183. številka. Trst, v soboto 11. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost „ I httjft enkrat nn dan. razun nedelj in raznikov, ob tt. uri zvečer. Naročnina zna$* : Za celo leto........kron pol leta.........12 _ za četrt leta................6 - za en mesec................2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez priložene naročnine fie uprav» re ozira. _ Po tobakarnab v Trstu ne prodajejo posamezne ftevilke po K 3totink-(3 nvč.): izven Trsta pa po S stotinljp |4 nvč.) --sv Telefon St*. Hlgfe ---; - ------- - ------------ Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. J • J_ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinoHtl j« moč ! Oblast se računajo po vrstah v petitu, Za večkratno naročilo s primernim popuMlitn. Poslana, osmrtnice in iavne zahvale »lomači otriaai it<«. se računajo po pogrobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefraiiknvani liopifli se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u prav it iS t v <>. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Siv. 12. Tpravništvo, in sprejemanje inseratoT v ulici Molin piccolp 5tv. uadstr. ■ Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*? v Trstu. Caserio, Aiiolillo, Passanante, Ac-ciarito, Bresci OtieriM, LncliBDi. Niti pet let, če se ne motim, ni minolo, odkar je moral predsednik francoske republike, Carnot, žrtvovati svoje dragoceno življenje, zadet od morilčeve roke italijanskega junaka Casseria; kmalu potem je žalovala jadna Španija za svojim ministerskim predsednikom, jednim najucenejših, naj velja vnejših in v tedanjem času za svojo domovino naj-unetejih in energičnih mož, ki je moral umreti, zadet od Italijana Angiollila. Pred mnogimi leti bi l)il moral past; — da ni bilo previdnosti božje — tudi naš pre-milostljivi vladar Fran Josip in zopet pod roko jednega Italijana — ki je hotel izvršiti ta umor ne morda kakor kakov anarhist, ampak kakor najnavdušeneji italijanski irre-dentar. In tega junaka slave še dandanes po Italiji kakor italijanskega mučenika. Za mojega bivanja v Italiji je na nesel slučaj, da sem bil povabljen na neko tako slavnost. Ume se, da sem povabilo prezirljivo odklonil. A čemur je srečno utekel naš vladar, je doletelo njegovo milo soprogo, našo pre-milostljivo cesarico, najboljšo ženo na svetu, ki ni niti lasu skrivila nobenemu človeku na svetu. In ta milostljiva nedolžna žena je morala umreti, zadeta od bodala, seveda zopet Italijana — Luchefiija. In sedaj so si ti človeški nestvori izbrali italijanskega kralja za svojo žrtev. Dvakrat že je utekel italijanski kralj krvoločnosti jednega Passanantea in Aeciaritija, tretjič pa je moral pustiti rvoje življenje, zadet seveda od sokrvnika-Italijana Brescija! Torej v kratkem času niti petih, šestih let so morali glavarji treh držav in ena soproga četrtega glavarja žrtvovati svoje življenje — iu to vsi kakor žrtve italijanskih a narhistov. Čudno se zvijajo italijanske novine naših pokrajin, ki bi rade oprale Italijo sramotnega dejstva, da je baš ona domovina anarhističnih ubijalcev. Kes je, kaj more ves narod radi tega ? ! Ali vendar in vendar se ne da to tako z lepa opravičiti. Da bi bila samo ta šestorica, potcin bi jim oprostili in smatrali bi te živine kakor izmeček človeštva. Ali, kakor nam je bil<> čitati te dni, se italijanski anarhisti nahajajo po vsem svetu, v vseh naj-glavnojih mestih. Skoro vsaki človek, ki je aretiran kakor anarhist, je gotovo Italijan. Kjer-koli se kujejo naklepi za kako umorstvo, so italijanski anarhisti mej prvimi. In kjer je taka množina italijanskih anarhistov, moramo misliti, da se vsaj tlel tega narorla identificira z anarhisti. Kako bi se godilo, recimo, da bi bili morilci Slovani ? ! Gorjč in gorjć nam ! Ves Izrael bi bil na nogah in niti enega lasu ne bi bilo več poštenega na naši glavi. Italijanski listi bi bili polni psovk do Slovanstva; tu l»i ne opravičevali anarhizma, cen, da ta ne pozna domovine. Saj vttlimo še sedaj, kako nas zmerjajo z barbari, ako je kedo naših kaj malega zakrivil, ako se je kaj spozabil j morda celo v netreznem stanju, ali pa ko je videl, da se mu je godila krivica! In če je bil naš človek kaznovan, bodisi radi najmanjšega kršenja zakonov, že povdarjajo, da je j to »slo ven o« in lučaj o na.n v obraz: evo v a m, takov je vaš narod! Kedo se ne spominja še z žalostjo zadnjih državnozborskih volitev ? Nekoliko naših ljudi, razburjenih vsled doživelega poraza, in razgretih tudi od pijače, se je dalo zavesti do kažnjivih činov ! A kaj so delali Italijani radi tega z vsem našim narodom?! YTes naš narod so sramotili, imenovaje ga barbarskim: narodom-ubi-jalcem itd. In kdo se ne spominja s sveto jezo v srcu govora nekega znanega državnega pravdnika na jedni razpravi, ki je sledila onim dogodkom *? ! Jaz sem živel v Italiji in na podlagi lastnih opazovanj moram zatrditi, da domovina Italija ni brez vse krivde na tem, da vladarji niso ni en dan varni svojega življenja. Res je sicer, da direktno ne zadevlje Italije nobena krivda na teh umorstvih in da ogromna večina italijanskega naroda obsoja anarhistična grozodejstva, ali na drugi strani je zopet res, da eo razmere v Italiji one, ki najbolj povspešujejo anarhizem. Neznosne so te razmere, ki se kažejo v lakoti, raznih zloeinstvih eamorre, mafije, banditov, v največi nemorali ; nižje ljudstvo je najzapuščeneje na svetu : brez šol, brez vsake zaslombe, izsesauo od takoimenovanih italijanskih »principi« in »marchesi« : vse to provzročuje nezadovoljstvo med italijanskim ljudstvom, ki skoro umira glada. Italijanski delavec je raztresen po vsem svetu — a da je moral tolikem številu v svet, ni nihče drugi kriv, nego neznosno gospodarsko in socijalno stanje v Italiji ! Radi tega redimo tudi mi v Trstu 30.000 italijanskih podanikov, ki se tu šopirijo, zaničujejo nas in imponirajo eel<5 oblastim. Fakt je to, kateremu ni možno oporekati, da je baš obzirom na te nemile goste pripisati, da se nam Slovanom Primorja odrekajo najjednostavneja prava. Socijalna in gospodarska gnjiiav v Italiji — ta plodna njiva anarhizma — je