Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovnI rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, »/s strani Din 250.—, '/i« strani Din 125.—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Kaho si mislilo Francozi in Angleži razorožitev. Herriot, francoski ministrski predsednik, je v zvezi s Pavlom Boncour-jem, -vojnim ministrom, sestavil novi razorožitveni načrt, kateri je bil sprejet na seji francoske vlade, ki ji je predsedoval sam predsednik francoske republike Lebrun. Nato je bil načrt istočasno objavljen v Parizu in v Ženevi. Razorožitvenih načrtov je bilo v Ženevi že dovolj predloženih. Francija je predložila svoj načrt po prejšnjem ministrskem predsedniku Tardieu-ju, ki je predvideval za obrambo miru mednarodno vojsko, katera bi naj bila Zvezi narodov na razpolago proti ka-lilcem miru. Anglija je predložila svoj načrt, Amerika (Zedinjene države) tudi svoj načrt itd. Načrtov bi torej bilo že precejšnje število. Herriotov načrt ima to lastnost, da je iz vseh načrtov zbral to, kar je smatral za najbolj prikladno in potrebno. Jemlje tudi v obzir protivojno pogodbo Kelloggovo — ameriškega tajnika zunanjih zadev — in pravila Zveze narodov. Brez teh dveh osnov bi novi francoski načrt bil neizvedljiv. Sklicuje se osobito tudi na angleški načrt in na izjavo angleškega zunanjega ministra Simona, da ne more nobena država, ki je podpisala Kelloggovo protivojno pogodbo, proti napadalcu ostati nevtralna (nepristranska). Herriot hoče, da bi to stališče vse države sprejele in potrdile. Ako bi kak šna država prekršila Kelloggovo pogodbo, bi morale vse druge države z njo prekiniti vse gospodarske in finančne odnošaje. Vse države bi morale podpisati razsodiščno pogodbo = pogodbo, ki določa, da v slučaju spora ne sme nobena država zgrabiti za orožje, marveč mora spor predložiti mednarodnemu razsodišču. Ako katera država ne bi hotela sprejeti tega razso-diščnega in poravnalnega načina, naj se stvar predloži svetu Zveze narodov, ki z večino glascv ukrene, kaj je treba storiti proti taki državi. Vojske držav naj se vse preustrojijo na enoten tip (obliko) narodne vojske zgolj obrambnega značaja. Tako bi bilo omogočeno zmanjšanje števila vojakov, znižanje službene dobe in zmanjšanje vojnega materiala. Tako bi Nemčija izgubila svojo sedanjo najemniško "armado, ki je jako dobro izvežbana in dobro opremljena. To pa Nemčiji ni po volji, ker bi rada dosegla povišanje svoje oborožene sile. Francoski načrt tudi predvideva mednarodno nadzorstvo nad armadami vseh držav in zaključek posebne pogodbe, da si bodo države s svojimi armadami vzajemno pomagale proti napadajoči državi. Vsaka država naj stavi Zvezi narodov na razpolago posebne čete svoje armade, ki bi bile izvežbane po vseh modernih predpisih ter tehnično popolnoma oskrbljene, Prekomorske vojne sile kolonialnih držav so izvzete iz teh določil. Smejo pa se uporabljati samo v kolonijah, in sicer za namene, ki so za nje ustanovljene. Kar se tiče izvršljivosti francoskega razorožitvenega načrta, mu nekateri očitajo, da je preveč naučen, torej dejansko težko izvedljiv. To se mu pa mora priznati, da je zelo na široko zasnovan ter da tvori okvir, v katerem bi se lahko vršile razprave na razorožitveni konferenci v Ženevi. Ako bo ta konferenca postopala v zavesti svoje velike odgovornosti pred narodi, bodo njene razprave dozorele do kakšnega resničnega uspeha. Ne sme biti za tiste, ki so člani te konference, odločilen nagib samo večja korist in osva-jalna težnja posameznih velesil, marveč ozir na človeštvo, ki težko nosi bremena oboroženosti, katera znašajo za vse države 230 milijard Din letno. Francija si je kot vodilna država v Evropi v svesti, da je njena naloga storiti vse, kar more, da se zagotovi varnost posameznih držav in obenem izvrši razorožitev teh držav do meje, ki je v sedanjih razmerah mogoča. Predsedstvo razorožftvene konference se je med tem sestalo v Ženevi in pri tej priliki je imel 17. novembra govor angleški zunanji minister John Simon. Raztolmačil je stališče angleške vlade in njene predloge o splošni razorožitvi na kopnem, na morju in v zraku. Pohvalil je francoski razorožitveni načrt, češ, da je njegove tvorce prešinjal globok duh. Stališče angleške vlade z ozirom na razorožitev je to: Vse evropske države se morajo svečano zavezati, da hočejo odkloniti silo kot sredstvo za rešitev medsebojnih sporov. Glede omejitve oboroževanja naj velja ista pogodba za Nemčijo, kakor za druge države. Te omejitve naj veljajo za vse enako ter naj se tudi na enak način spreminjajo. Enakopravnost glede orožja, ki jo zahteva Nemčija, ne velja za število orožja, marveč samo za vrsto orožja. Te enakosti v razorožitvi ni mogoče doseči takoj, temveč postopoma. Konferenca se mora potruditi, da doseže čim največjo mož- no in izvedljivo razorožitev. Njena ns* loga je, da določi prvo stopnjo te razorožitve na morju, na suhem, pa tudi v zraku. Konferenca bo dosegla svoj cilj samo z dobro voljo vseh mednarodnih činiteljev. Vzgoia Mi lrs£sii§lii! Društvo »Krščanska šola« je imelf! predpreteklo nedeljo v Ljubljani veliko skupščino, na kateri je govoril med drugim dr. Miha Krek. V svojem go voru je poudarjal zlasti to-le: »Soglasno delo vseh treh činiteljev: Cerkve, družine in države, daje .tisto vzgojo, ki je naš ideal. Tisti, ki kličemo po versko-moralni obnovi vzgoje, priznaj« mo, da ima materinsko učeništvo Cer-; kve pravico do vsake vzgoje. Cerke*. ima neodstopno pravico in neodvez-Ijivo dolžnost, nadzirati vso vzgojo svojih otrok in vernikov v vseh jav-nih in zasebnih ustanovah, ne samo k ozirom na verski pouk, ampak z ozi rom na celoten pouk in na vse nared-be, kolikor so v zvezi z vero in nrav.: nostjo. Krivičen in nedopusten je vsak šolski in vzgojni monopol, ki hoče dru žine fizično ali moralno prisiliti, da pošiljajo otroke v šole, ustanove ali or-. ganizacije proti zahtevam krščanske vesti in proti zakonitim željam družin. Naš Slomšek je rekel: »Če šola ni dobra, je bolje, da je ni!« Nihče naj katoličanom ne očita nestrpnosti. Dobri katoličani najbolj spoštujejo versko enakopravnost svojih sodržavljanov drugih ver. Ali verska enakopravnost ni verska brezbrižnost: Versko strpljivost v smislu versko brezbrižnosti v šoli in v vsej vzgoji katoličani odklanjamo in jo po vesti moramo odklanjati. Glede naših šol moramo biti katoliški Slovenci žalostni in nezadovoljni. Moramo reči, da nas je strah pred sa« dovi, ki jih bo redilo sedanje stanje v šoli, ki je v zadnji dobi napravila bistvene korake k takozvani laizacij-i. Pred vsem obžalujemo, da se v naših šolskih zakonih ponavlja prepoved vzgojnega dela na verski podlagi. Tudi druge napake so v naši šolski zakonodaji s katerimi katoličani ne moremo biti zadovoljni. Prepad med šolo in narodom je vsak dai globlji, ker katoliški starši in Cerkev nimajo odločilnega vpliva na šolsko opravo. Ker je bist-; veno okrnjen stik med šolo in domom,, šolo in Cerkvijo, šoli usiha življenje, usiha ljubezen do šole. Te razmere se morajo popraviti. Šo-[p na katoliške slovenske otroke mora postati zopet katoliška, slovenska šola, kakršno so zahtevali slovenski katoliški starši in učitelji na zadnjem katoliškem shodu. Le za tako šolo u-pamo odgovarjati pred Bogom in vladarjem, da bodo iz nje izšli vestni državljani, vrli Slovenci in močni zna-5aji po božji volji.« Gospa Milka Grafenauerjeva je govorila o potrebi soodločevanja staršev pri določanju načina vzgoje ter je na-glasila: »Zahtevamo svoje prvenstvene človečanske, svoje roditeljske pravice. Zahtevamo, da starši odločamo v šoli, kakšna bodi vzgoja otrok glede svetovnega naziranja. Zahtevamo možnosti, da moremo urediti enotno vso duhovno vzgojo otrokovo, doma in v šoli. Tudi starši, kateri verujemo v Boga, zahtevamo zase te pravice. Zahtevamo tudi za svoje otroke šolo, ki je nam po srcu, šolo, ki pozitivno priznava in uči Boga vsa, ne samo v par u-rah verskega pouka, marveč povsod v predmetih, v knjigah in s kakovostjo vseh učnih moči. Zahtevamo od zakonodaje, da izpremeni zakone tako, da bodemo mogli odločati starši v šoli o vzgoji svojih otrok.