singapore in plove za Kontinent, kamor bo prispela predvidoma okrog 15. septembra LOV NA KITE NIMA BODOČNOSTI Lov na Kite se je postopoma Izma-ličil v pravo mesarsko klanje, največji sesalci na svetu so bili v nevarnosti, da povsem izumro. Mednarodna organizacija za lov na kite je zato leto za letom nižala kontingent, kitov, ki so jih smeli pobiti poklicni kltolovci. To je prizadelo predvsem norveške ribiče iz pokrajine Vcst-ford, ki so imeli v kitolovu skoraj monopol. Ker so možnosti velikih zaslužkov vedno manjše, je Vestford predlagal, naj bi se ribiči oprijeli kakega drugega posla, svoje barke pa naj bi predelali v tankerje. SPREMEMBA DAVČNE LESTVICE BI VPLIVALA NA RAZVOJ OBRTNIŠTVA Poročali smo že o razpravi o vprašanjih obrtništva, ki je bila na seji Sveta za gospodarstvo pri OLO Koper z zastopniki Okrajne obrtne zbornice. Zaradi zanimivosti načetega vprašanja smatramo za potrebno napisati nekaj več o morda najbolj občutljivi zadevi, to je — o obdavčitvi zasebnih obrtnikov pavšalistov in nepavšalistov. Lani je znašala osnova za izračun dohodnine za obrtništvo v okraju Koper 71 milijonov 366 tisoč dinarjev. Od navedenega zneska je odpadlo na pavšalista skoraj 60,5n/o. 39,5n/r. pa na ne-pavšaliste. Ce so lani plačali obrtniki 18 milijonov 239 tisoč dinarjev davka, jim je po teh izračunih ostalo torej 53 mil. 127 tisoč dinarjev za plače, za pokritje proizvodnih stroškov, za socialno zavarovanje, za plačilo občinskih doklad. itd. Na 587 davčnih zavezancev-obrtnikov odpade na enega približno 90.500 dinarjev zaslužka na leto ali povprečno mesečno komaj nekaj nad 7500 dinarjev. Če k dohodnini prištejemo še dajatve za občinske sklade, za sklad za kadre in socialno zavarovanje, se obrtniku ta znesek še občutneje zniža. Vse to kaže, da nekaj ni v redu: takšna ugotovitev čistega dohodka ni realna, kajti v resnici bi moral biti dohodek znatno višji, da bi dosegel višino plač visokokvalificiranih delavcev v družbenem sektorju obrti. Se pravi: če bi hotelo 587 obrtniških mojstrov, ki so visokokvalifici-rani delavci, zaslužiti n. pr. povprečno po 15.000 dinarjev mesečno, bi moral njihov čisti dohodek znašati nekaj nad 106 milijonov dinarjev. In še to: Po izračunu 2200 ur dela letno in po primerjavi današnjih cen obrtniških proizvodov, storitev in uslug, dobimo več kot 170 milijonov dinarjev bruto dohodka. Od kod torej tolikšna razlika med ugotovljenimi dohodki in grobo kalkulacijo? Praksa kaže, da zaslužek naših obrtnikov vendarle ni tako majhen, kot ga ugotavljamo v njihovih prijavah. Res je tudi, da je med našimi obrtniki 123 takih, ki jim obrtniška dejavnost ni glavni in edini poklic. Kljub temu je razlika še vedno prevelika. Ze od nekdaj je znano, da obrtniki, tako kot drugi davčni zavezanci, prijavljajo nekoliko manjši promet in zaslužek, kot ga v resnici imajo. Vemo tudi, da obrtnikov primanjkuje in da ima marsikatera občina zaradi tega velike preglavice, V strahu, da ne bi obrtnikov izgubili, saj so mnogi med njimi svojo dejavnost odjavili zaradi preostre davčne lestvice, pa v marsikateri občini dopuščajo napačne prijave. Po sedanji davčni lestvici ostane obrtniku, ki se ukvarja z uslužnostno dejavnostjo in ima približno 225 tisoč dinarjev, komaj 144 tisoč dinarjev za lastne življenjske stroške, za plačilo stroškov proizvodnje in za plačilo drugih dajatev: socialno zavarovanje, članarina združenju, sklad za kadre itd. Če torej žcllrno našo obrtniško dejavnost ckripili, bo potrebno temeljito spremeniti način obdavčevanja. Sedanja davčna lestvica zahteva spremembe. Zato Obrtna zbornica za okraj Koper predlaga tako spremembo, da bi se dohodki od tisoč do 275 tisoč dinarjev obdavčili progresivno od 10 do 20%. V tej lestvici bi bili zajeti tudi vsi uslužnoStni obrati ter bi bili z njo dejansko bolje stimulirani kot so danes. Uveljavitev take lestvice bi bila vzpodbuda k večji storilnosti. po drugi strani pa bi obrtniki prijavljali svoje dejanske dohodke, saj bi jim ostalo od n. pr. 275 tisoč dinarjev dohodkov približno 200 tisoč dinarjev za ostale stroške. Izboljšanje življenjske ravni obrtnika bo tudi vplivalo na izboljšanje izbire obrtniških pi-oizvodov in uslug. Vzporedno s tem bo prav gotovo potrebno spremeniti tudi predpise o taksah za obrtna dovoljenja. Sedanji predpisi določajo 10.500 dinarjev takse za vse stroke, ne glede na to, kje bo prosilec opravljal svojo obrt. Dosedanje izkušnje kažejo, da so potrebne ne samo razlike v višini takse za posamezne stroke, pač pa tudi razlike med mestom in podeželjem; v glavnem gre seveda za uslužnostno obrt. Prav zaradi takega sedanjega predpi- sa in zaradi preostre davčne lestvice je na podeželju sedaj zelo velik odstotek šušmarjev. Tudi pri prometnem davku bodo potrebne določene spremembe. Kaže, da bi bilo najbolje plačati prometni davek samo od vrednosti materiala in ne tudi na plače, saj je davek nanje plačan že pri dohodnini. Treba pa bo tudi najti primeren način za obdavčitev dela s tujo oziroma izposojeno delovno silo in ga po možnosti izenačiti z davkom na plače v obrtnih obratih družbenega sektorja. -jo Ali res ni denarja za ureditev prodajaln mleka? V vseh povojnih letih razvoja našega gospodarstva so bile investicije za gradnjo velikih gospodarskih objektov najznačilnejši pojav. Zaostala, neizkoriščena in ponekod tudi zanemarjena proizvodna sredstva so terjala temeljite obnove in gradnjo novih industrijskih obratov. Posebno občutna je bila potreba po povečanju industrijske proizvodnje na Primorskem, ker je bila le-ta po prizadevanjih okupatorja v preteklih desetletjih skoraj neznatna. Hitri gospodarski razvoj pa je narekoval vlaganje velikih investicij tudi v tiste panoge gospodarstva, ki so v neposredni zvezi z izboljšanjem življenjske ravni prebivalcev. Ugotovimo pa lahko, da kljub velikim naporom družbe v tej smeri še nismo dosegli tiste stopnje, ki bi jo morali, saj še vedno, skoraj vsak dan. opažamo, da preskrba s prehranskimi predmeti, kot so meso, kruh, mleko in zelenjava ni na zadovoljivi višini. Marsikje smo obtičali tik pred koncem poti. Vzemimo na primer preskrbo z mlekom, Večkrat slišimo, pa tudi sami dajemo pikre opazke na račun distribucije mleka, grajamo nehigienske razmere v prodajalnah, pritožujemo se za- radi tega ali onega, pa čeprav se je stanje v zadnjem času v tem pogledu znatno izboljšalo. Tudi oblastni organi so večkrat opozorili podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in razdelitvijo mleka ter mlečnih izdelkov, naj dokončno uredijo vprašanje redne, kulturne in sodobne preskrbe potrošnikov z mlekom. Ta podjetja so navodila v okviru svojih dejanskih možnosti upoštevala, vendar pa ni moč od podjetij zahtevati, da bi vse uredila z lastnimi sredstvi. Res, da je skupnost že vložila za pospeševanje živinoreje več kot 70 milijonov dinarjev, res pa je tudi. da je treba poiskati sredstva za kulturno prodajo izdelkov, kijih daje živinoreja. Ne smemo se namreč zadovoljiti s tolmačenjem, češ da je za maloprodajo zmanjkalo denarja. S takim tolmačenjem se kaj radi izognejo investicijskim stroškom za ureditev prodajaln z živili tako nekatera podjetja kakor tudi nekatere občine. Sodobna, higienično popolna preskrba z mlekom sloni na oskrbi potrošnikov s pasteriziranim mlekom v zaprtih steklenicah, ki jih je odobril pristojni organ. Težnja je pač v tem, da bi čimbolj omejili prodajo mle- Predmet raznih razprav množičnih organizacij in hišnih svetov je mnogokrat ugotovitev, da nekateri hišni najemniki in podnajemniki ne plačujejo redno stanarine. So primeri, ko državljani dolgujejo stanarino za več mesecev ali celo za leto dni. Po 55. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš je treba plačati najemnino, če ni drugega posebnega in pismenega dogovora v stanovanjski pogodbi, mesečno v naprej, to je najpozneje do 5. v tekočem mesecu (Ur. 1, FLRJ št. 29/54), po 60. členu iste uredbe pa so navedeni pogoji, ki dopuščajo odpoved stanovanjskega razmerja. Možnost odpovedi, stanovanjske pogodbe je tudi takrat, če stanarina ni bila plačana najmanj dva meseca. Organi, ki upravljajo stanovanja stanovanjske skupnosti ali tista, ki so v zgradbah splošnega ljudskega premoženja, so dolžni ugotavljati, če je stanarina redno plačana. Če ima n. pr. hišni svet svojega blagajnika, je ta dolžan redno pobirati stanarino in ni upravičen pri nobeni stranki popuščati. Blagajnik in hišni svet sta namreč pooblaščena in obvezana, da redno pobirata stanarino in z njo ravnata tako, kakor določajo predpisi. Kolikor stanarina ni redno pobrana med stanovalci, ki so v rednem delovnem razmerju in pri katerih ka, razen tistega v. zaprtih steklenicah, ker je prodaja higiensko nezaščitenega mleka lahko vzrok okuženja z bacili, ki plavajo v zraku. Tega se zavedajo tako podjetja, ki predelujejo in razdeljujejo mleko ter mlečne izdelke, kakor tudi tisti, ki sedanji način prodaje grajajo ter predlagajo razne izboljšave. Gre torej za finančna sredstva, ki bi omogočila kulturnejšo preskrbo z mlekom ter zaključila dolgotrajne, več ali manj upravičene kritike na račun distribucije. Seveda pa bo treba poiskati denar tako pri podjetjih kakor tudi v proračunih občin, saj je ta investicija iz sanitarno-tehničnih ozirov nujna in opravičljiva. Izvleček iz zakonitih določil Osnova politične samouprave in temeljno načelo organizacije oblasti v sistemu socialistične demokracije je v tem, da se oblast izvršuje po predstavniških organih oblasti, katerih člani so svobodno izvoljeni in se lahko odpokličejo tudi pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni. Volilne — kot ustavne pravice nimajo pri nas a) tisti, ki so s kazensko sodbo obsojeni na omejitev državljanskih pravic, ker obsega ta kazen tudi izgubo volilne pravice, b) tisti, ki jim je s pravnomočno sodno odločbo odvzeta opravilna sposobnost (ne pa, če jim je le deloma odvzeta), c) osebe, ki niso dopolnile 18. leta. Proizvajalec, ki ni dopolnil 18. leta, nima volilne pravice za občinski zbor proizvajalcev. Vsak državljan, ki hoče izvrševati splošno volilno pravico (aktivno in pasivno), mora bili vpisan v volilni imenik, ki se stalno vodi pri občinskem ljudskem odboru, praviloma za posamezna naselja. Splošni volilni imenik vodi krajevni urad, če tega ni, organ uprave občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za zadeve obče uprave. Proizvajalec mora biti vpisan v splošni volilni imenik in še v posebni volilni imenik v sami gospodarski organizaciji. Pri občinskem ljudskem odboru Je treba sestaviti komisijo za volilne imenike in sicer iz enega sodnika okrajnega sodišča in dveh članov občinskega ljudskega odbora, ki imajo vsak svojega namestnika. VSAKDO NAJ SE PREPRIČA, CE JE VPISAN V VOLILNI IMENIK Vsak državljan ima pravico pregledati volilni imenik, da se prepriča, če je vanj vpisan. Ce ugotovi, da mu je občinski ljudski odbor odklonil vpis v imenik ali ga je pozabil vpisati, ali je njegovo ime napačno ali nečitiljivo napisano, ima pravico pre- ko ljudskega odbora zahtevati, da ga komisija vpiše oziroma popravi napačni vpis. To smejo zanj storiti tudi druge osebc-volivci, politične in družbene organizacije. Po takšni zahtevi mora komisija za volilne imenike izdati svojo odločbo najkasneje v 5 dneh. Zoper to odločbo se sme vložiti nadaljnja pritožba spet v 5 dneh na okrajno sodišče, le-to pa mora tudi v 5 dneh izdati svojo odločbo, ki je dokončna. Takšni popravki se smejo zahtevati največ še M dni po razpisu volitev — to je do IG. septembra. Organ, ki je pristojen za vodstvo volilnih imenikov, mora vpisati v volilne imenike vse 18 let, stare osebe, ki so se za stalno naselile v kraju, za katerega se vodi volilni imenik, izbrisati pa vse tiste, ki so umrli, ki so se za stalno odselili v drug kraj ali pa so po pravnomočni sodni odločbi izgubili volilno pravico. Občinski LO morajo vse v volilni imenik nevpisane volilne upravičence pozvati, naj se priglasijo za vpis. POSEBNI IMENIKI ZA VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV Za volitve v zbor proizvajalcev se vodijo — kakor rečeno — še posebni volilni imeniki v samih gospodarskih organizacijah. Sestavi jih v 15 dneh od razpisa volitev, to je do 17. septembra 1.1., komisija za volilne imenike, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, imenuje pa jo upravni odbor gospodarske organizacije najkasneje v 5 dneh po razpisu volitev. Ce Jc v gospodarski organizaciji zaposlenih ali včlanjenih manj kakor 20 proizvajalcev, postavi komisijo za sestavo volilnega imenika občinski ljudski odbor. V te volilne imenike je treba vpisati vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni v tej gospodarski organizaciji, oziroma člane kmetijskih zadrug in tiste člane njihovih družin, ki se ukvarjajo s kme- tijstvom, to pa le, če imajo splošno volilno pravico in če so vpisani v splošni volilni imenik. Volivce je dovoljeno vpisovati v volilni imenik le do 10. dne pred volitvami. Ko komisija izdela volilni imenik, ga razgrne tri dni na vpogled v zadevni gospodarski organizaciji, Vsak volivec — proizvajalec — lahko ugovarja zaradi tega, ker on ali kakšen drug proizvajalec, ki ima volilno pravico, nI vpisan v volilni imenik, ali zato, ker je vpisan kdc, ki ne bi smel hiti vpisan. O ugovorih od'oča komisija za volilne imenike, dokončno pa občinska komisija za volilne imenike; ta mora tudi potrditi volilni imenik. (Dalje prihodnjič) ne nastopi poseben razlog za zavlačevanje plačila, se pojavlja kreditiranje skupnosti nerednemu najemniku, česar pa ne more niti opravičiti niti odobriti blagajnik ali pa hišni svet, ker skupnost takega kreditiranja ne priznava. Organ upravljanja je dolžan po brezuspešnih opominih pri vsakem zaostanku plačila stanarine vložiti proti zamudniku opo-minsko tožbo. Stroški te tožbe gredo v breme stanovalca. Če je stanovalec dosegljiv in ima dohodke ali premoženje, je pravda uspešna, ker jo je moč izvršiti. Često pa se zgodi, da tak stanovalec neznano kam izgine in se pojavi vprašanje, kdo naj plača zaostalo stanarino. Razumljivo je, da nihče drugi kot tisti, ki je opustil redno pobiranje stanarine. Ta trditev je sicer trda, toda popolnoma upravičena, saj jo vsak za svoje neredno ali malomarno delo vsaj odškodninsko odgovoren. Tožbo je treba vložiti tudi v primeru, če stanovalec že dalj časa ni plačal stanarine zaradi višje sile (zaradi brezposelnosti), toda v tem primeru izostanek plačila ne more biti razlog odpovedi. Stanarina namreč zastara po zakonu o zastaranju terjatev v treh letih. Zaradi brezposelnosti zaostalo stanarino pa je treba plačati takoj po zaposlitvi v roku, ki je trikrat daljši od časa, za katerega stanarina ni plačana — če za tak zaostanek ne nastopi zastaranje. Nastop zastaranja lahko torej prinese organu upravljanja prikrajšanje na stanarini, če se le-ta ne bo pobrigal za razsodbo. Prisilna izterjava zaostale stanarine pa ni edino sredstvo proti nerednim stanovalcem, Zakon dopušča tudi sodno odpoved stanovanjske pogodbe. S tem bi lahko zakrknjene stanovalce izselili iz središča mesta ter jim nakazali stanovanja v okolici, v izpraznjeno stanovanje pa sprejeli tiste, ki so pripravljeni, da bodo pogodbeno