tVaro&nina listu: =
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol leta	.	.	n	5- •
•Četrt leta	.	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	l-—
Zunaj Avstrije: =====
Celo leto	.	.	K	15 —
Posamezne Številke s fO vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon Sl. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Sorba z Rusi.
Na Rusko-Poljskem napadamo uspešno. — Pri Krakovu smo napredovali do Szceniawe. Hoji ob Dunajcu in v Karpatih. — Posedaj ujeli 15.000 Rusov. — V Srbiji radi povodnji napredovanje otežkočeno. — Ta mesec ujeli 13.000 Srbov. — „Hamidje“ v Ornem morju. — Turški spopadi z Angleži v Arabiji. — Na francoskem bojišču nobene bistvene izpremembe.
Maribor, 22. novembra.
Naša in nemška armajda, ' se bori na Rusko-Poljskem in v Galiciji z op e/ rj k a) k ih 2 0 — 25 ruskih armadnih zbldrov. Vendar naše čete polagoma napredujejo1 proti sovražniku. Rusko desno krilo, ki je bilo pri Wloclavku in Kutnem premagano, se je moralo vsled pritiska naših armad u-mattiniti in stoji sedaj kakih 50 km pred Varšavo, to je tam, kjer je stalo pred 14 dnevi. Iz gibanja ruske armade je posneti, 'da je ista na povratku na črto jugoizhodno od Varšave—Ivangorod, V prostoru pri Krakovom in Čenstohovu je dosegla naša Dankjlova armada preceišnje uspehe in je sunila Ruse ob Visli močno najzaj. P r z ;e m y s 1 s e ' S e krepko brani. jZdi se, da nočejo Rusi pri tokratnem obleganju žrtvovati toliko vojaštva, kolt pri1 prvem. Sedaj spravljajo namreč na višine krog, trdnjave svoje težke oblegovalne topove. Posebno ha južni strani se nameravajo Rusi z vso teile navaditi na trdnjavo. — Ruska armada, ki stoji ob »Karpatih, pritiska pri prelazih DuMa in Uszok z vso močjo proti Ogrski, a na karpatskem gorovju so se naši polki krepko* utaborili in odbijajo ruske napade» N'a; bojišču vlada sedaj zelo mrzlo in sneženo vreme.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 20. novembra.
Naš generalni fetab uradno poroča: Tudi včeraj so avstrijske in nemške čete na Rusko-Poljskem povsod 'dosegle uspehe. Odločitev še ni padila. Število ujetih Rusov je vedno večje.
Pred trdnjavo Przemysl so naši prizadjali Rusom, ko so hoteli nekaj svojih čet ha jugu pomakniti bližje k trdnjavi, težke izgube. (Opomba uredništva:	Trdnjava Przemysl, dasiravno od vseh strani
obkoljena od močnih sovražnih čet, se torej prav dobro drži.)
Rusi spravljajo pr ©dPrzemysl težko oblegovalue topove.
Z bojišča, 2(1. novembra.
Na južni strani Przemysla skušajo Rusi spraviti svoje težke oblegovalne topove na višine, odkoder bi mogli s popolnim uspehom obstreljevati trdnjavo. Do sedaj se jim ta načrt še ni posrečil. Zadnje dni so iRusi poskušali zajvzeti jvišine, ki bi! naj varovale dela za razpostavo njihovih baterij. Toda njih poskusi so se jim krvavo ponesrečili.
Naše čete na Karpatih.
Budimpešta, 20, novembra.
List „,Az Bst“ je dobil z bojišča poročilo, da so avstrijske čete celo črto ob Karpatih docela zasedle. Celo karpatsko pogorje je že več dni močno zasneženo. Tudi mraz na Karpatih je zelo občuten. Vkljub temu je razpoloženje naših čet' na bojišču izborno. Kakih deset dni: se ni pojava! noben slučaj kolere več»
Avstrijci pripomogli Minden-burgu do zmage.
Rerolfn, 20, novembra.
Berolinski listi slavijo složni nastop avstrijske in nemške armade v boju zoper Ruse. V zadnjih bo-
jih so Avstrijci svoj'e posebne interese, pustili čisto na stran. Ni jim šlo za to, da bi 'dosegli na bojni črti delne zmage pad sovražnikom, hmpak imeli so pred očmi velike cilje cele vojne in pridobitev zmage na odločilnem kraju. Zadnja Hindenburgova zmaga pri Kutnem in Wloclaweku Je bila mogoča le vsled lega, ker so avstrijske čete na drugih delih bojišča z vso salo posegle v boj.	,
Boji ppl Crno vicah.
Dunaj, 20. novembra.
„Czernowitzer Tagblatt“ z dne 14. t. im. piše: V četrtek, dne 12. t. m.r so poizkusili Rusi zopet obstreljevati naše mesto, a obstreljevanje je izpadlo žalostno za Ruse, (Rusi so izstrelili 100, naši pa le 44 strelov. Naši topovi so gromeli1 od 1. do 2. ure popoldne in so zopet sijajno učinkovali. Med šestinu ruskimi topovi sta dva nerabna ■— moštvo je bilo u-bito, municijski vozovi uničeni — en top je pa bil zelo poškodovan. 2 ostalimi tremi topovi so Rusi zbežali proti Severu.
Rusi odpošiljajo vrednosti iz Galicije v Rusijo.
Dunaj, 20. novembra.
Po zanesljivih poročilih iz po Rusih zasedenih delov Galicije pošiljajo Rusi cele železniške vlake z vrednostnimi stvarmi v Rusijo.
Maribor, 22. novembra.
Belgrad še ni padel ! Naši gaj pridno obstreljujejo in vedno boli zožujejo ono ozemlje, Id Joči Avstrijce od mesta. Glavna naša armada, ki stoji v
LISTEK.
Piše učiteljica Marica Bulc:
Odpri srce — odpri roke • • •
Tolikrat navajajo danes ta krasni rek Gregorčičeve pesmi. Ali naj- ga pozabimo mi, ki so nam izročena ona nežna bitja, katerim je pred vsem treba odpreti srce ! ?
Odprimo srca in sprejmimo vanje vse te mlade „kebrce“, ki.jim je tako treba' prisrčnega sprejema osobito ivi začetku šolskega leta, ko so se prvič ločili od mame in stopili v novo življenje. Tako so drobni pa boječi; koliko ljubezni in pravega sočutja bo treba, preden jih bomo navadili, da se bodo 'znali prilagoditi novemu delokrogu, novemu prostoru ter vsaj nekoliko zbrati' misli in jih koncentrirati na pouk. Otrokom moramo v učilnici namestiti materino ljubezen, zato pa jih sprejmimo z odprtim srcem, z odprtimi rokami!
Predlanskim je bilo, ko je vstopila naša mala Pavla prvič v šolo. Se ni bila stara šest let, pa so jo že silil!' v šolo. IVsa nežna in drobena je še bila-Punčike so bile njieno veselje, vsa je bila pri njih v varnem kotičku domačega stanovanja. Ko smo jo prvič vprašali, ali bi šla v šolo, ie takoj odgovorila odločno: „Ne, v Šolo ne bom šla!“ Prišel je pa prvi šolski dan in mama je oblekla Pavlo v nedeljske ob • IgIcco.
„Kam pojdeva, mama?“ — „V šolo!“ — v„A1 i greste vi tudi z menoj?“ - „No da, tudi jaz grem.“ — „Dobro“1, je pomislila Pavlica; „če (gredo tudi mama, zakaj bi ne šla.“
Prideta do šolskih vrat; mama odpre, Pavlica pa zvedavo in malo plaho pogledaj !v razred. O Kak strah, .vse polno otrok je notri, samih nepoznanih. Saimo Pleterškovo Marico poznaj pa ta jo je vedno tepla, kadar se je prišla k njej igrat. Z obema ro-
kama se oprime Pavlica vrajt, pa zastoče v vsej bolesti drobnega srca: ».Mama, domu!“
Takole se godi skoro vsakemu prvenčku, ® zastavi prvič korak v šolo. Mnogo, zanimivih prizorov nam nudijo prvi šolski dnevi:	Zoranov Tonček je
prikorakal počasi do šolskih vrat. Se nikoli ni bodil po stopnicah ; na vsaki je postal ter potegnil nogo za seboj. Sam je prišel,, nikdo ga m pospremil. Pred vrati obstane in zre zdaj na množico 'otrok,1 zdaj' na gospodično.