« V NAŠI DRŽAVI. Državni proračun za leto 1933-34. V soboto, 19. novembra, je finančni minister dr. Milorad Djordjevič predložil narodni skupščini proračun za leto 1933-34. Skupna svota predloženega proračuna znaša 10.438,326.575 Din, za leto 1932-33 pa je znašal 11.323,200.000 Din, razlika torej znaša 844,873.421 D. Proračun je tako sestavljen: Splošni državni izdatki: 1. Vrhovna državna uprava 151,553.223 2. Pokojnine in invalidnine 915,738.432 3. Državni dolgovi 1.187,228.820 4. Ministrstvo pravde 358,514.186 5. Ministrstvo prosvete 784,671.999 6. Ministrstvo zunanjih zadev 120,973.717 7. Ministrstvo za notranje zadeve 551,114.183 8. Ministrstvo za finance 303,207.958 9. Ministrstvo vojne 2.001,900.000 10. Ministrstvo za gradbe 164,420.900 11. Ministrstvo za promet 152,530.804 12. Ministrstvo za kmetijstvo 61,886.584 13. Ministrstvo za trg. in ind. 45,429.487 14. Ministrstvo za soc. politiko 150,756.418 15. Ministrstvo za telesno vzgojo 14,970.000 16. Proračunski rez. krediti 25,000.000 Skupaj 6.989,896.910 lansko 7.575,120.665 letos manj 585,223.755 Izdatki državnih podjetij In nstanov 1. Ministrstvo za prosveto 23,683.082 2. Ministrstvo za finance 539,267.212 3. Ministrstvo za promet 2.458,386.644 4. Ministrstvo za "kmetijstvo 55,343.195 5. Ministrstvo za trg. in ind. 16,254.252 6. Ministrstvo za šume in rude 31,711.489 7. Ministrstvo li sjc. politiko M,78.1.395 Skupaj 3.448,429.669 lansko leto 3.748,079.135 letos manj 299,649.666 Splošni d " vni dohodki: 1. Neposredni davki - 1.808,000.000 2. Posredni davki 2.880,000.000 3. Monopoli (viš dohodkov) 1.606,730.500 4. Drž^ no gospod 'vo 535,251.967 5. Razni dohodki 159,914.443 Skupni dohodki 6.989,896.910 v letošnjem proračunu 7.575,120.655 manj kakor v p jšnjem letu 583,223.755 Dohodki državnih podjetij in nstanov: 1. Ministrstvo prosvete 35,580.000 2. Ministrstvo financ 556,015.651 3. Ministrstvo za promet 2.843,151.047 4. Ministrstvo za kmetijstvo 55,343.195 5. Ministrstvo za trg. in ind. 54,000.000 6. Ministrstvo za šume in rude 53,783.395 Skupaj v letošnjem proračunu torej manj predvideno 3.983,681.363 4.501,034.297 517,352.641 V DRUGIH DRŽAVAH. ZAVEDNOST KOROŠKIH SLOVENCEV. Volitve v kmetsko zbornico, ki so se vršile v soboto dne 19. novembra, so prinesle za koroške Slovence nad vse lep uspeh. Udeležba sama pri volitvah ni bila posebno ugodna in je znašala samo 60 do 65 odstotkov. Koroški Slovenci so nastopili pod imenom »Kmet-ska zveza« in so želi prav lepe uspehe. Po dosedanjih poročilih smemo upati na štiri mandate v kmetski zbornici, katera ima skupno 24 odbornikov. Poleg tega so se vršile tudi volitve v občinske in okrajne svete. Okrajni sveti so razdeljeni po sodnijskih okrajih. Tu so koroški Slovenci dosegli absolutno večino v okrajih: Borovlje, Pliberk, Do berla vas in Rožek, in sicer so dosegli v okraju Borovlje 5 sedežev od 7, v Pli-berku 4 sedeže od 6, v Doberli vasi 6 sedežev od 10 in v Rožeku 4 sedeže od osmih. V občinskih zastopih pa so dosegli Slovenci večino v občinah Svetna vas, Šmarjeta v Rožu, Sele, v kateri so dosegli vse sedeže, dalje pa večino v Bil-čovsu, v Bistrici, v Podjuni, Blatu, Li-bučah, Žvabeku, Globasnici, Beli in Sv. Jakobu v Rožu. Polovico mandatov so dobili Slovenci v občinah Medborovlje, Slovenji Pli-berg, Borovljah, Galiciji, Doberli vasi, Živari vasi, Ledinicah, Loga vasi in v Rudi. Zelo dobro so ¿astopani slovenski od borniki v jezikovno obmejnih občinah, n. pr. v Sv. Tomažu, Gozdanju, Vern-berku, Grebir.ja, Sv. Petru na Vašin-jah, Djekšah in Žrelcu. Odstop nemške vlade. Kar je že bilo dalje* časa zaželjeno, se je 17. novembra vendarle zgodilo. Nemška von Pa-penova vlada je morala odstopiti, ker niso uspela njena pogajanja s centru-mom in bavarsko ljusko stranko, da bi bili podpirali ta režim. Po neuspehu pri omenjenih strankah je hotel Papen še zvedeti odločitev Hitlerjevih narodnih socialistov. Hitler je predložil Hin-denburgu v imenu stranke posebno spomenico, v kateri je podčrtano, da odklanjajo narodni socialisti vsak razgovor s Papenom. Po tej izjavi je bil v. Papen prisiljen k ostavki, katero je nredsednik Hindenburg sprejel. Francoski proračun za leto 1933. — Francoski zbornici je bil 15. novembra predložen državni proračun za 1. 1933, ki predvideva znesek 37 milijard 802 milijona frankov. Povišek znaša 22 milijonov, primanjkljaj pa 12 milijard in 100 milijonov. Primanjkljaj hočejo kriti z varčevanjem, z razpisom posojila in z znižanjem vojnega proračuna za 2C75 milijonov, ali za 10%. Izjalovljen napad na francoskega ministrskega predsednika. Dne 20. t. m. zjutraj so pri Angersu na progi, po kateri se je vozil ministrski predsednik Herriot v Nantes, odkrili poskus atentata z odstranitvijo tračnic. Vlak so pravočasno ustavili. Nesreče ni bilo nobene. Prihajajo ena za drugo. Komaj so bili svetu oznanjeni izidi predsedniških volitev v Ameriki, so že romale prošnje velesil in drugih večjih držav v ameriško prestoluo v Washington, naj se dovoli moratorij ali odgoditev plačila letnega obroka onih vojnih dolgov, ki zapade 15. decembra. Poleg angleške, francoske, belgijske in poljske vlade je predložila sedaj še Italija kot peta spomenico wašingtonski vladi, naj se tudi njej dovoli odgoditev plačil. Uvedba nove carinske politike na Angleškem. Na gospodarskih posvetovanjih angleških dominijonov v kanadski prestolici o Ottawi je bilo sklenjeno, da uvede Angleška carine na u-voz tujega blaga, ugodnost ali preference glede uvozmh carin pa uživajo na Angleškem le njeni dominijoni: I.anada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Južna Rodezija, ki so že tudi same uvedle primerne carina ske ugodnosti za blago iz Anglije. In-* dija bo tudi deležna carinskih ugod-i nosti in le Irska je oni angleški domi« nijon, ki ne bo užival nobenih carins-kih preferenc. Ottawska pogodba je stopila v veljavo dne 16. novembra. Nova carinska politika vpliva zelo u-godnj na angleško industrijo, ki pre-* jema vedno nova naročila. Švicarske meščanske stranke nastopajo strnjeno proti socijalnim demokratom. Zadnjič smo poročali, kako je došlo v sedežu Društva narodov v Ženevi radi socijalistično-komunističnih hujskarij do zelo resnih krvavih dogodkov. Vlada je s policijo in z vojašt-f vom zatrla vse nadaljne demonstraci« je. Voditelj ženevske socijalnodemo-kratske stranke, Leon Nicole, ki je zaprt radi krvavih dogodkov v Ženevi, je začel gladovno stavko. Ker je obtožen upora proti državni varnosti in bodo zato pristojne za razsojo švicarske zvezne oblasti, je ženevska vlada o za-t devi obvestila zvezno vlado v Bernu. V ženevskem velikem svetu je bila velika razprava o zadnjih krvavih dogod kih in je vlada podala prvo poročilo.: To poročilo so odobrile vse meščanske stranke proti glasovom socijalnih demokratov, ki so potem v znak protesta zapustili sejno dvorano velikega sveta. Skupščinske volitve na Danskem so prinesle vladnima strankama od 146 mandatov 76. Zato bo ostala dosedanja Stauningova vlada še dalje. Pomen krščanstva za državo. Vodstvo Čehoslovaške ljudske stranke za Prago in praški okraj je sklenilo na svojem sestanku resolucijo, v kateri se med drugim omenja izjava ministrskega predsednika Malypetra, da grozi češkemu in slovaškemu narodu moralni razkroj. Spričo tega zahteva če-hoslovaška stranka, (ki je katoliška, da ee izvede moralno ozdravljenje češkoslovaškega ljudstva in poživlja vlado, da zatre vse škodljive pojave v tisku, družbi in gledališču, ki jih ni mogoče spraviti v sklad s krščanskimi družabnimi načeli. Kot demokratska stranka brani parlamentarizem in zahteva od vlade, da se bolj približa parlamentu. Demokracija in parlamentarizem bosta uživala pri ljudstvu tisto zaupanje, ki si ga zaslužita z delom za njegovo blaginjo. Končno izraža resolucija obžalovanje, da se v uradnem postopanju, posebno pa v šoli, še vedno nahajajo ostanki iz časov, ko je večina češkoslovaških političnih strank nahujs-kala javnost proti katolicizmu. Ti preostanki morajo izginiti, sicer bo položaj postal nevzdržen. Češkoslovaška ljudska stranka upa, da bode sedanja vlada priznala pomen krščanskega življenja za državo in da bo dala katoličanom pravice, ki jim gredo glede na njihovo število v državi. Velja tudi za druge države. Duhovnik izvoljen za župana. V mestu Jahimovu, kjer se pridobiva dragoceni radij, v Krušnih gorah na Češkem, je bila nedavno volitev novega župana. Meščanska večina, obstoječa iz krščanskih socialcev, nar. stranke, zveze poljedelcev, stranke obrtnikov in narodnih socialistov, je izvolila za župana kateheta Jurija Stumpfa, ki je član krščansko-socialne stranke. Socialni demokratje se volitve niso udeležili, s čimer so dokazali svojo zagrizeno nestrpnost napram Cerkvi in katoliškim 'duhovnikom. V njihovi nenav-zočnosti je večina, ki ne pozna strankarske zagrizenosti, izvolila enega njihovih pristašev kot 1. podžupana. Kakšna je vzgoja v Mehiki. Sv. Oče Je s posebno okrožnico opozoril svet na razmere, ki v njih živi katoliška Cerkev v Mehiki. Ta položaj je nevzdržen, ker so mehiški svobodomisleci in boljševiki prisodili Cerkvi ulogo sužnje, ki nosi na sebi dkove. Po stari svobodomiselni navadi ameriški mogotci