DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefninkirana pisma se vobče ne sprejemajo. —- Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. —• Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 59
Sobota, 27. julija 1935
Leto X
Za Socialistično zvezo delovnega ljudstva
Delovni narod potrebuje svojo politično stranko
(Izvleček iz govora s. Ž. Topaloviča na shodu v Beogradu.)
Odkor je bila socialistična stranka Jugoslavije razpuščena, poizkuša na-
se delavstvo že tretjič obnoviti politično stranko. Prvič smo izvedli akcijo 1934, toda program naš je bil • zavrnjen zaradi štiridesetih točk, češ, da nasprotujejo obstoječim zakonom.
Drugi poizkus smo izvršili ob volitvah v narodno skupščino letos.
Naša lista ie bila zavrnjena,
ker je pravdni .minister po svoje razlagal volilni zakon glede legalizacije kandidatov.
Ponovno bi mogli zahtevati dovo-"' litev stranke z istim programom in statutom kakor prvič. Uverjeni smo pa, da bi ne imeli uspeha. Nahajamo se namreč v prehodni dobi. v kateri še ni primerno ustanavljati definitivno stranko, marveč vršimo samo priprave za bodočo stranko, katere okvirja še nočemo definitivno določati. Tako je treba razumeti sklepe celjske deželne konference, ki smo jih objavili v našem listu.
ž zadovoljstvom smo vzeli na znanje padec Uzunovjčeve vlade in padec Jevtičeve vlade, ker smo videli v teh padcih postopni
prehod iz diktatorske v novo dobo demokracije.
Zadovoljni smo tudi. da se vrši proces likvidacije diktatorskega režima naglo in čim brže. Pozdravljamo tudi politiko,, ki stremi po odpravi nezaposlenosti in izmene političnih zakonov, Poudarjamo pa, da sc morajo popraviti vse krivice, ki so seJ dogajale prej. Potrebno bi bilo,
da preuehajo z režimi tudi za-k»nske tvorbe, ki ne odgovarjajo.
isto pravico in z isto avtoriteto, kakor je uvajal režim Uzunoviča ali Jevtiča težko zakonodajo, bi mogel •sedanji režim uveljaviti prejšnje svobodnejše zakone. In celo narodna skupščina, ki je bila izvoljena pod Jevtičcvim režimom, utegne biti le ovira političnemu pomirjenju in konsolidaciji v državi. Skupščin > bi bilo treba razpustiti in takoj izvesti nove volitve. Politično pomirjenje se more izvršiti le na na ta način
ob svobodi tiska in besede, potom organizacije političnih strank in pravih izvoljenih narodovili zastopnikov.
Mi smo bili izključeni iz političnega sodelovanja. Braniti nismo mogli ne politične.demokracije in ne se boriti v političnih korporacijah Pri,ti socialni neenakosti, ki obstoja zaradi diktature kapitalistov nad onimi, ki so od njih odvisni. V tem se mi razlikujemo od vseh meščanskih
Norveška vlada je poslala vsem državam članicam Društva narodov spomenico glede zaščite političnih beguncev. Norvcgija opozarja v spomenici na načela in predpogoje, na katerih je bil zgrajen takozvani Nan-scnov urad za zaščito beguncev, na-Vaia neprijetni položaj beguncev po
strank, če so demokatske ali nede-mokratske. Morda imamo meščanske: politične stranke, ki so za uvedbo široke demokracije v državi. Ali ostale s,o doslej pri vsem svojem delu popolnoma gluhe za velika gospodarska vprašanja in,za boj proti socialni neenakosti. Delavci bi grešili sami proti sebi, če bi šli z njimi.
Položaj delavcev se ni poslabšal Šele pod zadnjimi režimi. Že leta \1922. se jc ustavila vsakršna socialam zakonodaja in pričelo se je z izigravanjem in ncizvrševanjem vr-Ijavne zakonodaje glede delavskega varstva. Od tedaj se je vršiilo. propadanje in že pred diktaturami meščanske stranke nisoi kazale nobenega interesa za varstvo nezaposlenih ali za izpremembo varstvenih ukrepov, kakor bi bilo tudi
skrajšanje delovnega časa in svoboda organizacije.
Priznati je treba, da je jugoslovansko delavstvo zadel že pred petnajstimi leti velik razredni poraz in da je po tem porazu izgubilo politični vpliv v državi. Tega vpliva ni izgubila samo ena struja, marveč vse za-raditega, ker je razred kot tak izgubil politično bitko. Kdo je temu pm razu kriv, pokaže zgodovina.
Danes, v važni prehodni dobi na4 šega državnega življenja, : je treba, da delavci vzamejo na znanje, da imajo samo en izhod iz krize, ih' ta je .Ustvaritev močnega socialističnega ‘ gibanja, -potom katerega pridejo do ■potrjena in vpliva v državi. Potom vezanja z meščanskimi strankami se do takega vpliva ne more priti, marveč le 'potom samostojnega političnega gibanja.
KUS '	'•! j.
Socialistično zvezo delovnega Hudstva hočemo.
Vanjo spadajo vsi delovni sloji iz mčst in podeželja, ki prodajajo svojo delovno silo. Brez te skupnosti z ozirom na številčno, in materialno slabost najemnega delavstva v tej državi močno socialistično gibanje ni mogoče. Zato je celjska konferenca sklenila, da se ustanovi bojna socialistična zveza vsega delovnega ljud-
i	it«:.
stva.
Celjski sklep vsebuje še en silno važen apel: To je apel na enotnost Celega razreda,
apel, da cepljenje v politične sekte ne sme več biti,
ker nas strašna izkušnja dovolj jasno uči, da je krepak razvoj mogoč le v enotnosti. S tem vršimo apel na razum.
Jasno je pač da
moramo imeti svoje samostojno gibanje in svojo politiko,
vsem svetu ter zahteva, da naj se po odpravi Nansenovega urada, ki bo obstojal po dosedanjih dispozicijah do leta 1939,'ustanovi v Ženevi poseben centralni urad za zaščito beguncev iz vseh držav. Novi urad naj bi vzdrževale s prispevki države članice Društva narodov.
ki je neodvisna od meščanskih strank. Jasno je tudi, da prehajamo v državi v zmislu sedanje politike k povratku politične demokracije. Ekonomsko pa jc delavski razred tako onemogel in padel globoko, da je potreba ogromnega napora, da se prepreči nadaljnje propadanje ter da se zaščitijo najelementarnejše življen-ske potrebe delavstva. Treba je nekaj storiti za nezaposlene, upreti se jc treba zniževanju mezd,
doseči je treba življenski minimum,
izvojevati je treba svobodo organi-zovanja in gospodarskega boja. Absurdno je staviti iluzorne zahteve v naših razmerah ter se prepirati in cepiti o načinu, kako bi se polastili oblasti ali o načinu, kako bi organizirali socialistično državo. Hoče li delavstvo dopuščati, da politični nezaposleni še dalje razbijajo njih razredno enotnost in spravljajo na ta način ves delavski razred v britko trajno nezmožnost za nekakšne fantome bodočnosti? To. kar se danes ustvarja, je nedvomno
ustvarjanje velike bojne zveze
na podlagi ozkega akcijskega programa boja za politično svobodo in enakopravnost v državi ter za prve temeljne življenske potrebe izkoriščanih delovnih množic mest in podeželja. Kdor po te naloge odklanjal, tega b? moralo delavsko gibanje neusmiljeno odstraniti.
Jako lahko razumete, zakaj je celjska konferenca v tej prehodili dobi k demokraciji z ozirom na politično nezmožnost in desorjentacijp za veliko politično,..gibalne/ smatrala za potrebno, da zahteva ustanovitev Socialistične zveze delovnega ljudstva s konkretnim in ozkim akcijskim programom. V tem zmislu bomo se pripravljali in vršili praktično delo. Če utegne biti reforma političnih zakonov naglo izvedena, bomo s formalnim osnovanjem stranke počakali na reformo. Če to ne bo slučaj, pa s predložitvijo programa in statuta ne bomo čakali, marveč se poslu-žimo veljavnega društvenega zakona. Želimo, da se sedaj vrši samo duhovna priprava za bodočo stfanko in zbiranje sodrugov in sodružic, ki bodo svoječasno izvolili upravne odbore, ko osnujemo stranko. V ta namen naj sodruge po vsej državi popišejo osnovatelji.
