IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-7.\ TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 26. JUNIJA 1964 Št. 73 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S seje ObLO Kranj Se vedno o gradnji oble družbenega standarda POTRJENE ZDRUŽITVE NEKATERIH PODJETIJ — UVEDBA LOKALNIH PTT TARIF V četrtek dopoldne so odborniki Občinskega ljudskega odbora Kranj na 54. skupni seji razpravljali o nadaljnji gradnji objektov družbenega stan darda, o omejitvah s proračunskimi sredstvi ter ime novali direktorja podjetja za PTT promet v Kranju. Na ločeni seji pa je občinski zbor z nekaterimi orne jitvami sprejel predlog o uvedbi lokalne PTT tarife potrdil pripojitev Zvezde k Inteksu ter spojitev Tiska nine in Inteksa, nadalje so odborniki potrdili pripojitev nekaterih trgovskih podjetij k trgovskemu podjetju Živila Kranj, ustanovitev treh šolskih centrov za vzgojo strokovnih kadrov ter medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo. Zbor proizvajalcev pa o navedenih zadevah ni razpravljal, ker ni bil sklepčen. Zato bo zasedal predvideno še ta teden. v*rednost letošnjih investicijskih ded v kranjski občini znaša približno 508 milijonov dinarjev. Za pokritje tega zneska bo prispeval sklad za negospodarske investicije skoraj 256 milijonov dinarjev, preostalo razliko pa bi morali pokriti s prispevki gospodarskih organizacij, z raznimi krediti in drugimi viri. Akcija za zbiranje sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda med delovnimi kolektivi ni dosegla takega uspeha, kakor bi ga lahko. ,Po predlogu, ki ga je izdelal zbor proizvajalcev, bi namreč- znašali prispevki gospodarskih organiza- cij 248 milijonov dinarjev, medtem ko so podjetja v resnici prispevala le nekaj nad 95 milijonov. Na četrtkovi seji je bilo ne t 3Č razprave prav o gradnji osnovne .šole v Šenčurju. Zastopnik krajevnih organizacij Sončur je odbornikom pojasnil, kakšna je danes ta šola. Po njegovih besedah povzemamo, da to poslopje že zdavnaj ne more več služiti svojemu namenu, saj je bilo zgrajeno že leta 1820. Razen tega pa je poslopje zelo slabo vzdrževano, tako da dane« dobesedno razpadajo že vsa okna. O gradnji šole v Šenčurju je razpravljalo več odbornikov. Nekateri iZmed njih SO menili, da bi bilo morda smotrno, da bi ponovili akcijo o zbiranju sredstev, toda tokrat po vseh manjših kolektivih. Vendar pa ise ta predlog ni uveljavil, ker bi se na ta način zbralo največ 10 milijonov dinarjev. Po daljši razpravi so odborniki ob upoštevanju sedanjega položaja glede sredstev % večino potrdili sklep, da se v letošnjem letu z gradnjo šole v Šenčurju ne prične, vendar pa naj se v prihodnjem letu pri Izdelavi bilance sredstev upošteva ta gradnja kot prioritetna. Na predlog o omejitvi proračunskih sro>r!ov ni bilo dosti razprave. S postavko o zmanjšanju dotacij strelstvu se ni strinjal tov. Bizjak, češ, da je to zmanjšanje le preveč občutno. Pripombe so bile glede zmanjšanja sredstev socialnemu varstvu. Kot zadnje pa so odborniki na skupni seji imenovali za direktorja podjetja PTT promet Kranj tov. Franca Skcrjanca. Na ločenih sejah je bilo največ razprave o predlogu za uvedbo lokalne tarife za PTT usluge. Na podlagi lani sprejetega zakona o organizaciji jugoslovanskih pošt, , telegrafov in telefonov lahko Tudi jeseniški žeiezarji o novih gospodarskih predpisih Na zadnji seji sindikalne podružnice Železarne Jesenice so i biti te gospodarsko utemeljene in razpravljali tudi o gibanju gospodarstva v letošnjem letu ter da se ne smejo zmanjševati obrat- ©bravnavali vpliv novih gospodarskih predpisov na poslovanje podjetja. Precej so govorili tudi o formiranju ekonomskih enot ter o predlogu decentralizacije delavskega samoupravljanja. Na seji so sprejeli tudi več sklepov'. Da bo novi gospodarski sistem pokazal pozitivno stran, bo potrebno mnogo prizadevanj, predvsem bo treba v podjetju pove- čati delovno storilnost, kar pa v znatni meri omogoča prav decentralizacija delavskega samouprav- na sredstva, ker bi se tako ogrožalo normalno poslovanje podjetja. Razpravljali so tudi o drugih tekočih gospodarskih zadevah ter potrdili predlog decentralizacijo delavskega samoupravljanja s pripombo, da naj ta predlog obrav- ljanja. O investicijah so bili jese- nav& kolektiv na obratnih seetan-niški žeiezarji mnenja, da morajo U prihodnjih petih Betih dve milijardi za stanovanja Na Jesenicah so vzporedno z rekonstrukcijskim načrtom Železarne izdelali tudi načrt stanovanjske izgradnje za obdobje prihodnjih desetih let. Se posebej je zanimiv načrt stanovanjske izgradnje v letih 1961 do 1965, iz katerega je razvidno, da bodo zgradili nad 800 stanovanj in 130 garsonjer. Stanovanjske objekte bodo gradili v glavnem na Plavžu, na Ja-vorniku in stolpič v središču mesta. V letošnjem letu so gradbeni delavci že pričeli z gradnjo kar šestih velikih stanovanjskih blokov na Plavžu in bo v vsakem od teh po 45 stanovanj. V gradnji so tudi dvanajstorčki na Javorniku, medtem ko bodo v prihodnjem letu pričeli graditi dva stanovanjska bloka — dvanajstorčka nad progo. Kako veliko pozornost posveča Železarna izgradnji stanovanj, je razvidno že iz tega, da so v te namene predvideli 2.148,000.000 dinarjev. S temi sredstvi bodo lahko fi.nansirali tudi 100 nadaljnjih stanovanj, ki jih bodo gradili člani njihovega kolektiva v okviru zadružne gradnje. V naslednjih letih od leta 1966 do 1970 pa je v načrtu družbenega standarda v omenjenem podjetju predvidena izgradnja okoli 12G do 130 stanovanj na leto. S seic Sveta za blagovni promet ObLO Kranj Nekateri, problemi rešeni Na 13. redni seji Sveta za blagovni promet ObLO Kranj, ki ji je prisostvoval tudi direktor podjetja za PTT Kranj, so obravnavali in sklepali o predlogu nove lokalne PTT tarife, o potrditvi pogodbe industrije obutve Planike Kranj s prodaja'.no II v Sarajevu, o izdaji dovoljenja podjetju Modna oblačilu Ljubljana za obcar.no prodajo blaga in pa o industriji obutve Alp;na Ziri za dodelitev lokala. kih. Predlog decentralizacije samoupravljanja naj bi pričel veljati 1. julija, volitve, v delavske svete in upravne odbore ekonomskih enot pa morajo biti končane še ta mesec. Predsednike zborov EE pa bi izvolili na prvem zasedanju organov delavskega samoupravljanja teh enot. POMEMBNO POSVETOVANJE KRANJ — Danes, v ponedeljek 26. Junija, se bodo pričela na ObLO v Kranju izredno pomembna posvetovanja. Govorili bodo o sklepih, sprejetih na eni izmed zadnjih sej zbora proizvajalcev ObLO v Kranja, v zvezi z delom gospodarskih organizacij pri izdelav) novih pravilnikov, o razdelitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Podjetja so že pripravila poročila, ki jih bodo podala na tem posvetovanju. Navzoči se bodo tako seznanil!, kako so potekala pripravljalna dela za izdelavo obeh pravilnikov, v kolikšni meri so o tem seznanjeni člani delovnih kolektivov, na kakšen način razdeljujejo dohodek itd. Posvetovanja bo trajala do srede, 28. junija, in bodo razvrščena po panogah dejavnosti predpisujejo podjetja za PTT promet posebne tarife za poštni1, telegrafske in telefonske storitve« ki jih ni v enotnih tarifah in jih podjetja za PTT opravljajo samo na svojem območju. Na vrbu Triglava JESENICE, 25. junija - Kot smo že v zadnji številki našega lista poročali, so gorenjski planinci in taborniki, ki so na 450 kilometrov dolgem pohodu na Poljane nad Jesenicami, Kjer bo osrednja gorenjska proslava v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije, v petek zvečer prispeli v Ravne na Mežakli. Tu so mlade planince med številnimi gosti počakali tudi tajnik ljudske skupščine I,RS dr. Miha Potočnik, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Boris Ziherl, predsednik ObLO Jesenice France Trcven, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Jesenice Ivko Saksida ki drugi. V domu na Mežakli so tudi prenočili. Včeraj zjutraj so nadaljevali pot in prispeli na vrh Triglava. Potem so odšli do Vodnikove koče, kjer so spet prenočili In imeli en dan počitka. Jutri pa bodo nadaljevali pot do Bohinja, kamor bodo prispeli približno ob 12. uri, in naprej na Crno prst. Doslej so prehodili že nokat} nad 200 kilometrov naporne poti. K4K 'ellene so Zagarieve nagrade KRANJ, 24. junija — Danes ob pol enajstih je predsednik OJX> Kranj Jaka Zen sprejel M r. ■ j boljših prosvetnih delavcev z območja kranjskega okraja. Ob tej priliki je predsednik Sveta za šolstvo, kulturo in p r osveto Ivo Sčavničar v imenu Sveta podelil Zagarjeve nagrade /a letošnje šolsko let«. Prvo nagrado je prejel Franc Fister, upravitelj osnovne šole iz Bohinjske Bistrice, drugo Franc Zvan, upravitelj osnovne šole •►►Tone Cufar« Jesenice in tretjo Ančka Gašperšič, upravnica vzgojno-varstven« ustanove Tatjane Odrove v Kranju. Razen tega je bilo podeljenih še šest praktičnih nagrad Na sliki so nagrajenci po podelitvi nagrad in priznanj: od leve proti desni stojijo: Franc Fister, Ančka Gašperšič, Franc 2van, Milan Batista, Amalija Sval, Vilko Kus, Jože Vari, Marija Kalan in ing. Franc Ažman. Foto: F. Perdan S seje Sveta za turizem in gostinstvo ObLO Kranj Ureditev gostišč v Besnite, Žabnici in na Jezerskem Na 15. redni seji Sveta za turizem in gostinstvo ObLO Kranj so govorili o gostišču v Besnici, o ustanovitvi gostišča, na pravila v Zabnici, razen tega pa so razpravljali tudi o problematiki po- slovanja gostinskega podjetja Dom na Jezerskem. Ker- je bilo čedalje več: pripomb in pritožb glede upravljanja gostišča v Besnici, bodo tega dosedanjemu upravniku odvzeli Pomagati sindikalnim organizacijam v podSeiiih poslovanju pojavljajo številni problemi, ki ovirajo razvoj podjetja. Da bi pospešili dotok turi- Razprava je. pokazala, da je zvišanje lokalne PTT tarife za 01% utemeljena, vendar bo o tem še razpravljal občinski ljudski odbor na svoji seii. o dovoljenju za občasno prodajo izdelkov podjetja Modna oblar e:!a V posameznih krajih občine, da jc laka prodaja povsem umo- Se naprej toplo in sončno vreme; dnevne temperature bodo do-* segle okroK 30 stopinj Celzija. sina in za občino koristni, saj se bo s tem povečala izbira blaga za široko potrošnjo. Svet pa ni mogel ugoditi industriji obutve Al p ina Zjri za dodelitev lokala v Kranju, v katerem bi odprlo svojo prodajalno, čeprav bi bila taka prodajalna žirovskih čevljev za Kranj zelo dobrodošla. Rdi na možna rešitev bi bila v tem, da bi si podjetje z lastnimi sredstvi samo zgradi primeren lokal. Razpravljali iti sklepali so še o zvišanju amortizacijske stopnje tovornim vozilom trgovskega podjetja Vino Kranj in še o nekaterih drugih zadevah. pa preuredili in usposobili za pravilno nemoteno poslovanje. Gostišče v Zabnici je vse do leta 1958. poslovalo v sestavu KZ, kot njen poslovni obrat. Kasnejši lokal i predpisi tega zadrugi niso več dovoljevali in je vse do letos gostišče poslovalo brez pravne osnove. Sedaj, ko so vse pravne zadeve urejene, je možna tudi ureditev in ustanovitev samostojnevgp-stil^e. Sprejeli so skico, da se uslViovi v Zabnici gost i.ŠČe nn , . , , .. ,., . ., -.pravila pod nazivom »Gostilna Na zadnjem oesvetovan«, jMredsedmkov občinskih sindikalnih i g , . Z\™r^S»*°^^*£??al%g "7?? 5*2 T h™ na predle:: Sveta C ile.,,1 še sklep, da bodo člani tajništva OSS in ObSS obiskali nekatere sindi- 1 ' kalne podružnice po večjih podjetjih. Namen obiskov je v tem, da i ^ ^ ^^avljali i- n„mu m se sindikalnim organizacijam pomaga pri njihovih naporih za na- $J(Vcriskr,m „ ll(,n!rivllj, ri daljnje uveljavljanje neposrednega upravljan,,a. Skupno bodo tokrat k obiskali 14 podjetij. Po delovnih kolektivih se bodo razgovarjali predvsem o tem, kako daleč je že proces neposrednega upravljanja, kakšno je mnenje proizvajalcev in kako so ti seznanjeni z družbeno jn ^ turistično dejav- političnim pomenom neposrednega upravljanja. Prav tako se bodo 4 nas). n, t.,.VnJ!j jUdi za pos lelave bodo do 10. julija sestavile tudi poročalo o poteku teh razgovorov. r urbanističnih načrtov. cimer W naj bi preprečili nenačrtno gradnjo v tem kraji), Precej živahna razprava se je razvila budil Okoli odprave p ir-kdrnega prostora v Park Svobode pred poslopjem OLO v Kranju. Svet je memli, da bi bila odprava tega parkirnega presiora nego-spodarslca, ker bi tako en t al osrednji gesti njski prostor >.Restavracija parit« brez potrebnih parkirnih prostorov, ki so posebno glede na vedno večje število prometnih sredstev čedalje bolj potrebni. Parkirne premiere bo treba vsekakor na pri m ornih prostorih širiti, ne pa krčiti! ZA POZNAVANJA NOVIH GOSPODARSKIH UKREPOV JESENICE, 25. jsmija - Za danes dopoldne jc. sklicana pri Jelenu na Jesenicah 56. skupnfl seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na seji bodo odborniki poslušati predavanje o novih ukrepih v našem gospodarstvu ter razpravljali o pristojnostih občinskega ljudskega odbora pri uvajanju teh ukrepov. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 26. JUNIJA »61 Mil PRVE ŽRTVE IN STAVKE Dne 2G. junija 193G. leta jc bil na Bclvcderu pri Cctinju velik protattnj /bor proti takratnemu režimu. Policija je nastopila z orožjem in povzročila 7 mrtvih in večje število ranjenih. Ta dogodek jc bil v sklopu splošnih stavk RAZUMLIJIV STRAH Visoki italijanski komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emi-lio Orazziolj je 27. junija 1941 poročal iz Ljubljane, da ko zaskrb-Ijujočl znaki nasprotnega gibanja in to podkrepil s temi podatki: 13 oboroženih napadov na italijansko vojsko, 3 sramotenja vijakov, 5 sramotenj italijanskega kralja in Muissolinija. 1 napad ra javne objekte, 9 sabotažnih dejanj na prometnih zvezah, 19 primerov risanja komunističnih simbolov, 17 primerov širjenja letakov in listkov OF ter 9 primerov skrivanja orožja in streliva. DELAVSKO UPRAVLJANJE 27. junija 1950 jc bil sprejel Temeljni zakon o upravljanju državnih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. TABORNIKI V TITOVE UŽICE ' KRANJ, 25. junija - Danes dopoldne jc bil na Titovem trgu 'v Kranju zbor 23 gorenjskih ta- in delavskega gibanja v letu 1936. Najvažnejše stavke so bile v tovarni »Tivar«, v rudniku Trepča, stavka stavbinskih delavcev v Beogradu, Zemunu in Ftuifevu ter še posebno stavka tekstilnih delavcev Slovenije. V vseh teh stavkah je sodelovalo okrog 37 tisoč delavcev. TITO NA ČELU Dne 27. junija 1941 je bil v Beogradu ustanovljen Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije. Za načelnika tega štaba je bil imenovan tovariš Tito. PREŠERNOVCI V AKCIJI 27. junija 1944 je Prešernova brigada s I. in II. bataljonom prišla v Davčo, kjer se je začela pripravljati na rušenje komunikacij v Baski grapi. Te akcije so trajale do 2. julija. Prešernova brigada se je izmed vseh enot IX. Korpusa odlikovala zlasti kot zaščitnica. Po opravljeni nalogi v tem kraju se je brigada znova premaknila na Pokljuko. | mmmminiiinn^^ I Ljudje in dogodki rrniiTmifiTfniiinnnTfnifnninTtTiHiTfTrfTTTiHifittnftiTiitifTtiiff iiininiHimniiiiiiiti NOVI VAL V KONGU Tri znamenja kažejo, da se zemlja okrog ekvatorja hitro vrti. V Kongu je bilo zadnje leto toliko političnih zapletov in krvoločnih zdrah, da so se poročevalci že navadili, da je ta dežela posebno poglavje v kroniki svetovnih političnih dogodkov. Kakor neviden meteor je padla odločitev, da so se politične struje v Kongu sporazumele sklicati kongoški parlament, kar je lahko dober znak, da bodo naposled odnose v tej razkosani državi reševali na pravem mestu. Prvi zaključek, ki ga ta odločitev o sklicanju parlamenta prinaša na dlani, je precej razširjeno spoznanje, da se nobena rešitev za Kongo ne da izsiliti brez sodelovanja zakonite kongoške vlade predsednika Gizenge, čeprav to ni všeč domačim uzorpatorjem in separatistom, še manj pa tujim kolonialnim državam, ki se v kongoške politične razmere vmešavajo v vedno večjem obsegu. Po enoletnem presledku se bo pod zaščito »modrih čelad« sestal kongoški parlament, ki je bil izvoljen na volitvah 31. maja lanskega leta. Koliko od nekdanjih 137 poslancev in 84 senatorjev bo prišlo na zasedanje parlamenta je za sedaj še nemogoče ugotoviti, kajti v enoletni križarski vojni so Mobutuje- vi bajoneti .pomorili precej političnih veljakov pa tudi Com- bejeva žandarmerija, poučena z izkušnjami fašističnih svetoval cev In krvnikov, je svoja -/verstva odlično opravila. Ni mogoče predvideti ali bodo na zasedanju parlamenta lahko vrnili tej razkosani državi zakonitost in jo odtrgali od krempljev tujega vpliva. Ni namreč veliko znakov, da bi