zanikajo vsako preganjanje Cerkve in vsako poseganje v njeno področje od strani državne oblasti. Ne samo, da se Cerkvi ne dela nobena krivica, vprav Cerkev je tista, ki napada ¡vlado in državo. Poznamo ta svobodomiselni način, ki se ravna po receptu: Če si kaj storil, zanikaj! Ker ima vsaka laž kratke noge, tudi mehiška nima daljših. Pred nekaj dnevi je vatikanski list »Osservatore Romano« objavil dokaze, kako postopa državna oblast v Mehiki proti veri in Cerkvi. Prosvetna oblast mehiške države Vera-ikruz je poslala okrožnico učiteljstvu, kako naj vrši vzgojo otrok v šoli in mladine izven šole. Otroke je treba, ta-kv, poudarja ta okrožnica, vzgajati ne samo brezversko, marveč protiversko, nahujskati jih je treba proti veri. V drugem razredu morajo učitelji dopovedati otrokom, kako so katoliški obredi proti zdravju, kako nezdravo je, kropiti se z blagoslovljeno vodo, poljubljati svetinje, križce itd. V tretjem razredu je treba otrokom dokazati, kako energičen in junaški je tisti, ki ne veruje v Boga, in kakšen slabič je oni, ki vse pričakuje od Boga. Postanek sveta je treba tako tolmačiti, da ni Bog ustvaril sveta, marveč je svet nastal sam iz sebe, človek pa se razvil iz opice. Kot vzor je treba staviti mladini pred oči boljševiško divjanje proti Bogu in veri. Boljševiki so baje ustvarili vladavino, ki se opira na delovno pravico. Po boljševiškem zgledu je treba cerkve pretvoriti v šole, knjižnice in delavska shajališča. Kakor je razvidno iz te okrožnice mehiške državne šolske oblasti, se šola in vzgoja v Mehiki preosnavlja po vzoru boljševiške šole in vzgoje. Lepa bodočnost čaka Mehiko! Na več let oi»§@iena haz-nlenca - ©proiccita mût ropa. V našem listu smo že parkrat omenjali Janeza Mrvarja iz Gotne vasi in 271etnega slepega Antona Štangla iz istega sela, ki sedita radi raznih zločinov v mariborski kaznilnici. Pred tedni so gnali oba iz Maribora v Novo mesto, da bi dajala pred tamošnjim sodiščem odgovor radi ropa iz 1. 1925. Med prevozom je Mrvar ušel orožnikom v Ljubljani, a so ga kmalu zopet ujeli, ko se je potikal in skrival po o-kolici Novega mesta. Dne 18. novembra pa je prišlo pred senatom novomeškega okrožnega sodišča do obravnave radi ropa v letu 1925, katerega sta bila obdolžena kaznjenca Janez Mrvar in Anton Štangl. Obtožnica. Obtožnica pravi, da se je 31. oktobra 1925 napotil ravnatelj NoVotni iz Črnomlja v rudnik Kanižarico, da bi iz- plačal tamkaj rudarjem mezde. Seboj je imel v aktovki 40.000 Din. Ko je prišel po cesti do Kristusovega znamenja ob kanižarskem gozdu, sta skočila iz zasede proti njemu dva moška. Eden je zamahnil proti njemu z nožem, katerega pa je Novotni odbil in napadalca udaril s palico po glavi, tako da se je napadalec zgrudil na tla. V tem je Novotni segel v žep po revolver, a ga je drugi napadalec prehitel in ustrelil proti njemu s samokresom. Strel pa k sreči ni zadel, pač pa si je v tem času prvi napadalec toliko opo^mogel, da je vstal, sunil Novotnega v noge in zgrabil za aktovko z denarjem. Ker je Novotni trdo držal za ročaj, se je ta odtrgal in oba roparja sta z obilnim plenom zbežala v bližnji gozd. Nap*adeni ravnatelj je o dogodku takoj obvestil rudarje, ki so oba roparja zasledovali, dobiti pa jih niso mogli. Kako je prišlo do obdolžitve obtožencev? V juniju lani je prejela orožniška po staja v Črnomlju iz Zagreba nepodpisano pismo, ki je razodevalo, da ga je pisala ženska oseba, ki je imela lju-bavno razmerje s Francem Štanglom, bratom obtoženega Antona. V pismu je bil zabeležen opis oseb, ki so sodelovale pri ropu. Že pokojni Franc Štangl je bil ob času ropa zaposlen v kanižarskem rudniku in je znal dobro, kedaj izplačuje ravnatelj Novotni delavce. O vsem potrebnem je Franc poučil brata Antona in Janeza Mrvarja, ki sta izvršila rop. Franc Štangl se je po zločinu podal v Zagreb, kjer se je zastrupil z očetovo kislino leta 1928. Na razpravi dne 18. novembra t. 1. je bilo zaslišanih več prič iz Črnomlja in Semiča, nobena ni izpovedala glede obtožencev kaj obremenilnega. Tudi ravnatelj Novotni je izjavil pri pogledu na fotografiji kot priča, da bi utegnil biti slepi Anton Štangl eden od roparjev, trditve ne more podpreti .c prisego, ker je bil ob napadu preveč razburjen. Oba obtoženca sta zanikala zločin in je rekel pred sodiščem Štangl, da jc najbrž zagrešil rop baš oni, ki je poslal črnomeljskim žandarjem ovadbo brez podpisa. Radi pomanjkanja dokazov je sodišče oba obtoženca oprostilo krivde ro- parskega napada na ravnatelja Novot-nija. Pač pa je bil ob tej priliki obsojen Mrvar radi tatvine kolesa na že omenjenem pobegu iz Ljubljane na 3 mesece strogega zapora. Mrvarja in Štangla bodo spravili iz Novega mesta nazaj v kaznilnico v Ma ribor. Obešenega -so našli v Mariboru Ob brodu vpokojenega železničarja Simona Jančarja. Grozen čin obupanca. Dne 18. t. m. je izvršil v Studencih pri Mariboru na izredno krvav način samomor 361etni kovinski strugar državnih železnic Josip Wiesthaler. Iz bojazni, da bo pozvan pred sodišče v zadevi uboja pred meseci preminulega železničarja Ivle-menčiča, si je hotel najprej prerezati vrat z britvijo, a mu jo je žena iztrgala in skrila. Nato si je prerezal vrat s kuhinjskim nožem in je izkrvavel vpričo žene in hčerkice. Krvavo dejanje je izvršil iz obupa, da bi za slučaj kake obsodbe ne bil ob službo pri železnici. Vlom v viničarijo. Vlomljeno je bilo v Grušovi pri Sv. Petru pod Mariborom v viničarijo posestnika Franca Senekoviča. Povzročena škoda znaša 3 tisoč Din. Umestna obsodba za ukradeno kolo. Radi tatvine kolesa je obsodil dne 18. t. m. mariborski mali senat brezposelnega trgovskega pomočnika Petra Smrekarja iz Krope na poldrugo leto strogega zapeka, 4 leta častne zgube in še na pridržek po prestani kazni. Zasačen v trenutku vloma. Mariborski stražnik je aretiral Stanka Zeliča baš tedaj, ko je hotel vlomiti v neko hišo na Meljski cesti. Aretirani se je bavil predvsem z izmikanjem zimskih sukenj. Vsled udarca s kolom mu je počila lobanja. Na cesti pri Sv. Andražu v Halozah je bil napaden od neznancev posestnikov sin Ivan Zula iz Belovša-ka. Vsled udarca s kolom preko glave mu je počila lobanja in je napadeni v smrtni nevarnosti. Smrtna žrtev fantovskega pretepa. Pri Sv. Rarbari v Halozah so se stepli med seboj fantje. Pri tej priliki je bil zaboden v trebuh Ivan Sampolec iz Rrezovec, občina Sv. Rarbara. Zabodeni je drugi dan v strašnih mukah u-mrl. Smrtna žrtev fantovske brezmejne podivjanosti je bil miren ter pošten fant in je njegova žalostna smrt pretresla celo župnijo. Tatvina vrbovega šibja. Pletarski zadrugi v Ptuju, ki ima vrbove nasade v mestnem logu, je nekdo pokradel 3000 kg šibja in povzročil zadrugi 2500 Din škode. Potegavščine lažnega vinskega trgovca. Krog Ormoža, Jeruzalema ter Ljutomera se je zadnje dni klatil laži vinski trgovec, ki se je izdajal za Fr. Ruseka, diplomiranega inženerja iz Brna. Kupoval je staro vino po vago- nih in pri tem poslu dobro jedel in pil. Obiskal je celo zadnjo mariborsko razstavo. 'Ko je pa začutil v Mariboru, da ga gledajo njegovi spremljevalci že z bolj kritičnim očesom, je izginil. Glavni namen tega širokoustnega pustolovca je, da dobro živi na račun boljših vinogradnikov, katere zna preslepiti z izredno zgovornostjo. Rusek bo star kakih 50 let, je osivelih lasi, obrit in dobro oblečen. Hiša je pogorela posestniku Ivanu Arbeiterju v Malem Paradižu pri Ptuju. Na podstrešju je uničil ogenj dva voza krme in precej koruze. Ogenj je nastal vsled močneje zakurjene peči za peko kruha v bližini dimnika, kjer so bili leseni trami. Utonil je pri kGpanju jarka krog travnika Janez Molnar iz Lakoša pri Dolnji Lendavi. Vzrok smrtne nesreče je preobilni alkohol. Krvav obračun med sinom in očetom Viničar Franc Krajnc iz Gorenjskega vrha je bil na delu s svojim sinom pri žganjekuhi pri znancu v Halozah. Oče in sin sta se med seboj sprla. Sin je pričakal očeta pred domačo hišo, ga Dominikanci iz belgijske prestolice Brüssel nesejo skrinjico, v kateri so ostanki sv. Alberta. Ostanke so poslali Iz Kölna v Brüssel. — Desno: Da bi dvignili na Holandskem cene hijacintam, so uničili 20 milijonov čebul, iz katerih se razvija ta cvetlica. ranil s sekiro v levo roko in ga tudi sicer poškodoval, da se je moral oče zateči v ptujsko bolnico. Lastno sestro zabodel v roko. V pijanosti in prepiru je zabodel v levo roko posestniški sin Ignac Černezel v Vintarovcih pri Ptuju svojo sestro Alojzijo, ki se zdravi v bolnici v Ptuju. Kar s sabljo! V Doliču pri Ptuju se je zgodil v noči 18. novembra zločin, ki nas spominja na srednjeveške napade roparskih klatežev. Iz Doliča v Levanj-ce so se vračali kmečki sinovi: Horvat, Ivramberger, Potrč in Zelenic. Getvo-rico sta iznenada napadla dva neznana moška in sicer kar s sabljo. Najprej sta dobila par silovitih udarcev Kram-berger in Potrč, nato je pa sunil neznanec Horvata s sabljo v trebuh in mu presekal devetkrat čreva. Horvat je obležal v nezavesti, še isto noč so ga prepeljali v ptujsko bolnico, a je malo upanja na okrevanje. Kramberger in Potrč se zdravita doma. Enega napadalca napadeni poznajo, drugega bodo pa izsledili orožniki. Sreča v nesreči. Na cesti v Peklu pri Poljčanah pri Švelčevi hiši sta se srečala tovorni avto sodavičarja iz Konjic in voz. Šofer avtomobila se je v zadnjem hipu preveč ognil, avto se je pre-kobicnil na travnik ob cesti, se dvakrat prekucnil in obležal na sredini travnika s kolesi navzgor. Vsi, ki so gledali ta prizor, so bili uverjeni, da sta ob življenje šo.