Prepričani smo, da bodo so-
drugi po vsej državi ta pojasnila sprejeli z navdušenjem ter
izvedli novo ustvarjoječa delo.
Konkordat
V Rimu je bil 25. julija sklenjen konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Glavna določba konkordata, ki bo zanimala naše čitatelje jc: »Cerkveno imetje ne sme biti predmet razlastitve in tudi ne novih agrarnih zakonov brez poprejšnjega dogo-I vora s cerkvijo.«
Ka) Sa zahteva demokracija
od novega volilnega zakona
Poleg zakonodaje o svoboščinah jc volilni zakon posebno važen. Zato je tudi načelo, po katerem bo zasnovan, bitne važnosti.
Volilni zakon ne sme vsebovati privilegijev ne za posestne in ne za delovne sloje. Pred volilnim zakonom morajo biti vsi državljani enaki in po vsej državi enakopravni. Kjer kdo odda svoj glas, mora biti upoštevan pri dodeljevanju mandatov za narodno skupščino.
Neumestno bi bilo, če bi se ta pravica hotela omejevati s stališča meščanstva, bodisi z uvajanjem prednosti ali privilegijev, s formiranjem volilnih okrajev po političnem razpoloženju ali z ozirom na socialno odvisnost itd. Vse take posebnosti morajo odpasti, odpasti pa morajo tudi sistemi štetja glasov, ki škodujejo čistemu rezultatu volitev. V današnjih socialnih razmerah mora tudi pri volitvah veljati novo delavsko pravo, ne pa samo staro rimsko pravo o meščanskih privilegijih.
Nova zmaga angleške delavske stranke
Pri dopolnilnih volitvah v West-Toeteth (Liverpool) so doživeli angleški konservativci težak poraz. Kandidat delavske stranke je dobil 14.808 glasov, dočim je dobil konservativni kandidat le 9565 glasov, dasi je imel še pri zadnjih volitvah ogromno večino.___________________
Abesinija naj plača odškodnino in prizna
protektorat Italije Edini pogoj za mimo poravnavo
. Italija je izzvala Abesinijo. da najde: povod za intervencijo. Abeši-prje ne Ščiti niti Društvo narodov, čc-gar član je. Velesile popuščajo in se strinjajo, da poveča Italija svojo kolonijo v Abesiniji, ne da bi javiloupoi vedale, kakšne koncesije ji'dmioljtPm jejo.
Italija zahteva po ogromnih pripravah za vojno v Abesiniji. da ji Abesinija povrne vse stroške priprave in prizna nje protektorat ter brezpogojno pristane na gospodarsko in politično ekspanzijo Italije v Abesiniji. Brez priznanja teh zahtev ni poravnave in si bo Italija na svojo odgovornost izvojevala te pravice.
Francija je glede te grožnje intervenirala v Rimu ter stavila nove posredovalne predloge. Obenem je Francija predlagala, da ste skliče svet Društva narodov šele 16. avgusta, ne 25. julija, kakor je,bil naipiji). "	.
Iz statistike socialnega zavarovanja
V maju 1935 je bilo zavaroVauih v socialnem zavarovanju 566.739 oseb (468.067 moških in 158.732 ženskih).
V primeri s prejšnjim mesecem je zavarovancev 15.658 več.
Stalni dnevni povprečni zaslužek je • imelo zavarovancev do S Din 75.567, od 8 do 24 Din 271.883 od 24 do .34 Din 90.8j5, »d 34 do 48 Din 61.158 in več 67.376.
Povprečna dnevna mezda je znašala 21.59 Din ter se je zmanjšala v primeri z majem 1934 za 0.60 Dim Skupni zavarovani zaslužek je znašal 30,5.94 milijonov dinarjev, v primeri z aprilom 1935 297.13 milijonov dinarjev, oziroma v mesecu maju 1934 312.19 milijonov dinarjev.
Za zaščito političnih beguncev
Pozitiven faktor v državi le delavsko gibanje
Zato ne more ostati brez svobode ih pravic
Steklarji in rudarji zopet brez dela
Jako neprijetno je dirnil razpust »Svobode« vse delavsko gibanje v državi. »Svoboda« je bila kulturna zveza starejših in mlajših socialistov, ki je storila mnogo kulturnega dela ter slonela enako kakor vse delavsko gibanje na edinstvenosti naroda v državi. Delavci, nameščenci, lojalni dijaki in inteligenti, vsi smo za skupno enotno kulturo jugoslovanskega naroda ter smo zaradi tega gibanje, ki ustvarja enotnost, celoto, ki je meščanski političarji marsikje še danes nočejo priznavati.
Delavsko gibanje se je prvo izreklo za enotno gibanje v državi že takrat, ko je imelo politično stranko,.
Koliko bolj je poudarek tega načela potreben danes po šestih letih izjemnega stanja, ko se še vedno vodi borba med meščanskimi političarji, če ne javno, pa tajno.
Prav v sedanji dobi se nam obeta revizija zakonodaje, in sicer najvažneje. Revizija volilnega zakona, društvenega zakona, zakona o političnih svoboščinah in drugih. Revizija teh zakonov je eminentne važnosti, vendar po socialistično gibanje nima nobene možnosti, da bi sodelovala ob njej. To je neprijetna resnica, tembolj neprijetna, ker je socialistično gibanje edini zdrav faktor, ki je v svojih vrstah že izvedel edinstvenost ter bi s svojim zgledom in besedo tudi lahko vplival, da bi se revizija zakonov izvršila v tem, edino pravem duhu.
Zmotno bi bilo, če bi se hotelo postavljati delavce in nameščence, to je, socialistično gibanje, izven zakona,
če bi se hotelo tudi z novimi zakoni omejevati enakopravnost delovnih slojev, ker bi se s tem oviralo delovanje socialističnega gibanja, ki je na pravi poti in je doslej tudi ideološko največ storilo za edinstvenost naroda v državi.
Za socialistično gibanje ne morejo biti zmotni pojavi, ki deloma ovirajo konsolidacijo, kakor se je to zgodilo na celjskem zletu, merodajni. Kljub takim intermezzom in prenagljenosti tujih vplivov, je delavsko gibanje, kakor je bila kulturno »Svoboda«, najresnejši faktor, ki more v razvoju imeti važno vlogo in brez katerega politika še ne bo tako kmalu v normalnem tiru.
Iz tega dovolj tehtnega razloga ponovno poudarjamo, da bodi revizija zakonov v duhu svobode in enakopravnosti. Mi ne zahtevamo zase privilegija, odrekamo pa pravico do njih tudi drugim slojem in razredom vsled javne morale in v smislu ustave. Toda
enake pravice in enake svoboščine zahtevamo za vse državljane, zlasti za nas, ki smo edini bili za sporazum in ga v svojih vrstah tudi po svojem položaju že izvajamo.
Intelektualci in izprtje delavstva v grafitni Industriji
Taka pota ne vedejo do cilja
Mnogo, mnogo se zadnje čase govori o brezposelni intelektualni mladini. Ustanavljajo se njihove organizacije, apelirajo na javnost in stavljajo svoje predloge in resolucije, kjer zahtevajo človeškega obstanka izobrazbi odgovarjajočih eksistenc. Vse te nastope posameznih stanov delovnega ljudstva moremo v okviru razrednih borb le pozdravljati, saj so to borbe v šoli kapitalističnega sistema, ki je s svojo samopašnost-jo končno prizadel tudi šolan stan proietari-jata.
Nikakor pa pri vsem tem ne moremo preko dejstev, katere bodo priznale tudi stanovske organizacije teh mladih brezposelnih šolanih ljudi. Ta dejstva so vidna vsepovsod, ko ob razpisu službice brezposelni intelektualci svobodnih služb kar tekmujejo, kdo se bo ceneje ponudil, kdo bo obljubil daljše brezplačno delo, kdo bo manj zahteval itd.
