Let© LXX. St. 27«. Lfnbliana, ponedeliek 6. decemtra UVf ' Ceu* Din l+* S^^^^^^H^^ ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^r ^^^^^h ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^B ^^^^^^^^^^r ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^1 * ^^^^^^h ^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^^b ^^^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^^^^^^ l^^^^^^^^^^^r Izhaja vaaK dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većjl inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rok opisi se ne vraća jo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevaaiica6tcv.fi Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ta 31-26 Fodrutnice : MARIBOR, StitMKii&verjeva 3b — NOVO MB8TO, LfriNjnnafra, &, telefon At. 26 — CELJE, celjako uredništvo: Stro«smayerjera uBoa 1. tatefoo •*- 60; podružnica uprave: Kocenova ni. 2, telefon ftt. 190 — JESENICIC: Ob fcotodrotv J01. Postna hrairilnica v Ljubljani it. 10351 Odnosa ji med Jugoslavijo in Italijo: Danes se sestaneta Stojadinović in Mitssolini Predseđnik vlade dr. Stojađinović je sn oči prispel na uraditi obisk v Rim, kjer so ga sprejeli zelo svečano — V Rimu ostane tri dni in bo imel razgovore z »talijanskim! državnik! Beograd, 6. dee. r. Mintetrski predsednik ln zunanji miiiister dr. Stojadinović je v6e-raj odpoto^cal v Rim na uradni obisk. V Rimu bo ostal kot gost italijanske vlade '„ nato bo v spremstvu zunanjega ministra grofa dana obiskal Milan * Spremljata ga šef kabineta Tunanjega ministra dr. Prctie in tajnik pri jua >slovenskem zunanjem ministrstvu Ne-naiiović. Ugledne goste bosta na meji spre-jela jugoslovenski poslanik na italijanskem dvoni Hristić in šet ceremoniala italijan-skega /unanjega minis»trstva. Ugledni gost-;e se bodo nastanili v vili Madama. Predsednik juqoslovenske vla-dc in pa Stoiadi-novićeva bosta sprejeta od Nj. Vel. kralja in cesarja ter kraljice in cesarice. pred-scilnik Stojadinović bo nato sprejet od du-ccji v Bune^ki palači in od zunanjega mi-nistra grofa Ciana v palači Chigi. Na programu bivapj-a predsednika jugoslovenske vlade in gospe Stojadinovićeve je kosilo na d\oru, na*o večerja s sprejemom v Rene-ški palaČM. ki jo priredi duce ter kosilo pri zunanjem nr.mstru grofu Oanu. Poleg te ga je predviđeno kosilo na poslaništvu kraljevine Jugoslavije. Ugledni gostje si bodo ogledali letalsko solo v Guidoniji. vseuči-li>ko mesto, razst-avo Augusfeo in nova naselja v Littoriji, V Rimu ostanejo -» ^-3-"-' • ■-'*-_••-' ko se gospa in g. Stojadi-nović 7. veeernim vlakom odpeljeta v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana in minisira /a liudsko kulturo Alficri.ia v iM;';in. V Mtlaru si bosta ogledala najvaž-nejic industrijske naprave. Tam bo italija:.-ski zunanji mmister grof Ciano priredi! niirna v Čast banket v vladni palači. ' r. Sfireiem na meji Postojnu^ 0. uecembra. AA. Agencija Stciani poroCa: Železmška postaja v Po-stojni je bila bogato okra>ena / jug, sloven-skimi in ita!i;an>kimi zastavami. Na postaj nem peronj j? bila ra.zvr^oena ćast:ia četa voi.istva z zastavo in g'Jbo. Prisotni so bili zastnpniki oblasti iz trch pukrajin. tr-žaške, videmske in goriške, kakor tud: zastopniki oblasti, ki so davi prispeli iz Rhnu, med njimi jugoslovenski poslanik v R;?viu Bo>ko Hristić, generalni konzul v Trsiu VukaMn Životić, >et protokola ori nTinrstrstvu /j, zunanjc zadeve graf Cirta-dini. armijski poveljnik iz Vridn*a general Guz/oiii general narodne milice Borgi. ko-mandali divizije iz Gorice in druge ugledne oseb'iosti \*hik, s katerim je pnspel jugoslovaiiski predseunik juccslovensk." vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinović, se je ustavi! na p^stojnski postaji ob 10. uri. /Ca-stopniki oblasti *>o pri>tapili k vagonu, v kutereni so bili tuđi italijanski poslanik v Beogradu Mirto hide'li in iei kabineta zu-nanjeua nv:rstra dr. Dragan Protić in tajnik ministrstva. ki sta v spremstvu dr. Milana Sroj.'dino\ tća. Predsednik vlade dr. dr Stojadinović je povabil prisotne z-astop-nike vlade v svoj voz Z Ijube/nivim ua-smehrm je podal roko uglednim italijan- | skim 'i^ebnostim. Nato je v r;ihovem I spremstvu izstopil iz vlaka in pregiedal | častno četo l'stavil se je na koncu čete in . po"dravii zastavu 54 pc^polka. Godl>a je zaiprala jugosl-ovensko in italijansko hin^nt). , Po kratkem «>prejemu. ki so ga priredili v slavnostnem salonu železniške postaje, je ^r Stojadinović vstopil nazaj v voz, ki s-o ga priklopi!« posebni kompoziciji, katero so stavil :kt ra/.polago uglednemu gostu. Gospe Stojiidinovićevi. ki ni zapustila salon-stć^in v;"_!'jna. so bili izročeni krasni ^opki cvetja Po i/redno prisrčnih po/dravih z vsemi /.**r*oi-niki oblasti se je predsednik dr Stojadinović pojavil ob oknu salonske-ga vagona in vzkliknil v italijanščini: V imenu svoje domovine pozdravljam lepo italijansko državo! Ćaitna četa mu je ponovno izkazala čast in nato je vlak počasi župu stil postaje med navdusenimi pozdravi in vzkliki vseh prisotnih ter velike mno-žice ljudstva, ki se je zbraLa okrog postaje. Svečan sprejem v Rimn Rim. 6. dec. AA. Ob 17. uri popoldne so se zapele po ulicah Rima koder bo Šel sprevod & kolodvora, priprave zm so se kmalu zbrali vsi odličniki in čaka'i na posebni vlak jugoslovens-kega predsednika vlade, četi ita''janskib gardistov ie poveljeval kapetan Viđali. Ob njem so stali poveljniki vseh polkov rimske posadke. S poveljniki so prišli tuđi številni višji in nižji oficirji teh polkov. Ob zidu pri izhodu so se postavili miličniki in nato kraljevski karabi-njerji v svojih pisanih uniforman s trikor-ni in velikim perjanicami. Kapitan karabi-njerjev je bi! v slovesni uniformi z veliko rdečo perjanicu na klobuku. Vse to se je zlivalo s splošnim lišpom postaje: njen no-tranji prostor je bil ves v jugoslovenskih in italiianskih zastavah. Stebri postaje, ki nosijo ogromen strop, so bili pokriti z grbi savojske in Karadjordjcvićevc dinastije. Grbi so se končavali v zavoje jugoslovenske in italijanske zastave. Vhod v dvorno ča-kalnico je bil ves zastrt z rožami in rde-čimi nagelji. \7es peron je bil okrasen še s palmami in drugim /elenjem. Ob 21.30 je prišel na postajo armadni general Vicim-am. ki je takoj preg'edal Castno četo. Na peronu so bili že državni pod-tainik za mornarico admiral Cavagnari in druge ugledne asebnosti. Ob 21.35 je nastala i*a peronu sp'ošna pozornost. Na peron je prišcl Duce Bil je v uniform: mar^al-a miiice. Ves sve2 in d-ibro ra/položen liu-beznivo pozdravlja vse navzoče. ki ga po-zdravljajo z globokim spoštovaniem. Sprem-lja sa grot Ciano. Takoj nato je Duce pre-giedal častno ćeto in se nato vrne v sr?do odra, ves čas v sr>rem«tvu ^rofa Ciana. J Ker njegov prihod ni bil predviđen, so bili vsi zelo presenećeni. Na sredi odra se je Duc. pogovarjal z generalom Vicimani-jemf grof Ciano pa je pri^el k jugosloven-skim novinarjem, ki so ga najprisrćnej^e pozdravili in nekatere je takoj poznai. ker se je z njimi vide! že v Beogradu. Deja! jim je: Že v Beogradu sein v-ain om^nil. da je tisto bilo le 7-ačcrek. Naše prijateljstvo se pogUiblja, napreduje ir. je znieraj trdr.ejše. Zelo sem srećen. da je predsednik dr. Stojadinović nrišel v Rim. Ponavljam, zelo sem srečen. Med tem so se levo od vhoda zbraii čia-n. našega poslaništva pri Kvirinalu. med njimi so major Trajanović. svetnik Bcljan-ski. Sečerović, naš poslanik pri Vatikanu s soprogo ter s svetnikom Mascatclliiem in ^igr. Matljercem, rekt*>rjcm zavoda sv. Hie-ronima. Vs; gospodje so v irakih, voj-aške osobnosti v paradnih uniformah. ker to /ahteva italijanski protokol. Na desnici so b:h poslaniki držav balkanskega sporazuma in Male ant-ante, italijanski diplomati in novinarji. Na peronu je bi! tuđi princ Co-U»na. ki je zastopnik r-a.iviijcga italijanske-ga plemstva in guverner Rima. Ob njem je bil nem^ki veleposlanik v Rimu Hassel, ki yc bii poprej neraški poslanik v Beogradu, nato pa so bili še minister za kulturo ljudstva Alfieri, državni podtajnik v letalskem ministrstvu Valle. ki se je takoj pridružU Duceju in njegovemu spremstvu. Točno ob 22. uri je posebni vlak pripe-ljal na rimsko postajo Iz vagona je izstopil najprej minister CitadinT šef ceremo-| nijala v italijanskem zunanjem ministrstvu, Iki sprem'ja predsednika vlade že od meje. Nato je i/stopil predvsednik vlade in zuna-nji minister dr. Milan Stojadinović z odpr-tim površnikom in ves nafmejan in vedre-, ga lica. Prvi pozdrav ?. Ducejem je bil dolg Prisrčno sta si segla v roko. Mussolini mu je želei dobrodošlico dr. Stojudinović pa se mu je zahvali!. Nato se je dr. Stojadinović pozdravi! po prijateljsko z grofom Cianom. Duce je pozdravil nato gospo Sto-jadinov;ćevo in ji izročil sopek orhidej. Nato sta dr Stojadinović in Duce pregledala častno Jeto. Zaslinio se povelja in vojaška godfcta začne igrati jugoslovansko 1 himno. Med tem ko vojaške osebnosti aa-lutirajo. dvignejo vsi aavzoči k'obuke. Duce in grof Ciano sta vzela dr Stojadinovića v sredo in skupaj so vsi trije nato pozdravili ostale. Ves čas se je Duce živahno pogovarjal z dr. Stoiadinovićem. Vsi trije so se nato podali v dvorno čakalnico. Skozi dvorno čakalnico so počasi krenili proti izhodu in brž ko jih je množica opazila, se je dvignil val vzklikanja: »Živela Jugoslavija! Žive! Duce!« Sprevod je bil točno določen po protokolu. Duce se je ustavil ob dvorni čak-alni-ci, tako dolgo. da se je razvil ves sprevod. Sele tedaj se je vsede! v svoj avtomobil. ko se je vse spremstvo dr. Stojadinovića razvrstilo v «vtomobilih. Vzklikanje se je okrepilo v trenotku, ko je sprevod z*vil v ulico Njtionale. Duce je zadovoljno sprem-ljal pozdrav rimskeg-a prcbivalstva predsed-niku vlade prijateljske Jugoslavije. Komaj se je zaključil sprevod skozi mesto, se je z dotlej jasnega neba vlil dež. Ves dan je bilo v Ri-vić m zunanji ministar trrof Ciano na trg, eoše posebno pompozno okraće na. Na javnih zgradbah, na palacah in velikih hol Mi h «^e vijejo dalge jugosloveneke zastave. Fiu^do po&ameznih hiš so okrašene z velikim ^te-vilom malih ju^oslovetuskih in italiiun<4kih za^tavie in amblemav italijanćfce in jugo^lo-venske države. >Piazza Esedra< je okraš>na z Otfromnimii jugosloveaisiciini in italijan^ki-mi zastavami, taiko da predstavlja \fv ta okrae posebno oeiorto. Ob pri četku velike >Via Naziomale< ee prav tako vijejo ogromne zastave obeh držav. Preko 9.000 m platna v iugoslovanskih barvaih so porabili /a okrasitev Rima o priliki tega dogo»lki». Mt>-sto je bilo tuđi enoči svezano osvetljeno. Vsi zgodovinski spomeniki, fasade z^olo-vinsikih palac, vee fontane so bile osvt'tlje-ne z elektri^nimi žarometi. Mesto je bilo pol??; tega razsvetljeno tuđi na atari rimski način, tako da so migljajoce luči svetile na mno£oštevilnih balkanih, oknih in frizih velikih zgradi. Obeneni so bili |>ri-Ž£rani tuđi veliki ave-tilniki in žare 7. olj^iii. V rimsko nebo so projektirali svetle sv» t-lobme etebre z rinitikega aerodroma. Veliko število novinarjev in foto-raporter-\ev je imelo mnojro dela. Tuđi tuji neninar-ji kažejo najživahnej^e zanimanje 7»i 8!