kongoeški samodržci in separatisti spremenili svoj odnos do zakonite vlade v Vzh. pokrajini in da so se razlike med njimi zmanjšale. — Veliko bolj realna so ugibanja, da Ka-savubu želi z igro v parlamentu utrditi svojo nasilno prilaščeno si oblast in jo prekriti s plaščem zakonitosti. Ne smemo prezreti vsiljivega dejstva, da so ravno Kasavubu, Mobutu in- Combe priklicali v to afriško državo makiavelistično nasilje, ki ni priznavalo nobenih moralnih načel, razen vislic in pokolov. Pa nas zato ta preobrat tem bolj preseneča. Drugi pomemben ukrep, ki izhaja iz varuštva Združenih narodov v Kongu, je sklep palače na Manhattanu, da bodo odslej kongoške zadeve vodili naravnost iz Nc\v Yorka in bo sam generalni sekretar — Hammer-skjold držal kongoško krmilo v svojih rokah. Po odhodu predstavnika ZN v Kongu indijskega diplomata Dajala, ki je v Kongu vodil ne preveč naklonjeno politiko do uzorpatorske leopold- villske vlade in je politični umor nad Pa tricom Lumumbo označil kot vrhunec mednarodnega gangsterstva, zahtevajoč temeljito preiskavo, je leopold-villskim politikom uspelo obrniti vodo na svoj mlin. Predstavniki zakonite vlade v Stan-leyvillu že dalj časa obtožujejo, da komanda ZN denarno podpira Kasavubuja, da lahko plačuje vojsko in dela kupčije s poslanci. Po ovinkih se je namreč izvedelo, da je komanda OZN ponudila še pred sklepom o sklicanju parlamenta kasavubujevi vladi 10 milijonov dolarjev ►►pomoči-«. Gospodarski strokovnjaki ZN bi tako radi rešili leopold-vlllski režim gospodarskega zloma, ker mu obljubljajo tri vrste sredstev: kredite v tuji valuti, kredite v obliki blaga in pošiljke ameriških poljedelskih viškov. Z drugimi besedami pomeni to veliko dajatev, da bi zamašili usta lačnega kongoške-ga prebivalstva. Gospodarski položaj v Leopoldvillu je namreč vedno bolj težaven, ker je vlada usmerila glavne sile v borbo za oblast In politične spletke, tako da so popolnoma pozabili na notranje probleme. Guverner nacionalne banke v Leopoldvillu je priznal, da znaša primanjkljaj v državni blagajni zadnjih 9 mesecev dve tretjini skupnih proračunskih izdatkov. Večina teh sredstev gre za plačevanje in vzdrževanje vojske. Nezaposlenost je narasla za 50 odstotkov, cene rastejo, plače so ostale na isti ravni in izvoz je skoraj popolnoma ohromel zaradi blokade Vzhodne pokrajine, od koder prihaja največ kmetijskih pridelkov. Pojavile so se stavke delavcev, ki jih pa Mobutujcvi bajoneti d uši j o v kali. Tretji važen znak je vest, ki je sledila nekaj ur po sporočilu sklepa o sklicanju kongoškega parlamenta. Iz zapora so spustili Combeja, ki se je v spremstvu enega samega policaja odpeljal z avtomobilom iz Leopoldvila. Zapor je služil Kasavubu za izsiljevanje In ni nobenih podatkov, da se je Kasavubo odrekel načel, zaradi katerih je dal zapreti Combeja. Nasprotno, zadržal ga je v zaporu tako dolgo, dokler ni popustil v svojih političnih ambicijah. Kasavubo in Mobuto so zahtevali od Katan-ge zaprtega Combeja, denar in podporo katanških poslancev na zasedanju parlamenta. Predstavnik katanaške vlade je po vrnitvi lz Milana, kjer so potekali razgovori med predstavniki Katange in leopoldvill-skega režima, dejal: »Sporazum smo dosegli, čeprav je Katanga morala plačati visoko ceno, in to v precej trdni valuti.« Z naših občinskih sindikalnih svetov ibano V KRANJU: TEMELJITO SPOZNATI PROBLEME jjui-a f Pretekle dni so pri Občinskem bornikov, W*0t^»/cm. "J" [sindikalnem svetu zasedali odbori potovali v Sirčo od kjer bodo X darstvo za družbcno nadaljeval, pohod na centralnog ^ q lilj(.na jugoslovansko proslavo ob 20. fi • Predvfiem SQ * obletnici ljudske revolucije vj0brah družbene ^ ki Titove Užlce Srečno pot do TM javlJajo v mHm življenju. tov.h Užic js »ftbora*om predjprav na va jn odhodom zaželel okrajni tofc^jufotovjtev vseh treh odborov je niški starešina, tovariš rranjoj0b6lft-kj windika]ni five( Kranj iz_ Kloičnik. V Ljubljani so se go- jd j 2a drugo plenarno renjski taborniki priključili o-Jzasodanjc stalim gorenjskim tabornikom f ' ' in skupaj formirali slovensko f »eja zadnjega plenuma je pobrinulo iz treh čet. Nato so zf***1"' da naše .sindikalne argaal-vlakom odpotovali do Sirce, ka.^ac,je ne sodelujejo v razpravah o mor bodo prispeli jutri ob 13.20. j nastalih družbenih odnosih v de-Tu se bedo zbrali še vsi ostali (lovmh M«W.ivlh kakor b. jugoslovanski taborniki, ki bodof1° moral°- J^no le namrev, da nadaljevan skupni pohod v Ti-rmoraJ0 Prav vs:\ 1r' lovo Užiee, kamor bodo prispeli?1^ fn:» iZiratl » j™**« <\. o i.iii • l-j ,,„.i. , - i neka konkretna družbeno politična 2. 'ulija in bodo taborili do 5. f . *\ jyi 2 Jstahšča. Slabost dela sindikalnih i organizacij je tudi v tem. da včasih te problematike sploh no. vi- Kmetijski festival Slovenije letos na Gorenjskem Kranj — Pretekli torek popoldne je bila v Kranju prva seja pripravljalnega odbora za organizacijo letošnjega republiškega kmetijskega festivala Slovenije. MLADINA SE BO UDELEŽILA PRAZNOVANJA VELESOVO - Minulo nedeljo dopoldne je bila v Zadružnem domu v Vclesovem polletna konferenca Krajevne organizacije LM Slovenije Velesovo, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki KUD, krajevne organizacije SZDL, predsednik tovarniškega komiteja LM tovarne Tiskani na iz Kranja tov. Peter Jekovec in drugi. Po poročilu Franca Zupanca, predsednika velesovske mladinske organizacije, se je razvila zelo živahna razprava. Sprejetih je bilo tudi nekaj koristnih sklepov. Med drugim so sprejeli tudi sklep o praznovanju 4. julija — Dneva borca in o proslavah v počastitev 20-lclnIce vstaje. Mladina naj bi se vseh prireditev udeležila v največjem številu. Govorili so tudi o izgradnji športnega igrišča na Vclesovem in o pripravah za plesni venček ob zaključku plesnih vaj. .........'iiiminittfiRIIHIIIIl Med drugim so skloniti, da bo letošnji kmetijski festival Slovenije od 25. do 27. avgusta v Polj-čah na Gorenjskem. V petek, 25. avgusta bo zbor kmetijskih strojnikov in traktoristov. Računajo, da se bodo iz vsakega okraja udeležili po 3 člani. 3 mladinci in pionirji. Naslednji dan, v soboto se bo pričelo tekmovanje traktoristov. Člani in mladinci bodo tekmovali ekipno in posamezno, pionirji pa samo posamezno. Člani bodo morali preorati 10 arov navadnega strniščnega oranja in 10 arov globokega oranja. Razen tega bodo tekmovali v spretnostni vožnji in teoriji. Mladinci bodo tekmovali v oranju 10 arov navadnega oranja, v spretnostni vožnji in teoriji, pionirji pa samo v oranju. Za zaključek festivala bo velika parada po cesti skozi Radovljico, v kateri bo sodelovalo veliko število traktoristov in kmetijskih strojnikov z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji. Po končani paradi bo zbor vseh sodelujočih na festivalu in razglasitev rezultatov ter podelitev diplom in nagrad. -an dijo ali pa jo celo spregledajo. Na seji so med drugim tudi sklenili, da naj bodo po vseh gospodarskih organizacijah čimprej razširjene seje aktiva in samoupravnih organov. Na teh posvetih naj se obravnavajo vsi nastali problemi družbenih odnosov v podjetjih, razpravlja naj se o vseh tistih vprašanj'h, ki jih analizira in proučuje. Občinski sindikalni svet Kranj. V -~"CTT: O ZE ZNANIM GOSPODARSKIH PROBLEMIH Sjedanje d"!ovno področje Občinskega sindikalne«« sveta v Tržiču Je proučevanie gospodarskega po-lo";i-'a. O tem vprašnju je bil v P'w' k. W. j"iijo. tudi skupni plenum Občinskega sindikalnega sveta in socialistične zveze delovnega ljudstvi. Pemum je izredno dobro uspel in dal kopico napotkov za nadaljnje delo. Nekateri gospodarstveniki so prerokovali, da se bodo tržiška podjetja znn'ia ob uveljavitvi novega gospodarskega sistema v dokaj neugodnem položaiu. Vendar dan-s ni teko, razen Tovarne pil Triglav. Edini. problem, ki pa ni samo problem tržaških podjetij, so obratna sredstva. Prepričani pa smo lahko, da se bo tudi to vprašanje s pametnim gospodarjenjem v doglednom času rešilo. Najtežji jo trenutno položaj v tovarni pil Delovni pionirji Kamnik — Pionirska Zadruga na osnovni šoli v Stranjah je med najbolj delovnimi v republiki. Mali zadružniki so v dveh sezonah posadili 8600 drevesc, izdelali 471 ptičjiih krmilnic in 233 ptičjih lilnie, razen tega pa so