„Kako ti je ime, mali?“
„.Tonček sem ! “ O, to mu je odleglo» ko vidi, da je gospodična tako prijazna; fdobro se mu je zdelo, da ga je vprašala po imenu.
„Le noter pojdi, Tonček! Katerega pa poznaš? Le poglej jih! Pri Bučarjevem Jožetu bi »sedel, kaj ne da?“
Tako prihajajo polagoma) vsi, nič ne govore, a njih očesca strme prestrašeno, češ, [kaj bo. Od Klopi do klopi hodim, govorim s slehernim; nekateri le že bolj odločni in pogumni povedo radi kaj o 'domu, drugi molče in hstne se jim krive pa jok. Ali so prijetni ti prvi Šolski dnevi? Da in ne. Truda in dobre volje je res treba, preden pripravimo ta drobiš vsaj do tega, da se tnavadi na disciplino; a tudi duševnega užitka ne manjka meid to nedolžno družbico, ki se te oklepa z ljubeznijo, bdanostjo, odkritim srcem in iskrenostjo. Da se Čutiš srečno, srečnega med to drobnico, ti je samo eno potrebno: prav tak, Eakor-šni so otroci sami, moraš postati, sicer ti bodo ostala zaprta Iza vselej njih drobna srčeca, in ti ne boš čutil zadovoljnosti med njimf. Koliko je med njimi si-romačkov, ki niso bili nikdar negovani, od nikogar ljubljeni, Tera ljubeznjiveje je treba občevati s takimi, ker jso nezaupni in boječi, dostikrat trmasti in razdražljivi.
Pri tej priliki se mi zdi umestna tarle opazka: Ni lepo, če učitelj oponaša svoje učence, če tudi v dobri misli, da lihi bo odvadil kake napake. Taki-le prizori zbude sicer mnogo veselosti med drugimi, ob
enem pa pripomorejo, da dotičnim nagajajo še sou-čenci, kar reveža še huje boli, nikar da bi ga pota-lažilo. So tudi tu izjeme, a izjema potrjujte pravilo.
Tako je prihajal lani Franček V šolo »in se je jokal (vse dni. Bržkone se mu je tožilo po mami. Tolažili smo ga vsakovrstno, pa Franček je le jokali Naposled sem narisala na tablo možica, ki se je držal na jok in vsi smo rekli, Ida je tak Franček, Kot se cmeri. Koliko prisrčnega smeha je bilo hkrati pri malih nagajivčkih, ki imajo v istem košku smeh in jok. Se Franček (je pogledal skozi prste na tablico, kakšen da je in mu je celo šlo na smeh. No, brž je nastal na tabli drugačen možic, ki se je smejal na vsa (usta in tak je bil potem naš' Franček.
Tako človek poizkuša na vse mogoče načine; dobe se pomočki, ki so poceni in se obnesejo včasih neverjetno, Otrokom pa se -car vnamejo srčeca, lepša se jim zazdi šolska soba, bolj se jim priljubi u-čiteljica.
Tudi modrijane imajmo že |v prvem šolskem letu. Tam v predzadnji klopi samuje Viktor; nepremično sedi in zre nekam na zid tja, Kjer ščebetajo kokoši in brskjajo piščeta, seveda samo na sliki. Gos-' pod župnik ga ogovarja posebno rad, „Viktor, ali ti pozdravljaš, če koga srečaš?“ — „Pozdravljam“, se odreže kratko Viktor. — „Koga pozdraviš) na primer?“ — ' „Kakšnega berača.“ — „rO, ali Še koga drugega.?“ — „Kakšno staro žensko.“ — „AR mlade ne?“ — „Na!“ — „Zakaj pa ne?“ — „Za to, ker je mlaida! “ f— Na, kje ,si je pridobil vendar Viktor toliko Spartanske uljudnosti? Kdo ve, morda se je rodila v njegovi brihtni glavici.
Taki so naši šolarji, ko stopajo šele prvo leto po poti učenosti. Dosti truda je z nfjimi, ali poplačan je rsaj pri nekaterih, če ne pri vseh. < Saj so tako hvaležni jza lepo besedo; dobro čutijo, da ima učite* Ijica srce zanje, z'a,to jo tudi ljubijo. Radi prihajajo v Šolo in izkušajo ustreči s tem da se pridno uče. Te (zavesti pač nimajo, da bo to, kar se uče, obrodilo njim samim mnogoteren sad.
prostoru okrog Valjeva, je svoj večdnevni odpočitek izrabila v to, rda je n a ndvo izpopolnila na£o bcjjno črto- (Sedaj se pričenja Izopet n o v o g i b a n j e av-s t r j j s k i h č e t v smeri proti Kragujevcu. Pritisk avstro-ogrske armade na' srbske čete pred Kraguljevemu je, kakor poročajo angleški listi, tako silen, da se je morala srbska /armada umakniti zopet dalje in sicer za utrjene postojanke mesta in trdnjave Kragujevac. Kje se bo bila prihocHnja bitka :med Avstrijci in Srbi, se bo trazvidelo šOle čez nekaj časa.
Srbska vlada je po poročilih nekaterih listov zbežala iz Niša v Skoplje. Srbsko prebivalstvo beži pred prodirajočimi Avstrijci iz Stare Srbije v, Macedonico.
Uradno poročilo.
Dunaj, 20. novembra.
Z bojišča proti Srbom se uradno poroča:
Vršijo se podrobni boji na celi črti. Napad avstrijskih čet na utrjene (srbske postojanke uri Laza-reveu ugodno napreduje.
Včeraj (četrtek) so naši ujeli 7 srbskih častnikov in 660 mož. Na bojišču je nastalo zelo slabo vreme. Na višinah je zapadel meter visok sneg; v nižavah pa so nastale povodnji.
Boji pri mestu I/azarevac«
Po zavzetju Valjeva po naših četah se je del razkropljene srbske armade umaknil proti mestu La-zarevac na severo-izhodni strani Valjeva. Drugi, večji del srbskih čet pa se je umaknil proti mestu A-rangjelovac (na izhodni tetraitf Vafjpva). Boj pri Lar zareveu traja že tri dni. Pred Lazarevcem stoji ona kolona, ki je prekoračila 'Mačvo, ter se pomaknila proti Kolubari.
Mestece 'Lazarevac leži kakih 25 km od Valjeva in 8 km južnoizhodno od mesteca Ub, katero so naši dne 14, novembra z naskokom zavzeli. Lazare-vac je središče okraja Kolubara ter šteje 1000 prebivalcev.
4 srbski polki uničeni«
Sofija, 20. novembra.
Kakor se iz Niša poroča, Srbi že Sami uradno priznavajo, da so v bitki pr’. Valjevu prišli štiri celi srbski polki in 3000 mož raznih polkov in 60 častnikov v avstrijsko vojno ujetništvo.
Srbi se pripravljajo na novo
bitko«
Z bojišča, 20. novembra.
Iz srbskega glavnega stana je došlo poročilo, da bo srbska armada na izhodni strani reke Kolu-bare sprejela bitko z n'ajšo armado. Srbi so se že v času, ko je radi aneksije Bosne nastal hud spor med Avstrijo in Srbijo, zgoraj omenjeno pozorišče, to je črta Veliki Sopot—Arangjetovac—Gorni Milanovac u-trdili z gostimi in izredno močnimi okopi. Ako so se sedaj Srbi na svojem umikanju iz Valjeva 1 ustavili na tem prostoru,, za naše armadno poveljstvo to ni nobeno presenečenje. General Potiorek je poslal takoj, ko je začel prodirati, močne oddelke Rroti Valjevu in y južno smer. Ob enem je po zavzetju Valjeva in Obrenovca bilo treba naše čete Ideloma na novo razvrstiti. Naravnostnih napadov naše poveljstvo ne bo iskalo, ker so srbske postojanke preveč trdne. Potrebno pa !je bilo, da /so naši nekatere sprednje postojanke sovražne /fronte ostro napadli, dai so tako pri Srbih preprečili drugo razvrstitev njihovih sil. Naš napad na Lazarevac ima ta namen. Bojevanje je sedaj na lobeh straneh zelo otežkočeno, ker je nastalo zelo slabo vreme. Višine pokriva debel sneg, a doline rek Koilubara in Tamnavac pa so vsled hude povodnji preplavljene.