^-herno podrobnost te^a diplomatskeiia oSi-jjka. Med njimi je mnogo američkih dof»isni-kov, ki brez vsake razerve na^LaŠiiio. 'la je ta obiek akt kurtoazije in manifestacija že utrje-nega prijateljstva, čt*prav ni od ^*-fatanka Mussolini-Stojadinovio-Ciano j>rira-kovati nikak'h novih po^odb. Toda iu> alode na epremembe v odnosa jih med Italijo t«T Juffoslavijo in dru. po&tal sin duhovnik, ee ni izpolnila. Naoiestu v seme-ni^če jo je Joža mahnil v rit-oko solo na Dunaj. ceprav očetu to ni bilo po volji in nekaj Časa eploh ni hotel vedeti za sina. 2e v gimnaziji je bil Tom!? izboren matematik in zato se je odločil za profesuro. Neprestani politični nemiri v drusi polovici 19. stoletja- ko se je Avelrija borila z Itali- i 'o in Prusiio. so onfmojjocili redni Studij vL-okošalcev. TomAe pa je vztraial na du- ; nai>ki filnzor.-ki fakjlt^tj, dokler ga nišo pokkieali k vojakom. Ker je bil izvrsten I niateniatik, so ga dodelili k artileriji, kjor je tra.jal takrat pouk le dve leti. Kakor v srednji 6oli je bil tuđi tu med odliSnjaki. Po študijah je »po&tal poročntk in dođe!ili eo ffa 13. topničarskeffiiu poLku. Sele te«lr4J eHa. se z ocetom pobotala. L. 1876 je moral njegrov polik v Bosno, kjer ee je TomJe zAo odllkoval v burnih dneh okupacije. Njegovo temeljito znanje ie zloeti upošteval artil^-rijski ^emeral Korpačesk in zaradi te^ja je til tuđi povižan v majorja, čeprav n»u Ne«m-ei kot zajvednemu Sioaenou nieo bili praveč naklOĐJeni. Pozneje je postal Tomše učitelj v stro-kovnih artilerij^kifh tečajib. Ptxv takrat «e je razrijala moderna airtIlirija ia Slovenec Tomše je bii pirvi, ki je temeljito poama! ves njen netroj od starih kanooov do mo-diarnih havi>ic. Po 40 letih službovanja so ga upokojili. Ko je kmaJtit potem izbruhntla svetovna vojna, je buJ reaktiviran in povi-žan v fekhDarlal-lajtnaiita. Med vojno je ziasti proučeval artlierijsko tehniko in je bil aa evoje zagiuge povišan v plamidki »tan. Vee svoje življenje ie bil general Tocn<še zaveden, odkrit in odločen Sloveaec in svest ein €svoje^a naroda. Med svertovno vojno je poma^ai mnogim našim inožem, t^eganja-nim zaradi narodnega pxepridui>a, in jih spravi 1 na vama meeta. Po vojni ja bil spe* vpokojen in jesen svojega življenja je preživlial deloma v Ljubljani, deloma pt v lepih Podbrezjah. Pokojnik si je izbral za svojo družico go. Josipino iz znane Pavli-nove rodbine i*z Podibrezij. Poleg nje žalu-ieta za njim sin Franc?, ki ie intendantski fx>lkovnik za jjeneralštabne posle pri na£š vojeki. in hčerka Ana, poro^ena z intendantskim polkovnikom mornarice g. Joie-tom Pretnarjem. Jutri ob 11. todo truplo pokojnega generala blagoslovili pred nišo žalosti ob Ljub-Ijanici štev. 7, potem ffa pa^ preptrljejo v Podbr^zje. kjer ca ob 15. polože k vecnenni počitku. Bo<1i pokojniku, ki ga bo na^a javnost ohranila v Past nem spominu, lahka domara cnida! Ujjledni rodbini naše iefcre- no eoialje! ' Politični o6$otni6 Pređsednih „Matice Hrvat-$he" Lukas se zagovarfa »Javnast« je med drugim očitala pred-sedniku -»Matice Hrvutske« Filipu Lukasti-da svoje dni ni bi! separatist, rrmrveč da je bil jugoslovansko orientinm. \a ta in dru ge očitke odgovurju stdaj Lukas \' posebni priiofli »Hrvatske revije« in izvaja: »O*v*o-bodifnu ideju se je >e v prvih frenutkih jela spreminjati v 7atiralsko. iako ni delal Pi jemont v Italiji, ki j»a mnogi Dalmatinci navajajo in primerjujo vtogi predvojenske Srbije pri nas, a ne vidijo, da ta primerjarva v nobenem oziru ne odgovarja dejstvom Pi jemont n' stremi! /a tem, da popijemon-tezi Italijo, marveč je on utonil v Italiji. Pijemont ni vsilieval Italiji svoje vlade, svojih minisfrov. svojih generalov, svoje diplomacije, sivjih poslanikov, svojih viŠjih uradnikoi' in ni /ahte\*al„ da bi bil Turin prestolica Italije, \ajprej se je preselil v Firenco in nato r Rim. Pijenumt ni gospodarsko izkoriščol Italije in ni zahteval pri-vilegijev za sebe, a to je tuđi raiumljivo, ker se je Pijemont z a r e s b o r i I v osvobodilne svrhe. Pijemont je kot država izginila. da se je mogla izgraditi Italija in italijanski narod, ki je sicer že i* A*, veku pokazni znake narodne za\resti. Pri nas se je \*se delalo obratno in nišo niti jugoslovenske ideje vzeli v- duhu Stross-niuyerja, manvc ji pustili samo prozno ime. luko krivo pojmo\manje srbskih strank in politikov dokazuje, du oni naših želi nišo razumeli. a to kri\*t> pojntovanje dokazuje ludi to dejstitt, da so kakor Madžari je-mali za s\*oje svetovalce in xodelm~ce one ljudi, ki nišo uživali narodnega rauponjn in izmed katerih so bili mnogi v času Av-strije na strani rntiralce\t hr\'9tskega na reda. Tem starim odpitdnikrfm no se pridru žili novi% a ti .«© bili edini mentor Ji za Srbi.-r gledanju na hnatsko vprašonje. Srbi bi morali u\raže\\iti prmične hrvatske za hteve. ne iz milosti, marveč kot zohtevek hr\'ittskcga pra\-a. Om bi jim morali postiti pravica, da sami vlada jo nad se-boj. Tako bi bili resili načeto, o katerem *r> govortli. da so se zanj boriti in da so \* imenu regt» načela prišli semkaj. Wjiho\'i prot>hr\'atski mentorji nišo sicer povzročili mnogo škode svojemu narodu, mnr\*eč so škodovali Srb* ji sami, ker se je /v> njihm'i krivdi razbii-nila ona aureola, v kateri smo mi tfedsti predvojensko Srbijo...« Prm'ijo, da je gospod Lukas zgodc*Hnmr. \e moremo tega v-er/ef/, ker kat zgodovi-nzr bi ne smel post u\'lj at i na gjlmro rgodo-vinskih resnic, kakor to dela v svojem za j*ororw. }"sakdo, ki je količkaj proočeval zgodovino zadnjih sio let, je moral a&oto viti frapantno sličnost, skoraj bi tahko rekli -— istovetnost Pijemonta v itafljmtskem in Srbije v jugoslo\renskem uedtnje\'atnem procesu, dočim Lukas trdi baš nasprotno in zanika ćelo to, da bi Srbija imela nmnen osx*obodit\'e s\x>fih bratov v Avstro-Ma-džarski, dam mora kot zgodovinar vedeti, da je srbska Narodna skupšćina slovesno proglasila leta 1915., da je vojni ci!] Srbije osvobodite\r \*seh Srbov, Hrvatov in STo vencev izpod avstro-madžarskeftiB jarma. Ako je v ost alem gospod Lukas tuđi tako neskruputozen v predstavljam ju dejsiei', potem njego*' zBgOAX>r v cetoti prav nevarnr* šepa! Tako gau4>re Čeht... Češki poslanec dr. Kozak je imel pred kratkim shod v Parduhicah. Govoril je o političnem položaju. V svojem govoru je otširno razpravtjai o notranji politikit posebno pozornost pa je posvetit mednarod-nemu položaju Češkoslovoške republike m nevarnosti, ki ji grozi ztttsti s strani Nem-čije. \ič ni prikrival, da je položaj Češko-slovaške \~se prej kukor za\'iđanja \rreden, ker je okrog in okrefg obkrožena od samih soK'raznikov z edino izjemo Rumunije, ki bi jo raje danes, kakor jutri napadli, ako bi se ne bali, da bi bila pri tišti priči vsa Evrona v ognju. Ko je tako nastikal težak položaj ČesKoslovaske, je poslanec z vsem poudarkom izjavil: »Šaša doba je tako prenasičena dogod-kov, da se izmiče vsaki točni kontroli. Toda vsi ti dogodki nas najdejo v najpopol-nejši narodni enoti in slogi. Pritisk od zu-naj to slogo še bolj utrjuje. Za izvrstno iz-vežbano in z vsem modernim orožjem dobro opremljeno vojsko imamo tuđi odlično zaledje. Ako bi vendarle prišlo do nathuj-šega, bi se našli vsi čehoslovaki v brat-skem objemu in vsi, pra\' vsi — od komunistom do kterikalcev — bi prosili za puške. Z onimi, ki nas v lastni clrža\'i ogrožajo. bi že znali napro\*iti kratek postopek. Cim mnnj se borno bali umirati, tem boi j gotovo nam ne bo treba urmeti. Ako homo vedno delali in se ra\'nali po geslu: »Naj-boljše hoči, v boljše zaupaj in neumorno dela}, a z najhujšim računaj!«, ne borno nikdar in nikoli razočarani in nikoli presenećeni!« — Tako go\*ore in tuđi delajo Če-hi, a mi?! Mi se koljemo med sabo in na široko odpiramo \T»ta tujcu, ki mislimo o njem, da je naš prijatelj, a je naš zakleti sovražnik! Curili,, 6. deceenfera. Beograd 10, Pariz 14.6875. London 21.6025. New York 432.75, Bruselj 73.525, Milan 22.76. Amsterdam 240425. Berlin 174.25, Dunaj 80.40 do 81.70, Praga, 15.21, Vantara &1.30, Buka- yflr«r*______________________________________••EOT«*i« mrvom $■*«*. «. bmmsm mm, _______^^ ____________ Pfpr, nn Za 10 tnilijonov vknjiženih posojil 2tvl]«ate l.)uM|Me ia okolice, fcakor se zrcali ▼ gnmt* nlhbokvah Ljubljana, 6. decembra. L V zemlJHkoknJitnom u nadu na »odniji je ves dan livmhen promet. Ljubljanski advokati in gospodične ta njihorih pitam si po-dajajo gruatne bukve ix rok v roke. Treba je pač pogledati, kako je • gruntom, preden se začne pravda. Kmetje prihajajo in pro-sijo za iivlečke, uradniki jim u«trežejo. Pri-dejo stare ženice, ki bi rade videle, za koliko je posetvo ie obremenjono. Marsika-tem se preatraši, ko ji uradntk pove. da mora prtneati kolek za 200 ali 300 din za kol-kovanje listine, katero bi rada imeLa. O živahnem prometu v tem uradu zgovorno priča dnevnik zemijiSko-knjržnih vlog. V novembru je bilo vpisanih vanj 479 novih vlop. Od vlog v novembru se dobra četrtma tiče vknjižbe zastavnih pravic ali intabu-lacij za posojiLa. \T novembru ie bilo 110 vknjižb zastavnih pravic in vrstnega reda za skupno vsoto 10 milijonov 435.878 din. Posojila so dobivali poseitniki iz Ljubljane večinoma z-a već je vsote ter posestniki iz okolice za manjše vsotc. Najmanjša vknjižba je biLa za posojilo 300 din, največ-ja za posolio 1,000.000 din. Velike vsote so bile vknjižene im pred log 7-a zaznambo vrstnega reda, to se pravi, tla si posojilo-dajalec Mgotovi prvo me&to za morebitno intabulacijo na posestvu posojilojemalca. Vrstni