zgradili še pot iz Stahovice na Vegrad. Središče mesta urejajo Kamnik — Zaradi urejanja prostorov za obrat družbene prehrane so morali podreti visok zid od gostilne Malograjski dvor do pi-vovarniške ledenice. Ves ta del je bil v razpadajočem stanju in prepotreben preureditve, zaradi ozkih ovinkov in ozke ceste pa tudi nevaren za promet. Triglav, kjer so morali že tretjič izplačati osebne dohodke iz prispevka rezervnega sklada podjetja. Tudi decentralizacija delavskega samoupravljanja v tržiških podjetjih je zadnje čase predmet številnih razprav po delovnih kolektivih. V Bombažni predilnici in tkalnici so že izvolili obratne delavske svete, medtem ko so priprave v tovarni Peko v polnem teku. Delavci so se namreč zavedli, da so njihovi osebni dohodki odvisni od uspeha posameznika, ekonomske enote in končno tuli od uspeha celotnega kolektiva. — Zato skušajo najti najustreznejše načine, kako bi bolje gospodarili. V SKOFJI LOKI: DECENTRALIZACIJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Na zadnji seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta so razpravljali predvsem o pripravah za plenum in o sestavi delovnega programa organov ObSS. Predsedstvo je sklenilo, ,da se z.a plenum pripravijo refrali o poteku decentralizacije delavskega samoupravljanja v podjetjih Gorenjska predilnica, Loške tovarne hladilnikov, Jelovica, Tehnik, Niko Železniki in MLIP Cešnjica. Deset Afričanov na Tehn. srednii tekstilni *oli v Kranju Kranj Za naslednje šolsko leto se je na Tehniško tekstilno šolo v Kranju vpisalo tudi 10 afriških dijakov lz prijateljskih držav Združene arabske republike, Gane, Maroka, Tunisa In Malija. Omenjeni afriški dijaki so sedaj v Beogradu na tečaju, da se bodo naučili srbohrvatskega jezika. V Te oni po sueiu SUKARNO NA JAPONSKEM - Tokio - Predsednik Indonezije Sukamo je ob koncu svoje turneje po svetu prispel v Tokio na šestdnevni uradni obisk. NIZOZEMSKA POMOČ UPORNIKOM - Džakarta - Predstavnik indonezijske armade polkovnik Sunario je izjavil, da so pred nedavnim zaplenili dokumente, ki dokazujejo pomoč nizozemskih oblasti upornikom v Indoneziji. Te dokumente so zaplenili pred nekim pohodom proti ostankom uporniških sil na indonezijskih otokih. PONESREČENE IZSTRELITVE RAKET - New York - Medcelinska raketa tipa »-Titan«, ki so jo izstrellii v petek zvečer v Capca-naveralu, je eksplodirala že po dveh minutah. To je že drugi neuspeli poskus v 24 urah. V četrtek je po 95 sekundah eksploidrala raketa tipa »Atlas«. SPOMENIK TOVARIŠU TITU - Titovo Užiee - V okviru osrednje proslave 20-letnioe revolucije bodo 3. julija odkrili v Titovih Užica-h spomenik predsedniku Titu. NEUSPELA POGAJANJA - Zfirich - Avstrijsko-i talijanski razgovori o položaju narodne manjšine v Južni Tirolski med zunanjima m inistroma Avstrije Brunom Kreiskvm in Antoniem Segniem so se končali z neuspehom. OBISK PARLAMENTARNE DELEGACIJE ZAR - Beograd -Danes prispe v našo državo na desetdnevni obisk parlamentarna delegacija Združene arabske republike. Med drugim se bodo gostje udeležili tudi osrednje proslave 20-letniice revolucije v Titovem Užicu. PORTUGALSKA »NEPOPUSTLJIVOST« - Luanda - Novi generalni guverner za Angolo Deslandes je izjavil, da je Potugalska »ena redikih držav, ki je sklenila, da ne popušli« in da so portugalski splošni interesi vzvišeni nad interesi posameznikov. Komisija OZN za Angolo je pozvala države, ki so v prijateljskih odnosih s Portugalsko, naj vplivajo nanjo, da bi dovolila članom komisije odpotovati v Angolo. V tovarni „Sava ustanovitev društva LT KRANJ - V četrtek, 22. junija popoldne, je bil v Sindikalni dvorani tovarne Sava v Kranju ustanovni občni zbor društva LT tovarne Sava, ki so mu razen številnega članstva prisostvovali tudi številni gostje, med njimi predsednik OO LT Kranj Anton Mr-čan in predsednik občinskega odbora LT Kranj Franc Brunskole. V imenu pripravljalnega odbora je obširno poročal Bruno Brun-' Konru in sicer Foto-arnatensko, ki bo Štela približno 50 članov, Modelarsko s približno 20 člani. Gu-marsko-komijsko s preko 100 članov in Elektro-strojno, v katero se bo vključilo približno 30 članov. Računajo, da bodo kmalu dani pogoji tudi za ustanovitev Avto-moto sekcije. V kratkem bo namreč 105 članov kolektiva dobilo mopede, ki jih bodo kolektivno kupili v tovarni Tomos v skole in je podrobno govoril predvsem o nomeru novoustanovljenega društva. Na osnovi razprave so sprejeli društvena pravi- jeseni pa bodo prišli v Kranj In la, račun in program dela za te-bodo stanovali v Dijaškem domu koče leto. Ustanovili so 4 sekcije, Odkrili so spominsko obeležje Trstcnik, 25. Junija Danes dopoldne je bila tu proslava, ki jo je pripravila krajevna organizacija Zveze borcev Goriče- lll ■ nnš RRZGOUOR TRGOVINA V OČEH RADOVLJIŠKIH TRGOVCEV Kako na „zeleno velo"? podjetje na področju radovljiške občine?« »Trenutno jih ima.pet. In sicer dve v Radovljici in po eno okoli 1. In 1.1. v mesecu. »Kaj menite o trgovskih lokalih v Radovljici nasploh?« »Ti so zelo krtični. Niso pro- poslovalnico v Podnartu, v Ljub- storni, nimajo primernih skla- L: Problem trgovine je v radovljiški občini že dlje časa zelo aktualen. Radovljičani nimajo primerne mesnice, trgovine za zelenjavo in raznih drugih pre-potrebnih sodobnih trgovskih lokalov. Trenutno stanje s trgovskimi lokali v Radovljici je zelo krilimo. Prav o teh problemih sem se pogovoril tudi « trgovsko pomočnico Marinko Srebotnjak, ki je zaposlena v trgovskem lokalu podjetja »Specerija« v Radovljici. ►►Najprej mi povejte, od kdaj ste že zaposleni v tej trgovini?* »Pomočniški izpit sem naredila pred štirimi leti na trgovski šoli v Kranju in sem doslej že ves čas zaposlena pri trgovskem podjetju »Specerija«.« »Koliko poslovalnic ima vase nem In na Posavcu.« »Kakšen delovni čas imate v poslovalnici nasproti Linhartove rojstne hiše v Radovljici, kjer vi delate?« »Ta poslovalnica je dnevno odprta neprekinjeno od 7. do 20. ure.« »Kdaj imate največji promet in koliko potrošnikov obišče dnevno vašo poslovalnico?« »Dnevno obišče našo poslovalnico povprečno nekaj nad 500 dišč, predvsem za razne občutljive prehrambene izdelke In podobno.« »Ali računate, da se bo to stanje kdaj izboljšalo?« »Vedno preveč samo govorijo, da bomo začeli graditi nove lokale, toda rezultatov še ni nobenih. Mi, trgovski delavci, smo optimisti in upamo, da bodo le zgradili v perspektivi tudi v Radovljici nove trgovske lokale. Za lokacijo se menda točno še potrošnikov, na dan prodamo niso odločili, predvidevajo pa, da povprečno za okoli pol milijona bi bila zelo primerna poleg av- dinarjev. Največji naval potroš- tobusne postaje v Radovljici.« nikov pa je v Radovljici vedno M. Z. lUUlUlUMUMlUlHH^ Tnstenik skupaj z drugimi političnimi in družbenimi organizacijami v počastitev 20-letnioe vstaje in krajevnega praznika. Dopoldne 6e je zbralo pred Gasilskim domom več sto domačinov in okoličanov, preživelih borcev in aktivistov. — Vsi so potem v sprevodu z godbo na pihala kranjske Svobode krenili v »Brezov gaj«, kjer je bila svečanost. Svečanost je otvoril predsednik krajevne organizacije ZB Edo Bečan. Za njim pa je govoril prvoborec in funkcionar nekdanjega Kokrškega odreda Franc Stefe-Miško. Orisal je prizadevanja prebivalstva v teh krajih mod zadnjo vojno in uspehe Kokrškega odreda; nato pa je odkril spominsko obeležje, na katerem je ZApleano: ►-Na področju vasi Trs-te-nik, Cadovljc in Babni vrt je žrtvovalo svoje življenje za lenšo bodočnost 20 borcev partizanov«. Po odkritju so položili številne vence. Za program je poskrbela kranjska Godba na pihala, pevski zbor Svobode iz Slraž-išca, Prosvetno društvo Gorice in osnovna šola iz Goric. -an Največje zanimanje je predvsem za Gumansiko-kemijsko sekcijo, v kateri se bodo člani ukvarjali z najrazličnejšimi tehnično-kemij-skimi procesi v tovarni, razen tega bodo skrbeli za novatorstvo, raciorializatorštvd in drugo. Društvo bo lahko takoj pričelo 7. delom, saj imajo v obratu I. delovne prostore že na razpolago. Izvolili so lo-članski upravni odbor, za predsednika pa ing. Bru-nota Skunaven. -an NADVSE USPEŠNO KRANJ — Po izd'linem 7.ct-klinrr-em porcčil'4 o fl'ioragr■'hki akciji na področju kranjske občine od 4. dc. Da uspeh ni