stanarino redno plačevali. Razen tega pa bodo blagajne hišnih svetov stalna imele dovolj dohodkov za kritje vsaj najnujneših izdatkov v zvezi s popravilom hiš. Čad ZA VEC KOT G MILIJARD DINARJEV KUPČIJ je bilo na II. izvoznem sejmu, ki je bil med 3. in 11. avgustom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Kaže torej, da so v komercialnem pogledu organizatorji in razstavljatci dosegli svoj namen. Sejem so si ogledali tudi številni predstavniki iz Avstrije, Poljske, Belgije, ZDA, Češkoslovaške, Holandije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Italije, Nizozemske, Madžarske, Švice, Nigerije, Indije, Lichtensteiua, Grčije, Francije in Švedske. Tuji obiskovaiei so izrazili željo, da bi prihodnjič razstavili tudi preproge, lesene igrače, vosek in voščene izdelke, Največje zanimanje je bilo za izdelke lesne in usnjarske industrije. a ... če bi podjetja prometne stroke koprskega okraja pokazala pri izvajanju druge laze analitičnega ocenjevanja delovnih mest več prizadevnosti, kot so jo pri njihovem popisu in opisu; ... če bi odgovorni uslužbenci pa ludi družbene organizacije v gradbenih podjetjih bolj skrbeli za svoje delavce, ki so zaposleni i/,ven mesta stalnega bivališča ter jim omogočili redno prehrano; ... če bi podjetju, ki zaposluje dclavce pri nočnem delu, le-tcni priznala nagrajevanje, ki jim za nočno delo pripada; ... če bi šolski odbori vsaj v zadnjem tednu pred začetkom letošnjega šolskega leta rešili marsikatero pereče materialno vprašanje in vprašanje vzgoje šoloobveznih otrok, da ne bo pouk že prve dni naletel na težave, ki se dajo odpraviti z nekoliko dobre volje: ... če bi v tem šolskem letu vpeljali tudi v otroških vrtcih obvezne zdravniške preglede kot so v šolah. Knjigo je ob 15-letnici Roške ofenzive in ustanovitve prvih slovenskih brigad izdala založba LIPA v Kopru. Opremil jo je Milan Mihelič. Vezava polplatno, obseg 277 strani, cena 550 din. GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA — KOPER Okvirni repertoarni načrt za sezono 1957-58 Slovenska dramatika: Kislin-ger: ONI S SLEPEGA TIRA — novost: Kreft: CELJSKI GROFJE; Lovec: TURŠKA SUŽNJA — novost; Ocvirk: NIOBA — novost. Jugoslovanska dramatika: Do-bričanin: SKUPNO STANOVANJE; Vojnovič: EKVINOKCIJ. Svetovna klasika: Goldoni: STARINARJEVO STANOVANJE ALI TAŠČA IN SNAHA — Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV — DVE ZGODBI DALJNEGA VZHODA (Takedy Ysu-mi — TERAKOYA; neznani avtor — BRESTOV CVET). Sodobna svetovna dramatika: Callegari: IZGORELA MLADOST — novost; Huges: MULAT — novost: Maugham: SVETI PLAMEN: Maurier: PLIMA V SEPTEMBRU — novost; Nach: VREMEN AR: Synek: NOČNA SLUŽBA; Tichy: KAKOR V RAJU — novost; Ustinov: ROMA-NOF IN JULIETTE; Verneuil: DRŽAVNE ZADEVE — novost. Mladinska dramatika: Baletni večer — Vrbnik: ZLATOLISTA ROZA — novost; Wtichner: PASTIR PETER IN KRALJ BRI-LJANTIN. PREDSTAVLJAMO VAM REŽISERJA — GOSTA Z Antonom Korenom se poznava že precej let, točneje, jaz ga poznam. Spominjam se ga še, ko sem kot študent zahajal k opernim predstavam na dijaško stojišče. Precej let je že minilo od tedaj. Letos poleti pa sva se osebno spoznala. Toplo poletno sonce je obsevalo ankaransko obalo, ko sva se pogovarjala ob morski obali. Pripovedoval mi je o svoji pestri gledališki poti. Že davno pred vojno je pričel kot igralec-ama-ter v Celju in njegovi okolici. V tem svojem obdobju pa se je ukvarjal tudi z režijo in petjem. Le-to slednje ga je prineslo na odrske operetne in operne deske, najprej v Zagreb, nato v Ljubljano, od tod v Split, na Reko in končno v Beograjsko Komedijo, kjer dela kot režiser. Med svoje najuspešnejše operne in operetne vloge prišteva Hermana v Pikovi dami, Miča v Eru, Cavaradosija v Tosci, Rudolfa. v Boheme pa še princa v opereti Zemlja smehljaja in tenorske partije v Paganiniju, Cli-viji, Netopirju itd, Za njegovo režijsko kariero je bilo najodločilnejše delovanje v reški operi. Tam je zrežiral vrsto zelo uspelih opernih ~ predstav. Zdaj pa režira v glavnem operete v Beograjski Komediji. Druga veja njegovega udejslvo-vanja pa je pisateljevanje. Začel je najprej kot prevajalec pesmi in opernih ter operetnih libretov, nato pa je začel pisati dialogizi-rane glasbene komentarje iz življenja glasbenikov za reški radio. Ob tern se mu je porodila ideja, da bi začel z večjimi teatr-skimi teksti. Njegov prvenec je libreto za opereto Gordana, kateri glasbo piše Ziatan Vavda in katere premiera bo v letošnji sezoni v skopski operi. Udeležil se je tudi konkurza za izvirno slovensko dramo, ki Delo je prvi večji literarni tekst, ki verno odraža mnoge značilnosti narodnoosvobodilne borbe iz leta 1942, predvsem pa z izredno prepričljivostjo slika najhujšo tedanjo preizkušnjo, znano Roško ofenzivo. Avtor, ki se je kot partizan udeležil mnogih akcij in ki ga je zajel val velike sovražnikove ofenzive na osvobojeno ozemlje, se je uspešno lotil svoje velike zamisli: v trilogiji zbrati najznačilnejše podobe prvega obdobja partizanščine na Dolenjskem. V Hajki, ki naj bi bila druga knjiga, je umetniško osvetlil sorazmerno kratko časovno razdobje, ki pa je zelo dinamično in kot gradivo nedvomno izredno privlačno. Prva knjiga bi v glavnem opisovala enomesečni pohod, trde preizkušnje in usodo partizanske čete, ki se s Krima pri Ljubljani prebija na Rog in jo Italijani med potjo neprestano minirajo z izdajalci, ki se vrivajo v edinico in jih je težko odkrivati. Vse to povzroča mnoge osebne konflikte, nezaupanje in skrajno napeto vzdušje. Tretja knjiga pa bi že zajemala obdobje po Roški ofen- ga je pred dvema letoma razpisala ljubljanska Drama, s komedijo Ambasador. Delo je bilo pohvaljeno in bo doživelo krst v Puljskem gledališču še v letošnjem koledarskem letu. Zanimiva je tudi njegova komedija iz filmskega življenja »Male zvezde«. To je satira na naše filmske razmere. In če naštevamo še nadalje: drama »907 dobro dela« iz špijonskega življenja, dramatizacija Bevkove povesti »Črni bratje«, in trenutno piše libreto za izvirno slovensko operno sodobno tematiko, katerega delovni naslov je »Delo, pesem in ljubezen«. In načrti za bodočnost? Zelo številni in na raznih področjih. Igor Pelan živi, prve večje vojaške akcije odreda, ki gre z brigadami na italijansko-nemškn mejo (Dob, Ajdovec, Primskovo). Po obliki je Ilajka morda bliže filmskemu scenariju kot romanu, čeprav nima niti za eno niti za drugo vseh značilnosti. V njej bi našli tudi elemente drugih literarnih zvrsti. Vsekakor ni slučaj, da se je avtor odločil za sedanjo obliko in razporeditev snovi. Zelo verjetno in morda s težkim srcem se je moral odpovedati marsikateremu zanimivemu dogodku iz hajkanja po roških hostah, kajti sicer bi zaradi prenatrpano-sti delo kot cclota ne bilo več pregledno. Prav zaradi tega je moral vsakemu svojemu junaku natančno, včasih žal preskopo odmeriti »filmski trak«. Težko je reči, če bi bilo morda za večjo umetniško vrednost romana koristneje izpustiti nekatere samo skicirane like in na nekaterih mestih še poglobiti psihološko utemeljenost, motivacijo duševnih preobrazb. Na vprašanje, kaj v Hajki bralca najbolj pritegne, bi morali odgovorili, da so to mojstrski dialogi. Z njimi je osvojil bralca že na prvih straneh knjige, ko ga je tako neprisiljeno in izredno prepričljivo popeljal v pristno partizansko vzdušje iz leta 1942. Njegovi junaki ožive že v prvem stavku, postanejo nam simpatični. To niso več tiste čr-no-bele figure, ki smo jih bili navajeni iz prve domače literature iz NOB, v kateri je bilo mnogo preveč hotenega poudarka junaštva. Ocvirkovi junaki so tudi ljudje z vrlinami in slabostmi, preprosti in značajni, strogi, dobrodušni, karieristi, kapitulan-ti, anarhisti, godrnjati, duhovite-ži — toda nihče ni popolnoma slab, do vsakega čuti avtor toplo človeško razumevanje. Opisovanja so sicer le nekaka povezovalna snov, plastično podobo dajejo razmišljanja in dialogi. V skoraj idilično vzdušje pred ofenzivo prihajajo prve, ne preveč vznemirljive vesti o sumljivih pripravah sovražnika. Kot pred filmsko kamero se nato naglo spreminjajo situacije. Italijani sekajo drevje in grade bunkerje, partizani so strogo pripravljeni in naglo odločajo, čeprav se še ne zavedajo velikega obsega bližajoče se ofenzive. Ozračje je napeto, počijo prvi streli. Borci, med njimi mnogo takih, ki še niso povohali smodnika, so postavljeni pred najraz- Vasja Ocvirk ličnejše probleme in najtrše preizkušnje. In nato se vrste slike dolgega venca. Vidimo pokop prvega padlega partizana, upornost ranjencev, ki se ne pustita zaka-muflirati, skrite bunkerje, razdiralen vpliv skrivačev, sovražno obkoljevanje, prebijanje sovražnih obročev, razdvojenost okoliškega prebivalstva, konflikte partizanov z zapeljanimi domačini, najrazličnejše usode skupinic, ki si hočejo ohraniti življenje. Umetniško najmočnejše je podan lik Matije, neugnanega ša-ljivca in dobrodušneža ter zvestega tovariša. Prepričljive so tudi glavne osebe: komandant Rok, partizanka Metoda, Savo, Kump, Brane, Špeh in Ivček. Avtor je s svojim delom dokazal, da izvrstno obvlada pripovedno tehniko. Tudi stilu ni kaj očitati, čeprav je treba priznati, da bi se z večjo zavzetostjo dalo še marsikaj zboljšati. Pisatelj skuša biti objektiven tudi do sovražnika, čeprav se zdi, da napravijo nekateri prizori nehote rahel vtis starega načina opisovanja borb. Avtor je morda namenoma izpustil za partizane manj srečne spopade in ohranil borbo le kot sredstvo za ustvarjanje situacije, v kateri naj bi se na najrazličnejše načine razkrivali liki posameznikov. Zato so tudi najmočnejši in kot iz življenja izrezani osebni konflikti med V kratkem razmaku slabega meseca se je predstavila slovenskim bralcem nova mlada pisateljica Manica Lobnik kar z dvemi deli. To je za komaj več kot neznano ime v slovenski literaturi lep uspeh. In reči moramo, da se je predstavila dostojno. Prvo njeno delo. knjiga »Gorniki In čas«, je pred časom dobilo nagra- UMETNIŠKA RAZSTAVA MIHE MALEŠA TUDI V KOPRU Preteklo soboto je bila v Kopru v prisotnosti predstavnikov oblasti in množičnih- organizacij ter številnih ljubiteljev likovne umetnosti. slovesna otvoritev umetniške razstave Mihe Maleša z motivi iz Slovenskega Pri-morjet. Po kratkem pozdravu ravnatelja koprskega muzeja Janeza Kramarja je govoril o pomenu Maleševega ustvarjanja predsednik Sveta Svobod, in prosvetnih društev koprskega okraja Ivan Marsar. Miha Maleš je zelo znan slovenski slikar in je s svojimi razstavami dosegel ■visoka priznanja ne le doma, ampak tudi v številnih tujih državah. Tucli delu. ki smo jih videli na razstavi v Piranu in zdaj v Kopru, bodo šla v inozemstvo. Tako je Malcševa razstava v Kopni pomemben prispevek k letošnjemu kulturnemu življenju 't> našem okraju. Obiskovalci razstave so bili zelo navdušeni, nad razstavljenimi deli in so pohvalil! tudi posrečeno osvetlitev in razmestitev slik v razstavni dvorani koprskega muzeja, kamor bi vsekakor kazalo prenesti v času sezone del ljubljanske Moderne galerije. To zamisel bodo vsekakor pozdravili in podprli tudi sami slovenski ustvarjalci. pAČmMdce PM1P0W partizani samimi, med partizani in civilisti, manj konflikti s sovražno vojsko. Nekoliko morda moti preveč slučajnosti v raznih srečanjih, včasih preveč enostavno reševanje situacij (Kump — Savo, Hermina — Savo), kar bralca manj razvname, če ga že ne pusti hladnega. Kot celota pa jc Hajka nedvomno važen doprinos k sodobni slovenski književnosti, dokument o izredno zanimivem obdobju naše narodnoosvobodilne borbe, uspeh, ki bo dal avtorju novih vzpodbud za čimprejšnje uresničenje svojih velikih zamisli. Tisk Tiskarne Slovenskega poročevalca v Ljubljani je treba označiti za slab in površen (tudi korektor je spregledal mnogo napak), kar le delno lahko opravičimo z veliko naglico, v kateri je morala biti knjiga natisnjena, da je izšla piav za petnajstletnico roške ofenzive. — ks * ¿■i Manica Lobnik do na natečaju pri DZS. Avtorica obravnava v njem dobo neposredno po letu 19-15 na Štajerskem, dobo odkupov in kontrahiranja, čas, ko je socializem na vasi doživljal močne porodne krče. Pisateljica nam ves ta razvoj prikaže skozi prizmo družine Gornikov, od katerih je v osebah starega Nace in hčerke Mine ustvarila dve izraziti figuri. Pa tudi sicer je roman poln podrobnih opisov življenja štajerskega ljudstva, borbe za zemljo, elementarnih strasti in, zagrizenega ohranjevanja starega, ki se s časom umika, česar pa ne morejo razumeti, med njimi tudi stari Gornik. Družina Gornikov pa ima tudi drugo poluto, napredno. To sla sin Ivan, ki je brez očetove vednosti v partizanih, In pa hči Mlina, agilna aktivistka. ki je eden izmed glavnih političnih delavcev na vasi. Druga njena knjiga, »Rosa na paj-čevini«, sega s svojim dejanjem v dobo pred prvo knjigo. V njej nam pisateljica riše zadnjo vojno, predvsem partizanstvo na Pohorju. Dejanje je še bolj razgibano kot v Gornikih. Junak romana, nezavedni Slovenec Boris Gačnik se je boril na strani Nemcev v Rusiji in Severni Afriki, kjer je bil ranjen. Poslali so (Konec na ll. strani) v* . i.' -- * ' \ . MMiii K fí^kMWík«U efi i feiS Í- -..-s--«:-'. .<>.,. i-"' . .5M-.