186. številka. Ljubljana, v torek 17. avgusta 1897. XXX. leto. SLOVENSKI NAROD. JuJfc«>k n*k d«u) EtVcteta izimSi nedelj* in pr*en»ke ter velja po post i prejeman ta avatro-ogerak | 'letela ca vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gKL za Satrt leta 4 gld., za jeden 3Hi m 1 gld. 40 kr. — la Ljubljano brea potiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. SU kr.. ra jednn mcwo 1 gld. 10 kr. Za poiiJjanje na d »m računa tt po 10 kr, na mesec, po 30 kr. ca četrt leta, — Za tnje dctc.c toliko v«č, koL>kn pofitnina mafia. Za oiaaai la plačnje od Itiriatopne peti t-vrate po *> kr., Ce se oznanilo jedenkrat trnku, po 5 kr., Če cc dvakrat La po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli franki rat i, — Rokopisi se ne vračajo. — Creduiatvo in upravniftvo je na Kozgreanein trgu št. IS, Opravuiitva naj >e blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, osrauila, t. j. v*e administrativne etvari. li g—g—_; w . aanp8*agffiP^«=^ ■ ■ ——^.»i . —■'■ "--\, ■ --—- - ■--—rr^ 1 ■ ■-------,——i----1----1—--.-■- Najnovejša provokacija. ,S li d m a r k* je društvo imenitno političnega značaj?. Namen na je, izpodkopati politično in go spedarsko slovenski narod, pregnati ga iz njegovih domovanj in z njegove rodne zemlje, ga proletarizirati in zasužnjiti ter tako razširiti nemško ozemlje do znerja, napraviti nemški most do Adrj«, kar jO načelnik tega društva posl. Hofmann \Yellen hof v nedeljo na občnem zbora „Sudmarkc* v Kočevji sam priznal, klicoč zmagonosno: „M'm vvird dtn Slaven zeigen, dass si* von einer fal«chen Meinuug bv far gen siad, wenn sie in ibrem Wahn-vvitzo behanpten, dass das Land im Sii len dr Dran, ja ecgr.r đer Suđen der Steiermark ibnen gefcore". Društvo deslej v dosego svojega namena še ni meglo dosti storiti, ker ma nedostaje sredstev, ali vzlic tema ne smemo podcenjevati njegovega po scena IVh ferijalna Čkođs, katrro nam je dos!*j sto lila a ■ -:ir.5:kf.u. Že dolgo ni tolika, da bi nam radi nje bilo obupa vati in dvomiti o naši bodočnosti, sli priznati moramo, da je v moralnem uziru do segla velikih aspebov, in da je nemški živel j ob jezikovni meji in tndi večino na slovenskih tU h živečih Nemcev pridobila za svoje naklepe, in da je tema nemštvo udabnila doba bojevitosti in sovnž aosti preti Slovencem, čegar izbruhe opažamo rta Štajerskem in na Koroškem pri vsaki priliki in ka teri je toliko nevarnejši, ker ga ne paralizajtmo za desti brezobzirno Nemci na Kranjskem se deslej niso dosti mo« nili za (o društvo. Kopica nemških nacijonalciv, kar jih živi mej nami, se je sicer zavzela za stvar in otnovala v Ljnbljani podružnico, ali javno ee ni nihče opal zastopati tendenc tega diuStva, kajše, da bi jih bil kdo aknšal uveljaviti. Ta hladnost kranjskega Nemštva napram „Siilmarki" je dala meuda povod, da je osrednje vodstvo sklicalo letos občni zbor „Sudmarku" v Kočevje, z namenom, da pridobi na Kranjskem kaj več pristašev, in da kranjsko Nemštvo razvnema za smotre in namene „Siidmarke", za boj proti slovenskemu prebivalstvu te slovenske krono v ine. Dejstvo samo na sebi, da se je vršil cbčni zbor „Sudmarke" v mejah naše slovenske krouo- vine, in da so ee upali stopiti na nsša tla ljudje, kakor dr. Hofmann Wellenhof, dr. Pommer, dr. Kautst hitsch in drogi taki zastopniki brezobzirnega sovraštva in boja proti Slovencem, Že to je s rn o 1 a provokacija slovenskega prebivalstva te dežele, kakor so vsi govori na tem shodu drzne provokacije in žaljivi za niš narod in gotovo je samo skriv-ncatni način uprizoritve tega občnega zbor? vzrok, da hm niso primerili glasni protesti. Taka izaivanja ne bodo ugodno uplivala na razmerje mej slovenskim prebivalstvom naše dojele in mej tu živečimi Nemci. Neme: na Kranjskem nimajo prav nobenega vzroka, izzivati ras Slovence in oživljati v nas tista čutila, katera so na« napram Nemcem navdajala za časa umetnega prevlr.dovanja Nemcev na Kranjskem. To bi bili naposled že lahko uvideli, da zamorejo narodno in gospodarsko obstojati ter v miru živeti samo, če so resnični in odkritosrčni prijatelji Slovenstva v naši deželi in če pod pirajo njega prizadevanja, nikakor pa ne, če se razvnemajo za boj zoper Slovenstvo, mej katerim živ' in katero jim daje zaslužka in če fraterni.sujejo z društvom, kakršno je „Suđnesrk", zakaj to bedi odkrito povedano: Kdor hoče v nas zastopati tež in smotre .Sulmarke", kdor hoče v nas voditi boj zoper 3'ovenBtvo, s tistim ni nobenega paktiranja, tisti js sovražnik našega narodi in proti tistemu se bodemo bojevali z vso odloči ct ic! Morda se nam bo ugovarjalo, da ho go naj novejše provokacije v Kočevju udeležili samo na-cijonalci, torej tisti element, kateri mej Nemci samimi ne pride dosti v postav. To ja sicer istina, ali vzlic temu padejo eventuvalne posledice na vte Nemce. Ker ne i Sceno boja, kadar in kjor ga ni treba, a se ga tadi kar nič ne bojimo, koder je potreben, zato svetujemo v naši dožali biuuočim Nemcem: Nikar ne izzivajte, sicer nastane vihar, kateri se ne polože iz lepa! V IJllbljAui, 17. avgusta. Katoliški obrtni in delavski shod v Soluo-gradu jo bil zopet jedna tistih vedno izberno prirejenih klerikalnih komedij, kakorane si morajo privoščiti politikujoči „duhovni", ki ne vedo, kam bi deli in kako bi zapravili svoj lahko nsfnieni đenar. Shod se je imenoval delavski, a udeležila se ga je le peščica delavskih pobožojakov, pa nekaj delavsko o*blečenih kr&č^nsko socijaiis.ičnih gigerlov. Glavno ologa so igrali dunajski krši*, sjcijalisti B-.elohlavvek in Axiana, poslanec Tuše! in drugi. Ti so se zaletavali