Tem bolj se vidi nediscipliniranost v njihovih vrstah sedaj, ko bojuje boj ena najjačjih organizacij delavstva — grafična organizacija in ko, četudi le posamezniki kot stavkokazi sprejemajo ta dela, da bi preko izprtja organiziranega delavstva prišli do kakršnekoli eksistence. Ni to postopanje samo v škodo družinam grafičarjev — nego je to načelno vprašanje, ki zadeva bodočnost intelektualcev samih, saj imajo ti ali oni v svojih organizacijah isti cilj močne stanovske organizacije, Kapital se zaveda obupa brezposelnih intelektualcev, se zaveda, da so poceni in izven možnosti vsakih obzirov stanovske solidarnosti, zato kliče te. Odzivov je mnogo in žalostno je. da so med odzivi tudi ta-
ki, ki niti od daleč ne vprašajo, ali bo kaj plače in koliko je bo — samo da je sprejet, nekako« pa že bo. S takim: postopanjem rušijo lastne eksistence, lastno bodočnost in lastni ugled in ni čuda, da sedi po pisarnah v naših najrazličnejših obratih stotine srednješolsko in akademsko izobraženih ljudi s podporami 500 dinarjev. Nihče naj ne misli, da bo tako Dostopanje ostalo brez posledic in da bo podjetje plačalo eksistenčno, če pa dobi inženjerja ali tehnika tudi za Din 1000, 500 ali še manj.
Delo je vedno enakovredno, zato naj se enako plača. Res je, da je danes delavstvo mnogo bolj ustaljeno pri svojih zahtevah in ni slučaja, ko bi se delavec ponudil za »kakršnokoli« plačo. Res pa je tudi, da bodo morale stanovske organizacije intelektualcev najprej poklicati svoje članstvo iz bednostnih podpor in brezplačnih garanj, jih odvrniti od sprejemanja mest v času razredne borbe organiziranega delavstva, če bodo hotele izvesti boj za eksistenco. Dokler ne bodo storile tega. dotlej so vsake resolucije odveč. Dokler stan intelektualnega proletariata sam od sebe ne bo zmožen notranje discipline v tem smislu, dotlej naj tudi od organizacij ne pričakuje kakih uspehov. Kust.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Sv. Križ pri Rog. Slatini, 2*. jul. 1935.
Naše steklarje in rudarje je težko prizadela vest, da bosta steklarna in rudnik 1. avgusta ustavila svoj obrat, vsled česar bo 300 steklarjev in 30 rudarjev ob kruh in zaslužek. Kaj to pomeni za naš kraj in okolico, polno siromaštva in bede, si lahko vsak sam predstavlja.
Kako lepo se bo videlo čez par
dhf, ko bomo 'lahko našo povečano revščino primerjali z razkošjem in bogastvom, ki se šopiri v sosednji Rogaški Slatini.
Merodajni faktorji, zganite se. ne puščajte, da bo naše delavstvo z družinami vred poginjalo lakote.
Kdor ni za enotnost delavstva, le proti niemu
Taki ljudje naj diktirajo svetovnemu delavskemu gibanju?
H kongresu kominterne v Moskvi je v »Pravdi« napisal posebna razmotrivania član Luzo\vsky. Tam pravi, kongres bo ugotovil bodoče naloge revolucionarnih strokovnih organizacij. Vprašanje enotne fronte za uspešno borbo proti fašizmu in vojni zbuja posebno pozornost.« Potem pa pravi: Komunisti v inozemstvu bi sc morali v reformističnih in
fašističnih organizacijah utrditi. Le tako se more delavstvo v večini dežel pridobiti.«
Stara pesem: Enotna fronta je le pretveza za razdiranje. Luzo\vsky se torej še ni nič naučil. Vse obsodbe je vredna politika, ki sklepa prijateljske pogodbe z buržoaznimi režimi, v delavskem gibanju pa ne pozna iskrenosti, ampak samo razkol.
Škandalozna mezdna politika delodajalcev
Pavprečna mezda v zadnjem četrtletju za 2.34 Din nižja
Po poročilih okrožnega urada za zavarovanje delavcev so v ljubljanski okolici padle v zadnjem četrtletju povprečne mezde za 2.34 Din.
Že znatno prenizke mezde podjetniki, javni in privatni, še vedno znižujejo.
Razumljivo je, če gospodarstvo na tak brezvesten način uničuje kon-zurrienta, da morata propadati kmet in obrtni in da se morajo rapidno krčiti tudi davčni viri države in mora biti tudi vsak proračun iluzoren.
Abesinlja grozi
Abesinski poslanik v Londonu je izjavil, da bodo Abesinei branili svojo neodvisnost, če nastane vojna z Italije do zadnjega moža in če bi bili tudi vsi pobiti. Opozoril je tudi, da se bodo z njimi solidarizirali prebivalci kolonij ter pričeli boj proti Evropejcem. Ta vojna lahko izzove na primer splošen upor črncev v kolonijah v Afriki. S takim uporom bi bile zapletene vse evropske koloni-jalne države, kar bi tudi v Evropi sami, ki redi v sebi žrjavico vojne, ne moglo ostati brez posledic.
V kratkem bomo pričeli priobčevati nov podlistek slavnega pisatelia B. Travna;
„BOMBAŽ“
v prevodu s. Talpe. Čitatelje že sedaj opozarjamo na ta izredno zanimiv podlistek. Naročite pravočasno »Delavsko F>olitikt>«. ne bo Vam žal!
W. G. Nouhuys:
Aretiran
(Konec.)
»Fant — fant, kaj bo s teboj... Vendar moraš uvideti, da ne bo na ta način nič iz tebe! Ti končaš v pri: silni delavnici.«
Jože ni odgovoril. Te besede je kar preslišal. Na njegovem majhnem, rumenkastem obrazu z vpadlimi lici in starikavimi potezami se je pojavil izraz živalske brezbrižnosti.
»Ali si še tako lačen?«
»O!...« Hipoma se je poželjivo zasvetilo v velikih svetlomodrih očeh, ki so srepo zrle stražnika.
Ta je vstal, vzel s police zavojček, ga odvil in dal fantu kruh, namazan s sirovim maslom. Tako hlastno je fant posegel z obema rokama po kruhu, da je stražnik začuden umaknil svoje roke.
»Bog me obvaruj!«
Jože je bil že odgriznil, požrl, zopet vgriznil in pogoltnil kot sestradana žival, ki požira svojo malico
brez vsakega okusa. V nekaj sekundah je snedel kruh.
»Vsaj zahvalil bi se. Sedi tja na klop k peči. Se nekaj časa moraš počakati.«
Deček je storil, kot mu je bilo ukazano, in je iztegnil svojo roko proti topli peči. Stražnik je zopet vzel časopis in bral.
Plin je brnel, papir je šumel, v peči je neprenehoma in tiho prasketalo in skratkim, naglim tiktakanjem je naznanjevala majhna stenska ura hiteči čas.
Cez nekaj časa je stražnik dvignil glavo.
Fant je polagoma potegnil noge na klop iu je zdaj mirno ležal docela zleknjen s čepico pod glavo. Spal je.
Stražnik je vstal, se približal peči ter nekaj trenutkov pazno ogledoval malega potepuha. Ozki obraz, rumen kot star papir, je bil zdaj še bolj vpadel, vrat umazan. Rumenka-storjavi lasje so mu zrastli prav do tilnika, čelo pa sc sploh ni videlo. Preširoki rokavi so mu zlezli nazaj
in nad zapestjem so sc videle koščene roke.
Fant je nemirno spal. Očividno so ga mučile divje sanje. Ležal je na hrbtu, imel obe roki stisnjeni kot da bi držal nekaj, česar sploh noče izpustiti. Ustnice so se mu pregibale in hudoben izraz je imel v svojih potezah.
Stražnik se je niže sklonil, da bi, če le mogoče, nekaj razumel.
Izmed ustnic so fantu sikale kletvice, zmešano jecljanje kletvic. Hipoma je deček iztegnil roke. kakor da se hoče braniti.
»Ne tolči, prokleti... ne tolči...«
Stražnik je pričel kuriti v peči.