ne-utajljiva. Tu treba zastaviti sekiro. Le s socijalnim! in ekonomskimi reformami je še možno udušiti banditstvo, anarhizem, mafijo. Italijani naj bi se lotili dela, da povzdignejo Italijo na primerno višino kulture, in za vedno proč s takimi vladami, ki štejejo med svoje podpiratelje poslance a la Palizzolo — gki-varje maffije! ! Proč z irredentarskimi dru-I štvi, ki širijo propagando sezanja po tuji [ lasti, po tuji krvi, dočim se Italijanom doma ' pogublja v bedi in demoralizaciji lastna kri. Tem u s v o j emu narodu n a j ust a-! n o v 1 j a j o Italijani šolska d r u š t v a, da ne bo Italija za vedno na glasu po ogromnem številu svojih analfabetov! Merodavni činitelji v Italiji naj začno enkrat resno skrbeti za pametne socijalne in gospodarske reforme in za povzd igo kulture! Reforme v tem zmislu, da Italija neha biti domovina, kjer je le nemaničev in mogočnih posestnikov velikanskih latifundij — brez srednjega iti brez neodvisnega kmetskega stanu! Le tako izginejo tudi v Italiji nestvori a la Lucheni, Bresci itd. In dokler ne bo Italija resno mislila na take reforme, dotlej bo padala tudi nanjo senca grozodejstev nje anarhističnih nestvorov. I. S. F—v. Od nekod. C) svojem času sem popotoval globoko doli po Italiji. Bil sem ravno v najvećem italijanskem mestu : v Neapelju. Vlak se je ustavil. Naznanila se je zamuda. Na postaji je stal dvorni vlak, pripravljen za odhod proti severju. Čakal je kralje viča-naslednika, da odrine ž njim proti Rimu. Na peronu je bilo mnogo gospode s tlečimi smotkami v ustih. Po mojem osebnem prepričanju so stali tista slavna gospoda onde na peronu, da kraljeviča-naslednika (sedanjega Viktorja Emanuela HI.) spodobno, če ne celo šumno, pozdravijo o njegovem odhodu proti Rimu. Kraljevič-nasled-nik je prišel v spremstvu dveh generalov. Naklanjal se je molČd na desno in na levo. Njegovi uljudni pokloni in nakloni niso ponehali celo v salonskem vagonu, dokler ga ni odnesel vlak. In gospoda na peronu ? — Ta je stala nepremična, nema, s klobuki na glavi. Spuščala je !e goste oblake dima iz ust; na uljudne kraljevićeve pozdrave ni nikdo niti z ramo zganil. Puhaje goste oblake dima iz ust, so gledali prezirno v salonski vagon, dokler ni isti odpihal. Ostal sem osupnjen ! — Prijatelj mi je pravil, da je svoje dni bil v Flo-reneiji. Takratni kralj Viktor Emamiel II., ded sedanjega kralja italijanskega, se je vozil v kočiji. Ven iz kočije se je naklanjal prisotnemu občinstvu na vse kraje, ne da bi ga bil kdo pozdravljal ali mu vsaj odzdravljah »Čemu se toliko zvijaš se svojimi nakloni, ko te nihče ne pozdravlja in se ne zmeni za-te ? sem si mislil« — je zaključil prijatelj moj. Velik parnik nosil me je po morju. Tam na morskem potovanju sem se sestal z visoko učenim gospodom, vrlim poštenjakom, pristnim Italijanom. Najin pogovor se je sukal o političnih odnošajih v Italiji. Mož, bistroumen in dalekogleden, kakor sem ga spoznal, je rekel na neke opazke in doživljaje moje v | Italiji doslovno: »Italija je sicer ujedinjena 'ali edina ni! Prej ali slej nastane tam go-! tovo velik prevrat. Vladajoča dinastija ni tako i priljubljena, kakor se misli na zunaj. Pred nekaj meseci je jezdil kralj Humbert v Monzi, i kjer mu je navadno letovišče, ob nekoliko deževnem vremenu na sprehod. Konj se mu je spodtaknil in, kakor je dolg in širok, je te-lebnil kralj v blato. A nihče mu ni priskočil na pomoč, da-si je bilo v neposredni njegovi bližini mnogo občinstva ; nihče ga ni po milo val. Ko se je pa ves blaten pobiral sam na noge, da zopet zajezdi, zagnalo je prisotno občinstvo glasen zaničljiv krohot«. — Toliko v veče pojasnilo in v popolnitev k notici iz Milana v 178. štev. »Edinosti« pod naslovom: »Čujte! Čujte!« Gospod urednik! Kmalo bo druga žalostna obletnica, da je zverski človek Lue-cbeni, kterega rede zdaj v Švici na državne stroške, prebodel naj plemenitejše srce preblage naše cesarice-kraljice, ter je s tem vse cesarstvo zavil v globoko žalost. In takrat je naše 1 j u d s t v o v Trstu na lastne oči videlo in na lastne ušesa čulo, kako so se vedli nekateri Italijani tiste nepozabne dni črne žalosti. Zdaj so se pa ravno med istim n a-8 i m 1 j u d s t v o m našle ..sebe, katere se tedanjega ponašanja izvestnih Italijanov nič več ne spominjajo — pozabili so vse! — In v te) svoji pozabljivosti so celo češ: prisiljeni (?) in zaradi ljubega miru (?) _ žalovali po umorjenem kralj line: pomagali so le žalovati izvestnim Italijanom na tem, da je Trst še pod dvoglavim orlom!! — Ali ne slišite, kako se izvest.no osebje ironično hihita in zaničljivo k rob oče ljudem, katerim je dal Bog spomin menda P O D L I S T E K 17 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo Trošt. Otroci so spali in tudi Zinka je spala, ko sta se šepetaje menila moža skozi okno o njeni prihodnjosti. Oče Gregor je strastno natiskal steklenico in bil zadovoljen z vsem. Glava mu je že omahovala in je nehotč pritrjala Radovim načrtom. Na vzhodu se je nebo rdelo, ko je Rado ponavljal : — Tisto, da bi vrnili novce in vzeli dekle domov, najbrž ne bo mogoče. Kje dobiš taeega gospodarja ? Tudi ni potreba. Dekle se pri vatli šegam in razmeram tukaj ; lepa je, Boga mi, ali misliš, da bo slednjič res silila za teboj? Ha, ha! Xa novem svetu pa bi pustila takšno srečo. Boga mi. — — — Hm, hm, je kimal Gregor pijan : Sem jej ta-ko-ko ob-lju-oblju-bil : ne mo-rem dru-druga-če. — Saj je pametna : ali ne izprevidi, kaj obeča tvoja bolezen? Leti jej povej, saj znaš. H-m-m ! Že na-re-di-mo ! — No, vidiš! Tako! Bog daj srečo! In segla sta si v roki, pljunila v dlani iu zopet udarila, kakor v potrdilo sklenjene pogodbe za par volov. — Na, pij, Groga ! ! In Groga je pil in pil, — pil do dna. Potem vnovič molče stisnil roko dobrotnemu Radu, ki mu je obljubil ukreniti vse potrebno, da njega in njegove skrivaje odpelje in odnese proti mescu Sao Paolo. Gregor je od okna omahnil na ležišče in v svesti, da je rešen vseh skrbij, je v družbi alkoholičnih znanih duhov sladko zaspal in glasno smrčal do blizu poludne. Otroci so se zbudili zgodaj ter lačni stopali okolu