red je hil zaznamovan v 26 prime-rih za skupno vsoto 6.405.660 din. Najmanj-si znesek pri teh zazrKunbah je znašal 6000 din. najvceji pa 1,650.000 din. Ostale za-znambe vrstnega reda se gibljejo za vsote od 50.000 do 500.000 din. Druga največ ia vsota ra vrstni red je zna-Sala 1.000.000 din. Ako je posestnik res dobi! izplačanih 1 mi-lijon dirvarjev, iz zemljiške knjiqe ni razvidno. Pos-ojilodajalec se je na njegovem poseatvu za varova I za to vsoto. Drugi poso jilodajaloc ima icJe po njem pravico inta-bulacije. Vrstni red za velike vsote imajo zamaraovanfl večj* podjetja, ki iim denar-ni /.avodi dajejo posojiia po 100.000 di:i ali već. Da pa ni treba vknjižiti vsakokrat dano posojik>, si denjirm z-avod zagotovi vrstni red za ćelo vsoto, ki jo bo dolžnik predvi-doina potrebova! v daljšem razdobju Vso-ta vknjižemh izbrisov /astavnih pravic je seveda manjša, in sicer znaša skupno din 4,293.917. V novembru so posestniki v Ljubljani in okolici dobili torej skoraj rri-krat več posojil kot so jih izplačali. Največja izbrisana intabuliraaa vsota je zna- I U 538.000 din, najmanjša pa 350 din. Tuđi v novembru je bilo izbri&anih oekaj posojil, ki so se glasila ie na predvojno valuto v kronah. Na nekem posestru je bilo izbrisano posojilo ie 300 kron, na drugem posojilo trikrat po 430 kron na tretjem pa posojilo trikrat po 182 kron. Vsak mesec se vknjiži raimeroma precej prisilnih zastavnih provic, to w> vknjiib« na podlagi sodb za dolžni, pa ne o pravem času plaćani denar, ki ga je posestnik dobil kot posojilo ali je postal kako drugače dolžnik. Najmžja prisilna vknjižba na po-sestvo je bila vpisana za znesek 79 dinarjev in 50 para n-ajvečja pa za znesek 125000 dm. Prisilnih vknjižb odpade najveČ na za-htevo OL'ZD in advokatov. Ljubiianski advokatje se pridno usedajo na posestva strank, ki ne morejo plaćati stroškov za pravde, ali pa se že kar v naprej pred začetkom pravde zagotove honorar z vknji-ženjem na nepremičnine Okroini urad za zavarovanie deiavcev pa tuđi ne caka aa dolžnika. temveč iztoži neplačane socijalne d-aiatve in s^e na podiagi sodb vknjiži na nepremičnine. Neki delodaialec je bil po Ol'i^D obremenjen za 25.341 din, katere je pa v teku novembra plačal in je terjalec zaradi tega ustavil prisilno upravo dolini-kovega podjetja. Značilno je rudi razmerom« veliko Ste vilo prisilnih uprav najrazličnejših podjetij in trgovin. pa tuđi razmeroma veliko ^te-vi!o prisilnih dražb. Prisilne dražbe so bile predlagane v novembru za nairazličnejže zneske Najmaniši do'tg. zaradi k-atere»a je bila odrejena prisilna dražba nepremičnine. je znaša) 432 din. največji pa 200 000 din. Neki dertarni /avor je pa ustavil dražbo. katero je zahteval zaradi zneska 447 din. Od ostalih vlog v zemhiškem kniižnem uradu v novembru odpade nekaj na vknjižbe lastninske pravice, to so vloge o spre-mebah posestva, o katerih smo v teku novembra, vsaj o večjih že p-oročali. Zaznam-ba vrstnega reda je b-la izbrisana v novembru samo cna za znesek 250 000 din. Po-sojilodajalci, ki sa se vknjižili na posestva, so v veC'ini denarnj zavodi, po*»>fiinic« in banke. Zasebnikov, ki so se vknjiiili za dano posojilo, je med posojilodajalci prav malo. Posojilojemalci za večje vsotc so p>a večmoma podjetniki, trgovci in industrijci, za manjie vsote pa manjci posestniki, obrt-niki in namcsčcnci v zasebnih in državnih službah. Včerajšnja f9zlatal( nedelja Bila je premalo pozlaćena, ker so bile banke zaprte Ljubljana, 6 decembra Kako mogočno je zasidrana tradicija Mi-Ichivieve sezone v Ljubljani, se je pokazalo £e v tem. da so bile vćeraj ođprte trgovine. Ljubljančani sicer praznujejo nedeljo a takšno doslednostjo in strogostjo, da bi jlh lahko primerjali z angleškimi mežčani, ki ob neUeljah ne kupujemo niti v gostilnah in ki se boje ćelo govoriti, tla bi ne kršili popolneg-a praznovanja. Naši meščani se ob nedeljah navadno niti ne pokažejo mnogo na ulicah. Mesto izumre, vsi lokali so zaprti in sploano tišino kali Ie tramvaj. Pri nas že ob sobotah popoldne ne moreš z lahkoto najti zobozdravnika in će imaš opravke v uradili, se moraš ustaviti pred zaprtimi vrati. Včeraj so pa bile odprte vstj trgovine, kar se je nekaterim pristnim moščanom zđelo tako čudno, da jih je spre-letavala zona. Zaprte so pa bile banke in lekarne. Nedelja pred božifiem je vsaj po imenu zlata. Miklavževa nedelja bi pa morala biti pri nas najmanj briljantna, saj je Miklavž še oelo mnogo bolj v časteh kakor božie. Ob Miklavžu se vsako leto pokaže, kako nevorjetno so delavna nesteta društva in da je druStveno življenje pri nas prav tako neverjetno razpredeno. V času strankar-stva ni bilo pri nas niti toliko strank. ko-likor imamo druStev. Ce bi ne bilo Jkliklav-ža In Silvestra, bi javnost niti ne zvedela za vsa ta društva in njihovo neskonćno požrtvovalnost. Tako je pa javnost dolžna vse priznanje njihovemu delu — kakor pač govorimo ob takšnih prilikah. Pripomniti je treba samo, da je dolžna vse priznanje tikii Miklavžu, ki daje našemu društvene-mu, socialnemu in kulturnemu Življenju toliko prilike in povoda za razmah. Da Mikiavžu mnogo dolguje tuđi naše gospodarstvo, od gostinske panoge, ki je neobhodno potrebna že zaradi samega pri-rejanja Miklavževih vcCerov, pa do tigo-\'ine» ki lahko ćasti Miklavža tuđi ob nedeljah, noćemo trditi. Vso statistike bodo molčale o včerajšnjih poslovnih uspehih. Kdor se je zanima! veC ali manj indiskretno po kupčijskih uspehih v trgovini, ni niogel zveUeti nič razveseljivega. IM'ometa je bilo v trgovinah v resnici ninogo manj kakor so ga pridakovali. Neki trgovec na Sv. Petra cesti je tožil. aa ga je dopol-dne obiskalo samo 5 odjemalcev. V Pre-šernovl ulici so se v nekaterih trgovinah pomočniki zelo dolgočaaili, ker nišo imeli nobenega dela. Pač pa je bilo precej živahno v nekaterih trgovinah v šelenbur-govi ulici, kjer so ljudje kupovali drobne darove. V splošnem so ljudje povsod kupovali predmete, ki ne zavzemajo preveč prostora v Miklavževem košu ui ki ne pre-zračijo preveć žepov. će ste opazovali ljudi na cesti, ste lahko opazili, cia jih većina ni bila obložena z zavitki. Skoda, da ne smemo poseći na pođročje statistike; ugotovili bi lahko, cia je bil vaak dvajseti meščan na cesti obložen z zavitki. To je memla dovolj optimistična ugotovitev, če upoštevamo, da Se ni vseh Uni konec ter da sezonska konjunktura traja ves đecember. Da vćerajinja nedelja ni bil«. dovolj pozlaćena, »i pa£ lahko raslagate, če vas ponovno opozorimo, da so bile včeraj banke zaprte. Čudovito je, da Miklavžev ugled ne šega v banke, ko je sieer tako dober za-veznik boga trgovine. Ce bi trgovine v ne-delio pred Miklavžem ne bile odprte, bi fflovek vsel vse Ie aa Salo, z Miklavževo brado in lioSem vred. Ko f^e za kupčijo, je konec vsake 8ale, Zato so pa meMani pri-zadeti v svojih Cutlh, 6e n. pr. banke za- kiepajo svoje blagm^M na tako gMimfffiit dan. Kako naj tuđi Miklavž kupuje, ko ne more vnovčiti čeka?! Na same nogavice se pa Miklavž ne more zanašati, zlasti še, ker so vedno zadrgnjene, ne glede na datum. Zato ljudem ni bilo tuđi všeč, da so bile zaprte lekarne. Včeraj je bil namreč mar-sikdo v takšni stiski, da bi mu prav pri-šel požirek Hofmanovih kapljic. Vsaj Miklavž bi se moral z njimi dobro založiti, da bi si nekoliko pomiril živce po razburljivi večerni turneji. Ker smo pri kapljicah, naj omenimo, da je Miklavž prav zaradi kapljic marsikje izgubil avtoriteto še mnogo bolj kakor zaradi svoje skoposti Njegovi namestniki se namreč pogosto nekoliko preveč okrepčajo pred naporno misijo. Kako naj Miklavi ohrani svoj nebeski ugled, če stopi pred mladino nezanesljiv v nogah in če prav pri besedah »ljubi otroci, moj blagoslov — m v >Kav;no<, pa so vlomilca pra-voa pa gOAtilndčar)u Ie napravi žkodo. je ukradel dva veotila-torja, vretina 1400 điai ter voiiko olifco kralja Aleitsar.dra I. z dragim okvirj-am vred. Odneael je tuđi eno krilo okna, katero so seveda brez Sip našli drugi dan pri Majdičevem jezu. Ljudstvo opozarja-mo pred nakupoen ukradenih pređm«tov. Prodajalca prijavite takoj o-rožniAioi postaji. — Predavanje o Ce§W. Prvo predava-i nje JC-li^e v letožnji sezoni je bilo po-j svedeno opisu Prage in oJt&lLh čeških mest. Predavateljica gdč. ing. S?raeČeva je najprej podala kratek zgođoviaski oris vseh trati dežel Češke, Moravske ia Slo-vaške, njihovo *lavno pretekloet in razvoj do nastanka današnje mocUrne drta-ve. S pomočjo številnih. isbranih akJop-tičnih ^ik je podala potem iačrpen po-tC'pis po Pragi in ostatih vsđnt^oh čoSko-slovažkih mest ih, kot kulturnih, gospodarskih in letoviSkih sredi^Uh. Predavanje je popolnoma izpolnilo svoj namen in so bili poslusalci 9 potekom prav zadovoljni. Liga pa naj na« čimpreje zopet razveseli s kakim predavanjem. — Prva pStart> po*t*< ter med >Ikxx tn CoMarjem In kon-čso med Kreditno banko in Rerjaikovo hi-4o, ao pcfc* blata, čeprmv so tlakoa*uU a kockami. Občino prosimo, n*j te prenoće vefikrat ^>ere z vodo &M pa postrga s njih blato. MHclaviev sneg Ljubljana, 6 decembra Lcto« nejn pođtlja^o aneg, broc^o in kar i© *e a tem v xveait najbotj paputeurni emliiHii Ka*e pa, da bo zaradi te«pa njihova popularnost v dobrem ponieau bese-6« aaAeda trpeti. Kakor se ni nihć-e posebno veseJU Martinovega sneg^. — pa^ pa amo ga prekltnjah skoraj tri tedne, ko ga že vee niti ni biio — tako tuđi z Miklav-•evtm dartlom nismo posebno zadovoljni. Sneg je pri nas v nerazdružni zve,zi s pre-trga.nimi telefonakimi zvezami, brozgro in poplavami na ulicah Suh sn g bi hvaiež-no sprejeli tuđi od Miklavža. tegu s-nega se pa lahko vesele samo vremenski pre-roki, ki bodo na njegovi moveri podlagi zopet lahko postavili novo teorijo o leto-Šnji hudi zimi. V6«raj nam je dunaiska vremenska na-pov©d napovedovala prihod toplejš-ga 3^ž- j neg^a zraka, po stoletnem koledar ju bd pa I moraio saiefciti *e včeraj. Zopet smo se prepričali, da se nč moramo mnogo mn%-Sati na vremenoslovne in ne aotroloAke \-rermeneke napovedi. Sneftiti je začelo okrog 1., deievalo pa je že n©kaj ur pr^j. Sneg ae do ^goUnjin jutmnjih ur ni mnogo ptfijel tal ki davi *a je bilo samo nekaj prstov debelo Okrog 6. se je Rifiel oprijemaU prostih teiefonalrfh in bnojavnih vodov tn teimićno oevtofe ljubljenalto raestne, t. j. tehn>čne sekcije je odilo takoj na deio, da resi, kar me resiti da. ▼ Ljubljano ao prlapeli tuđi im*ežban4 đe-lavci te Kreenic, čim ao s^revtdeli, da bodo njihovo pomoć aopet potrebovati. Do-poldne je btio v Ljubljani na dteiu okroe; 20 deiavcev. Davi je bilo detoo pretT^a-nih. delno pa pričinjenih 300 tetefoMkih avee vto ee pravi, 300 naroinikov je bilo brez zvez.) Ljubijaoa 5e ni imela taicSne stncle ■ telefonom, da bi aneg trg&l telefonske žice tako zaporedno. Prejšnji mesec je bilo pretrpanih okrog tri Četrtlne telefonflklti evpb in ftkodo bo popravili komaj pred 14 dnevi. Zdaj vsaj upajo. da ne bo već ane-i žilo. Ob 9. je nehaio snežiti in morda sn^g ne bo napc-avil večje Škode. Tuđi medkrajeviii telefotneki in brzojavni promet je nekobko trpel zaxadi ane-gu, najbolj na prognah tki so skoraj vse i pretrg-ane) proti Trstu. Proti Maribora ! Gorenjski, Zagrebu in Dolenjski je pa ; Ljubljana dopotdae 6e biia v teđefonaki ; zvezi z druglmi Icraji. S P © E^ .T Podsavezno prvenstvo !e za letos končano Ljubljana. 