-Í BIL. L©' v, , • . % ■■ ■■ • ' ->'x ■:: ■ ■ ■ pl. Hal .; v\ iílwli ¡:j! ¿m : ; m> ISfi- wtii^site i 1 1 Ji V soboto in v nedeljo bomo imeli v gosteh ob slovenski obali. Dramo SNG iz Ljubljane: v okviru Primorskih prireditev bomo videli So.fo-klejevo dramo KRALJ OIDIPUS. To bo prav gotovo velik kulturni dogodek za vse ljubitelje gledališke umetnosti, za starejše pozrta-vatelje in častilce antične poezije, pa tudi za mlajše, ki je še ne poznajo. — Na sliki vidimo prizor z ljubljanske uprizoritve Kralja Oidipa: desno spredaj Stane Sever kot Oidipus, drugi z leve Stane Potokar kot Kreon, v ozadju, zbor, ki ga vodi Jože Zupan. Vlogo Jokaste, Oidipove žene, igra Mihaela Šaričeva. ZAČETEK SEZONE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA Letošnjo sezono bo začelo Gledališče Slovenskega Primorja s komedijo srbskega igralca in komediografa Dragutina Dobričanina SKUPNO STANOVANJE. Aktualna komedija o vsepovsod perečem stanovanjskem vprašanju je doživela uspešen pohod po številnih jugoslovanskih odrih (samo v Beogradu je bilo več kot 170 predstav), uprizorili pa so jo tudi v tujih državah: v Sovjetski zvezi (v Leningradu več kot 150 predstav), Bolgariji, Poljski, Češkoslovaški in Albaniji. Premiera v Kopru bo 4. septembra. Uprizoritev Skupnega stanovanja v Kopru bo režiral kot gost Anton Koren, ki vam ga predstavljamo v današnjem članku: SOBOTA, 31. avgusta ob 20. uri v Kopru — Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Predstava na prostem. NEDELJA, 1. septembra ob 20. uri v Piranu — Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Predstava na prostem, SREDA, 4. septembra ob 2">. uri v Piranu gostovanje AVSENIKOVEGA KVINTETA iz Ljubljane. ČETRTEK, 5. septembra ob 20. uri v Izoli gostovanje AVSENIKOVEGA KVINTETA iz Ljubljane. PETEK, 6. septembra ob 20. uri v Kopru gostovanje AVSENIKOVEGA KVINTETA iz Ljubljane. Zaključna prireditev letošnjo sezone. I i « a Knnsama ZAPOZNEL ZAPISEK Z OBISKA PRI KOROŠKIH SLOVENCIH PRISRČNO SREČANJE S SLOVANSKIMI BRATI NA EVROPSKEM SEVERU Delegacija predstavnikov naše industrije za predelavo rib je na povabilo sorodne industrije na Poljskem obiskala to poletje nekatera industrijska središča ob poljskem Baltiku. Član delegacije Anton Brezcvšček iz Izole je za naše bralce napisal nekaj svojih vtisov s tega obiska v prerojeni Poljski. Temna noč je visela nad prostrano Slezijo, Za nami so ostajale mogočne tovarne in temo so prekinjala le žareča žrela železarskih kombinatov. Le slabo smo lahko videli v noči, kljub temu pa smo ugotavljali po lučeh in svetlobah, mimo katerih je brzel naš vlak, kakšna ogromna industrijska moč je ta dežela. Zapeljali smo na postajo in sprevodniki so glasno naznanili Poljske Katovice, našo prestopno železniško postajo. Prvič smo stopili na tla nove Poljske. Vsi radovedni smo z zanimanjem opazovali vsako malenkost. Ura je bila pol ene ponoči in imeli smo še dve uri časa do prihodnje zveze. Ogledovali smo postajo in dremaje čakali ob svoji prtljagi na prihod naslednjega vlaka. Pri tem so se nam misli nehote vračale nazaj v bližnjo zgodovino, ko je preko te železniške postaje šlo na sto in stotisoče protifa- šistov v bližnje nemško taborišče smrti, v Auschwitz. Hitler-janski krvniki so tu pogubili sto tisoče najboljših ljudi iz vse Evrope — tudi Slovenci so bili vmes. Tako smo v senci tega nekdanjega središča zla in gorja pričakali vlak, ki nas je nato odpeljal naprej v Poznanj. Tja smo bili namenjeni na povabilo tovarne, katere predstavnik nas je že pričakoval na postajnem peronu. Odpeljal nas je v mesto, kjer smo se prijavili kot ino-zemci pri Turist-biroju za obisk poznanjskega velesejma. To je bilo prvo srečanje s Poljaki in napravilo je na nas izredno prijeten vtis. Ko smo povedali, da smo Jugoslovani, smo že bili deležni nekakšne posebne pozornosti in spoštovanja, kar človeku v tujini s ponosom širi srce. Ko smo dobili vse potrebne dokumente za obisk velesejma, so nam prijazni uradniki biroja stisnili roko, želeč nam prijetno bivanje na Poljskem, vodji naše delegacije pa so poklonili lep šopek prekrasnih vrtnic. Naš spremljevalec nas je spremil v Akademski dom, ki je bil v času velesejma preurejen v hotel, v katerem smo med našim bivanjem v Poznanju tudi mi stanovali. Mudilo se nam je čimprej na velesejem, da bi videli, kaj letos na njem razstavlja 17 držav iz vsega sveta. Preveč bi bilo naštevati, kaj smo vse videli — povem naj le, da je velesejmski prostor dvakrat večji od zagrebškega. Videli smo vsega dovolj, vendar pa so naše oči pogrešale pohištvo. Medtem ko se je del naše delegacijo poslovno mudil pri izvoznem podjetju ANIMEKS, smo si preostali ogledali mesto Poznanj, Ima okrog 300.000 prebivalcev (268.000 po štetju 1. 1948), sezidano pa je v čisto gotskem slogu. Spremljevalec nam je razkazoval zgodovinske zanimivosti in nam tolmačil njegovo tisočletno zgodovino, mi pa smo ve- Tafco imenovana »Visoka v>rata« so posebna zgodovinska znamenitost Gdanska, največjega poljskega pristanišča nomer tiščali vanj in hoteli zvedeti kaj več o lanskih julijskih dogodkih. Zvedeli smo le to, kar so tudi pri nas pisali časopisi in je poročal radio. V mestu je še veliko sledov strahotnih posledic zadnje vojne — poškodovane in obrizgane hiše, škrbine med hišami po ulicah kažejo, kje so nekoč bile stavbe. Veliko je zlasti novih stanovanjskih hiš, ki so si v glavnem med seboj podobne kot jajce jajcu. Za vse kraje, ki smo jih na svoji poti obiskali, je značilen gotski slog v gradnjah in pa ne-ometane opečnate fasade. Iz Poznanja smo so odpeljali v Gdinje in Gdansk, med potjo pa se še ustavili v 3opotu, največjem poljskem obmorskem letovišču. Tu nas je pričakovala večja delegacija tovarne iz Gdi-nja z direktorico na čelu. Skupaj smo odšli v bližnji hotel ali bolje rečeno počitniški dom, kjer nas je pri vhodu pozdravila deklica v poljski narodni noši iz okolice Krakova. Pri zakuski za mizo, s katere sta nas pozdravljali poljska in jugoslovanska zastavica, smo načeli vrsto najrazličnejših vprašanj in problemov, poskušali njihove mesne posebnosti in kuharske mojstrovine, vse skupaj pa pridno zalivali s krompirjevim žganjem. (Nadaljevanje prihodnjič) V Selili pod. Karavankami na Koroškem je osnovna šola, ki jo obiskujejo izključno samo slovenski otroci. grobov z lesenimi križi in napisi na pločevinastih tablicah: tam Sturmfiihrer SS, poleg spet še višji oficir SS in cela vrsta pod-oficirjev in vojakov — v vrsti ležijo pokopani najelitnejši Hitlerjevi vojščaki iz SS enot. Njihovi grobovi so lepo negovani in tamkaj nihče ne poklada dinamitnih granat... Premalo je prostora, da bi lahko zapisal vse neštete vtise s te poti. Slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem sega od Šmohorja v Ziljski dolini na zahodu do Velike vasi pri Železni Kapli na vzhodu. Vmes leži prelep košček zemlje, prelesten pri-rodni biser, na katerem živijo naši rojaki, koroški Slovenci. Ob pravilni politiki naj bi prav Koroška bila most sodelovanja in prijateljstva med Avstrijo in Jugoslavijo — prijateljstva, ki ga ne bodo več motili šovinistični izpadi in celo bombni napadi, napadi na osnovne človečanske pravice našega življa na Koroškem. Ureditev teh razmer v pozitivnem smislu pa ni odvisna od Slovencev na Koroškem ali jugoslovanske vlade, kolikor in samo od dobre volje zvezne avstrijske vlade. Na njej je, da uresniči že uzakonjene pravice koroških Slovencev, da mrtvo črko na papirju obudi v življenje. Tekst in fotografije RASTKO BRADAŠKJA Ko smo se junija novinarji odzvali ljubeznivemu povabilu slovenskih organizacij na Koroškem v Avstriji, vsekakor nismo pričakovali tako bogatega doživetja, kot se nam je pozneje nudilo, Ko smo namreč opravili čisto »uradni« del našega obiska — prisostvovali smo zborovanju koroških Slovencev, o čemer je že bilo govora v eni prejšnjih številk Slovenskega Jadrana — so nas naši gostitelji popeljali skoraj po vsej Koroški, koder prebivajo Slovenci, Imeli smo edinstveno priložnost, da se po-bliže spoznamo z razmerami, v katerih živijo naši rojaki v Avstriji, da se na mestu seznanimo s prirodnimi lepotami Koroške — le s težavo bi še kje našli kaj podobnega. Ze prvi stik z Vrbskim jezerom je zapustil na nas globok vtis. Občudovali smo ga s terase slovenskega hotela Korotan v Sekiri, v neposredni bližini drugega letoviškega poslopja, kjer so svoje počitnice preživljali tudi naši otroci iz vse LR Slovenije, tudi iz koprskega okraja. Sami smo se prepričali, kako dobro se imajo in kar hitro se je domo-tožje umaknilo veselemu razpoloženju in zdravim športnim igram v vodi in na suhem. Sprehod ob Vrbskem jezeru od Sekire proti Otoku je pravo doživetje. Ob vodi je vse polno letoviških hišic — niti ped prostora ni nikjer več, kjer bi bil prost dohod k jezeru. Vsa zemlja je v privatnih rokah, ki svojo lastnino Pogled na Vrbsko jezero z razglednega stolpa na Piramidi. Ob jezeru je slovenska samo še ena kmetija in pa hotel Korotan. stvom se ukvarja pravzaprav vsa vas in je ta obrt — poudarjam: obrt in ne industrija — že stoletja doma v Borovljah. Začetniki so bili belgijski puškarji, ki so jih še prvi I-Iabsburžani privabili v deželo. Boroveljske lovske puške so v svetu izredno visoko cenjene. Najbolj znana družina, ki se v Borovljah ukvarja s pu-škarstvom, je Borovnik. Iz Borovelj smo se skozi Dole in Bajtišc ter Kot zapeljali v Se-la pri Cerkvi, kjer smo si ogledali spomenik ustreljenim talcem. Nekaterim našim kolegom tujih časopisnih agencij in radijskih postaj kar ni šlo v glavo (posebno Nemcem ne), da so lahko nemški in avstrijski hitlerjanci počenjali taka grozodejstva, morali pa so potem kloniti pred našimi argumenti in pripovedovanjem o terorju, ki smo ga tudi sami doživljali med zadnjo vojno. Klonili so pred našimi argumenti in samo zmajevali z glavami. Molčali so še tudi pozneje v Vclikovcu, kjer so nam naši spremljevalci pokazali spomenik, ki ga je fašistično sovraštvo še po vojni razdejalo z dinamitom. Spomenik stoji ob cerkvi v Šent Rupertu ga in drugih jezer ter občudovali temne gozdove, zelene travnike in obdelana polja, med katerimi so se belilo drobne hišice — v daljavi so bile posejane vedno bolj na gosto — Celovec, glavno mesto in sedež deželne vlade na Koroškem. nad skupnim grobom številnih borcev za svobodo, med katerimi je največ Slovencev, precej pa tudi Rusov in nekaj vojakov drugih narodnosti. V neposredni bližini ob spomeniku pa je vrsta ljubosumno varujejo in jo ograjujejo z grdimi ograjami, medtem ko se številni turisti in letovi-ščarji ter meščani, ki posebno ob nedeljah uderejo iz mesta, lahko kopajo le v redkih javnih kopališčih ob hotelih. Prav nič si človek nekaj podobnega ne želi za gled po vsem Vrbskem jezeru in še daleč naokoli. »Streljali« smo s svojimi kamerami, dvomim pa, če smo lahko zajeli vso to neo-pisno lepoto v objektive. Z očmi smo plezali po gorskih vršacih in škrbinah strmih Karavank, božali sinjezelene planjave Vrbske- Na terasi pred slovenskim hotelom Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru so se v prijateljskem razgovoru zbrali novinarji Jugoslavije, Italije, Poljske, Nemčije in Sovjetske zveze ter s predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem razpravljali o položaju Slovencev v Avstriji in primerjali ravnanje avstrijske vlade s slovensko narodnostno skupino domu z njenimi zahtevami za pravice južnih Tirolcev v Italiji. Z avtobusom avstrijske Pošte smo se odpeljali prav pod Karavanke, kjer so najlepši slovenski kraji in Slovenci najbolj strnjeno naseljeni. Bili smo radovedni posebno na Borovlje. Obisk pri slavnih slovenskih puškarjih, ki po svojih izdelkih — lovskih puškah — slovijo po vsem svetu, nas res ni razočaral. S puškar- Večer na Vrbskem jezeru. Pogled na mirno gladino jezera ob zahajajočem soncu s terase slovenskega hotela Korotana v Sekiri. naše Bohinjsko ali Blejsko jezero ali pa celo za našo obmorsko obalo — škoda je vsake primerjave. Naši gostitelji so nas peljali na lep hrib, imenovan Piramida. Prav na vrhu so postavili razgledni stolp. Z njega se začudenim očem ponuja prekrasen raz- DESET LET KOPRSKE TOVARNE POHIŠTVA STI1 j! Skoraj neopazno je bila v soboto opoldne skromna proslava desete obletnice obstoja najstarejšega na tukajšnem ozemlju po vojni ustanovljenega koprskega podjetja: Tovarne pohištva STIL v Kopru. Brez svečanih nagovorov in hrupnih napitnic so se v eni izmed hal tega podjetja zbrali delavci ter uslužbenci in v kratkem pregledali dosedanje delo. Leta 1947 ,ie novoustanovljeni STIL v neprimernih tovarniških prostorih začel s proizvodnjo sobnega ter kuhinjskega pohištva, izdeloval je tapetniške izdelke, ščetke in čopiče. Ko pa jso mu bili delovni prostori pretesni, se je delovni kolektiv odločil, da zgradi sodobne tovarniške prostore zunaj Kopra, nedaleč od križišča pred Škocja-nom. Zahteve tržišča so namreč postajale iz dneva v dan večje in treba je bilo mislili na povečano proizvodnjo. Čeprav ta obrat še ni popolnoma dograjen, vendar 160-članski kolektiv s svojim delom zadovoljuje potrebam Istre in tudi naročilom iz Dalmacije in Slovenije. Dejstvo je, da 10% svoje proizvodnje odstopa maloprodajni mreži Slovenije, 20 % pa grosističnim podjetjem za potrebe izvoza. Da je kakovost njihovih izdelkov res dobra, dokazuje zahteva izvoznih podjetij, da bi v letošnjem drugem polletju izdelali za dva milijona dinarjev pohištva, namenjenega izvozu. Ko se je pred desetimi leti iz mizarsko-mehanične delavnice, ki je štela le okrog 60 delavcev, razvilo sedanje, v Istri edino tovrstno mizarsko podjetje, ni nihče verjel, da so zahteve tržišča večje, kot je njegova sedanja zmogljivost: mesečno — 100 spalnic, 60 ku- hinj, 200 vzmetnic. Treba je bilo zato krepko pljuniti v roke, če je delovni kolektiv kljub pomanjkanju tehničnih sredstev hotel zadovoljiti zahtevam istrskega in tudi drugega domačega in tujega trga. Morali so povečati storilnost dela: lani so jo za 32"/« v primerjavi z letom 1955, letos v prvem polletju pa za 26%> proti letu 1956. Proizvodne stroške so zmanjšali tako, da so se letos znižale cene izdelkov za 21 odstotkov. Medtem ko so leta 1955 porabili za izdelavo ene garniture spalnic boljšega tipa 204 ure, porabijo letos za isto delo le 120 delovnih ur. Mimogrede povedano: uvajanje norm je pri tem odigralo pomembno vlogo. Tovarna pohištva STIL bi morala po družbenem planu letošnjega leta izdelati raznovrstnega pohištva za 120 milijonov dinarjev vrednosti. Ce pa pogledamo sedanje finančno stanje, ugotovimo, da je delovni kolektiv zaradi smotrne organizacije dela in osebne požrtvovalnosti posameznikov izpolnil polletni plan v. 68%, se pravi, da je vrednost realizacije dosegla že 82 milijonov dinarjev. Zato ne moremo oporekali upravičenosti, da so si člani tega delovnega kolektiva ob prvem polletju razdelili dobiček, ki so ga ustvarili z lastnim prizadevanjem v znesku okrog 10 milijonov dinarjev, ter si po odbitku vseh obveznosti razdelili toliko, da je vsak dobil skoraj 70 < enomesečne plače. Ima pa tovarna tudi vrsto objektivnih težav. Delovni kolektiv bi lahko povečal proizvodnjo, če bi... Nujno potrebno je izpopolniti strojni park. Tovarna nima izse-salnih naprav, kar ustvarja tež- Tovarniško poslopje STIL v Škocjanu pri Kopru je sodobna stavba, v kateri delavci delajo v sodobnih pogojih. SPOMINSKE SVEČANOSTI OB ODKRITJU PLOŠČE NA BARKI ¥@čm stava podlim borcem Mala brkinska vasica Barka v 'divaški občini je minulo nedeljo imela posebno slavje. Vaščani so namreč odkrili spominsko ploščo 21 junakom svoje vasi, ki so dali svoja življenja za svobodo. Ze zjutraj se je na Barki zbralo precejšnje število ljudi — domačinov in tudi iz bližnjih vasi so prišli. Iz Divače je avtobus pripeljal pevce in godbo na pihala DPD Svobode, avtomobili pa goste iz Divače, Kopra in celo iz Trsta so prišli. Slovesnost je začel predstavnik domačega odbora Zveza borcev, ki je pozdravil zbrane goste, med katerimi so bili predsednik ObLO Divača Janko Valentinčič in drugi predstavniki javnega življenja divaške občine, dalje predsednik in tajnik Okrajnega odbora Zveze borcev v Kopru Anton Ukmar in Mirko Glavina in ■drugi gostje. Zbrani ljudje so nato slišali kratko zgodovino razvoja narodnoosvobodilne vojne s po-posebnim ozirom na doprinos padlih vaščanov. Spominsko ploščo je nato odkril in jo s kratkim nagovorom predal kot večen spomin na hrabre ljudi iz velikih dni našega osvobodilnega boja vaščanom Anton Ukmar. K uspelemu slavju je veliko pripomogla tudi godba na pihala iz Divače, ki je slovesnost začela z Internacionalo, zaključila pa z Žrtvami in Hej Slovani, medtem ko je divaški pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. Lepo vreme je omogočilo, da so Bar-čani skupaj s svojimi številnimi gosti ta domači praznik res lepo proslavili. rb ko delovne pogoje; nima centralnega ogrevanja, zato v zimskih mesecih proizvodnja pade; potrebujejo sušilnico, za katero so potrebni elaborati že izdelani (primanjkujejo le investicijska sredstva); največjo oviro pa predstavlja hidravlična preša. Menijo, da jo bodo uspeli že do konca prihodnjega meseca nabaviti, ker le-ta lahko odstrani sedanje ozko grlo v