*er in spremljevalec. Pa le vozač se je nekoliko opraskal, med tem ko je ostal oni drugi brez vsake praske. Avto je ob blatnike, razbile so se steklenice, ko so pa izvlekli težko vozilo zopet na cesto, je šlo dalje proti Konjicam, ker ni bil motor poškodovan. Ponarejeni novci po 10 in 20 Din, iz mehke kovine, so se pojavili po Celju in okolici. Zabodljaj v levo lice. V pretepu je napadel dne 13. t. m. neki moški 291et-nega zidarja Ivana Maka iz Medloga pri Celju in ga zabodel z nožem v levo lice pri čeljusti. Žrtev surovega napa- da je morala radi znakov zastruplje-nja v celjsko bolnico. Vlom v trafiko. V noči na 18. nov. so izkopali neznani storilci z železnim drogom luknjo v tobačni paviljon gdč. Milice Strovsove v Kapucinski ulici v Celju. Odnesli so gotovine 1500 Din, vso zalogo tobaka, cigaret in božičnih kart za dobrih 5000 Din. V to trafiko je bil poskušan vlom že pred dvema letoma in je lastnica tokrat bila zavarovana za slučaj nenapovedanega — nasilnega obiska. Iz sobe ukradena ura. Dne 15. nov. zvečer je nekdo izmaknil iz sprejem-nice celjskega zobozdravnika dr. Sad-nika 1600 Din vredno zlato zapestno uro. Prepodena vlomilca. V noči sta obiskala dva vlomilca krčmo gospe Ivra-merjeve v Trbovljah. Izrezala sta pri kuhinjskem oknu šipo in odprla okno. Šum je čula domača hčerka, ki je bedela pri otroku. Zbudila je moža, ki je prepodil drzneža, ki bi bila sicer odnesla dober plen. Samomor. Brezposelni tesar Florijan Bratun, po domače Zaviršekov, je legel v Podgradu pri Zalogu na tračnice in beograjski večerni brzovlak mu je odrezal glavo. Orožniki so našli pri žrtvi vrv z zanjko in britev. Bratun je bil udan alkoholu, je že večkrat govoril, da si bo končal življenje. Enkrat prej je že celo skočil v Ljubljanico, pa ni mogel utoniti radi prenizkega stanja vode. Mlada ponarejevalca. Naenkrat je začel krožiti srebrni ponarejeni denar po občinah Smuki in Stari log na Dolenjskem. Zadevo je javil trgovec Ho-nigmann iz Starega loga orožnikom, ki so začeli preiskavo in izsledili kot ponarejevalca 201etnega posestniškega sina Adolfa Ivoniga iz Rdečega kamna v občini Smuki. Kot razpečevalec se je udinjal Konigov prijatelj Josip Fink, raznašalec kruha v Starem logu. Mladenič je uporabljal za potvorbe svinec in aluminij. Oba fanta so seve zaprli Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj dosežeta normalno lahkotno izčiSčenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ART1NA. Dobi-jo sa v vseh lekarnah. • /sebina | škatlice po Din 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Minlstat. «oc. politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. [ulija 1932. in ju spravili v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Posebno krvava je bila Martinova nedelja v Dolenjskih toplicah. V Drga- njih selih je dobil mladenič Zupančič prerez po glavi, da je moral v novomeško bolnico. — Posestniškega sina Avguština iz Podturna je nekdo ob-klal z nožem po glavi in mu prerezal žilo, da je brizgala kri 1 m daleč. Odvedli so ga v bolnico. — Mladeniču Markoviču iz Gornjega Gradišča je raz-rezal hlapec Ivobe z nožem lice. — V Gaberju pri Št. Rupertu se je ravsalo med seboj 12 fantov. 181etni Alfonz Berk iz Gorenje Jesenice je v tem boju slučajno kot nepristranski dobil s tri-oglatim rezilom globoko rano v levo stran prsi in od zadaj vbodljaj v levo nadlehtnico. Požar je obiskal dne 15. novembra ob pol peti uri zjutraj posestnico Ano Rogljevo v Gotni vasi pri Novem mestu. Ogenj je uničil hlev, pod in list-njalc. Zgorelo je 2000 kg slame, 500 kg krme, razno gospodarsko orodje in na podstrešju spravljeno pohištvo posestnika Janeza Hrastarja iz Pogane. Govejo živino in svirje so oteli, zgorela je le 15 kokoši. Pri gašenju sta se težje poškodovala dva gasilca. Škodo cenijo na 25.000 Din. Napaden in težje ranjen od lastnih bratov. V Črešnjici pri Št. Petru na Vojaštvo izpraznuje v Ženevi ceste. — Levo: Frau^oski korporal Sellier, ki je oznanil 7. novembra 1818 s trombo premirje. Na tem kraju stoji danes spomenik. Omenjeni korporal ponovi vsako leto 7. novembra oznanilo premirja s tromuetn. Dolenjskem sta se spravila 251etni Lojze in 141etni Jc^e nad starejšega brata Franceta. Obdelala sta ga z železnim svedrom za vrtanje kamenja in s topo-riščem tako, da je moral z razbito glavo in plavkastimi podplutbami v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Strašna smrt dvoletnega otroka. V Št. Jerneju na Dolenjskem so pekli pastirji na paši kostanj. S pastirji se je grelo pri ognju tudi dveletno dekletce s Pristave. Ko so bolj odrasli pastirji bili zaposleni z vračanjem živine, se je otroku pri ognju vnela oblekca. Re-vica je bila mahoma vsa v ognju in dobila tako hude opekline, da je po prenosu na dom izdahnila. Kozolec pogorel. V noči od 17. na 18. t. m. je pogorel v Grahovem pri Cerknici na Kranjskem kozolec, last posestnika Jožefa Švigla, po domače Hraš-karjevega. S kozolcem vred sta zgorela dva voza, gospodarsko orodje, krma in stelja. Idi vemo, da za Vaše pridelke skoro nič ne dobite. Zato Vam tudi mi damo blago za ceno, ki je primerna Vašim dohodkom. Pridite v Maribor, Gosposka ulica 10, k Antonu Ma-cunu, in se tam prepričajte. Samo eden primer Vam dam in to je: Moška suknena obleka D n 189, moško zimsko suknjo (štucer) 1) 240. ženski plašč 340 Din ivl. 1110 Damski plašč vzoroast ševjot Din 1SQ.—, enobarvni Melian Din 2S8.—. Tovarna oblek Siermeeki. 1195 Za negovanje telesa, za jačanje udov in zaščito pred Obolenjem je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 341, Savska banovina. Zima fa pri vratih: Zato tudi Vi premišljujete, kam bi se obrnili za nakup različnega blaga za obleke in perilo. Ze večkrat smo Vam priporočali manufakturno trgovino pri »Sv. Antonu« v Celju, katera se nahaja v veliki, na novo preurejeni hiši ob vhodu z Glavnega trga v Gosposko ulico, kjer je nad vhodom v trgovino izvešena .slika sv. Antona. .Da kupite tam prvovrstno blago, nam ni treba ponovno fin posebno navajati, ker Vam to lahko vsakdo potrdi, kdor se je že prepričal. Posebno Vas pa opozarjamo na to, da je blago pri »Sv. Antonu« še vedno po starih, nizkih cenah, čeprav iste vsestransko dnevno naraščajo. Upoštevajte in zapomnite si te vrstice, ker Vam bodo le v korist, kadar greste v Celje z namenom kupiti razno blago za obleke in perilo. Slike iz ameriških prei-setiniških mllia. Kako zelo se je v ameriških Združenih državah osovražila alkoholna prepoved, je najbolj razvidno iz dejstva, kako so obhajali Amerikanci 8. novem ber, dan volitve novega predsednika. Po poročilih iz Njujorka je teklo ta dan vino kar v celih potokih. Alkohol je bila ona gonilna sila, ki je veliko pripomogla k navdušenju, s katerim je vse pozdravljalo izid volitev. Danes je v Ameriki presneto malo onih, ki bi bili iz prepričanja pristaši prohibicije ali alkoholne prepovedi. Suhe so v pr-v vrsti le organizacije alkoholnih tihotapcev, a seve le radi tega, ker se imajo zahvaliti za svoj obstanek alkoholni prepovedi in so proti, da bi jim odžagali vejo blagostanja, na katero so sedli potom bogatega izkupička za uti-hotapljen alkohol. Tihotapci so z vso besnostjo za nadaljevanje prohibicije, in nastopajo kot najbolj goreči in gro-moviti propovedniki, da sta alkohol in nikotin največje zlo za človeštvo. Kakor pa kaže izid zadnjih predsedniških volitev, so armade tihotapskih pridigarjev uničujoče poražene. Povprečni Amerikanec si že oblizava usta v pričakovanju že prihajajočega prostega uživanja alkohola, katerega mu je obljubil novi predsednik Roosevelt. Pod utisom zmage Rooseveltovih pristašev ni upala prohibicijska policija nastopiti na dan volitev. Po vseh zabaviščih so točili očito alkoholne pijače in pili na zdravje novega predsednika. V radosti nad zmago Roosevelta