6 decembra Miklavževa nedelja je skoraj izkljuino potekla v znamenju nogometa. Pocisavez-no prvenatvo bo kinalu v celoti pod streho, manjka Ie *e srečanje med Marsom in Slovanocn v ljubljanski skupini, v Ljubljani ao bile tri tekme, ki ao v dveft pri-marih prineele presenećenje. Dratstvu ^e je poarečilo na igrišču Ljubljane prema-gatl Svobodo 2 : 0, s 6emer 90 se mašCe-vali za poraz, ki 50 gfa doziveli doma. ZmAga je bila zasliižena in tem po ni em. b-nejAa, ker so Jeaeničani kmau po otvorit vi tzg-ubili zaradi poškoJbe levo krilo in so 70 minut igrali ie z de^etlmi igralci. Hermesu meevda ni za. prvo mesto. Včeraj je spe»t »pravni na varno h e-nr^ to^ko. Njegov naaprotnik Reka je bil sicer ena-kovroden, vendar so imeli šiSkarji znatno več ugodnih prilik a so jih z nepotrebnim igrač kan jem zapravili. Tehn!ćno je bil Hermes dokaj bol;A: od ReKe, čenr.ur se ni buditi, kajti Reka je v svoje moštvo postavila nič manj kakor 5 junioriev. Zato je neodlooni iuid za Vičane ve* kot Ča-sten. Tekma se je končala 2:2. Na svojem igrt&ču v Trnov em je imel Jadran v gostih Slovana. Sleinji se je ia vs? načine pr^zadeval, da bi se 5>ko.bacal z zadnjega mesta v tabeli, vesndar več kot častne-ga poraza ni dosjei. S 5 ; 3 je Jadran po^pravil obe točki. V tabeli še zmeroni vodi Kranj z 18 toćkami, sleJe Hermes 17, Reka in Jadran 14. SvDboda 13. Llrat-stvo 10, Mars 5. Slovan 3. Z izjemo Marsa tn Slovana, ki imata teltmo nrnnj. so vsa odigrali po 12 tekem. V celjski skupini sta s>e srečala edino Atletik in Olknp. Prvi so zasluženo rma-gali 2 : 0 in zavz:li ssa Celjein drusro rae-ato v tabeli. Dotnnči ^poi-e-i je bil s tem končan. Drugod so spet prevladavale med-mestne tekme. Zagreb se je ponovno sre-čal z Beogi-adcm, toda. 6etudi so igrali na domaćih tltii, jim revanža ni uspela. Tuđi včeraj so amag-ali Beogxaj0ani s tremi goli razlike in sicer s 4 : 1 Ve5 sreče je ZagTob imel v tetanaii z drugo in tret-jo garnituro. V predtckjni je tietje njihovo i23biaoo modtvo porazilo K-ar.ovao s 7:1, dočkn jte druga garniti^ra. cas ton Ja na 9u&aku (pron: ■!■■<*: ct-jini vseh včlanjenih klubov. Pretežno većino so 1 varili slovenski kkibi, od katerih je manjkala edino Ilirija. Zborovalci so izrekli nezadovoljstvo z znano odločbo ministra za telesno vz^ojo, 3 katero je razreSil eedanjo upravo. Predsedujoči je nato zbo-rovanie zaključil. taleoj zatem pa je prišel komisar poV.ci.iske upnve in zborovanje raznuptil. Preden so se 7borovalcl raz^U, so po?1 ali še dve protestni brzojavki mini-strskemu predsedniku in ministru za telesno V7£fOJO. Tečaj za vodje tnlađinskih snsu^kili odsekov Juuodiuvurt>ivi z-iiibciio »^•ort.ii «»avez — uilaiin^ki odtek — razpisuie v ekraišanem roku tečaj za vodje ni ludi uski h sniuikiii ud>ekov. Teoretski d-M tečaja traja od H>. dei-t-mi-ra do vkliučno 23 decembra t. L. l'nikuciii -iel jm po božičnih piuziuk.ii. V teCa.i se moreno pr.javiti smucarji z dravske tniaovme, ki 3e za »imajo za vzgojo smu-eaiTike aiiadine v Jru^tvih in šolah ter iz-pouiiujejo tsleuj^e pokaje: a) e»taro«>t dopoi-iijeaih -4 let; b) bit« inorajo ze lzv^jatiani e-niučarji, praktiki; c) obin izobrazba naj bo priuierna za vz^ojitelja mlaJine, uoiisi ; o \ww ,»Kai-iji, bou.=i .s t>riroierio vzgo im> s^ooabiiOitjo. PrtMlnue* majo oni z vi3jo izobrazbo in pa pedauo^i. Prijave za teca] je tr^ba poslati na naslov LjubUajia, Tyrieva c?sta 1'IV, do naj-ka&:ieje vkijučno lt>. t. m. V«*iik tečajnik sa s prijavo obveze, da bo redno oblikovat \se prireditve tečaja, tar da bo po dovršene ui tečaju i>olaizal iapti aa eaveziteira voJ;o mlad irskih odtekov. Socijalno šibkejiim udeiereiicem ksveu Ljubljane pree-krbi sav^z prosta hrano in stanovanje. Na tem teoretik em tečaju se bodo vrstu La prerlavanid o organizaciji sjujčarske nU*di-! ne, o pravi eportni vzoroji, dalje nie*Jicixie*ka ! iu hii.rijeiu*ka ter »mu^ko-tehakčua in suiu-! žko-prakt.ona predavala. Zu^K»liteiv im tena I tečaju bo ealodnevna. Posebni razpisi na ! drttelva t?e ne bodo razpotdali, 2-4*0 *e opo-zar^ajo društva in poodo to priliko izkoristili vei, ki .jim je na srcu poqlobitev in organizacija smu^arske mladine. Iz šoStanfa , — Sokolska akadetnija« V torek zxe>*er j je prire-iil Šoštanjski Sokol v pr>j?Iavo 1. , decembra slavncstoo a^:a'Jc-rnijo, ki je od- | li^no uspela ter bila tieležna res l«pe^a obiaka. PrLroOitvi 90 prUcstvovali tuđi za-stopniki narodnfa druđtev, ko-rp .->racij in t uradov. Uvodno bea do je apreg-ovoril starosta br. Kožan, ki je po pozdravu di"žav-nl zastavi pre-čital poslanico Saveza. Sledila j« zaobljuba novih Clanov in članic ter ra2deUte\» diplora, ki jih je Sc4coi kot vrsta, ali po posameanikih pridobil na župnih tekmali. Bilo jih je mnogo! N?-to pa se je v kratkih pres!eiik:h razvrstil pro-gr-ain. \B&k& točka je baa P° i«veiibi in po zemiati vrocina na^-epš^ga priznanja, pa tuđi OibCudovanja. Prvi so 9. predstavili občinatvu nara^EujniKii s ^kvpinami. Simbolično attko >što 6uti5 Si-bine tužni« j so podali devrleno in dostojanstveno čla- I ni. 2enski nara*čaj se je predstavil v j >Ritrau ta pokretu«, ki je tvoril po svoji I zaanovi moćno točko sporeda. Vrsta je j tala topel aplavz. Nato apet 51ani: na j bradlji 90 i»v«dli obvezne like in Se doia-ii nekaj poljubnLh kombinaxr:j. V Uh telo-vadcih smo opazili nekaj mnogo obetajo-čih talantov, ob ćobri volji in rvsneinu treningu »e bodo uvrstili mod prav dobre orodne telovadce Naji^p&a ii? tuđi naibolj precizno izvedena toftka ćele akademije je pać bila »Prebujenje cvetov*. Članice »j v tej prtxtukci>i prekomle same sebe. Ta točka je zabtevala poleg br£zKibKf*pra po-dajanja tuđi doiivljante. amis^l^ost!. Po zanosni Valandovi r(*citaciji so želi člani na IkkiJu lepe uspehe ter so bili iLigraje-oi z aplavzom publike. Spo red so zaključile ženske narašćajpice v >Novem poko-lenju«, ki gra je a posreč^o recitacijo apremljal br. Maaej. V popolncm ritmu in skladnosti izvedena vaja je bila tuui v vsakem pogledu na vi&ui ter se ie uvrstila med najlepše toćke te !epe akndfsni-ie. ki je zahtevala od nas'opajočLh i*t va-diteljftv n«mak> truda. Prired:tcv jo bils. dostojna 1- decembru, v čait di-uStvu in I v veselje občimtva, Iz policiiske kronike Ljubljana, 5. decembra Policijska ekspozitura na glavnem kolodvoru je bila v per.e:-s: obvešCenu da je rjil v vlaku, ki prihaja ob 18.15 Iz Maribora okraden Franc Bizjak iz Ljubljane. Na hodniku v vagonu mu je nekdo ukradel iz žepa dvokrovno zlato uro in verižico, v skupni vrednosti 2000 din. Kakor je nave-del oškodovanec, sta bila tatova najbrže dva in sicer mlada človeka, ki sta se ri-nila skozi hodnik neto pa skočila na vlak, ki odhaja proti Zagrebu. V delikatesno trgovino Marije Ravtar-jeve na Starem trgru sta prišla v ćetrtek dva neznana meMca, ki sta laatnloo nm. prefrigan n^^in opeharila s^ 300 din. Zamolila fita jo z dolgovc mm basBdiće-njem, da jima je 1* 100 din.trsk«f^ ban-kovca irplaćala droMi, nn!;:ir sta * Inesla tuđi lOu din. ki sUi Jih p.>:»reje p 'ložila na mizo Necnanca. ki sta n U> hitro i*fi-nila, »ta govorila srbohrvatsko. Policija j« te od več strani prejela ovadbe ^lod« «lič-nih sleparlj, zato je rerjetno, da »e »sle-dovana navihanca obrtoma p^o-ata • pre-vartmi. — Dijakinji Piji Depriulii je nekdo ukradel is omarice na mestni ženski plm-n:\aiji 700 din vr«drn pJB*^, a »vetloeirim. ko#uhovinaBtim ovratnikom. V oetrtek rvećer je bilo vlomljeno v pi-»arno kina Union. VlomlV'c se je lajbrt nadejal većjepa pl*na, altdnjić pa s# j« n:oral zadovoljiti s 140 din. ki jih je na*el v predalu miže. Fran. Sergp.Su je nekdo ukradel s kc Vsui, ki £a je puslil z« hip lircz n»*1zor"'.va> pred hiso št. 117 v Zg. šllki rjavo aktov'co, v kateri bo bili rasni nacrti. SergaAa j© tat 06 kod oval za 1200 din. Raz vo?a v Krakov-ski ulici pa je najbrž neki fcrt zposolneJI ukrnilel M!haelu L?p-vršnik, vreden 500 din. KOLEDAR Dan««: Pont^deljt^, (V dect mbra teotoU- fcvni: Miklavž DANAŠNJE PRIREDIT VE Kiuo >!ai:rA: l'oitmi ti v plamenu kitio l*l«»a!: Renil-ran-it Kino »lojja: l'atdr Voj ' Kino linion: V našfiti . ni * Kino Moste: Pod tircvaK) zvrzdo in Ljubavna s^^zni**« Kin» &iška"- 'l'alna trn* «**>hf» Konreri fr*ncotpu*a oh 20. v velik 1 , ni^ni dvo- rani DEiriNCLEKAKNE Danes: Dr. Hili, T>'rbt:va i'Octa G, Ho-ot*v;tr, ("♦•»ov&ka i'**<;ia 62, GartiK. M<»-ste — ZaloAka ipt»ta. đm»€>Jl m*tm \isem še dobro sedel za urejmiko mtzo, ie je zape, telefon . . . //a/o, tu poitna direkciju Za tistegu bri.htnetla moitčka se lanimamo, ki bi bil pripravljen otapali »n*i» s telefLHiskih žic po metfu. da bi jih zopet ne potrgat ko~ lesctt $\*ojih a parat ov. 1*' >•".:. ftosptnije to te spffninili brihtnegu m&i-čka prepo/no. Miklttv'i in krampus st* n>t*nUi če?. m»J *t>-pet nekaj cenrimetrov mokrega ineg« m naš slavni telefonski promzt je zop^t om«-gat pod fo debelo sneino ode jo. Pustimo iale ob stran, ranica je doi-o!j žalostna. Telefonski narvtniki v Ljubljani se po pravici vpraiujefo. Ćernu imttjo telefon in čemu plaču;ejo dovolj visoke pri-stojb:ne, fco pa ladostuje nek.ii pr*t"\> la storiti p r a v © č a s n o>, a ne da se obraća na »brihlnegu moiička«, ko *o itce i* davno potrgan« Iz Cei] 2 —< Atletik : OHmp 2:0 (•:<>). V n»-deljo popoldne je bila na raacnoč'inecn l|rri^6u pri >55katai kleti,- oigrcjia p^^-savezna pr, ofnstvMia t«kma med <->be«n4i khrboma. Attetffivi ao nasajaM aa«l«*eno tn so s tem definitivno nnacrtM <*rogo Tne«»*o na tabeli celjske skii'pin«. žlvaKni bortj4 Ja prfsoot\»ovalo okrcvg -1O0 ^ >«-v Atl*-ti-ki sr> pređvajall boljfto » ..