izostal, im.iio velike zasluge Kra-jevr:" organizacije. Šf^ilnc vasi jo se akci'i odzvale WO°'o. 7a tiste Pa, ki so ostali n°upra-vičeno odsotni bodo predloženi predlogi v ufruvno kaznovanje sodniku za prekrške. SPET UTOPITEV V SAVI Kranj, 25. junija — Danes ob 14.30 je pri kopanju na savskem jezu utonil 10-)etni Rajko Suro. — Čeprav so ga takoj potegnili iz vode, je bila vsaka pomoč brezuspešna. PONEDELJEK, M. JUNIJA 1961 STRAN " MLADA RAST KURIR ROMAN IN NJEGOVA SREGA Nekega deževnega dne sem poprosila očrta, naj mi pove se enkrat zgodbo o kurirju Romanu. Bil jc pri volji in mi jo jc povedal. »Spomnim se jc, kot bi se Zgodita včeraj," jc zavzeto pričel. »Nemci so pripravljali zasedo ob sedanjem Lesnoindustrijskem obratu na Rečici. Nekega februarskega večera leta 1943 jc prišel kurir Rom.m po pošto, da bi jo odnesel svojim tovarišem. Skrival se je v grapah, a kljub temu so ga zagledali Nemci. Nenadoma so se začuli streli pušk. Kurir Roman jc bil močno ranjen v roko. Skril se je v grm. tako da ga Nemci niso našli. Odšli so dalje in ga iskali. Ko je spoznal, da v bližini ni sovražnika, se je zatekel k mojim sosedom. Tam so ga »obvezali. Počakal je neka) ur, da je bilo zasede konec. Sredi noči so ga sosedovi odpeljali k Sv. Katarini. T*m ga je čakal zdravnik. Se te/c pa so ga pričakovali njegovi tovariši, ker so vedeli, kaj jim mora prinesti. Res, prinesel jim jc zelo važna poročila. 7.dravnik mu je preobvezal rano, nato so ga odpeljali v bolnišnico. _ Mnogo jc bilo takih dogodkov, se več pa hujših*, jc oče končal zgodbo. Marija P i nt ar h glasila blejskih pionirjev »Peli lokvanj* Otvoritev igrišča na Primskovem 1 milijon 700 tisoč prihranjenih dinarjev »Otrokom moramo preskrbeti prostor, kjer se bodo lahko nemoteno igrali in tako preprečili nesreče, ki se jim lahko pripetijo, če se igrajo na neprimernih krajih, posebno na cesti.« Tako so sklenili člani Društva prijateljev mladine že na ustanovnem občnem zboru pred nekaj meseci in se takoj resno spoprijeli s to na'o.;o. Za športno igrišče so izbrali prostor ob Zadružnem domu, kjer so se otroci že doslej radi zadrževali. V 2. številki glasila KO SZDL Primskovo smo lahko fcatledili tudi pr:«pevek načelnika P;onir-fikega odreda »Stane Kovnčič« iz osnovne šole Kranj — Primvkovo, v katerem pravi: Največja želja pionirjev je bila doslej, da bi dobili igrišče, kjer bi se lahko žogali, skakali, igrali in k.ior bi ne bilo treba vedno paziti, da ne bi povzročili komu »kodo. Do sedaj smo se morali namreč žo7ati kar na travnikih, kjer pa smo b li vedno v skrbeh, kdaj nas bo kdo ozmerjal in napodil. Zato smo se toliko bolj razveselil! novice, da bodo ob Zadružnem domu začeli urejevati igrišče. Bili smo takoj pripravi'eni pomagpti pri gradnji. Organizirali smo skupno, ki so izmenoma delale na delovi- ŠČM . . . Razen pionirjev so pri ureje- vanju pomagali tudi številni odra il i volivci s tega terena, -vse delo pa je strokovno vodil predsednik DPM Vladimir VVester, ki je pretekli četrtek igrišče svečano predal pionirjem. Ob Zadružnem domu imajo pionirji sedaj lepo odbojkarsko igrišče, na katerem so se takoj po otvoritvi pomerdi 'pionirji in pionirke — odbojkarji. Da so na svoje delo na Primskovem ros lahko ponosni, nam lahko potrdi že to ,da je vse delo in material, ki je vloženo v igrišče, vredno več kot 1 milijon 800 tisoč dinarjev, kolikor je zna-šala dotacija ObLO Kranj. V kratkem času bodo začeli urejevati tudi druge športne objekte. RAZSTAVA NA PRIMSKOVSKI SOLI Pretekli četrtek popoldne so za zaključek Šolskega leta na osnovni šoli Kranj — Primskovo odprli razstavo, na kateri so pionirji pokazali, kaj 60 mekl šolskim letom naredili pri tehničnem in likovnem pouku, prav tako pa so lepo prikazali tudi delo krožkov, ki delujejo na tej šoli. Med Blegošem in Koprivnikom te nad vasjo letina globok prepad, o katerem pripovedujejo letina, da je nastal takole: Nekoč je v letini živel kmet, ki je bil od vseh vaščanov najbogatejši, pa tudi najbolj Jakomen. Imel jc poln hlev najlepše goved', ovac pa tudi toliko, da se na pobočju Blegoša pobelile vse frate, kadar jih je segnal na pašo. Vse to pa lakomne&H še ni bilo tadosti, zato si jc množil bogastvo s tatvinami v hosti. Kadarkoli ji je Pred timo pripravljal v gozdu drva, nikoh ni šel drvant v svojo ampak zmeraj v tujo hosto. Sosedje so se zaradi tc«a z njim prepirali, ga zmerjali in branili^ svojo last, on pa se je vselej pridusal, da je drvaril v lastnem gozdu. Tako jc nekega dne spet prc.' voz ojarmil par volov ter se odpeljal v gozd revnega soseda, kjer jc podrl tri njegove hraste, cepani-ce pa zapeljal na svoj dom, da }C imel drv za vso iimo na prdeh. In ko je ubogi sosed sel nekaj dni /j tem še sam v hosto, da bi si pripravil drv za ogrev, je opazil, d^ mu jc bogati in lakomni lef.nec 2 • posekal hraste. Ves jezlnv je potl-bruhnil v n:egovo hišo in zahteva' tiaj mu gozdni tat vrne /rs ki ga je bil posekal na njegovem. »Tvojih hrastov mi je malo mar!" te jc pridušil bogatinec. »Drva, ki jih vidiš na mojem d. ■•'•".v, sem povozom jc zazijal prePad in vanj so z grmeli: vola, voz z drvmi in tatinski kmet. še dandanašnji jc na tistem mestu brrz.not ki so mu letinci vzdeli ime: Peklenska jama. Lojze župane »Kar verjemi mi, za uspeh v življenju je zunanji izgled veliko bolj važen kot šolsko spričevalo.« »Ponosen sem nate, ker si tako hraber, da mi upaš pokazati tako slabo spričevalo.« STROKOVNA OCENA — Za pisatelja ne bo, ker rma grdo pisavo, lahko pa še postane diktator, ker drugim dobro narekuje. V SPOMIN PADLIM Prejšnji teden so na šoli »Franceta Prešerna« v Kranju odprli lep spominski vrtiček, ki so ga požrtvovalno uredili člani krožka Dobre volje ob veliki pomo.i tovariša Završnika. Vrtiček so namenili spominu padlih borcev narodnoosvobodilne borbe in počastitvi 20-letnice revolucije«. Otvoritve vrtička so se razen številnih pionirjev in učiteljev omenjene šole udeležili tudi predstavniki kranjskega turisticno-olepševalnega društva. JESENICE, 26. junija - Včeraj popoldne so v pritličju osnovne šole »Prežihov Voranc« zaprli razstavo tehničnih in likovnih izdelkov, ki je bila tu odprta ves pretekli teden. Obiskovalci razstave so si nekajkrat lahko ogledali tudi praktične vaje iz gospodinj- stva. Ra/.slavj so pionirji pripravili v okviru Jugoslovanskih pio-pionirskih iger. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 32 AUSC Dnevnik taboriščnega zdravnika Vsak večer ob sedmih pripelje tovornjak nekaj desetin moških ali žensk, določenih /a likvidacijo. Pobrali so jih po barakah ali pa v bolniških barakah. Nekaj med njimi jih jc že več let v taborišču, prav gotovo pa ni nobenega novinca med njimi. Zato dobro vedo, kaj jih čaka. Nobenih utvar si ne delajo več. Obupano kričanje se oglasi, ko zapelje avlo na dvorišče krematorija. Zavedajo se, da v senci krematorija ni nobene rešitve. Ne morem več prenašati teh vsakodnevnih scen, zato bežim v mali smrekov gozdič na koncu dvorišča. Tu vsaj strelov v tilnik ne slišim več. Danes zvečer pa mi ni mogoče pobegniti v gozdič. Od petih že delam v secirni dvorani. Razen vrste običajnih obdukcij, moram secirati tudi Obcrscharfuhrerja, ki je napravil samomor. V obdukcijo so ga pripeljali iz Gleivvitza. Esesovski sodnik in pisar prisostvujeta seciranju. Okrog sedmih narekujem pisarju izvid. Istočasno zagledam skozi zamre/eno okno tovornjak, ki je pripeljal na zunanje dvorišče krematorija žrtve. V bližini mojega okna avto obstane. Vse jc mirno in tiho. Huda bolni so tako oslabljeni, da ne rnprejo več kričati, niti izstopiti ne morejo več sami. Esesovske straže tulijo in hrulijo. Vse je tiho. šoferja, esesovskega Untcrscharfuhrerja, mine potrpljenje. Nenadoma se začne sprednji del Široke ploščadi \ voza dvigati in strese človeško breme na betonska tla. <> Onemogla telesa popadajo drugo na drugo in zdaj se t oglase bolestni kriki. Scena jc kljub ali pa ravno zaradi j. svoje preprostosti pošastno grozotna, i Esesovski sodnik sprašuje, kaj se zunaj godi. Vsi f molčimo. Zato pogleda skozi okno. Zdaj mu pojasnim. * Vidim, kako odvratno mu je. Okrene se vstran in reče: »To jc preveč! Tako daleč ne bi smeli iti!