K: SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 7 Ljubljana, petek 28. februarja 1986 Cena 400 dinarjev Leto XLIII 363. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rednih sodiščih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o rednih sodiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986, na seji Zbora občin dne 12. februarja 1936, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 12. februarja 1986. Št. 0100-165/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Predsednik France Popit 1. r. zakona za posamezni mesec najkasneje do 20. dne v mesecu. Ce občina ne nakaže sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom, izda Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v skladu z določbo drugega odstavka 56. člena in 57. člena zakona ter v sorazmerju s prilivom sredstev odločbo c višini sredstev, ki se nakažejo temeljnemu sodišču. Odločbo izvrši služba družbenega knjigovodstva v breme proračunskih sredstev občine.«. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-86/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o rednih sodiščih 1. člen Drugi odstavek 56. člena zakona o rednih sodiščih ^Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82 in 37/82) se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za delo temeljnega sodišča zagotavljajo občine, za območje katerih sodišče posluje, v soraz-rcierju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Višino sredstev določijo v skladu z osnovami iz 57. člena tega zakona po enotnih merilih, ki jih občine sprejmejo za celotno območje republike z dogovorom. Pri oblikovanju meril za določanje sredstev za 'ttaterialne stroške, za posebne namene in sredstev opreme v enotnih merilih občine upoštevajo strokovne Podlage, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.«. 2. člen V 57. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sodnikov in drugih delavcev v delovni skupnosti sodišča se določajo v skladu s skupnimi osnovami in hterili za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, opredeljenimi v ustreznem splošnem akta.«. 3. člen Za 57. členom se doda nov 57. a člen, ki se glasi: »57. a člen ^bčine nakažejo sredstva za delo temeljnemu so-išču v skladu z drugim odstavkom 56. člena tega 364. Na podlagi 3 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986, na seji Zbora občin dne 12. februarja 1986, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 12. februarja 1986. Št. 0100-166/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu 1. člen Drugi odstavek 51. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za delo temeljnega javnega tožilstva zagotavljajo občine, za območje katerih javno tožilstvo posluje, v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Višino sredstev določijo v skladu z osnovami iz 52. člena tega zakona po enotnih merilih, Id jih občine sprejmejo za celotno območje republike z dogovorom. Pri oblikovanju meril za določanje sredstev za materialne stroške, za posebne namene in sredstev opreme v enotnih merilih občine upoštevajo strokovne podlage, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.« 2. člen V 52. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter drugih delavcev v delovni skupnosti javnega tožilstva se določajo v skladu s skupnimi osnovami in merili za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, opredeljenimi v ustreznem splošnem aktu.« 3. člen Za 52. členom se doda nov 52. a člen, ki se glasi: "52. a člen Občine nakažejo sredstva za delo temeljnemu javnemu tožilstvu v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega zakona za posamezni mesec najkasneje do 20. dne v mesecu. Ce občina ne nakaže sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom, izda Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v skladu z določbo drugega odstavka 51. člena in 52. členom zakona ter v sorazmerju s prilivom sredstev odločbo o višini sredstev, ki se nakažejo temeljnemu javnemu tožilstvu. Odločbo izvrši služba družbenega knjigovodstva v breme proračunskih sredstev občine.- 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-89/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 365. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitx-i zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega deia Razglaša se zakon o spremembah in. dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela. ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986. na seji Zbora občin dne 12. februarja 1986, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 12. februarja 1988. St. 0100-187/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela 1. člen V zakonu o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) se naslov »I. SPLOŠNE DOLOČBE-spremeni tako, da se glasi: "I. UVODNE DOLOČBE«. 2. člen Prvi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi: "V SR Sloveniji opravljajo sodno funkcijo kot sodišča združenega dela sodišča združenega dela, ki se ustanovijo za območje ene ali več občin, sodišča združenega dela, ki se ustanovijo za reševanje določenih vrst sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, in sodišče združenega dela. ki se ustanovi za območje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošna in posebna sodišča oziroma sodišča).