> ifir<> no- go Ohmp, njihov n^pad r>a )e bil pmmglo P'n'ezsn in ni fcm^l fitrrtcti. &\at>% ^a hHeu Končac in Junger. Of.JR obrnmfea .ie bla zelo uspeSna. Oliimp > v »ta rtu Tjrek^Aal nasprotnika, a ni anal toćno p^lagati Žo-ge to je bil tuđi pred nAjptmtf^oirkn potom zelo necKfirt&en SlaM so bUS L«*r>>k, Blanki in debo tuđi Z-^ko. Ob7T>ponf "irT^m tar je bil v c*Jr\«*ri fr*rrni tn y> pr**^r?^n, da ni bil potraz S^ v**]i. V prvem polftač^i je bila igrra ođprta. Atletflcl 90 ime4' Mv#r nfkaj vet od hrr*. a ni« tubM iafraHtl ntti ene zrel<> 5ltuac!Je- Po odmn »ahvaUtije tvrcHd za velikodušni IASA. SAftA. ŠONJA, S ^ftA, I T \WANA, JOŽF.Ii — viiuW. i_______________________________________ J *^L- «^ * ^1^ ^^ ^^^^^^^^-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^A^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^B^^^^^Ma^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^j^^^^^^^^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^k^^^^^^^^^BHMHB^^^ta^^^BflM^^^^ <> borbi za napredek človeStva, o Ia- ^ ^ ^^ horatorijib ln o življenju velikih ml- W f f A %/ flfl O C^ | 1 I >leoev Vam bo povedal napeto Z£o4bo ^"^ •• ^* ^ »•• ^* |^ m A | prekrasni velefllm BREOL FLVNN ANITA LOUISE Pretniera jutri v Elitaen lcims Matici — Telefon Zt-%4 DNEVNE VESTI — IVa&i prometni u radni* i y Francijt. V =oboto snio poredali, da je odpotovalo v Fra::cijo 20 naš:h rulajših prometnih uraunkov, da izpopolnijo svoje stroJtov-no 7ji8uije. Iz obmo.>ja železnLŠK« direkoi-je v Ljubljani so bili poklani v Fraocijo posta ienaCelnik v Pianici F^raunc Rotmin, P';rno£ni ureubiik na postaji Lesee—Bled Franjo Ltćof in uradTi&ki p-iipravnik v Mariboru E>ušan Stošović. — Delav^Ke orjr;inizaei>r *n brexpo*e!-no't, Tajnik gr^arv-^te cJelavske zveze Milo-rad Belić je dal beograisk^m no-vinarjem iztavo. v kater-. je pija^nil stall&če del&v-skili orgrmizp.oij ^eie preskrbe brespo-selnih. Deiavske organizacije zurite vajo v gla^em sstaJrio poilporo za breaposelne in uv'-f^TO to umn?a tehnika v in4ii«^r1.tsV:ih pođjetjih. Po njfhovem mnernu bi bilo tsoba ortrimo^ro^iti in prepoveclati uvoz ti-eVh tujih izdolkov v ra^o dr?nvo. kl jih iahko izdn)ti Vi-siču in o x\(r£^. toliko, da se smuOar:e>rn ni treba v^ti, ria t>, zadevali cb rrm^-ovje a ti sfos- f. S»ie^ je ul^rji. V^eraj in danes g"a ja ^apadlo fte jif -kaj no\vy£;-a tn ta^ou bo sinu-ka za praznik prav dobra. — K«»P£re$ Nemcev v Jug"osiaviji V Novem Sadu je bil včrraj kongres v nn^i tlTža\i živećih Nemcev. Zbralo se je 167 deiegntov, ki sso zastopali 11.(MX) o»rg^anizi-i*anih članov. Sklen.ieno je bilo ustanoviti grla-silo švabsko nemške proarvetne zv.ze, kl bo propagiralo kulturno .solelevanje mw] Nemćijo in .Tugv>?!avijo. — - Zahteve z^trrcl^kSh tnagi»tratnih ur:wlniko\. Ma'ać in božič;-*ico, kei Se je zara!i pedra^itve življeri>?ki]i pi>trt-K%^in njihov gmotni položaj mo^no poslnt-Sal. — roaoi!?K)r I'IIOIR v Koojjradu. Kon-čno je dc-nl tuđi Iico^racl s\-oj pciL^.»!-^- Vbil be-o^rajslu poiioclbor svojo upravo. Zboioviinj?, je bilo prečoj burno, lako da je moral komisar Jovanović dvi-krat apelirali na zbraao oficir]^, taj se pomire. O'.fLSovalo je 751 član^v. Ll^ta Mihajla Sva^!oa je dotila SS3 grla-Tov, liPta 2.vote Mila^oviča 290. li^ta Krste Miha-j-lovića pa 73 gla^ov — Iz ^Sui/li-'iiosa listric. »Službeni lict ki. baa-ke uprave dravske tanovinec žt. 97. 2 ine 4. r. m. objavlja zal.on 0 poobla^oemih ir»žen:rjih, uredlK> o raxiiritvi pokojnin^k^-ca za^arovianja name^Oencev in pravilnik o c!ačevan.iu dolgov vlagat^Ljem in ostalim upr*;kam zavodov in zadru.ri poj za:;Čitr> s *•'■':"'■<■: cbve/niciiini za likvidacijo kmetskih — SiTalfeke Icuioo bulezni v dravski ^a" ' ini. i'o stanju z dne 2o. novembra je i' ia v dnuvki banovii., svinjska kuga na 14.» dvore;li- svinjski T-dec:«t na I>S, ko^a tVhelne zale.ee ni 10, slinavka in parkljev-^>- ra 6, vrsnir.ji pri^ad i.a 1, in čtekKna na 1. — Tatini bratje. Po za^avskih kraiih -< lh*U |i*»!C# tri je bntj? Jože, Slanko in Ti-nf Komik, ki tih orožniki že več meseeev 7iQff»vj'j-^;o Tvi.iui' Litvir in vlomov. Te l ?o ffe TK>»av'*1i v S't.Mi.loncih pri Ziditnem 1110-slii. ki.^r «o odnesi: h kokosu ia ka TK^^stni-ka Alojzija ^aclreia C kokoši. Vlomili so 'u U v h'žo Alojz Ha Pod!txrarja, Kjer so uk.rad1"i ziTr»j>Ao mo^ko ^'asujo. zol^n jes^n-^k; pjc*^.. ve^ Ježnikav. &iv k!cKuk in ne-kat jurila lukn. Ja co cv'koriovnli Po-lioofar-!?ve za nsd 18O<> din. Tatin^i bratjo so pobefrnili meuda nekam v savsko banovino. , — Vrem«. Vremenoka napov«^ pravi, da bo ohlaćno. ne^tanovimo vreme đ padavi-aunu. SiK»di je jelo d^zevati, ponori |na sne-žiti in KnM) imeti do davi 27.5 nwn padavin. Sfka4lo je tuđi v Mariboru u Beoeradu. Najv^ja temperatura )e unašala v capditu 11, v Saraje\u 10, v iScopAja 9, v Mariboru, Zagrehu in Beogradu 6* v Ljubljani A£. Davi je fcazal baiometef v UuUjaiu 747.7, temperatura je »Medila 09. Iz Ljubljane —lj 9!o\-osna fauo^ltev ođlikovanj. V soboto opol dne je predse 3nlk inestnt ob^lii-g. (Sr. AdleS.ć Juro v n^rgiatratni uvorani slovesuo Izrodi! odlikovanja, s KrtPiir1! je odLkoval NJ. Vel. kralj Peter TT. neVatejne ljubljanske grasilce Ln gs.^T>ske čete. O'^l-kovani 90 blit: % redr.m Jugosl. krone IV. stopnj^ ^. dr. Kodre \nton preti^edrJk vs*:-slovanske gasilske zveze in predae^Ini'r £?.• silske zajedn"c: z redom Sv. Save TV stepnjp »rostovcljna. fr«-ailska četa LjTblj^a-intJito Jn g. Meželt Fi-«ic. tajnik erasilthc ajeu: j«__,i^-avs.:o banovino; z redom Sv.Save V. stopi.-*e i ro-zlovoljna ppsilska ćeta L.ju'bljsna - v'ič 5ii rg". Hrovat^n .Tpicz te. giniractor červ. Miroslav, odbornika gasiisi'e ^ete Ljv^ij"in^-^rve»-ni del; z z!ato mtda.ljo za diiav\ičLn-««k*> zaslug-e ?r. Vrbui3 Janer:. cJbomik gra-siLeke Čete Ljubljana - R r.i»» i 1 Zaj«_ An-t^n. odbornik praafske ?.etf> Ljablj^Jia-Tue-sto: 3 srebrno medaljo za aržavl^uskc za sluerc g: CTorše Anton, član prostovoljne g_-snlske čete LjubljonaL-r.ie^to. V svojei.i nagovoru je g župan zla^ti CKHičrtai saniiir:-tanski tn državno brambe-ni iXsm^:i ga^L-stva, ki zahteva izobiaibo in vscroc organizacijo, ki je zlasti v 551oveniii ta^o 2.Io zoo?-t ena 'zniod tistih komcuij. ki ?u tako 7:1*1-cilnp 7,R na^e ulice. > e'knpCiicK jr»r; soli-ini .'air-nri ■/, ki trro fraiir-itiko, n*» d? bi plakala. Proda.la'kt \o je zapela klica ti. toda /en.s"ka je tula nir-Iia. Zi'oeia se ie ilirku za latii'o. Ko ^o $> njeli in ie posredova! Uudi stra/-nLk. je* dr-jaLa. da iaica . aie rsrbi;^. ka!i.tw -Ij. bi j'h p!;i«"ala Fpfao ie udarila po "tih, da ji .o br,7,ffnil rumon^uk r«f» eMc\\». Pr'k.!a;alka je oritr»in ti'e, di boulo hodniki r>reJ n}!ho\»m; hi-s:im: O''i^~'oni. Ce ne zapade tvie^a do Yo-lefi. «e jim ne 7,di vrlino kidali sneca I-a-v» ni Hl 8T»e^ skidan tuđi z mnrvjih ho-;lt:i-kov :*r^li niesta. Včasib so Pe re^ji ^ihko umikali vsaj na cest^ ^ hod'jikov, danes pp na ril'ci ni M'o ^*li oto>k't. k^Tr.i^r 1»! t*' ?1ovpVc lahko unutkail. ko ni'i siii bro/J2--i ze v grlo. — Ij rtvuri;«*v nie-.nt- strokovu^ knjirnit**. V tora1; ol> 9. doipolvlne «e •<> efiivolno odpr.'a nut-^'ia etrol-ov^.a ktij:ž'iii'a v n;e?t-ni jK>svetcnalniri. iJo pozdravoj pre^sednika j inpstne ohčirie p dr. -Vdl^ići Jura bo i^-el ( strukovno preda var. |e r.ačeinik Hi-^-sire^a j ?ocialr.fjfa urada evetuk g. ^vptel H.^nheii, n-^kar bo ocieti kni:*iu^e. ^u^kov na knjiže nifta ol^eca zlasli h+eraiuro u pravne^a. gos}X>darvkejia jr. kornunalnepa po;!ro^.ta in je na.n:ftn.iena me^tne-mu Mn»d:iištvii. —lj Dclavski dom je v^*na socialna. lfsta nova. S 1. novembrom je bil otvorjen nov tratet iJelavskega dc-na na Gospomv a"tsk:i cesti in s tem je dobilo mnogo |K>trebniIi stanovslcev in stanovalk lep.^ robice po razmeroma ni^lilh cenah Zadovoljen je vsak, kdor je imel srečo, da je sobico do^il. P'-om.cc-v je bilo toikio, da vsera =evetia ni b:1o mogoče ustieči. Kmalu petem, ho ja bi' Delav^ki don-* oivorjen, se je po":ai.a'a potreba po ra~Jirjen:u istoga, ^o se je tu-di zgodilo in lako so prišli dc len?h s^blc mnogi, !d bi bili morali s\cer estat: v nr-?di: .ih kletmh stanovaiijih ali bi pa fe teh ne ime'i V Oel^v-kem domu se sobica "a ens^a, dva in tuđi veo »ts-uiovalccv s parketom. elc-ktri?no razst^vljavo ioplo ir4 nnrr.lo vodo, stp.novalci pa imaio na i\,^po-lago tuđi prbo in kopaliiieo. Petujcrj dobe v Đelavskem riomu sh'ipno cer*trto p.T-nc-či.*če. V kuhinji dcrra -se dobi hrana in si-cer isy 2, 3 in 4 din obed m -no i^tt re^i veće-rja. Pri teh cenr.h se^-ecia ni čudR. oa viadd v kuhinji tyko vrvfuije zfa^ti opol-dne. P:i vs^m velikem proinetu po grc čelo tiho in gladkc cx;. rok. —lj Udružecjr' ingosio>en^kii1 iužfUj«*rje^ in arhitttktoT-seicijJr: Ljul»*jana \rfM iia predavanje, ki K> y torek r*»k in ravnatelj zvr--zr.^a prei^kiLSev^ijsčn v Curitui o prl-sla* vah in iz^ietvi}] na izvrš-nih A:-lezobc-'on-e^:h zrra.'bah v ^-ci v tetih 1021 no 1037. j <\eflava-i^- lv>do >>oja<^jeva!e Mevilne ssi-optična ?!ike in diatcr-ami. V^top je prevst • vs^m. k; se zrnim-ajo. i —lj PotrpoDn krpanie. Me^tiie ulica ro m mnouih kraiih rotreb\e teuifljiieižeiza popra\ila. a pri nas se navađno omejuj^nio i.a krpanje. V z^dr-j^rn ča^n *m nastrle ko-'3nje MKii po iilieah in troih sre.Ti mesii. Tioii na d?vn^ni iiMPtu -v an^ri S*ritar:eve ulice te ie u^ere od'ekati. Kan^o tako je todi cb p^e-no*iu. mimo Magdif-eve tekovine na Al^k-eianJrovi cesti. —lj Na svoji poletni turnf j1, ki jo je pri- i re^il slavni franeoski ^ioi;**s»Ei virtuoz Ro-bert Soetens z Orkestralnim drjštvom Glasbere Matice po sl^ienskih ms^tih. jo pov~od žel oerrome:i u^poh. Njegovi nastoni pa so prev tflko 73V/eli obćinjtvc po drugih velikih mestih !n t^Ko piše kritik du-najakeg^ ]iFCj-hert f^etens se je pred.^ ti vi I kot violinist izredr.th lastiosti. Zvofnost r.fenove i^-e ! .To.v2eina takej te navduši; njegova Inter- ' pretaolja ima veličino ln nobleso, oocnem ; Cl tbo lalmoet ta protno^t, 1d «t» Itfbd tbuAimoai duhu. Dodajme i*, 4a ra^nli-ga z občudovanja vredno levo roko, da ima do kraja točno intonacijo, skrate vse kar nnoremo pričakovatl od violinista ivetov-n*»ga formata.