96. številka. _ Ljubljana, v četrtek 28. aprila. XXV. leto, 1892.
SLDVEH15KIMRDĐL
uhaja »Bak dan mvecer, lzimEi nedelje m praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 jrld., cs jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za»osnan ila plsCnje se od Cetiristopne petit-vrste po H kr., Ce ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah št. 18, Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Interpelacija Mladočehov za g. Spinčića.
Na Dnnaji 27. aprila.
Interpelacija, katero so včeraj v poslanski zbornici stavili mladočeški poslanci Eim in tovariši zaradi odpuščenja poslanca Spinčića iz profesorske službe, in katero je podpisal tudi slovenski poslanec dr. Gregoree, alOve:
Po 1. odstavku čleua XIII. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 42, zajamčena je vsem državljanom pravica, izražati svoje mnenje. Ta odstavek slove: Vsa k-dor i m ti pravico z besedami, pismeno, s slikami ali risanji izražati svobodno v postavnih mejah svoje mnenje. Razširjena pravica članov državnega zbora glede izražanja svojih politiških nazorov za časa veljavnosti mandata normirana je specijelno v § 16. ustavnega zakona z dne 21. decembra 1867, recipovanem iz zakona z dne 3. oktobra 1861, drž. zak. št. 98, in veleva glede pravic državnih poslancev nastopno:
„ Članov državnega zbora ni moči zaradi glasovanja, storjenega v izvrševanji svojega poklicu, nikdar poklicati na odgovor, zaradi izjav, storjenih v izvrševanji svojega poklica pa samo od zbornice, kateri pripadajo. Za časa zasedanja ni Rmeti nobenega člana državnega zbora zaradi kaznivega dejanja, izvzemši slučaj, da je bil zasačen na lici mesta, brez dovoljenja zbornice zapreti ali zoper njega sodno postopati.*1
Prvo navedeni člen jamči vsakemu državljanu brez razlike stanu pravico, v postavnih mejah izražati svojo mnenje; drugo nuvedeni pa določa vrhu tega za člane poslanske zbornice še pravico popolne in brezizjemne imunitete uasproti oblastveni. Postavodajalec imel je, zagotovljaje neomejeno nedotakljivost vsem članom državnega zbora, naj si bodo katerega koli stanu, imel je namen, varovati jih samovoljnosti in preganjauj predpostavljenih instanci j in sodišč, katerim bi mogel kdo zaradi svojega političnega prepričanja biti izpostavljen. Varnost je neobhodno potrebna, ako naj dobe izraza pravi nazori poslancev in njihovih volilcev:
LISTEK.
Levstikovi zbrani spisi.
Zvezka I. in II.: l*oczJJe. (Dalje.)
Dve vrsti Levstikovih poezij zlasti izzivati primerjanje z istovrstnimi Prešernovimi poezijami: sonet je in pa literarna satira (Nova pisarija — Ježa na Paroas, Ljudski Glas). — Zbirka sonetov je močno narasla, kajti poleg 10 starih, nahajamo 28 do sedaj še nenatisnjenih. Kakor Prešernovi so zlasti erotiškega ali pa šaljivega in literarno satiriškega obsega. Takisto kakor Prešernovi odlikujejo se tudi Levstikovi sonetje po plastiških svojih podobah in po krasnem ter divnem jeziku; sem ter tja se nam je celo zdelo — morda se varamo — da dikcija nekoliko zaudarja po Prešernovi. In vender, da si Bta oba genijalna, mojster in učenec, ostal je mojster ipak mojster. Onim bralcem, ki si nove izdaje še niso ogledali, naj navedem dva do sedaj še nenatisnjena soneta, oba slovstveno satiriške vsebine.
Abuna Soliman.
Opesmil sveti Umek je Cirila, TakOj potem Abuno Solimana Prodal v roke pobožnega Jerana Za sto je kron gotovega plačila.
ona jo del svobode govorniške in prvi pogoj zdravemu parlamentarizmu.
Iz navedenega besedila § 16. zakona o pravicah državnih poslancev izhaja nedvojbeno, da je imuniteta, zajamčena po določilih tega paragrafa, veljavna za vso dobo poslaništva, torej za Šest let. Naglasa se namreč, da ne bi nastala protislovja, da „z a Časa zasedanja" ni smeti niti zapreti niti „sodno postopati zoper kakega poslanca." Ker je glasom protokolo-vanja državnega zbora .zasedanje" ravno to, kar „legislaturna doba", potem je dokazano, da je nedotakljivost poslancev nasproti oblast-vom veljavna ne samo tedaj, kadar zboruje državni zbor, ampak tudi ves drugi čas, torej od dneva volitve do razpusta državnega zbora in da torej nobenega poslanca za dejanja, storjena v tem času, ni smeti brez dovoljenja zbornice poklicati na odgovor, zoper njega postopati ali ga celo bodisi sodnim bodisi disciplinarnim potem kaznovati.
Od naučnega ministra z odlokom z dne 7. nuncija t 1. na podlagi nasveta deželnega šolskega sveta goriškega z dne 5. decembra 1. 1. zaukazani odpust poslanca kmetskih občin Pazin, Voloska itd. v* ekosiava Spinčića iz službe, c. kr. profesorja na ženskem učiteljišči v Gorici je, presojen s stališča nedvoumnih teh zakonskih določb, Davzlic temu, da se naslanja na predlog disciplinarnega sveta, kateri je bil sestavljen od deželnega šolskega sveta goriškega in od naučnega ministerstva, eklatantno kršenje člena XIII. drž. osn. zak. o pravicah državljanov in § 16, drž. osn. zak. o pravicah narodnih poslancev; to je krivično, protizakonito, iz strankarstva izvirajoče strahovanje, to je čin neupravičene politiške persekucije, katero je v interesu svobode mišljenja narodnih poslancev najodločneje obsoditi, to je izrodek samovoljnosti proti reprezentantu izvestnega politiškega pravca.
Kaj pa jc struna meni obrodila? Polosemnajsta krona mi jo dana; Vse pesni pa mi Crna je l.juhljana Pri FUozniku v temotno jeOO skrila.