Naše čete se nahajajo sedaj pred glavnim, že leta pripravljenim srbskim bojnim pozoriščem, ki je podobno pravcati trdnjavi, Morda bo odločitev,, ki bo padla v 'tem kraju, prinesla konec vojske. Iz tega sledi, da 'se bodo Srbi branili z vsemi sredstvi in z največjo trdovratnostjo. Treba bo torej opreznosti in hrabrosti. Oboje pa< ima naše poveljstvo in pa naše hrabre čete, ki nam bodo kmalu izvojevale konečno mago.
Srbij a se ne more več boriti?
Dunaj, 20. novembra.
Poročevalec dunajske „Reichspost“1 poroča iz Sofije, da je srbska vlada, kakor je izvedel iz zanesljivega vira, poslala v Pariz izjavo, da je Srbiji vsled njenega gospodarskega poloma nemogoče, se dalje vojskovati. Kralj Peter je zaprt v gradu Ribarska Banja. Poražena srbska armada beži v divjem neredu proti jugu in jugoizhodu. Srbi bodo še sicer poskusili pri Kragujevcu se zoperstaviti avstrijski prodirajoči armadi, a upanja imajo celo srbski generali zelo malo, da bi odpor srbske armade imel kaj uspeha. Srbska vlada je že ponovno prosila Grke z/a pomoč, a zaman. Srbski polom bo izzval na Balkanu nove zapletljaje.
Velik plen pri Valjevu«
Vojni plen, ki so ga naši odvzeli Srbom pri Valjevu, je izredno velik in bo imel za srbsko armado izredno slabe posledice. Posebno velike vrednosti so Številni topovi, narejeni ojd tvrdke Schneider-Creuzot, ki so celo novodobnega vzorca. Ti topovi so prišli v
avsttrijsko last popolnoma nepoškodovani. Tudi veliko število izbornih strojnih pušk, ki so še popolnoma rabne, je inrišlo naäm v roke. Poleg tega smo tudi zajeli veliko množino streliva. Na južnoizhodni stesani Valjeva*smo bežečim Srbom odvzeli mnogo trena.
General Stepanovič pred vojnim sodiščem.
Budimpešta, dne 19. novembra.
Iz Metkoviča se poroča „Az Estu“ :	Poročila,
da bi se bil poveljnik srbske armade pred Subcern, general Stepanovič, sam usmrti, ne odgovarjajo resnici. Generala so poklicali v srbski glavni stan, kjer mu je princ Jurij naznanil, da ga bodo postavili pred vojno sodišče.	_____
AvstrijskO'črnogorsko
bojišče.
Črnogorci obstreljujejo Kotor
Dunaj, 20. novembra.
„Südslavische Korrespondenz“ poroča iz Dubrovnika:
Črnogorci so zadnji časi poskušali upasti v Dalmacijo in sicer v smeri proti mestecu Grob na južni strani Trebinja; njihov sunek se je gibal V sme-r. Rugasa—Vechia.
Naše obmejne čete so Crnogorce, kakor že pri vseh drugih spopadih, tako tudi sedaj brez velikih težav vrgle čez mejo nazaj. IV tem boju so fmeli Crnogorci velike izgube.
Crnogorci ' zadnji Čas z vso silo obstreljujejo Kotor in naše postojanke na višinah. Strelivo kar razsipavajo. Večkrat traja obstreljevanje kar 24 ur neprenehoma. Skoda, katero so do sedaj napravile Črnogorske krogffie v Kotoru, je malenkostna.
Nemško-franoosK » bojišče.
Maribor, '22. novembra.
Na severno-francosko-belgijskem bojišču ni bilo, v zadnjih dnevih nobene bistvene spremembe. Snežni viharji, razmočena in Ideloma zmrznjena tla zel® ovirajo in otežujejo premikanje čet, Angleži in Francozi so poslali na bojno črto veliko svežih čet.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
'Berolin, dne 20. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 20. novembra predpoldne se poroča:
V	zahodni Flandriji in v severni Franciji ni bilo nobenih bistvenih sprememb. VsLd deževja premočena in napol zmrzla tla ter sneženi zameti so ovirali gibanje nemških Čet.
Napad Francmov pri Combres-o, južno-izhodno ok Verduna, je bil odbit
Na meji v izhodni Prusiji je položaj nespremenjen. Ob izhodni strani Maaurijskih jezer so se polastili Rusi neke nezasedtene poljske utrdbe in starih topov, ki so bili tam. Deli ruskih čet, ki so šli nazaj v smeri čez Mlavo id Lipno, so nadaljevali svoje umikanje.
Ob južni strani Ploska je napad nemških čet napredoval.
V	bojih okrog Lodza in ob izhodni strani mesta Czienstochova še ni padla odločitev.
Prodiranje Nemcev proti Calais-u.
London, dne 20, novembra.
Londonskemu listu „Evening“ se poroča i n Rotterdama: Od pretečenega torka do srede je v Belgiji ustavljen ves železniški promet. To je znamenje, da nameravajo Nemci vnovič s podvojeno silo izvršiti napade v Flandriji in napraviti sunek proti mestu Calaas-u.
Velikanske dosedanje izgube Angležev.
Berolin, dne 20. novembra.
Berolinskemu listu „Lokal anzeiger“ se iz Rotterdama poroča: Angleški lord Newton je rekel na nekem shodu, da znašajo dosedanje izgube Angležev že 80.000 mož. Mnogi angleški bataljoni so izgubili vse častnike. Ni dolgo tega, kar je nekemu angleškemu bataljonu poveljeval narednik. Od dveh divizij, ki sta šteli skuri a j 37.000 mož, je ostalo le še 5300 mož.
Angleška torpedovka se potopila.
Frankobrod, dne 10. novembra.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Petrograda:
Angleški torped ii rušilec „Druid“ ,;e trčil ob obali
Škotske na mino in se je potopil, Posadko so rešili,
*
Torpedni rušilec „Druid“ je bil še-le pred dvema letoma zgrajen. Njegova posadka je znašala 76 mož, dolg je bil 73 m in je plul z brzino 30 morskih milj v eni uri. Oborožen je bil s štirimi brzostrelnimi topovi Vrhu tega je imel še tudi dve torpedni :cevj:.
Smrt nemškega generala.
Berolin, dne 20. novembra.
Generalni stanovanjski mojster, generalni major pl. Voigts-Rhetz je v noči od 18. na 19, novembra nepričakovano umrl zadet od srčne kapi. Njegov naslednik še ni določen.
Maribor*. 22.'. novembra*.
Turki so pri mestu Köpriköju na Kavkazu že znova natepli Ruse, Turška armada koraka proti ruskemu mestu Batum ob Črnem morju,i. IMed turškim in ruskim črnomorskim brodovjem ■ s® je vršila manjša bitka. Rusi so «obstreljevali turško mesto 'Trapezunt. Ruske, ladje. a&.konečiuL zbežala v pristanišče Sebastopol,
Turki porazili Rose.
Carigrad,, 20.. novembra.