Ves prestrašen je Jože skočil pokonci ter pričel preplašen gledati okoli sebe. Ko pa je zagledal toplo peč, plinsko luč, stražnika, mu je izginil strah z obraza. Mirno je zopet legel — oči so postajale manjše iu se zaprle.
Stražnik ga je gledal ter zmajeval z glavo. Nato je zopet sedel na stol ter natihoma zamrmral: »Gotovo sanja, da je doma... sodrga!«
Doma in po svetu
Obvestilo prijateljem »Svobode«.
Od bivšega centralnega odbora »Svobode« smo prejeli: Kakor čajema, hočejo nekateri reševati »Svoboda« z nekimi akcijami in peticijami na razna oblastva in z zbiranjem podpisov. Da dotičniki nimajo dobrega namena in da jim v resnici ni mar za »Svobodo«, se razvidi iz tega, ker delajo to na lastno pest in brez sporazuma z odborom »Svobode«. Vse to »Svobodi« ne more koristiti, lahko ji pa škoduje. Odbor »Svobode« ve. kaj ima storiti, in bo storil, kar je treba, da bomo brez vsakih »peticij« dosegli to, kar hočemo, namreč obnovitev »Svobode«. Priporočamo vsem prijateljem »Svobode« in sploh vsem, ki resnično žele, da bi se »Svoboda« obnovila, da pri takih neresnih in škodljivih akcijah ne sodelujejo.
Dr. Marušič — ljudski ban. Na svetu še ni izumrl humor. »Kmetski list«, ki je bil ves navdušen za Jevtiča, ker so bili nekateri njegovi vodilni prijatelji, med njimi neki bivši komunistični kandidat, izvoljeni na Jetičevi listi, je zdaj hipoma za Stojadincviča in Korošca. Samo toliko si še privoščijo svojega, da še vedno najdejo pohvalne besede za bivšega bana Marušiča, ki ga imenujejo	»ljudskega bana,	kmetskega
bana«.	Kakor	je	videti,	bo le treba
pred javnostjo objaviti izdatke »bed-nostnega fonda« pod vodstvom edinstvenega ljudskega bana.
Kakšen bo novi volilni zakon. To je še uganka. Iz izvajanj predstavnikov vlade je razumeti, da bo z njim zajamčena tajna volilna pravica. Ničesar pa še nismo izvedeli, kdo bo volilec	(moški	in	žene),	kakšni bodo
volilni	okraji.	V	načelu	misli baje
vlada na državne liste. Več ne vemo. Za nas je glavna zahteva, da bodi volilni zakon res demokratičen, to je. da se pri volitvah šteje vsak glas, kjerkoli ga volilec in volilka oddata. Volilni zakon ne sme imeti principa parcelacije po okrajih, kjer bi se izgubili vsi glasovi, ki ne pripadajo večini.
Zagrebški dogodki. Ob rojstnem dnevu drja Mačka so bile v Zagrebu manifestacije, pri katerih je bilo pobitih nekaj oken in pretepenih nekaj oseb. Tako nekako poroča tudi uradno poročilo. Zagreb je znano mesto demonstracij in manifestacij. To je značaj Zagreba. Vzrok teh demonstracij je političen, ki pa ni tolikega pomena z ozirom na kake postulate, kakor z ozirom na razpoloženje, ki izvira iz nejasnosti. Hrvati, dr. Maček sam, izjavljajo, da so za državo, da nimajo separatističnih namenov. Nihče pa ni še jasno povedal javno, kako pravzaprav naj bi se ustvaril sporazum med raznimi političnimi naziranji v takozvanem »hrvaškem vprašanju . Če bi v tem oziru bila jasnost, če bi bili jasni predlogi, bi se vršila razprava in mi smo prepričani,
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
da bi, nasprotstva, ki pravzaprav vise v zraku, polegla in našel bi s j sporazum, ki bi ne oškodoval prestiža države in zadovoljil Hrvate oziroma njegove voditelje. Potreben je sporazum. Politična desorganizacija, kakor si jo zatnišljujejo nekateri politiki, pa po našem skromnem mnenju ni prava metoda. Dovoli imamo hujskanja in izigravanja, dovolj duhovne desorganizacije. Treba je misliti na konsolidacijo, na sporazum in lojalno sodelovanje. To je predpogoj, ki ga naglasa tudi sedanji režim, če hočemo ustvariti zdravejše politične razmere v prid zdravemu razvoju.
Ustanovljen je ».Ju gosla venski neodvisni narodni klub«. V narodni skupščini so ustanovili klub »Jugosla-venskili neodvisnih narodnjakov«, ki šteje 18 članov. Predsednik je Milan Božič, podpredsednika Franjo Hrovat in Ivan Prekoršck. Sami pravijo, da so izločili ekstremiste in kompromitirane politične ali privatno.
Zemljoradniki z Vojo Lazičem tudi osnujejo svoj klub. češ, da ne morejo ostati v klubih, v katerih so predstavniki kapitalizma.
»Kar smo nameravali, sino pa le dosegli.« Nek sodrug nam piše: Pred nekaj dnevi sem imel priliko prisluškovati razgovor dveh sumljivih tipov, ki sta govorila o celjskem zletu in o razpustu »Svobode«. Med drugim je padla tudi ta-le opazka: Kar smo nameravali, smo pa le dosegli.« Iz tega razgovora sem spoznal, da gre za dva agenta provokaterja, ki sc sedaj veselita, da sta tako sijajno rešila svojo nalogo. Kaj neki bodo rekli na to tisti nezreli mladeniči, ki so tem agentom provokaterjem nasedli in ponavljali vzklike, ki so jih jim ti polagali v usta?
Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja na sledeče: Prosimo zavarovano članstvo, da pošilja morebitne pritožbe glede zdravstvene službe vedno najprej na najbližjo ekspozituro. Ekspozitura bo najhitreje ugotovila dejanski stan in odstranila zapreke in nesporazume, ki se pojavijo. Pritožbe, vložene na Okrožni urad, ne morejo, biti hitro rešene, ker mora urad šele potom ekspozitur ugotavljati, koliko so pritožbe upravičene. Opozarjamo pa vse člane, da urad priznava stroške za neuradove zdravnike samo v res nujnih in neodložljivih primerih, kjer bi čakanje na uradovega zdravnika imelo slabe posledice na zdravstveno stanje zavarovanca. Urad priznava take stroške izključno samo za prvo ordinacijo. Zato naj se bolnikij/edno poslužujejo samo uradovih zdravnikov, četudi so pritožbo vložili, ker bi moral urad vse druge stroške po zakonu odkloniti.
Konferenca male antante bo imela svojo prihodnjo sejo na Bledu dne 29. julija t. I.
Bolgarijo bo bolela glava. Bolgarska vlada je dovolila obnovitev fašističnih organizacij -Podne zaštite« iu »Nacionalni legioni«. Organizaciji sta meščanski tvorbi proti delavskemu in kmetiškemu gibanju. Režim prevzema s tem veliko odgovornost za razvoj dogodkov, ker vlada na ta način proti splošnemu javnemu mnenju naroda.
Sodnij; Oton (ilockl na Dunaju je
dne 24. t. m. umrl v 60. letu starosti. I okojni sodrug je bil v»! kulturni delavec, reformiral je dunajsko šolstvo v zmislu socialističnih načel in veljal mednarodno kot prvovrstni šolski reformator.
H let ječe, če širiš letake v Nemčiji. Oton Schiitze je bil obsojen na osem let ječe v Chemnitzu, ker je širil socialistične letake. V primeri s tem zločinom bi lomilci prisege na ustavo zaslužili stokratno smrtno kazen, če bi bila mogoča.
Volitve v Švici. Švicarska vlada je naročila kantonskim vladam, naj izvedejo volitve za narodno skupščino dne 26 in 27, oktobra tega leta.
Komunistični kongres v Moskvi je pričel zborovati dne 24. t. nr. Delegatov je 400 iz različnih dežel.
Milijarder Rokefeller je star 96 let. le dni je prejel pet milijonov dolarjev zavarovalnine, ki je dotekla. mletja ima okoli 200 milijonov funtov šterlingov.