so prirejali njegovi pristaši po njujorških ulicah sežiganja slamnatih lutk, ki bi naj predstavljale poraženega prejšnjega predsednika Hoovra. S kakimi občutki je neki poslušal Hoover poročila o teh grmadah, Hoover, krog katerega je juckala pred leti ljudska naklonjenost ravno tako, kakor pleše danes o-krog Roosevelta. Na dan volitev se jo zgodil v Nju-jorku žalosten slučaj, kateremu pa nikakor ne moremo odrekati smešne plati. Volilni agitator, ki se je povspel v svojem govoru do viška navdušenja, je začel naenkra„ omahovati in zbrane množice volilcev so znale takoj, da se s je lotila trenutna oslabelost. Kakor bi se moral zadušiti, se je boril za zrak in je padel v c ilevico. Poklicani zdravniki so gotovili, da je pogoltnil preveč navdušeni govornik svoje u-metno zobovje in mora, biti takoj operiran. V življensko opasnem stanju so ga prepeljali z govorniškega odra v bolnico in ga položili na operacijsko mizo. §¥€ mmiml m psskil-nia vina. (Sadna razstava (5. do 7. novembra), ki jo je priredilo udruženje sadnih trgovcev in izvozničarjev v Mariboru.) Sadna razstava. Velika dvorana Unionske pivovarne je bila okusno okrašena ter razdeljena na dva dela, večji del je zavzela sadna razstava. Takoj pri vstopu na razstavišče je razstavila Sadjarska in vrtnarska podružnica Sv. Peter niže Maribora v 100 amerikanskih zabojih moderno pakovano sadje. Krasni sadni plodovi jabolke: kanadke, boskup, be-lefleur, mašancke, hobovec in druge boljše sorte, tudi nekaj hrušek in orehov, so obiskovalce naravnost presenetili, večina obiskovalcev si je ogledala po dvakrat krasoto sadja. Tu se je videlo, kaj pomaga pridno, strokovno, združeno delo. Več kot polovico sadnega razstavišča je zavzel predsednik udruženja sadnih trgovcev g. Srečko Krajnc iz Pesnice. Kot sadni veleizvoznik je pokazal množici ljudstva na treh zanimivo izdelanih, s krasnimi jabolkami napolnjenih vagonih, kako se naše sadje na postajah naklada in v inozemstvo odpošilja. Zraven teh vagonov je razstavil tudi večjo množino v amerikanskih zabojih pakovanega sadja. V sredini je razstavila tudi banovin-ska Vinarska in sadjarska šola, nekaj sadnih trgovcev in par sadjarjev. Naš marljivi in podjetni vrtnar g. I. Jemec iz Maribora je s pomočjo mestnega vrtnarstva zelo okusno okrasil celo razstavišče. En velik paviljon je pa razstavil sam in pokazal širšemu občinstvu krasoto svojega strokovno obdelanega vrta. Temu se truda in stroškov neustrašenemu gospodu vrtnarju gre najlepša pohvala. Perutninska razstava. Ena tretjina verande je bila predelana za perutninsko razstavo. Hvalevredna dobra organizacija perutninar-jev je množici obiskovalcev pokazala, kar se da v strokovni vzgoji perutnine doseči. Tukaj si videl štajersko belo kokoš, štajersko grahasto kokoš, štajersko kokoš sulmodolko, štajerske kapune, race, gosi in purane, in vse pripomočke moderne in dobičkanosne kurjereje. Cenjene obiskovalce in ogle-dalce je spremljal po razstavnem prostoru koncert in petje nebroj petelinov. Vinska poskušnja. V mali Unionski dvorani je bila vinska poskušnja. Tu sem so prav pridno hodili zanimanci za dobro vinsko kapljico vina poskušat. Že prvi dan, to je 5. t. m. so bila vsa najboljša vina po-izkušena in potrošena. Zaključek. V splošnem je ta jesenska prireditev prav dobro izpadla, kajti razstavo je nad 10.000 broječa množica ljudstva obiskala. Poleg Mariborčanov in okoličanov se je videlo obiskovalce iz vseh mest naše domovine, to je: Ljubljane, Zagreba in Beograda, pa tudi večje število inozemcev je bilo videti. Veliko zanimanje so kazali inozemski sadni kupci, slišala se je pohvala posebno od večjih nakupovalcev sadja iz Nemčije. Culi smo besede: Mi v inozemstvu imamo lepo sadje, pa takšnih plodov še nismo videli. Iz tega vsega sledi, da je sadna razstava v Mariboru vsako sadno leto potrebna in želeti bi bilo, da bi naši sadjarji se za stvar bolj zanimali, da bi na ta način naš jugoslovanski Meran bil središče sadne trgovine v naši državi. Torej, prihodnjič na svidenje —» dragi tovariši! * Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrte. Ban dr. Marušič je 9. novembra t. L izdal pravilnik, ki določa, da se morajo vse kurilne naprave in dimni odvo- di ometati v mestih, trgih, v industrijskih občinah in rudniških krajih vsak mesec, v vseh drugih krajih pa vsaka dva meseca. Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo u-pravičeni dimnikar, ki opravlja dimnikarske posle osebno, če pa n«e dela osebno, mora postaviti poslovodja po zakonu. Dimnikar ali poslovodja je odgovoren za delo pomožnega osobja. Dan in uro ometanja je dimnikar dolžen pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžen, da izvrši delo hitro, kar naj-snažnejše in brez pokvare prostorov. Izvrševanje dimnikarskega obrta sme ban omejiti na ometalne okoliše, v vsa kem ometalnem okolišu smejo obrt izvrševati samo tisti dimnikarji, ki imajo tam določen sedež obrta. G. ban dr. Marušič je tudi izdal cenovnik za dimnikarska dela. Ta cenovnik določa za enkratno ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča 4 Din, za ometanje navadnega prelaznega dimnika pritlično 3 Din, za vsako nadaljne nadstropje 0.50 Din, za ometanje ruskega ali va-Ijastega dimnika pritlično 2 Din in za vsako nadaljnje nadstropje 0.50 Din, za ometanje štedilnika z eno pečico (in dimno cevjo do 1 m) 3 Din, z dvema pečicama 4 Din, s tremi pečicami 5 D, za ometanje železne peči z dimno cevjo do 1 m 2 Din, za velike železne peči 2.50 Din, za izredno velike pa 3.25 Din, za ometanje dimne cevi od 1 m navzgor 0.75 Din, za ometanje Lutzove peči (male, brez pečice) 6 Din, za ometanje pralnega kotla 1.50 Din, velikega 2 D. Ta cenovnik velja za redno ometanje. Če pa se delo izvrši po posebnem naročilu ali ob nevarnosti na nedeljo ali pa v hišah, ki so raztresene daleč iz vasi, se sme dogovoriti do 25 odstotkov povečano plačilo, v nočnem času (od 17. do 6. ure) pa se sme računati povi-šek od 50 odstotkov. Jedilni pribor... cisti bleščeče čistilka Vim! Seda se Vam pri čiščenju jedilnega pribora ni treba več toliko truditi. Potrebno je samo:'vlažna krpa in malo VIM-a , , . nekoliko gibov rok in iz-ginilaje nesnaga z nožev, vilic in žlic. VIM čisti tako hitro, ker vsebuje milo. Zato ne pušča za seboj nobenega sledu in prask! V J .t 31 Izlet gostilničarjev v ormoško-ijuto-merske gorice. Zveza gostilničarskih zadrug za dravsko banovino v Mariboru priredi dne 29. in 30. novembra t. 1. organiziran izlet gostilničarjev v ormoško-ljutomerske gorice. Namen tega izleta je predvsem ta, da se gostilničarji seznanijo z vinogradnikom in stopijo z njim v neposredne stike. Predpriprave za ta izlet so v polnem teku. Zveza je razposlala gostilničarjem svojega področja posebno okrožni- Telefon, ki sporoča nevarnosti. Berlinski inženjer Jtichard Haase je izumil majhen dodatni aparat k telefonskemu ¡aparatu, iki avtomatično naznanja vsakovrstne nevarnosti. V primeru vloma dvigne izvod iz dodatnega aparata slušalko, seže y primerno luknjico nad številkami in zavrti številni k, na kar ee oglasi glasen, dvominuten Morse j ev znak na najbližji policijski stanici. Tu u-¡gotovijo takoj, kje deluje vlomilec in ga še pravočasno zasačijo, ikajti aparatura deluje v ogroženem prostoru tako tiho, da ne Vzbudi vlomilčeve pozornosti, Dodatni apa- Brldha i&mlM skopuha. (Dalje.) »Moram romati k svetišču v Dhatar na Ka-thiarwaru, tudi tamkaj raste čudodelna rastlina, Iki poseda še večjo moč nego askir v Kalyanu. Le to je, da ne poganja zate tako ugodno. Prihodnje leto se bomo že oskrbeli z askirom na Hadji Malangsu, in pazili, da nas starec ne bo prehitel. Dhatar leži nekoliko dalje in čas za nabiranje dvojnega askira še ni napočil. Čas čakanja je minil tokrat Mohamedu prav izredno naglo. Modri ni pustil, da bi bil lenaril. Dajal mu je navodila, kaj vse je treba ukreniti, da se spremenijo cele košare malovrednih kovin v najčistejše zlato. »Pojdi na trg«, mu je rekel lepega dne, »in vprašaj za baker iz Damaska. Ako ga zamoreš dobiti, prinesi mi ga in prepričal se boš na lastne oči, kako znam z njim delati čudeže.« Mohamed je bil le vesel, da bi se naj začel nabirati materijal za njegovo zlato kuhinjo. Brez posebnega povabila sta ga spremljala oba pridigarja na dolgi poti, ker se je izkazalo, da je baker iz Damaska redkost. Celi dan so tavali po ulicah v dežju in nevihtah. Bil je že čas obeda, ko so zašli v izgubljenem kotu v neznatno kovačnico. Mojster je bil prav pridno na delu. »Kovač, iščemo baker iz Damaska, hočemo ga kupiti.« Mož je izpustil ves prestrašen kladivo iz rok. »Kaj? Baker iz Damaska? Ga sploh poznate? Zakaj?