očeta, misleči, tla je umrl. V. — Le{w> je to, Zinka ! Marsikatera hči bi se branila toliko storiti za svoje drage. Samo to se mi Čudno zdi, da se bolezen tvojega očeta pase tako dolgo. To ni mrzlica, — ne more biti. In če trdi tisti Rado, da je, prav gotovo ni. Tudi to se mi ne zdi po pravici, da se tisti hudobni Rado toliko poteza za tvojo srečo. Ta človek, kakor veš, ne stori | ničesar brez lastnega dobička. Tvoja sreča, o j kateri govori, bo najbrž njegov dobiček. — Upam, da ne. Toliko, hvala Bogu umem tukajšnjega jezika, da me ne prodajo. — Verjamem. In vendar, tla mora baš ta Rado biti vaš rešenik. — Ni drugače mogoče, Nina. — Tu jej je hotela ponoviti vso zgodovino svojega življenja in svojih dragih na braziljskih teh, pa Nina je zamahnila z roko, češ: Vem, vem! Ali, Zinčica moja, varuj se! O Radu tudi ni treba več praviti. In umeli ste se. — Z Bogom, Nina ! — Z Bogom! Zinka piši mi kaj, me bo zelo veselilo. Tudi jaz ti odpišem. Vesela in žalostna bom s teboj ; a verjemi, da bo naj-žaloscnejše tedaj, ko izvem, da se vrneš v domovino. Poljubili ste se še kakor rojeni sestri, razjokali se v tesnem objemu, in le ni bilo mogoče slovo. Črnec je že kričal in kazal v grad, svaril in jezil se, pa zastonj. Nista ga čuli. Zahajajoče solnce je tudi moralo pogledati ljubečo se dvojico in s poslednjimi žarki opozoriti, da se ura odločitve ne da odložiti. Liočili ste se. Tisto noč potem se je tudi Gregorjeva družina poslovila od nesrečnega kraja. Luna ■ je radodarno sipala svoje žarke na pot Radu in njemu izročeni karavani. To potovanje se ni ločilo od drugih dosedanjih romanj s fa-cientle na faciendo razun da so med potoma dobro jedli in pili. In vse to jim je preskr-bel Istr n Rado... Dober človek?! Četrti dan so dospeli na konjih in škri-pajočih kolih v Sao Paolo. Z večerno senco se je širil prijeten hlad po neizmerni ravni in zrak je še žarel na zahodu. Povsod znani Rado je kmalu našel primerno gostilno, družino zopet popustil in vsem slednjič pokazal prenočišče v prostorni j sobani z mnogimi posteljami, koder se je širil neki ne baš prijetni duh, pa drugo je bilo snažno. — Kam pa, kam, Rado? — je prašal Gregor, ki se ni čutil več posebno oslabelega in bi bil rad šel še žnjim na kak kozarček. — Imam posebna opravila, moj dragi. Le ostani tukaj in se epočij. Nocoj ne moreš z mano, znaš ! (Pride še.) zato, I za sedaj razpravljali samo o onem delu zakona, ki govori o ureditvi plač. Po živahni debati, katere so se razven vladnega zastopnika udeležili posl. dr. Benatti, dr. Ga m bini, tir. Rizzi, V are ton in Ghersa, so sprejeli omenjeni zakonski načrt v drugem čitanju, spremenivši § 12. 1. člena, ki govori o prezentaciji učiteljev takti, kakor je sedaj dejanski v navadi, t. j. tla ima pravico predlaganja učiteljev deželni odbor; ako bi pa deželni odbor tega ne hotel storiti v 4 tednih, pripade pravica predlaganja deželnemu šolskemu svetu. Omeniti je še, tla se je posl. G h e rs a potegoval za učiteljice, ki bi naj dobile enake pravice kakor učitelji. Nasprotovali so Vareton, Bennatti in Gambini in j predlog Gherse je padel. Konečno so še sprejeli predlog posl. dr. S c a m p i c e h i a o ustanovitvi r o m u n s k e šole za tistih par Cičev v Sušnjevici. To šolo naj ustanovi država, kateri je deželni zbor — atl captandam" benevolentiam — storil majhen poklon s tem, da je določil n e m- j ščino kakor obvezen učni predmet te ljudske šole .... Gambini je predlagal, da, i če bi vlada ne ustanovila te šole, se ima ista odpreti na deželne stroške. Sprejeto ! Tržaški poluuradni list in tržaške demonstracije. Današnji »Triester Tag-blatt« navaja poročilo dunajske »Neue Freie j Presse« o pogrebu kralja Humberta ter pravi, I tla je bilo v sprevodu tudi »neko društvo! takozvanih Trentincev, Tržačanov, Istranov in Goričanov z vencem in zastavo; na traku je bil neki irredentarski napis. Ivo so ti ljudje šli mimo palače Chigi, kjer stanuje avstro-ogerski poslanik, bili so tako netaktni, da so obrnili drog zastav na kvišku. Ljudstvo, ki ni moglo razumeti demonstracije, je začelo žviž- irati«. — Temu poročilu dostavlja navedeni poluuradni list: »O poglavju »breztaktnosti« bi se, žal, dalo zadnje dni tudi pri nas reči marsikaj, kar smo pa zamolčali z ozirom na odkritosrčno sočutje, ki ga imamo z narodom, ki ga je zadel tako hud udarec....« Torej vendar! Sicer je ta graja tako nežua, da si nežnejše ne moremo misliti. Skrbna mati ne more rahlejše posvariti svojega ljubljenega, malo razposajenega, a vendar dobrega otročiča. Zdi se nam, da laška irre-tlenta take obzirnosti ni zaslužila. Vendar bodi zabeleženo v večen spomin dejstvo, da se je ceh» oficijozom okrog »Triester Tag-blattac komedija zadnjih dni zdela — pre-neumna. K položaju. »Obzor* sodi, da od današnjega položaja v Astriji ni ničesar pričakovati. Delalnost prihodnjega zasedanja ne bo drugačna, nego je bila do sedaj. Velika v a ž n o s t se p o k 1 a ti a v t o, d a - l i s e Slovenci 1 o č i j o od Cehov. No, Slovenci ostanejo na strani Čehov ne le iz načelnih razlogov, ampak tudi zato. ker od vlade nimajo nobenih garancij. Iredenti ^ki pojavi v Primorju in nova imenovanja sodnikov na Sta-jarskem kažejo najbolje, kakova je vladna politika na jugu in česa nam je pričakovati od sedanjega zistema. Od tega zistema ni pričakovati ozdravljenja. Tudi ko bi se posrečilo dr. Korberju, da se stranke razvrstijo po njegovem ukusu, bi bilo to tako umetno, da ne bi se vzdržalo že pri prvi poskušnji. Zato sodi zagrebški list, tla bo, ko se snide državni zbor, konfuzija istotaka, kakor je bila tedaj, ko se je razšel. Tržaške vesti. Imenovanje. Cesar je imenoval profesorja na hrvatskem državnem gimnaziju v v Pazinu, g. Frana Mateje i 6 a, ravnateljem tega zavoda. Dunajski glas o tržaškem »žalovanju* . List »Reiehswehr« piše: Ti pojavi žalosti popoln j u jejo le prejšnje dogodke. Mi smo že izjavil', da umevamo to in odobrujemo, ako avstrijski Italijani v trenotku, ko je sorodno ljudstvo v zvezni sosednji državi zadel toli hud in pretresljiv udarec, v živejših oblikah dajejo izraza svojemu sožalju. Ob količkaj