Konferenca zaupnikov za Socialistično zvezo delovnega ljudstva bo v torek, 30. t. m. ob 6. uri zvečer v dvorani Del. zbornice.
Akcijski odbor za ustanovitev Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani
priredi v bodočih dneh in tednih več konferenc za ustanovitev stranke, oziroma posvetovanj, na katerih se bo razpravljalo o pripravah za ustanovitev politične organizacije., Konference se bodo vršile najprej v večjih mestnih in industrijskih krajih, pozneje pa tudi po deželi. Na konference bodo vabljeni sodrugi in bivši zaupniki razpuščene stranke.
Gostilničarji, pivci in drugo. O znani »okrožnici združenja gostilniški podjetij v Ljubljani« se upravičeno še vedno veliko govori. Pravniki pravijo predvsem, da združenje ne pozna naših zakonov o cenah, ker zakon o nelojalni konkurenci, na katerega se sklicujejo, ne dovoljuje niti njim niti komu drugemu, da bi tako zviševali cene vinu. Za cene je začasno merodajen zakon o ode-ruštvu, ki ne dovoljuje več kakor 25 odst. »zarade« pri vsakem predmetu. Gostilničar, ki bi se slepo ravnal po okrožnici »združenja«, torej lahko računa s tem, da bo kaznovan, če bo preveč navijal cene vinu. Ni-
liutterjevi delavci dobii.o vrnjsn 1 odst. davek. Delavstvo tekstilne tovarne Hutter in drug, ki je organizirano v naši podružnici Splošne delavske strokovne zveze, je že februarja t. 1. zahtevalo potom vodstva tovarne pri davčni upravi, da se ji povrnejo odtegljaji za 1 odst. uslužbenski davek in ustavi daljnje odtegovanje, ker je v smislu tozadevnega zakona in razsodb upravnega sodišča v Celju ter državnega sveta v Beogradu neopravičeno. Davčna uprava v Mariboru in finančna direkcija v Ljubljani pa sta prošnjo zavrnili, češ. da veljajo tiste razsodbe le za ona podjetja, ki so tožila, ne pa tudi za ostalo delastvo. Proti tem odločbam je vložilo delavstvo potom svoje organizacije imenom tvrdke Hutter tožbo na upravno sodišče. Pravkar je prišla rešitev na to tožbo. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in odločilo, da se morajo delavstvu odtegljaji vrniti, ker so bili neopravičeno odtegnjeni. Vsled tega ima davčna uprava tudi nadalje postopati v smislu tozadevnih razlogov upravnega sodišča in Državnega sveta ter nadaljnje odtegovanje 1 odst. davka ustaviti. Državni svet je v tem smislu že dvakrat odločil v drugih zadevah, in sicer s sodbo z dne 17. decembra 19.S4 in z dne 12. junija 1935. Delavstvo tvrdke Hutter in drug ima prejeti na ta način nad 27.000 Din odtegnjenega davka od aprila do avgusta.
Smrtna nesreča [tri podiranju dimnika. Minulo sredo zjutraj se je smrtno ponesrečil Gleinzer Ivan, po poklicu ključavničarski pomočnik, ki pa je, ker je bil brezposeln, sprejel delo pri podiranju dimnika tvrdke Hutter & drug. Dimnik, ki so ga šele lansko leto sezidali, se je takoj potem nagnil in so ga radi tega morali polovico že podreti, drugo polovico pa so podirali te dni. Ponesrečeni je padel približno 30 metrov globoko, in sicer neposredno po pričetku dela, ker se je podrl oder. Z njim vred bi se bila skoro ponesrečila tudi še dva njegova tovariša, ki sta pa obvisela na tramovih. Tovarniški dimnik je lansko leto gradila pod firmo »Obnova« neka dunajska tvrdka in je »Obnova« tudi dimnik podirala. Dimnik je bil visok 78 m in je bil najvišji v naši državi. Kako je prišlo do te strašne nesreče, bo dognala komisija, čije naloga je, da zadevo strogo preišče.
Zopet težka nesreča pri delu. Minuli četrtek se je težko pnesrečil 35 letni elektro-
Trbovlje
Stenlčarjl tudi v Trbovljah. Kdor je napisal v »Delavski Politiki« članek o steničar-jih, ta je zadel žebelj na glavo. Tudi v Trbovljah imamo par takšnih steničariev, ki so menda najslabši od vseh steničarjev sploh. Izrabljajo vsako delavsko- prireditev, ki se vrši v Delavskem domu ali kje drugod, pa bodisi, da je to sestanek, diskusija ali shod ali celo družinski izlet. Tako smo opazovali te steničarje v nedeljo, dne 21. t. m., ko se je pod okriljem Počitniškega doma organiziral veliki družinski izlet na Mrzlico, ki je tudi sijajno uspel. Steničarji so izrabili ta družinski izlet v svoje demagoške namene, da so dobili stik s steničarji iz Hrastnika in Liboj. Tam so pobirali neke podpise za neko razbijaško žensko organizacijo. Zraven so pa pridno blatili funkcijonarje strokovnih organizacij, pa seveda marksističnih, ker čez druge si steničarji ne upajo reči ničesar. Tako so tudi delavske zaupnike skušali spraviti pri izletnikih v najslabšo luč. To je vsa steničarjeva revolucijonarnost, njihovo »delo« za proletariat: pred gospodom in zastopnikom podjetja so pa tiho ko grob. Kolovodje isami niso v stanju, da bi sklicali sestanke ali kaj sličnega, zato steničarljo tani, kjer ne nosijo nobene odgovornosti. V vseh funkcijah, ki so jih kdajkoli ti steničarji v delavskih ustanovah imeli, so se pokazali kot pravi steničarji. Vedno in povsod se jim ie šlo samo za osebne koristi. Kadar je bilo 1311	^kisovati za delavske interese, so
pa bili ti steničarji proti. Zato mi javno povemo enkrat za vselej: steničarjev ne maramo ne v strokovni organizaciji ZR I, ne v turističnem društvu »Prijatelj Prirode«, ne v drugih ustanovah, ki so in morajo ostati delavske, marksistične iu socialistične.
Podružnica Delavskega turističnega društva »Prijatelj Prirode« bo priredila v soboto, dne 27. julija in v nedeljo, dne 28. julija izlet v dveh skupinah. Prva skupina gre
kaka nevarnost mu pa ne grozi, če ne bo upošteval zanimive okrožnice, ki jo je podpisal g. Majcen in bo točil vina po svoji uvidevnosti. G. Majcen, ki hoče zvišanje cen v dobi nižjih zaslužkov in brezposelnosti, je član konzorcija »Pohoda«. Drugi član tega konzorcija je g. Sire, v čigar delniški tovarni »Triglav« v Kočevju je moralo delavstvo 14 dni stavkati, da je doseglo priznanje minimalne mezde 3 Din na uro za odraslega delavca. Čuden je ta konzorcij! En gospod ne privošči ljudem niti 24 Din plače na dan, drugi gospod pa zahteva za liter nedolžnega cvička najmanj 14 Din! G. Majcena, ki je hkrati predsednik gostilničarske pivovarne v' Laškem, bi istočasno prosili, da pojasni javnosti, kako je s to pivovarno in z izter-javanjejm raznih gostilničarjev, ki so se v dobri veri obvezali podpirati to podjetje' Isti gospod naj tudi pojasni, zakaj morajo vsi ljubljanski gostilničarji prispevati lep znesek od litra za »Gostilničarski dom« in kako je sploh s tistim domom. Ko nam bo to pojasnil, bomo stavili še druga potrebna vprašanja o najemninah raznih restavracij, o gradnji nove hiše itd. kajti če se zahteva popolna solidarnost gostilničarjev pri zvišanju cen, naj se razloži, kako se ta solidarnost napram gostilničarjem s straiji »združenja« izvaja,v drugih primerih.
tehnik Josip Kavšek, ki je bil zaposlen pri preizkušnji vžigalnih naprav pri mestnih avtobusih. Ek -plodiral je merilni aparat, pri čemer je bil Kavšek težko ranjen in sicer se mu je levo oko izlilo, pa tudi desno je hudo ranjeno. Ponesrečeni je bil takoj odpremljen v tukajšnjo bolnico. Že naslednji dan pa je bil prepeljan na kliniko v Zagreb. — Kako velik je riziko dela, ki pa je često plačano s sramotno nizkimi mezdami.