« »Posebna komanda« zvleče z rcvežev obleko in jo zmeče na kup, nato znosijo ljudi pred peči. Razvrste a jih pred Mussfeldom, kajti danes je strelec on. Natak-l njene ima gumijaste rokavice, da bi se ne okužil. S svojo f puško jih postreli drugega za drugim. V nekaj minutah je opravljeno. Cez pol ure je ostal lc še kupček pepela. Kasneje pride Mussfeld v mojo sobo. Ukaže mi, naj ga preiščem. Srce da mu bije neredno in glava ga boli. Zmcrim mu krvni pritisk, preiščem srce. Zdravstveno stanje jc dobro. Pri srcu ni najti nikake nered-nosti, le puls je nekoliko pospešen. Po mojem mnenju jc to le posledica dela v zažigalni celici. Ko mu to ^ povem, plane ogorčen pokonci in kriči: »Vaša diagnoza t ni prava. Meni je čisto vseeno, koliko ljudi postrelim. \ Enega ali sto, kaj zato! Povedal v.am bom, zakaj sem $ nervozen in razburjen. Preveč pijem ...« Preden zaspim, navadno v postelji še kaj berem, a Tudi danes prebiram medicinsko znanstveno knjigo, ko nenadoma ugasne luč. Oglasi se sirena. Letalski alarm. Tri alarmu nas silovito oborožena četa esesovcev nažene v »zaklonišče« za »Posebno komando« — v plinsko celico. Naglo se oblečemo in odrinemo v zaklonišče. S težkim srcem stopamo v plinsko celico — 200 mož. Vsa »Posebna komanda«. Strahoten občutek, ko obstaneš v prostoru, kjer je umrlo sto in sto tisoč ljudi nasilne smrti. Tudi doba zamenjave 12. komande se vedno bolj bliža. Danes bi bila za SS izredno ugodna priložnost zapreti vrata in nas brez truda pospravili s sveta s štirimi dozami cvklona B. Pa tudi nič novega bi ne bilo kaj takega, saj se je podoben primer že dogodil: Del »Posebne komande so spravili v 13. blok taborišča D. Rekli so jim, da po najvišjem povelju ne bodo več stanovali v krematoriju, temveč v taborišču. Še isti večer so jih peljali v kopalnico taborišča D, da bi se okopali in menjali obleko. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormao 32 oee iz siDcnpuRQ Starec me je nekako ncpotrpežljivo pogledal. »Tuan,« je vzdihnil, »pogledal bom. kaj se da storiti.« Odšel je ven. Nenadoma me jc vznemirila pomembnost tega, kar je rekel. »Kaj že pravi?« sem zamrmral Donu. »Ali nI rekel, da bo njegov prijatelj prepeljal mene in .drugega tuana'. Toda mi smo vendar trije. Trije tuanl, ti, jaz in Sklnny.« »Bržkone si narobe slišal, Mac« Zaskrbljeno sva čakala kako uro. potem pa se Je poglavar vrnil s prijateljem, čokatim ribičem. »Tuan, ta mož bo tebe in prijatelja prepeljal na otok. Njegov brat Ima motorni čoln, ki vaju bo potem prepeljal na Javo. Za mojega prijatelja jc to predaleč.« NI bilo druge Izbire, ko sprejeti ponudbo. Naposled bi le bili korak dalje na naši poti proti Avstraliji, čeprav lc majhen korak. Četudi bi se kaj ponesrečilo in bi obtičali na tem otoku, bi pozneje bržkone le kako prišli z njega, saj smo se doslej ie vedno izmuznili iz zagat. »Hvala,« sem se zahvalil poglavarju. »Sli bomo ■ tvojim prijateljem. Toda denarja nimam, da bi mu dal nagrado. Dam pa ti lahko pismo, ki ga moraš skrili, dokler bodo Japonci tu. Potem ga pokaži angleškemu luanu, ki ti bo dal denar.« Obrnil sem se k Dcnu. »Imaš karkoli, kamor bi lahko zapisal nekaj besed.« »Samo kos ovitka od čokolade.« Iz raztrganega srajčnega žepa je potegnil raztrgan rumenkast kos lepenke in kratek svinčnik. Na hrbet lepenke sem zapisal: »Ta vas je danes (za datum ne vem) pomagala R. d. Donald.sonu (Avstralija), O. E. MacCormacu (Velika Britanija) ter Chris. Skinnerju (Velika Bri- tanija), da so zapustili Sumatro In nadaljevali svoj beg iz japonskega ujetništva. Prosimo, dajte jim nagrado.« Z Donom sva se podpisala, Skinny pa se ni hotel. »Mislim, da mi ni treba,« je rekel. »Zakaj pa ne?« Nejasno jc zamomljal in se brez prestanka obračal okoli. »DhJ no, ne obiraj sr, človek! Kaj pa jc s teboj?« »Torej, taka je zadeva. Ostal bom tu.« »Saj sem vedel!« Don jc stiskal pesti. »Ti ubogi nori bedak.« Skinny je v zadregi pogledoval in prestopal z ene noge na drugo. »Kar je, pa je,« jc zamrmral. »V Li-Tong sem se zaljubil, na, pa jo bom prosil za roko.« »Za božjo voljo!« jc vzkliknil Don. »Kak norec si!« »Kaj pa jc narobe?« je izzivalno rekel Skinny. »Lepa je. Vidva lahko gres'a brez mene« »Toda pomisli, fant,« sem ga rotil. »Vedno ti Jc bilo zoprno življenje v džungli. Ali želiš preživeti ostanek svojih dni čepeč pod palmami?« Skinny se je razjezil. »Dobro! Tako sem si premislil in tako naj bo!« »Kaj pa tvoji ljudje?« ' »Moja stvar.« »In če te Japonci dobijo?« »Ne skrbi. Ne bodo me.« Bilo je neverjetno. Globoko v no? smo se prepirali, dokler se nista naposled vrnila starec in ribič. Rekla sta, da sta pripravljena. Z Donom sva si zataknila vsak svoj parog za pas in jima sledila lz koče proti obrežju. Deževalo je. bledikava mesečina jc zdaj pa zdaj prodrla skozi temne, goste oblake. Privezan ob strmo obalo se je zibal trden desetčeveljski čoln z jamborom in jadrom ter majhnim Dieslovim motorjem. Skinny jc z Ll-Tong. ki se Je nervozno oklepala njegove roke, hodil za nami k obrežju. Nihče nI rekel niti besede. Ko pa sva z Donom plezala v čoln, se jc zdelo, da si je Skinny nenadoma premislil. »Počakajte! Stojte!« je kričal. »Jaz grem ludi.« Krilil je z rokami proti Li-Tong in ji nekaj jecljal v polomljeni malajščini. Dekle pa se je hitro opomoglo od presenečenja. Trdno se je oprijela za Sklnnyjevo srajco In vreščala kot sraka. Nekaj minul je vladala prava zmešnjava, Ll-Tong je tarnala s svojim visokim glasom, Skinny pa je klepetal v mešanici polomljene malajščlne In izbrane anglo-saksonščine. Konec lej zdrahi je napravil starec. Izkoristil je trenutek tišine In zaklical glasno, da jc odmevalo po obali: »Ce tuan Skinner ne bo ostal, ribič ostalih tua-nov ne bo prepeljal čez morje.« Divje sem planil proti Skinnyju. »Zdi se mi, da si ti to skuhal,« sem zavpil. Mislil sem. da bo vzrojil, loda Li-Tong se Je privila k njemu in bilo je videti, da se je vdal v usodo. »O. K., bom pa ostal tu.« »Ce se nam bo posrečilo in sc prebijemo,« sem mu rekel, »komu naj sporočimo o tebi?« »Nikomur.« »V katerem regimentu si bil?« Prisiljeno se jc nasmehnil. »Zveze« Motor jc vžgal, čoln je v lahnem loku odrinil od obale Sumatre. Z Donom sva mahala, dokler je bilo videti obalo. Zadnje, kar sva videla, je bil Skinny, droban in moker, ker je stal z razširjenimi rokami v valovih, ki so enakomerno razbijali ob obali, porasli s palmami. Nikdar nisem mogel do konca dognati, ali je bilo njegovo ujetništvo cena za naš beg in kakšne misli so ga spreletavale, ko so se obrisi čolna izgubljali v daljavi in je on sam ostal na obali. Toda čeprav Skinnyja ne jaz ne Don nisva nikdar več videla, sem še čul o njem in njegova zgodba ima prisrčen zaključek. Proli koncu vojne na Daljnem vzhodu sem služil v obveščevalni službi. Ena izmed mojih dolžnosti je bila zasliševati ljudi, ki so bežali skozi okupirana ozemlja. Nekega dne so ml pripeljali šest oficirjev mornariškega letalstva k zaslišanja. Povedali so ml nenavadno zgodbo. Udeležili so se napada z letalonosilke na Japonske ladje v bližini Telok Betonga. Obramba je bila nenavadno močna in štiri tevko poškodovana letala so sc zrušila v džunglo. Enega niso nikdar več našli, ostala tri pa so pristala na jasah, ne da bi bila posadka teže poškodovana. V vseh primerih sta se pilot in opazovalec skrila v džunglo le za malo časa, potem pa sta dobila slik z domačini, ki so ju peljali obvezni k bradatemu belcu. Ta beli mož, tako so praviti oficirji, je živel kot kralj v majhnem ribiškem naselju na jugovzhodni obali Sumatre. Skrbel jc zanje, jih gostil in jim končno preskrbel varen prevoz preko »podzemlja« v Avstralijo. Vsakdo izmed oficirjev je podrobno opisal tega belca in njegovo ženo. Očitno sta bila Skinny in Ll-Tong. Iz pripovedovanja sem razbral, da sta morala biti idilično srečna, z dvema otrokoma, z veliko bambusovo kolibo In majhnim ribiškim čolnom. Skinny je forej pokopal misel, da bi se še kdaj vrnil v civilizirani svet. Rekel jc, da je preveč srečen tu, kjer je. Najina skrb z Donom za »tuana Skinnerja«. ko sva ga zapustila, je bila torej očitno odveč. Pluli smo od obale proti odprtemu morju. Čoln Jc drsel v lahnem, v/trajnem dežju po razburkanem morju proti jugu. Obrisi ljudi na obali za nami so polagoma tonili v ob/orje in sc končno potopili v temo. Z Donom sva se umaknila pred dežjem pod raztrgane kokosove rogo/nice. »Sedemnajst zamorčkov,« sem rekel. »Samo dva sla ostala.