Uradno?, poročilo. : turškega glavnega ßtana slovi: Dva dni so .turške čete neprestano napadaje rusko armado,, ki je stala, na črti Azab—Zazak—Kho-hab na kavkaški mejtoTuršice, čete sot, z, bajonetnim naskokom zavzele utrjene sovražnikove postojanke v okolici mest» Akab, Bitka, se z& Turke? ugodno raz- -vija. Turškle čete, ki so prodirale v. smeri proti mestu Batum (ob Črnem«, morju),, so prizadjale sovraž--niku že drugič večji poraz. Zasedle so? postojanke pri,4 Zazvotlar in Kura v Kavkazu. V (Zazvotlarju so odvzeli Turki Ruspm zastavo, ujeli 6 častnikov, med . njimi nekega podpolkovnika tor nad. MO vojakov. Za?., plenili so 4 topove, 1 avtomobil,, večje število konj in mnogo živil.
Ruske izgube, bo velike. Ostanek pobite ruske * armade je zbežal v smeri iproti mestu Batum.
Drugi del turških čet,, ki so: prodirale na ijuž-noizhodni turško-jruski meji pri, Zsaàrbajdfanu, so, točile pri mestu Salmas z ruskim, sddeilkom, iTudi tuhtaj so bili Rusi poraženk. Na ruski strani je ;padjq., 100/mož, med njimi 2 častnika.
V Perziji} so se priklopili Thrtcom ge tudi vo> ditelji onih rodbv». ki so/? do, (sedaj stali še n»>strwtii Rusov.
Bitka v Črnem morju.
Berolin, dne 20, novembra,
List „Lokalanzeigsr“ pmroča iz Kodanja>; Fa uradnih poročilih iz; Petrograda se je vršila» včeraj, dne 19. novembra., pomorska bika med neko.» turško križarko in oddelkom, ruskega vojnega brodovja. V tej bitki j® bila ruska admiralska vojna hulja «Svja-toj-Jevstafi“ poškodovana. Ubit, so bili è: ruski častniki in 29» pomorščakov* težko ranjen je& pa bili 1 ruski častnik in 19 pomorščakov, 5 ruskih pomorščakov je pa bilo lahko ranjenih- Boj je trajal četrt ure.Turška križarka ^e bila le neznatno poškodovana.
*•
Poškodovana ruska admiralska vojna ladja. „Svjatoj-JevstaK“ je ena največjih ruskih vojnih la-, dij črnomorskega ruskega brodovja. Zgrajena je bil», 1. 1906,. Oborožena je s 4 velikimi topovi kalibra 30)5; centimetrov ; vozi pa z brzino 17 vozfev? v eni mi^j*
Anglija izkrcala 15.000 Indijskih vojakov v Perzijskem zalivu,
Frankobrod, dne 20. novembra,
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Carigrada: Angleži so izkrcali v Kueitu 4000, na otokih Bahre*-in v Perzijskem zalivu 6000 in v Bender-Buchivu ob južni obali Perzije 5000 mož indijskih čet. Turki so potopili parnik „Ekbatana“, da zaprejo vhod v pristanišče „Scha/tit-el-Arab, Tudi so položili tamkaj več min, da se zavarujejo pred angleškimi napadi. Kueit je pristanišče na severnozahodni strani Perzijskega zaliva, Bahrein-otoki so na južni strani proti Arabskemu zalivu, Schatt-el-Arab pa je ob ialivu Evfrata v Perzijski zaliv.
Vstaja v Maroku.
Carigrad, dne 20. novembra.
Listi poročajo, da se vstaja v Maroku razširja.
Iz Rima se naznanja, da muslimanski vstaši o-grožajo glavno mesto Maroka, Fez.
Franeòska vlada je vsled vstaje mohamedancev in vsled razširjenja poziva turškega sultana k „sveti vojski“ proglas la v obeh severnoaMkanskìh franco-skih pokrajinah, v Maroku in v Tunisu, vojno stanje.
Vojska med Japonci in Turki ?
Trst, 20. novembru.
List „Piccolo" je dobil iz Carigrada brzojavko, v kateri se poroča, da je japonski poslanik v Carigradu zahteval od turškega velikega vezirja svoje potne Liste in je nato odpotoval iz Carigrada.
Bolgari bodo vpoklicali tudi čruovojuike, ki niso bili pri vojakih.
Dunaj, 20. novembra.
List „Neues Wiener Journal“ poroča H Sofije: Bolgarski vojni minister Fičev je izjavil v včerajšnji seji bolgarskega sobranja (državnega zbora), da ima brambna predloga, ki jo Ije vlada predložila zborni, oi, namen omogočiti1 vpoklcanje1 onih črnovojnikov pod orožje, ki še do sedaj niso služilji v armadi, pa bi po primernem izvežbanju bili sposobni za vojake.
V slučaju splošne mobilizacije bi se vpoklicali torej črnovojniki stad: 24 do 46 let. Vojni minister je tudi
23.	novembra 1014.'
mnenja, da bi {Bolgarija na te način dobila nad 120 tisoč mož,, kateri bi bili ia vojno službo prav dobro sposobni.	-,	-	• ■	-
Itali a odpušča rezerviste.
Iz Rima se ponoča dunajskim 'listom, da so pričeli v Italiji del rezervistov, ki so bili vpoklicani že pod orožje, odpuščati. Vzrok za ta ukrep sjtalijanske vlade je pred vsem financielen. (Italija bo, ako odpusti rezerviste, v denarnem oziru mnogo pridobila. A poleg tega pa Italija v zimskem času ne more spraviti vseh vpoklicanih čet pod streho. Do sedaj so še postavljene vojaške barake zadostovale, a za zimski čas bi italijansko vojaštvo v barakah trpelo mraz. Poleg tega pa so se rezervisti do sedaj že dovolj izobrazili, da se lahko pozneje vsak čas zopet vpokličejo. Z odpustitvijo rezervistov, si je italijanska vlada svoje stališče, posebno z ozirom na sklicanje državnega zbora, ki se izvršil dne 20, decembra, dobro utrdila.
Ruski vojskovodje.
^Kölnische Zeitung“' je dobila o poveljnikih ruskih armad naslednje podatke:
Prvi armadi poveljuje general kavalerije pl. Rennenkamp!, rojen 'dne 17. aprila 1854, protestant. General Rennenkampf je vstopil lieta 1870 v rusko armado, je bil v času ruskorjaponske yojne poveljnik I. samostalne konjeniške brigade zabajkal-skih kozakov, pozneje zborni poveljnik v Sibiriji in od lani vrhovni poveljnik1 vilenskega (vojaškega di-strikta. General Rennenldampf poveljuje sedaj fv izhodni Prusiji.
Drugo armado vodi', general kavalerije S u h o m 1 i n o v, rojen leta 1848, pravoslavne vere: udeležil se je Iturško-ruske vojne leta 1877-1878 kot častnik generalnega štaba, za časa japonske vojne je bil poveljnik v Kijevu, v letu 1908-1900 šef generalnega štaba, potem vojni minister.
T r e t j li armadi načeljuje general pehote R u s k i j, rojen leta 1854', pravoslavne »vere, udeležil se (je rusklo-turške vojne, v kateri je bil jranjen, v japonski vojni je bil šel generalnega štaba 2. armade. pozneje poveljujoči generali XXI, armadnega zbora, pred Izbruhom vojne pdlatus vrhovnega poveljnika kijevskega vojaškega distrikta.
Poveljnik 1 č e t r t e a r m a d e je general pehote baron S a 1 c a, rojen leta 1843, pravoslavne vere, udeležil se je kavkaških bojev, leta ;1863, turške vojne 1877-1878, osvojitve Turkfestana leta 1885, japonske vojne leta 1004, ter je bil pred vojno vrhovni poveljnik v Kijevu,
Peto armado (vodi general kavalerije pl P 1 e h w e, rojen leta 1850, protestant, udeležil se je rusko-turške vojne, bil poveljnik donskih vojsk, poveljnik v Varšavi, in končno vrhovni poveljnik v Moskvi.
Osmi armadi poveljuje general kavalerije Brusilov, rojen leta 1853, pravoslavne vere, u-dieležil se je rusko-turške vojne, ' bil pozneje poveljnik XIV., potem pa XII. (armadnega zbora.