Zategadelj tem trdno se zarot il. Da grešni svet ino več ne hode motil, Ker preslabo plačuje naša dela. i Hrcvir le, križev pot in dušno pašo Pa zdaj mi hodo moja struna pela; Prestavljal deklam bodeni sveto mašo.
Družba starih oblik.
Co nekaj dnij nebo močno dežuje, Napno potokom se vod«1 šumeče; Pstrašen mlinar se boji nesreče, Popravlja jez, zatvornice vzdiguje.
Pa Čiisi vender se zastonj bojuje; Ko v hram podi slapovje se grmeče, JJrcz vso pomoči po greddh trepeče, Na streho gr«'-, da val ga ne zasuje.
Tako oblik se starih družba vpira, Ko novim v knjigo brani i zavira; Tako Zamejec so posebno trudi.
Al' delo njih kako jo brez koristi, To pričajo najboljši naši listi; Celo „Tovarš" početju njih se čudi.
V „ tolmaču" čitamo v pojasnilo: „Abuna Soliman". Umek je I. 1863. v Janežičevem cvetji objavil alavospev „Slovauaka blagovestnika sveti Ciril in Metod"; isto leto je izdal svoje največje delo,
Akoravno so navedena zakonska mesta do jasnega dokazala proti postav nos! tega ravnan jn, naj se z ozirom na to za vse stranke visoke te zbornice velevažno reč še napose dokaže, da je to samovoljno, po ničemur opravičljivo ravnanje pristranske instancije in da je globoko obžalovati, da je visoka učna uprava to potrdila.
Najprej bodi konstatovano, da šolska o b-1 a h t v a niso bila niti upravičena začeti disciplinarno preiskavo proti poslancu in profesorju Spinčiću; proti profesorju ne,   ker  —  po ukazu naučnega ministra
— ni poučeval, ampak bil od poučevanja oproščen, in ker bo tudi nikjer ni trdilo, da je v svoji funkciji kot glavni učitelj na c. kr. ženskem učiteljišči v Gorici kaj zakrivil; proti poslancu ne, ker v uvodu omejeni § 16. osnovnega zakona o pravicah narodnega poslanca prepoveduje postopati proti poslancu za časa sesije zaradi kaznivega dejanja; da, zadnji odstavek tega paragrafa d a i ni a celo poslanska zbornica, za slučaj, da je kako oblastvo samovoljno prezirajo poslančevo imuniteto začelo brez dovoljenja zbornice proti njemu postopati, pravico zahtevati, da bo razveljavi, kar seje ukrenilo proti dotičnomu poslancu.
Pridržujemo si pravico predlagati takšen izraz volje visoke te zbornice gledć te, za vse stranke jednako važne reči.
Zakon o nedotakljivosti poslancev Ščiti pred oblastvi celo tistega, ki je zakrivil kaznivo dejanje. Celo proti takemu poslancu ni smeti kršiti zakona. Ako bi pa že v tem slučaji zaničevanje veljavnih temeljnih pravic bilo kršenje legalitete, kako naj se imenuje potem kršeuje nedotakljivosti tistega poslanca, ki v nikakem oziru ni zakrivil n i č e s a r V
Zotožba, reete denuncijacija in sodba šolskih oldastev glede posl. Spinč ča se naslanjata na dva fakta: prvič, da je kot vodja isterskih Hrvatov pri deželni razstavi v Zagrebu izrekel željo, naj bi se pod habsburškim žezlom združili vsi Hrvatje; potem,
slavospev „Abuna Soliman" (dr. Ignacij Kuohleber).
— „Družba starih oblik." Sedanji g. kanonik Andrej Zniuejic je bil mej tistimi, ki bo se v svojih spisih najdalj« pulili za oblike i ga, a in itd."
Takisto „Nova pisarija" brez ugovora daleč presega „Ježo na Parnas" i v prvotni izdaji (glej „Pesmi 1854") i v predelani obliki; Levstik je namreč „to satiro leta 1861. v Trsti korenito pre-naredil; a kakor pri toliko drugih spisih, tako je tudi pri tem obtičal sredi dela, da je „Ježa" ostala nedovršena." (Gl. II. 239.) — Prvič je „Nova pisarija" po vsebini tako jasna, da skoro ne potrebuje nič tolmača, kar se pa „Ježi" ne dti trditi; trebalo bi jej korenitega komentarja. A go-Bpod izdajatelj, ki je Velikemu Grogi posvetil več nego celo stran tolmača, pomaga si preko vseh težkoč s to le pripomnjo: „Levstik je to satiro na naše književne razmere sam najbolje pojasnil s svojo dodatno pesnijo „List izOlomuca" (na250. str.). Nekatere osebe, nastopajoče v tej satiri, lehko pogodi VBait, kdor pozna naše razmere; tistim, ki v vsakem pesniku, jezdecem na Parnas, iščejo določnega moža, pa pesnik sam odgovarja:
„To Slovencem v ježi pevec je razkladal, K znanim glavam splošna lica jo vrstil!"
Potem ima Ježa" v predelani obliki še drugo hibo, ki se nam kaže tudi v „Ljudskem Glasu",
ker je v kmetskih občinah v okraju Poreškem in Puljskem takisto pri splošnih državnozborskih volitvah v februvariji io marci ji 1. 1891, kakor tudi pri namestnih volitvah v oktobru I. 1. deloval za izvolitev slovanskih volilnih mož.