Pri opravljanju svojega dela se je te dni ponesrečil s. Pristovnik, kovač v kurilnici drž. žel. v Mariboru. Ponesrečenec se zdravi v tukajšnji splošni bolnici. Če bi v železniški službi ne bilo priganjaštva, bi mar-sikaka nesreča izostala.
Novo vodstvo požarne brambe v Mariboru. Na izrednem občnem zboru mariborske požarne brambe, ki se je vršil minuli ponde-ljek, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Upamo, da bo sedaj v tem društvu red.
Razglas finančne kontrole v Mariboru. V smislu § 70 pravilnika o banovinskih davščinah Dravske banovine za proračunsko leto 1935-36 se plačuje k državni taksi po tarifni štev. 8 zakona o taksah za vse reklame (plakate), ki se naleplja.io ali pritrjujejo na zidove, ograje, droge itd. 50 odst. banovinska taksa, t. j. za vsak izvod po Din 0.50 banovinski kolek. Banovinske kolke prodaja sresko načelstvo Maribor, levi breg, soba 33. Ker so kazni za netaksiranje plakatov in objav precej velike, se opozarjajo vsi hišni gospodarji, društva in zasebniki, da vsak izvod plakatov kolkujejo z državno takso 1 Din in banovinsko takso 0.50 Din. Tudi se opozarja, da morajo biti kolki uničeni ali z tiskom ali z pisanjem preko kolkov ali pa z štampiljko davčne uprave ali oddelka finančne kontrole, ker,v nasprotnem slučaju se smatra, da taksa ni bila plačana. — Nerazumljivo nam je, zakaj merodajna oblast ne olajša nabav teh kolkov na ta način, da bi jih dobili interesenti v trafiki, namesto saino na sreskem načelstvu. Nekateri prizadeti morajo hoditi po več ur daleč, da si nabavijo kolke za to takso. Menimo, da tako postopanje ni baš pametno.
Železničarsko pevsko društvo »Krilato Kolo« bo priredilo v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne izlet v gostilno Koren (preje Breznik) v Krčevini. Vsi podporni člani društva iskreno vabljeni.
na Menino planino; odhod v soboto ob 4. uri zjutraj. Druga skupina pa na Kum, odhod v nedeljo ob 5. uri zjutraj. Na oba izleta sodružno vabimo tudi vse simpatizerji »Prijatelja Prirode«. — Družnost!
Zagorje ob Savi
Predavanje. V nedeljo, dne 28. t. m. ob Pol 10. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Zadružnega doma na Lokah javno predavanje o temi »Socialna zakonodaja in delavstvo«, katero sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Zagorje. Predaval bo s. dr. A. Reisman iz Maribora. Na to predavanje je vabljeno vse delavstvo in vsi tisti, kateri z delavstvom čutijo. Vabljeni pa so tudi vsi tisti, katerim v jami ni vročina nikdar prevelika, in pa tudi tisti »gospod«, ki vsak dan pravi, da so knapi včeraj še premalo švicali pri vročini 34 do 36“ C.
Zagorje čaka zaslužka. V »Jutru« z dne 24. julija t. 1. je izšel članek pod naslovom »Zagorje čaka zaslužka«, v katerem govori o zaposlitvi naših brezposelnih pri gradnji cest in končno o nekih intervencijah v zadevi naročil premoga. Na koncu pa pravi, »če se vse to uresniči, potem ne bo treba več zaupnikov niti strokovnih organizacij. ki se vsled krize že itak komaj vzdržujejo.« Resnica je, da če bi bila moč duhovniške osebnosti v stanju, odpraviti kapitalistični interes po dobičku, potem pa, če bi nacionalni vpliv mogel podreti sistem racionalizacije, bi moral biti predvsem obrat Kotredež raj za gotove skupine rudarjev, a druge bi se pa stalno nadzorovalo in jih postavljalo in prestavljalo tako, da bi se sami uničili. Ker se pa to ne bo zgodilo, naj dopisnik ve, da je sicer njemu najbližjo strok, organizacijo, ki je bila res nepotrebna, že vrag vzel. a druga razredna še dobro stoji in kadar bodo rudarji enkrat spregledali, takrat bo tudi menda konec s tistimi močnimi vplivi na rudniku.
Kranj
Besede so postale dejanja. Minulo nedeljo sta ob nabito polni dvorani predavala o delavski zakonodaji, programu strokovnih organizacij in važnosti delavskega časopisja ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora. S. dr. Reisman nam je prikazal dvojno vrsto delavstva: organizirane, ki se kot čebelice bore za vsakdanje človeške pravice in za bodočnost, in neorganizirane, ki kakor troti uživajo sad pridnih čebel. Dočiiti je pri čebelah ogroženo njih obilno satovje samo še od naravnih elementov, je delavski razred ogrožen v svoji eksistenci od kapitalizma. ki kljub preobilici vsega, na eni strani fizično izčrpava delavstvo do skrajnosti. na drugi strani pa ga slabo plačanega iu brezposelnega spravlja v položaj ubogega Lazarja. Zato je trot med dejavci indiferenten človek, ki se za nič ne briga, podoben onemu, ki žaga vejo, na kateri sedi; kajti vsled kapitalističnih stremljenj po vedno večjem profitarstvu, je v nevarnosti tudi njegova že itak slaba eksistenca. Delavski razred, boreč se v enotnih strokovnih organizacijah proti kapitalizmu, more pravično razdeliti delo in zaslužek ter preprečiti direktno uničevanje blaga iu živeža. Poleg navedene vsebine govora je s. dr. Reisman posvetilo veliko pažnjo delavskemu časopisu, ki piše za delavstvo in za nikogar druga. Besede predavatelja so bile lahko umljive in prepričevalne, zato so takoj tudi obrodile: kajti 25 novih naročnikov se je priglasilo za »Delavsko Politiko« in obenem plačalo tudi naročnino. S. Eržen pa je nato govoril o splošnem položaju delavstva ter s statističnimi podatki predočil razne katastrofalne slike o propasti naroda s strani kapitalističnega gospodarstva. Predavanje obeh govornikov je trajalo 3 ure. Kljub temu, da je bil konec že preko poldneva. je delavstvo vztrajalo do konca. Želeti bi bilo, da vsi, ki so bili navzoči pr! predavanju in so obenem pokazali veliko zanimanje za delavske interese, razlože svojim sodelavcem potrebo po strokovni organizaciji in delavskem časopisu. Dolžnost pa naj storijo tudi vsi tisti, kateri je še niso storili. Za njihova izvajanja smo govornikoma zelo hvaležni in upamo, ker se je s. dr. Reisman izjavil, da se bo tudi v bodoče našemu povabilu zopet radevolje odzval, da se bomo v letošnjem letu še enkrat videli.
Kje je vzrok, da poštarska služba ne funkcijonira. Več pritožb smo že poslali na upravo radi nerednega dostavljanja »Delavske Politike«. Upravništvo pa nam vedno odgovarja, da nam pošilja list pravočasno, kar je tudi verjetno. Toda kljub temu dobivajo posamezni naročniki list z eno ali dvodnevno zamudo, če se sploh ne izgubi. V poštev pridejo največ okoliške pošte. zlasti pošta Naklo. Največkrat dobimo zamujene številke, žigosane na pošti v Tržiču, kar znači, da so vede ali nevede zamešane med tržiško pošto. Nerazumljivo se nam1 zdi vse to, ker meščanski dnevniki prihajajo vedno zelo točno. Poživljamo poštno upravo, da uvede red, ker tudi mi hočemo dobiti pošto točno.
SoStanJ
Del. godbeno društvo »Zarja« je sklenilo (na svoji seji dne 23. julija), da se korporativno udeleži proslave 10 letnice obstoja Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, dne 4. avgusta.