< Njegov koncert v Ljubljani Je v ponedeljek. 6. tm. ob J0. ▼ valfld filharmontfini dvorani. —U Offlejte si ■*''«▼•• Krmmjtm^ kvnM-dijo >Skodenj<, ki \o ponore dČDtjalcoMani v sreJo na prazn-^lc 8-, ▼ aobolo 11. te t neilelio 12. t. m. oh 9n.l5. in aasmefaH &« boste od srra: jetlavemu Pjtru (Lavriču), zapiteniii pesniku S<*niei (Kodtiko), n#rod" rwnu xa!jnhljencu Mihi (Novaku), fttrap«~ ramentni Jerci (Calutovi) in drugim, lirm v^ebuje mn-^o ko*ničnih srtuaMj in đulho«^-t h domi!»leVov. ki irvrttno zabadalo gl»-dalce. Potaa hvr^tro kom^liJOL —I' FoklvnitoT đ?\ A4ami*«vein groba. Radi s!_ibeca vpmefia se bo p°kA<**iLa. ■• Ailami5«?v?m drrobu daties o*> Ifl. uri samo deput,ic*:a rTilteifekt^fla pcvskfHja ibora ai ne ves xtor. kaitor ?ico pn 00 javili v —lj />• i« ženika fijana. Ka Poljanaki c«-?ti di, LIM Ijudje p*'ed?n^in;im prik? inu^n^ fTrt douodki. Kmalu po -!• *ta se oj ađkod Pelinaiiilf DekoJiko T^njen mo?ki in pijuna ier^Ln. "Svinja »e pričali krič-ati in ^e na-elminti na hi5c. ^tokala in vpila je tr-Vo Pr^sui:lj; _». ća «> ji miirioidoću ^re^nčani da ji je slalo M d& se ji j> prijetila n?-eretta, šM.5..ii na vse iio^ine pom«^ti Lji»l-ie Fv. * inirrJT oljia ir. 30 i ženike iz b;5 priMJi'il** v skAjVIi'^h vodo in Wavo, d& :o potol?žajo Ko |ia i*» ifci^đka zMIa tkjsooc po tlfli. o ofvUitUi, 4a gT^ zr pijanko, ki ;e p^Jaia ir« 2opot v?tajabi. Pijanko je po-z^eje L-Hjjl -;*r«./«r!iic. kt i«* p^zva.' polisi jaki a\to. dt \rt ]c od'^e'ldl nj, atrr.liiic'\ —lj Uteratni v^čer đrui;?^ >Ta'^rc bo v "etrtek 9. t. m. ob 20. v avor«.ni DdLiA-sko 7.bo^viit-e. Odle-mk^ iz svojih de\ bftdo recitirali prizpuni i.r:inonski )Ofn.'i:i in pi*1*-teiu •y*ciu:o. S»vielo»'aH booo t:g- dr. Ivan PriETvli- dr. I^o Cmid^n, Jarilco 55amer, Jo-I si., I"Ll':cIo, dr. Ecjronifr Ma^ajaa 5Lano • Ko&u^eK -vI i 1 Oin. Čist? t:o^;c^k je nai:ie-■ riiea v .iništve^e dcbri-dtlne oa^ienc. T» a-i binio na5o j novost . da f»č udelezi večera v j fim ve'j^m ?levilu. — ProdftvaD ■ v želef°tktonu s posebnim I ozirom na nov«* pr^tipist; se prisno 17. ja- ] iju.irja lf*3S na Tehnični sre*ln.ti soli v LjuV i l;^aii. Prt->lrval b** lj. inj?. Ri*tit>lf ško?, T>ro- I fe^i>r Teliai5ke srednje sole v Ljubljani. I Pre-Nav^nk1 Vo vsr.k 0ft!a\ni^ oakijjoDeeT dravske banovine ! v L.jubij 11-1. yr!rexii dne 8. januarja I9's>s i poti ixjkf*ATit^ijfetvoia baLi dravske bauo'i- j ji-^ ijosjoJa Jr. Ma* ka jfatlai^jna v ^sseli proctoi'ih ScK-oi^e^i«. doira na Taboru ooi- j v-\'':o I? no debivrleino prir^aitev z b:x;a- { tim srtH-olovoi;!. i.»"11 'c cji-i di.b??^-'? i.4tc»«- i n>n ?a pr'lpL»re bo'niir ciaiiaii zani in sirotani, se f>ro*i con]t?iio J oS"'ic£*v*\ ustanove i^i driis;?. ^vgani?^^^ ! j'ji t^aohe^u. naklonjenost cb j^riliki <*cb- J c^j:t a*i pibaienega vaUIaenji, sa kar ss v ; —lj Elitni kino Matica ob-tžCa, da je du- I a"^ ner>veklicro zadnjikrat ob 16. un film • "dolomiti v plaiiK^niK. 'Jb© Ye5omi prenl-j fctavi odt-đdela vslo^! koracprta. ! —Ij Dar inertnim r*?vf?.em. V }K>6ftaiitev I bia£r>P«>Ilezr*c d^lgaio. fc^teoen clrog" i teć "•»■'«6 orodia. tiiiko c*a Hra ks^alk Vrlio- vfic Mi^Tj "J0O0 cJ-in F*zode. Kv-«t t*tu iJ^sle- cluj^jo neKcg*a bn^z^io^jetnjpg-a rciBs.rskcga pcmočniiQi. ki je UiH bresz 3t3inrvg-a biva- h&*a. I2. .-»tanovr-ija. Joeijpa Karteli«?«. T*a Sv. Pcl"*a nasipu r»7 Ie bfi.^ oni da.-2 iiicra- <**Ln."\ 400 điii vre ina srehrns u^ti. asrianike ( ;-T>oya*. Po3e?ur'K Franc F^"*#!r tz Bresta j se fe v ^etrtek ustav 11 z voa>m ns. >"! kro^.i^r hrt iBMbU priliko, ufcradel ii pradaua okr^j 460 din in nffroU. Oiiuvdovaiik* \e divino ■opazila sele Cez dobro uro. Iz Maribora bor je l»e *•..'•... » si .vt:i4:i> Bi« o, ki 6e rju'\l.u tu^ t Hkovmi a^cimJ-sM. To je rrn;oce 'e - vCH:it(ii iat.Mi.-Ktoia ki žrtvT»mi u*r^t**ikov tatrniL. hi — lj*»ib tež-kif-^L'n uieo ob'»pa^- X'-;o L? ^0 Jnoig^e T2i)jditi \ maribomk^in uiežčarBtvu *c^jC»p^ ^•ic:inau> ta donruičo urnetnoet, boJo c^po-s!e«i tuđi ta -pr\tr,davanja <»ma(;ala. N.i^I irrr.e^- &i *o pribtk^vtJi, ^i bodo ♦^?^ verj: smrtni ufDe.i veaj t, rai-^av^. p irf^ jeJO v okvira r«Tvcti-0e*nd a tc-in-; v cJiki ki7lroki ',lvor**'iii. Vi bo tr:«ja!a «io ?5. t. m. To da tildi to noaoj« «e k«*^ »0Mj »• ik> i'resniii^o. !>o«ted^r>ji t»hliik ni ia4<.^*-iji^. viku-p del pa *e main. fk>*iei >e ^r^ danih *ele *> «'el. A'i bo ^.arrooft^a »♦•'ed-tta javnost rf^ dopu^l'-i, *i» lx> up B iĆi.%-li;:e?i La^ib i.nt^tBlkrt^ ornata« iii »» j^*i-'*> aaSe avt«*U» v i-oooče h^ci. r".^*.«^'' M.-r> bo vftćij J^e *e z.vlnje n*et. Iref«^*i c^ 800 ja obisUaio rak n\i*o £"14 tu^cew. od teK !f??2 ino/enKer MajvtC ;e l>:k» Av^lriJ-eev (344). sl^iiio \emci (74). Cebo#v>-a;i rfiT), Itai'jaii' rp*j\ Madžari f?7\ P-!ja>-i (17) 7T15, iz Česar je razvid»io, <'a je t»H tujekl profet v prrtekleDi met»reu sr (>r»;*t-i ".^'o-vo'jlv. __ Odlikovan je 1>'I m«»T ^riunuil x rc^^^u Ju^Ot-lfA^n^ktr kronc ]v. ^jTipnje pr«dsv*rln!k ZdriižeiiJi re-.rrrnib ia^tn->o. jr. Jakot% P^r. havec. ^tf.::tr-inn! — Tri otroke 2asu"uv»f!a? Na *>odUH:! ra^ T\',h £ovoro *o mariI»ait*K; orT/piki v rv^ki vaši nad Ka.nnico aic:ir;ili 31 iotr.o 6Ui2V% njo Ji^ef-j .!.. ki _ve ofe1 r'i^na, d.'. je za*ini-p'la L-i evo)«1 otrokr. <.»^unljenka je r^viln \ zadnjih ie:ih tri nezakon^k.* otrok4', Vi pa ««) kmalu ^o rojetvu na s!.rivijr\? m. rla Je o£: v--wa liubala ^aj !•/. r.ckih trr.v. n^k^r ^o Otiori UTrLi. Prci*kava >p r.a*!«iljut|e. — Velik vlf>ra Pn ?r ttttTiikj, F\*neu P/3-»lolfa v Le>vkovt*i> pr* Pr.i^e'^k^Ti je nekio vluin1"! v «c*a!nioo in ukradt 1 /.i.'Iein« rovfafcfv Lli^rajno, v katari jt b'n ?-r. ll.COl /;iT?aTi«HV zb*n?-"fi6. ^loniiVu «0 *e »ja n!(<]'j. — O^sojenl i:b!jf«lol. Mali tcr-»* je v pt-Lv-k ui*Mi7 ;15ietTie£a Kr.rla Pr^rtcrklfjpa r£ 4 le-ta *"*» n^s-e^'v rv>'>..e. ke»- ]•? 'h» *,^*i-r!'i nt»n . ^ '-".i >rošČ»Miid v St. ti ju A. « t>-tfjmhm 7-akl?i d-elavra Fmik;.* Ma^'.fiA. J)v Ije je r-rl >l^^f« AIjjzr Hladnija. Zč isti 7'o^In j« bil ote»> jVr Leopold Smii\ani* :eeTt btrui»a niii >e biia že strast Vrda ^a n?*vaoit ;e hils. to i v • primci he«nrti. Vora'-i *r r>h 2-fcZJtr^ ij pre ) ^c-iti na posteljo. N'e&re&it**, je Se ^>o no* ia4:hml. — Zasiruplta ze je včernj zjutraj n« Vod-niko^em irgu 4 kom'1] 26-ietr-mt>čn;ca Krista P Zav::!« je veĆ;o dr-/--TtroTipU. NTfZ*vtr3tr*o obur*a^o «m p/epčv. !ja)i v nwiborsko bolniinic«. Vi^k n* znan. — Miklavieva neće'te. VčcraiSnJ« n«d*t-lj« je bila v in.\roft iju MitUvia. Trjo'-iii^ 80 bi'e ves dan odr>rte in trgovci »o bili Se Mzmcromu precej zadovoljni 3 Vjpw*J;fc-mi. Skrbue mamice 90 n&kupovale di.ro•o inov. Vr mestu je bMo Heitj *«* ^Ml Mlj| žir«hno. Pjič mUt'4iv*tH|i nr««M^al upara. ir 2. I*rek Mi>uir>, K ukoTtc ftet^K C-. Luker^ st. proi Sik> ic Bi*o KLreMilk«. Par? }i Lukeš ml.^SrojnMc in R*dolvć-N(j«rt sra bi.i prekinjem SUuit po X kotu: \dw kovec 10, inž Prok 8'% Lukoš M 6*/m, BI« 3*/t (2), prof SiW 5 (1), Sto)n#^ 4»/t (J>, Miiuni in £etir>c po 4*/m, Nommi 4(1). Senle*. 4. Rupar 3 (2). Luke* ml 2. R«4o-te \H% (1) m Kresutk poi toćk«. — Druga operrinj pcrrmmrm &♦ prr« dal tr^a tcdnjL i'o klawrNrt optMfl ^*d\ m goro »«>a^a«.. 'c to re* pr*vi ^U^er. ki \c Mhdn>« i*-*» o4>Ael t« j\ci. l)eja.pije j© ▼seskori /dhuvno, MKtro^ ii ih\ih f!jo pJ» g- 11«. 1 jj to vid. L|bk>JWM, ft. r^a^*^J g. uni*. do«. dr. Alb.n S«i!**r: +<% 1X> lelirtci roj«tvt Jati. Kvanfl. }*i.rk\-v«. 5 rem pfnii hrAtt.; ej* fa4*ce4J «atmU. PurVvrru, kđtfTcmu po *trt©r ^clki ■« nje^o-▼ 1 vctLVe mi* uge -r^ rfiaior )n kot er.emu ^> 1 *• ob-;"i*--!',cv čo^'&e .\jt«»d'r ieMno^tojno-*t) in «v.-iHot»c pc^T**Ji. e*i!»> W*»: »Purky- %p*n%i.-7č,-.? nzi-č^fe ki d-r*jn*iifa, in &e prvo i:pii ho mu *ic fuj vi t dT>'nf)virii% tcmved tud: vri ^oaicfh, ki čehom uiso bili naklo-njfcoi, pri.ieaie ilovcs ^r.arjvtv»ink« in te *a-n'ra^e x> tolike. Ja gs «in«mo po pravici imčn^v^t: luUnovicel)« fir. iolt>5i)e, ki te-nr.e^j; f*a t>i>drob>riL fr sict^in^t-kth pre- Poieg oh¥rne^i x.n««ui»tvenvgi» d«U j« Fi-rkvre pi?''! t^ili r*i"v.e tiAnke o va^*>ji, c*i<«nizaci^i r;«L itueicicval *c \e fe^kega prtp-jr^ane^a g b^nja iii deloval m /b'ii*-ni*^ ia .s'inp"^ dc'uvarje v-*eh *k>vHi>*»k.lh k.r.>^3tven'.ko». K.cr vnDJ« <*o-ko'š-k*" ideje iianj. l*rZi,l$vAr.JG. ki $H b<.) n/'rcnilinlo bog.no šievita diny»i>iirivov, Ljcerim bodo d-.Munn*. rir'.k'iuć^n! tinl* ekse•.'f!inc|iti, lv- v nipe»-i«.>V*:i prcslavairici. Z>nćrt*i. ob 18 15. Cenjeiseir» oi?^nni¥« li Ti-bo\elJ. Jia^orjm lb -~I*a>tn!kA BAznAujan*, da §e?t! prssslila trgovino I !i hifit* jTvH. ?ik v uuvo pn*urcj<»i4 Miftl * hJo^HiĆ«*rJ«i 5. Clii:ernwna. ! gtnn *a j: n*i1.vJ5/> ceno. Ogi«»;ie »i t^Iogol Nase gltdaiisč« * DRAMA * T"* k 7 dM:enio*u flinikovi i^d B. J ferea^., 3. -oc€i: t>ra: Fimia. Ia^ta. Eni£an« ! c:rt. < a It1 ±n nav?. :ol. j v5e.rt*>»t, ^. f**C€ir]bra: Juiij Otcar. lud A, ' lo»iOiit;ljek, 6 vi*?<:*mbr*t jo&pito. J 2J^i"ftik eh 20 uri Toi-e.* 7 ć^^mbra* ^»viljfiltl M'iv^c. B«4 Lz^en l^r&arvc miJ'^r.c o«o« o4 2i tm jvi-v-zdol. GK>*ai>i 9». Majica. Bx"iru#n-L\ibcj-9Kt.vcIja<. : 2802 PAT.NO tAQO v Ljubljani. 7 iepim »kla(1iae«n se odda tT najs*n ali fprejpa« dnjži»bnika s potrebnim kapl-♦ t lom. PonudtKr na upravo »3L j Naroila*. 2802 i S*e7? najrinrjš** rorvfš!oj iz lekarne J dr. Piccoiija v Ljubljani se prip.jro«*a bl^dim in ?la-boUiirr. osebam NOVI MOĐEU Zimske su'aije, nepremoč'jive Pfubertus pla£6», obleke, pe»-llo L t. d. prtvlajairo fte vedtio z Ziiatnlirt popust ono. F R ESF K B 9t. P*4ia o^9ta graloie, Iraiicr tuđi drug« 3ev-I.1e popravlj*i al'*3tp:'e^&* b*-«rc-poprRvljeJiuc^ Sv. Petr« ^nt% 0. 2829 Beseda 50 par, ćavek po^-boj. Najmacjdj znesek 8 Dio Vofern: tecsji, oddelki o^i ^ol 7. do 8. in od pol 8 do ^. ^re zvf?Čer. Vpjsovanie da >vno od ixj1 7. do 3. ure Ya ra/pola^o 2? najraziienejšlb oisalnih stro-[ev Chri^tcfov u^ai zavod, Dc-cnotrap«ka c 15. B^eda l.— Din, đavek poaehej. Najmflaj&i zaesek 15 Dis ..............*»"'.................... RNO8OBM» STANOVANJE j In IoKrI 3X5 m taKoj od.ifm. i Pojasnila Cuizova centa. 1. j '«£02 * 1 BescCa 50 npx, du^ejc poechej. Najm.an>i ^ae.-iftk H ttu ORTBOVA -OL1>RCA lu cvoMiCai rued nudi ua;c(nB>* J. MENART, I>cmžm!e ZGL, E>ON'AI>«rKOrNO H^O novo, dobro gr&Jeno, / Krsnia prodajn rad1 raa.«r*.. Po^oi« ucrocni. P^lko Antcr., K!ane" 63, Kraiij. 