V obeh slučajih posluževal se je posl. Spinčić samo pravice, katera pri sto j a vsakemu državljanu, torej tudi profesorju: kot politik postavil se je na stališče, na katerem stoji na sto-tisoče njegovih hrvatskih rojakov in njih poslanci in izrekel je tirjatev, katero zagovarjajo mnogi zastopniki naroda hrvatskega s tradicijonelno uda-nostjo za monarhijo in dinastijo. Ta postulat moči je /.mahati strankarskim, nikakor pa ne gre ožigosati ga kot tendencijo, naperjeno proti državi, kajti ta postulat se snuje iz zapisanih pravic, pogodb, oklicev, bul, adres itd. Ako je ta želja po ures ničenji petita kazniva, potem je kazniv tudi n a m es t-nik Njega Vel. cesarja in kralja v kralje vini Hrvatski, ban, kateri izraža že v svojem naslovu in v vseh svojih govorih vkupnost hrvatskega naroda. Ako je torej posl. Spinčić dal izraza želji, ki jo goji že dolgo in iskreno narod, katerega on v tej zbornici zastopa, potem se je p oslu žil samo pravice prosto izraziti svoje muenje, katera pristoji njemu tako, kakor vsakemu državljanu te države. Izvrševanje te pravice ni torej nikaka krivda, dokler se ta pravica glede državnih uradnikov in profesorjev m omejila. Ker se pa to doslej še ni zgodilo, torej ne gre odrekati kakemu profesorju tega, kar zmatra vsakdo drugi za svojo nedotakljivo pravico.
Zatožba je torej v tej točki nična, neopravičena, krivična in protizakonita, to isto pa so tudi protizakonite posledice sodbe, opirajoče se na tako zatožbo.
Isto tako labilna in prazna je druga točka zatožbe, katera se tiče posl. Spinčića delovanja pri zadnji državnozborski volit vi v zapadnih okrajih iuterskib. Pravica, delovati pri volitvah za zmago lastne stranke je splošna in n e-udrekljiva. Drugega kakor takšnega delovanja pa učna uprava ne more očitati posl. Spinčiću. Da je res agitoval ali kaj uprizoril, kar bi bilo seglo čez meje postavno dovoljenega delovanja ali kar se ne strinja s činom c. kr. uradnika, potem bi dež. šolski svet, ki posl Spinčiću gotovo ni naklonjen, sigurno ne bil pozabil poročati o tem v svoji relaciji na naučno ministerstvo. V to pa ni bilo najti substrakta, navzlic vsemu trudu, kateri se je žrtvoval. Naročilo se je namreč preiskovalnemu Bolniku v Rovinju, da preišče delovanje in nehanje posl. Spinčića za Časa zadnjih državnozborskih volitev v Istri. Navzlic neutrudnemu iskanju pa ni bilo moči zaslediti niti najmanjšega kaznivega dejanja in namestnik vitez i i i nalili ii i ni vedel v zatožnici, poslani naučnemu ministerstvu in podpisani od njega, ničesar drugega povedati, kakor da je zatoženčevo adelovaujeu bilo obrnjeno na to, „da bi se izvolili samo hrvatski volilni možje iu poslanci" in da je pri tem prevzel
da je namreč predolgovezna. Vedno nove osebe nastopajo, nanizava se prizor za prizorom, brez konca in kraja, in poleg vseh posamičnih krasot izgubi čitatelj celotni utis in pa — potrpljivost. „Ljudski <ilasu obiluje vrhu tega z manj znanimi besedami in rečenicami.
V obče se je sodilo, in tudi Stritar je pritegnil tej sodbi, da je bil Levstik velik filolog pred Bogom. Temu treba oporekati. Da je presegal večino Bvojih rojakov v temeljitem znanju slovenščine in slovanščine sploh, to je res, a jezikoslovec v strogem pomenu on ni bil, zato mu je nedostajalo šole; bil je samouk, in se ni nikoli vzpopel do znanstvene metodike. Zato so se mu jezikovne razprave, dasi zasnovane na široki podlagi in vzgra-jene s silnim znanjem, vender večinoma izjalovile. To je menda čutil sam, ker je bil sam s svojimi rezultati nezadovoljen in je često danes podrl sam, kar je včeraj sezidal. Zato pa ne smemo misliti, da so mu bile jezica rske Studije brezplodne. Največ koristi je imel od njih on sam; kajti baš a tem, ker je prirojeno darovitost in zgovornost spajal z neumornim proučevanjem slovenščine in sorodnih narečij, zlasti stare slovenščine in srbščne, je postal Levstik, kar je brez ugovora: najizbornejši slovenski stilist in proza j ist; in le ua ta način mu je bilo možno, ustvariti si svoj pesniški jezik, v katerem ga presega samo Prešeren. (Dalje prih.)
„vodilno ulogo". Zadnja ta trditev je v toliko resnična, da je posl. Spinčić po svojem uplivu utolažil iu pomiril slovanske volilce, razburjene po nasilstvih državnih in avtonomnih oblastev in tako zaprečil izgrede, ki bi bili imeli velikih posledic. Ponudil se je bil to trditev dokazati, a naučna uprava, ne da bi bila koga zaslišala, omejila se je na to, da je posl. Spinčića odpustila iz službe.
Nepravičnost te sodbe se pa vidi še jasneje« ako se uvaži Curriculum vitae tega moža, katerega so po petnajstletnem, požrtvovalnem delovanji na sramoten in žaljiv način, kot žrtev strankarskega sovraštva, ker se je bil um izil neki strank i kot zvest privrženec monarhije Habsburžanov, kar ua kratko pahnili pred vrata.
Poldrugo desetletje služboval je mož v šolah svoje domovine. Karan ni bil nikdar, pač pa hvaljen in priznan. Tako veliko je bilo zaupanje v njegovo vednost, da je bil imenovan cenzorjem šolskih knjig, članom in podpredsednikom izpraševalne komisije in konečno šolskim nazornilcom. Kot takšen opravljal je sam funkcije, katere so neposredno pred njim in za njim opravljali trije nadzorniki. Kot nadzornik bil je ljubljenec učiteljstva obeh narod-nostij: kajti bil je sicer strog, ali jako pravičen. V Bogu počivajoči prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf počastil ga je s povabilom, sodelovati pri mo-numentalnem delu »Avstro Ogerska monarhija, popisana in naslikana". Vzgojitelj in učitelj takšnih antecedencij gotovo ni zaslužil, da se ž njim ravna za požrtvovalno delavnost, katera mu je skoro nakopala smrtonosno bolezen, na tak način, brez uzroka in povoda!