v konsnmna društva ter debato va1 i, kako bi se erganlzoval* deUvke Kanonik Mii'ler je priporočal v izboljšanji nravnosti delavk, naj občujejo s — plemeni tankimi patroae^atni. Iz-boron socijalen politik ja ta kao/nik! Pa tudi nravnost plemenitaSinj pozna menda s;U korenito. Tudi so zahtevali krščavBki zborovale?, naj so uvrsti pekarska obrt mej one obrt , pri katerih smejo ne-doletni pomočniki delati tudi ponoči. Jako človekoljubna socijalna refnrner.' Kor pa je p?ht-.Io gospodom klerikalcem mej pobožnim zborovanjem dolg Čas, predlagal je neki Bittoer, iaj se uvrs'.e moj posamezne zborovalne obravnave — koncertne točke. Ta duhoviti predlog je bi sic:r odklonjen, a gospoda je uvrščala v evo;g xboro/an;e rajši različne carkvene slovesnost-. Sploh je bila vsaka tretja beseda teh krščanskih r^flroJj^v ubogih delavcev: pozitivno krščanstvo, bolja avtoriteta, po-božnost, molitev itd. Vsekakor lepa strar je po-božnost preprostega ljudstva, a s procssijami ia z molitvami s«s beda in suženjstvo delavcem nikakor ne odpravi. Saj pa te*a ki* ika! ni;* nočejo. Mej njimi samimi jo največ kapitalistov in :ag;izenih buržvszijcev. Klerikalcem ali — z novim imenom — kršč. socijalistom je le na tem, da vprtiaja zaslepljen« delavce v svoj politični voz. Slovanska liturgija Z velikim zadovoljstvom razpravlja ci9iitvansko časopisje članek, kateri je l'riaesla „Civilta Cattolica^ v R mu, ki piše o slovansV.i liturgiji v hrvatskih in slovenskih cerkvah sledeče: „Naredno gibanje Jugoslovanov se kaža vedno bolj grozeče in vedno v širnem obsegu. Znano je žalostno živij vj^ko stanje, katerj je pro-vzročilo narodne boje mej Hrvati is Slovenci na jedni iu mej Italijani na drugi strani v Dalmaciji, lstriji in v Primorski. P.iriinientne dabato, prcc33i in pred kratkem razglase otsudbe radi neredov pri volitvah v Trstu, v Gorici in v Pore'u govore dosti zgovorno. Pred jednim mesecem se je iz Zagreba sporočalo, da je poslal nadškef saraifcvski v JLISTEK. V pregnanstvu. (Spisal Anton Oohov.) (Dalje.) B,Saj ga oe potrebujete, Vasilij Sergejič,aa sem mu cdgovoril; BSčemuneki! Pustite preteklost v i- ii31 in pozabite na vse, kar je bilo, kot da bo vam je samo sanjalo ter začnite novo življenje! Nikar ne poslušajte hudiča, — pravim, — kajti to ne mere biti dobro; zapleli se boste v zanjko. Sedaj si želita denarja, za nekaj časa pa se vana bodo vzbujale že druge Želje, in čim dlje, tem bolj. Ako hočete biti srečni, — pravim, — stavljen vsm je pogoj, in ta se glasi: ničesar hoteti. Dal . . . Ako je OBoda krivično ravnala z nami, — sam dejal, — tedaj je nepotrebno, prositi jo milosti ter se poniževati; moramo jo zaničevati, sramotiti. Sicer nas bode ona iz nova sramotila." — Tako sem mu dejal . . . Približno dve leti pozneje Bem ga prepeljal na to stran. Mel si je roke ter se smejal. aV Girino se peljem svoji ženi nasproti", je dejal. .Usmilila se me je ter pride semkaj. Kako je vendar dobra!" Veselja skoro ni mcgel dihati. Drugi dan je pr Šel s svojo ženo- Bila je mlad", lepa; nesla je klobuk. Na rekah ji jo počivalo malo dekletce. Tudi veliko prtljage je prinesla. Vaeibj Petrovič je bil vedno poleg nje, nikdar se je ni megei nagledati; njegova zadovoljnost je bila brezmejna. „Da, ć.\, brat Semjon, tudi v Sibiriji žive ljudje! BBPrav, prav"", sem si mislil, .„ti bedo že veselje izkalili.1" In od onega dne se je peljal skoro vsak toden v Girino popraševat, jo li ni dobil z Ruskega kaj denarja. Rabil jo jako veliko. aKaj za to", je dejal, „njena mladost in lepota veneta tu, v Sibiriji; meni na ljubo živi tu, zato jej tadi ne smem zabraniti nikako zabavice" . . . Da se ni gospa dolgočasila, sezpanil se je z uradniki in drago druhaljv Za vse je moral, se \e, jed in pijačo plačevati; tudi glasovirja je nedostajalo in na zon je moral ležati mali pudelj, — o da bi poginil ! Z jedno besedo: razkošje in izobilje povsod. Dolgo pa ni ostala pri njem. Kako tudi ? Ilovica, voda, nobene zelenjave, nič sadja; okrog nje le suroinki m pijanci, ona pa je bila razvajena mestna dama . . . Polastil se jo je seveda dolgčas Iu potem ni bil njen mož več gospod, temveč pro-gnanec, kar se\e ni bilo častno zanj. Za tremi leti — kolikor se spominjam — srodi avgusta začujem od nasprotnega obrežja klice. VeBlal sem na plavu tjakaj, in koga zagledam tam ? Gospo vso zavito, poleg nje pa mladega moža, uradnika. Oprega s tremi konji je stala zrave) njiju. Prepeljal sem ju, sedla eta na voz, — in ni ju bilo več. Od istega dne ju ni videl uihte veo. Naslednjega jutra pa je prihitel v dvoupregi Vasilij Petrovič . . . „Semjon, ali se ni tod miiro peljala moja žena v spremstvu z gospedom, ki je nosil oiala?" rt,Da/l: sem mu odgovoril, — ,„n kje jo boste sedaj iskali I*" Hitel je za ubeglima, pot doi in pet noči je trajal lov. Ko eem ga pozneje peljal zopet ca ono obrežje, jo skočd na piav ter je glasno rjoveč butal z glavo ob deske . . . aTn imaš sedaj,0 sera si roitM. Smeje sem ga spomnil na njegove besedj: aTadi v Sibiriji žive ljudje!" Njegova obupnost je postajala vedno hujša . . . Pozneje se ga jo polast'*« žafJLi pj s »obodi. svezi s Škofi v Dubrovnika, v Kotom in v Bara Nj. svetosti memoriale, ki prosi za cerkve v Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, h'riji in Primorju brezuvetno vpeljavo glagolitske liturgije. Škofje v Trsta, Poreča, Palji, Spleta ia v Sabeniku niso hoteli podpisati memoriala, sklicuje 83 na pismo apostolskega nuncija na Danaji, ki os srno prepoveduje (!?), obračati se na papeža s prošnjami, da bi se Sirila slovanska liturgija.* — .