« V drugem odstavku se »št. 24/74« nadomesti s »št. 38/84«. 3. člen V 2. členu se besedilo »s samoupravnimi splošnimi akti na podlagi zakona- nadomesti z besedilom »s samoupravnim aktom o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom-. 4. člen V 4 členu se besedilo »ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij- nadomesti z besedilom »ki so pomembni za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine-. Za besedama »družbenopolitičnih skupnosti« se postavi vejica in doda besedilo »sindikalni organizaciji in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kadar sodišča dajejo organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupno-stim predloge iz prejšnjega odstavka tega člena, obvestijo o tem tudi organ samoupravne delavske kontrole.« 5. člen 7. člen se črta. 6. člen Prvi odstavek 9. člena se nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita: »Sredstva za delo Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije zagotavlja SR Slovenija. Sredstva za delo splošnega sodišča zagotavljajo občine, za območje katerih sodišče posluje, v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Višino sredstev določijo v skladu z osnovam1 iz 9. a člena tega zakona po enotnih merilih, ki jih občine sprejmejo za celotno območje republike z dogovorom. Pri oblikovanju meril za določanje sredstev za materialne stroške, za posebne namene in sredstev opreme v enotnih merilih občine upoštevajo strokovne podlage, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 7. člen Za 9. členom se dodata nova 9.a in 9. b člen, ki se glasita: »9. a člen Sredstva za delo sodišča se določijo v skladu z družbenoekonomsko politiko SR Slovenije na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in programa dela sodišča. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sodnikov in drugih delavcev v delovni skupnosti sodišča se določajo v skladu s skupnimi osnovami in merili za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, opredeljenimi v ustreznem splošnem aktu. 9. b člen Občine nakažejo sredstva za delo splošnemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona za posamezni mesec najkasneje do 20. dne v mesecu. Če občina ne nakaže sredstev v skladu s prvim odstavkom tega člena, izda Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v skladu z določbami dru-eega odstavka 9. člena in 9. a člena tega zakona ter v sorazmerju s prilivom sredstev odločbo o višini sredstev, ki se nakažejo splošnemu sodišču. Odločbo izvrši služba družbenega knjigovodstva v brerrue proračunskih sredstev občine.«. 8. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Splošna sodišča odločajo v sporih iz 16. in 17. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Splošna sodišča prve stopnje so izključno pristojna za spore o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij.« 9. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Posebna sodišča rešujejo spore o samoupravnih pravicah in obveznostih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v samoupravnih interesnih skupnostih ali med njimi, ter druge spore, določene v zakonu oziroma samoupravnem oktu o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.« 10. člen V 13. členu se besedilo druge alinee spremeni tako, da se glasi: »— odloča na prvi in zadnji stopnji v sporih o zakonitosti aktov skupščin družbenopolitičnih skupnosti, s katerimi je odrejen začasni ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine,« Za drugo alineo se doda nova tretja alinea, ki se glasi: »— odloča o izrednih pravnih sredstvih v primerih, ki jih določa zvezni zakon.« Dosedanja tretja alinea- postane četrta alinea. 11. člen V 14. členu se besedilo »po 20. in 21. členu« nadomesti z besedilom »po členih 20. do 23.«. 12. člen Naslov za 15. členom se spremeni tako, da se glasi: »III. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA«. 13. člen V 6. točki 16. člena se beseda »Maribor« nadomesti z besedilom »Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno«. 14. člen 18. člen se dopolni tako, da se glasi: »Posebno sodišče se ustanovi s samoupravnim aktom v skladu z zakonom.« Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Samoupravni akt o ustanovitvi posebnega sodišča vsebuje zlasti določbe o: — uradnem imenu in sedežu sodišča, — pristojnosti sodišča v skladu z zakonom, — številu sodnikov ter načinu njihove izvolitve oziroma razrešitve, — načelih za notranjo organizacijo in delo sodišča, — načinu zagotavljanja sredstev za delo sodišča.« 15. člen V 20. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Republiški sekretariat za pravosodje in upravo izdela v sodelovanju s skupščinami občin strokovne podlage za določanje števila sodnikov, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 16. člen V 21. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Število delavcev določi akt o sistemizaciji del in nalog sodišča, lahko pa tudi samoupravni akt o ustanovitvi posebnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji del in nalog se določi tudi naziv in razpored del in nalog z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih del in naloe in število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje.« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Republiški sekretariat za pravosodje in upravo izdela v sodelovanju s skupščinami občin strokovne podlage za določanje števila administrativno-tehnič-nih delavcev.« Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Notranja organizacija sodišča se določi z aktom o organizaciji in delu sodišča ali s samoupravnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča.« Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Akt o notranji organizaciji in delu sodišča izda po predhodnem mnenju delovne skupnosti predsednik sodišča. Akt o sistemizaciji del in nalog izda po predhodnem mnenju delovne skupnosti predsednik sodišča v soglasju z izvršnim svetom pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma v soglasju z organom pristojne skupščine samoupravne interesne skupnosti, določenim v samoupravnem aktu o ustanovitvi posebnega sodišča. Izvršni sveti pristojnih skupščin družbenopolitičnih skupnosti se lahko dogovorijo, da bo dajal soglasje k aktu le eden izmed njih.« Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek. 17. člen 22. in 23. člen se črtata. 18. člen V prvem odstavku 24. člena se črta oeseda »praviloma-, pika se nadomesti z vejico m se doda besedilo »če zakon ne določa drugače-. 19. člen V prvem odstavku 25. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če zakon ne določa drugače-. 20. člen Za 25. členom se dodata nova 25. a in 25. b člen, ki se glasita: »25. a člen Sodišče združenega dela SR Slovenije ima občno sejo, ki jo sestavljajo predsednik in 20 delegatov sodnikov tega sodišča. Način delegiranja ureja poslovnik o delu občne seje, ki ga sprejme zbor sodnikov. Občno sejo skliče in vodi predsednik Sodišča združenega dela SR Slovenije ali od njega pooblaščeni sodnik. Občna seja veljavno sklepa, če je navzoča večina delegatov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov. 25. b člen Občna seja: — sprejema pravna mnenja in stališča o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo pravnih pravil, — obravnava obvestila in daje mnenja Skupščini SR Slovenije o pojavih in problemih pri uporabi zakonov in samoupravnih splošnih aktov, — daje zahtevo za spremembo in dopolnitev zakonov ali za izdajo novih zakonov, — obravnava sodno prakso in druga vprašanja, ki se nanašajo na uporabo zakonov in samoupravnih splošnih aktov ter na delo sodišč združenega dela v SR Sloveniji. Sprejeta pravna mnenja so obvezna za senate Sodišča združenega dela SR Slovenije.« 21. člen Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi: »Splošno sodišče se odpravi z zakonom, posebno sodišče pa s samoupravnim aktom samoupravne interesne skupnosti, ki je sodišče ustanovila.« 22. člen V prvem odstavku 31. člena se besedilo »je mo-ralno-politično primeren za sodniško dolžnost« nadomesti z besedilom »se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov.« Drogi odstavek se črta. 23. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sodniku, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča in ni ponovno izvoljen ali je predčasno razrešen zaradi odprave sodišča ali zmanjšanja obsega dela sodišča ali zaradi trajne izgube delovne sposobnosti za opravljanje sodniške funkcije, je dolžna družbenopolitična skupnost oziroma samoupravna interesna skupnost, katere skupščina ga je izvolila, zagotoviti drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Do nastopa drugega dela, najdalj pa za dobo šestih mesecev, mu pripadajo pravice iz dela in osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega dohodka z vsemi povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev. Ce sodnik odkloni ponujena dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, izgubi pravice iz prejšnjega odstavka tega člena.« 24. člen V drugem odstavku 39. člena se besedilo -ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu v sodišču-nadomesti z besedilom -ki niso v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča«. 25. člen V 41. členu se v 5. točki podpičje nadomesti s piko, besedilo 6. točke pa črta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Sodnik, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, se razreši pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, tudi če izpolni pogoje za polno osebno pokojnino.« 26. člen 42. člen se spremeni tako, da se glasi: -Sodnik, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, se lahko razreši, ce se zaradi zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest pri sodišču.« 27. člen V 43. členu se črtata besedi »in 6.«. 28. člen V prvem odstavku 5. člena, 6. členu, petem od- stavku 24. člena, prvem, drugem in tretjem odstavku 29. člena se besedilo »ki imajo lastnost delavca v združenem delu v sodišču« nadomesti z besedilom »ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča« v ustreznem sklonu. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona o sodiščih združenega dela. 30. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-88/86 Ljubljana, dne 12, februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 366. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih naslovih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih naslovih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985, na seji Zbora občin dne 12. februarja 1986 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 21. januarja 1986. St. 0100-168/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1386. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih naslovih 1. člen V zakonu o strokovnih naslovih (Uradni list SRS, št. 21/71) se 2. člen dopolni z novo točko, ki se glasi: »15. na Medicinski fakulteti — na odseku za medicino ... doktor medicine — na odseku za stomatologijo ... doktor stomatologije«. 2. člen Pravico do strokovnega naslova »doktor medicine« oziroma »doktor stomatologije« ima tudi oseba, ki si je pridobila strokovni naslov »zdravnik« oziroma »zobni zdravnik« po zakonu o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah (Uradni list FLRJ, št. 13/63). 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se glede strokovnega naslova »zdravnik« in »zobni zdravnik« v SR Sloveniji prenehata uporabljati 4. in 5. točka 5. člena zakona o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 134-2/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 361. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. februarja 1986 in na seji Zbora občin dne 12. februarja 1986. St. 0100-169/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah 1. člen Šesta alinea prvega odstavka 60. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), se spremeni tako, da se glasi: »prometne površine izven vozišča, kot so: pločniki, kolesarske steze in pešpoti, če so zgrajene v isti ravnini kot vozišče in od njega niso fizično ločene, odstavni pasovi, počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in kontrolo prorrueta ter helikopterska pristajališča«. 2. člen V prvem odstavku 122. člena se besedilo »od 20.000 do 150.000« nadomesti z besedilom »najmanj 50.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »do 20.000« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000«. 3. člen V prvem odstavku 123. člena se besedilo »od 20.000 do 150.000- nadomesti z besedilom »najmanj 50.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »do 20.000« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000«. 4. člen V prvem odstavku 124. člena se besedilo »do 50.000« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »do 5.000« nadomesti z besedilom »najmanj 5.000«. 5. člen V prvem odstavku 125. člena se besedilo »do 50.000« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »do 5.000« nadomesti z besedilom »najmanj 5.000«. 6. člen V prvem odstavku 126. člena se besedilo »do 30.000« nadomesti z besedilom »najmanj 5.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »do 3.000« nadomesti z besedilom »najmanj 2.500«. 7. člen V prvem odstavku 127. člena se besedilo »do 30.000« nadomesti z besedilom »najmanj 5.000«, v dru- gem odstavku pa se besedilo »do 3.000« nadomesti z besedilom »najmanj 2.500«. 8. člen V 128. členu se besedilo »do 50.000-« nadomesti z besedilom »najmanj 10.000-«. 9. člen V 129. členu se besedilo »do 10.000« nadomesti z besedilom »najmanj 2.000«. 10. člen V 130. členu se besedilo »do 5.000« nadomesti z besedilom »najmanj 1.000«. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi daq po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-49/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 368. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286 člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, sedme alinee 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega razdelka 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 12. februarja 1986 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Prvi projekt za področje nafte in plina INA-Nafta plin, YU-2595) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Prvi projekt za področje nafte in plina INA-Na£ta plin, YU 2595), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije posial Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. ZS 44-24/86 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 369. Na podlagi 335. člena In 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 11. alinee drugega razdelka 71. člena, 5. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 82. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. februarja 1986 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča Daje se soglasje k sklepu skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije o imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, ki ga je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije sprejela na 15. seji dne 5 novembra 1985. St. 111-5/36 Ljubljana, dne 12. februarja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 370. Na podlagi 28. alinee 335 člena In 6 alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije 6 alinee drugega razdelka 71 člena. 3 alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije re 60 in 62 člena zakona o rednih eio ugotovitve iz 1., 2.. 4., 5., 6.. 7. in 8 alinee 2. člena, ugotovitve iz 2. alinee 2. člena se prikažejo na pre- ggSife glednem kartografskem, načrtu v merilu 1 :5.000, druge ugotovitve pa na topografskih kartah v merilu 1 : 25.000. 