proizvodnji. Velja pa zapisati tudi to: Tovarna pohištva STIL bo takoj po dokončni dograditvi, to je brž ko bo dobila potrebni strojni park, začela s serijsko izdelavo spalnic in tapetniških izdelkov, opustila pa izdelavo kuhinjskega pohištva. To organizacijsko spremembo proizvodnje narekujeta domače in tuje tržišče. SLOVESNOST OB ZAČETKU Z nedeljskih svečanosti ob odkritju spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma v Tomaju pri Sežani: svojci padlih in predstavniki množičnih organizacij polagajo vence pred novi spomenik. PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE SEŽANA V okviru proslav ceioteden-skega praznovanja prvega občinskega praznika v Sežani so minulo nedeljo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam faši- stičnega nasilja na Krasu. Ni slučajno , tudi Tomaju je v svojem na- govoru ob odkritju dejal predsednik občinskega ljudskega od- V sredo minuli teden so predrzni uzmoviči pripravili v La-žah št. 16 pri Senožečah v divaški občini pravo pravcato presenečenje. Vlomili so namreč v hišo in odnesli iz nje kovček, v katerem je Anton Zetko hranil svoj denar. Tega pa ni bilo ravno tako malo. okrog 650.000 dinarjev v gotovini in 2200 ameriških dolarjev v bančnih čekih. To je bila skoraj vsa dediščina, ki jo je sinu Antonu Zetku zapustil njegov oče, izseljenec-povratnik, ko je lansko leto umrl. Predrzni lat si je tako prisvojil nad dva milijona dinarjev. Zagotovo je moral dobro poznati razmere v hiši in tudi to, kje je gospodar hranil svoj denar, zato ga verjetno ne bo težko izslediti. Pri tem pa je vsekakor treba poudariti, kako neprevidno ravnajo naši ljudje zlasti na podeželju, ker svoje težko zaslužene prihranke držijo doma na negotovih mestih, jih skrivajo po raznih luknjah in slabo zavarovanih kovčkih, po nogavicah in podobno. Ne glede na dejstvo, da tako spravljen denar včasih požrejo miši, da zgori ali se kako drugače uniči ali pa ga ukradejo, kot je bilo to v našem primeru, tak denar leži doma mrtev in lastnik nima od njega nobene koristi — razen zavesti seveda, da ga ima. — ar — bora Se zana Alfonz Grmek, >da med otvoritvenimi svečanostmi praznovanja prvega občinskega praznika Sežane odkrivamo spomenik padlim borcem NOB prav v Tomaju. Tukaj je bil namreč 28. avgusta leta 1943 ustanovljen rajonski odbor OF za Sežano, tod se je tedaj vse bolj razplamteval splošni ljudski upor in se širil po vsem Krasu.« K odkritju se je zbralo veliko število ljudi. Razen domačinov so bili prisotni tudi številni gostje iz Sežane, Kopra in Trsta. Zgodovino prispevka Tomajčanov osvobodilnemu boju je orisal predstavnik vaškega odbora ZB, medtem ko je o povojni graditvi in doseženih uspehih na vseh področjih življenja govoril predsednik ObLO Sežana Alfonz Grmek. Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Sežane in pa domači pevci so slovesnost poživili z nekaj lepimi borbenimi in narodnimi pesmimi, medtem ko so svojci in organizacije položili pred spomenik številne vence. — a N A DOMAČI F E L J T O N C E Iv Petek. Pozna popoldanska ura .. . Slabotna sončna svetloba s težavo prodira skozi deževne oblake in meče na cestni asfalt razcefranc motno bele lise. Križišče mednarodnih avtomobilskih cest v Kozini postaja iz dneva v dan pretesno. Iz dneva v dan bolj nevarno. Presunljiv cvilež je ostro prerezal vaško drcmolnost. Takoj zatem prestrašeni ženski kriki. Kakor bi dreg-nil v mravljišče, Je križišče oživelo. Iz gostiln, trgovin, iz mesnice so planili ljudje in se kakor val pognali proti živemu vozlu prvih, ki so bili priča nesreči. Sredi vozla je stala elegantna črna limuzina s francoskimi registrskimi označbami. Pet, šest metrov za njo je bila na asfaltnih tleh zarisana čr- v ■i if |k. fg&i . M ¿2-fV? IM. V mali brkinski vasici Barka v divaški občini so minulo nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim vaščanom, ki so dali svoja življenja za svobodo, Slika prikazuje svečanost med odkritjem plošče. na, kakor osmojena proga, v širini kolesnih osi. Voznik je bil z vso silo pritisnil na zavoro. Dobre štiri metre pred avtomobilom pa je v globoki omedlcvici ležala štiriletna punčka Metka, blizu nje sredi ceste obralje-na metlica, nekoliko dalje ob robu ceste levi, blizu avtomobila, med Crepinjami razbite avtomobilske svetilke pa drugi sandalček. Nad malo ponesrečenko se je sklanjal visok mladenič. »Vode! Brž vode, če bo še kaj pomagalo!« je zavpil. V hipu Je nekdo prinesel vode. Mladenič Jc pričel otroku močiti obraz, nato pa ga je prijel za obe rokci, da bi z umetnimi dihanjem spravil Metko k zavesti. Pot mu jc curljal po obrazu, ko je dejal: »Cisto trda je!« Ženske so sočutno zajokale. Nenadoma je Metka odprla oči in slabotno zaječala. »Živa je!« je završalo med gnečo. Medtem je privozll ambulantni avtomobil. Miličniki so napravili prostor, mladi mož je ponesrečenko dvignil in Jo nežno odnesel v voz. Deklica jo imela desno stran obrazka temno podpluto, okoli ust pa se Ji je poccjala kri. Imela je izbit zob-ček. Službujoča medicinska sestra v ambulanti je ponesrečenko zasilno obvezala, jo vzela v naročje ter v spremstvu Metkine sosede sedla v rešilni avlo, ki je odbrzel proti Koli ru. »Kje je otrokova mati?« so vpraševali ljudje. »Kje je moja lutka, kje je moja mamica?« je s slabotnim glasom istočasno spraševala Metka v drvečem avtomobilu. V trenutku, ko se jc zgodila nesreča, je slonela na oknu drugega nadstropja Siškovičeve hiše mlada žena in skozi očala opazovala promet na križišču. Videla Je tudi svojo Metko-edinko, kako je z metlico v roki po- hitela, da bi pretekla cesto. Videla je, kako je po reški cesti proti Trstu pridrvel avtomobil in s prednjim delom prestregel in podrl otroka ter ga silovito pahnil od sebe in pri tem izgubil oko svetilke, čigar stekleni drobci so zažvenketali in se razsuli po tleh. Mrtvo in brezčutno je potem to oslepelo oko strmelo na malo žrtev. Metkina mamica pa jc omahnila z okna in ljudje so jo našli nezavestno na kuhinjskih tleh. Ko so ji pomagali k zavesti, je odhitela v ambulanto, toda rešilni avto je bil že Metko odpeljal. Ko se jc vrnila na mesto nesreče in hotela pobrati Metkine san-dalce in metlico, je stopil k njej miličnik: »Pustite to. dokler komisija ne opravi svojega dela! Prej bi morali paziti na otroka, da bi se brez varstva ne potikal po križišču!« Da, paziti moramo na otroke. Po mednarodnih avtomobilskih cestah smejo voziti avtomobili z neomejeno brzino na lastno odgovornost šoferjev. Tega se je gotovo zavedal tudi mladi Francoz, ki je s svojo spremljevalko v limuzini križaril po naših slikovitih krajih in na Kozini nehote križal tudi življenje ljubke, temnolase Metke, ki je kipelo v zdravju in otroški neskrbnostl. Bila je vsa razigrana od otroških sanj, blaga in tudi stroga gospodarica svojih lutk in drugih igrač, med kakršne gotovo ni šteti luksuznih avtomobilov. Zato bi bilo prvo Metkino srečanje s tako »igračo« zanjo skoraj usodno. Upajmo, da bo deklica Metka ob skrbni negi naših zdravnikov ostala pri življenju, četudi morda ne brez vsakih posledic. Vsekakor pa bosta njena mamica in ona v bodoče križali nevarna cestna razpotja vedno tesno druga ob drugi. Pazimo na otroke, ki so naš največji zaklad in jamstvo naše bodočnosti. Jaša Zvan KORISTNA PRIPRAVA ZA IZVAJANJE ŠOLSKE REFORME I 1 Na pobudo okrajne komisije za pošolsko izobraževanje je Tajništvo za šolstvo pri OLO Koper te dni organiziralo v sodelovanju z okrajnim Zavodom za pospeševanje gospodinjstva, okrajnim odborom Ljudske tehnike in Rdečega križa ter z Okrajno zadružno zvezo dvanajstdnevni tečaj učiteljev za pouk tehnične vzgoje v osnovnih ter v kmetij-sko-gospodarskih šolah koprskega okraja. Namen tega tečaja, ki se ga je udeležilo 47 učiteljev, predvsem mlajših, je bil proučevanje organizacije in metode poučevanje ročnih spretnosti in gospodinjstva ter kmetijstva v okviru nove šolske reforme. Kot je znano, bo z letošnjim šolskim letom vpeljana sistematična tehnična vzgoja šolske mladine kot osnova praktičnemu pouku. De- * * ....., «P 5SpŠ Poletna, pa tudi večerna obleka. Modni strokovnjaki zatrjujejo, da je letošnje poletje v znamenju belega. Z (Nadaljevanje s 5. strani) ga v lazaret na zdravljenje, od koder pobegne za nekaj dni domov v Maribor in Ptuj, kjer zve, da so mu sestro odpeljali v taborišče. Tu tudi prvič kaj več sliši o partizanih. Po naključju gre tudi sam k njim, brez prepričanja in notranje nuje. Na Fo-horju postane dober borec, da mu komandir in komisar zaupata važne naloge. Nekoč gre tudi v Maribor, likvidirat višjega sovražnikovega oficirja. Pri tem se ponovno sreča z Židinjo, s katero je pred odhodom k partizanom preživel nekaj uric ljubezni. Skuša jo ponovno pridobiti zase, hkrati kot pomoč pri izpeljavi naloge, ki mu je bila poverjena. Toda zaradi nujnih okoliščin se jo moral v mestu zadržati dalj, kot je bilo določeno, V tem času skuša zadovoljiti tudi srce. To pa je bilo usodno zanj, zanjo in še nekaj sovražnikov, ki jih v neenakem boju ubije. Obe deli sta napisani v lepem, realističnem jeziku, pobarvanem z lo-kalizmi, v prijetno tekočem stilu in preprosti, vseskozi realistični gradnji. Dejanje je pri obeh dovolj napeto in dramatično, da drži bralčevo domišljijo v nenehni napetosti. Ce bi primerjali obe deli med seboj, tedaj bi po zanimivosti in moči pripovedovanja, kakor tudi po risanju značajev, manjših zgodb in prizorov, dali prednost »Rosi na pajčevinl«. Zakaj tu je avtorica na skoro 400 straneh teksta razgrnila pred nas veliko fresko ljudi in' dogodkov v vrtincu druge svetovne vojne. Znala pa je v tem divjem času dati besedo tudi erotiki, ki se vleče skozi roman kot vzporedna nit z borbo Borisa Gačnika, da bi postal partizan z voljo in telesom. Zato je tudi ta poslednja knjiga bolj prijetno branje in je v primerjavi s prvo toplejša in bol.i intimno človeška. Seveda' s tem ne izgubijo »Gorniki in njihov čas'< pozitivnih potez, ki jih imajo v veliki. meri. Pa še zadnja razlika: medtem ko je oprema Gornikov slaba, sla zunanja oprema in tisk Rose na pajčevini prav res okusna. M. B. lo tega tečaja, ki se je delilo na teoretični in na praktični del, je zajelo predavanje o organizaciji in metodi tehnične vzgoje, predavanja s področja gospodinjstva in zdravstva ter praktični pouk o uporabnosti lesa, kovine, papirja, gline, rafije in polivinila za izdelavo raznih tehničnih igrač, praktičnih predmetov za gospodinjstvo itd. Tečajniki, moški in ženske, so se seznanili tudi s kuharsko spretnostjo, z vlaganjem sadja in zelenjave, s pripravo jedil, čiščenjem ter pranjem in ureditvijo sodobnega stanovanja. Obsežen program dela, ki ga je temeljito pripravil upravitelj osemletke v R.avnu nad Piranom, Avgust Gojkovič, je bil v skladu z zveznim predlogom o novem učnem načrtu. Letošnji tečajniki so se v glavnem spoznali z osnovami organizacije in metode tehnične vzgoje, prihodnje leto pa bodo obiskali tečaje, ki bodo prirejeni za posamezne panoge, kot so ročne spretnosti, kuhanje, vlaganje itd. in po treh zaporednih tečajih bodo tečajniki dobili priznanje, katero jim bo dopuščalo poučevanje teh predmetov v osemletkah ter v kmetijsko-go-spodarskih šolah. V sklopu teoretičnega in praktičnega pouka so si tečajniki ogledali osemletko v Ravnu, podjetja Mehanotehno, Iris in Arrigoni v Izoli, Vino-Koper, Pralnico, čistilnico in kopalnico v Kopru, podjetje Tomos, laboratorij Okrajnega higienskega zavoda, Hladilnico Fruktus in Mlekarno v Dekanih ter Državno posestvo na Debelem rtiču. eaeeeseeeae Dopisujte v SLOVENSKI JADRAN, da bo v resnici tudi glas vašega kraja! Kdaj pa kdaj je dobiti v naših trgovinah tudi uvožene krpe iz umetne mase. Nekatere prodajajo v lepih polivinilnih vrečkah, spet druge v pisanih celofanskih zavitkih. Na ovojih je včasih napisano Vileda, včasih Vlieser, Vlek, Vletil, v bistvu pa so vse enake in zelo sličijo jelovi koži, le da so različnih velikosti, barv, debelin in oblik. Stanejo pa od 100 do 200 din. Ker jih s pridom vsestransko uporabljamo, jih lahko imenujemo čudežne krpe. Pred uporabo krpo samo namočimo v mlačno vodo in dobro ožmemo. Z njo čistimo zamazana okna, vrata, pohištvo, s keramičnimi ploščicami obložene stene, oljnat plesk itd. Ko se umaže, jo v vodi le dobro zmencamo in že lahko nadaljujemo z delom. S takšno čudežno krpo mnogo prej opravimo delo, kot če bi uporabljale navadne krpe. Predmetov namreč ni treba pred čiščenjem obrisati, ker »čudežna krpa« pobere ves prah in ne- Učitelji-obiskovalei praktičnega gospodinjskega tečaja, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru. NAŠI VZGOJNI PROBLEMI Bliža se čas, ko se bodo zopet odprla šolska vrata in ko bo mladi rod zopet segel po učenosti, Vsak začetek terja priprave in prinaša probleme. Tudi nižja gimnazija in osnovna šola v Hrpeljah se je tega dobro zavedala in je v času počitnic na novo preuredila šolske prostore. Dejstvo je, da se šola bori s hudimi težavami in da resno stremi za tem, da bi izboljšala učni uspeh svojih učencev. Če že govorimo o vzgoji otrok, je treba pomisliti tudi na vzgojo izven šolskih klopi in pri tem se nam večkrat vsiljuje misel, kakšna naj bi bila pravilna vzgoja našega mladega rodu. Tudi za to naj poskrbijo naši pedagogi, ki s svojim strokovnim znanjem ter izkušenostjo oblikujejo značaje naših otrok. Moram priznati, da hrpeljska šola ne skrbi samo za svoje redne učne predmete, ampak za snago, ne da bi puščala za seboj kakršnekoli lise ali madeže. Poleg tega ne pušča na predmetih vlaken od blaga, zato jih ni treba brisati s suho krpo, niti s papirjem (n. pr. šipe). Sčasoma se impregnacija izrabi, toda če vodi dodamo za noževo konico terila, opravimo delo prav tako temeljito kot prej. Krpo moramo po vsaki uporabi dobro zmencati, splakniti in posušiti, vendar ne na soncu, ker bi se pokvarila. Tudi poleg vročega štedilnika je ne smemo sušiti. Kdaj pa kdaj jo lahko celo skuhamo v raztopini terila, ali, če tega nimamo, v rahli milnici. To pa bo popolnoma odveč, če bomo krpo po vsaki uporabi dobro sprali, posušili in spravili. Če bomo s krpo pravilno ravnali, nam bo dolgo rabila in nam prihranila precej truda pri samem čiščenju, poleg tega pa nas bo rešila pranja, kuhanja in likanja navadnih čistilnih krp. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) IMrtl s Ar L. J ! Hr H H m mm "'^StM ¿•¿•¿»f Detajl z gospodarske razstave v Sežani ob priliki prvega občinskega praznika. Na sliki vidimo okusne izdelke Tovarne pletenin v Sežani, ki vzbuja poseb?io pozornost obiskovalk. SODOBNO GOSPODINJSTVO, ŠTEV. S Nova številka te strokovno gospodinjske revije je izšla v razširjenem obsegu, kakršna bo tudi v nadalje. Uredništvo je s tem pomnožilo število strokovnih člankov posameznih gospodinjskih dejavnosti, kar je vsekakor pozdraviti. V uvodu seznanja Zavod bralke o zveznem seminarju za gospodinjstvo, ki je bii pretekli mesec v Zemunu, organiziran s pomočjo Zveze ženskih društev FLRJ, Zvezne kmetijsko-go-spodarske zbornice in organizacije FAO, Kako bi lahko rešili vprašanje otroškega igrišča, kjer je javno igrišče preoddaljeno, njegovo pripravo in ureditev, nam predlaga pisec naslednjega članka. Prav dobrodošlo bo marsikateri gospodinji pojasnilo nekaterih pojmov o električni energiji in Izračunavanju cen za porabo električnega toka, dalje preureditev večje sobe v dve manjši, primerni za doraščajoča otroka, ki si tako želita vsak svojo »sobo«. Prav tako so izčrpni članki o čiščenju oblazinjenega pohištva, vzdrževanju stanovanja in izbiri materiala za zavese ter ravnanju z njimi. Pritegnili jih bodo članki: o sintetičnih pralnih sredstvih, njih lastnosti in uporaba, kako se hranimo izdatno in poceni v zvezi s praktično medsebojno zamenjavo enakovrednih živil, kako živila shranjujemo in kako se obvarujemo škodljivcev v shrambah. Vsi članki so izčrpni in v njih dajejo pisci strokovnjaki tudi praktična navodila. Poleg jedilnikov za paradižnikovo, sezono bodo našle gospodinje v reviji tudi navodila za pripravo nekaterih živil za zimsko zalogo. Zvezek zaključuje pestro' poglavje Za spretne roke, v katerem govore pisci o manjših popravilih, katere lahko sami opravimo, o merilnih posodicah namesto tehtnic, o ravnanju s čudežno krpo, kakšnih praktičnih majhnih gospodinjskih pripomočkov si želimo, s kakšnimi predpasniki si bo gospodinja obvarovala obleko brez škode za estetski videz, kako povečamo otrokom konfekcijske oblekice in še mnogo stvari, ki jih lahko z majhno spretnostjo sami napravimo. NAŠA ŽENA, ŠTEV. 7—8 Iz vsebine: G. G.: Zgodovinski dogodek, K. L.: Hvale vredna pobuda stanovanjske-slcupnosti MTT, S. V.: Novosti iz Kitajske; Ob smrti Nine Pokornove; M. Voglar: S poti po Danski, Dr. M. Bedenič: Vprašanje kazni, L. Piran-dello: Ta dobra duša, HI. S.: Novi filmi, F. Severkar: Dnevnik Ane-Frank; Med knjigami in revijami, N. G. Cerniševski: Kaj delati; Zaupni pomenki, Kozmetika, Zanimivosti. Dr. A. šef: Skrbimo za naše noge; Zdravniški nasveti. Gospodinjstvo. Moda. JAJCA S PARADIŽNIKI IN PAPRIKO Tri očiščene paprike zrežemo na tanke rezance, prav tako tudi dva paradižnika in pol čebule. Cebulo-zarumenimo na dobri žlici masti in olja, dodamo najprej papriko, jo pre-pražimo, nato pa dodamo še paradižnik in pražimo, da se voda posuši in izstopi mast. Tedaj jed solimo, zli-jemo nanjo 2 do 3 razžvrkljana in osoljena jajca in jih pustimo, da za-krknejo. rLiiiiiiiiiif iiiiiiffiii jijiiiiiiiiiiin mili] i iiiijiiii rmriiiii i [iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii ticin ji i iiniiiii litim ■ ■iniiJiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJitiiiiiiiiii»] niiim«- vsestransko vzgojo šolske mladine, O tem nam priča dejstvo, da se šolski otroci v Hrpeljah lepo obnašajo na cesti, ko prihajajo v šolo ali ko jo zapuščajo. Razen tega je opaziti, da vljudno pozdravljajo starejše osebe in da spodobno govore. Tega dejstva smo vsi prav gotovo veseli, saj se zavedamo, da je lepo in dobro vzgojen otrok le v ponos naši socialistični državi. Želeli bi le, da bi vzgojni uspehi hrpeljske šole služili za vzgled vsem drugim prosvetnim ustanovam oziroma šolam. J. M. Jesen je pred vrati in zato so modne revije že polne takih modelov Vsa povojna leta je čutiti v Postojni veliko potrebo po primerni stavbi, kjer bi bile združene vse zdravstvene ustanove in posvetovalnice. Najprej so govorili o gradnji nove bolnišnice, pozneje pa se je izkazalo, da bodo lahko staro stavbo primerno preuredili. Tako dela danes v tej stavbi že zobna ambulanta, v najkrajšem času pa bo začela tudi splošna in šolska ambulanta. V posebni šolski zobni ambulanti bo začel v najkrajšem času delati zobozdravnik dr. Aleksander Zitko, Ivi ga je ObLO štipendiral prav v 1a namen. S tem bo končno rešeno tako pereče vprašanje zobozdravstvene službe v Postojni. Urediti pa bo treba še proti-tuberkulozni dispanzer. Zdaj ordinira na dispanzerju dr. Lojze Korsika, ki prihaja dvakrat tedensko iz Ljubljane. To seveda ne zadošča, ker obiski iz leta v leto naraščajo, predvsem zaradi sistematičnega pregleda šolskih otrok in osebja zaposlenega v živilski stroki. Zato bi bilo potrebno nastaviti v Postojni stalnega ftiziologa, še večji problem pa je vprašanje medicinskih sester za protitu-berkulozno službo. Pomožno zdravstveno postajo in posvetovalnico za otroke bodo v najkrajšem času odprli še-v Prestranku, kjer se industrija posebno hitro razvija, in vBel-skem, kjer zdaj ordinara zdravnik dvakrat tedensko. Glede na zelo pomembno vlogo, ki jo imajo posvetovalnice za matere in otroka, jih bo nujno treba ustanoviti še v Prestranku in v Hruševju. Zdaj je posvetovalnica le v Belskem, v Postojni pa deluje dispanzer za otroke in dispanzer za matere, Posvetovalnice so preventivni del zdravstvene službe, njihovo uspešno delo pa se zrcali v zmanjšanju umrljivosti otrok. Kako potrebna je posvetovalnica nam povedo tudi številke: v dispanzerju za mater in v dispanzerju za otroka je bilo samo v Postojni 976 obiskov, od tega 170 prvih in 806 ponovnih, Medicinska sestra je-obiskala na domu 295 zdravih in 34 bolnih otrok. Dejstvo, da nekatere matere še vedno podcenjujejo vlogo posvetovalnic in ambulant za matere in otroka, narekuje še intenzivnejše delo na področju: zdravstvene prosvetc. • Ština :a mass kmetovalce © í a nase kmetovalce © za nase kmetovalce o za naše kmetovalce o za naše kmetovalce BOGATO ZADOŠČENJE PIONIRJEV SOCIALISTIČNEGA KMETIJSTVA NA KOPRSKEM Ivo so 1955. leta ustanavljali v vaseh Puče, Planjava in Koštabo-na novo državno kmetijsko posesti'© Prič, je bilo med tamkajšnjimi naprednimi kmetovalci in lastniki zemlje mnogo govorje- nja. Toda ne morda zaradi tega, da ne bi želeli izboljšati svojega življenja! Šlo je namreč za širšo akcijo: da bi čim več ljudi odstopilo svojo zemljo novemu posestvu, zaradi česar bi lahko v Paprika je zaradi velike hranljivosti pomembna vrtnina, bodisi da jo uživamo svežo ali posušeno. To je rastlina, ki najbolje uspeva tam, kjer je podnebje toplo, kjer je dovolj sonca in kjer so tla primerno vlažna. Važno je torej, da v mesecih od maja do septembra, ko nastopajo sušna obdobja, nasade paprike močno zalivamo, te paprika v tem času nima dovolj vlage, so njeni sadeži nerazviti, brez sočnosti, maloštevilni in občutljivi za razne bolezni. Vso skrb moramo zato posvetiti akopavanju in zalivanju v času njene vegetacije. Ker v poletnih mesecih ni dovolj padavin, da bi se paprika enakomerno razvijala, jo je treba zalivati. Zalivati pa je ne smemo, ko je sončna pripeka največja, pač pa zvečer ali zgodaj zjutraj. Za zalivanje je priporočljivo uporabljati ne preveč hladno, prestano vodo. Če je nasad paprike na nekoliko nagnjenem terenu, je najbolj Mlečni sladkor bomo Jugoslavija je vsako leto izdala precej deviznih sredstev za nakup mlečnega sladkorja v inozemstvu. Mlečni sladkor rabi predvsem naša farmacevtska industrija za izdelavo zdravil. Potreba je narekovala, ker že imamo surovinsko bazo in vse druge pogoje na Tolminskem, izgradnjo take tovarne mlečnega sladkorja prav tamkaj. V Tolminu bodo te dni začeli z gradnjo te prepotrebne tovarne, ki bo •edina svoje vrste v Jugoslaviji Tovarna bo stala blizu mladinskega doma. Obratovati bo pričela predvidoma čez eno leto. Za gradnjo je zvezna investicijska banka že odobrila 86 milijonov 632 tisoč dinarjev kredita. Od tega je za okrog 87 tisoč ameriških dolarjev deviznih sredstev za nakup strojev in tehnične opreme. V celoti bodo znašali stroški za tovarno okrog 135 milijonov dinarjev. Surovine za predelavo, to je mlečno sirotko, bo tovarna dobivala iz nove, velike in sodobne mlekarne v Kobaridu, organizirala pa bo tudi svojo zbirno bazo. Predelala bo na leto okrog 7 in pol milijonov litrov sirotke, ki jo zdaj mlekarna v Kobaridu tudi po več tisoč litrov dnevno izlije v Sočo kot neuporabno, kmetje pa z njo krmijo živino. Čeprav bo tovarna izdelala letno okrog 220 ton surovega in 35 ton prečiščenega mlečnega sladkorja, bo s tem krila komaj okrog polovico jugoslovanskih potreb. Vendar pa se bo že to precej poznalo, ker je mlečni sladkor v tujini zelo drag. Tovarna bo razen tega kot stranski produkt izdelala še 35 ton suhih beljakovin in okrog 200 ton melase. Vsekakor bo nova tovarna za vso Jugoslavijo, zlasti pa še za tolminsko občino velikega gospodarskega pomena, ker bo s tem tudi kakovostno mleko, ki je osnovni pridelek Tolminske, izrabljeno do konca. -ar- SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo Slovenskega Pri- priporočljivo, da se poslužimo tako imenovanega »bolgarskega zalivanja«. Bistvo takšnega zalivanja je v tem, da pri razdvajanju vode na posamezne parcele izkoristimo naravni padec terena Njivo razdelimo na posamezne parcele, ki jih ogradimo s 15 cm visokim grebenom, narejenim iz zemlje. Od bazena, ki je na najvišjem delu njive, priteče voda po jarku do posameznih parcel. Nato z motiko na enem koncu parcele odstranimo iz zemlje narejeni greben in voda se enakomerno širi ter napaja nasad. Ko je parcela dovolj navla-žena, zapremo dohode vode na to parcelo in omogočimo vdor vode na parcelo, ki leži pod zgornjo. Zalivati moramo začeti brž ko dobi rastlina bledikasto barvo in začne veneti. Važno je tudi vedeti, da se vzporedno z razvojem plodov večajo tudi potrebe po zalivanju. Zato v začetku rasti redkeje zalivamo, ko pa se začnejo razvijati plodovi in zlasti po vsakem obiranju, je treba zemljo močno navlažiti. Najbolje je, da opravimo zalivanje vsakih 8 do 10 dni. Po vsakem zalivanju pa je treba papriko plitko okopati, da se okrog nasadov ne naredi skorja, ki pod vplivi močne sončne pripeke rada poka. Če z okopava-njem odstranimo tako skorjo, pospešimo zračenje in segrevanje zemlje, obenem pa uničimo tudi plevel, ki se na vlažnih tleh zelo rad razbohoti. Ob upoštevanju teh nasvetov bodo nasadi paprike bogato obrodili. inž. B, G. bodoče laže in bolj intenzivno obdelovali večje površine zemlje. Resnično, kar lepo število kmetovalcev se je odločilo za ta sodoben, napreden korak. Vso svojo zemljo so odstopili državnemu kmetijskemu posestvu Brie naslednji kmetovalci: Marija in Ivan Viler, Ivan Pucer, Jožef in Valerijo Benčič, Ana Kapel, Andrej Pucer, Andrej Viler, Jožef Nemac, Ivan Baruca, Gabrijel Nemac, Jožef Brec in Andrej Baruca. Za dobo trideset let pa so odstopili svojo zemljo kmetijskemu posestvu v brezplačno ob- ZA VEČJI v «a i «w delavo naslednji kmetovalci: Jožef Bonaca, Anton Ernianiš, Jožef Benčič, Jožef Delošto, Jožef Baruca, Jožef Pribae, Ivan Viler, Jordan Baruca, Andrej Baruca in Ivan Brec. Zdaj to ogromno zemljišče, ki se bo prihodnje leto povečalo še za 20 do 30 ha zemljišča iz Krtin, že obdelujejo stroji, pomagajo jim pa tisti ljudje, ki so darovali zemljo posestvu. To so zdaj pravi vinogradniški delavci, ki na sodoben način urejajo velik plantažni vinograd. V. S. HEKTARSKI DONOS PŠENICE Na pobudo Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ in v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom LRS ter njene podružnice v Kopru je Kmetijsko posestvo Škocjan-Ankaran začelo s poskusi 33 raznih sort pšenice. Dosedanje izkušnje pa so vredne, da o njih nekaj zapišemo. Pšenico so posejali na parceli »Valla«, zahodno od ceste Berto-ki—Koper, tik pod novimi stanovanjskimi bloki v Škocjanu. 2e med sejanjem pa vse do žetve so se razne kmetijske zadruge in tudi napredni kmetovalci zanimali za potek in uspehe poskusa. Zanimalo jih je predvsem, katere sorte pšenice najbolj ustrezajo tamkajšnjim podnebnim in talnim razmeram. Zemlja je ilovnata in srednje težka. Zorana je bila 40 cm globoko, na njej pa so doslej gojili papriko. Gnojili so jo z umetnimi gnojili in to 1435 kg na hektar. Zadnje gnojenje z dušičnimi gnojili so opravili 28. februarja letos. Vsako poskusno sorto so posejali na 30 m2 površine, na hektar pa so posejali isto količino od vsake sorte in sicer 180 kg. Setev je bila šele 4. decembra lani, kar je za tamkajšnje kraje vsekakor prepozno. Bilo je ogromnega dela, saj je bilo treba od setve do žetve opraviti vrsto opazovanj vseh faz razvoja zato, da bi lahko čimbolj natančno ocenili vrednost posameznih sort in izbrali najboljše, ki naj bi bile v prihodnje osnova za večjo proizvodnjo pšenice v obmorskih krajih. Ker vsakogar najbolj zanima hektarski donos posameznih sort, navajamo naslednje podatke: gibal se je med 21 stoti in 90 stoti. Od 21 do 30 stotov na ha je dosegla le avstrijska sorta STAM-101; od 30 do 41 stotov na ha italijanska sorta FRASINETO in avstrijska HARAK; od 41 do 70 stotov pa italijanske sorte: FURLANI, FRECCA, R-37, PRO-DUTTORE, GLAVATINO, SAN GIORGIO, QUADERNO, FUNO-NE, ELIA, VIVENZA, CAMPO-DORO in MENTANA s 60 stoti na ha; med 70 do 80 stoti so rodile sorte: SANMARINO, AUTONOMIA, MARA. ABONDANZA. IMEPETO, FALCETO. AQUILA, TEVÉRE, DRAGONE, ŠT. 1373, SANPASTORE, FUNOTO in R-16, medtem ko so dosegle sor- TUDI VSKLADIŠČENI POLJSKI PRIDELKI O NISO VARNI O © morja Kako na poljih in v strnjenih nasadih zatiramo rastlinske bolezni ter njihove povzročitelje, je našim kmetovalcem več ali manj znano. Treba pa je tudi spregovoriti nekaj besed o zatiranju žuželk, ki uničujejo poljedelske pridelke v shrambah in v skladiščih. Pri pregledu raznovrstnih pridelkov in semen žita, graha ter fižola, so tudi pri nas strokovne komisije ugotovile močno okuž-ljivost graharja, fjžolarja in drugih škodljivcev. V letih 1930 do 1939 smo v Jugoslaviji pridelali povprečno 76,805.000 stotov žita letno. Če pa upoštevamo, da razni hrošči in njihove ličinke uničijo v shrambah samo 5 °/o pridelka (takšnega mišljenja so v ZDA, kjer je zaščita vskladišče-nih poljedelskih pridelkov veliko boljša, kot je pri nas), ugotovimo, da nam letno propade v skladiščih več kot 3,800.000 stotov; in če stane kilogram žita 20 dinarjev, znaša vrednost v skladiščih in shrambah uničenih žit okrog 7 milijard 680 milijonov dinarjev. Zato je zatiranje škodljivcev v skladiščih prav tako, če ne še bolj važno, kot je njihovo zatiranje na poljih. V skladiščih nam namreč s pridelki vred uničijo tudi ves trud in delo, ki je bilo vloženo od setve pa preko žetve do mlačve in vskladiščenja. In še to: Če ne bomo škodljivcev žitaric in stročnic tudi v skladiščih dosledno zatirali, se bodo pridelani skladi prehranskih predmetov skrčili in izgubo domačega pridelka bo treba nadomestiti z uvozom. To pa je za naše gospodar- stvo več ali manj nepotrebno in veliko breme. Med najbolj nevarna škodljivca stročnic sodita grahar in fi-žolar. Grahar, z latinskim imenom Bruchus pisorum, je zelo razširjen v Evropi, Severni Ameriki in v Severni Afriki. V naši državi ovira gojitev poznega graha, ki je za obalno področje velikega gospodarskega pomena, saj je njegova povprečna cena 100 dinarjev za kilogram. Grahar, ki se zelo hitro množi, zavira tudi gojenje semenskega graha in marsikateri kmetovalec je opustil prav zaradi tega njegovo gojenje. Grahar je 4 do 5 mm dolg hro-šček sivorjave barve, po hrbtu je pokrit, s temnimi dlačicami in lisami. Njegova ličinka je rumene barve, ko pa doraste, je dolga 5 do 6 mm. Grahar ima samo eno generacijo letno. Kot odrasel hrošč prezimi v grahovih zrnih v skladiščih ali na prostem skrit za skorjo dreves. V teh skrivališčih pričaka cvetenje graha. Torišče njegovega delovanja so prašniki, cvetni in mladi listi, teknejo pa mu tudi mladi stroki. Približno po 15 dneh pričnejo samice odlagati jajčeca. Vsaka