Toda posl. Spinčić ima jedno napako: on je slovanska in habsburška straža v Primorji in to je njegov greh. Ko je bil on šolski nadzornik, n i s o v isterskih ljudskih šolah rabili zemljevidov, na katerih je označena Istra ko del kraljestva italijanskega; po svojem delovanju nakopal si je sovraštvo mnogih ljudij, a sedaj se mu udanost njegova za monarhijo io vladajočo rodbino, pogum, da je ostal zvest svojemu prepričanju, plača s tem, da se mu razruši njega uradno, materijalno in socijalno stališče.
Ta reč ima pa tudi svojo n a r o d n o - p o I i -tično in morali t n o stran. Slovansko prebivalstvo v Istri je vznemirjeno in razburjeno po sovražnem mu postopanju deželne vlade, a zaman se obrača za pomoč do m i n i s t e r s t v a. Ta razburjenost in srditost pa mora do skrajnosti prikipeti, ako ostane odpust posl. Spinčića v veljavi. To bi imelo de m o r a 1 i z u j o Č upliv na politiški značaj in na poštenost mišljenja državi služeči h organov, to bi slabo uplivalo na dobre elemente v tistih krajih, kjer čuti prebivalstvo, da je v nevarnosti. Pa tudi pravno čustvo sploh mora močno oškoditi to, da vrhovni branitelji in zaščitniki pravice iu pravičnosti svo je vol jno krš ij o pravico in zakon.
Z ozirom na navedene okolščine vprašajo pod-piaanci njega ekcelenco gospoda naučnega ministra:
1. ) Hoče-li gospod minister z ozirom na to, da se je vršila proti poslancu prof es or j u S pi nči ću brez uzroka in protizakonita disciplinavna preiskava, katera pa ni izkazala ničesar kaznivega, razveljaviti izrečeni odpust iz službe in o d stav I j e n c u zopet podeliti službo in plačo, eventuelno izreči samo suspenzijo ter ukazati, da so nepristranski pregledajo in uvažijo vsi akti, vse okolščine in vsa fakta?
2. ) Ako pa gospod minister te remedure neče storiti, kako more od njega potrjeno strahovanje državnega uradnika, katero strahovanje mora pri vseh v državni službi stoječih ljudeh, ki ne prikrivajo svojega narodnega in političnega mišljenja vzbuditi čustvo negotovosti in strahu u svojo ekziatencijo, pri rojakih atrahovanega poslanca pa največji srd, kar se je res zgodilo, kako more to spraviti v s o g 1 a s j es pravico, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, a pravico vsakega državljana sploh,   izražati svobodno
svoje mnenje, aosebno pa z nedotakljivostjo poslanca?
Iz deželnega zbora isterskega.
(X. seja, dne 4. aprila 1 89 2.) (Dalje.)
. Pprične se specijalna debata o zakonu glede nadziranja gozdov.
K 1. §-u oglasi se poslanec J en Ko: Ponavljati moram, da se hočejo oarodu nakladati vedno nova nepotrebna bremena, a na drugi atrani zabranjuje se posestnikom primerno uživanje gozdov. To je tako nasprotstvo, da se nikakor ne more opravičiti. Kaj treba drago plačanih oskrbnikov za gozdove. Vladni organi prav lahko vse to opravljajo. Pametno je, varovati gozdove, a do kraja nespametno je, ako se hoče to doseči z zatiranjem naroda. Nasvetuje v tem zmislu premembe §. 1., t. j., da se ne imenujejo oskrbniki, nego da c. kr. gozdni uradniki to opravljajo.
Dr. Laginja obžaluje, da ni bil pri zadnji seji in se torej ni mogel udeležiti generalne debato. Kajti okresal bi bil to zakonsko osnovo, kakor jo je že jedenkrat. Govoril bode torej pri tem paragrafu nekoliko. Predložena zakonska osnova uima forme, kakor se zakoni sploh sestavljajo. Namesto prvega morali bi biti vsaj 4 §§. i. t. d. — Osnova naslanja se na gozdni zakon iz leta 1852., kateri nikakor ue odgovarja sedanjim razmeram. Vsakdo je o tem prepričan, višji gozdni svetovalec g. Guttenberg ravuo tako, kakor vsi pred njim gori do ministra. Vsi so sporazumljeui, da treba spremeniti zakon iz leta 1852. Zdaj pa se deželnemu zboru predlaga osnova, ki je osnovana baš na tem zakonu! Deželni zbor odbiti bi jo moral, dokler se ne sklene novi gozdni zakon. Proti nameri govore fakta. Tu ne gre v prvi vrsti za vzdrževanje gozdov, nego tu nameravajo pospešiti svoje ideje oni ljudje, ki hočejo, da se goji nemška znanost, da se privabi nekoliko nemških „JunkerjevM v deželo. Ali ona država, ki toliko žrtvuje za svoje gozdove, ona država, ki ima najlepše šume, nemška drŽava ima črva v sebi, ki jo razjeda: glad in nevoljo. Kaj pomagajo lepi gozdovi, ako je narod gladen !
Posl. Jenko naglašal je, da se ne misli na to, kako velike težave bodo nastale, da hode moči zmagati ogromne troške. To je cela istina in jaz to potrjujem, ker govorim iz skušnje. Sb občine n. pr. v Kastavščim Škalnici, Lisci v Buzetščini mnoge, katerih letni dohodek je, da ali ne, 300 gld. Te naj bi plačevale čuvarju 250 gld ? Kako bodo občine pokrile druge stroške? Kje so šole, bolezni, bolnice, vkupna uprava, zdrava voda, na katere dobavo bi morala vlada vender večjo pozornost obrniti itd. itd. Mi nismo v principu proti urejenju. To so dokazale že nekatere občine, katere vodijo razumni ljudje. Vlada je to tudi pripoznala občini Kastavski in letos tudi ohčini Podgrujski, ker je izrazila nje županu svojo popolno zadovoljnost. Ako do zdaj niso še vse občine uredile te reči, kriva je temu ljuta nevolja, slabe iiuančne razmere, ali pa je to dokaz, da narod ni zrel za take reforme. Nevarno je ustvarjati zakone, kateri se morajo izvrševati s silo. Zakon ne more in ne srn« biti drugo, nego odmev javnega mnenja, da bode koristil. Zato ne bodem glasoval niti za ta, niti za sledeče parografe. Večina potem vsprejme § 1.