„Civ. Catt." je glavno glasilo j »zujitske stranke v Vatikanu in protislovenski listi sklepajo iz tega, da je Vatikan sam proti slovanski liturgiji. Rasaiea pa je, da se tak memoriale sploh odposlal ni, in da je torej vse kvašenje slavof obskih listov — raca, pa da jezujitsko glasilo nima zanesljivih poročil. Reka se bran*, da bi veljal za njo ogerski kazenski zakonik, in da bi prišlo mesto v področje porote v Budimpešti. Sklicuje se na avtonomnost Reke in na .sveta avitična prava", protestuje municipij ter ee pritožuje pri ogerski magnetni zbornici. Ogerski justičoi minister se sklicuje na princip, da mora v vsem ogereksm kraljestva vladati jed-notncst v justici. Torej centralizem 1 R 'činom, ki hočejo obdržati seveda v svoji justici italijanski jez'k, protest ne bo nič pomagal. Ogri hočejo na vsak način avtonomijo Reke polagoma uničiti ter napraviti iz mesta ogersko loko. Bulgarija je praznovala 14. avgusta t. 1. desetletnico, odkar je veliko sobraoje izvolilo jednoglasno princa Ferdinanda Saksonsko Koburško Gj-tiškega svojim vladarjem — knezom. V Ruščuku so proilavljali ta juh laj posebno slovesno in pre mnoga odposlanstva so se ondi adaio klanjala svojemu knezu Pričakovali so nekateri, da se pro-g'asi knez tega dne kraljem, a iz Origrada došle vesti so vsa taka poročila dementovale. Kakor sporo Ta „Pol C.rt je bil sprejet knez trikrat v avdijenci pri sultanu, ki mu je dal častno besedo, da izda obljubljene macedon3ka berate, kako: hitro se skleni mir z Grčijo, litotako mu je sultaa dorolil, da 93 turške in bolgarske železnice zvežejo. — S'ojlov je pedal baje svojo ostavko, a knez je ni hotel sprejeti. Če je ta veet resnična, ee ja s tem razpor z Avstrijo še poostril. Ko je bil S.ojlov s knezom v Carigradu, govoril je z nekim avstrijskim plemi čem. Temn sa je Stojlov pritožil, da je .Hirliner I. :ca'anzeiger" njegove besede toli grdo izpačil in tendencijozno pokvaril. Stojlov je baje samo ngo varjal, ker so polcfijijozni avstrijski in ogerski listi spravljali kneza in njegov dvor v zvezo z morilcem Bojčevint. Stojlov je na to pripomnil, da se zgode tudi v Avstriji vel.ki škandali — tadi na dvoru — katere fantazija žurnalistov hudobno izrabi. Glede poseta v Cirigradu je rekel Stojlov, da j* knez iz-po.nil, da se more le tedaj obdržati ni prestola, a Ko se vede kakor orijentalaki vladar. 01 Evropa ne p ičakuje Balganja nobene pomoči več. Jadina koristna metoda je, da se vede knez kakor bi bil res v razmerja vazala Turčije. S tem je knez javno mnenje v Turčiji pridobil tjr se prikupil sultana, ki bo izpolnil bulgarsko aspiracije v Micedoniji. V Bventavalnem konti k 1i s S:bijo in z Rumanijo bi i stila Bulgarija zmagovita, zakaj Torija ima Njegova žena se je povrnila v Rusijo, tudi njega je vleklo tjakaj, da bi jo zopet videl ter jo ličil od ljubimca. In začel se je voziti v-taki dan ali k pošti ali v mesto k višji oblasti. Odpošiljal je prešnjo na prošnjo, naj bi ga pomilcstili ter mu dovolili, da se vrne v domovino. Pripovedoval mi je da so ga samo brzojavke veljale dvesto rabljev . . . Njive je prodal, hišo pa Židom zastavil. Njegovi lasje so osiveli, hrbet ma je postajal čedalje bolj upognjen, obraz pa je bil liki sunčnemu rumen kan t. Ako je s kom govoril, tedaj je začel kaš-I. »ti he, be, he . . . dokler bo mu niso solze prikazale v očeh. O jem let se je tako mu HI s prošnjami za 8 7ob:do; potem pa je zopet ožsvel, zopet se je veselil svojega Življenja. Našel je namreč nekaj novega, s čimer si je kratil čas: njegova hčetka se j 3 razvila v lepo devojko. Nikdar se je ni mogel nagledati. No, dekle je bilo tudi res lepo. Imela je črna obrvi in bila je jako živahna. Vsako nedeljo se je vozil c hčerko v Girino k maši. Ko sta stala na plavu drug poleg druzega, gledal je neprestano smehljajoče se dekletce. „Da, da, Semjon, tuli v S biriji žive ljudje. Tadi v Sibiriji je sreča duma. Glej, kako lepo hčerko imam! Daleč na okrog ne najdeš njej jeđnakt." (Konec prih.) veliko in dobra vojsko, ki bo podpirala Bolgarijo. Politika poniževanja as je ea vselej prenehala v Bulgariji. Knei rajši poljubi sultana roko, kakor bi s« poniževal pred evropskimi ministri. Angleži prodirajo ob Nila ve duo bolj daleč-Sedaj so dobili v Sudanu nenadejano velike uspehe. Egipčanske čete so prodirale brez velikih zaprek, tako da js sedaj vožnja po Nila Angležem svobodna, in jim Derviši ne morejo braniti. Angleži se polaste ša Abu Hameda, in odprta jim bo pot v Berber in C bar t um, kateri so morali Angleži žrtvovati navzlic junaštvu Gordooa. Celjska slavnost. Povodom celjskih slavnostij došli so nadalje naslednji brzojavni pozdravi: Marenberg: Kjer s'ovenski glas u mira, se peščica zvestih sinov z upanjem na Vas ozira in pozdravlja brate svoje. — Marnbsrški Slovenci. Miro vi t e: Z dali tisknene bratike pravice Vaše s apfimovn: .Na adar" Vaši slavnosti. — Sokoli Miroveckv. Mistsk: Bojarvm Sokolu n slovi iskyaa po-sy'ame sesterakon zdravici. Val piaoor neeht' vlajs vpiSd k vitežBtvi slovaoskenu! „Nazđurl" — Sokol Frydecky a Mistecky. Momkov na Bavarskem: Ridajeme se nad vzruatem Sokola Vašeoo bratrskoio naroda. Jan statečne proti neprave! ii n vpfad, Ndvstuupimp po-kud Slovane stanou vitežnč a svćho cile. — Žipa Fiijaereva, Sabor, starosta. Mnibovo H radi št e: Nicht' naohntni bratrsky Vaš Sokol ku sla -' Slavie. — Sokol Mui-cbov H rad štsky. Mostar: Drcj ikom slavlju, nama Hrvatima zajedničkima najradostnije čestitamo Slovencem, da bi neprijatelja uplašila sveslavenska gimnastika. Naprej S'ava ! — Sešel j. M o si rje: T noč pozdravov pošiljamo Vam zbranim Sokolom in rodoljubom. — Narodnjaki Rač.