samica jih odloži po 150 in sicer do 10 na vsak strok. V enem tednu se razvijejo ličinke, ki si poiščejo pot do zrna, Grahar pride v shrambo z zrnjem. Ličinka uničuje tudi klice in s tem zmanjšuje količinsko in kakovostno vrednost graha ter kaljivost. Močno okužen grah ni primeren niti za prehrano ljudi, pa tudi kot krma živini ni priporoči j iv. Letos je dosti okuženega graha. Če je manj okužen in ga želimo porabiti za ljudsko prehrano, moramo skladišče segreti do 20 oziroma do 25 stopinj Celzija. V tako segretem prostoru hrošček zapusti zrno in si poišče pot na prosto. To pa mu preprečimo tako, da zapremo okna prostora, kjer je grah vskladiščen, in hrošče sproti uničujemo s sežiganjem, škropljenjem ali zapraše-vanjem z DDT in HCH sredstvi. Lahko pa prostor tudi zadimimo s pripravki za zadimljenje, to so svečke ali tablete, narejene iz sestavin prej omenjenih kemičnih sredstev, Ker je grahar pravzaprav poljski škodljivec, ga je treba zatirati tudi na njivah. Prvo pravilo je, da uporabljamo le neokuženo seme, če pa je okuženo, ga pred uporabo razkužimo. Uporabno je tudi dve leti staro seme, ker grahar živi samo eno leto in se že s tem, da seme dalj časa stoji, grahar uniči. Priporočljivo je tudi, da grah izpostavimo v tankem sloju za eno do dve uri pod temperaturo 55 stopinj Celzija, ker toplota hrošča uniči, kaljivost pa ne. Če kljub temu opazimo že na njivi okužbo, moramo dvakrat zapraševati; prvič, ko so odprti prvi grahovi cveti, drugič pa šest dni kasneje. Kljub temu, če smo opazili okužbo ali ne, pa je zelo priporočljivo, da grah pred vskla-diščenjem zaprašimo s Pantaka-nora ali Lindanom in sicer tako, da med 100 kg graha nasujemo in z grahom premešamo pol kilograma zaščitnih sredstev. (Nadaljevanje prihodnjič) te: FORTUNATO in FUNO po 81 stotov, sorti SANLUCA in FIORELLO pa celo po 90 stotov na ha. Ti podatki kažejo, da tudi sorta MENTANA za obmorske kraje ni najbolj priporočljiva. V našem kraju posejemo letno 2800 ha s pšenico s povprečnim hektarskim donosom 14 stotov na ha, z uvajanjem novih sort in sodobnih agrotehniških mer pa b.t lahko v štirih letih zvišali donos na 25 stotov. To pomeni, da bi pridelali namesto sedanjih 43.948 kg, kot smo jih v letu 1955, 70.000 kg in da bi povečali narodni dohodek od 162,607.000 dinarjev na 332,294.000 dinarjev. Samo v Marezigah in njeni bližnji okolici, kjer je sedaj hektarski donos od 25 do 35 stotov, bi lahko z izboljšanim kmetovanjem že v štirih letih dosegli povprečni pridelek 40 stotov na ha. Na področju koprske, izolske in piranske občine pridelajo na približno 1650 hektarih s pšenico posejane površine, 26.631 stotov pšenice, to je 16 stotov na ha Z uvajanjem novih sort pšenice, bi s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi ter s smotrno uporabo večjih količin umetnih gnojil dosegli povprečje 30 stotov na ha. To pomeni, da bi se proizvodnja dvignila na 49.500 stotov in narodni dohodek bi se povečal za 48,615,300 dinarjev. Te ugotovitve narekujejo konkretno pomoč kmetijskim zadrugam in njihovim članom v borbi za večjo proizvodnjo, se pravi, da jim bo treba omogočiti nabavo kvalitetnih semen, ki bodo izpodrinile semena slabih sort. kot so GENTIL, AUSONIA in razne druge mešanice. Dobro selekcionirano in sortirano seme je zlata vredno, zato se ga kmetovalci ne smejo braniti, čeprav je njegova cena tudi do 70 dinarjev za kilogram: kajti brez dobrega semena ne bo bogate žetve. Kmetijsko posestvo Škocjan-Ankaran se dobro zaveda gospodarske vrednosti kakovostnih semen pšenice in zaradi tega bo nadaljevalo s poskusi ter bo letos od 33 poskusnih sort posejalo 24 najboljših. Lahko pričakujemo, da bo žetev prihodnje leto dala večje količine selekcioniranih kakovostno visoko vrednih semen. Tako bo predvsem na obalnem področju našega okraja žetev pšenice v prihodnjih letih dala znatno večje finančne uspehe, kot jih daje danes prav zaradi saditve slabših sort pšenice. B.N, NAJVEČJA PLANTAŽA OREHOV V EVROPI JE V KNINU. Tamkajšnje kmetijsko posestvo »Glavice« je namreč zasadilo okrog 35 tisoč orehov na 350 ha površine. Menijo, da bo letni pridelek tega orehovega nasada skoraj 70 vagonov najbolj kakovostnih orehov franket in konjiški, LETOS BOMO PRIDELALI 3 MILIJONE TON PŠENICE IN RZI. Ker pa potrebujemo za prehrano prebivalstva in za setev okrog 1 milijone ton pšenice, bomo morali letos uvoziti še milijon ton pšenice. Te dni je posebna komisija ugotavljala na novi avtomobilski cesti med vasjo Kačiči pri Divači in Kozini, kje je potrebno postaviti prometne znake, da bi bil zavarovan prehod čez cesto. Ravno na tem sektorju jc veliko prehodov oziroma poljskih poti, po katerih gonijo kmetje živino na pašo ter vozijo tudi z vprež-nimi vozovi, ko prevažajo seno in les. Rodile, Kačiči, Pared, Hr-pelje, vse te vasi imajo svoje poti, ki jih je sedaj presekala nova cesta. Ukinitev ali prepoved uporabe teh poti bi pomenila gospodarsko škodo prebivalcem. Zato bodo prehodi ostali, za njih zavarovanje pa bo tehnična sekcija republiške uprave cest postavila ustrezne prometne znake in svarilne napise. Važno je, da se prebivalci dobro seznanijo s temi znaki. Kjer stoji ob prehodu ceste okrogla tabla z napisom »stop«, je potrebno živino in vozila ustaviti, .ugotoviti ali z ene ali z druge strani ne vozi po glavni cesti kako motorno vozilo in šele nato prečkati cesto. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki gonijo čez to prehode živino na pašo. Pri pregonu živine morata biti vedno navzoča vsaj dva razsodna človeka, ne otroci, od katerih naj se eden postavi na drugo stran ceste, drugi pa naj na njegov znak požene živino čez cesto. Pregon naj se izvrši naglo, ker najmanj vsakih pet minut drvi po cesti kako motorno vozilo. Upoštevati je treba, da motornim vozilom na cestah I. re- POBUDA OKRAJNEGA SVETA ZA TELESNO VZGOJO V KOPRU Okrajni svet za telesno vzgojo v Kopru je na številnih sejah razpravljal o potrebi uvedbe telesne vzgoje tudi v podjetjih in tovarnah. Na podlagi obsežne ankete, ki se je je udeležilo nad 100 podjetij v koprskem okraju, osebnih obiskov po tovarnah, pogovorov s predstavniki podjetij ter študijskega materiala, zbranega iz strokovne literature, je svet sprejel več sklepov in dal podjetjem in tovarnam več priporočil v prid zdravstvenemu stanju delavcev in uslužbencev. Med temi je najvažnejše priporočilo o podaljšanju odmora med delom. Podaljšani odmor bi uporabili za telesno vzgojo. Svet je svoje priporočilo naslonil tudi na konkretno pomoč. Pred kratkim so namreč organizirali v Kopru tečaj, kjer so se usposobili inštruktorji za rekreativno telesno vzgojo. Svoje predstavnike so poslala podjetja AR-RIGONI, IRIS, LAMA, ERMA, TELEKOMUNIKACIJE in TOPOL. Odziv jc bil torej razmeroma nezadovoljiv, vendar jc pač treba upoštevati, da jc bil to začetek. Na tečaju so si pridobili udeleženci in udeleženke osnovno potrebno znanje. Svet se je namreč zavedal, da je uvedba telesne vzgoje v podjetjih novost, ki je mogoče ne bodo povsod sprejeli s pravilnim razumevanjem in vrednotenjem. Zato so tudi pouk na tečaju priredili tako, da so si tečajniki pridobili znanje o uri splošne telesne vzgoje, o atletiki in plavanju, poseben poudarek pa so dali igram, ki niso samo prijetne, ampak tudi rekreativno učinkovite. Na- ■ ■ mt i — i" bb— ANTON DOBIM ;-----------jr—------:■'■■■ -----■■■1 V nedeljo so pokopali v Hrpeljah Antona Dobrilo, uslužbenca tržaške električne cestne železnice. Pokoini Dobrila, ki je bil doma iz Hrpelj, je bil lep primer zavednega in naprednega rodoljuba, ki se je kot kmečki sin že v mladeniški dobi vključil v razna slovenska kulturna društva. Bil je član takratnega »Sokola«, vnet pevec in godbenik. Med okupacijo je skrbel, da slovenska kulturna dejavnost v domačem kraju ni popustila, Med narodnoosvobodilno borbo je bil požrtvovalen aktivist, ki je vzdrževal zveze med tržaškimi in domačimi pripadniki osvobodilnega gibanja. Poleg politične povezanosti s partizani je zanje nabavljal tudi zdravila in sanitetni material. Bil je med prvimi organizatorji odporniških akcij proti okupatorju v Trstu in okolici. Fašistične oblasti so ga strogo nadzorovale, vendar mu zaradi njegove iznajdljivosti niso mogle do živega. Pred leti si je v službi nakopal zavratno bolezen, vendar je ostal do zadnjega zvest sodelavec naprednih slovenskih kulturnih društev v Trstu. Povsod, tudi pri italijanskih oblasteh, se Je dosledno posluževal samo slovenskega jezika. Komaj 54 let star je omahnil v grob. Njegova želja je bila, da bi umrl in bil pokopan v domačem kraju. Zapušča ženo in sina, ki je slovenski učitelj na Tržaškem. Hrpeljčani in Kozinci so mu priredili veličasten pogreb. Pevci hrpelj-ske »Svobode« so mu zapeli ob odprtem grobu žalosttnke, godba na pihala iz Klanca-Ocizle pa zaigrala žalne koračnice. Od pokojnega se je poslovil njegov sovaščan Cvetko Cer-gonja, spregovoril pa mu je tudi predstavnik hrpeljske občine. Številni pogrebci so z venci in cvetjem obsuli grob rodoljuba Antona Dobrile. Slava njegovemu spominu! J. Z. učili so sc odbojke, košarke, malega rokometa, namiznega tenisa in badmintona, razen tega pa še številnih elementarnih iger, pri katerih ne potrebujemo žoge in drugih pripomočkov. Tečajniki so imeli 6 ur pouka dnevno in so intenzivno sledili vsem nalogam. Zato lahko upamo, da bodo s svojim delovanjem po podjetjih upravičili zaupanje kolektivov, ki so jih poslali na tečaj. Pomembna značilnost postojnske občine so razsežni gozdovi. Zato je na njenem področju naseljenost prebivalcev znatno nižja od okrajnega povprečja. Medtem ko v okrajnem merilu ugotavljamo, da živi na kvadratnem kilometru okrog 52 oseb, je naseljenost v postojnski občini označena s 43. Socialno zavarovanih v tej občini je 70,5% vseh prebivalcev, okrajno povprečje je 56,2 %. Naravni prirastek prebivalstva je bil leta 1955 na 1000 oseb 23, okrajno povprečje 16,5, republiško pa 20,26. Smrtnost je v postojnski občini majhna, saj je bila leta 1955 na 1000 prebivalcev le 8,4, v okrajnem merilu 9, v republiškem 9,86. Omeniti je treba, da v tem letu skoraj ni bilo umrljivosti dojenčkov. Na enega ambulantnega zdravnika pride v postojnski občini 3653 prebivalcev (okrajno povprečje 4580), aktivnih zavarovancev socialnega zavarovanja pa 1095 (okrajno povprečje 1171). Med 100 prebivalci išče v tej občini 87 oseb zdravniško pomoč v ambulantah (okrajno povprečje 62). Statistika kaže tudi naslednje: od 100 aktivnih zavarovancev išče letno povprečno 103,7 zdravniško pomoč v ambulantah, medtem ko je okrajno povprečje 137,1. Razveseljiva pa je ugotovitev, da v postojnski občini sprejmejo v bolniški stalež le 54 od 100 zavarovancev — in gre torej okrajno povprečje v višini 79,5 na račun drugih občin kopr- NOVA TOVARNA V PRESTRANKU Na zadnji seji postojnskega občinskega ljudskega odbora so pretekli teden sklenili, da bodo v Prestranku zgradili tovarno za predelavo krompirja. Iz že izdelanih tehničnih in ekonomskih elaboratov lahko zaključimo, da bo ta tovarna v prvem obdobju obratovanja predelala letno 700 vagonov krompirja, potem ko bo popolnoma dograjena, pa celo 1500 vagonov. Glede na dejstvo, da so na področju postojnske občine velike, doslej še ne popolnoma izkoriščene možnosti ureditve obsežnih nasadov krompirja, bo ta tovarna takoj po uveljavljanju načel smotrnega kmetijskega gospodarstva imela dovolj surovinske baze v svoji neposredni okolici in bo brez dvoma v znatni meri pripomogla k povečanju občinskega, pa tudi okrajnega ter republiškega narodnega dohodka. da brzina ni omejena. Avtomobil, ki vozi na primer z brzino 80 km na uro, lahko ustavi na ravnem terenu šele kakih 90 sekund potem, ko je pritisnil na zavore. Na mestih, kjer pada' cesta navzdol, pa je vozilo še znatno težje in ga je mogoče ustaviti še pozneje. Naj prizadeti prebivalci torej ne čakajo, da bi se šele ob nesrečah učili previdnosti. Nesreče je treba preprečevati ali jih vsaj kar najbolj omejevati. Nedavno je bila na tem sektorju blizu Kačič povožena krava zaradi neprevidnosti njenega lastnika. In tako nima lastnik pravice od nikogar zahtevati povračilo škode. Isto velja tudi za osebno varnost pešcev. Nova cesta je v prvi vrsti namenjena avtomobilskemu prometu. Peš hoja po sredi ceste ali po nepravi strani je vedno smrtno nevarna. Otrok naj starši sploh ne puščajo na glavno cesto. Na prehodih in križiščih pa je nujna skrajna previdnost, Ko gre za osebno varnost in za varnost živine, je potrebno pokazati največjo discipliniranost in razsodnost. Urejeno je tudi vprašanje avtobusne postaje v Kozini. Vsi avtobusi, ki vozijo v razne smeri skozi Kozino, bodo postajali kakor doslej pred restavracijo »Jadran«, dokler ne bo urejeno novo postajališče in servisna postaja na drugem mestu, predvi-' doma za kozinsko klavnico ob trasi nove ceste. J. 2. ■ •• . i , t. c". ^ ■¡¡r „¿srni • mm m ' - —— ■t . ^^KinUHi Se spomin na srečne počitniške dni piranske mladine pod šotori v prosti naravi: opoldansko kosilo kar na kolenih. Pisma uredništvu Tovariš urednik! V Piranu je dokaj hišnih posestnikov, ki bi radi popravili svoje hiše in jih zavarovali pred propadanjem, se pa postavlja resno vprašanje, kje naj nabavijo gradbeni material. Trgovsko podjetje »Jadro« in gradbeno podjetje »Konstruktor« ne smatrata za potrebno, da bi omogočila prodajo apna, peska, lesa in drugega pomožnega gradbenega materiala v manjših količinah. Menim, da bi lahko to vprašanje rešili z nekoliko dobre volje in ne bi bilo nujno ustanoviti novo podjetje, ki bo skrbelo za preskrbo gradbenega materiala po kilogramih ali komadih. Brez dvoma, vsaj takšno je moje mišljenje bi gradbeno podjetje »Konstruktor« povečalo svoj promet, če bi zaprosilo za prodajo gradbenega materiala na drobno, po drugi strani pa bi zadovoljilo potrebam takojšnje obnove številnih stanovanjskih hiš v Piranu. Mila Ivreč turni postrežbi z mlekom, hkrati pa razbremenili nadpovprečnega dela v sedanji mlekarni zaposleno osebje. Treba bi bilo le nekoliko več razumevanja za rešitev tega vprašanja, pa bi tudi marsikatera upravičena graja odpadla. j. Jamnik skega okraja. Zato je izguba delovnih dni v postojnski občini, kjer povprečno boluje vsak zavarovanec do 17 dni, znatno nižja od okrajnega povprečja. Za boljše tolmačenje navedenih številk je treba omeniti, da se v postojnski občini ne pojavljajo težnje po brezvestnem izkoriščanju sredstev socialnega zavarovanja in poudariti je treba skrb ambulantnih zdravnikov, ki podvzemajo vse preventivne ukrepe v prvem stadiju razvoja bolezni. Da pa bi bila zdravstvena služba še uspešnejša, bo treba razmisliti o izboljšanju preventivne službe v lesni industriji. Bilo bi prav, če bi delavce, zaposlene v lesni in gozdarski industriji zdravstveno nadzorovali vsaj enkrat mesečno, ker bi taki pregledi lahko preprečili marsikatero skrito obolenje. Ština Tovariš urednik, Kakor vsako jutro, sem morala tudi v soboto čakati več kot eno uro, da sem prišla v edini izolski mlekarni na vrsto — za liter mleka. Ta ugotovitev Je skoraj paradoksna na prvi pogled, je pa utemeljena s tem, da v Izoli ne premoremo več kot eno samo mlekarno. Zc večkrat smo potrošniki na raznih sestankih