« »Prijatelj«, je tolmačil Omar, »mi ne potrebujemo kovine za nas, ampak za modrega, ki ni bogat, tudi mi smo uboge pare. Tale je svečenik, midva pa neznatna pridigarja. Veren musliman si in moraš častiti prerokove služabnike. Kovino nam moraš prodati poceni!« »Ne, ne morem! Prerok je zaupal kovino le moji družini in je pri njej že skozi nekaj rodov. Dragocenejša je nego zlato. Ne, ne storim tega!« to, pa tudi seznam vseh najboljših vinogradnikov in v njih kleteh se naha-'«ajočih vinskih zalog. Na ta izlet so po-Tabljeni tudi gostilničarji iz sosedne Nemške Avstrije. Od svoje strani pa le pripravljajo tudi vinogradniki prav pridno na dostojen sprejem udeležen-cev-gostov. Po predloženem načrtu dospejo udeleženci dne 29. t. m. zjutraj z rlakom ali avtobusi v Ormož, kjer se vrši v hotelu Rajh slavnostni sprejem. !Po kratkem odmoru in poskušnji vina Ormožu se podajo udeleženci proti Sv. Miklavžu kot središču ormoško-ljutomerskih goric, od tam pa v posameznih skupinah na okrog ležeče vinske griče, kjer se v posameznih kleteh yrši poskušnja letošnjega vinskega pri delka. Obisk velja naslednjim gričem: Vinski vrh, Brebrovnik, Svetinje, Pav-lovski vrh, Kajžar, Sv. Miklavž, llovec, Cerovec, vinogradno posestvo nemškega viteškega reda itd. Za tem odhod črez svetovno ~nani vinski grič Jeruzalem proti Ljutomeru in drugi dan od tam proti Gornji Radgoni v Slovenske gorice. Gostilničarji! Sedaj se Vam nu-ii najlepša prilika, da se seznanite tam, kjer se je vino pridelalo, z vinogradnikom in njegovim letošnjim vinskim pridelkom! V kleti vinogradnika najdete to, kar rabite: dobro, pošteno, pristno vinsko kapljico po nepretirani ceni. Zato, udeležite se tega poučnega izleta! Poslovni davek tudi na kmetsko jnlenje. Finančni minister je izdal u-redbo, s katero določa plačevanje poslovnega davka, za žito, ki se zamelje v mlinih. Za trgovske mline je odrejena posebna tarifa. Tudi za kmečko mlenje je predpisan poslovni davek in sicer se plača v mlinih dvaodstotni davek od zaslužka mlinarja. Tečaj o sajenju sadnega drevja. Okr. načelstvo v Slovenjgradcu nam poro-fia: V smislu zadevne uredbe so novi, pravilno urejeni sadovnjaki oproščeni od davkov. Radi tega bo načelstvo priredilo v nedeljo dne 27. t. m., ob pol 11. uri po sv. maši v slučaju lepega vre- mena v Št. Janžu pri Dravogradu na travniku pred »Taubemvirtom« praktičen tečaj. Vsi sadjarji in ljubitelji sadjarstva so vabljeni na tečaj! Galicija. Letos je sadje pri nas obilno obrodilo. Zlasti so jabolka prvovrstna mizna. Kup cev je malo in zato cene jabolkam niso prav zadovoljive. Razne renete in kanadke so pestre boje in nenavadno okusne. Cene in sefinshs poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 19. novembra so pripeljali špeharji 85 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11—12 Din, slanina po 14—15. Kmetje so pripeljali 19 voz sena po 90—95, 1 voz detelje po 100, 28 voz krompirja po 1—1.50, 4 čebule po 3 (česen 8—10), 30 voz zelja po 1—2. Kislo zelje 4, repa 2, ohrovt 1—2, endi-vija 1—2, motovileč (kup) 1, radič 1, špinača 1 Din, koleraba 0.50—1, jabolke 2—4, hruške 4—7, grozdje 4—8, celi orehi 4, luščeni 16—20, kostanj 1.25, pečeni 4—5. Pšenica 1.50, rž 1.50, ječmen 1.50, koruza 1.15, oves 1—1.25, proso 1.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 6, fižol 2.50—4. Srna 1 kg 8—10, rajec komad 20—28, fazan 15—18, kokoš 20—25, piščanci 20—50, gos 30 —50, rača 15—25, puran 35—60. Mleko 2—3, surovo maslo 20—24, jajca 1.50—1.75 Din. Mariborski svinjski sejem dne 18. XI. 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 212 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 110 Din, 7—9 tednov stari 150 do 180 Din, 3—4 mesece stari 250 do 280 Din, 5—7 mesecev stari 350 do 450 Din, 8—10 mesecev stari 480 do 500 Din, 1 leto stari 850 do 1000 Din, 1 kg žive teže 6.50 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 134 svinj. ; Živinski in svinjski sejem v Piuju. Živinski sejem v torek dne 15. t. m. je bil precej dobro obiskan. Prignanih je bilo 288 krav, 112 telic, 140 volov, 32 bikov in 81 konj, skupaj: 653 glav. Cene so ble iste, kakor pri zadnjem živinskem sejmu in sicer: krave 1.25—3.25 D, telice 2—4 Din, voli 2.50—4 Din in biki 2— 2.50 Din za 1 kg žive teže. Konji so se prodajali po kakovosti cd 100—2800 Din. Svinjski sejem v sredo dne 16. t. m. je bil slabo obiskan in sicer je bilo prignanih 185 svinj. Cene so zopet nekoliko poskočile.- Prolenki 6—7 D, polmastne 7—8 Din žive vage, plemenske svinje 200—400 Din, drobnarija pa 60—200 Din komad. m Letos gospodinje nimajo svojega koledarja, pač pa imajo v koledarju »Slovenskega gospodarja« lepe članke tudi za gospodinjstvo. Opozarjamo prav posebno na sledeče: Prva pomoč v nesreči, Domača zdravila, Kako snažimo madeže? Kaj naj gospodinja uvažuje pri pre- hranitvi? Oporoka. Pa tudi ostalo vsebino in tabele bode vsaka gospodinja s pridom uporabljala. Zaradi tega, ker je vedno več naročil, smo koledar »Slovenskega gospodarja« vendarle dali še drugič natisniti in se »Koliko pa zahtevaš?« je vprašal Mohamed že ves oplašen. »Ne dam je, ker ne vem, kaj nameravate z njo!« Svečenik se je zvijal sem ter tja. Omar pa je pogledal grdo kovača in mu namignil. »Svetniški mož si«, je odnehoval kovač, »ne bom spraševal dalje. Prerok ti je gotovo prepovedal nadaljna pojasnila. Nekaj ti pa moram zaupati: iz te kovine je mogoče napraviti zlato, &ko zna ikedo to skrivnost in radi tega je tako draga kakor čisto zlato.« »Toliko ne morem in nočem plačati! Kaj ble-bečeš o zlatu! Kako bi naj bilo mogoče, baker spremeniti v zlato? Budalost! Ne, tako visoke cene ne plačam!« Ves besen je ostavil Mohamed, spremljan od pridigarjev, kovačnico. Tvornica za zlato. Brez bakra iz Damaska so se vrnili trije junaki domov. Mohamed je razložil svetcu s hriba potek barantanja. Ko je omenil kovača in njegove besede, je skočil modri po koncu: »Ah, le pusti ga v kovačnici, ne pripelji ga semkaj! Nikar mu ne pripoveduj o meni! Spoznal bi me, in naše podjetje, iki je že uspelo tako daleč, bi se izjalovilo. Podaj se še enkrat tja, pri-nesi baker, plačaj, koliko zahteva! Baker je dragocenejši od zlata. Da namreč dvojno količino, pa tega mu ne zaupaj!« S to razlago se je moral Mohamed zadovoljiti. Šel je še enkrat h kovaču in odtehtal baker za zlato. Ko so zaklenili dragoceno kovino v blagajno, je razlagal modri veselo in slovesno: »Potrebujemo samo še nekaj! Gotovo rastlino, ne askir ¡korenino, zato je že prepozno, je še drugo zelišče, ki vsebuje bolj učinkovito moč. Ako ga imamo, nam je treba baker oprati in se pretvori v zlato, v čisto zlato.« Ubogega Mohameda srce je nabijalo slišno. »Rastlina raste samo na enem prostoru, ki se zove Dhalai in leži pri Dliataru južnozapadno od Kathiawara. Tjakaj se popeljem, tamkaj sem rat pa se v tem primeru sproži po vsej priliki s pomočjo svetlobne celice. S pomočjo naraščajoče tempe-: rature se sproži v primeru požara in obvesti istotako gasilsko postajo. Nesrečna iznajdba. Ne daleč od Budim-: peste sta dva športnika hotela preizkusiti novo vozilo, takoime-j novani leteči avto, s pogonom na propeler. Ko je pa hotelo vozilo prevoziti neko oviro, je motor eksplodiral, in oba moža sta ostala na mestu mrtva. Iz-najditelja tega novega motorja je pa policija zaprla. sedaj zopet dobi! Naročajte ga tako, da pošljete v pismu Din 11.— v znamkah. Naročila sprejema f isharna sv.Cirila v NariDoru dobite ga pa tudi po vseh drugih knjigarnah. celem sveta. V Ameriki je pričelo. Bojevniki izza svetovne vojne ali veterani so korakali proti prestolici Zedinjenih ameriških držav — Washingtonu. Mesta, skozi katera se je pomikal lakotni sprevod, so pozdravljala veterane, oblasti so se potrudile, da so poskrbele za prehrano in brezplačni prevoz. Dospel je slednjič, 30.000 mož broječi oddelek, v Washington. Tudi tukaj so jih najprej gladili z rokavicami in so postopali z njimi previdno ter popustljivo. Veterani so se nastanili po starih barakah, kjer so pričakovali, kar jim gre na invalidnih prejemkih. Prišlo pa je v resnici povsem drugače. Policija in vojaštvo sta naskočila taborišče veteranov z — bombami za solzenje, zažgala kočure ter barake. V nekaj urah so odpremili veteranski oddelek nasilnim potom vsakega posameznika v domovino. — Omenjeni brezplodni pohod veteranov je zelo mnogo škodoval Hoovru pri zadnjih presedniških volitvah. ' Par tednov zatem se je ponovila ista igra v kanadskem dominijonu v Neu-fundlandiji. Preko 5000 mož je vkorakalo v St. John, kjer so demonstrirali, pretepli nekaj uradnikov in policija na konjih je morala razpoditi nasilne demonstrante na vse štiri vetre. Ko je zborovala gospodarska