K § 2. govori dr. Volarić: Izjavlja, da se popolnem slaže a predgovornikoma. Moglo bi se s Časom razširiti veljavo tega zakona tudi na otoke. Oskrbnikom naj bi se dajalo najmanje po 700 gld.! Zakaj pa so c. kr. pregledniki? Tirjajo se davki od gozdov, ki so pasivni. V gozdnih zadevah naj se modreje postopa, naj se uvažajo opravičene zahteve naroda, a naj se ne trosi tako brez koristi. A z neko nervoznoatjo se o vsem tem neče nič slišati.
Večina vsprejme tudi 2. § z malim stilistiškim popravkam posl. Babudera.
K. 3. § govori posl. dr. Laginja in nasvetuje, da se zavrže ta §, vsled katerega bi morali posestniki in zadruge vladi naznanjati, kdo jih zastopa, kajti to je v popolnem nasprotji s privatnim pravom.
Vsprejme se tudi ta § z glasovi večine in potem še 4, 5, 6, 7 in 8. Pri 6. opominja predsednik poslance večine, naj pri glasovanji ne vstajajo aanio na pol (smeh), ker ne more določati razmerja glasov. Posebno omenja posl. Marinonija.
Pri § 9. razvije se kratka polemika o stilizaciji vsled opombe posl. Babudera. V tej zadevi govore dr. Laginja, dr. Cleva io vladni komisar. Konec te polemike je, da nadvlada dr. Laginja Italijane glede italijanščine. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 27. aprila. Koroikt deželni Šolski svet Celovški odvetnik dr. U bi bil je več let zastopnik deželnega odbora v deželnem fiojskem svetu koroškem in se je odlikoval po svoji notorični mržnji zoper vse, kar je slovenski. Koncem minole aesije odpovedal se je dr. Ubl deželnemu poslanstvu, ker
je bil dobil mastno službo pri koroški hranilnici in s tem je prestal tudi biti Članom deželnega Šolskega sveta. Koroški Nemci in uemčurji pa so si mislili, da tako izvrstnega moža ni smeti pogrešati v deželnem šolskem svetu in mestni svet Celovški volil je dr. Ubla kot svojega zastopuika v to korporacijo, češ, ako njega ne bodo, kdo bo znal tako fino postopati s Slovenci in njih prošnjami in peticijami.
Iz mladočeskega kluba.
„Narodni Listy" javljajo, da bode profesor Tilšer v imenu mladočeskega kluba stavil predlog, naj se izvoli posebno komisijo, katera naj preišče ravnanje naučnega ministerstva glede poslanca Spinčića, a kadar bode minister odgovoril ua E'movo interpelacijo, predlagal bode ta, da se začne specijalna debata. — Posl. Spinčić in dr. Laginja sta se udeležila prve seje mladočeskega kluba kol hospitanta in bila uaudušeno VBprejeta. Shod stranke prave na Ileki.
Včeraj vršil se je shod na stranke prave na Reki. Razen Reških pravaftev, na čelu jim dr. Er. JBaršič, prišli so na shod iz Zagreba Folnego-v i ti, dr. Frank, Kuraičić in David S ta r če v i ć, iz Istre dr. Laginja in Spinčić, potem pa še odlični pravaši iz Primorja, Dalmacije, Bosne in Ercegovine. Kakor čujemo, dogovorili Be bodo člani stranke prava o posebnem oklicu, katerega je izdati na narod hrvatski in v katerem se tirja združitev vseh hrvatskih dežel in njih neodvisnost.
Madjarska detnostraeija.
Skrajna levica in Apponvijeva stranka demon-strovali sta v zadnji seji drž. zbora ogerskega proti črno-rumenim poltepejem žandarjev in cesarskemu orlu. Posl. Madaras in T h :»I v spravila sta to stvar v razgovor, ministerski predsednik pa se jima je upiral, češ, da tega nikakor ne gro spremeniti-Polonyi je predlagal resolucijo, da je čim prej mogoče odpraviti črno-rumene portepeje in cesarske orie, a A p ponvi ga je podpiral in trdil, da so ti znaki sploh le slučajno prišli v porabo. Ugron je trdil, da se s temi znaki krši suverenost naroda. Pri glasovanji odklonila se je resolucija Poloovijeva z neznatno večino, kajti z opozicijo potegnili so jo tudi mnogi vladni privrženci iu celo nekateri tajni svetniki.
V u a n Je države.
Fra ncosk i d ina mita rd /.
Ravaohol in Simon sta torej obsojena na dosmrtno ječo. Razsodba porotnikov vzbudila je silno nevoljo mej občinstvom. Odvetniki, navzočni pri obravnavi, in drugi odličnejši ljudje so porotnikom žvižgali in ironično „dobro" klicali. Splošno se očita porotnikom, da se iz strahu niso upali vršiti svoje dolžnosti tako, kakor šef državnega pravdništva, ki je jako odločno govoril. Ravachol pride zdaj še zaradi umora pred porotnike in sicer v Loire depar-tementu, potem pa še radi roparskega umora v Monbrissonu. — Hedarstvo dela neumorno, da bi dobilo v roke nevarne anarhiste. Zaprtih je že cela v ruta. Razen Francoisa ujeli so redarji še dva druga anarhista, a vzlic temu našli so še o pravem času v carinskem uradu na Narodnem trgu dinamitno bombo z gorečo zažigalnico.
Socijalistički shodi.
Nemški socijalisti prirejajo sedaj deželne shode, na katerih se zlasti razpravlja o tem, kako bi bilo mase naroda, sosebno kmetski stan, pridobiti za socijalističko idejo. Že od nekdaj pokladali so socijalisti veliko važnost na časopisje in svojega uspeha velik del je tudi posledica žurnalistiške delavnosti. Sedaj imajo tudi že lepo število socijalistiških dnevnikov, na vseh teh shodih pa se je ukrenilo izdajati cenene brošurice in koledarje, v katerih se bode posebno trpinčenje vojakov prav obširno in popularno raspravljalo.