skromnosti v zahtevah do takta in zmernosti bi jim ne hoteli ničesar očitati tudi radi tega, da v preobilici sočutja niso uraeli najti prave oblike. Žal pa, da je bilo žalovanje v mestu tržaškem že neposredno potem, ko se je doznalo za grozni čin v Monzi, tako, da ni mogoče najti zadostno ostrih besed, tla bi gospodom predobčili vse pogreške in izzivljivo vedenje njihovo v besedi in pismu. Po daljnji poti preko Zagreba smo izvedeli besedilo tistih brzojavk, ki so jih štirje zastopniki mesta tržaškega v državnem zboru avstrijskem odposlali generalu Ponzio-Vaglia, kakor tudi onega žalnega pojava, katerega zasnova-telji so bili tržaški dijaki. Nekateri laški listi tržaški so bili zaplenjeni radi ponatisa teh brzojavk. Na vprašanje, stavljeno v tem pogledu v deželnem zboru istrskem, kjer se menda italijanissimi tudi čutijo doma, je gospod vladni zastopnik odgovoril le toliko, da je bila oblika teh brzojavk »nedopustna z avstrijskega stališča«. Nam se dozdeva, da ves način, kakor so si ga gospodje italianis-simi prikrojili za izražanje svojih žalovalnih čutstev, z avstrijskega stališča — ki mora biti tudi zanje jedine me rod a v no — ni smatrati le nedopustnim, ampak ga treba ožigosati krepko in odločno. Istotako nedopustno je in se mora zavračati, ako mestu tržaškemu po tendencijoznih žalovalnih dekoracijah pritiskajo značaj občine, ki leži — Italiji ! Dozdeva se povsem, kakor da ita-lianissimom v Trstu ni bilo toliko tlo žalovanja in sočutja, ampak tlo demonstracij v v e l i k o i t a l i j a n s k e m stilu. Gotovo bi bilo jako primerno, ako bi se gospodo v Trstu izdatno opozorilo na to, da žive v Avstriji in da je tu njih domovina. Tržaški vladika v — nemilosti ir-redente. »Goveruo« z lesnega trga bere zopet enkrat litanije tržaškemu škofu raons. Sterku. Kaj je zakrivil zopet? Pomislite: pozabil je v dnevih »žalovanja« zaviti svoje stanovanje v črnino... Pomislite : niti na dan, ko je neka katoliška cerkev sprejemala stotine pobožnih »vernikov«, ki so molili za blagor duše vzvišenega pokojnika, vladika ni popravil svoje napake! Strašno! Mi bi svetovali »Piccolu«, naj odpošlje nemudoma zopet deputacijo k sveti stolici, ki se naj energično pritoži proti temu nepatrijotičnemu vladiki. Ali pa, v prihranjenje stroškov, naj tržaška irredenta pooblasti br-I aojavnim potom gospode, ki so o pogrebu i pok. kralja kazali avstroogerskemu poslan-! stvu — palico svoje zastave, da opravijo še patrijotično delo ter da prinesejo v Trst že črno na belem, da je papež tržažkega škofa — ekskomunicirah.. Značilno pa je, kako »go-verno« na lesnem trgu utemeljuje svoj nazor, tla bi škof moral žalovati. Pravi namreč : j saj so žalovali tudi — c. kr. uradi ! Komen-I tarja, menimo ne treba. (Kakor doznajemo, j škofa niti v Trstu ni bilo te dni in je vodil ordinarijat monsignor (Vne). Žid v katoliški cerkvi. Pišejo nam: Prav ste imeli gospod urednik, ko ste v včerajšnji »Edinosti« omenili, tla bi bila ta rubrika ; lahko stalna. Tudi na dan procesije pri J sv. Jakobu sem videl Žida v š!:. Jakobskej ! cerkvi, ki je zastavo bratovščine sv. Cirila in i Metoda ogleda val od vseh strani. Grede iz cerkvc je majal z glavo, ker se mu je čudno zdelo, tla omenjena zastava ni v narodnih bar-1 vab. Imel je jako dolg nos kakor vsi Zitlje ! okolu »Piccola«, ker jih ta pošteno za »nos« 1 vodi. No, pa ta se je hotel prepričati in Bog I ve, ali bo še toliko verjel svojemu »bratcu«. Ob priliki maše zadušnice pa je naše ljudstvo posebno majalo z glavo, koje videlo, kako Židje stikajo po naši cerkvi. Se paralela. Pred tremi leti je irre-dentarsko-židovska druhal zagnala iz cerkve I sv. Antona novega patra Pavisiča in njega poslušalce. — Dne (J. t. m. je pa ista druhal zasela isto cerkev in v nji gospodarila! ! Vprašanje je, ali Zitlje niso več Zidje, ali pa cerkev sv. Antona ni več cerkev sv. Antona ? Na vsaki način je bilo lepo, ko so Žiti Lustig in drugovi sprejemali «goste» na vratih cerkve sv. Antona novega ! Ubogi Pontini ! Pišejo nam: Neki vrli mož z priimkom Pontini je služboval nekje v bližini sv. Antona novega. Nekega dne se je domislil, tla je «močno žalosten* ter je razobesil nekoliko «črne žalostiš nad vrata svojega gospodarja. Ko pa je prišel gospodar in ugledal «žalost* nad vrati, je vprašal Pontini -ja, kedo tla mu je ukazal razobesiti kako «žalost» brez gospodarjevega povelja. Pontini, ki je bil te dni posebno srčen, se je takoj in precej arogantni* odrezal — kar je gospodarju tako ugajalo, da je služabnika ekspediral na ulico! Uganka je, kedo je bil bolj vročekrven, ali gospodar, ali pa — Pontini ! ? Kako se je delala «žalost«! Kakor povsodi po mestu so znani krogi pritiskali tudi na branjevke na »Rdečem trgu* in so zahtevali od teh žensk, naj primerno odičijo tudi vodnjak na rečenem trgu. Zeue pa so se uprle najodločneje, češ, da njih kralj je še živ. Pripomnile so pa tudi, tla one so revice in tla ne morejo trositi. Vidć, tla s pritiskom nič ne opravijo, so pa menili gospodje : pa za dobro plačil o?! Na to uho pa so bile žene bolj poslušne in vodnjak je bil kmalu odičen po želji signorov ! ! Tudi to je prispevek k zgodovini sredstev, ki jih je rabila irredenta za povzdigo »splošne žalosti* v Trstu. Lep «narodiijak». Neki P., bivši trjro-i vec, danes «šenšal», po rodu Slovenec, je ho-I dil okolo agitirat za «iutto» ! Nekemu na-jšemu čevljarju v ulici Riborgo je rekel: «Vi pojte na Kras prodajat obuvala, ako nočete ; razobesiti — črnine !» Sram naj bo takega ! — tepca ! Trgovec je res — po 7 dnevnem pri- j tisku od strani raznih Židov in nežidov — i razobesil črnornmeno zastavo s Horom. Ta znak sožalja pa ni ugajal židovskim nosom in so proti temu zabavljali na najniz-j ličuejše načine. Dva taka nosa sta se vstavila pod omenjeno zastavo in eden istih je opazil: j Kaj, ali je to zastava ščavov ? Drugi : «Ne, ne, to je vojna zastava — tu mora biti kak Nemec !» Politika in -- kruli. Jednega teh dnij., ko je klika tržaška zlorabljala veliko nesrečo za svoje politiške demonstracije, je hodilo po ulici M:i do ni na S italijanskih delavcev — j pristnih Italijanov iz kraljevstva — s kosom — polente v roki in klicaje: Zi\ela Avstrija, i i ki nam daje — kruha ! Zob za zob! Pišejo nam: Včerajšnji j iredentarski listi denunciraju nekega gosp. V., i ker da je dal aretirati par iredentarskih umazancev, ki so upili »Viva 1' Italia !