2872 i j^ pr«mog ^CT^ ***** P"1^^ ^^ *inmn<» ••»• — >»«—*••« '*■"""......ti if-it-tiiMi iinim VZROK POTOVANJA V O8J2NT Perzijske pre^roge, orientalsko p^htšcvo in še drage atarinsJce re« po nitiuli cimSk Aapr-viaj. OGLT.D PPJ v palpči Dunav, vhod iz Ueeth ikCbtlllil ifEMOPc ^mmš&k. i. ftww*jflia WKL_ ________ ^^___^-_^—^—_____fil&.JB. Prvo sokolsko okrevališče •e Mio ^Eera] svečano otvoricao ▼ KrmmUkl mmt% Ljubljana. 6. decembra Tiho, brez hrupa L* bučne reklame je Sgradila Jugoslovenska sokolska matica v Kranjski gori prvo sokolsko okrevališče, v lepem, okolici odgovarjajočem slogu zgra-jeno in krasno opremljeno poslopje, kamor bo hodilo sokolsko članstvo in mladina, pa tuđi drugi gostje na oddih. Na enem naj-lepših krajev slikovite doline stoji ponosna sokolska trdnjava in čaroban je z njene tera.se pogled na vrhove naših g-orskih ve-likanov. Ustaviš se pred tem lepim delom sokolsko volje in žilavosti, pa se nehote vprašaš: Kako to. cia poganjajo iz tal novi sokolski domovi in da je dobilo jugosloven-sko sokolstvo svoje prvo okrevališče vprav v času najhujžih preizkušenj ? Nič Čudne-ga ni v tem. Poedinci, organizacije in ćeli narodi, če so zdravi in na pravi poti, ustvarjajo največja dela baš v najtežjih časih. Včeraj je bilo prvo sokolsko okrevališče v naši dižavi z lepo, intimno interno sve-čanostjo otvorjeno. že vt poboto je prispelo v Kranjsko goro več sokolskih prvakov na čeiu s prvim podstarešino in predse^ni!-.cm Sokolske matice br. Ganglom ^a s<^ pripravili vse potrebno zp včerajšnjo svečanost. Po Kranjski gori so zavihrale državne tro-bo>nice, saj se prebivalstvo dobro zaveda, kolikega pomena bo sokolsko okrevališče za gospodarski in tujsko prometni napre-dek Kranjske goro. K svečani otvoritvi je prispelo mnogo odličnih gostov. Z vlakom so se pripeljali zastopnik Nj. Vel. kralja arteljerijski poclpolkovnik Stefanović, mini? ter za tele.sno vzgojo naroda đr. Miletić, zasU.pnik banske uprave prof. Josip Jeras predsednik JZSS dr. Ciril Pavlin, starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher s tajnikom Flegrarjem, starosta sokolske župo Maribor dr. Oorišek, .starosta sokolske župe Celje Smertnik in starosta sokolske župe Novo mesto dr. Vasič, staroga sokolske župe Krnnj popularni Jakob špi-car, a že v soboto sta bila v Kranjski g"cri narodni poslanec dr. Riko Fux in 7as'opn k savezne uprave SKJ načelnik sanitetnega odseka dr. Milorad Feliks. Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki krajev-nih oblasti sreaki načelnik dr. Vreear iz Rauovljice, predstojnik okramega sodišča dr. Eregar, kranjskogorski župan Budinek, predsedn>k tujsko prometnegra društva Lav-tižar in predsednik gostilničarske zadruge Malfšič z Jesenic. Podstarešina E. G^ngl in narodni poslanec dr. Riko Fux sta spreje-mala in pozdravljala goste na kolodvoru, potem je pa snrejel E. Gangrl kot domačin kraMevega zastopnika m ministra dr. Mi-leti^p nr? prngu doma s kruhom in soljo. Ko so se v domu zbrali vsi gostje in ko je prišel tudi domači župnik g. Karei Čuk, je spregovoril podstarešina SKJ Gangl. Po toplem pozdravu je pojnsnil navzočim. kako je prišlo do zgraditve Drvena sokolskega ckrevališča v okviru Petrove petletke. Zemljišče je bilo kupljeno leta 1931. Gradnja se je pa pričela lani začetkom avgusta. Ponosni dom z 20.000 m: ohsegajoeim zemljištem predstavlja vrednost 1.300.000 din. Stioški so se krili deloma s prihranki Sokolske matice, deloma z brezobrestnim po-sojilom, nekaj so pa prispevali dobrotniki. Nacrte po napravili za poslopje ing. Nače Perko. za notran o iroremo pa ing. arh. Ko^e in ing. Jesih. Sokoli so ponosni, da nosi njihovo prvo okrevališče svetio ime star^šine našega mlađega kralja Petra II. Župnik £. C'uk je* r> ) kratkom govoru opravil cckvcr.e obrede, potem je pa zno-v*a spregovurl podst uresi na Gangl, ki je ob kn:vj-j prelital pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Savezni upravi. Slednjič je naprosil kraljevega z^a»topnika podpol-kovnika Stefanoviea, naj v kraljevem imenu ot\*ori dom. Po otvoritvi so si gostje ogledali dom, ki spada po svoji lični zu-naniosti in notranji opremi med naše naj-modernejše hotelske stavbe. Od zunaj se dom ne vj-di tako velik, a vendar bo lahko sprejel pod streho v skrajni sili tudi do 150 gostuv. Velika njegova prednost je v tem. ker ima večino sob z eno posteljo, a ze!o prikupna bodo tudi skupna Ieži>Ca v tret-jem nadstrupju. Dom ima vodovod, centralno kurjavo in električno razsvetljavo. V vs-aki sohi je umivalnik s toplo in mrzlo vodo, v vsakem nadstropju kopalnica in prh:i. Krasna je z lesom oblo/ena obednica, velika sicer, toda tako prijetna, da se v nji takoj pocutii domaćega. \/ obednice se priđe na veliko verando, kjer bodo lahko gostje poleti obedovali in veeerjali. pa rudi za solnčenje bo zelo prikladna. Pred otvoritvijo je bila servirana gostom zakuska, po otvoritvi jih je pa povubi! domačin \i. Gangl na skupno kosilo. Gostje so se lahko prepričali da bo tudi postrežba v domu oliična Med kosilom je bilo izrečenih več napitnic. Govorili so podstarešina Gangl. /astopnik Savezne uprave pod-polkuvnik dr. Feliks. st-arešina kranjske sokolske župe Jakob Špicar in predsednik .JZSS dr. Pavlin. Pntem je pa tajnik SM \*enj Svajger prećital pozdravne brzojavke Savezne uprave, predsednika SPD dr. Pret-narja, II. podstarc^ine SKJ dr. Paunkoviča m zagrebskc župe. Mnogo prekratek je bil ćas do odhoda vLika, saj so se počutili gostje v prelepem domu tako prijetno, da so »e le težko po-slovili od njega in da se bodo radi vedno znova vračali vanj. Srečno naključje je na-neslo. da so prisoitvovali otvoritvi pr\ega sokolskega i^krevališča starešine vseh naših petih sokolskih žup Iz Ptuja — Vi>«ku odlikovanje. T? ini t^e je mu--i 11 v Ptuju fraucoski konzul i;. Keinerand iz Ljubljane, ki je osebno izrocii ustanovi-(eljii Li preke. Identiteta -leznane ženske, ki so jo našli mrtvo in že skoraj nanol razpadlo v jjozdu v blizini Slovenje vaši, £e vedno ni ujzotovijena kljub vsemu prizadevanju oblasti. Naknadno >e je Še dognalo, da so ua-^li v slamnati torbici med družini ludi li-e^tek obhajila, na katerem je zabeležen« init> Ana Nickel in ki nosi datum 27- IV. 1S9S. Na nekem dru^em papirju pa eo našli se dobro Čitljivo odtisnj?no štampiljko policijske direkcije v Gradcu. Zato don>nevajo, da je bila neznanka najbrz a\«trijska .ir-žavljanka in e^o bile o tem obvest-ene tudi " avstrrske oblasti. — Miklavževauje v Ptuju. Letoe je bilo miklavževanje v I^imju izre«ino živahno. Skoraj v^s? trtzovftke izložbe so bile aranžirane v znamenju bližajočega se Miklavža. Tudi kup>čije so bile živahne. Zato ?*o bili tu«ii Miklavžovi večeri, ki so .jih priredili ^ukol. triz. nanieščenci in drn^i, zelo dol)ro otipkani. Izredno dobro je bil obiskani Sokolov Mtklavžev večer v Narodnem domu, kj?r ie hila številna dec^ obdarovana. Proti zastonjkarjem Novinska podjetja na Norveškem so navezana večinoma na kolportažno prodajo 3vojin listoT. Kakor pri naa, so pa tudi na Norreftkeai nekateri ljudje te vajeni pre-£itati liste po trafikah in vrniti jih, da. pri-dejo potem v upravo nazaj kot neprodani izvodi. Med Ijudmi, kl ai pomagajo Lako, da pm ni treba Us tov naroCati ali kupovati, ze rea nekaj siromašnih, većina bi pa vati, je res nekaj siromašnih, većina bi pa noće. Ta razvada. se je bila razpasla na NorveSkem tako, da do imela poujetja ve-lilco izgiibo. Končno đo bila prisiljena pomagati si tako, da dajejo zdaj v prodajo izvode svojih listov zalepljene z rdečim pa-pirjem, ki ga mora čitatelj odtrgati, če hode res prećitati list tudi na drugih straneh in ne samo na prvi. Prvi je segel po tej samopomoči veliki dnevnik »Aftenpostenc v Oslu, ki zaleplja vse kolportažni prodaji namenjene izvode s pomoć jo posebnega stroja z bar vas tim, girmijastim pašom po vsej dolžlni in rabi to v reklamne svrhe tako, da ubije dve muhi z enim udarcem. »Altenpošten« je prvi evropski list, ki je segel po tem načinu samopomoči. In to ee mu je zelo dobro obneslo. Zanimivo je pa. da je prvi dnevnik, ki si že đolga leta pomaga tako proti zastonjkarjem. v Saigonu izhajajoči franeocki list vLa Presse Indochinoise«. Tudi pri nas bi bil. kot rečeno, potreben tak ukrep. ker je vedno več ljudi, ki ho-dijo čitat liste v trafike in jih prečitane vrača jo, čeprav jim to ni potrebno. Najstarejše ceste Gotovo bo marsikdo pomislil, da so najstarejše ceste na svetu tište, ki so jih zgrradili staroveški Ki tajci, Asirci ali Efrip-Čani. V resnici pa ni tako. Najstarejše ceste sploh ne izvirajo od ljudi, temveC od živali. že več tisoč let prej, predno je začel graditi ceste elovek, so izhodili afriški slo-ni v ekvadorskih krajih dolge ceste, utrje-ne prav tako, kakor so zdaj naše občinske ali pa tudi nekatere banovinske ceste. Sloni so hodili daleč skozi sicer nepre-hodno džunglo in preko ozemlja. človeku zelo težko dostopnega. sele pozneje so ljudje našli te steže in jih jeli rabiti kot ceste, širina teh čest se je ravnala po ozemlju. Tu so bile zelo široke, tam zopet zelo ozke. Da so to ceste prastarega izvora, se vidi po ogrebinah na skalah. preko katerih so ponekod vodile. In sloni so poznali pri tem svoj sistem. Glavne ceste so bile vedno zvezane s stranskimi vodečimi k rekam ali k oddaijenim gozdovom. Ražen teg"a so pa imeli med glavnimi cestami še posebne zveze. Koliko je ljudi na svetu Nemški statLstični urad objavlja v svojem organu >\Virtschaft in Statistika naj-novejše podatke o številu prebivalstva na zemlji, zbrane na podlagi zadnjih ljudskih štetij tako. da odg-ovarjajo približno stanju iz lanskega leta. Nemci imajo na tem poseben interes, ker hočejo pokazati, kako je nemški narod v primeri z Dve ljubazni imam — svojo domovino in Pariz«. Pred magistratom 5e je ustavi! avto, iz katereg3. je izstopila Josefina Baker v crni obleki s Čmim klobn^kom na g^avi in perzijancem čez ramena. Tn ž^ ji je ponudil roKo njen mož Jenn Lyon, prijatelj župana Schmidta in lastnik grardu v blizini mosteea. Ženin je bil v modri obleki, za njim sta stali dve deklici z velikimi šon, ki orhidej, prva svet lola sa, dnifri rđeće-lasa. Neve?ta in ž?nin sta sedla v nasla-njačet prič-1 pa za. njima. 