Mestne volitve Ljubljanske.
Kandidatje MSlo venskega društva"
za bližnje dopolnilne volitve v občinski svčt Ljubljanski so in sicer:
Za I. volilni razred,
ki voli «lne 29. t. m., gospodje:
Knoz Ivan, posestnik in trgovec;
Murnik Ivan* cesarski svetnik, dež. odbornik i. t. d.;
Ravnikar Fran, deželni knjigovodja ;
Terčok Fran. posestnik.
Domače stvari.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Mi si bomo res morali pomišljati, ali naj sploh še kako polemiko pričnemo s tukajšnjim „Slovencem", glasilom kranjskih „konservativcev*. Včeraj je ta list kar začel tajiti, da bi bil kaj pisal ali poročal proti* naši mestni hranilnici in da bi to svojo tajbo vaaj na videz utemeljil, izdal je za mestno hranilnico najaijajnifie pričevalo] na svitlo. Piše namreč »Slovenec* ud besede do besede: .Slov.
Narod* zlobno zavija naše besede o mestni hranilnici Ljubljanski, češ, da mi podtikamo gospodu notarju Gogoli pristranost pri hranilnici. Proti takemu zavijanju besed moramo odločno ugovarjati, kajti naš urednik je imel priliko prepričati se, da vodstvo hranilnice, kateremu duša je ravno gospod Gogola, postopa glede posojil popolnoma nepristransko, brez ozira na politično mišljenje njih prosilcev." — Tako .Slovenec". Z jednim delom te njegove izjave smo popolnem zadovoljni, ne zato, ker je v njem izražena skrajna kapitulacija našega nasprotnika v borbi, katero smo 7. njim imeli mi te dni zaradi mestne hranilnice, ampak veseli smo tega zato, ker je moral nasprotnik sam vrniti narodnemu zavodu njegovo čast, njegovo dobro ime, ker sedaj „Slovenec" razlaga našo hranilnico za „p o p o I n e m nepristranski" denarni zavod. — Druga pa je z ostalimi besedami, s katerimi se „Slovenec" nesramno potuhne, s katerimi očita nam, da „zlobno zavijamo" njegove besede. Vprašanje je torej: ali jo „Slovence" očital pristranost g. Gogoli in mestni hranilnici, ali je ni, ali pa smo mu to samo mi podtaknili? Odgovarjamo ua to s citati iz „Slovenca". Ta list (št. 8(J) prijavlja na uvodnem mestu govor gospoda dra. Gregoriča, v katerem He nahajajo ti-le stavki: Glede" mestne Ljubljanske hranilnice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vsem treba, da je denarni zavod popolno nevtralen, d a u i k a k o strankarsko podjetje. Žal, da o mestni L;ubljanski hranilnici ne moremo tege r e č i." Na prav te besede iz „izvrstuega govora" se sklicuje isti „Sloveuee" (št. 93) ter potem nadaljuje: „„Narod" poroča, da je hraniliiičin ravnateljstvo skleuilo pozvati gosp. dr. Gregoriča, naj dokaže, kdaj in v katerih slučajih je ravnala mestna hranilnica strankarsko in neobjektivno, „sicer ga bode smatrati kot obrekovalca." — Gotovo g. dr. Gregorič za take dokaze ne bode v zadregi, ker je že itak dokazal v svojem govoru, kar je trdil. Sploh pa mu je h ni n 11 n i č n o vodstvo s tem, da je objavilo svoj sklep gorak v „Narodu", dalo no»r dokaz v roke, kako strankarsko in nepremišljeno postopa, ker tajne svoje sklepe precej obeša na veliki zvon. Strankarstvo iu neobjektivnost vodstva mestne hranilnice pa se je pokazala že tudi pri lanskih mestnih volitvah. Konstatirali smo v našem listu, da je sluga mestne hranilnice tekal s pooblastili po mestu, gotovo le po ukazu predsednika radikalnemu agitacijskemu odboru, gosp. notarja Gogole; temu nikdo lani ni oporekal; torej se je strankarstvo in neobjektivnost mestne hranilnice pokazala že lani, kolikor se sploh v početku more pokazati "
— Tako je pisal „Slovenec" še v ponedeljek, že včeraj, v sredo, pa si drzne trditi, da smo mi „zlobno zavijali", ko smo na podlagi citiranih njegovih trditev branili g. Gogolo in mestno hranilnico, da ne ravnata pristransko in neobjektivno, kakor je sploh in iieomejeno očital „Slovenec"! Kaj naj rečemo k taki verolomnosti ? Sodbo si občinstvo lahko samo napravi. Mi bi se morali pregloboko ponižati, če bi hoteli s takimi značaji nadaljevati polemiko.
— (Včerajšnji »Slovenec") je iz našega ponedeljskega članka iztrgal odstavek, h kateremu je napisal interpretacijo in komentar, kakeršni mora napisati le kak farizejski pismouk. Iz dotičnoga odstavka izvaja farizejski pismouk nasprotnega tabora, da naš list ne priznava božje, cerkvene oblasti v državi, on se klanja neomejeno le prvemu gospodu, državnemu absolutizmu, je liberalec, brezverec, ateist
— mi sami ne vemo, kaj Ae. Groza bi nas obhajala, če bi ne imeli čiste vesti in če ne bi tako dobro poznali naših nasprotnikov, kateri so pravi mojstri v takem zavijanji in natolcevanji — vse v večjo čast sebi in v prospeh svoji sebični politiki.
— (Čitalnica Ljubljanska) praznuje danes zvečer svojo odhodnico iz dosedanjih avojib prostorov z vojaškim koncertom v restavraciji. Pristop imajo društveuiki in prijatelji društva. Začetek ob 8 uri.