«, » Viva re d' Italia !«, »Abasso TAustria!« in drugo. Omenjeni listi imenujejo toliko ime in priimek gori omenjenega gospoda, kakor tudi ime gospodarja kjer je dotični v službi! Kakov namen da imajo s takimi naštevanji, je lahko uganiti! Da ne porečejo, da smo mi to de- nuncijacijo utaknili kar v žep, ne da bi reagirali, hočemo jim vrniti šilo za ognjilo ! Usnjar Cin-celli in njega sinko sta bila med prvo vrsto demonstrantov. Prehodila sta vse mesto — povsod, kier se je demonstriralo, mesto tla bi bila ostala v svojih prodajalnicah v ulici Nuova in v ulici Del pane. Pomagač brivca Zigoja v ulici Stadion je tudi korakal v prvih vrstah demonstrantov tlo grla naložen s črnino. Smolarjevi (Smo-lars) mladeniči so tudi pridno marširali na demonstracijah ! Za danes dovolj ! Ako bodo Lahoni nadaljevali jim bomo vračali nadalje z isto mero. Povedali smo jim že, da se jih ne l>oj;mo. Povedali smo jim, da naj nas puste na miru ! In danes jim pravimo zopet: če ne bodo mirovali bomo vračali : klin s klinom! Z naših sodišč. Na tuk. deželnem .-.<>-dišču so bili včeraj obsojeni : Zaradi tatvine že večkrat kaznovani 1") in pol leta stari Valentin Kresten zaradi istega čina v 4 mesece težke ječe: kaznjenec v ivoperski kaznilnici Ernest (avalla zaradi pretepa v »i tednov zapora: 4.">-letiii Ivan l vičic zaradi težke telesne poškodbe v 4 mesece poostrene ječe: 17-letni Marcel Rosso iz Trsta zaradi nekega zločina proti nravnosti v (i mesecev poostrene težke ječe. A' opazovalnico za umobolne --o sprejeli včeraj 45-letno vratarico Marijo Matin-čic iz ulice Stadion št. 1. Dražbe premičnin. V poned., dne 1.1. avgusta ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : piazza piccola 1 in v ulici Crociferi 1. pohištvo, čevlji in usnje: v zagati del Pozzo 2, pohištvo: na obali del Sale 3148, koliba: v ulici Piceolomini S, p »bistvo; v ulici dello Scoglio .'5, pohištvo. Umrljivost v Trstu. CKl 2(J. julija do vštevši 4. avgusta je umrlo <12 možkih in f>S žensk, skupaj 120 oseb proti W> v isti dobi lanskega leta. Meti njimi je bilo f»3 oseb starih do 1 leta, 12 do f> let. 1» do 20 let, 43 do 30 let, 5 do 40 let, H> do f><> let, 15 do .2 CJ°. — Tlakomer ob T. uri zjutraj 7o2.o — Danes plima ob il"5f> predp. in ob i).34 pop.; oseka ob .'>.."»2 predpoludne in ob .'».42 popoludne. ..Slovansko pevsko društvo**. Jutri ob ;"). uri popoludne priredi to našemu občinstvu simpatično društvo svoj koncert v proslavo desetletnice svojega delovanja. Naše občinstvo se bo moglo zopet prepričati o lepem n t-pretlku tega društva. V tem desetletju je društvo moralo premagati marsikatere neprilike in prestati marsikatero krizo, nli premagalo je vse in podajalo tržaškim Slovencem mnogo divnega petja. Jutri hoče pokazati, da je na višini svoje naloge in goji le to jedino željo, da bj prihiteli tržaški Slovenci v velikem Številu prepričat se, da more »Slovansko pevsko društvo« s ponosom gledati nazaj na prvo desetletje svojega delovanja. Pripomniti l>i -m* bilo, . m. m. radi akcije proti klavzuli v pogodbi z Italijo, je 1 * i 1 v tamošnji čitalnici skupen obed. Ob tej priliki se je dogodilo nekaj, česar ne morem zamolčali. Na čelu mize je sedel naš dični Nestor dr. D. Vitezić, a za njim je visela toli divno pogojena slika nepozabnega škofa tira. Jurija Dobri le. Ti ti ve častiti imeni nas spominjati na ono strašno borbo, ki se je začela na korist našega zapuščenega naroda. Posebno lep in ganljiv moment je bil, ko je dr. Vitezic — zahvaljevaje se na lepem govoru, izrečenem njemu v čast — pokazal z roko na sliko dra. Jurija Dobrile, hote reči s tem, tla njemu grejo prve zasluge . . . ali žalost za milim pokojnim in silno ihtenje mu nista dovolila zgovoriti nobene besede već. Ivdo ne bi l>i 1 v tem hipu zajokal žnjira ? ! Xa vsakomur si videl, kako mu rose oči. Xa tem nepozabno ganljivem trenotku se imamo zahvaliti didnemu slikarju gosp. Dekle vi, ki je zastavil vse svoje sile, da je slika čim lepša in da je bila izgotovljena že za ta dan. Ivi; gledaš precizno podan obraz pokojnika, misliš si, da vidiš pokojnika živega, kako bodri narod in mu uliva v srce ljubav do mile svoje hrvatske Istre, kako ga tolaži po očetovski v njego težkih borbah za pravico '. Slika je narejena v naravni velikosti. Sedč na stolici drži naš mili Jure v roki knjigo »Otče, budi volja tvoja«, toli omiljeno narodu istrskemu, dočim mu je druga roka naslonjena. Poleg tega je sestava barv toli lepa in druge dispozicije so kar presenetile navzoče. Vsi so morali, hočeš nočeš, priznati, da je akademični slikar Josip Dekleva pravi mojster v slikanju portretov, kar je na čast Slovencem. Evo vam čitalnice, druga društva, privatne osebe, da si nabavite to sliko. Mnogi je že obžaloval do sedaj, da ni mogel dobiti Dobriliue slike. Sedaj naj si jo naroČi. Ra-doval se bo, da ima sliko nepozabnega preporoditelja istrskih Hrvatov in bo ob enem tudi podpiral domačega vrednega umetnika. Naslov: Josip Dekleva, ak. slikar, Celje, špitalska ulica št. o. Svoji k svojim! x lfOO—1-S82. Iz Istre nam piše odličen rodoljub: I,eta 1900 piše »Slov. Narod«: »Trsta ni smeti izkoriščati v korist Istre. Istra ima za seboj celo Dalmacijo in celo Hrvatsko. Vse sile v Trstu koneentrujejo naj se za Trst.« Leta 18S2. pa je pisal mej drugim: »....ko čitamo rezultat zadnje ljudske štetve v naš e j t u ž n e j Istr i..... .....Toda obtipavati nam nikakor še ni, tudi smo Slovenci toli sangvi ničnega temperamenta, da vedno upamo in gojimo nade na božjo previdnost in cesarsko vlado. Hode li jedna ali druga začela se zanimati za nas, bode li vlada izprevidela, kam jo tira malomarnost in neodločnost, kako sama sebi koplje jamo, kazala bode bodočnost. Mi pa za sedaj moramo pomagati si sami. A tudi sami nismo več! Mnogokrat, osobito pa pri pogrebih dra. Blei\veissa in A. Senoe sklenili smo zvezo z našimi brati Hrvati, kateri morajo čuvati v Istri jednake interese, kakor mi. Tu nam je tedaj skupno polje delavnosti in boja in če postopamo vzajemno in energično, bode bratska vez še trdnejša, zavednost slovanska v Istri iskrenejša in konečno naša zmaga gotova. V to ime poni ozi Bog ! X Grozna nesreča seje zgodila v Dolju pri Tolminu. 