2eninr>va priča je bil njegov brat. nevestina pa ravnatelj pariškega y Folies Bergera**. Odprla so se vrata in vstopil je župan, opasan po frrncoski tradiciji s široko tro-bojnico. Josefina ga je sicer poznala, toda s trobojnieo okrog pasu ga ni še nikoli vi- ti, la. Ob pogledu najij se je široko zasme-jala in pokazala svoje krafne !>ele 2«>be„ Ta Čas so prišli v dvorano gasilci v paradnih uniforma h. Čudili si so, za ka i ce neve« sta t:iko o-l srca smeje. 2upan je takoj pri-cei poročni obred. ženin Jean Ly^n, rojon leta 1910 v Parizu, nevesta Jr»re.'ina Fnker ro;ena 1907. v Saint Loulsu v američki državi Missouri. Tn župan je pripomnil: 7^.nj «te torej Fran-cozinja. Sicer je bil p i tudi St. Louls v Misfiouii pr^'Otno frnni osko mesto in prav je. da se zdaj vrat ate k nam. Ko str* B-\kerjeva in nien mo? odhajala r. mneistrata. je klicama pred njim zbrana množica radovodnefcev na vse grlo: Vive la mariee! Živela nevesta! Tz Zagorjja — Smrt dobrega starčka Prejšnji teden smo rKjJcopaii 72 letnega bivšega rudaria Ivan Troita i/ Zagorja. Pokojni je većino življenja prchil v nemških rudnikih. Pri-hrcinil si je hil za prijeten domek. ki si ^a je postavi! v Zagorju. Tu je prebil /ailr>je dni svojega divljenja. Bil je priljubljen in čeprav većini prebi va!s*va radi svoje skromnosti manj znan, ga je na zadnji poti spremila velika množica liudi. Zapusča dve hčeri in sina. ki je v daljni Afriki trgovce. Od tam je po>il;al očelu redno podnor>. Bodi pokojniku lahka zemljica! — S\eta Barbaru, zaščitnica ru-darjev, ie največji rudarski pra/nik. \7 časih pred vojno in do velike krize so jo slavili in se ji priporočali zelo bučno in prisrčno. Pri nas je ostalo od slavne tradicije samo ^e to. da se z zastavo in oodKo udeleže rvi-darji vsega revirja slovesne maše, po tein pa se sleherni po svoje razveseljuje in pri-poročri kakor ve in zna. V to svrho je tudi letos razdelilo rudniiko ravnateljstvo kopačem po 30. vo'/ač-em in ostalemu dciav-stvu pa po 20 dinarjev. Iransko Ieto ^e je bilo nakazanih za pouostitev v rudnički re-stavraciji 1200 dinarjev, ki pa so bili letos razdeljeni med otroke starovpokojencev. Skupni efekt obdaritve z-naša okruglo 15.000 dinarjev. V soboto, na sam dan Barbare je teklo delo v polnem razmahu, včeraj ob 10. pa je bila slovcsr>a služba bo2ja, med-tem ko je imela mladina topliške to je specifično rudniške sole. prosto, ob 10. uri pa je odšla v cerkev. kjer se je priporoCala za zdravje in delo brez nezijod svojih očc-tov. ki sleherni dan hodijo globoko pod zemljo kopat trd kruh žanje, vedno laćne in vsega potrebne otroke. — Prvodecembrska prosla\*a Sokolskega društva je dosegla zelo lep uspeh tako v pogleda obiska kakor tudi spo reda. Na predvečer se je članstvo, v kolikor ni bilo zadržano v službah. udelelilo obhoda. Sokolski dom je bil slavnostno razsvetljen, z zletnega telovadi.*>a pa so švigale v zrak rakete. Xa sam dan zedinjenja se je po slovesni službi božji, katere se je oficielno udeležila deputacija Sokolov, vršila v dvorani Sokolskega doma slavnostna seja l za-prisego novih članov, prevedbo dece v na-ra«laj in razdelitvijo med letom doseženih d;p!.):T! mladim tckmova'crm in tekmovaJ-ka*n. t — Kovu apnen'1 nr.d kolodvorom. b(^ kinalu do/ida*va. S tr* vred so zdaj postavljene tri vcltke peći. a sledeCo p< mlad bodo bije /gradili še dvr i tako d.i bo kompleks nad postajo predstav j ljal veliko apnenivko podjetje s kapacitc* dr) 15 vane *. j.j »k pretekJe^a te-una ponoći je bilo vlomljeno v tr^ovnino in traflko o. Juice v Zagorju. Vlomilfv- ^ i4>osrrii'. železne kline v ctknu in 8 - sr>Lazil v notranjot5?t O^lnesel je večjo množino to-ba^nih izdelko^' in še nekaj druge d*ro>b-narije ter naložil v Miklavž^vo maJha< za okro^Io 700 dinarji v bla^a, ć^prav *i fikodtivanec ni na jsusnean, ce ni na *-ko-ili eelo več, blizu 1000 dinarjev. Od če-trtka na petok ;e vao nov> rn^no deževalo. Ponoći >> ga Korbarjeva zi»Ti-šala, kakor da nekdo apodaj v pritli^u odpira vrata v trgovino Bate. V o«t;iJeni tenu ni pripisovala v^čje^a poanena, ker je šof trgovine g. Vo>vk Mirko v6a.si tudd ponori kcxntrol:ral lokal. Zjutraj pa 9o ml-m-Klcči opazili, da je vlomljeno, Oro&^i->ka prei^kava j- ugt>to>\*ila sle-rieć deiin-siki stan: vlomilec je z izrosojeno «^kiro — sekira je last g. Simonćića izpod - Skale r — razbHl ključavnico na vratih Od-nt-sel pa ni vsopra. kar je dosegel, saj je bilo v lokalu bteL^a za vcv tisoć^v. ZbraJ si je par ćevljev za 199 din, tri pare ffa-loš in par grunljastih ^kornjev Za delo. Po-br.^ka! je tudi v mizni blagajnici, kjer pa jo n.išel .samo 91 dinarjev gotovine, izkupičak prej^njega etne pa je &f*f te prej^nji dan Trvrćer vamo a«pra\'il. Komaj je bil odkrii ta vlom. 2e je pri-j jAvil mesar £. Ino, da mu je bilo prav I tište noći vloimljeno v milo rrw'snico na i Svepovni. Tam se je rokc-mavh založil 8 ! prekajertlni meaoen in nnnravil »dobi&kac j aa. okrogrlo 200 dinarjev. Tudi tu »e je vl-l Jelo, da je bil na đelu i?ti vlomilec. 1 S tem v zvezi opozarlimo vse, da po-j oštre čujeonost ter da v?rno in trdno za-I klepajo svoje shrajube, ker ni Izkljućeno, ■ da si n^ bo vlomilec krnalu poiskal no-! vih priboljškov. A'O/.r FREMOKT: 15 Svet v razvalinah =;—--— ■-r^-r—:—-=rzzr,-=z--iy:r^z. -'-^-n——~ 7------t'ti'ittj'ovski rO.Tit. — Res je, bolje bo. če počakamo do noči, — je pritrdil mož visoko postave v popotni obleki Njegovi čisto kratko pristriženi kostanjevi lasje so bili že močno sivi. temnorjave oči so često zame-žikale in prsti so nervozno mečkali cigareto. Sklonjen nad zemljevidom je sledil kapitano-vemu prstu, kažočemu pot, ki naj bi jo prevozila pon'r^irnica do ameriške obale. ":;ziti moramo dobio na carinske ladje, ki so noć in dan v službi ir ki križarijo pred pristani-ščem iščoč vvhiskv in rum*: kakor besne, — ie mcnil drugi mož v sivi obleki. manjse postave, mlajši najmanj deset let od prvega; njegovi crni lasje so bili pa tudi že nekoliko prepleteni s si-vimi. Kapitan je srdito zagodrnjal: — To so podli ogleduhi. Odkar izplačuje vlada tako visoko nagrado za vsak plen, nam ti lakom-neži kvarijo pošteno obrt. Toda meni še nišo dorasli. Svoj tovor pripeljem vedno brez vsake nezgode na določeni kraj in lahko se pobaham. da še noben sodček mojega tovora ni prišel tem lopovom v kremplje. * nanireč tdhot&pce atkoholniii pijaČ. — Da, vi ste fant od fare. Z »Marsom« se vedno Izmuznete kakor jegulja, — se je zasmejal tretji mož, stoječ tik za kapitanom. Zdei se je najmlajši. Postave je bil srednje, mišičaste in njegove temno sive oči so se iskrile tako živo, kakor bi se hotele neprestano smejati. — To si tudi mislim! Pa jim vendar ne bom vozil svojih zakladov čez ves ribnik, da bi mi jih potem izpuščali v vodo ribam, ki ne znaio teh dobrot niti ceniti. niti plaćati. — Halo, — dim, levo na obzorju! — je zaklical eden izmed mož. ogledujoč morje z daljnogledom. Pogledi vseh so se obrnili tja. S prostim očesom se ni videlo skoraj še nič. Sele oštro steklo je pokazalo v daljavi oblaček temno rjavega dima. ki ga je kapitan nekaj časa paz'jivo opazoval. — To je velika ladja, ki bo pa plula mimo in nas ne bo motila. Ta čas borno že davno tako daleč, da nas ne bodo mogli opaziti, — ie dejal slednjič zadovoljno. — Torej nam ni treba takoj pod vodo? — je vprašal visoki potnik radostno. — Zaenkrat ne, pač borno morali pa jutri že pluti pod gladino in budno paziti, da ne zavezimo v kakšno radovedno barko. — To me nič ne veseli, — je vzdihnil potnik. Zdi se mi kakor v grobnici, kadar n^s zaprete v ta zaboj Komaj že čakam, da stopim končno zopet na suho zemljo. Kapitan se je zasmejal. — In vendar ne naiđete na svetu leošega in var-nejšega kotička. Tu lahko človek mirno spi. — Da. in tudi za vedno zaspi, to dobro vem. Ne, hvala vam za veliko gostoljubnost in vse dobro. Toda jaz se bom raje sopminjal na »Marso-ve« vrline kakor da bi ga občudoval deset metrov pod globino. »Kakor vam drago. Vsak človek ima svoj okus. Upam pa, da ne boste tajili, da se vam je godilo pri nas dobro. — Imenitno, zares imenitno, kapitan. Ta čas sem se počutil kakor prerojen. — Česar gotovo ne smemo smatrati za golo prispodobo, dragi Walpole, — je pripomnil kapitan s porogljivim naglasom. Pozneje je pa stopil k mo-žem, zaposlenim zadaj z novim merjenjem. Ostaii trije so nadaljevali živahen pogovor. — Eden izmed nas bo moral v New York. drugi v Boston, tretji se pa pridruži Borisu. Priglasite se torej za vloge. — je dejal prvi. — Karr» bi hotel ti, Nik . . . pardon. Edvard? — Prečital sem že dobro knjige, ki so nam jih poslali in lahko rečem, da razumem vse. Upal bi si torej k Borisu, če hočeta. — Dobro, če si prepričan. Zakaj pa ne? Ostani torej pri njem. A ti, Bo\vdene? — Jaz bi se najraje naselil v New Yorku. Tam se človek najlažje izgubi in gotovo si ne bom želei, da bi me začeli kdaj pridno spraševati. odkod pri-hajam in kam sem namenjen. — Naj bo. ti pojdeš tore; po potrebi v New York. Meni pa ostane Boston. Meni je končno vseeno, kje moram čakati. Glavno je. da bom lahko hitro stopi! v stik z vama, če bo treba. — Vsak izmed nas mora ;>oslati drugima dvema poročilo. Čim napise, da hoće stric odpotovati tega in tega dne z viakom cb tej in \?\ uri, morata druga dva brezpogojno priti na kraj, omenjen v pismu pri datumu. — je zapovedal Walp<)le svojima tovarišema. — Dobro, to bi bilo urejeno. Pridemo točno tja :n tedaj, kamor in kadar bo želei tišti, ki bo pismo pisal. — Upam. da imamo vse listine v redu? — jf> vprašal Bo\vden. — Seveda, v najlepšcrn rt.du. — Jutri »ostanemo torej pravi Američani. — Da. zajamčeno pri?tni. samo prosim vaju, da nikoli ne pezabita na to. — Kaj ne govorimo najlepše čikaško narečje? — To ras je veljalo rrno^o truda, — se je zasmejal Garđncr. — Res je, samo pczab:ti ne smemo, kako lahko je spraviti človek a v zadre^o. — ga je posvaril Walpolc. — To še ni najhuj.;a prst. Toda če se človek nenadoma orebudi opolno^i — to ie nekaj dru-gega. V takem prirmru se kaj lahko spozabi in blekne. kar ima na jeziku. Pctem je pa vse za-voženo. — Naitcžje bo vozil Edvarcl. Za naju dva se bo težko kdo zmenil. on bo moral pa dobro paziti na vsakem koraku, da se ne izda — D^, težko nalogo si prevzel, Walpole. in zato pazi dobro, Mnogo je odvisno od njegovega uspela. Italije J(Mip aipanffie — Za »Narodno tiskamo« Fran Jeran — Za opravo in Inseratni del lista Oton Cnristof — Val v Ljubljani