čki. Mozirje: Ponos in zavetišče Slovencev, bodi ti srečna bodočnost! Slava tebi! Pogumnim zbranim Sokolom trikratni: „Nazdar!" — J os. Pirš. Miirzzuschlag: Na veke stoj, „Narodni dom", Na veke plapolaj zastava, Na| vas ne uniči hrup in grom, Slovei*cam več a a čast in slava ! — Potujoča rodoljuba. Niš v Srbiji: Srpski Sokolovi „Dušana Silnog* is nemaojičkog g tada aNiša" pozdravljajo braći Sokolove Slovence, da s« \nd osvečenom zastavom vitežkib zaštitnika ostvari misao ujedinjenoga Slovenstva aNa zdar!" — Z. dražtvo: podpredsednik Babnlovid. Novi: Sa hrvatske Adrij« k'anjamo se duhom zastavi Vašega Sokola i pridružujemo se elavi otvorjenja „Narodnog doma". — Hrvatsko pjevačko družtvo „Stenjak* v Novom Vinodolskom. Novo m e s t o : Procvitaj, vspevaj dični dom v blagor naroda! Tebi pa čili Sokol: „Na zdar!" — Tri novomeške Slovenke. Novo mesto: Slovesno otvorjenje „N&-rodnega doma" v C Iji navdušeno pozdravlja in v daha obhaja — Oibor novomeške čitalnice. Novo mesto: Kamen do kamna palača, Dv.ga v i j * nov se dom, Hrabr< st, up, pogum se vrača, Pozdrav vsem udelež likom ! Za novomeški „Narodni dom" : dr. Poza k Novo mesto: Zadržani, 86 udiležiti prevažne slavncsti, kličemo vsen zbranim bratom Slo-vanem prr srčni: .Na zdar!" i: ■> '. Maraaolič, M a bora, Mohar, Hreholič. Forgač, Nicfergal. Oblak, Ogorevc, S te fa novic, Iiohrinan, R jžman, .-' -še k in Stukslj. Novo mesto: .Ntrodoi dom", središče narodne probuje, procvitaj! Zbranemu slovanskemu Sokolstvu: nNa zdar!4 — Novomeški dijaki. Ormož: Pozdrav bratom od Vitave do Jadranskega morja v starodavnem Caljl. .Narodni dom" bjdi zavetišče, Sokol naša čast, zastava plapolaj naprej do zmage. — Ormoška čitalnica. Pazin: Nevatrašinoj elovenHtoj braći klica gromovno: „Naprej zastava slave!" — Paziaaki Hrvati Pazin: O /lačcijemo profasora M atej i t na zastupanja i čestitamo ovim potem na uapijehu sa-gradjenjom tvrdjave S ovenstva. —Podružnica posojilnice. P a a k r a c : Tež prapor Vii.5, ktery dueSUf n dnem nad junačkymi hlavami Va i.ni poprve zavlaje, stane se V.i a eynb.ilem prav« si y a bratrstvi, abyite pod ti a združeni statečne povžiy odolali otoku n «>d • • k h i.a>'. . Bpoiečay ;h nepfaVel, aby t<5S ve drahe Vaše v l *h( i pouze judiry ja»yk se ozyral, jazy * to bratn Slavu v! Ku \yzoamn<5 dnešni Vaši elavnosti, dilši svorc< a statečne činnosti na poli i .ioduiru ifijnč.e hratr.akč nhše, z to duše vpf me biiflMve*! .Na zdar!" — Tčocvičia jednota S )kol na Pan-ki a ji. P s 1 h r i m o v : Pri j a e e vf aly bratrsky po-zlrav B&fl Ocenujeme težke Vaše postavom vuči bozohledoj n aepfiUelua Caonine milo i, že svata Vaše in naša \lj koneicč zv teži. — Za Župu Ž.ž kovo: Dorlang Pitomaca: V duha z Vami ter ieleč Vam najlepši uspeh, klicem Vase is Hrvatske iskreni pozdrav! Ziravstvujts 1 — Josip Cizelj. P1 a a i n a : Tja v naie divno Cal je — hite naj danes želje, Ojebno šal ee z brati — ne moremo sestati, —-Od daleč pa sprejmite, — pozdrave ognjevite. Za čitalnico na Planini: Podboj : P 11 e n : Tnkaj zadržan, ss žal današnje slavnosti ne morem udeležiti. Toraj kličem shranim navdušeni: .Nazlar!" in ne vdajmo se! — Marko Lipold. Podgrad v Istri: Slavju znamenitega, narodnega napredka pridružuje se — Podgradska posojilnica. P o d n a r t: Zadržan, vdeležiti as slavnosti, iskreno pozdravljam branitelje slovenske narodnosti na Štajerskem. Naprej do slovenskega gesla! — Pogačnik. Postojina: Zbiraj pod zastavo svojo četo hrabro, neustrašno čuvaj .dom" ia našo zemljo, brate svoje in sestre. — Postojinska čitalnica. Požega: Iskren pozdrav vsem celjskim Slovencem in njih gostom. Čestitani k lepemu aspeha! — Anton Kos, sodbeni svetnik. Praha: Draži brat i.! Pf ijmč e srdečne' pirani no h kn slavnosti dnešci Slovane* v K tke usku mčjte nic vije než spravedlnoBt a pr;Wo rovne a tmospo-jenymi silami dobudema. Mužnč vprž i I .Na zdar!" — Dr Podlipry, starosta Svaza Sjkolstva českoslo-vanskč-ho. (Župan kraljevskega stolnega mesta Prage.) Ptuj: Ob priliki blagoslovljenjs Vaša zastave čestitajo in pozdravljajo Vas po orožnih vajah zadržani slovenski rezervni pijonirji v Ptuju. , Na zdar!" — Čamirnik, Koprivnikar, Pretnar, L amper, Hrorat, Joras, Grantar, Risb »rman. Ptuj (Crnagora): Lit< hitrim krilom Sokol od VItavs, Soče, Save, Drave, Jadranskega morja, raztrgaj okove tujstv* in nesloge, da bode vsa domovina prekrasen „Oaroden dom". — Hatler, Pod vinski, oba S .'rajnika. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. avgusta. — (Nemške laži) O potovanji Sil Imarkovcsv v Kočevje prijavljajo nam$ki listi tako nesramne laži, da se morajo gabiti vsakemu, kdor ima v sebi le še iskrico resnicoljubna in pravičnosti. Pod za-glavjem „Wie Deutsche in Krain reisen" poroča „Tagespošta", da so bili Siilmarkovci v Orteeku na kolodvora insaltirani z besedami „Bagage", .Deutsche Bestien" in „Hu ide". Prav ts psovke pričajo, da poročilo ne more h 11 resničao, ker nikdar noben Slovenec v Bvojem jeziku, tudi če psuje, na rabi besed „Bagaga" ali „Bj«tie\ Te psovke ss rabijo pač v nemškem jeziku, Slovenec pa ne kliče nikdar „nemška beštija", ali „deutscaes Gasindol". Kar poroča list o demonstraciji v Ljubljani, je od konca do kraja vss zlagano. Laž je, da je več sto Ijadij čakalo Sil 1 m ar kov ce. Na kolodvoru je bilo pač kacih eto Ijudij, a to 80 bili potniki, ki so čakali na vlak, demonstraotov je bilo kvečjemu 15 ali 20. Laž je, da bo kričali „deutsche Lumpen, haut die deut*chen Hande u Bastiea nieder", da so orožniki (teh še bilo ni!) in redarji razgnali demonstrante, vse je nizka laž in poživljamo županstvo, da to na podlagi uradnih poizvedb v nemških listih popravi. Na kolodvora navzočna kopica da-monstrantov je pač zavpila parkrat „Živio", potem s« pa, videvši da SUlmarkovcav ni spoznati in raz ločiti od drugih potnikov, mirno razšla. Tadi vest, da je celjski IUkosch dobil v kazino doposlano pre-tilno pismo, je brez dvoma izmišljena. Kdo pa ja vedel, da je ta človek bi v Kočevja? Kdo je vedel, da se modi v kazini? Zikaj ni Raku udi pisma izro2il paliciji? Mož bi se rad interes a ntnega na« redil, zato si je to izmislil. „TagespoBti", ki menda ne ve, kako smo Slovenci potovali v Calje, pa zagotavljamo , da s takimi nesramnimi lažmi in obrekovanji ljubljanskim Namcem gotovo ne olajša stališča. — (Osebna vest) Daželnovladni svetnik gosp. Jos. D r a 1 k a je stopil v pokoj. Cesar mu je tem povodom podelil naslov in značaj dvornega svetnika. — (Literarna zapuščina Coste.) Gospa Kornelija Schollmayr, roj. Coata je izročila a dovoljenjem deželnega odbora bijografiSno, politično in zgodovinsko zapuščino svojega pokojnega brata, dr. E. Coste, Rudolfioumu. V kratkem isroči tadi Costine dnevnike. Sedaj ureja gospa dragoceno literarno zapaščino svojega očeta Haarika Coste ter jo izroči, z dovoljenjem deželnega odbora, historičnemu oddelka Radoifiaama. Ta zapuščina obsega dobo od začetka 1. 1820—1870 ter obsega mnogo jako zanimivega gradiva, ker Je živel Coata itar. dolgo časa v središča znanstvenega in po liti aega kranjskega življenja. Zlasti obsega zapuščina mnogo vaaeih pissm. Nekatere pisma župnika in sodelavca pri VVoifovem nemško-alovenskem besed njaku, It. Za loka rja, dokazujejo, kako so tedaj preganjali „slavisem", katerega ao imenovali „ctaate gefahrlich". — »Tukajšnji knezoškof", piše 1. 1827. Zslokar, ,je velik nasprotnik kaltnre naSega jezika, zabranje jo kolikor more in sovraži one, ki ee a alavismom bavijo". Drugikrat piie : aJako me veseli, da vsaj Vadi Štajerci goje" alavizem". Dopisovanje g Gradca živečega Coste star. z Zalokarjern ee peča večinoma s slovenskim jezikom, ker je bil tudi prof. Kvas na grafikam vseučilišča prijatelj C osti n. — L. 1853 je poslal Coeta finančnemu minister-stvu ,Ene Anleitung zur Veifassung eloven. Waa-renerklii angen", a 30. julija mu je dvorni svetnik lock odgovoril, da ma vrača ponuđeni navod, ker znajo vsi Slovenci nemško ali italijansko, in zato ao pri ministarstva po resnem premišljevanju sklenili, da slovenskega navoda ni potreba. — Prav zanimiva so nadalje pisma z znanim publicistom Matijo Kochom, zlasti ona iz I. 1848—49. Koch js bil »črno žolt" in zato seveda „deutschK. Toliko pomembnejše eo njegove beiede 15. prosinca leta 1849.: RNemške pokrajine zadene veliko očitanje, da so prepustile S I o v a n o m ulogo ohranite-ljev države. Mesto, da bi delovali na to, da se revolucija na Dunaj: in na Ogerskem zatre, in da se na občnem kongresa zopet združimo, sklicujejo kongres na Koroško za to, da bi se odločili od Avstrije. Njihova krivda je torej, da ss Slovani toli silijo naprej. Za pred kratkem sem ožigosal ve-denje nemških pokrajin, a prerahlo, kmalu jih zgrabim ostrejše". In I. 1859. piše Koch: »Razmerje mej Arstrijo in Nemčijo v pokrajinah vss previsoko cenijo ter govore o koristih, katerih nikakor nimamo iz tega razmerja." Skratka: zapuščina Coste star. brani marsikatero zlato zrno — (Cirkus Henry ) Danes se začno predstave v cirkusa, kateri je postavljen v Latterman-novem drevoreda. D.užba Henry je bila že pred nekaj leti tu in je od tedaj pri ljubljanskem občinstvu v najboljšem spominu. — (Ljubljanski tamburaški klub ,Zvezda') je priredil minulo nedeljo v Kamniku koncert v zdraviliškem vrtu. Maogobrojoo občinstvo, posebno pa tnji gostje, eo bili prav zadovoljo' z izvajanjem vzporeda, večinoma obstoječega iz slovanskih točk. — Tako se je vsaj deloma popravila ne ta k t no a t, katero eo zagrešili nekateri kamniški nemški gospodje pri predzadnjem koncertu vojaške godbe, s katero netaktnostjo so bili po pravici užaljeni mnogi navzoči kamniški rodoljubi, ter so zapustili vrt. — (Z Bleda) se nam pišs: Koncert našega bralnega društva pretekli četrtek se je obneael sijajno. Velika zdraviliška dvorana je bila odličnih gostov prenapolnena — prvič kar obstoji. Tujci so se čudili slovenski narodni pesmi, katere slava se je preko Dunaja razširila po muzikalnem svetu. Posebno priznanje zasluži pevovodja, nadujitelj Ras s svojim iborom. Tako fino izvežbanega zbora ni lahko najti na dežtdi in zaslužena je pohvala prof. Weisaa z Dunaja. Dohodkov je bilo nad dve sto g!., kar kaže veliko zanimanja za koncert. Tujci so težko pričakovali ta večer, g. Mallner pa je s svojo zgovorno besedo hotel prepričati svoje goste, da njih udeležba ne bode posebno častna za nje. A niso ga posiušali, ker vedo, da tudi kmečki fantje in kmečka dekleta, iz katerih obstoji zbor, ne delajo nikjer sramote, dokler se vedejo pametno in pošteno. — (Utonil) Dne 13. t. m. popoludne so šli nekateri v vasi Uakitnik pri vojaških vajah mudeči ee vojaki v Rakitnico se kopat. Franc Rebula, poddesetnik, doma iz Pleskovica pri Sežani, še le 19 let atar, je oakrat isginil pod vodo. Neki njegov tovariš, videvši, da se je Rebula potopil, hitel mu je na pomoč; Franc Rebula oklenil se je rešilčevega vratu, in ker je bil silno močen, ga ni izpustil. Le z velikim naporom se je rešilec iztrgal ter rešil gotove smrti. Neki jednoletni prostovolec je trikrat skočil v vodo, a šele tretjič je našel K bulo, in ga se ve že mrtvega