Delavsko godbeno društvo naznanja vsem delavskim godbenim in pevskim zborom, da ne prirejajo 1. septembra nobenih prireditev, ker bo ta dan društvo proslavilo
10 letnico svojega obstoja. Obenem pa vabimo vsa delavska kulturna iu glasbena, pevska društva, da se udeležijo te proslave.
Delavsko pevsko društvo »Cankar« vabi vse svoje člane na redno sejo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. julija ob 10. url dopoldne v Zadružnem domu. Vabimo na to sejo tudi zastopstvo Del. godb. društva »Zarja« in pevcev ter Svobodašev. Dnevni red zelo važen! S. Martinšek kot predsednik društva se naj te seje sigurno udeleži in pripelje vse člane iz Pesjega in Velenja.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem strokovni organizaciji SDSZ v Šoštanju za podarjeni znesek Din 50.— kot podporo v moji bolezni. Najlepša hvala! Družnost! — Kolenc Jože, delavec.
Liboje
Delavske zakone ie treba tudi izvajati.
Zadnji sestanek Zveze rudarjev z1 razlaganjem delavskih zakonov je že rodil uspehe. Rudari so na ta način najlažje uvideli velike koristi organizacije. Cela vrsta rudarjev, ki je že mesece in mesece brezposeltiu iu so živele rodbine brez vsakih sredstei», je zvedela, da bi morali dobiti plačado mezdo za časa bolezni in tudi za dan K ra lievega pogreba dne 18. oktobra. Premogovnik Liboje je to odklanjal, a sedaj, k;<> so rudarji zahtevali svoje pravice in ubrd-
11 zakonito pot, jim je podjetje J.e izplačajo lepe tisočake. Nauk iz tetjat \'*i v organizacijo in v vsako delavsko hišo »Delavsko Politiko«, ki.prinaša denar in obrambo pred izkoriščanjem!
Ruie
Konferenca. V soboto, dne 21. t. m. se bo vršila ob pol UL uri v gostilni Magdič konferenca z dnevnim redom: Potreba naše samostojne politične organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
.	--.70 r>OM fc\
Maribor
Zena in moz v delavskem gibanju
Značilna okrožnica
,!
r>
Zveza delavskih žena in deklet, rpodruž-iiica v Celju, ie izdala z 2H, junijem t. 1. datirano okrožnico, ki zgovorno kaže smer, v katero plove ta organizacija.
Čitateljem Delavske Politike bo še v spominu, da je priobčil »Konzorcij ženskega lista« v 49. štev. našega lista izjavo, da mora vsled finančnih težav »Ženski list« s Prvini junijem prenehati izhajati. V nadomestilo priporoča ta konzorcij čitateljicam Zenskega lista, naj se tiaroče na Ljudski glas, kjer se bo uredila posebna kolona z.a žertfc.
ij' Pripomniti moramo takoj uvodoma, da 'je bil Delavska Politika naprošena, naj to izjavo objavi, kar je storila prav iz vljudnosti, ne da bi pristavila le eno svojo črko.
Okrožnica, ki jo imamo tukaj v delu. pa obračunava predvsem z Delavsko Politiko, kakor da je ona vsega zla kriva. Tako pravi ta okrožnica:
»Slovenska delovna žena ne more biti zadovoljna samo s posebno rubriko v kakem listu, ki ga bodo urejevali moški in drugi politiki. Tudi ne more biti zadovoljna s pisanjem Delavske Politike, da spada ona že po naravi med poljske delavce, kmete in obrtnike.«
Ne glede na to, da temelji napad na D. P. na povseni lažnjivem prikazovanju te okrožnice, je vendar zanimivo izključevanje moških »iu drugih politikov« od sodelovanja z žqnsk$ipi. Ce pa .povemo«, da je to okrožnico konC'epirala in razmnožila moška roka, ker predobro poznamo stroj, na katerem Je bila razmnožena, potem mora biti vsakemu jasno, zakaj je treba žensko gibanje sepa-rrrati od moškega in zakaj fe treba napasti predvsem popolnoma nedolžno »Delavsko j Politikp«.
Sam ob st bi je potem razumljiv za-| ključek te famozne okrožnice: »da je treba širiti Ženski list, ki je samostojen od tako-
zvanih delavskih voditeljev, ki se vsiljuiejp tako moškim kakor ženskim organizacijam in jih ti ne marajo.«
Ce se razen pisca te okrožnice vsiljuje ženski organizaciji še kak drug moški, nam v resnici ni znano. Sodeč pa po izjavi ženske organizacije na izletu »Svobode«, da se ženske ne bodo dale več »tlačiti« od moških, moramo pa že verjeti, da se neki moški vendarle preradi sučejo okoli ženskih kril.
Sicer je takole razlago ženskega programa težko čitati brez pomiljevalnega' nasmeška, vendar je treba k stvari spregovoriti nekaj resnih ugotovitev. V našem, pf>-kretu do sedaj nismo poznali kakih poseli-nih moških organizacij, ker imajo ženske tako v strokovnih, kakor kulturnih in političnih oržiitirzacijah pristop pod istimi pogoji, kakor moški jji jim nudi statut tudi povsem iste dolžnosti ih iste pravice.
Glede pisanja o ženskem problemu je pa treba ugotoviti, da so prav moški že mnogo lepega o njem napisali. Kje je roka. ki bi izklesala . ženi-jjiptsri, lepši spomenik, k.akor ga jf je dal socialist Ivan Cankar v svojih knjigah? Ah pa nepozabni Avgust Bebel s svojo knjigo »Zena in socializem«? Sicer je pa ščuva nje ženske na moške prav čudno in prav sumljivo delo. Zena in mož, posebno delavska žena in mož si morata biti v življenju dobra tovariša, ker moreta le v vzajemni podpori- drug drugega, premagovati življenske težave in nuditi naraščaju vsaj skromno oporo na poti v življenje.
Vzeti možu ženo-tovarišicu, ,i.e prav tak greh,'kakor'vzeti ženi moža-tovariša. Kdor se približa ženski; le za mesno naslado, tega seveda ne more razumeti. Temu tudi ni do tega, da se razmerje enega do drugega ne ruši'. Železni zakoni razvoja človeške družbe ga bodo pa kmalu poučili, da s svojimi zanikrnimi parklji ne sme segati v stvari ki lite smejo biti od nikogar onečaščeue.
"/ / *■ 't
Strokovni pokret
Mezdno gibanje v tekstilni tovarni Tekstilni delavci
Vsled stalnih redukcij akordnih mezd je delavstvo omenjene tovarne v pondeljek. dne 22. t. m. predložilo vodstvu podjetja svoje zahteve po zvišanju plač na ono višino, na kateri so se iste nahajale meseca marca t. I. Razen tega je delavstvo zahtevalo ureditev S 219 obrtnega zakona ter še nekaj drugih manjših vprašanj. Podjetje, ki je bilo pri tozadevnih pogajanjih zastopano po g. ravnatelju Hostineku, spočetka delavstvu ni nudilo ničesar. Vsled tega sta Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije in Narodna strokovna zveza sklenili konstituirati medstrokovni odbor v svrho skupnega nastopa proti podjetju. Pod pritiskom tega medstrokovnega odbora je podjetje v sredo, dne 24. t. m. pristalo na nekatere zahteve delavstva, toda seveda le na
Rosner Marko y Mariboru se vzdramljajo	....
take, ki so bolj postranskega značaja. Z izgovorom, da šefa, ■ g. Rosnfetja, ni doma, Je g. ravnatelj izjavil, da ni merodajen pristati na povišanje sedanjih mezd.ler predlagal, da naj delavstvo počaka na povratek g. šefa, ki se nahaja na dopustu. Po truda-polnem, toda neuspešnem posredovanju zastopnika Delavske zbornice, so zastopniki delavstva izjavili, da si pridržijo proste roke glede nadaljnjih akcij. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije poziva vse člane iu somišljenike v tej tovarni, da se toe-110 ravnajo po odredbah organizacije medstrokovnega odbora, ki je bil ustanovljen fo smernicah Strokovne komisije V Atariboru iu ki bo v funkciji za časa trajanja tega mezdnega gibanja.