— (Dr. Bidermann f.) Predvčeranjira v Gradci umrli dr. Herman Ignacij Bidermann, vseučiliški profesor za državno pravo in statistiko, porojen je bil 1. 1831. na Dunaji. Kot vseučihški proteaor je bil dolgo let blagajnik „ pod pira I ne zaloge za slovanske", pozneje za slovenske visoko-šolce in vaem tistim, ki so v Gradci študirali, dobro
znan. Kazal se je vedno pravičnega Slovencem, četudi bi bil raje videl, da bi izginili J »vom stiddeu-tsehen Boden" in lužnanemška tla so obsegala vse tiste kraje, ki so bili leta 1848. pozvani voliti v Frankfurtski zbor. Med učenjaškim svetom si je stekel Bidermann ime po svoji knjigi „Geschichte der Staatsidee in Ođterreich". Pečal se je posebno rad z narodopisnimi razmerami na jugu Avstrije in tako napisal za nas važne razprave : „Slaeenreste in Tirol" (Lukšič, Slavische Bliitttr 1866; drugi natis v berolin8kem Globusu LIX. št. 19 in 20) ; „Župe na Goriškem" (Kres 1881); „Zur Geschichte der Uskoken in Kram" (Šumi, Archiv II. pg. 174); „Neuere slavische Siedlungen auf Siiddeutschem Boden" (Forschangen zur deutschen Land - und Volkskunde II Bd., 5. Heft); ,B*standtheile des heutigen Kdnigreichs Dalmatien" (StatistiBche Mo-natsehift XI. N. 8 und 9); „Steierniarks Bezie-hungen zu Kroatieu - Slavonien im XVI und XVII. Jahrh". (Mittheilungen des hist. Ver. filr Steier-mark 1891) itd. Sedaj se je pečal z narodnostnimi razmerami po Istri iu Goriškem in v ta namen je bil potoval Be prešle velikonočne počitnice v Gorico in se tudi v Ljubljani mudil. Časten mu bodi spomin !
— (Včerajšnji shod koroških Slovencev v Ce lovci.) Danes bo nam brzojavlja iz Celovca: „Občnega zbora katoliško-pol. gosp. društva za koroške Slovence udeležilo se jo okolu )5 00 članOVi Predsednik Kinspieler pozdravil navzoče. Posestnik Vuti predlaga hvalo min. Falken-hajnu, da je dovolil predavati tajniku in učitelju g. Pir c u in naj se naprosi po I pora za gospodarsko prilogo „Mira*. Blagajnikovo poročilo je ugodno. Župnik Ga bron mej burnim odobravanjem predlagal naj se imenuje društveni podpredsednik Legat častnim članom. Dosedanji odbor vsklikom zopet voljen. Predsednik zaključi navdušenimi slava-klici cesarju. Tajnik Pire predaval nad jedno uro na občuo zadovoljuost. — Koncert bil sijajen. Gospa Leudovšek, operni pevec No lli in Ljubljanski oktet navduševali so izbornim petjem. Mala Ilozika Lega tova odlikovala se je v deklamaciji in ua glasoviru. Nad 000 osob je bilo zbranih, odlično občinstvo, mnogo dam, duhovnikov in naroda. Prava ljudska slavnnat, dokaz, da koroški Slovenec živi i n hoče živeti!"
— (Poročila) sta se v Mariboru zadnji ponedeljek gosp. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, in go8pica Josijiina Semee, hči odvetnika g. dr. Janko Seme-a. Čestitamo!
— (Južna železnica.) Z dnem 1. maj-Dikom t. I. se bode v voznih redih za osebne vlake marsikaj premenilo in zategadelj izide nov vozni uačrt vseh prog, veljaven izza 1. majniks.
— (Z od gon a u te kol) je te dni 17 letni potepuh Gustav S k ob me iz Kalobja, in sicer j>rav blizu domovinske svoje občine. Malopridneža doslej še niso mogli dobiti.
— (Zaprli) so v Mariboru dne 21. t. m. notarskega uradnika J. G., ker je na sumu, da je prevari! nekatere stranke za več tisoč forintov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Dunaj 27. aprila. Uradna „Wiener Zt^'." javlja, da sta pristava okrajnega sodišča: V e r-derber v Ilirski Bistrici in dr. Smolej v Mariboru imenovana .sodnima pristavoma pri deželnem sodišči v Ljubljani. Avskultant doktor T h o man n imenovan je pristavom okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici.
Dunaj 28. aprila. Poslanec Tilšer stavil od 41 poslancev podpisani predlog, da je deti pravosodnega ministra pod zatožbo, ker je prekršil zakon in ustavno zajamčeno pravice češkega deželnega zbora s tem, da je v Teplicah ustanovil okrajno sodišče, ne da bi si bil prej pridobil po zakonu potrebno privolitev deželnega zbora češkega. Posl. Paca k predlagal, da je razveljaviti dotični ukaz pravosodnega ministra. Zbornica bila mej čitanjem povse mirna. Trgovinski minister odgovoril na interpelacijo Ricli te rjevo glede pritožb proti Dunajski privatni brzojavni družbi in obljubil kazenskopravno preiskavo. Ministerski svet sklenil je imenovati državnega uradnika obratnim ravnateljem in po z vršeni cenitvi brzojavnih naprav vse odkupiti in po-državiti.
„LJUBLJANSKI lUf
stoji
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tlljcl:
27. aprila.
Pri MmIIAi x Angel, Leidlmavr, VVissauen. Bernez, Oerlich, G»iringer, Wnllek z I »imaju. — Hurkhardt iz Linča. — Murgel iz Idrijo. — Itlnhnii iz Ribnice. — Kusa iz Maribora. SSchlesinger iz Kudimpeste.
Pri Slonu : Steiner, Wipplingt*r, Goldhamer, Kraus z Dunaja. — TaufFer, Miiller, Kropatscliek iz Gradca. — Verhovsek, Zupan iz Kranju. — Pinter iz Kaninikn. — Kahler iz Celovca.
Meteorologično poročilo.
Dan	Ćas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo"	Mokri na v | uhu.
* ea |5	7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer	7317 mm. 732 U mm. 732 !> mm.	3(1° C   si. svz. 7-0° C   si. jzh. fv4" C   ■! zah.		dež. dež. dež.	38-70mJ de*ja. J
Srednja teiuporHtum 5*3°, za 5*3 ' p ud norumlom.