60-letni Andrej Ilinič je kosil s svojim 16-letnim sinom travo blizu globokega prepada. Veter je starčku o>lnesel klobuk, starček je stekel za klobukom, a o tem padel v 400 ni. globok prepad. Ko so starčka potegnili iz prepada, umrl je v sinovih rokah. kaj so sanje, a 14% jih sanja zelo redkokdaj. V. obče smemo reči, da so ženske v dvakrat večjem številu naklonjene sanjanju nego moški. Skoro vse naše sanje provzroču-jejo več ali manj neposredno dogodki v našem vsakdanjem življenju. Kako se rešuje jezikovno vprašanje na Češkem. Orožniški četo vodja Kari Kus je dobil tri dni zapora, ker je na neki sodni obravnavi izpovedal in se podpisal v češkem jeziku. Ob enem ukazuje I. poveljnik češkega orožništva, podpolkovnik NVeitenveber, da se sme orožnik pred sodišči posluževati le uradnega t. j. nemškega jezika, in če sodnik nemščine ne zna, mora orožnik sam skrbeti za to, da se napravi protokol v nemškem jeziku. Kdo hoče slišati še več o — zatiranju nemškega jezika v Avstriji ? ! Književnost in umetnost. Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani je za nas Slovence tolike važnosti, «la bi se pač morali bolj zanimati zanjo, nego se v resnici. Menim, da je ta pojav med nami Slovenci tako velikega pomena, da bi ga nikakor ne smeli ignorirati, temveč j dolžnost vsakogar je, da se za stvar zanima in pripomore vsaki po svojih- močeh do najlepšega vspeha. Vsi so vabljeni, naj se udeleže razstave; ne le oni v Ljubljani ali na Kranjskem, temveč vsakdo, kdor ima uma in srca za lepo umetnost in za svoj narod. Ali ni naše srce napolnjeno blaženstvom, ko vidimo, kako naš narod napreduje. Mi, tako mali, tako neznatni, tako tlačeni, stopamo ponosno pred svet % umetniško razstavo ! Kako bi torej mogli, da bi se je ne udeležili v impozantnem številu in pokazali, da častimo in se klanjamo naši slovenski muzi ? ! Kje smo bili pred dvajsetimi, tridesetimi leti ali pa zdaj ? Komaj da smo imeli Mohorjeve knjige. Zdaj pa si lehko zbiramo, kar nas veseli. O vpodabljajoči slovenski umetnosti ni bilo ni duha ni sluha. V politiki pa smo bili pravi otroci. Pojte zdaj in govorite celo s priprostim delavcem in čuditi se morate njegovim zdravim nazorom. Da, na vsej črti napredujemo I A vse pridobi 1 i s m o s i s a m i s svojo delavnostjo in v s t raj n o s tj o ! Zato pa zdaj, ko stopajo naši dragi bratje Slovenci se svojimi umotvori na dan, ne ostanimo oddaljeni od njih, temveč pohitimo vsi 15. septembra v belo Ljubljano, da bomo gledali in občudovali mojsterska dela dragih slovenskih umetnikov ! Ali bi ne kazalo opustiti vse manje izlete ter napraviti skupen izlet v Ljubljano, da pokažemo polnoštevilno na impozanten način, <1 a smo t u ter da se zavedamo : z a k a j smo tu! Brzojavna poročila. Avdijenea pri cesarju. ISCHL 10. (K. B.) Cesar je sprejel ob 1. uri in pol popoludne železniškega ministra pl. Witteka v avdijenci. DUNAJ 10. (K. B.) Minister-predsednik dr. pl. Korber pojde v ponedeljek na najvišji dvor v Ischl. Kuga v Hamburgu. HAMBURG 10. (K. B.) »Hamb. Corr.« javlja, da je bolnik, ki je bil izoliran v Ep-pendorfski bolnišnici, opoludne umrl za kugo. Vse druge osebe, katere so opazovali zdravniki, so zdrave. Dževad paša umrl. . CARIGRAD 10. (K. B.) Bivši veliki vezir tnaršal Dževad paša je umrl. Kralj Viktor Emanuci sprejema. RIM 10. (K. B.) Kralj je sprejel kneza Bolgarskega in princa Sijamskega ter mnogo zunanjih odposlanstev. Poslednja so se podala danes v *pautheon« ter obiskala grob kralja Humberta. Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 10. (K. B.) Državni mor-| nareki urad se pogaja s severo-nemškim Lloydom in s hamburško-amerikanskim paro-brodnim društvom radi najetja nadaljnih 8 pa mikov. BEROLIN' 10. (K. B.) Wolff javlja iz pristojnega vira, da je popolnoma neopravičena vest, da misli Nemčija še 15 ali 20.000 mož poslati na Kitajsko. LONDON 10. (K. B.) «Daily Express» javlja iz Oifua z dne 8. t. m., da so zvezne 'čete v ponedeljek jutro korakale proti Yang- tsunu, kjer je 15.000 Kitajcev. Po hudi bitki, ki je trajala 4 ure, so bili Kitajci premagani. Zvezne čete so izgubile 322 mrtvecev in ranjencev. HONKONG 10. (K. B.) Jutri odrineta dva indijska polka v Shanghai ; tretji polk oddide v nedeljo. V Kantonu so usmrtili 17 pomorskih roparjev. Mesto je mirno. SHANGHAI 10. (K. B.) Neki Kitajski uradnik je rekel, da je Li-Ping-Heng s 15.000 dobro izvežbanih vojakov odkorakal v Yang-tsun, da se postavi zveznim četam na pot. BEROLIN 10. (K. B.) NVoiff javlja: Grof AValdersee je o priliki imenovanja vrhovnim poveljnikom zveznih čet na Kitajskem prejel čestitke od cesarja Frana Josipa, in od kralja Viktorja Emanuela. Grof Waldersee se je včeraj udeležil več posvetovanj. Najprej se isti vrne v Hanover, a dne 21. ali 22. t.- m. pride s štabom v Genovo di v Neapelj ter se odpelje na državnem poštnem parniku «Saehsen» v vzhodno Azijo, pred vsem v Shanghai. PETROGRAD U. (K. B.) Glavni štab je dobil včeraj naslednja poročila : General Skribinoki javlja : Huda bitka pri Aigunu dne 4. t. m. je končala s tem. da je sovražnik zbežal deloma proti Tsitsikaru, deloma po reki Amur navzdol. Na obeh straneh so poslali čete vseh vrst, da zasledujejo sovražnika. General Rennenkampf se je dne 6. t. m. z oddelkom konjenikov in topništva pomaknil na Tsitsikarski cesti dalje ter je prihodnjega dne 45 vrst za Aigunoin naletel na kitajski oddelek 3000 pešcev, 400 konjenikov in 12 topov. Konjeniki niso mogli izvršiti napada, ker je zemljišče pregorato. Rennenkampf je prejel pomožnih čet vseh vrst. General Skribinski hvali zlasti odločnost generala Subotica in pogum in junaštvo vojakov in nekaterih prebivalcev mesta Blago-vješčensk. Z notranjega Ivitaja, zlasti iz pokrajin Hunan in Huppe se je podalo 