spravil iz vode. V nedeljo 15. t. m. dopoludne bil je z vso slovesnostjo pokopan v Rikitnika. Pogreba so se udeležili 1 bataljon z vojaško godbo, mnogo častnikov in oče in brat pokojnega. — (Požar.) Is Črnomlja se poroča, da je 10. t. m. naBtal v vasi Labinja ogenj, kateri je uničil tri hiše. Skoda znaša 410O gld. Pogorelci so bili zavarovani samo za 680 gld. Doslej še ni dognano, kako je nastal ogenj. — (Razpisane službo.) Mesto finančnega tajnika v okrož}u finančnega ravnateljstva v Ljubljani v VIII čin. razredn, eventuvalno služba finančnega komisarja v IX, eventuvalno služba ti nančnega konci pista z X čin. razr. Prošnje z dokazi postavnih zahtev in znanja obeh deželnih jezikov v 4 tednih predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Več most finančnih konceptnih prakti« kantov v okrožja fin. ravnateljstva v Ljubljani s adjntom letnih 600 gl., sventavalno 500 gl Prošnja s dokazi izvršenih jaridično-političnih stadij, izvršenih treh ali začasno izvršenih dveh prvih drž. izpitov, kakor tadi sposobnosti obeh deželnih jezikov predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Na štirirazredni ljudski šoli mesto učiteljice za daklsta z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 25. av-guata okr. šol. sveta v Črnomlja. * (Dvoboj mej prinoi) V nedeljo po 4. ari zjutraj sa je izvršil v nekem gozdiču ob cesti v Versailles dvoboj mej princem Henrikom Orleanskim in mej grofom Turinski m Pred dvobojem so dejali priče grofa, da bi Želeli, da bi bila vsa italijanska vojska prisotna. Dvoboj se jo vršil z meči. Oba nasprotoika sta napadala jako strastno. Pri prvem napada je bil princ lahko ranjen na rami. Pri drugem napada sta prišla bojevnika preblizu drug dru gemu in morali so ja razločiti. Pri tretjem napadu je dobil grof malo rano na desni roki, pri četrtem napadu se je princu meč izkrivil in dobil je no vega. Pri petem naskoku pa je mahnil grof princa po trebuha ter mu zadal globoko rano, ki pa menda ni nevarna. Princa so takoj zavezali, na kar je premagani Francoz podal roko Italijana ter sam vstopil v kočijo. Grof Turinski je nečak italijanskega kralja. V Rima je zavladalo pri vesti o zmagi ju naškega princa veliko veselje. L;st „M9ssagerou, ki je prinesel prvo poročilo o izida dvoboja, se je razprodal v 256 000 številkah. Po ulcah so vriskali ljudje in vojaška godba je svirala. Vandar bo grof Turinski, ki je branil ćast napadane italijanske vojske, kaznovan. Kralj mu d.oboja ni dovolil, in brez dovoljenja je zapustil kraljestvo. Navzlic temu pa je danes grof Turineki najpopularnejša oseba Italije. * (Pokop Canovasa,) katerega je umoril anarhiet Aagiolitto, je bil krasen in velikanski. 200 000 ljudij je tvorilo špalir ob cestah, koder se je pomikal sprevod. Pet kilometrov dolga pot je bila posuta z lovorjevimi listi. 10 000 ljudij je šlo 8 sprevodom Udeležili so se pokopa plemenitaši, politiki, žurnalisti, vojaštvo, učenjaki, bankirji i. dr. Krsto je peljalo osem e črnim baržunom pregrnjenih konj. 400 vencev so peljali za kreto, venec kraljice pa na posebnem vozu. Diplomatski kor, mej tem poslaniki Avstro O^erake, Francije, Rusije in Anglije, je bil ekoraj ves navzoč. Na Iu sprevoda 83 šli general Azecarraga, sedanji namestnik mi-nisterskega predsednika, SagaBta, vcd;a liboralcev in ministri Zi njimi bo šli helebardijci kraljeve telesne Btraže, kiraairji telesne straže kraljice in ves 1. vojni kor. Topničarji so streljali. * (Umor žene v medenih tednih) Na Ogerskem, v l - slo t a vi, je bila Julija Bali nt izredna krasotica, ki je irre'a veliko častilcev. Za ženo jo je dobil Bala Maczkovics. A samo 5 tednov eta živela skopaj, in M*czkovics jo je neko noč s sekiro ubil, ker mu je bila nezvesta. Morilec ss je sam izročil eodiščo. * (Na Angleškem) se učitelji drugače vzgajajo, kakor pri nas. Politika, ki je pri nas izključena, je tam jeden glavnih faktorjev. V seminarjih Čitajo gojenci politične liste. Ob določenih večerih se mladi politiki zbero in pod vodstvom profesorja debatu;t jo o raznih političnih vprašanjih. Na predmet, o katerem je treba debatovati, pripravita se dva učenca. Jeden označi svetle, drugi temne strani predmeta. V debato smejo poseči končno vsi dijaki. Nedavno so tudi o egiptskih odaošajih debatovali. Neki Egipčan je pri tem povedal, da Angleži niso in ne bodo nikoli v Egiptu priljubljeni. Na Angleškem se tako ne vzgoje samo bolji govorniki od naših, ampak tudi bolji značaji. Darila i Ljubljanski Št. jakobsko trnovski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda (v roke blagajničarici gdčni. Lozarjevi) sta darovala gospa Ana Knez in g. Josip Vodnik 24 kron namesto venca na krsto pokojnemu stricu g. Lovru Ver bič a v Borovnici. — Živela! Zahvala. Slavni zastnp 1. dolenjske posojilnice blagovolil je darovati tukajšnji Ijudeki šoli v nakup šolskega blaga revni šolski mladini 15 gld. — Za ta znatni dar se izreka slavnemu posojil-ničnemu zestopu najiskreneja hvala. Bog stotero plati! Vodstvo Štirirazredne ljudske šole v Metliki, 15. avgusta 1897. Val. Burnik. Književnost. — 1Popotnik", št. 15. Vsebina: IX. skupščina /Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Celju. — O negovanju očesa. (Sim. Meglic.) — Nekaj iz prirodopisja. (V. Pulko.) — Slovstvo. (Novosti.) — Društveni vestnik. — Dopisi in razne vesti. — Natečaji in inserati. — „Vienae" br. 33. ima to vsebino: Tako je na svijetu. Crtica iz života. Napisala Zagorka. — Podravske pjesmice. Spjevao Milivoj Podravski. — Smrt Ivana Ilica. Napisao Lav grof Tolstoj. Preveo dr. J. G—a. — Prilog hrvatskim