ID-CLnaJslcsL "borza.
dne 28. aprila t. 1.			
	vferuj	— danes	
		- gld.	9560
	.     95 —	■	95 20
	,    110 95	— t»	110*95
5°/0 marčna renta   .   . .	n 10085		100-90
Akcije narodne banke . .	.    998 —		997-—
Kreditne akcije ....	„ 321-90	»	823'50
	, 119-80	n	119-65
	—•—	n	—•—
Napol........	„ 950	n	949'/.
	, 565	*	5B4
Nemške marke ....	58-57'/.	n	58-50
47, državne sveske iz 1. 1854   .    250 gld.		140 gld. — kr.	
Državne Brecke iz 1. 18(54	.    100 ,	184	• *
Ogerska zlata renta 47« •		U 9	, 75;
Ogerska papirna renta 5" „ .	•   •   •   . •	100	■   7& .
Dunava reg. srećke 5°/0 . Zemlj. obe. avstr. 4*/tB/o z^at'	.     100 gld.	122	n  25 .
	zaat. listi . .	117	
		192	■ ■
Rudolfove srećke.....	10 „	ara	» »
Akcije anglo-avstr. banke .	.    120 „	150	■   75 „
Traraway-drust. vclj. 170 gld.	a. v..   . .	241	
-nr   v v
It-4C5C3I11
solicitatorja
ki je popolnoma zmožen slovenščine in nemščine, z lepo pisavo. Stenografi imajo prednost. Ustop vsak dan pod ugodnimi pogoji.
Dr. Ludovik Filipič
(477—1) odvetnik r Olji.
Nujno se iščejo ,
kuharice zn gostilne in roclovlne, 10 do
12 gld., prav dobra mesta, preskrbuje jih (474)
pisarnica CK ZPIjTTSC, na Bregu št. 6.
2 biljarda
dobro ohranjena, nove zisteme, prodasta se zaradi preselitve po zelo nizki ceni.
Već pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (473—1)
Trgovsk pomočnik
slovenskega in nemškega jezika zmožen, v dvajsetem lotu svoje starosti, šcli službo premenlti bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod F- H. vsprejeina iz prijaznosti upravniltvo „Slovenskega Naroda". ^4f>3—2)
Špargelje
vsak  dan sproti odrezane, v zvežnjib po 5 kilogramov
prve vrtite s« pojedine   .   .   .   gld. 2»50 pošilja  frankovano  in  po  postnem   povzetji JOSIP HTIEGLEU, grajščinski  oskrbnik v %t. Petru pri Gorlel. (466— 2)
Naznanilo oziroma priporočilo.
(last mi je naznaniti p. n. posestnikom gi-.iSčin in h iS kakor vsem najemodajalcem stanovanj, da je tukajšnji sobni slikar Melhijor Učak umrl; prosim torej častite njegove naročevalce najudaneje, naj blagovolijo odslej naročati pri meni.
Zagotovljam, da bodem skrbno gledal ua čisto, lepo in trpežno izdelovanje vseh slikarij v vsakem slogu. (441—3)
Z odličnim spoštovanjem
Albert Robida, sobni slikar
v Ljubljani, Rožne ulice št. 3, I. nadstropje.
natron-litijonova
ATI
Usojam si javljati slavnemu občinstvu, da sem prevzel
novo restavracijo v Lescah
katero otvorim dne 1. maju t. I. ter se priporočam v obilni obisk, zagotavljajoč najbolišo postrežbo.
Z velespo&tovanjeui
(475-i) Fran Oelestina
rontavrator.
Izborno sredstvo  zoper   protin In  bolezni na
'mehurji.   Osveievalna pijača, odlikujnča se po tem, da ima v sebi Jako mnogo ogljikove kiseline. — Ceniki ne dobe J>     povsod, kjer imajo to slatino  ua prodaj, pošilja jo pa tudi ravna« '"V   teljatvo zdravlića-
(379—3)
Radinj na Štajerskem.
Franc & Melhior Breme
liljii«*n.i°Jfi.  iii   la5cl©lova.tt3j\ji» lolitnic
v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču).
Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno
MF~ ključavničarsko delavnico "VI 257-13)
v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočih del, kakor železna vrata za oerkve in pokopališča, omrežja, ograje mnogovrstna lepa in trajna itedilna ognjišča itd.  — Zunanja naročila se hitro in točno izvrSujejo.
Sili*****************************.********************
Usojamo si opozoriti slavno p. n. občinetvo najudaneje, da sc ne prodaja
Kathr einer j a Kneippo vasladn a-kava
nikdar na prosto
ampak samo v belih originalnih zavojih s modrina llnkoiu a »/, kilo,
ca. 200 in 100 gramov, na katerih je uaš podpis in poleg stojeća varnostna znamka.
OejK" ZlMHti Je paziti ua varnostno snsiuko, kuftl ponnetkl, s katerimi se hofte oni«pm-lti cen|eno obelnntvo9 no hIIuo razširjeni. l*apir, tlaek In besjedilo vse je natanko powueto po ■■HNeiii fabrikatu, samo velečaMinega uonpoda župnika »like In naftega podpiNa ni ua lul*i-flkatlli. — Nihče naj ne mo<II «» Itathrelnerju Kneippovi-Mlndnl-kavl, ako ni dobil prl«tuega blaga v navoji, na katerem Je natlNii|eua varil o»t na znamka. (417—2)
Kathreinerjeve tovarne za slad no kavo
Berlin — Dunaj — Monakovo.
11 i 11111 i i......1111.....111111111 i 111111 1177Y7
Plzensko uležano pivo.
čast nam je najudaneje naznaniti, da bode zaloga našega navadnega piva koncem tega meseca izročena in da bodemo potem oddajali izključno sumo u ležimo pito* na katero prosimo prav mnogobrojnih naroČil.
V PLZNU, meseca aprila 1892.
Meščanska pivovarna v Plznu.
(460-1) (Ustanovljena leta 1842.)
Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, Annenstrasse 19.
11 i i i i i i i i 11 i i M 1111 i I i i i ii 111 i I I I H i i i I i i i M i I 11 I
Izdajatelj iu odgovorni urednik ; J o 8 i p N o 11 i.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*.