Deveti armadi' načeljuje general pehote L d Čački j, rojen leta 1856, t pravoslavne vere, je služil skoraj vedno v Sibiriji, - bil je leta 1000-1001 na Kitajskem, V japonski! vojni kot brigadir, pozneje nekaj časa carjev generalni adjutant in pred vojno vrhovni poveljnik amurskega vojaškega distrikta.
Deseto armado vodi general (pehote pl. S i e v .6 r s, rojen 1853, protestant, udeležil se je japonske in turške vojske ter je pozneje kot general načeloval XVI. in nato !X. armadnemu (zboru.
Glede poveljnikov ostalih ruskih armad še niso znane zanesljive informacije.
Razporedite teh armad1 proti avstrijskim in nemškim (vojskam je (od severa proti jugu) sledeča:
10.,	1., 2., 5., 4., 3., 8 , armada. Deseta ruska armada operira v severni izhodni Prusiji, osma stoji najbrž v južni srednji Ga&liciji.
Kako se v vojni kuha.
Neki nadučitelj* ki je v nemški .armadi poročnik, je pisal sledeče pismo iz Mars la Toura (francosko bojiščeL
Živil ni skoraj mogoče .kupiti nikjer!; Ubogo prebivalstvo je samo veselo, če dobi kaj od naših oddelkov, ki vozijo živež. V ostalem žive öd mleka, — kolikor ga pač da onih Dar krav, K|i jim jih je pustil oblastnik v Metzu, potem od krompirja, repe, fižola in sadja, ki ga je res veliko, posebno jabolk in češpelj. Sicer pa je vojaštvu strogo prepovedano je sti surovo sadje zaradi legarja in driske. V Mazfe-resu,-kjer smo bili, kakih devet dni, sem jedel vsak dan v gostilni. Razun surovega masla in mleka se je tudi moglo dobiti skoro vse, če tudi precej drago. Tukaj seveda vsega tega ni in zato jem hrabro, kar skuha moštvo. (To »sicer niso nikako poslastice, ni ravno najboljše, ali dosti je in diši ^rav dobro, če je človek lačen. Po kronrtir hodijo na, polje, po zelje, repo, korenje, fižol in 'celo paradižnike pa v vrtove zapuščenih hiš. Neka njiva je bila posejama za klado z mešanico ovsa in grašice, pa so ooruvali to grašico in so jo kuhali kot grah. Pa nima dobrega okusa, je nekoliko grenka. Za nedeljo so [skuhali jan bolčni močnik in so ga stisnili skozi robec .(seveda
»S f Ul *.«
Čist), Ker pa pismo imeli sladkorja, pa stvar nt dišala posebno. Zmešal sem >ta močnik potem s krompirjem, Prihodnji dan sem jim pokazal, kako se ta stvar napravlja. Skuhal sem krompir, ali pravzaprav, najprej jabolčnik — imamo namreč en . sam lonec s— ga stisnil skozi robec — kar je ostalo, je nekdo por jedel s pečkami vred — potem sem odlil krompir, ga pošteno zmečkal in dodal potem jabolčnik. (Zmešaj še sem pošteno in potem dodal glavno stvar, ! poltretji funt slanine, [zraven. Slainino sem seveda zrezal na kocke in jo v dveh kotljičkih razpustil,, mašit vlil v, ono mešanico in jo še nekoliko popekel. In to je potem imenitno Idišalo; to se (pravi* meni ni posebno dišafto, pač pa drugim. Sedaj si kuhajo zopet sami in si mislim, da bo tako bolje, samo da ni nobene iz-premembe, kajti edino pieso, kj ga dobivamo, je — mastna slanina, večinoma prekajena, marsikedaj tudi sveža. Dobivamo ga od oddelka (kolone) za živež po 62 pfenigov funt.: Kolona prihaja vsak Iretjli dan. Zakaj ne prevaža Itudi lupatam teletine ali govedine aji svinjine, ali kje vse to pušča, mi je neumljivo. Vsekakor imamo dan za dnem slanino in zato imajo vse jedi enak okus, po, inai je potem grah, fižol aji zelje. Toda dosti (e, celo prav dosti, in poleg tega imamo tudi še kruh, komis. Pijemo tudi k(avo zjutraj, opoldne < in zvečer, seveda brez sladkorja in brez mleka. Ce moj sluga iztakne kje piar jajec, pa ubijem potem jajce - v kavo. Ali ni ito zares lepo življenje !
Življenje v bolniškem vlaku.
Praška „Union“ piše: Bolniški v)iak Št. $0, ki je pod upravo cesarskega svetnika, Rožanka, dospel je minuli teden zopet' v (Prago s severnega bojišča, icamor se takoj zopet vrne po izročitvi ranjencev in bolnih. O življenju v tej dobro urejeni bolnišnici smo izvedeli sledeče podrobnosti: Bolniški vlak je pripravljen za 150 težko ranjenih, lahko ranjenih pa bi se zamoglo namestiti Kr njem BOO do 500. Izmed prostovoljnih strežnikov bolniškega vlaka je treba še pred vsem omeniti grofa Kristijana Thuna, ki opravlja svoj posel z brezprimerno ljubeznjivostjo. Kjer le more, skuša olajšati (ranjencem njihove težke bolečine. O njem kot upravitelju vlaka se pripovedujejo v tem pogledu pravcate legende. Bolničarska služba v vlaku je silno naporna, ker se spravi ranjence v vlak v njihovem starem perilu, ki ga je pa treba takoj sleči in potem sežgati (v lokomotivi. Zato ni čisto nič čudnega, da je grol Thun, ko je prišel vlak na kolodvor Franca Jožefa; radostno izjavil, da si mora najprej preskrbeti za-se perilo, kor je vso svojo zalogo razdal ranjencem in bolnikom, — Kuhinja bolniškjega vlaka št. 30 je urejena za 200 oseb. Ce je več bolnikov, se lahko (skuha tudi še Za več oseb, Hrana je urejena sledeče: Zjutraj ob Šestih čaj ali kavo, ob desetih dopoldne dobe težko ranjeni vino in Jnlečni kruh, ostali ranjenci samo kruh. Opoldne se dobi juha, meso,, zelenjava, riž in podobno ter vino. Popoldne ob štirih čaša vina ali kozarec konjaka, . zvečer čaj, kakao ali kava, /cigarete ali cigare. V zadnjem Času zdravniki cepijo vse bolnike proti koleri. Zdravstvene odredbe so najstrožje. : Kolodvor, v, katerih se ustavi vlak, so oličeni z apnom in zgleda, kakor (bi padel svieži sneg. Ce se pokaže pri koncu vlaka nalezljiva bolezen, potem ne sme nihče iz đotičnega Vlaka. V kaki večji postaji, n. pr. v Prerovu, se fcotem bolnika izkrca, razkuži voz, visi M so se peljali ž njim, pa pridejo pod karanteno. ' V vozovih so upejena stranišča z vodo, ki se redno razkužujejo. Ce se nahajajo v bolniškem vlaku bolniki z nalezljivimi boleznimi, tedaj se mora vlak naznaniti naslednji postaji. Nihče ne sme ne iz vlaka niti k vlaku brez dovoljenja postajenačelnjka. Bolniški vlak vozi s povprečno hitrostjo 20—25 km na uro, tako da traja vožnja iz Krakova • do Prero-va kakih 80 ur.
Da, to |e vojska!
Pojdimo pogledat malo na bojno polje. Na tisto bojno polje, kjer je pred malo časa še divjala strašna vojska. V Ruski Poljski smo. Malo čez mejo leži vas Bakalarsevo, Same majhne borne koče. Na blatni cesti leži v kupih revno pohištvo, zmetano iz teh koč. Postelje, omare, mize, perilo, svele podobe, vse je na cesti. Razen vojakov ni v vas; žive duše, vsi so zbežali. Na griču koncem vasi stoji stara, lesena cerkev. Cerkev obdaja razrušen zid. Vrata so razdrta. Okrog cerkve pa se razprostira pokopališče.