konferenca v kanadski prestolici v Ottawi, se je pojavilo nekaj tisoč brezposelnih pred ministrskim predsednikom Bene-tom in so zahtevali delo in kruha. — »Ako boste zakone kršili, boste plačali«, se je glasil odgovor z najvišjega mesta in 200 mož brezposelnih demonstrantov so vtaknili v zapore. Kanadi sta sledila angleška domini-jona Avstralija in Nova Zelandija, ki spadata k najbogatejšim pokrajinam angleške svetovne vladavine, nista še preobljudena in nista imela doslej ni-kakega opravka z brezposelnostjo. Po večjih avstralskih mestih: Sydneju, Melbournu, Kinjstonu in Brisbani — povsod je morala 1 \stopati policija. V Wellingtonu so Oropali demonstranti trgovine, v Brisbani so uporabili proti nasilnežem okTopne avtomobile. Še le nato so krenile izčrpane množice demonstrantov vsak na svoj dom. Nato,so se še le pojavili pohodi izstradanih v Evropi. Prvi je bil vprizor-jen na Romunskem, kjer so se podali na pot po vzgledu Združenih držav veteranci in njim na čelu vpokojeni podčastniki. Tritisoč mož je po večte-denskem potovanju doseglo Bukarešto. Slovesno so prisegli, da ne bodo tako dolgo zavžili nobene hrane, dokler ne bo odobrila vlada njihovih pravičnih zahtev. Oblasti so zbrale z vso naglico nekaj. milijonov, jih razdelile med najbolj potrebne, nakar so se razšli veteranci. Lakotni pohod na Poljskem so zatrli koj ob pojavu. Na Poljskem so postavili ob cestah strojnice, ki so zagrozile tako temeljito z obračunom, da se invalidni demonstranti sploh niso upali uvrstiti v pohodne vrste. Na Grškem so postopali v očigled parlamentarnim volitvam z veterani veliko milejše. Potujoče množice, pred vsem svoječasne maloazijske begunce, so zastonj prehranili, podarili vsakemu par drahem in so jih pregovorili z dobrim, da so se razkropili zapet vsak na svoj dom. Za Grčijo je prišlo na vrsto lakotno gibanje na Angleškem. Pomanjkanje trpeči moški, ženske in otroci so preplavili londonske ulice, kjer jih je pa sprejela strogo pripravljena policija. Tekom 10 mesecev so se pojavili pohodi izstradanih po vseh delih sveta. mr. b ahovec "¡TT3 Planinha Caj Bahovec čisti blago in sili na vodo. Zavitek Din 20*— v apotekah. 841 Edini, ki je pozival na te pohode, je bil — prazen želodec. Demonstracije stradajočili so dale celemu svetu ta dober nauk, naj store na odgovornih mestih za bodoče leto vse, sicer se bodo ti pohodi ponovili in v večjem obsegu ter z nepregledno opasnimi posledicami. Hoče. Dekliški krožek Prosvetnega društva priredi v nedeljo dne 27. novembra lepo igro »Prisegam«. Pridite, igra je izredno lepa in poučna. Videli boste, kaj vse naša dekleta pre morejo. — Tudi sv. Miklavž se je že naznanil in pisal, da prinese še letos več daril, ker je baje slišal, da so Hočani po letošnjem svetem misijonu pridni postali in za take baje v nebesih ni krize, kadar skladišča praznijo za odhod bradatega svetnika. Sv. Tomaž pri Ormožu. Domače Katoliško izobraževalno društvo vprizori na prvo adv. nedeljo dne 27. novembra po večernicah nad vse zanimivo, lepo, zgodovinsko igro v osmih slikah. Že radi tega bo vredno ogledati si to igro, ker se še dozdaj v bližnji in daljni naši okolici sploh ni igrala. Nastopil bo tudi domači pevski zbor z dvema pesmicama. Domačini in sosedje vljudno vabljeni k prav obilni udeležbi! Ljutomer. Naše Prosvetno društvo je v zimskih mesecih poživilo svoje delovanje. Mesečno prireja geldališke predstave v Katoliškem domu, to nedeljo je z uspehom vprizorilo Ijud- Brez dima bodo streljali. List »Morningpost« poroča, da so v Milanu nedavno preskuše-,vali izum dveh italijanskih inženjerjev, katerih -iznajdba omogoča sprožiti izstrelek iz topov velikega kalibra brez poka, dima in plamena. Načelo novega izuma se drži v največji tajnosti. — Vtis, ki ga je napravil poizkus na komisijo in navzoče občinstvo, je bil baje tako velik, da so se ljudje ginje-ni objemali. Z iznajdbo se bode okoristilo rimsko vojno ministrstvo, ki je že pristalo na to, da odkupi jjfi-tent od izumiteljev. mogočen, nobeden trdobuči svetec me ne bode motil!« Mohameda se je oprijel strah. Nikakor ni smel prekiniti stalne zveze z modrim, moral je stati neprestano ob njegovi strani, ako ni hotel ostati osamljen. Naglo se je ponudil kar sam za spremljevalca. Svetnik s hriba je sprejel radevolje ponudbo. Oba pridigarja sta ostala prostovoljno doma, češ, da ne moreta tako daleč iz Bombaya. Mohamed jima je zaupal hišo in dragoceni baker. Konečno je tudi nju zanimala zadeva ravno tako kakor njega. Drugo jutro bi naj pričelo potovanje. Še pred dnevom sta se hotela odpeljati z železnico v Gu-djerat in Kathiawar. Posedeli so še nekoliko skupaj, ko je privlekel modri iz žepa košček askir korenine in izjavil, da lahko porabi zadnji ostanek, kajti jutri bo že našel v vsej obilici mogočnejšo rastlino. Prosil je za bakren novec, ga položil v pipo, pred Mohamedovimi očmi se je zopet ponovil čudež. Držal je v roki košček zlata, katerega je gladil in ga spustil k prejšnjima. Zlati čudež mu je izredno ugajal, tleskal je od navdušenja z rokami in niti branil se ni, ko je zahteval modri, da mora vzeti seboj 5000 ru-pij, ki so mu preostale od nakupa bakra. Kako neki je modri poznal njegove premoženjske razmere? Gotovo, bil je mogočen prerokov prijatelj. Oba pridigarja sta se poslovila in obljubila, da bosta pazila jutri na hišo in predvsem skrbno čuvala baker.-- Šlo je proti severu. Modri je slonel v kotu vagona in je spal. Mohamed ga je skušal posnemati, pa ni šlo. Še pred dnevom, sta bila v Suretu, kjer sta najela motorni čoln, ki ju je prepeljal na obalo Kathiavvar, kjer sta izstopila v neposredni bližini vasice Dhalai. S par koraki sta prekoračila selo. Mohamed je utisnil spominu za vse čase pot in okolico, v kateri je opazil celo avtomobil — skoro bi bil mislil, da sta pridigarja, a ona stražita njegovo hišo-- sko igro »Krivoprisežnik«, sestanke s skiop-tičnimi predavan'1, vsako nedeljo predpoldne posluje društvena knjižnica in čitalnica, kjer si člani izposojujejo dobre knjige; ustanovili smo društveni pevski zbor, ki bo prvič nastopil na Miklavžev večer. Vse to delo stane žrtve, prečutih večerov, ki pa se vseeno konča-vajo. z veselo Slomšekovo pesmijo »Zdaj smo delo dokončali, <* bi tudi sladko spali.« Prosvetno delo za ljudstvo! Vabimo vse poštene fante in dekleta, da se pridružijo našim vrstam, postanejo člani Prosvetnega društva — vsako nedeljo se lahko prijaviš v društveni knjižnici v Katoliškem domu — se udeležujejo sestankov in prir"-';fev. Bog živi! Pišece. Kakor «e čuje, se pripravlja Katoliško prosvetno društvo na letni občni zbor, ki bo menda zadnjo nedeljo v novembru, in na proslavo 151etnice Krekove smrti ter na predstavo izvirne ljudske igre »Guzaj«. Ta mož je itak znan domačinom in okoličanom iz časov, ko je v naši najožji bližini uganjal svoja grozodejstva. Podls > igri je povest z istim naslovom, ki je nedavno izhajala v našem »Slovenskem gospodarju«, kar je bralcem tega lista itak dobro znano. V kratkem sporočimo o teh prireditvah kaj več. smeha- Prav posebej povemo, da ta zgodba ni nikakršna novodobna pravljica, in da je posneta po resnem znanstvenem poročilu. Prav zares vzbuja danes pozornost, če se ljudje smejejo. Glasen in prisrčen smeh pač ne spada v turobno razpoloženje sedanje gospodarske krize. Zato so tudi na Japonskem resni in zamišljeni obrazi v veliki večini. Japonec se sploh ne zna glasno smejati. On se le smehlja in heheta sam zase. Pa so pred kratkim odkrili v bližini mesta Tokio vasico, ki je čez noč postala znana po vsej državi. Vaščani so se namreč smejali po ves dan in smejali tako glasno, da je postalo pozorno nanje celo oko postave. Ker je Japonska moderna in po- evropskem načinu obvladana država, so se visoki oblastni- ki čudili, zakaj se vsa vas zvestih državljanov že nekaj tednov neprestano samo smeje, smeje. Čudno se je vsem zdelo zlasti zato. ker vašfani za smeh niso imeli niti najmanjšega razloga. Ker je, kakor smo že omenili. Japonska napredna država, je višja oblast poslala v vas posebno komisijo, ki naj bi preiskala neznane razloge za smeh. Komisija je prišla v vas, uradni gospodje so kazali resne obraze in začeli so preiskovati čudoviti smeh. Tri dni niso dali nobenega glasu od sebe, četrti dan pa so klicali iz Tokia po telefonu predsednika komisije in hoteli od njega zvedeti poročilo. Predsednik je prišel na telefon in ko ga je uradnik v Tokiu pozval, naj poroča, se je predsednik začel tako glasno in prisrčno smejati v telefon, da je bil uradnik v Tokiu prepričan, da ima opravka s — čarovnijo. Hitro so poklicali vso znorelo komisijo nazaj v Tokio, vas pa se je smejala naprej. Ker