prikazivanjima. Napisao Gj. S—n. — Listak: K slici. Književnost. Umjetnost. Svaštice. — Slike: Ratni plijen. Slika Adolfa Liebschera, Dunaj 17. avgusta. Danes se je sešel min is te rs ki svet pod predsedstvom grofa Ba-denija na važno politično posvetovanje. Dunaj 17. avgusta. Shod krščansko-socijalnih zaupnih mož, kateremu je predsedoval dr. Lueger, je izrekel Verganiju popolno zaupanje in sklenil, da se spravi postopanje predsednika obravnavi v pravdi Vergani-SchOnerar v parlamentu na razgovor. Dunaj 17. avgusta. Bivši dunajski župan, dr. Julij pl. N e w a 1 d , kateri je bil vsled požara v Uingtheatru odstopil, je umrl. Praga 17. avgusta. V kratkem se skliče parlamentarna komisija desnice na posvetovanje o političnem položaju. Berolin 17. avgusta. Poroča se, da je bil ujet golob, kateri je prinesel poročilo od Andrčeja. Poročilo slove: „Pasiral sem 82°, vožnja proti severu ugodna — Andrče." Rim 17. avgusta. Papež se je dvakrat onesvestil in je jako slab. Zdravniki sodijo, da more nastati nevarnost, ako se papež Še onesvesti. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje.) 32. Dae 12. maja se je na prošnjo c kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku zaradi razširjanja tovorniških naprav na državnem kolodvoru v Ljubljani na parcelah št. 119 2, 122 3, 124 1, 1 19 1, 122/1 in 124/1, kat. občine kapucinsko predmestje vršil ob predložitvi dotičnih načrtov politični obhod v zvezi z razlastitvenimi obravnavami. Zbornico ja zastopal pri tej uradni obravnavi zbornični predsednik. 33. C. kr. deželna vlada za Kranjsko doposlala je zbornici prepis dopisa na konsorcij lokalne železnice Ljubljana Vrhnika : „Na podlagi pooblastila, danega od visokega c. kr. železniškega ministarstva z ukazom z dne 4. januvarja 1897, Štev. 10 451 I. 1896. in vsled pravilne izvršitve političnega obhoda, ki je bil od dne 22. — 24. marca, podeluje deželna vlada kon-scrciju za gradnjo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika pod pridržkom pridobitve potrebnega zemljiška zgradbeno dovolitev po razmerju komisijskih določil navedenih v zapisniku po'itične^a obhoda od 22. do 24 marca 1897, št. 3097, 4918 in po razmerju priloženega podpisanega načrta za zemeljska in postranska dela v z miški §§ 19. in 20. visoke mini eterske odredbe z dne 25. januvarja 1879-, drž. zak. št. 19. Dovolitev se podeluje pod ten pogojem, da se višina v progi km 8 3 do 10 1 za 0 5 m dvigne, predor pri km 9fl ( od 15 m na 2 m razširi in da se izbira onih zgradb, kateri je napraviti v tem 5 9 in 11*, prilikom državne kolavdacije zadostno utemelji. — Kake bodo postaje, to js pridržano nkrepn visokega c. kr. železniškega ministarstva. O tem se ob^eš.^a čistiti konsorcij 8 pripomnjo, da dobi ag-adb^na dovolitev z ozirom na pričetkom napominani visoki nkai še lepo danem Najvišjem dovoljenji veljavo, in da ss bode šele od tega časa naprej razsojevala o razlastitvah. Dopustilna listina z dne 26. maja 1897 za lokalno železnico Ljubljaoa (Brezovica) Vrhnika objavila se je v državnem zakoniku št 137, kateri se je dne 23. junija 1897 izdal in razposlal. Dopustilo zgraditi in obratovati lckomotivno železnico, katero bo kot normalnotirno lokaluo železnico napraviti od Brezovice stično s progo Dunaj Trat cas. kr. priv. južnoželezniške družbe na Vrhniko, podelilo se je deželnemu poslancu Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu v zvezi z deželnim ponlaneem Gabrijel Viktor Jelovšekom, županom na Vrhniki in z Iv. Grudnom, c kr. davkarjem v pokoju na Vrhniki. Za železnico dodeljuje držsva poroštvo letnega čistega donosa, ki je jednak štiriochtotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 400.000 gld. a. v. v notah, katorega bo v dobavo novcev vzprejeti ter odplačal v 76 letih. Z zgradbo železnice je takoj po dobljenem stavbinskem dopuatilu pričeti in najkasneje v teku jednega leta od 26. maja 1897 računši, dokončati. — Zbornica je vzela ta naznanila odobru.e na znanje. (Dalje prih.) — Državne železnice. S L avgustom 1897 se je mej postajama Stani da v in Jezupol o. kr. drž. železnic pri km 133 na progi LvovČrnovce ležeča postajica Jamnica otvori'a za promet s ljudmi in prtljago, a na inti progi ležeta postajica Wi.'yii."> gld., in ml. Marije Koiak posestvo v Podgorui, cenjeno 870 gld., obe dne 21. avgusta in 25. septembra v Ljubljani. Prana Palmeta graščina v Dola. cenjena 38.021 gld., dno 38, avgusta (n 20. septembra v Ljubljani. Franceta I.avrica zemljišče v Melavi, cenjeno 1440 gld., dne 98. avgusta in 22. septembra v Ložu. Josipa Ja nfi a r j a posestvo v Zelenicah, cenjeno 890 |ld., dne 98, avgusta in Vf>. septt mbra v Ljubljani. Posestvo vi St. 81. in 128. v Gameljuih (reasuinirano) dne 2.'}. avgusta in 27. septembra v Ljubljani. Umrli so v IJiihljanl: V hiralnici: Dni 13. avgusta: Ana Vodnik, podobarjeva vdova, 80 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 13. avgusta: Friderik Rartak, arhitekt, 45 let, vnetje ledvic. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 308*2 m. Ćas opazovanja Stanje barometra v mm Tflmpfl-ratura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 orali iti. y, zvečer 734-0 19 4 sr. jzah. oblačno 17. 7. zjutraj 737 0 17-4 si. svzh. dež 0-2 n 9. popol. 787*9 23 8 sr. svzh. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 19***)*, za 11" nad normalom. 102 gld 109 . 