Stopimo v to cerkev! Zgodaj ziutraj je, zunaj leži megla in v cerkvi je Še vse mračno, tako, da se le malo vidi na okrog. Samo ta duh, Id udari človeku v obraz! To je tisti znani duh, ki se dviga iz vojnih polj. To je t;sti duh, ki nam udari nasproti povsod, kjer je gospodovala vojska. V vsaki vasi, vsakem za-kopu, kjer je tekla kri, se razprostira ta duh. To je duh po krvi, težak duh po krvi, katerega ni mogoče pozabiti, ako se ga je enkrat občutilo.
Počasi se nam navadijo oči na mrak, ki vlada v cerkvi. Ko se ozremo okrog, vidimo, da leže po cerkvenih tleh na slami ljudje. Stokajoči, ranjenci so to in okrog nas po cerkven;h tleh teče sveža kri. Pred oltarjem gori motno pred podobo Križanega večna luč. Na tleh pa se vijeio bolečin vojaki. Ruski in pa nemški vojaki so to. Na oltarju mučeni Odrešenik, pred oltarjem na tleh pa mučeni ljudje! Vsi, ki leže tukaj na tleh, so zapisani smrti. Njih rane so tako težke, da jim ni več pomagati. 'Zdravniška znanost je pred temi težkimi ranami odpovedala, zato so jih spravili za njih zadnje ure semkaj v cerkev, da ne bo prenos v jamo na pokopališče predaleč.
Oddahnemo se, ko smo zwpet zunaj. Bežimo ! Pred nami na pokopališču zija odprta jama. V dveh vrstah leže v njej mrtvi vojaki. Vidijo se samo surovi vojaški čevlji, vse drugo je pokrito s plahtami. — Dva4set vojakov leži v tej jami. Ker je število za eno. jamo dopolnjeno, vrže grobar nekaj apna na nje in potem zasuje jamo.
Komaj 20 korakov od te jame leži druga. Se ni polna. Osemnajst mrtvih vojakov leži v nji. Plahta še ni pogrnjena čez-nje. Pri cerkvenih vratih stoje 4 vojaki sanitete, pred njimi stoji na tleh nosilnica za ranjence.
Ali ste prinesli nove ranjence ?“ jih vprašamo.
„Ne, ampak zato stojimo tukaj, ker ena jama še ni polna, še dva manjkata, zato čakamo, da umrjeta 2 izmed ranjencev v cerkvi, da bo potem jama polna in da jo zasujemo.“
Torej še dva manjkata in ti vojaki čakajo, da umrjeta dva, da bo potem grob poln ! Ko bo poln ta, izkopljejo novo jamo, potem zopet novo in tako naprej. Vedno nove jame za zadnja bivališča vojakom, ki so drug drugega morili, sedaj bodo pa čakali vstajenja drug poleg drugega v jamah, premerjenih za 20 mrličev ...
_____Da, to je vojska !
Slovenci !
Ker se za spodnještajerske Slovence ni ustano-vil poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodni cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-ry-Aldringen pover 1 z odlokom dne 8. novembra 1914 št. 6-3395-1 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Ver* stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, JÖ izpolnjujejo na bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni „Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, ki se bode po potrebi razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na bojišču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske, občinske urade, okrajne zastope, okrajno in krajne šolske svete, društva itd., da se mu nakla-njajo v ta namen darila v denarju, v zimski spodnji obleki, v cigaretah, smodkah itd.
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 66 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče.
Ker se morajo do 6. decembra odposlati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpo-šiljanju na to časovno določbo. Vsaka pošiljatev, ki se bode objavila v F stih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“. Marbor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor: Dvorni svetnik BedjaniČ, dr. Benkovič, dr« Korošec, dr. PipuŠ, dr, Verstovšek.
Raznoterosti.
Iz davčne službe. Davčni oskrbnik v Celju, Leopold Hasenbüchel, in davčni oskrbnik Jože! Fister v Šoštanju sta stopila v pokoj.
Izobraževalna društva. S. K. S. Z. opozarja izobraževalna društva, jda prirejajo vsaj o božičnih praznikih za namene mariborskega slovenskega odbora, ki 'skrbi: za podporo vojakov, na bojišču, Času primerno igro „Za dom med bojni grom“, spevoigro, katero je sestavil g. nadučitelj A» Kosi v /Središču. Igra je lahka in lepa z deklamacijo in petjem. Društva, ki hočejo prirediti igro, se naj obrnejo ma S,
K.	S. Z. v Mariboru.
Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču je prejel nadalje te-Le darove : Franc Predan v Mariboru 2 K, Jože Pečnafc, kaplan, Novacerkev, dar Mohorjanov za božičnico vojakom 15 K, 'Stefan Rojnik, c. kr, računski svetovalec v Gradcu, 10 K, stavbenik Glaser vj Mariboru 5 K, neimenovana 4 K, Neža Bezjak 2 K,'tiskarna sv. Cirila je podarila vse tiskovine y znesku 36 K, Spodnještajerska ljudska posojilnica 400 K, Ivian Novak, Sv,. Lenart pri (Brežicah, 11 K, Dorner Franc, kmet v Selnici ob Muri, 1 K, Dreier Franc 40 v\, Dreisibner Jožef 20 v, neimenovan 8 K.
Šolska vodstva jna Sp. Štajerskem. Ker so
vprašala nekatera šolska vodstva glede darov za vojake za razne nasvete, opozarjamo Še enkrat krajne Šolske svete in šolska vodstva, da je slovenski odbor v Mariboru z odlokom c, kr. namestnika izrecno pooblaščen, da pobira darove za vojaški dan, oziroma za božičnico med slovenskim prebivalstvom Sp. Sta-jerja. Zato opozarjamo še enkrat vse nabiratelje, da osredotočijo svoje prispevke s pošiliatvami v Maribor, da slovenski odbor lem častnejše reši svq:o nalogo. — Slovenski odbor za pobiranje darov. Maribor, Koroška cesta 5.
Slovenci, pozor! Slovenski odbor v Maribora sprejema vse splošne in skupne darove. Na posamezne osebe na bojišču ne zamore daril niti slovenski odbor, niti graški deželni odbor dopošiljati. Poskrbljeno je v Gradcu, da dobi vsak vojak lednako darilce za Božič iz vseh v deželi zbranih prispevkov.
Vojno posojilo. Od vseh strani se izraža želja, da bi se rok za podpisovanje vojnega posojila podaljšal Posebno iz naših agrarnih krogov (prihaja ta želja, kjer se je vsled poštnih razmer za natančne pogoje in navodila izvedelo par dni pozneje. In vendar bi naši slovenski agrarni krogi radi tedi ob tej priliki pokazali, da so kljub temu, kar se je zgodilo, ne-
omajano domoljubni in požrtvovalni... Dokumenti vojnega posojila bodo njih posestnike dovolj zanesljivo varovali pred onimi klevetniki, ki so hoteli vsako avstrijsko požrtvovalnost med nami označiti kot „darove za Srbe“,. M se torej pridružujemo četi onih, ki izraža željo, da se rok za podpisovanje vojnega posojila podaljša.
Vrnila sta se na svoje domove na bojišču ranjena: profesor dr, Ljudevit. P iko iin odvetniški uradnik Fr. Painhart.