predlagali, da bi tudi Izola, ki je po številu prebivalcev dokaj veliko mesto, dobila vsaj še dve ali tri nove mlekarne, vendar pa so vsi ti predlogi obviseli v zraku. Tako morajo izolske gospodinje, ki so ali zaposlene ali pa ne, izgubljati dokaj dragocenega časa zato, ker morajo čakati v repu pred mlekarno in kasneje prav toliko časa v kakšni drugi prodajalni živil. Prepričana sem, da bi lahko podjetje »Mleko« Izola in Občinski ljudski odbor našla potrebna denarna sredstva, da bi odprli vsaj še eno, sodobno urejeno mlekarno, ker bi s tem oživeli dolgotrajno težnjo po kul- Še je v ljudeh poštenost Da imamo še vedno med nami ljudi, ki znajo ceniti poštenost in tujo lastnino, dokazuje tale dogodek: Prejšnjo nedeljo je Franc Bole iz Slavinj pri Hruševju na po-vratku od Fare izgubil listnico z nekaj tisoči denarja, osebno izkaznico in več drugih dokumentov. Listnico je našla petdesetletna Ančka Šelovin iz Gorič pri Postojni in jo takoj odnesla eno uro daleč na dom Boleta na Sla-vinje. Kot nagrado za poštenost in vrnjeno listnico z nedotaknjeno vsebino, je izgubitelj listnice dal najditeljici — 50 dinarjev nagrade! Kaže, da lastnik listnice vendarle ni pravično ocenil poštenosti starejše ženske, saj ji po zakonu poštenosti pripada deset odstotkov od najdene vsote. A. P. V LJUDSKI KNJIŽNICI v KOPRU si lahko izberete dramska dela za vaš oder, v zbirki pesništva pa bogato snov za re-citacijske večere. Dober dan, dragi prijatelji, pa smo spet skupaj! Bomo kar začeli. Povedati moram, da sem ta teden dobil precej pozdravov z vseh strani. Vse mogoče pritožbe so, kar prepričajte se! Iz Ospa mi pišejo, kako prekrasno imajo urejeno preskrbo s kruhom. Mlekarica ga pripelje v vas zjutraj nekako okrog osme ure, zgodi pa se večkrat, da pride tudi prazna, brez kruha. V vasi imajo namreč nekaj dolgo-progašev, ki sc bojijo, da bi ostali brez kruha in gredo zato mleka-rici naproti, da ta lahko že po poti proda vso razpoložljivo količino kruha, ki je po navadi premajhna. Baje gre to predvsem na rovaš začasnega prodajalca, ki slabo planira potrošnjo pečene moke — menda mu je zaradi njegove »začasnosti« precej vseeno, če so ljudje prav in dobro postreženi ali ne. Zadnjič sem šel pogledat malo tudi na obmejni blok na Škofijah. Bil sem priča, ko so se nemški turisti — kar dva avtobusa jih je bilo — pogajali z obema natakaricama, koliko stane pivo. Ena je trdila; da sedemdeset, druga pa jih je skušala prepričati, da stane osemdeset. Zcdinili pa sta se šele pri naplačevanju in sta pivo zaračunali devetdeset dinarjev. Prav tako je cena poskočila kar v eni uri tudi oran-žadam — s trideset na štirideset. Želel sem si, da ne bi znal nemško, kajti številne pikre opazke na tako poslovanje so me tako zbadale, da sem jo kar pobral od tam. Zbadljivke namreč niso bile namenjene le dvema lepoticama v belih predpasnikih na bloku, marveč so letele na račun vsega jugoslovanskega gostinstva. Škoda, da sem že tako star, ker bi me sicer prav gotovo pošteno vznemirile rdeče ženske ustnice, odtisnjene na skodelici, iz katere sem oni teden pil črno kavo v kavarni in slaščičarni v novem bloku v Kopru. Po drugi strani pa je sreča, da je to doletelo prav mene, ker bi kdo mlajši in bolj pri moči prav gotovo drugače reagiral. Pisali so mi fantje iz Dola pri Črnem Kalu. Kakšna užaljenost, ker jih domača dekleta ne marajo! In pravijo, da jih zato ne marajo njihova dekleta, ker nimajo motornih vozil, da se zato rada ozirajo drugam, domačih trinajst fantov v starosti od 18 do 32 let — vsi so torej godni za ženitev — pa naj lepo sesa prste in naj se posuši in postara od same neizpolnjene ljubezni. No, in jaz, Vane, pravim, da to res ni prav in pošteno, da se osapska dekleta tako malo menijo za domače fante. Cc bodo še naprej vztrajale na tem, da ne bodo hodile peš po vodo, ker se bojda s sandali ne da hoditi po prahu, ker bi si odrgnila krvavordeči lak z nohtov na nežnih palcih, ker... in tako dalje, potem se bo res nekega dne pripetilo, da bo domačim fantom dovolj in bodo pogledali kam drugam za bolj usmiljenimi in manj zahtevnimi devicami. Včasih se spravim tudi na motorno kolo in ko sem ondan z njim kolovratil od Ilirske Bistrice proti- Knežaku čez Šembije. sem tamkaj na ccsti naletel na cestarja, ki je barval obcestne kamne, kar pa je skoraj odveč delo po mojem, ker bo vso cesto kmalu vrag pobral, če se je ne bodo lotili cestarji pošteno popravljati. Razrita in prekopana je vsa od dežja in podobnih nezgod, ki bi lahko služila kot strelski jarek ali pa struga za hudournik ob hudem deževju. V Postojni pa sem še bil nri-ča, ko sem se za kratek hip ustavil na trgu, javnemu zakonskemu obračunavanju, in je zato spet Radio Babe prišel na svoj račun. Poročal je. da boljša polovica baje ni več prenesla >božajoč'"lv dlani svojega ljubeznivega soproga in jo je zalo kar pobrala od doma. Še dobro, da so tudi menze in restavracije v Postojni, čeprav drage, drage ,.. Lepo pozdravljeni! Vaš prijatelj v teeobah Vane MILOŠ STERGAR: J! Mislim, da ne bo škodovalo, če bomo skušali nekoliko pojasniti odnos telesnovzgojne organizacije Partizr.na do športa. Ze pred kratkim je SLOVENSKI JADRAN objavil članek, v katerem sem pojasnil glavne naloge Partizana kot kvalitetne in množične organizacije. Prav tako sem izrazi! mišljenje, da vsebuje Partizan elemente, ki mu dajejo majhno prednost pred športnimi organizacijami. Danes pa bi hotel te prednosti nekoliko podrobneje pojasniti. Predvsem naj poudarim osnovno načelo organizacije Partizan, da vzgaja svoje člane vsestransko in da s splošno telesno vzgojo vpliva na skladen razvoj telesa in duha. Partizan v svojih vrstah ne priznava rekorderjev kot nekaj izrednega, ampak jih uvršča med svoje redno članstvo. Ne daje tudi nobenih pobud za rekorde, ampak mu je vse članstvo in VSI načini telovadbe enako pri srcu. Partizan ima v svojem programu samo telovadbo na orodju za panogo, ki je specializirana v cilju doseganja rekorda. Toda tudi vrhunski telovadci in telovadkinjc so podrejeni splošni disciplini in splošni telesni vzgoji. Še več — prav tak način vzgoje vpliva, da postanejo najboljši telovadci prednjaki v društvih in kasneje vodilni kadri v društvih. S takim načinom vzgoje izločamo negativne lastnosti, ki se rade oprimejo tistih, ki dosegajo izredne uspehe, in hkrati pripomoremo, da so najboljši telovadci po svojem vedenju, marljivosti in moralnih nazorih vzorniki, ne pa zvezdniki. Partizan stalno opozarja svoje članstvo na to, da ne zapostavlja svojih umskih sposobnosti v prid telesnih. V rekordih pa smo se danes povzpeli že tako visoko, da ne moremo dvomiti v to, da so že škodljivi za skladen razvoj človeka. ¡Mnogi mislijo, da je način vzgoje pri Partizanu nekaj dolgočasnega. Kes je — to ne velja samo za Partizan — da zahteva vsaka vzgoja nekaj truda in odrekanj. Vendar je v glavnem vzgoja pri Partizanu prilagojena tako, da je čim bolj prijetna in da se ji vsak lahko podredi. Nekateri tudi menijo, da se Partizan največ ukvarja s prostimi vajami. Tudi to ni točno. Partizan ima v svojem programu telovadne nastope in akademije in članstvo je pač treba pripravili za nastope v prostih vajah. Ne moremo zanikati, da je učenje prostih vaj na pamet dolgočasno, vendar to ni redno delo Partizanovih društev. Hkrati pa naj povem, da bi bilo lahko učenje prostih vaj mnogo bolj prijetno, čc bi imeli dovolj dobrih prednjakov, ki bi znali pravilno in primerno hitro vaje učiti. Za vse druge proste vaje — to so vaje za lepo držo — pa menim, da jih pri Partizanu še premalo vadijo, saj bi morale prav te vaje biti osnova raz-gibanja in s tem tudi osnova pravilnega razvoja telesa. Mirno lahko priznamo, da partizanska društva v koprskem okraju še zdaleč niso poiskala vseh možnosti telesnih dejavnosti. Kljub naglemu razvoju iger v naših društvih, ki imajo že močna moštva, še zmeraj niso igre v splošnem programu vzgoje, zapostavljena pa sta zlasti atletika in plavanje. V Partizanovi vzgoji niso dovolj zastopane" panoge, ki so posebnega pomena za čutila in razvoj refleksa kot na primer streljanje in namizni tenis. Prav tako je še vedno premalo povezave s prirodo. Mnogo več kot doslej bi morali organizirati društvenih izletov v prirodo, taborjenja, društvene pohode, izlete s kolesi in podobno. Neredko slišimo tudi prigovore, da v organizaciji Partizan ni dovolj tekmovanj. Res je, mladina si želi tekmovanj in hoče dokaz napredka v s® Mo^gjstaEPCg] Na veliki mednarodni kajakaški prireditvi na brzicah Soče pod hidrocentralo Plave so v nedeljo jugoslovanski tekmovalci popravili slab vtis z nedavnega svetovnega prvenstva v Augs-burgu. Zlasti je treba omeniti uspeh Novogoričana Boneta, ki je v disciplini F-l zasedel drugo mesto. Organizacija prireditve je bila odlična in številni gledalci so tokrat res prišli na svoj račun. Največ zanimanja je bilo za tekmovanje v kajak slalomu v disciplini F-l. V dopoldanskem delu tekmovanja je bil najboljši Ceh Skolil, Jugoslovanom pa ni šlo najbolje od rok, saj je bil prvi naš tekmovalec Bone šele na šestem mestu. Vse drugače pa je bilo popoldne, ko si je Bone z odlično vožnjo priboril drugo mesto za Čehom Skolilom, Mozetič se je plasiral na četrto, Spa-cal pa na šesto mesto. V moštveni vožnji je zasluženo osvojila prvo mesto ekipa ČSR v postavi Skolil, Para, Šonsky, Nova Gorica (Bone, Mozetič, Spacal) pa je bila druga. Naslednja mesta so zasedli Ljubljansko brodarsko društvo, Vzh. Nemčija, Nova Gorica II, Zagreb in Italija (mladinci). V disciplini C-2 (kanu) so bili spet pivi Čehi, brata Bernot (LBD) pa sta zasedla drugo mesto. V tekmovanju žensk je bila prva Knyova (ČSR). Najuspešnejši tekmovalec, Čeh Skolil (prvak ČSR in drugi na svetovnem prvenstvu v Augs-burgu) je po končanem tekmovanju izjavil, da je bila proga težka in zahtevna in da so morali tekmovalci pokazati vse svoje spretnosti. Z organizacijo je bil zadovoljen, izreden vtis pa je naredila nanj čudovita barva reke Soče. Mnogo pohvalnih besed na račun prirodnih lepot Soče so izrekli tudi vsi drugi tuji tekmovalci. m S® išft panogi, v kateri se udejstvuje. Tega se zaveda tudi Partizan, ki ima v svojih programih vrsto rednih tekmovanj, prvenstev in prijateljskih srečanj. Toda Partizan popolnoma upravičeno trdi, da tekma ne sme biti sama sebi namen, ampak je to le prikaz rednega dela. Za tekme so namreč potrebne priprave, ki so vezane na čas. Zato mislimo, da ni pravilno tekanje od tekme do tekme, ampak da morajo biti tekmovanja skozi vse leto pravilno razporejena, da ne ovirajo rednega dela, Plavanje PRED . PRIMORSKIM PRVENSTVOM v i Kakor je znano, bo v Novi Go-rici 3, septembra primorsko pr-■»venstvo v pl-avanju in vaterpolu. V obeh okrajih se tekmovalci in tekmovalke najskrbneje pripravljajo. V Novi Gorici bodo imeli že v nedeljo izbirna tekmovanja. Prav bi bilo, da bi na to pomislili tudi v koprskem okraju, kjer se je v zadnjih tednih zanimanje za plavanje in vaterpolo zelo povečalo. Hokej na kotalkah V tekmovanju za republiško prvenstvo v hokeju na kotalkah je Nova Gorica premagala ljubljansko Olimpijo s 13 :4 (6:2, 2:2, 5 : 0). VESLANJE V Izoli je bil. v nedeljo prvi del okrajnega prvenstva v veslanju, na katerem so nastopili najboljši veslači Kopra, Izole in Pirana. Največ uspehov so poželi Izolani, medtem ko so lanski prvaki Koprčani precej nazadovali. Posamezni rezultati: Pionirji-Yola: 1. Izola, 2. Koper. Mladinke-skiff: 1. Izola, 2. Piran. Mladinci-klinger: 1. Izola, 2. Koper. Mladinke-lclinger: 1. Izola. KOPER: 4. septembra premiera Do-bričanin: SKUPNO STANOVANJE. Red A in izven. Prizor z nedeljskega mednarodnega tekmovanja v kajak slaloma na valovih Soče pri Plavah, Nova Gorica. Češkoslovaška tekmovalka Krijlova je v ostri ženski konkurenci dosegla prvo mesto. Svojo t>red-nost je pokazala tudi v tekmovanju moških dvojic v kanujih, kjer je skupaj s svojim možem Sonskijm. dosegla tretje mesto. NEDELJA, 1. IX. 1937: d.00 Kmetijska oddaja — 8.30 Spored lahke glasbe — 9.00 Oddaja za Beneške Slovence — 9.20 P. I. Čajkovski: »Sneguljčica« balet, I. dejanje — 10.15 Pojeta Dekliški in Mladinski zbor Idrijske gimnazije p. v. Maksa Pir-nika — 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Ob Nadiži v Podbenesec — 10.45 Glasbena medigra — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesli — 15,10 Nastop Tržaškega ženskega vokalnega kvarteta; pri klavirju Ubald Vrabec — 15.30 Nedeljski popoldanski koncert. PONEDELJEK, 2. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13.40 — Kmetijski nasveti — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Šport doma in po svetu — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki — 15.000 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Igrajo Veseli godci in Postojnski fantje. TOREK, 3. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Torkov operni oder — 14,30 Gospodarska oddaja: Letošnji gospodarski uspehi v goriškem okraju — 14,40 Pisan spored lahko glasbe — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi iz Slavonije izvajajo: Mali zbor, Tam-buraški zbor in narodna Družina Radia Zagreba. SREDA, 4. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturna kronika — 14.40 Poje Zbor Radia Beograda p. v, Borivoje Vimiča in Josipa Kalčiča — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Zabavne melodije za harmoniko. ČETRTEK, 5. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Glasba po željah — 14.30 Popoldanski glasbeni spored — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne izvajajo Dana Flliplič in Franc Koren, spremlja Avgust Stanko. PETEK, G. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Tisoč In en takt (Pisan spored solist- in orkest. glasbe) — 11 30 Spoznavajmo našo domovino: Dubrovnik, biser Jadrana — 14.40 Zabavne inelodje — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Madžarski narodni motivi. SOBOTA, 7. IX. 1957: 7.15 Glasba za dobro Jutro — 7,30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Melodije in ritmi — 1-1.20 Reportaža - studio Celje — 14.35 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Belokranjske popevke. Mladinci-skif f: 1, Izola, 2. Koper. Članice-klinger: 1. Izola. Mladinci-double scul: 1. Piran, 2. Izola. Clani-klinger: 1, Izola, 2. Koper. Vseh nastopajočih je bilo 50. Uspeh Izole je vsekakor sad velikih prizadevanj, saj so se tekmovalci res vsak dan najskrbneje pripravljali in začeli s treningi že v zgodnjih jutranjih urah. V nedeljo pa se obeta slovenski obali še ena pomembna prireditev. Pirančani bodo namreč organizirali v portoroškem zalivu Veslaško regato 1957, na katero so povabili vse obmorske klube iz slovenske in hrvatske Istre ter klube iz Ljubljane, Maribora, Bleda in Novega mesta. B. D. OBJAVA Ravnateljstvo gimnazije v Kopru javlja vsem (lijakom in njihovim staršem, da se bo zaradi adaptacijskih del pričel pouk 12. septembra t. 1. OBVESTILO Glasbena šola v Kopru obvešča vse stare in nove učence, da bo vpisovanje od 2. do 5. septembra 1957. Učenci lahko dobe prijavnice vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure v pisarni Glasbene šole. Prijavnice je treba kolko-vati s 30 din državne in 20 din občinske takse. Ravnateljstvo OBVESTILO Vpisovanje v baletni odsek pri Gledališču Slovenskega Primorja bo v ponedeljek 9., torek 10. in sredo 11. septembra 1957 od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure v mali dvorani GSP. V poštev pridejo deklice in dečki od 8. do 15. leta starosti. Uprava GSP KOPER: 30. in 31. avgusta in 1. septembra ameriški film BELI JOR-GOVAN. 