12.000 mož kitajskih čet proti Pekingu in Tientsinu, kjer so se močno utrdili ter pogrezajo barke, natovorjene s kamenjem v reko Peiho. Polkovnik Ptlug javlja dne 5. t. m. iz Port Arthura : General Fleischer je odkorakal s svojim oddelkom pešcev in topničarjev in dvema eskadronoma železniške straže proti Ju kao-u in Paitšou-u. Polkovnik Horunšen-kov je dobil ukaz, tla napade Gaitšo-u z vzhodne strani. Polkovnik Dombrovski se je približal iz Tašice na severu ter je odposlal prostovoljce in kozake, tla prestrižejo sovražniku vrnitev ; oddelek Fleischerjev pa se je bližal iz Jukao-a. Ko so Kitajci opazili, da se bližajo od vseh strani Rusi, zbežali so proti vzhodu, a ruske čete, ki so bile utrujene po maršu 35 vrst, jih niso mogle dalje zasledovati. Rusi so zaplenili 12 starih topov ter zalogo pušek in streliva. Ruske zgube so neznatne. Prisega kralja Viktorja Emamiela III. RIM 11. (K. B.) Danes je kralj Viktor Emanuel III. položil prisego na ustavo pred parlamentom. Dvorana v senatu je bila bogato odičena z znaki žalosti. Prestol se je nahajal na prostoru, kjer je navadno sedež predsednikov. Dvorana je bila natlačena senatorjev in poslancev; na galerijah so bila inozemska odposlanstva, državni dostojanstveniki, diplomati itd. Ker je prostor ozek, je, bilo razven imenovanih po%*abljenih le malo oseb. Salve :z topov so naznanjale odhod ki •aljevega sprevoda iz Kvirinala. Najprej so prišle kraljica Jelena, kraljica-mati Marija Pia in savojske princezinje, katere sta .ob uhodu sprejeli odposlanstvi senata in komore. V dvorani so jih živahno pozdravljali. Kmalu potem je prispel kralj Viktor Emanuel v spremstvu vojvode Aosta, grofa Turinskega in vojvode Genoveškega. Tudi njega sta sprejeli odposlanstvi in ministri ter ga spremili v dvorano, kjer so ga pozdravljali z glasnimi »evviva«. Ko je kralj sel, je minister jrredeednik Saracco povabil senatorje in poslance, naj store isto, ter je javil, zakaj je kralj sklical senat in komoro. Potem se je vzdignil kralj in ž njim vsi navzoči in kralj je govoril glasno besedilo prisege: »Pred obličjem božjim in pred narodom prisegam, da se hočem držati ustave, da hočem svojo kraljevo moč izvrševati le po zakonih, da hočem skrbeti za to, da se bo godila vsakemu državljanu o njegovih opravičenih zahtevah pravica ter da se hočem o vsem ravnati po koristih naroda, njegovem prospevanju in razvoju«. Temu so sledili »evviva«-klici na kralja. Isti je podpisal tri črno obrobljene per-gamentne liste z besedilom prisege; po en izvod iste dobijo: državni arhiv, arhiv senata in komore. Potem je Gianturco, hranitelj pečata, prečital prisego senatorjev, ki so prisegli skupno z besedo: «Prisegam«. Minister-predsednik je prečital prisego poslancev, ki so jo položili na >sti način. Potem so se veličanstvu vrnila v Kvirinal v istem redu, kakor so došla. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (K. B.) O zaroti, kateri so prišli na sled v Pretoriji, javlja Reut rjeva pisarna od ondot : Nekaj tukajšnjih domačinov, ki so občevali s sovražnikom, so dne 7. t. m. zvečer delali priprave, da pomore vse angležke častnike, ki se nahajajo v mestu, ter da ujamejo lorda Robertsa in ga odvedejo na bližnje boersko poveljstvo. Zadnji hip so razkrili zaroto. Deset zarotnikov so aretirali. Zarotniki so mislili izvršiti svoj načrt za časa zmešnjave o požaru. Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 11. avgusta li««). (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago. Kava. Valed večjih dovozov in padanja menjičnega kurza na 10"/0, so bile prošli teden cene braziljskim ponudbam za 2 šilinga nižje; vsled tega je padla cena na terminskih tržiščih za 5°/0. Koncem tedna pa so cene zopet nekoliko poskočile. Menični kurz se je zboljšal na 10 7/l(J in ponudbe z Brazila su poskočile za 1 šiling. — Naš trg je sledil gibanju na merodajnih trgih o cenah, ki so bile v primeri s minolim tednom za l K nižje. Koncem tedna je bilo precej prometa o trdnejših cenah. — S trga so vzeli: 500 vreč kave Santos «good ave-rage» po —oo K in f)00 dto od navadne do line po 54—60 K za 50 kg. — - V javnih skladiščih se nahaja 9134 4 kave. — Došlo je od 3. do 0. avgusta t. 1. 80 vreč kave iz Adena in 509 vreč razne proizvodnje. Sladkor: V obče je bilo zadnje dni malo promet o slabih cenah. Zaključili smo mirno o naslednjih cenah : Za gotovo prevozno blago, vožnine prosto v Trstu s škontom 2°/(( : Centrifugalni pile . . . 29 o0s/4 K Melis-pile......29 30 V2 „ Coneasse.......29 s/4—30l/A „ Soli po 1.80—2 kg. . 31 Vj—32— „ V kockah v zabojih po 25 in 50 kg.......r»2—.—o4— Za naročbe november-marcij : Centrifugalni pile . . . 27. l/t—27:,/i K Melis.......27 y2 —2.H K Iz notranjosti je došlo od dne .'». do t. m. po železnici : 18.400 <|, proti S100 _247 q (proti 53.900 in 52.929 »j v isti dobi lanskega leta). ZitO: Trg trden, nespremenjen. — Prodalo se je 1800 <| turščicc levantinske po 11.(>0 K za 4 ovsa. Moka: Malo živahnejši promet, ker so cene pšenici poskočile. Les : Še vedno malo naročh ; cene trdne. RiŽ -* Na vseh važnih trgih indijskih je položaj 1 rde 11 ter so cene nekoliko poskoč le : tendcnca raste, to pa, ker je povpraševanje v Levanti vedno večje, a je l»i! uvoz v Evropo v prvi polovici t. i. neznaten : edino v Trst se je v navedeni dobi uvozili* več riža nego v isfccin ča t patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijskomilo rastopljivo v mrzli vodi. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnili nirČosov in ušij, vseh Žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze lenjadi in evetljieah. Navodilo za rabo ?.Agrlcola" pošilja franko Tom mila R Fenflerl & c,o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOF IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 18 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. „Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo Trev.