Slovenski odvetniški uradnik ujet na Ruskem*
G. Alojzij Finžgar, odvetniški uradnik y Celju, je bil v bitki pri Grodeku dne 9. septembra težko ranjen in si je strl roko. Rusi so ga ujeli. Sedaj leži v bolnišnici y Kijevu na Ruskem. Zdravje se mu že vrača-
Padel je na bojišču v: Gaiici.i Janez Gornik, sin bivšega župana na Pesnici. Služil je pri poljskem havbičnem polku št. 3,
Nočno obhajilo vojaka. Malo dni po mobilizaciji smo stali pred! Lüttichom. Imel sem nočno stražo ter stal na* samotnem kraju. Opazim, dai.se bliža neka temna (postava. Nastavlim puško ter zakličem : „Stoj! Kdo tu?“ — Postajva obstoji Gasio?“ — Odgovor je bil pravilen. „Dovoljeno naprej!“ — Tuja osebi), pride k meni,, bil je duhovnik. „Ali ste Jkato-ličan ?“ me vpraša. — „Da, sem.“	J,Ali hočete pre-
jeti sv. obhajilo?“ — „Z veseljem! Pa kdaj?“ — „Takoj zdaj.“ — Spoved je bila kratka. Uprav na dan vojne napovedi, možje v 'apostolatu smo imeli pobožnost presv. Srca Srca Jezusovega, sem bil pri sv. obhajilu. Zdaj sem < pa. še enkrat prejel sv. obhajilo. In prav je bilo. Cez nekaj; ur nato smo že. stali v hudem ognju. Spomin na; nočno sv. obhajilo me je izredno osrčeval. Ranjen od sovražne krogle sem se zgrudil. Kako dobro je bilo, da sem (bil majlo poprej obhajan.
Vsi so prihajali, le njega ni bTo;. . . Ce se
pa niso Oglasili kot ranjenci, so pa poslali pisma ijz ujetništva. .Samo Fran Škofič,1 po domače Janezov, iz Kokrice pri Kranju, ki je ’ služi l pri domačem pešpolku v 'Celovcu in odšel tudi ,v, vojsko, se ni nič o-glasil. Ko pa je zagledal beli dan uradni izkaz 17. pešpolka, • smo brali njegovo ime med mrtvimi. Tudi domači so prejeli uradno poročilo, da je padel. Zvonilo še mu je, maše zadušnice so se opravile, mati lin sestre so nosile črne obleke itd. Bil je prvi padli junak ijz Kokrice. Pretekli petek pa je prišlo pismo, da se nahaja v ruskem ujetnij'ätvp in da je bil kot ranjen ujet. Tako je že zopet leden od mrtvih vstal.
Rešilna knjižica. G, Weiss, deželnobramboveo iz vasi V-erebely na Ogrskem, je bil v ognju pri Lublinu. Bil je I zhjdet od krogle ter bi bil gotovo padel, če ne Jbi bil (imel v jopiču molitvene knjižice, ki mu jo je ob slovesu dala njegova skrbna žena. Moč krogle se je ob udarcu ina knjižico strla — in to je rešilo iWeissa.
Vojna žemlja. V zadnji seji neke pekovske za*, druge' se je sklonijo, da se uvede s 1, decembrom za ceno 4 v1 za dobo ienega tedna štiridelna, vojna žemlja. Pričakuje se, da jo bodo marali peči tudi »veliki obrati. Zemlja se uvede, da se omeji uporaba pšenične lin, ržene moke, ki se z dobavo izven dežele težko pokrije. Na žitu revna Štajerska je glede na dobavo krušnega ž' ta zelo navezana pa zunaj, osobito na Ogrsko.
Železniške vožnje sorodnikov k ranjencem. —
Državne železnice in v njeni uprajvl stoječe lokalne železnice, dalje južna železnica, potem proge -Ausig —Toplice, Buštjehradska, (Etn n a j—Asp an g, Kočice— Oderberg ter nižjeavstrijsike deželne železnice dovoljujejo za take vožnje za tretji, oziroma drugi ralzred (za (častniške sorodnike) 150 odstotkov popusta, toda le pri daljavah nad 50 Ikm. Za svoje veljajo stariši, otroci žena, bratje Sin sestre ranjenca, oziroma obolelega vojaka. Za take vožnje je treba izkaznice, katero se v Ljubljani dobi pri tc. kr. policijskem ravnateljstvu, na deželi pa pri c. ikr. okrajnih glavarstvih. Izkaznice so koleka proste. Enak popust pri vožnji dobe svojci, če • se (peljejo k pogrebu za ranami ali boleznijo umrttega -vojaka,.
Nabiranje robidovega listja. Tudi trnja ni za-metavati, kakor kaže vladna naredba, ki je Vsled i-ste bilo ukazano županstvom ter šolskim vodstvom, naj preskrbe kolikor imogoče veliko (listja od robidovja (kopišnic, ostrožnice,. rubu.s fructieosa, Bromber-strauch, s črnimi, robidnicami). To listje je zdravilno in se bo porabilo za öaj, ki ga bodo dobivali (vojaki v zimskih mrzlih dneh. Vojna uprava upa dobiti skupaj kakih 2000 meterskih stotov suhega robidovega perja. »Na Hrvatske m je biilo dovoljeno, da je Šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva tudi ob šolskih dneh šla nabirat „Čaj“1 'za vojake. Listje pa mora jbiiti čisto, zdravo, trgano ob suhem vremenu in posušeno na zraku. Pripomnimo, da je to robidovo perje dobro proti griži in, po izjavi nekega- izkušen-ca najboljše sredstvo zoper vnetje slepiča. Skuha so kot čaj ter uživa po čaišjcah. Ako je ta trditev ve-rojetna in istinita, jpotem je pa to trnjevo zelenje res vredno splošnega rešpekta in ga ne bomo več tako z nogami trli.
Osem oseh utonilo. Z jadrnico se je peljalo dne Ì7. t. m. Šest prebivalcev ftz CirkVenice na otok Krk, a radi močne burje se niso mogli vrniti. Sli so peš y Silo, kjer so najeli- jadrnico, s katero jih je hotel njen lastnik .Torij Car s svojim sinom Ivanom propelli ati v Oifklvenico. Ko se je nahajala Jadja že 25 metrov pred Gir.kvenifio,„lo je silovita burja vrgla na skalo. Ladja se je razbila, vseh osem oseb je padlo
v morje, kjer so utonili, Vojak, Ki je stražil na bregu, jje videl strašen prizor. Klical je na pomoč, neki parni čoln je hitro odrinil na pomoč, a potegnili so iz vode žalibog le [še 7 mrličev, 8. truplo je izginilo brez sledu.
Hmelj. Pretečeni teden je bilo povpraševanje po hmelju na hmeljskem trgu v Zaton nekoliko živahne-je kakor v prejšnjih tednih. Po tujem hmelju ni skoro nobenega povpraševanja. Štajerski hmelj se je prodajal po 65—80 K za 50 kg.
Novice iz Hoč. V torek, dne 17. novembra, je umrl po daljši bolezni vrli mož, 731etni posestnik in občinski odbornik Janez Jurič. Rajni je bil zanesljiv naš pristaš. N. v m, p,! — V soboto, dne 21. novembra, pa je v Bohovi umrl posestnik Karl Flafcus, Bil je v zadnjih časih hud naš nasprotnik, — Na Pivoli je izdahnil 201etni mladenič Franc Koren, zvesti član Marijine družbe. Uničila ga je jetika,
Cirkovce. Dva naša župljamaj sta za dobljeni-nimi ranami na bojišču umrla v bolnišnici in sicer: Janez Napast, kmet v [Cirkovcah, je umrl 29. sept. v bolnišnici v Krakovu in Paj Stefan j^e umrl dne 12. nov. v bolnišnici na Dunaju. Ostalim naše sožalje!
Celje. V soboto, dne 21. t. m., sta bila odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem s krono orožniška stražmojstra Andrej Gril in Mihael Speglič za njuno mnogoletno odlično službovanje,
V	Rajhenhurgu ob Savi 8e ' na&fianjenih 170 poljskih beguncev iz Galicije.
Zadnja poročila, dešla v pondeljek, 23. nov.
Mi ujeli 15.000 Rusov.
Dunaj, dne 22. novembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Zavezniška, to je avstrijska in nemška armada, nadaljuje svoje napadalno prodiranje na Rusko-Polj-skem odločno naprej. Naše južno krilo je doseglo prostor ob reki Szreniawa (severoizhodno pri Krakovu). Posamezne sovražnikove protinapade smo odbili, Do-sedaj so naše avstrijske čete ujele 15,000 Rusov. Odločitev še ni padla. Tudi zapadno od Diunajca in v Karpatih se vršijo večji boji.
Dva ruska polka se udala.
o Dunaj, 21. novembra opoldne.