SploSna gospodarska za Gorenjsko, r. z.
vabi, ker se niso mogla članska zborovanja in občni’<zbor radi stavke delavstva vršiti, kakor so bila sklicana prvič — ponovno na temelju §§ 26 in 33 svojih pravil na 40«,$
REDNA ČLANSKA ZBOROVANJA IN NA REDNI OBČNI ZBOR
ki1 se vršijo za posamezna oddajališča, kakor sledi:
>.< 'Sava; v četrtek, dne 8. avgusta 1935 ott pol"7. uri zvečer v veliki dvdrani Delavski ga doma na Savi;
Jesenice: v torek, dne 6. avgusta 1935j ob pol 7. uri zvečer istotanr;
Koroška Bela: v, pondeljek, dne 12. avg. 1935' ob ppl 7, uri, zvečer v dvorani zadružne gostilne pri Konjiču na Javorniku;
Borovlje-Slov, Javornik: v sredo, dne 7. avgusta 1935 ob pol 7. uri zvečer istotam;
Dobrava: v pondeljek, dne 5. avgusta 1935 ob pol 7. uri zvečer (lokal določi krajevni odbor);
Mojstrana: v nedeljo, dne 4. avgusta 1935 ob 3. uri popoldne v hotelu Rabič v Mojstrani.
in konzumna zadruga z o. z. na Jesenicahl
REDNI OBČNI ZBOR -ZADRUOE
se pa vrši v nedeljo, dne 25. avgusta 1935 ob j^iuri dopoldne v veliki dvorani Delavskega doma na Savi.
Dnevni red članskih zborovanj in rednega občnega zbora ostaneta neizpremenje-na in sta razvidna iz prve objave v »Delavski Politiki« z dne 29. junija 1935, št. 51. Prav' tako ostanejo neizprsroenjene vse določbe kakor tudi navodila, ki so navedena v isti objavi.
,f ,Jeseničani/me, dne 24. julija 1935.
Nadzorstvo.
Načelstvo.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 27. iu 28. julija ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo popoldne samo ob slabem vremenu) velefilm »Žoltl pekel«. V glavnih vlogah Jean Harlou in Clark Oable. Dodatek športni film in dnevnik. Sledi: Manolescti.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih !
Konzumno druStvo za MeZiSko dolino
r. z. z o. z. v Prevaljah
Poštni predal štev. 3.	Poštni čekovni račun 12.048.
Telefon interurban štev. 5.	Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centr. skladišie v Prevaljah.
Podružnice:
Prevalje, Leie, Možica, trna i, Črna II, Sv. Helena, Gultanj, Muta In pekarna v Prevaljah.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Hranilne vloge spreiema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. — Prodaja se le članom — Član društva postane lahko vsak. — Dalel snaia samo Din 100*—.
Delavci in delavke! Kupujte svoje livljen-ske potrebitlne le v svojih zadrugah.
Komisarijate zahtevalo za socialno zavarovanje — delavski „prijatelji“
' »Delavska« voditelja profesorja Divac in Milojkovic sta bila pri ministru socialne politike ter zahtevala razpis volitev v socialno-zavarovalne institucije, torej, kar organizirano delavstvo zahteva že ves čas. Hotela sta pa obenem predložiti ministru svoj »delavski« piskreek. češ, da naj postavi po teli zavodih komisarje, proti čemur se zavedno delavstvo vedno bori, ker se mu s tem jemljejo zakonite pravice. Komisarjev delavstvo res ne potrebuje iu ni zakonitega razloga, za postavljanje komisarijatov. ^
Nadalje moramo poiirivno poudariti, da mora minister, če namerava
izvršiti kake izprememhe v socialno-za.\ arovalnih samoupravah pred volitvami. izvršiti te po zakoniti poti, to je. da pozove delavske in delodajalske zbornice, tla 'predlagajo eventualno nove uprave' ki jih, čim so zakonito nesporne »rudi odobri. Kdi-no taka rešitev tega vprašanja je zakonita, oktroiranje komisarjev po uvidevnosti« oblasti pa ni zakonito, dokler niso uprave kršile socialnopolitičnih samoupravnih pravic in dolžnosti.
Delavski« prijatelji okoli Divca in Milojkoviča pa s tem odrekajo de-avstvn zakoniti vpliv na socialno-'politične ustanove,«
Športna tubrika Prijatelj Prirode
DASK. Ker je ministrstvo telesne vzgoje rod br. 4027 od 27. junija 1935 odobrilo nova pravila glede preimenovanja iz SK »Dobrna« v »Delavski Atletski Športni Klub« v Tr-bavljah (kratica DASK), opozarjamo vse. da nas vnaprej vodijo in korespondirajo z nami pod novim imenom. V kratkem bo rediii občni zbor, nakar članstvo že danes opozarjamo. f	. , S	- '
■ ■ " *
Konzumno društvo ža Slovenija, r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani sklicuje na podlagi § 18 pravil krajjevtie zbore, ki se bodo vršili v nedeljo, dne .11. avgusta t. 1. po sledečem sporedu: ob '10. uri dopold«®e»* 1)4* lavskern domu na Savi: rtb 9. uri Opoldne v poslopju Delavske zbornice v Celju: ob 9. uri dopoldne v prostorih Zadružnega doma v Prevaljah: ob 10. uri dopoldne v:*ro-sterih Delavske zbornice v Mariboru lrtp>b 9. uri dopoldne v mali dvorani ""Delavsfce zbornice v Ljubljani iz Čopove ulice ttidi za Tržič. — Dnevni red vseh krajevnih zborov je. sledeč: 1. poročilo o gospodarskem 'Stafljua zadruge: 2. posvetovanje in sklepanje fe^Sredlcgih za" občni zbor; 3. volitev poobteipSeticev za občni zbor. — Pripombi:	Zborovanju predseduje navzoči
člyn načelstva ali nadzorstva. Zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj desetina članov, v vsakem sluSaju pa ie eno uro pozneje sklepčen neglede na število navzočih. Pooblaščenci za občni zbor se izvolijo tako, da pride na vsakih 1000 članov po en poobla-
»Prijatelj PriroJe« Maribor se bo v soboto, dne 27. julija t. 1. udeležil vrtnega koncerta v gostilni »Mesto Ptuj« Loschnigg (ga. Seitried) na Xxžaški cesti 3, Pobrežje. Igra godba Glasbenega, društva železničarjev. Začetek ob 19" urij'V'-slučaju slabega \sremena se koncert preloži. — V nedeljo, dne 2N. julija kopalci izlet v Dogoše. Odhod ob pol S. liri zjutraj od KjSja Petra trga.
ščenec. Članstvo -se na zboru dokaže s člansko izkaznico, ki jo je prinesti seboj.
Konzun.no društvo za Slovenijo r. z. /.
0. z. v likvidaciji v Ljubljani sklicuje dalje na podlagi S 20 pravil ,
svoj redni letni občni zfcor*. ki se bo vršil dne 25. avgusta t l. uSi 10. uri. dopoldne v Delavski zbornici v Ljubljani, mala dvorana, iz Čopove ulice, s sledečim tvnim retlom: 1. Čitan.ie zapisniku zad-
1.fega občnega zbora. 2. Poročilo, aačeisiva h nadzorstva. 3. Predložitev lepiš ul likvidacijske bilance. 4. Sklepanje o poSblastilu za vnovčen je zadružne imovine. 5. Slučajnosti.
P r i p o m b a: Delegati se izkažejo s pooblastilom, ki ga podpiše predsednik krajevnega odbora na sedežu hivše podružnice. O predmetih, ki niso na dnevnem redu. ni mogoče sklepati. Občni zbor je sklepčen, če je pravilno sklican in če je navzoča tretjina pooblaščencev. V slučaju nesklepčnosti se bo vršij istotam in ob isti uri dne 8. septembra t. I. nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. Načelstvo.
!c-*rr
ji
OBLEKE
ZA DELO
»n k j;r.1 ■
)!>•
Kompletne obleke iz čvrstega gradla
Din 75-
Amerikanske hlaie Iz čvrstega gradla
Din 45-
Obleke za vsakega in vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Rržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.