torej uradni oblasti ni uspelo, da bi prodrla v skrivnost smejoče se vasi, se je lotila zadeve akademija zna nosti v Tokiu. Prodrlo je namreč prepričanje, da se vaščani čudovite vasi gotovo ne smejejo le zato, ker se jim tako dobro godi v današnjih težkih o-kolščinah. Zato so poslali vseučiliščne-ga profesorja Matsuro v vas in ga naprosili, naj skuša dognati, kaj povzroča smeh vaščanov. Osem dni je bival profesor v vasi in je bil še vedno resen. Deveti dan pa je pri obedu jedel jako dobro in okusno solato iz gob. Te gobe so bile v vasi najbolj priljubljena jed. Komaj je pospravil prve grižljaje solate, se je že začel hehetati, kar gotovo ni bilo lepo in ni pristojalo tako resnemu znanstveniku. Ko je pa pojedel še več solate, se je začel režati tako, da so celo kmetje, ki so ga poslušali, začeli zmajevati z glavo. Ko se je profesor končno nasmejal, pa se je hitro spravil s svedrom znanosti nad ta smeh. Kmalu je ugotovil sledeče: V bližini vasi je na prav mnogih mestih rastla posebna vrsta gob, ki je vplivala zaužita na človekovo živčevie tako, da se je zdel človeku ves svet lepši in prijetnejši. Ce je človek zauzil nekoliko večjo množino teh gob, se je moral smejati kar celih 24 ur. Profesor Matsura je objavil sedaj stvarno znanstveno razpravo o tej gobi smeha. Goba, ki jo zaužije človek, začne delovati re po nekaj minutah. Če pa zaužije človek prevelike množine, ga pa napadejo celo krči, ki vkljub temu, da so krči smeha, niso več prijetni. Ameriška kemična industrija se je za to gobo že začela zanimati, kar za sedanje razmere, v katerih najbrže nobenemu Američanu ni mnogo do — smeha, ni nič čudnega. Razbor pri Slovenjgradcu. Zopet nas je obiskal g. sreski kmetijski referent Wernig, ki je imel dne 13. t. m. kmetijsko predavanje. Dal nam je lepe nauke in koristna navodila, za katera smo mu hvaležni. Kljub dobri volji, ki jo imamo Razborčani, smo vsled večletne suše in pomanjkanja krme dn slabe žii vinske cene v zelo teykem položaju. Kmetje koljejo doma, toda denarja ni. Drugod se čl« ta o brezposelnosti, pri nas pa je pomanjka« nje delavskih moči. Marsikateri kmet bi si še rad uredil kaj potrebnega pni svojem posestvu, si napravil gnojišče in popravil poslopje itd. Pa kako, ko je kriza, slaba letina in po« manjkanje denarja!— Dne 29. m. m. se je ja« ko nevarno vsekal s eekiro v levo koleno Ft Knez, ko je delal cokle. Zdravi se v slovenj« graški bolnici. Ima skrbeti za ženo in za šest otrok. Bog mu daj skorajšnje ozdravljenje! Sv. Jurij v Slov. goricah. Veliika žalost j» zadela starše edine hčerke Mimike Zaletinger. na Malni, katera je po daljši in mučni bolez« ni dne 11. t. m. izdahnila svojo blago dušo, stara komaj nekaj čez 14 let. Upamo, da se; njena duša že veseli y nebeških višavah, ž o« lujočim staršema pa naše sožaljel Zgornja Polskava. Dne 18. novembra je sla:« vil v ožjem družinskem krogu 901etnico sv®« Na veliko nevoljo je zagledal štiri berače, ki so jima sledili, sami starci, sključeni in umazani, ena ženska in trije moški. Njih obleka je bila razcapana, bili so od starosti onemogli ljudje, ki so jedva premikali noge. Ko sta bila nekoliko ven iz vasi, so pričeli nesrečniki kričati in tožiti svoje gorje. »Svetniški mož, vendar si prišel! Prosili smo Allaha, da bi se že skoraj prikazal. Allah te nam pošilja, da nam pomagaš iz največje bede.« Mohamed se je žuril — reveži so ga že čisto oskubli — korecal je par korakov pred svetnikom, ki mu ni mogel tako naglo slediti. Pa vendarle je moral postati. Modri je zaklical: f »Mohamed! Ne morem poslušati teh obupnih klicov. Allah bi se razsrdil nad nama, ako bi zavrnila sirote. Zelo potrebujeva sedaj Allahovega varstva.« Kaj mu je preostalo drugega, kakor da je počakal s svetnikom, dokler ju niso dohiteli razcapani berači. Mohamed je le opazil, da so imeli Če prav krepke roke, pa le noge, ovite s capjem, so odrekale službo. Bili so res živa slika človeške bede in gorja. »Mohamed, razdeli med nje 5000 rupij!« Duhovnik se je hotel ustavljati, ko vendar mora pridržati nekaj denarja, če bosta srečala še več beračev. »Ne, podari jim vse! Rabili bodo. Nobeden nam več ne sledi. Ako se vrneva, lahko rečeva, da nimava ničesar več, pač pa bova kmalu zopet prišla. Na ta način se iznebiva vseh nadlegovanj in Allah nama bo naklonjen.« Mohamed je storil, kakor mu je bilo zapovedano. V znamenje, da je povelje izpolnil natančno, je iztresel mošnjo in jo obrnil narobe. K sreči sta že imela vse vozne karte, sicer bi bil Mohamed izmetal še denar za vožnjo, da bi omehčal Allaha. Ni imel pri sebi nobenih dragocenosti, izvzemši one tri čudežno ustvarjene zlate košče-ke, in teh pa ni maral izdati. »Allah bodi zahvaljen«, je stokal modri, »da sva se le rešila beračev. Pri poslu, ki se ga bova lotila sedaj, ne rabiva nobenih prič.« Dalje sledi, _ Japonska uvaja lati» nlco. lapopsko naučatt ministrstvo se Je od-! ločilo, da uvede S vsi šole latinico kot oh« vezno pisavo. Prosvefc« no ministrstvo je sto« rilo ta sklep s privoli Ijenjem celokupne yla^ de, na katero so pri* tisnili merodajni kroi gi, ki so odločna cM odpravo nerodne 5£t težavne Japonske pl-j save. Vlada opravičili je vpeljavo latinice ■ povdarkom, 'da je J&i ponska velesila In koi taka mora postati <4 naka z drugimi vel$ rimi otroci in odrasli kar strmijo. Napravite torej veselje za Miklavževo in naročite povest Male knjižnice pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Pri naročilu dopošljite svoto tudi v znamkah in za poštnino za vsakih 5 komadov Din 1.—. Miklavževo je blizu, naročite kmalu! 6. 7. 8. 9. 10. DAJT£ NAM ILUSTRIRANE POVESTI LMALE KNJIŽNICE' Ob dolgih zimskih večerih se zabavafte v domaČi hiši! Najboljša zabava je dobra, živahna povest, primerna in dostojna smeš-nica itd. Da si boste mogli izbrati kaj lepega, zahtevajte cenik Cirilove knjižnice, ki ga dobite od lisKarne sv. Cirila v Mariboru popolnoma zastonj. 0001000100010002002348532348020001010023235353532348235302024853485323482348232323235300000101232302 r $ i 4 4 4 4 t 4 i 4 4 4 Hranilnica Dravske banovine Plaribor Centrala: Maribor Celic v lastni novi palači na ©um nasproti poŠte, prej JulnoSfa- @osposh€-Siov€nshe ulice. ** ferslsa Siranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. i I Sile gobe plačuje po najvišji ™ plačuje po najv._j ceni SEVER & KOMP. Ljubljana Usnjene gamaše za 58 Din, oblačilno blago in vsa Vaše potrebščine kupite najugodneje v trgovinah Frane Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic in solnčnic za bučno olje. 1199 Posojila brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš, podeljuje: »Zadruga«, Ljubljana, postni predal 307. Išče zastopnike. 1221 Iščem majarijo, smo 4 osebe. Naslov v upravi lista. 1218 F,;;:--. Prav© icselfe V je poceni in dobra obleka za jesen in zimo za moške in ženske. 1228 Fraitc Kolerič^ trgovska hiša ^pače Apače Jaslice in ves božični kras za drevesce, papir za rože in o-kraske, slike in kipe, kupujte v ir Tiskarn] 50. Cirila (f ] 0 Mariboru. Irgovd In obrtniki! Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne Tiskarna sv.CirUa v MariHoru kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli! B B S Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih dobavlja prvovrstno sadno drevje (visokode-belno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, sliv, breskev in marelic ter Ia ccepljenke vinske trte, na raznih amerikanskih podlagah. Cene zmerne, zahtevajte ponudbo! 1098 Priporoča se prvi slovenski zavod Vzaieniia zavarovalnica v Zopet znižane cene v Trpinovem Bazar v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karilas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. 812 gSSmSSffi^aaESHH SIIIIIIIIIIIII llllllllllil itHiimiimnniHmiiniiiiiiHiinniimiiin!! iiill!!!l!!li!!illl!lll!l!llill!!l!!! i:T: ............ ■1 iHHimiiTuimnniufiiiiiiiiTEiiiiTHiiiiniiiiiiimuTiiiiiiiniiiiiHiiimniinnii jiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najvarnejše in najboljše naložite denar pri regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo ti m\ lastni palači no oglu Krnijo Petro ceste In Vcdnihove ulice >l1lllil!!nilllllllll!!!!l!!lilllllllllllllllllli!lll!!ll!l!lll!l!l!!illli!i, Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000 —. Posojila na vknjižbo, poroštvo ler zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5003 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. ^]:il!!illi!l!i!!lili:i!IIIIIIIUIIIlinil!ll!IIIIIIIIiI!Nllll!!l!linnr Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. « Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru. 02000200020202010002000201010002020102022301000001050102