Uradno se objavlja: Napad zaveznikov na glavne ruske sile na Rusko-Poljskem gre na vsej bojni črti naprej.	t ■
V	bojih severoizhodno; od Censtohova sta sondala dva sovražnikova polka.
13.000	Srbov ujeli.
Dunaj, dne 22. novembra.
Uradno se poroča:
Močne naše čete so že prekoračile Kolubaro, vendar ge sovražnijk brani v več dobro izbranih in utrjenih postojankah?. Naše prodiranje na premočeni zemlji in po preplavljenih dolinah, v bregovih po 1 meter visokem snegu se sicer zavlačuje, vendar se ne ustavi.
Naša poizvedovalna krdela so zadnja dva dni ujela zopet 2440 Srbov. 'Skupno število vseh od 6. t. m. ujetih Srbov zn^ša torej 13.000.
Sneg in mraz mučita Srbe.
Budimpešta, dne 22, novembra.
List „Az Est“ je dobil dne 21. novembra s srbskega bojišča sledeče? poročilo:	Včerajšnje uradno
poročilo z bojišča proti Srbom pravi, da so naši napadi na Lazarevac uspešni. Nove čete so sedaj došle že na postojanke pri IJazarevcu in prodirajo ob Kolu-bari dalje. Višine pri Lazarevcu so kot gore v vojaškem oziru malo pomembne in v primeri z višinami pri Valjevu mnogo nižje. Naše prodiranje proti tem višinam, ki jih omenja uradno poročilo, je namenjeno v prvi vrsti na višino, na kateri je imel sovražnik svoje utrjene postojanke. Sneženi zameti so vedno hujši. Nastop zime je težek udarec za Srbe, ker so njihove postojanke popolnoma zasnežene in si morajo sedaj skoro povsod iskati nova opirališča. Srbi tudi niso vajeni na mraz, manjka jim potrebna zimska obleka, med tem, ko so naše čete s toplo zimsko obleko dovolj preskrbljene. Avstrijjci se ne zmenijo mnogo za mraz in vrlo napredujejo proti sovražniku.
Srbi bežijo.
London, dne 21. novembra.
„Daily Cronicle“ poroča: Radi hudega pritiska avstro-ogrskih čet se je srbska armada iz Rudniškega gorovja umaknila za utrjeno' trdnjavsko- črto Kragujevac. Srbska vlada se je preselila iz Niša v Skoplje. Prebivalstvo beži iz osrednje Srbije v Macedoni-jo. Glas o padcu Valjeva in bližnji padec Belgrade je napravil v- Srbiji ...nepopisno razburjenje.
Grof Tiszà v nemškem glavnem vojnem stanu.
Berolin, dne 21, novembra. Ministrski predsednik grof Tisza;, M je došel včeraj, dne 20. novembra popoldne v glavni nemški vojni stan, je bil danes, dne 21. novembra, sprejet v daljši posebni avdijenci od nemškega, cesar ja Viljema, na kar ga je cesar povabil k sebi na zajutrek. Grof Tisza je imel nato razne pogovore z državnim kance-larjem in državnim tajnikom za zunanje zadeve, Grof Tisza je tudi posetil načelnika nemškega generalnega štaba. Zvečer se je pa mudil pri nemškem državnem kan Celarju.
Uradno poročUo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 21, novembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 21. novembra dopoldne poroča:
Na zahodnem bojišču je bil položaj v bistvu nespremenjen. Skoro ob- celi bojni črti je razvijal sovražnik živahno artileristično gibanje.
Vojna Dodjetja na izhodnem bojišču se razvijajo nadalje.
Iz Izhodne Prusije ni kaj poročati. Zasledovanje ruskih čet, katere so bile poražene pri Mlavi in pri Plosku, se je nadaljevalo. Pri Lodzu so napadi nemških čet napredovali.
V	okolišu ob izhodni strani Czenstochow.a so borijo nemške čete rama ob rami z avstrijskimi četami. Prodiranje avstrijskih'in nemških čet napreduje.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 22, novembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 22. novembra predpoldne poroča:
Na zahodnem bojišču je položaj nespremenjen.-Na Poljskem še traja borba za zmago dalje. Borba južno od Plozika v okolišu Lodza in prt Czenstochowu traja dalje.
Huda zima v severni (Franciji.
Amsterdam, 22. novembra. Amsterdamskemu listu „Telegrafai“ se poroča ia Slufssa z dne 21, novembra:	V Flandriji (severno-
zahodna francoska pokrajina) je bilo danes dne 21, novembra popolnoma mirno. , ’Pritisnila je huda zima in mrazovje. Govori se, da so baje Nemci ustavili napade pri Nieuportu, da bi mogli s tim večjo' silo udariti na Dismuiden.
Boji ob rnsko-turški meji.
'	r Carigrad, 21, novembra.
Poročilo turškega glavnega stana pravi: Turške čete so prodrle preko Kotura in so imele zmagovito bitko z Rusi, en dan hoda od meje. Sovražnik» ki je bil premagan pri Köprijcöju, se je umaknil 80 do (40 km prob. meji. Turška armada nadaljuje še s prodiranjem. Boji lob obrežju Datuma se naualjujejp. Rusko brodovje je izstrelilo proti Trapezuutu 40 do 50 krogel, vsled česar je bilo poškodovanih pot hiš.. Nekaj oseb je bilo ranjenih.i Sicer bombardiranje ni i-melo nobenega učinka. iMed bombardiranjem pristanišča so bjili prebivalci popolnoma hladnokrvi.
Dne 47. t. m. so zavzele turške čete z bajonet-nim naskokom vse kule y okolici Artvina. Sovražnik se je nmaknij in pustil nlaj bojišču veliko Število mrtvih in množico vojnega gradiva in oprem. Boji z glavnim delom ruske armade v kavkaškem obmejnem ozemlju se nadaljujejo. Po hudi bitki so turške čele porazile Ruse, ki so se nahajali v Limanu na ruskih tleh. Po težkih r zgubah so pobegnili Rusi na drugi breg Coroka.
Beg ruskega črnomorskega vojnega hrodovja.
. Carigrad, 21. novembra.
Iz glavnega turškega vojnega stana se -uradno poroča:
Oddelek ruskega vojnega brodovja, ki je štel dve oklopni vojni ladji in pet križark in katerega je zasledovalo turško vojno (brodovje, je zbežal v smeri proti Sebastopolu. Oddelek ruskih torpednih ladij je pa zbežal v neko drugo rusko pristanišče.
Turško uradno poročUo o bojih z Angleži in Rusi.
Carigrad, dne 21. novembra.
Iz turškega glavnega vojnega stana se poroča: Križarka . Hamidije“ je včeraj, dne 20. novembra, obstreljevala rusko skladišče- za petrolej in brezžično brzojavno postajo Tuapse, ki leži med pomorskima mestoma Poti in Noworossijsk ob izhodni obali Črnega morja.
Huda1 bitka se je vršila dne 18, novembra med turškimi in angleškimi četami v Scha'tt-el-Arabu, Izgube Angležev so velike, Angleži, kateri so bili ujeti, so izpovedali, da je bil ranjen tudi vrhovni poveljnik angleških čet. Strel iz topa turške topničarke „Mar-mariss“ je zadel angleško topniča-rko in je povzročil na njej razstrelbo (eksplozijo). Podrobnosti bitke še niso popolnoma znane.
*
Schattel-el-Arab je 150 km dolgi spodnji tole združenih rek Eufrata in Tigrisa pred izlivom v Perzijski zaliv,
'' Afghanistan pred napovedjo vojne.
M	Carigrad, 22. novembra.
V	vodilnih turških krogih se jz; vso gotovostjo zatrjuje, da bo napovedal emir (kralj) v; Afghanistar nu že v nekaterih dnevih Angliji in Rusiji vojsko.
Carigrajski list „Jeune. Ture“ poroča, (da se o-pazuje y., ruski, k,ay k azijski pokrajini Georgiji veliko gibanje v prid Turčije. '	'	-