2. in 3. septembra jugoslovanski film NE OBRAČAJ SE SINKO. 4. in 5. septembra ameriški barvni film KROGLA ČAKA. IZOLA: 30. avgusta italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE, 2. in 3. septembra ameriški barvni film KROGLA ČAKA, 4. in 5. septembra jugoslovanski film NE OBRAČAJ SE. SINKO. SEČOVLJE: 31, avgusta italijanski film STO LET LJUBEZNI, 1. septembra ameriški barvni film UJEMITE TATU, 5. septembra ameriški film RAZVESELI SE. ŠMARJE: 31. avgusta ameriški film UJEMITE TATU, 1. septembra italijanski film STO LET LJUBEZNI, 4. septembra ameriški film BELI JORGOVAN. ŠKOFIJE: 31. avgusta italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE. 1. septembra ameriški film MAŠČEVALCI, 4. septembra ameriški film RAZVESELI SE. DEKANI: 31 avgusta ameriški film MAŠČEVALCI, 1. septembra italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE. POSTOJNA: 30. in 31. avgusta in 1. septembra ameriški film TARZAN IN NJEOGVA PRIJATELJA, 3. in 4, septembra Jugoslovanski film ZENICA. PIVKA: 31. avgusta in 1, septembra BERLINSKA ZGODBA, 4. in 5, septembra NORI PODVIG, SEŽANA: 31. avgusta in 1. septembra ameriški film KAVARNA NA GLAVNI ULICI, 3. in 4. septembra francoski film JUNAKI SO UTRUJENI, 5. in 6, septembra jugoslovanski film OBLEGANJE, ŽENSKO DVOKOLO, skoraj novo, proda Ana Fras, Piran, ul. Svobode 61. DVOKOLESA od 7000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 44.000 lir naprej dobite pri tvrdki MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine! Za nakup novih in rabljenih LAMBRETT se obrnite na tvrdko Aldo Merolli v Gorici, ul. Goribaldi št. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! MOŠKO in ŽENSKO KOLO znamke »Bianchi« v odličnem stanju ter 4 m dolgo barko na vesla in jadro (možno vgraditi motor) proda Anica Štolfa, Portorož 87. V NEDELJO, dne 25. VIII. 1957 okrog 10. ure dopoldan, sem izgubil na parkirnem prostoru pred novim blokom v Kopru potovalno aktovko z osebnim perilom in brivskim priborom. Poštenega najditelja, prosim, da mi aktovko vrne proti nagradi 3000 dinarjev na upravo Slovenskega Jadrana. MESTNA HRANILNICA v Izoli, Cankarjev drevored 3, proda skoraj nov raztegljiv kavč za 40.000 din. Ogled v Portorožu štev. 268. Gostinska zbornica za okraj Koper sprejme v službo Pogoji: dovršena administrativna šola ali 5 let prakse v administraciji. Zaželeno je znanje stenografije. — Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. PRIDITE NA na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 4. do 15. IX. 1957. Nad 500 vrst najboljših vin iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Cipra, Francije, Grčije, Holandije, Italije, Kanade, Malte, Zahodne Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije, Urugvaja, Jugoslavije in drugih. Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po Mednarodni strokovni komisiji. Tradicionalna poskušnja svetovnoznanih vin! Vinogradniki! Oglejte in nabavite si najmodernejše vinogradniške, kletarske stroje in naprave ter druge pripomočke za vinogradništvo! 37. plenarno zasedanje vinogradnikov 22 držav! Do sedaj največja tovrstna prireditev na svetu! Izkoristite popust na železnici! Dr. Lee Morgan iz New Yorka je direktorica »Zavoda za znanstveno predstavljanje«, ki ga je sama ustanovila. »Izumila« je nekakšen elektronski stroj, ki za 30 dolarjev poišče naivni stranki perfektnega moža ali ženo. Slika kaže »izumi-teljico«, ko sedi pri svojem stroju in išče s pomočjo njegovih elektronskih možganov moža dekletu za njo. Tudi v znamenju tehničnega napredka sveta! Dežela stoletnikov so ZDA, kjer je po zadnjih ugotovitvah okrog 37(50 oseb praznovalo svoj stoti rojstni dan. Moških bele kože je bilo med njimi 550, belih žensk 080, barvane kože (rjave, rumene ali črne) pa 820 mož in 1500 žena. Ženske so bolj trdožive, stoletnic je skoraj še enkrat toliko kot med moškimi. Juriš na šortke V švicarski vasi Bosco s« se poleti nepričakovano pojavil* turistke v kratkih hlačah in odprtih srajčnih bluzah. To je tamošnjega župana tako raz-kačilo, da je naščuval vaičane na predrzne ženščinc. S kosami in vilami so jih nagnali iz vasi. Na svojo srečo so turistke imele pri roki svoje aTto-mobile, sicer bi ne bile ušle kmečki jezi, UČINKOVITA VZGOJNA METODA V živalskem vrtu mesta .Buffalo v državi New York, ZDA, nekateri dečki niso mogli krotiti svojih nagonov za mučenje živali. S pristankom policije je uprava živalskega- Trto vtaknila take grešnike ua eno uro v prazno zverinsko kletko, da so jih lahko videli vsi obiskovalci. Najbrž bo to aal«glo.. Tudi na jugu se sankajo CRES, naš največji otok.. ima razen mnogih posebnosti tudi to, da pozna in uporablja sanke, čeprav po njegovih kršnih bregovih vsakih asset let enkrat za pol ure 3»eži. Strma je njegova severna obala, mestoma krasno zelena, in gozdnata. Od tam spraviti drva na barko in domov ni šala. Pa so si prebivalci skromne vasice MERAG nasproti otoka Krka umislili prave pravcate sani, kot jih poznamo pri nas. Z njimi spravljajo po strmih bregovih pre-potrebni jim les do morja, Sani pa ima in uporablja samo ta vasica in noben drug kraj na vsem otoku. Velikanski Rdeči trg pred Kremljem v Moskvi je bi i' minule dni priča veličastnemu slavju mednarodne soli-darnosti mladine vsega sveta. Mladinci z vseh kontinentov, vseh ras in prepričanj, so si na tem prostoru podali roke in se objeli ne glede na vse razlike, ki jih sicer ločijo. Skupno so predvsem izrekli zahtevo, naj človeštvo ohrani mir na svetu, da bo doživ>elo lepše dni ob> uporabi in izkoriščanju vsega napredka in pridobitev današnjega sveta zakurjene umetne snovi. Stisnjeni zrak, ki ga bodo črpali v cevi, bo uhajal skozi luknjice in zvr-tinčil toplo talno vodo na površje, kar bo preprečilo nastanek ledu. ŠIMPANZ1 PLAVAJO PO PASJE Doslej je bil svet mnenja, da opice ne znajo plavati in da se morajo kot človek te umetnosti šele naučiti. Lovec Louis de Lassaletta trdi sedaj nasprotno, Na zasledovanju divjačine v Španski Gvineji je s čolna opazoval štiri šimpanze, kako so s pasjim podobnimi gibi preplavali široko Rio Be-nito. Ce plava šimpanz, zakaj bi ne plavale tudi druge opice? V Hollyvoodu imajo svojo senzacijo, ki se vleče že nekaj mesecev, Izbruhnil je velik škandal zaradi pisanja lista »Confidential«, ki se ukvarja samo z odkrivanjem intimnih in pikantnih dogodivščin v modernem filmskem svetu. Vsa zadeva je zdaj pred sodiščem, ker so nekateri prizadeti filmski zvezdniki revijo tožili zaradi razžalje-nja časti in vznemirjanja legalnih zakonskih zvez. Na sliki je direktor »Confiden-tiala« Heward Rushmere. na zagovoru pred sodiščem v Los Angelesu NA KAVKAZU JE ZDRAVO PODNEBJE ' Nedavno je v lcavkaški vasi Erman zatisnil oči Egor Koro-jev, ki so ga smatrali za najstarejšega državljana SZ. Dopolnil je 157 let. Živi Da v isti vasi še več krepkih starcev in stark, starosta med njim pa je 137-letni Sulejman Aršba, ki ga visoka leta ne zadržujejo od poljskega dela. AMERIČANKE IN MOŽITEV V ZDA je v teku zadnjih deset let število mladih žensk med 20. in 24. letom naraslo za 16%, onih med 25. in 2D. letom pa za 12%. Ženske svoje može v splošnem preživijo. Torej je tudi vdov več. Pojavil se je problem: kako vse to preživljati? Kam z žensko nad- produkcijo? <--- Slika prikazuje Olgo Če-hovo, vdovo po pokojnem slavnem ruskem pisatelju Antonu Čehovu, ki je te dni v svoji hiši v Moskvi v krogu prijateljev in tovarišev slavila devetdeseto obleinico rojstva. Olga Cehova je bila v svoji mladosti slavna gledališka igralka. Tuanku Abdul Rahman je ime novemu malajskemu kralju, ki bo 31. t. ra. uradno nastopil svojo dolžnost, ko bo Malaya dobila formalno svojo neodvisnost. Kandidatov za malajski prestol je bilo med poglavarji v deželi več, končno pa so na tajnem■ glasovanju izvolili Rahmana V Los Angelesu v ZDA je tri sto Indijančkov, pripadnikov slavnega plemena Črna noga, zagnalo divji indijanski krik kot pozdrav filmskemu igralcu Garyju Cooperu, ki so ga sprejeli za častnega člana svojega plemena, obenem pa izvolili za svojega vrhovnega poglavarja. Henry, »Severni veter«, in June, »Zeleno oko« pravkar nadevata indijanskemu ljubljencu košato perjanico iz orlovskih peres kot znak najvišjega plemenskega dostojanstva Stefano Longhi Svetovni časopisi so zadnji čas mnogo pisali o veliki alpinistični nesreči, ki se je pripetila sredi tega meseca v francoskih alpah. Med ponesrečenci sta bila tudi dva jugoslovanska planinca. Naša slika prikazuje reševanje mladega italijanskega alpinista Claudija Cortija iz smrtnega objema zaledenelih■ alpskih sten, kjer je za vedno ostal njegov prijatelj V severnih deželah povzroča dolga zima predvsem rečni plovbi mnogo neprilik in tudi škode. Da bi se temu v bodoče izognili, so švedski znanstveniki in tehniki prišli na misel, da bi namesto vzdrževanja dragih ledolomilcev pozimi poskrbeli, da bi reke no zamrznile. Postopek bo zelo preprost. Na rečno dno bodo položili luknjičaste cevi iz goste ljubek ženski glas iz zvočnika. Poziva jih, naj se veselega obraza zavale iz postelje, kasneje jih vabi k zabavi v velikem kopalnem bazenu, na živahno kotalkališče in zvečer v bleščečo plesno dvorano ali v variété, da se nasmejejo razposajenim klovnom . . . Kdo bi se ubranil vabilu mičnega glasu in nič manj vabljivemu dnevnemu programu, ki na njem človek »od veselja do veselja leta«! In zato so Butlinova počitniška taborišča vedno polna. Raztresena so po vsem Britanskem otočju. Nad pol mi-lijoua gostov gre vsako poletje skozi nje. Prav svojevrstna ustanova, ki je iz revnega mladeniča v nekaj letih naredila milijonarja. Deževno vreme, ki mu je pokvarilo počitnice, je Bil!yja Butlina privedlo na srečno misel.., Iz sladkega spanja prebudi Zena: »Pri pogledu na te nesramnice mi kar kri zavre!« Mož: »Meni tudi!« 6C POSLOVENIL RADO EORDOÏJ »Kaj pa to pripovedujete nam, tenente?« je rekel Bonello. Umolknil sem. To se me ni prav nič tikalo. Edina naloga, ki sem jo imel, je bila, dospeti s tremi bolniškimi avtomobili v Pordenone. To mi ni uspelo. Vse, kar mi je bilo zdaj storiti, je bilo to, da dospem v Pordenone. Prav verjetno pa ne bom dospel niti v Videm. Sam hudič je priča, da ne bom. Edino, kar lahko storim, je, da odsta-nem miren ter da pazim, da me ne ubijejo ali pa ujamejo. »Kaj nisi odcepil čutarice?« sem vprašal Pianija. Pomolil mi jo je. Napravil sem krepak požirek. »Lahko bi se odpravili,« sem rekel. »Sicer se pa prav nič ne mudi. Bi radi kaj jedli?« »To ni kraj, kjer bi se lahko ustavili,« je rekel Bonello. »Prav. Pa pojdimo.« »Naj se držimo na tej strani, v zavetju?« »Bolje bo, če pojdemo po vrhu. Lahko se zgodi, da tudi oni pridejo čez ta most. Ne bi bilo dobro, da se pojavijo pred nami, še preden jih zagledamo.« Šli smo dalje po železniškem tiru. Na obeh straneh se je razprostirala mokra ravnica. Pred nami, na drugi strani ravnice je bil na vzpetini Videm. S starega gradu na hribu so se spuščale strehe. Videli smo zvonik in stolp z uro. Na poljih je bilo mnogo murvinih dreves. Spredaj sem videl kraj, kjer so bile tračnice razkopane. Tudi pragovi so bili izkopani in trešeeni vzdolz nasipa. »Ležite! Ležite!« je rekel Aymo. Vrgli smo se na tla ob nasipu. Po cesti se je peljala druga skupina kolesarjev. Pogledal sem čez rob in jih videl, kako se peljejo dalje. »Videli so nas, toda šli so dalje,« je rekel Aymo. »Tu zgoraj nas bodo vse pobili, tenente,« je rekel Bonello. »Ni jim mar za nas,« sem dejal. »Nekaj drugega iščejo. Bilo bi bolj nevarno, če bi se nenadoma pojavili pred nami.« »Jaž bi rajši hodil tod, bolj v zavetju,« je rekel Bonello. »Prav. Mi bomo šli po progi.« »Mislite, da se bomo prebili skoz?« je vrašal Aymo. »Zatrdilo. Tu jih še ni mnogo. Prebili se bomo ponoči.« »Kaj pa je tu počel tisti štabni avtomobil?« »Sam bog ve,« sem odvrnil. Šli smo po progi. Bonello, ki je bil utrujen od hoje po blatu nasipa, je prišel gor k nam. Proga se je zdaj ločila od ceste proti jugu in nismo več videli, kaj se dogaja na cesti. Majhen most čez neki kanal je bil porušen, vendar smo zlezli čezenj čez tisto, kar je bilo ostalo od loka. Pred sabo smo slišali streljanje. Dospeli smo na železniško progo na drugi strani kanala, Peljala je čez ravno polje naravnost proti mestu. Pred sabo smo videli tir druge železniške proge. Na severu je bila glavna cesta, na kateri je bilo videti kolesarje, proti jugu pa je čez polje, ki je bilo na obeh straneh poraslo z gostim drevjem, vodila stranska cesia. Menil sem, da bi bilo bolje, če bi jo mahnili naravnost proti jugu in če bi se tako izognili mestu ter ubrali pot čez polje proti Campoformiu in čez glavno cesto proti Tilmentu. Tako bi se izognili glavni liniji, po kateri je potekal umik, ter se držali bolj stranskih cest onkraj Vidma. Vedel sem, da vodi tod čez ravnico mnogo stranskih poti. Spustil sem se z nasipa. »Pridite sem,« sem rekel. »Šli bomo po stranski cesti in se na južni strani izognili mestu.« Vsi smo se spustili z nasipa. S stranske ceste je nekdo ustrelil proti nam. Krogla se je zarila v blato na nasipu. »Nazaj!« sem zavpil. Vzpenjal sem se po nasipu in spodrseval po blatu-Šoferji so bili pred mano. Vzpenjal sem se po nasipu hitro, kolikor sem mogel. Iz gostega grmovja sta se oglasila še dva strela in Aymo, ki je prav tedaj stopal čez tir, se je zamajal, se spotaknil in padel z obrazom na zemljo. Povlekli smo ga na našo stran in ga obrnili. »Položite ga z glavo navzgor,« sem rekel. Piani ga je obrnil. Obležal je v blatu na eni strani nasipa, z nogami navzdol, iz ust pa mu je pritekala kri. Vsi trije smo se v dežju sklonili nadenj. Bil je zadet v tilnik in krogla mu je bila šla skoz pod desnim očesom. Umrl je, medtem ko sem mu zapiral obe rani. Piani mu je položil glavo na zemljo, mu s koaom obvezilne gaze obrisal obraz, potem pa se ni več zmenil zanj. »Ti prekleti —,« je rekel. »To niso bili Nemci,« sem dejal. »Nemci še ne morejo biti tod.« »Italijani,« je rekel Piani in izgovoril ie besede s posebnim poudarkom. »Italijani!« Bonello ni rekel nič. Sedel je poleg Ayma, ne da bi ga gledal. Piani je pobral Aymovo čepico, ki se je bila odtrkljala po nasipu navzdol, in mu z njo pokril obraz.. Potem mu je snel čutarieo. »Bi pil?« Piani je pomolil čutarieo Bonelliju. »Ne,« je odvrnil Bonello. Obrnil se je k meni. »To bi se bilo lahko zgodilo na progi vsak hip slehernemu izmed nas.« »Ne,« sem dejal. »To se je zgodilo zato, ker smo šli čez polje.« Bonello je zmajal z glavo. »Aymo je mrtev,« je rekel. »Kdo je zdaj na vrsti, tenente? Kam pojdemo zdaj?« »Streljali so Italijani,« sem dejal. »To niso bili Nemci.« »Če bi bili Nemci, bi nas bili vse pobili,« je rekel Bonello. »V večji nevarnosti smo' pred Italijani kot pa pred Nemci,« sem rekel. »Zaščitnice se boje vsega. Nemci pa. vedo, kaj hočejo.« mm «ti