-oMna reectrovana zaflna z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeuiška uL št. 1., I. liadštr. —- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/2°/0 in vloge na Conto - eorrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Ren tri i davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. „Narodno pstilio" tkalca skrivnost ni več, tla si napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in ležave najfineje likerje po francoskem/.istemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 (itrOV likerjev : Tro-fiincvec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več- V Ha k i po.šiljaLvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST ti Restavracija i™ Mmi HrDBljB-Kozina se oddn v m«jeni radi preobilega ]>osla in opravka z drugimi mojimi trgovinami. Gostilna jo v najlepši logi ob glavni cesti v Iv ožini, obsega mnogo lepili in elegantnih sob za gostijo in letoviščarje ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove. Ponudbe sprejema lastnik Ivail Niškovi«- Hrpelje-Koziiia. Mora krepil toKocina za konje 8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, 30 Q častnih In zahvalnih diplom. o 03 O i o r-t M o ulica Concordia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci) toči izvrstno istrsko in dalmatinsko crno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo T. vrste. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. Dr. JOSIP MARTINIS________________ doktor vsega zdravilstva in specijalist i __ v . . Velika za očesne bolezni j NOVOpOPOCenCI pOZOF! zai„ga ulica TaldiriVO stev. 3, I. liadst. i vsakovrstnega pohištva mebljev, okvirjev, ogledali u,llu o** ' Stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecanjam Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 jn pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako- ziutrai in od 1 do 2 popoludne in eventnelno vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del--, J t I Anton Brešcak, Gorica, Gosposke ulice stv. 54. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Tržaška posojilnica in hranilnica < legistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po4"„. Hentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5'./"o, ua menjico po B0,, na zastave po 51„° 0. I 'rad ne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Čestitan« in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prolog i/ Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršie in A'nlenčič v II. Bistrici. Original j tnjTM lista z d le 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. Ugodna prilika. Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani. z lepim dvoriščem, z d vem i podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnieo. vodnjakom, z razno kletarsko in gosjio-darsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Pole«: teira še 10.437 m2 velik, vzorno o o vrejen vinogra d, cepljen na ameriški podlagi v rofosk v 2. in d. letu starosti. Hiši ste kaj pripravni za obrt posebno pa za letovisonike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. 9f « 3. < i »đ ■j v p t» < o p H 9> Vf o a Gimnazijski k@iwikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno skušnjo : 1 7. september. Rabi se že skoro 40 let v dvornih konjišnicali v večjih vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred z velikimi in po istih, kadar si konj nojro izpuhiie, o otrpnjenosti kit itd. Jata uatosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Piistna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Pran BLwiz&a» c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski in knežje bol-f r* garski dvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Komcuburg pri Dunaju. Sloveči profesorji zdra-vilsl va in zdravniki priporočajo Želodčno 4- -«- tinkturo lekarnarja plccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčajoče in t ek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim. ki trpč na navadnem telesnem zaprtju. Razpošilja se proti povzetju v MjM po 12 in več steileničic. Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. * n n n n n Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo ""^S traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. J« n K H K U n n H K GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Cosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. - Hranilne vloge sprejemajo se <>«1 vsacega,. f*e tudi ni član društva in se obrestujejo |>o -l1/^0/^ ne odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in si<*er na menjiee j»o »j °j0 in na vknjižbe j>u f> 0. Uradllje vsaki dan od tlo 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj iti praznikov. Stanje Iran. m lela 1839. okroglo R. 1,400.000. Poštiio-hran. račun šiv. 837.315. M. AITE Trgovina mauifakturnega Ula^a Trst. — Via Nuova — Trst. vogiil V i ji S. Liiz/.aro št. 8. Čast mi je javiti slavn. oht'instvu in ceni. od j e malcem. tla sem prejel bogat i/.l>or raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane usovij. za moške obleke ; velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitoičarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri /. naj ver j o ocnostjo in natančnostjo. Velik izbor blnirn za /ustave in narodnih trakov za dri štvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in «1 občinstva, beležim se najuljudnej 3/. Aitc. )oaoaocxxx^cooocxx Pozor Bericfi! Perite perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd. (m i last a razkuži j iva soda) ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu. Rabi se jo povsod namesto sode in mila. SW Rabi j iva tudi z morsko vodo. rJIJj Navodilo, kako jo je rabiti in pmhija na debelo se ** ** nabuja v ulici S. Caterina štv. 5. Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin. Sitarje o6i trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, izvrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev obliž. kateri se dobiva v Franciscua-Apotheke na Dnnajn V 2 Schonbrunnerstrasse 107. Cena 60 kr.. po pošti kot nzorec brez veljave 6;> kr., kot priporočena pošiljatev kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušnjo 35 kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen ! Razpo-šiljatev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SER KAVA l.LO, Piazza del sale. )