« * »Se vedno so trije,« je zamrmral Don, »če ima Skinny lc kaj soli v glavi.« Ležala sva na dnu čolna In prisluškovala pljuskanju valov ter deževnim kapljam. Cez kako uro se je oblikovala pred desnim bokom čolna lemna gmota nekega otoka, potem pa sem spredaj opazil obrise nekega drugega otoka. Kmalu je grcdelj čolna zaškotal na kamnitem obrežju. »Kje smo?« sem vprašal ribfča. On pa je samo nekaj zagodrnjal in pokazal z roko proti temnemu obrežju. »Počakajta tu,« Je velel. »Kako dolgo?« »Nocoj.« 4 G LAS PONEDELJEK. 26. JUNIJA 1981 m AL I OGLASI Kovinar:Jesenice 3:0 (1:0) PRODAM Zgradbo, s i,e nedokončno izvršenimi deli. prodam. Zgradba jo namenjena za gostišče ali okrevališče. Nahaja se na idilični točki med Kranjem in Sk. Loko. Predvsem priporočamo podjetjem in ustanovam. Naslov v oglasnem oddelku 2500 Već komadov gostilniških vrtnih sklopnih miz prodam. Cena po dogovoru. Novak, mizarstvo, Medvode 94 2533 Prodam vzidljiv stoječ štedilnik S češkimi ploščicami, sodobno peč — visoko. Terezija Makuc, C. na Klane 16, Kranj 2540 Prodam ojačevalec, znamke »Marelli« 30 W, 220 V, prenosni z dvema zvočnikoma po 10 W in elektarodinamičnim mikrofonom s stojalom. Edi Perko, Pristava a9, pošta Križe 2575 Prodam novo kombinirano omaro (češnov les) in kauč. Pot na Jošta 6, Kranj 2576 Prodam zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku 2577 Japonski tranzistorski sprejemnik (8) na tri valovne dolžino in fotoaparat Volkslender z vgrajenim svetlomerom prodam. Knific, Prebačevo 15, Kranj 2578 Prodam 3000 kg cementa. Janez Potočnik, C. St. Žagarja 28, Kranj 2979 Štiri gume »Borovo« t zračnicami za Fiat. 600, popolnoma nove, prodam. Miloš Stempihar, Prešernova 15, Kranj 29S0 KUPIM BrzinoMicr za avto »Fiat 1500 E« kupim. Rado Pungeršek, Pot na Jošta 6, Kranj 2981 C3TAL0 H zidarja, 1 popravljalca koles in mopedov ter 1 radiotehnika sprejmemo. Stanovanjska skupnost Sk. Loka, Spodnji trg 12 2486 Sprejmem vajenca in pomočnika za slikarsko in pleskarsko obrt. Lojze Frantar, Trojarjeva 16, Kranj 2557 Menjam dvosobno komfortno stanovanje v središču Zagreba za odgovarjajoče v Kranju. Možnost kombiniranega menjanja preko Ljubljane., Ponudbe pošljite na upravo časopisa »Glas« pod šifro »Selitev v juliju« 25£3 Prodam dobro ohranjeno kosilnico. Valentin Hafner, Zabnica 14 2500 li V reir'ck, L junija, sem našla v Radovljici zapesino uro. Lastnik jo dobi v Begunjah 49 '>:>82 Vajenca za mizarsko obrt sprej rtvo Naklo 51 2983>dionu <* tržaški cesti kvallfika mem takoj. Hinko Jošt, mizarstvo,; Maribor, 25. junija (po telefonu) Danes dopoldne je bila na sta- Preklicujem blok št. 46809, izdani0*-)**3 nogometna tekma za vstop v Komisijski trgovini Kranj dnejv slovensko consko ligo med do-9. decembra 1980. Saša Bedenei1113^*0 Kovinarjem in Jesenicami. 29841 Končala se je z zasluženo zmago Parcelo z gradbenim dovolJe-J^ma*eSa moštva. Kovinar je bil njem na področju mesta Kranja'ves drugi polčas boljši, tako da prodam. Dopise pošljite pod šifro\Jesenice sploh niso prišle do izra-»Ugodna prilika« v upravo Glasaj2«- fgra je bila vseskozi živa in 2985 {zanimiva. Kovinar je bil boljši v Iščem opremljeno sobo ali ne-J tehničnem pogledu, Jesenice pa so opremi jemo sobo v bližini mesta. \®c odlikovale v prvem polčasu po Naslov v oglasnem oddelku 2986 J požrtvovalnosti. Preklicu jem žaljivke, iz rečene J Začetek je obetal enakopravno na rokometni tekmi Mladost -'igro. Moštvi sta izmenoma napa-Branik napram tov. Lahu. M. Z.Jdali in obrambi sta imeli dosti 2987 f dela. — Najprej je bila sreča na Preklicujem žaljivke, ki sem jih f strani domačih igralcev, Id so se izrekla napram Janezu Pezd'rc. Jodlikovali s povedano skupno Igro. Tončka Cirenski 29ft8 J Jeseničani so se izkazali s hitrimi Od Agroservisa do Kranjskega f prodori in pokazali, da dobro stre-gradbenega podjetja sem 24. junija*]^ lz dal k»ve. V 17. minuti je .zgubil denarnico z dokumenti.{kovinar prišel v vodstvo z golom. Prosim najditelja, naj mi vse do-Jki ga je dal KobaL _ Jeseničani kumente vrne, denar pa obdrži zatniso popustili; hoteli so rezultat nagrado. Naslov v osebni ^g^JlMrtBoAl, zato so neprestano na- 2fl89Jpadali vrata Mariborčanov. Lavti-žor je imel lepo priložnost, da rezultata izenači, saj se je znašel sam pred vratarjem, a je streljal mimo vrat. Jeseničanom se je poznalo, da niso nastopili v najboljši postavi, saj je manjkal Medle. V drugem polčasu se je slika spremenila: Jeseničani niso več prišli do sape. Kovinar je večji del drugega polčasa igral na polovici Jeseničanov. Jeseniški vra- HlflO Jesenice »RADIO«: 27. junija ameriški film OB 310 ZA JUNO Jesenice »RADIO«: 26. in 27. junija španski barvni film PRODAJALKA VIJOLTC Koroška Bela: 26. jtiniju nemški barvni film KRALJ CARDA-SA ^tar se je odlikoval, saj je odlično Radovljica: 27. junija italijanski ibranil visoke žoge. Strelec drugo-film NJIHOVE ZABLODE oblga ««oTn je bil spet Kobal v 54. mi-20. uri inutl. Kovinar je odločno prodrj po Skofja Loka »SORA«: 27. junijaAd^sni strani: do žoge je orišcl Pa-ameriškii barvni film IMITACIJA,>velec in s peto podal Kobalu. ta ZIVLJI?NJA ob 20.wri, 27. junija.)pa je nir.k* po zemlji neubranlji-argentinski film HREPENENJE obavo streljal v vrata. 6 minut po- razigrani Pavelec, ki ga je spretno prevaril in postavil končni rezultat. Jeseničani so v drugem polčasu igrali raztrgano. Prejšnje napadalnosti ni bilo prepoznati; redki in neuspešni so bili posamezni prodori, ki pa jih je odlična obramba Kovinarja razbila. Bila Bta samo dva nevarna napada: desno krilo Jan je izsilil, da se mu je vrartar' Blekač. Kovinarja vrgel pred noge in tako rešil svojo mrežo. V zadnji minuti je Lakovič ubranil močan strel K-linarja. Zmaga Kovinarja je zaslužena. Celotno moštvo je pokazalo lepo igro, posebno dobra je bila krilska vrsta. Pri Jeseničanih je do neke mere zadovoljil Crnologar, v napadu pa Klmar. - Sodil je dobro vzela turistična poslovalnica »Iz- Spominski šahovski turnir Letos bo Šahovski klub z Jesenic spet organiziral 30. julija tradicionalni spominski šahovski turnir za memorial narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Računajo, da bo na tem turnirju sodelovalo okoli 200 šahistov iz vse Jugoslavije. Vso oskrbo za prenočišče In prehrano ter ostalo pa je pre- letnika« iz Radovljice. Za Akom nad 60 smučarje? 20, uri Kranj »STORZIC«: 26. in 27. junija amerški film POLoKDATNIK IN JAZ Ob 16, 18.10 in 20.20. uri ter matineja ob 10. xiri Letni kino »PARTIZAN«: 26. in 27. junija italijanSkt film GENERAL ROVERE ob 20.30. uri zneje je bil rezultat 3:0. — Pred Martuljek, 25. junija - Po dolgem času je bila danes vendarle spet lepa nedelja, kakršne letos še ni bilo. Vreme je bilo kot nalašč za kopalce, ki so nedvomno prišli na svoj račun. Toda zelo čudno se sliši, da so v tej poletni pripeki imeli svoje tekmovanje na snegu neugnani smučarji. Na smučiščih za Akom se je zbralo nad 60 tekmovalcev in tekmovalk iz skoraj vseh slovenskih smučarskih klubov, kot gostje pa so nastopili tudi smučarji in smučarke ASKO iz Beljaka. - Nastopiti so tekmovalci iz Kranjske gore, Jesenic, Javomika, Tržiča, Kranja, Maribora, Ljubljane, Raven na Koroškem in drugod. Na plazu za Akom so se pomerili tekmovalci mi zelo dobrem snegu na 300 metrov dolsi progi, ki je imela višineko razliko 60 m in 48 vrat i c. Vsi nastopajoči so vozili na isti progi, in sicer so startali dvakrat. Med člani je zmagal Jože Kl i nar z Jesenic pred bratom Andrejem, ki je za njim zaostal za 6 deset;nk sekunde. — Zelo lepo in kot nalašč je dane-* na teh jubilejnih tekmah presenetil naš smučarski veteran Praček Ciril, ki je kljub dokaj močni za- Vsem sorodnikom in znancem) naznanjamo žalostno vest, da nas M vstop v moško republiško roje nenadno zapustil mož, oče, stari Jkometno ligo. V zahodni skupini, fki je tekmovala v Ajdovščini, je 'nastopil tudi Partizan iz Tržiča f kot prvak Gorenjske. Tekmovali vratarjem Volaričem se je znašel sedbi zasedel med 18 člani odlično ROKOMET Tržič v republiški ligi? Ajdovščina, 25. junija. — Tu so bile danes kvalifikacijske tekme JOŽE PORENTA Pogreb dragega pokoljika bo vi' torek, 27. t. m. ob 15.30 izpred hišef1 žalosti, Gorenjesavska 14 na pokopališče v Smarfcnem pri Kranju. Žalujoči: žena Marija, hčerki Ela in Marica z možem in hčerkico ter ostalo sorodstvo Kranj. 