123 , 101 , 199 , 100 , B66 , j66 11» u 59 a U . ID\xn.aoslra, "borza. dno 17 avgusta 1897. H', i] drlavnl č.dg v notah , . , . ♦Jkupni drzavrd dolg v srebru . . . avstrijska zlata rotita...... &.8t.'ijska kronuka renta 4°/, , . . , Ogeicka zlata reuta 4°;'0...... Carska krontjka renta i":0 ■ . . , 4vji ro-ogerake banane delnice Ircdirr.e delnice . ,...... London viata.......... drJ, fcackovci tu 100 jsark 1 :■ mark 90 frankov........... 3 \ italijanski bankovci......, , '.5 „ G, kr. oukini........... S , Dne l b". avgusta 1897. \- , državno srečke \% I. 1864 po 250 gld. 159 gM. Dtiavne srečke iz 1. 1664 po 100 gld.. . 188 „ Daaava rog. srečke 5J/U po 100 gin. . . 1V.8 , Semlj. obč. avstr. iVtVi z,at* 8aat* bat' • M , Kreditne srečke po 100 gld...... 901 a Ljubljanske svečke......... 92 f srečke po 10 gld...... 96 a <-k. ija anglo-avitr. banke po 200 gld, . 169 „ IVaicv/a^-druŠt. valj 170 gld, a. v 457 , tapirnati rnbelj......... t , 30 I 35 85 66 4"> 15 f.O 40 75 72\,, 75 521/, 20 64 — ar. 75 „ 50 „ 70 - 75 , 86 . 25 27" 8 proste roke a« proda lepe pe@@si3T@ obstoječe iz clohro ohranjenih gospodarskih poslopij, 11 oralov gozda, polja za 30 mernikov posetve m 6 oralov travnikov. — Natančneja pojasnila daje Ferdinand Forte v Bnkovji, zadnja poŠta Zagorja Oh Savi. <1219—1) Izurjena prodajalka z dobrimi spričevali, se vzprejme takoj v službo v prodajalnici špecerijskega blaga. Kje? pove iz prijaznosti uprav? i?tvo „Slov. Naroda". (1209—2) Zaradi slučaja smrti se hiša v Ponkvi ob juž.žol. (Poniži) v kateri je (rgovina h iiru-šn uf i*i l> i j* U 4> an, BjeSl ilm* in (olniimu trafiku, z leden iV<», vrtom in leni)l*«st,m vred takoj v najem. Natarčneja pojasnila d*je Aflolt* llichbcr« ger v Slanici (Scbleinitz). pošta Si. Juri) «1» J. ž. (St. Georgen a. d. (Siidb.). (1196—2) Sa verstvo občinstva proti v3om ponarejanjem "brea vrednosti Imam odslej to obiast-rono regiatrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura taalaamica) iz angflja varuha lekarne in tovarne larnuvcevtlčnih izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po idravatvenen »bla-stvu pre- skiiMMii) in ocenjeno. Naj sta rej i i", najreelnefse in naj-cenejie ljudsko duniar« zdravilo, tolaieie prane in pljačoe iu>ii, krč v /clodrii itd. z» notranjo in vnanjo vponke« V znak pristnosti je %-saka stekleuičica zaprta s srebrnim tobolcem, v kiiterem je vtisnjena moja firma. MAdolf Tlilorry, IrkMriiM pri mi^.-lji: tvu-riiliu*k. Vsak balzam, ki nima corl ito^eee zcicun tlikute varstvene znamke, naj le zavrue kot tim manj vredno ifm eenejše poaarejenjo. i*azi mi) torej vedno iih ztleuo vurstvciio 7iiuiiiko ■goraj wt«je«'o! 1'onatejalci in posnemovalel mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajale! brc /.vrednostnih ponarejenih, občinstvo slepečih družili lial/.ainskili znamk, s«1 bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, u»j m* naroča narnvuost lo adreaa|et ii.ug*elja varuha lekarna (flonutaengel > Apothelce) A. 1 !ii«ri> v 1'ri'un««:« fri K i • 11 o-H I n-tinl. (.'ena franko vsa vs^ko pofitno postajo na Avstro-Ogerakem je za 12 malih ali <> dvojnih steklenic. 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali dvojnih ste-kloiii<- 4 K 60 vin. Manj nego 12 malih ali H dvojnih steklenic so ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (H37 —10) DAJ? 1'itzl naj se vedno imtnulio na u;orn;o aeleno varHttcno /uuniUo. katrro moro lineti > /.oitk prlMtoonll vaaka »tvkleuieu. Atlolf* Tbterrj, lekarnar v Pregradi pri Rogatnu-Slatini. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda T«l]aTix0fa od. X. Jio.3n.13a, 1897, Odhodi la l.|nhil»ac (jnl. kol.). Proga des TTbli. (962-186; Ob 19 ari B min. po nool osobni .lak ▼ Trblft, n«lj»k, Oalcrreo, Fr»nmen«/s»te, I (ubno ; ćei Halithal t Auujoo, fnohl, Omnii'Un, Solnojrra.i ( Ijpnd fJ»»t«In, Zeli ob j07.oru, luomnit, Tlretfone, Ciirili, ilonevn, P*ri«, A«a Klsin-Eaifling t StJyr, I.inn, na Dunaj rl» Aroitottnn. — Ob T. tir) k min. »jutraj oiobnl vlak ▼ Tri.' '. Pcntab«), BsIJak, CoIotm, Kran»r>n». feat«, I.Jnbno, Dunaj; ću« Selithal ▼ Rolnagraa, ona Klain-Rolfling * Stejrer, I.lin-, BudejoTlco, PlzenJ, Marijine Tarl, Ileb, Francora Tari, Karlov« vari, Prago, Lipako. — Ub 11. uri ftO min. dopoludna oaohni vlak: » Tri.i/, rmital.nl, Boljak, Coovee, T.jnbno, S^litlial, Dunaj —Ob i. nt. 9 min. papoludn« osobni vlak v Trfcii, Bnlja,k, OsIotao, Kranzonaf«gta t kJubnn icn Selathal t Snlno^Tiil, LoTiil>Oa*teln, Zntl oh jomnru, Inomoil, Brogeuo, Curili, Genoro, Pari a; ćec Klfliu-UoirUng t 8»eyr, tiloa, Badoja-Tioa, PlaenJ, Marijina vara, Heb, Pranoovo var«, Karlove vare, Pra^n, Lipako, OmiihJ v » Amitettan. — Oh ft. uri Ji) min. popnldno osobni rlmh v Iipsoe-Bleil, 0© ob nedeljah in praznikih.) — Oh 7. uri 48 min. arečej oiol.iu vlak v Loice-lileil. Proga v Novo moato ln v Kočovjo. Ob e. i.ri 1» min. ajutraj moAaoi vlak. — Ob 19. url 66 min. pc poluttna maiani vlak. — Ob 6. nrl SO min. ivočer metani vlak. Frlno«! v Ii|at»l|»?io (jnft. kol.). Proga la Trbiža. Ob 6 ari 69 min. ajntraj osobni vlak ■ Dunaja Tla Amstotton, BolnoffTada, I.iuua, Stevra, Omunden«, Iachla, Auasooa, Pariza, Ooneve Curiha , Bregenoa, Iuonioata , /.ella oh joior.i , LJabna, Deloven , Beljaka, Fruusansfoate. —Oh 7. url iV> min. /.jutruj osohul vlak it Ijnsao, Bleda. — Ob 11. uri 90 min. dopoluJi.o oiobnl vlak s Dunaja Tla Amstetten! KarioTlh vir.iv, II.t*, MariJInUi Tarcv, Plsnja, Budeja/io, SolnoRrada . liinca, Btejrra, Parlsa, Oaneva, Curiha, Breffenoa, Inomoata, /.ella ob jaaem, Lonf. *J. ^'Iio^iiUb,. Na prodaj je posestvo v poclrot-ji mesta Zagreba. Hi^a a tremi sobam: in veliko verando. Hlev za dve kravi, prednica ii soba za viničarja. Posestvo ima 4 orale: sadovnik. vit, po'Je) hrastov gozd in i'