25. junija 1951 Kie lahko dobite ribiške karte? ZAHVALA Vsem. ki ste spremili našega dragega očeta, deda, pradeda, hrata In strica JANEZA HOČEVARJA bivšega gostilničarja na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, se najprisrčnejc zahvaljujemo. Posebna zahvala njegovim sosedom in sovaščanom. Enako zahvalo izrekamo gosp. župniku in pevcem. Skratka, zahvaljujemo se vsem. ki sto mu na kakršen koli način pomagali in nam izrazili sožalje Žalujoči: sinovi in brat z družinami Smlednik, Skopje, Valburga, Velesovo, Jesenice, Zapoge, dne 23. junija 1961 Radovljica V Radovljico, na Bled in v okoliške kraje te dni že prihajajo na letovanje številni domači in tuji i turisti. Razen številnih turlstič-}l»ih zanimivosti v teh krajih, je l skoraj za vsakega turista privlačen tudi ribolov. V.<4.k si lahko jt nabavi karto za ribolov v turi-stični poslovalnici »Izletnika« v ^ Radovljici, alt v pisarni Turist ic-4 nega društva na Bledu. so poleg domače ekipe še Šentvid, Piran in Tržič; V izredno razburljivih igrah in ob hudi pripeki so Tržičani tu zasedli tretje mesto. Prvi je bil nepričakovano Šentvid pred Ajdovščino. Zadnje četrto mesto je zasedel Partizan iz Pirana, Šentvid in Ajdovščina sta že postala nova člana republiške rokometne lige. Tržičani pa bodo morali prihodnjo nedeljo odigrati na nevtralnem terenu še eno tekmo, in sicer s tretjeplasiranim iz vzhodne skupine z MTT iz Maribora. Co bi se Odred uvrstil v 1. zvezno ligo, bi Tržič že postal novi član republiške lige. Zmagovalec srečanja MTT : Tržič bo kot peti zastopnik nastopal v republiški ligi. Na kvalifikacijah v Munski tretje mesto. Letošnje tekme so bile namreč hkrati v proslavo 25-letnice prvih tekem za Akom in prav pred tolikimi leti je na teh prvič tu organiziranih tekmah nastopil Ciril Praček z Jesenic. Tudi Ljubo Rakovič je s četrtim mestom dosegel lep uspeh. Med kar lepim številom članic pa so obakrat prevozile skozi cilj le štiri tekmovalke. Zmagala je Kr\sta Fanedel pTed Majdo An-kele. Obe sta vozili zelo dobro in bi med člani zasedli 6. oziroma 7. mesto. Obema sc pozna, da se tudi že sedaj dokaj resno pripravljata za novo tekmovalno sezono. Mladincev je nastopilo 39. Na startu so bili domala skoraj vsi naši najboljši mladinci. To pot je zmagal Dokša iz Maribora pred favoritom Gučkom iz Ljubljane. Tekmovali pa so tudi za mošt v eno razvrstitev. Prehodni pokal so osvojili Jeseničani. S to tekmo so naši alpski tekmovalci in tekmovalke tudi uradno zaključili letošnjo smučarsko sezona Med poletnim odmorom bo sicer še ena preizkušnja, in sicer za Češko kočo, ko bodo Tri-glavani organizirali tradicionalni slalom v počastitev kranjskega občinskega praznika 1. avgusta. Tekmovanje za Akom je bilo zelo dobro organizirano in gre vse priznanje jeseniškim organizatorjem. Tehnični izidi: Člani - 1. Jože Klinar (Jesenice) 1:36 9. 2. Andrej Kl i nar (Jes.) 1:37,5; 3. Ciril Praček (Jes.) 1:38,6; 4. Ljubo Rakovič (Triglav) 1:40,1, 5. Vogrinc (Branik) 1:40,3; 6. Jože Rozman (Triglav) 1:47,7; 7. Paster (ASKO Bel) 1:47,7; 8. Cih (Jesenice) 1:53,4; 9. Markeš (Javornik) 2:05,4; 10. Res-man (Beljak) itd. Članice: 1. Krista Fanedl (Enostnost) 1:45,6; 2. Majda Ankele (Triglav) 1:46,4; 3. Lojzka Praček (Jesenice) 1:59,1 itd. Mladinci: 1. Boksa (Branik) 1:42,0; 2. Guček (Enotnost) 1:44,7; 3. Klinar M. (Jesenice) 1:46,9; 4. Terov-sky (Ljiibelj); -5. Fanedel (Fužinar) 1:49,5 itd. J. Javornik JUGOSLAVIJA PO TREH KOLIH NA TRETJEM MESTU V tretjem kolu evropskega šahovskega prvenstva je Jugoslavija premagala Španijo z rezultatom 7,5 : 2,5. Po treh kolih je vrstni red na lestvici naslednji: "«>dita moštvi Madžarske in Sovjetske zveze po 23 točk. Sledi Jugoslavija 17,5, Zahodna Nemčija 11, CSSR 10 in Španija 5,5. MOŽNOSTI ZA KONČNO ZMAGO V soboto se je v Beogradu na stadionu JLA pričel mednarodni dvoboj moških atletskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Po sobotnem tekmovanju je rezultat 54 : 49 v korist Italije. Do zaključka redakcije končnega rezultata še nismo prejeli. Zadnji športni rezultati Poljska : Jugoslavija 1 :1 Poljska : Jugoslavija (ml.) 0 : 1 Kovinar : Jesenice 3 : 0 Izola : Branik 1 : 0 Celje : Grafičar 3 : 0 Maribor : Mladost 3 : 2 Mladost : Triglav (košarka) 76 : 61 Topla nedelia: polna kopališča na Gorenjs^m Kranj, 25. junija - Današnja izredno vroča nedelja je privabila na kopališča in ob bregove rek veliko število kopalcev. Po telefonu smo se pozanimali, kakšen je bil objsk na posameznih kopališčih in kakšna je bila tempera - Soboti pa sta se plasirala direktno tura vode. Tole smo zvedeli on-v ligo Celje in Krško. J. J. kraj telefonske žice: Kranjsko kopališče: 1450 kopalcev, temperatura vočte 21 stopinj C; na Bledu: nad 2000 kopalcev, temperatura jezera 24 stopinj C; v Skofji Loki: 2000 kopalcev, temperatura Sbre 24 stopinj C; v Radovljici: blizu 100 kopalcev, tempera! usa vode 21 stopinj Celzija; PoKod planincev na Poljane Cenjene odjemalce in vse poslovne prijatelje obve'ćimo, da smo dosedanji naslov podjetja it Krani m ti Tovarna „ 0 V E N spremenila v EX0TERN Kemična tovarna Kranl Telefon 23-20 Proizvajamo pomožna livarska siedstva: — ex')termne mase — rafinaojska sredstva — lepila —- likopodii ter ostale kemične proizvode: —- ogmevarm premaz — pasta za lotanje itd. Iz Bohinja čez Pokljuko JESENIŠKO - BOHINJSKI ODRED BO VODIL BIVŠI KOMANDANT TE PARTIZANSKE ENOTE MAJOR IVAN LEBAN Kdor se je odločil za ta partizanski pohod, mu gotovo ne bo žal. — Prebivalci v Stari Fužini, v Laškem rovtu, v Koprivniku in drugod se vneto pripravljajo na sprejem nekdanjih partizanov. Z njimi bodo v teh krajih deležni gostoljubja vsi mladinci in drugi udeleženci. — Tako bodo spoznali, kako se je nekoč delilo dobro in zlo domačinov z njihovimi partizani. — Priprave za ta veliki pohod so zajele vso Sotesko, vse vasice na pobočjih Pokljuke, Jelovice tja do Cerknega. Jeseniško-bohinjski odred je bil ^ustanovljen 7. septembra 1944. j I Njegovo operativno področje je v glavnem obsegalo celotno bohinjsko kotlino z vso dolino do Bleda, zapadno od Podbrda oziroma Baške grape, celotno Jelovico do Otoč, Podnarta, Lesc in Žirovnice na drugi strani. Prav tako je ta enota zajemala območje Gomjesavske doline in Pokljuke. V odredu so bili trije bataljoni t#r Štabna četa. Pri vsakem bataljonu je bil še minerski vod. V oktobru 1944 (za takrat so ohranjeni točni podatki) je bilo v tem Odredu skupno 579 borcev. Med temi jih je bilo takrat 41 članov partije, 1 kandidat ter 19 članov S;KOJ. SE ŠE SPOMINJATE Odred se ni zaustavljal samo na prej omenjenem območju. Dostikrat je moral rudi daleč drugam. Tako ga je zaneslo ob osvoboditvi celo v Ziljsko dolino, a zatem v -«k -«fc- ■•*» T* LETOŠNJI POHOD JESENISKO-BOHINJSKEGA ODREDA: BOHINJSKA BISTRICA, Zlan, Laški rovi. Sv. Janez, Stara Fužina, Srednja vas, ČeSnjica. Ko-privnik, Gorjuše, Mrzli studenec, Pokljuka, Krnjica, Poljšica, Rečica. Radgono, na vzhodno mejo Slovenije. Naši ljudje, zlasta v dolinah obeh Sav, se gotovo še zelo dobro spominjajo mnogih akcij Jeseni-ško-bohinjskega odreda na tem območju. Teh akcij je bilo tam zelo veliko zlasti v pozni jeseni 1944. leta. Prinašamo izvleček dnevnika: Mojstrana, 30. septembra 1944. Ponoči so se prebivalci Hrušice in Mojstrane zbudili od hude e!,s-ploziie. Minerci I. bataljona Jese-niško-bohinjskega odreda so minirali železniški most. Bohinjska Bela. 6. oktobra. Sest Nemcev je prišlo v roke borcem. Niti eden ni ušel. Partizani so bili zlasti veseli, ker so dobili 1 mitraljez in 4 puške. Gorje. 3. oktobra. Borci Je^eni-š>ko-bohinj«kega odreda »o se spoprijeli z nemško patruljo. Trije Nemci^ so padli. Nomenj*. 9. oktobra. Drugi bataljon je tu miniral železniško progo med vasmi Nomenj in Laze. Mrzli studenec, 10. oktobra. Drugi bataljon je 1u hudo razrušil resto, ki vodi iz Gorij proti Mrzlemu studencu na Pokljuko. Bled, 11. oktobra. Telefonska zveza med Bledom in Gorjam! je prekinjena. Borci II. bataljona Jeseni 6ko-bohi rt tek^tfa odre-la so pažafali v