14. člen Izdelavo agrokarte zagotovi kmetijska zemljiška skupnost, ki v ta namen imenuje posebne delovne skupine, ki jih sestavljajo kmetijski- strokovnjaki z območja občine; pri tem pa sodelujejo kot koordinatorji tudi strokovnjaki strokovno pospeševalnih in znanstveno raziskovalnih organizacij na ravni regije in republike. 15. člen Agrokarto obravnava in sprejme kmetijska zemljiška skupnost po predhodni javni razgrnitvi in obravnavi na samoupravnih organih kmetijskih organizacij v občini. Način in rok javne razprave ter način in rok obravnave na samoupravnih organih določi kmetijska zemljiška skupnost. Ob obravnavanju in sprejemanju agrokarte kmetijska zemljiška skupnost obravnava tudi predloge in pripombe iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Kmetijska zemljiška skupnost obvesti o sprejemu agrokarte republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, in mu pošlje v vednost en izvod agrokarte v roku 30 dni po njenem sprejemu. 17. Sen Agrokarta se izdela za obdobje 10 let. Ce nastanejo bistvene spremembe, ki vplivajo na razvoj kmetijstva in vsebino agrokarte, začne kmetijska zemljiška skupnost postopek za spremembo agrokarte po postopku kot to velja za njen sprejem. Agrokarta je shranjena pri kmetijski zemljiški skupnosti in mora biti dostopna vsem zainteresiranim občanom, organizacijam in skupnostim. 18. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-01/84-7 Ljubljana, dne 6. decembra 1985. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič L r. 375. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v zvezi z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o uporabi kmetijskih zemljišč za gozdne plantaže 1. člen V skladu s tem pravilnikom se lahko kmetijska zemljišča začasno uporabljajo za gozdne plantaže. Gozdna plantaža je nasad hitrorastočih drevesnih vrst (topol, vrba, trepetlika, smreka, zeleni bor, duglazija in macesen). 2. člen Za gozdne plantaže se lahko uporabijo kmetijska zemljišča drugega območja (peti odstavek 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih), in sicer: — slabo obdelana zemljišča; — zemljišča na malo humoznih distričnih rjavih tleh; — zemljišča na plitvih, skeletnih, nerazvitih obrečnih tleh; — zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem; — območja steljnikov; — zemljišča ob vodotokih, jarkih in komunikacijah (vetrobrani); — barja; — območja sanacij deponij; — eksploatacijska območja podzemnega pridobivanja rudnin. 3. člen Kmetijska zemljišča prvega območja kmetijskih zemljišč po 11. členu zakona o kmetijskih zemljiščih se lahko le izjemoma uporabijo za gozdne plantaže, in sicer: — kmetijska zemljišča, M imajo z dolgoročnim planom določene še druge funkcije, zaradi katerih so znatneje omejene možnosti intenzivne kmetijske proizvodnje (npr. območja najožjih varstvenih pasov zajetij pitne vode, suhe akumulacije ipd.); — kmetijska zemljišča, na katerih so predvideni melioracijski posegi za usposobitev v intenzivno kmetijsko proizvodnjo po letu 2000. 4. Sen Območja gozdnih plantaž se grafično prikažejo na pregledno katastrskem načrtu v merilu 1 :5.000. v katerem so prikazane opredelitve glede namenske rabe zemljišč. Hkrati se izračuna njihova površina v hektarjih. 5. člen Kmetijska zemljiška skupnost pripravi v sodelovanju z gozdnogospodarskimi organizacijami predlog možnih območij kmetijskih zemljišč iz 2. in 3. člena tega pravilnika za gozdne plantaže. Na podlagi predloga možnih območij lahko organizacija združenega dela s področja predelave lesa (v nadaljnjem besedilu: investitor) začne sklepati pogodbe z lastniki oziroma uporabniki zemljišč o osnovanju nasadov. Medsebojne pravice, odgovornosti in obveznosti med investitorjem gozdne plantaže in lastnikom oziroma uporabnikom kmetijskega zemljišča glede osnovanja gozdnih plantaž in izvajanja potrebnih ukrepov v teh plantažah, se uredijo s pogodbo iz prejšnjega odstavka. 6. člen Po poseku gozdne mase je investitor dolžan kmetijsko zemljišče usposobiti v roku 6 mesecev za kmetijsko proizvodnjo. 7. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-01/86-3 Ljubljana, dne 6. decembra 1985. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r. 376. Na podlagi 55. in 62. člena zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve NAVODILO o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katero je bil izdan orožni list I Tehnični pregled strelnega orožja, za katero je bil izdan orožni list, opravi predstojnik oziroma od njega pooblaščeni delavec zg notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) ob sodelovanju strokovnjaka organizacije združenega dela ali obrtne delavnice, ki je registrirana za izdelovanje, predelovanje in popravljanje orožja, ki ga določi predstojnik pr.stojnega organa. II Tehnični pregled orožja se opravlja v času in kraju, ki ga določi pristojni organ. Pristojni organ s pismenim vabilom obvesti lastnika orožja o času in kraju tehničnega pregleda orožja najmanj osem dni pred tehničnim pregledom orožja. V vabilu morajo biti navedene posledice neopravičenega izostanka lastnika orožja (tretji odstavek 73. člena zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 32/78). III Pri opravljanju tehničnega pregleda strelnega orožja je potrebno ugotoviti, ali je orožje v takšnem stanju, da zagotavlja brezhibno in varno uporabljanje. IV Tehnični pregled strelnega orožja obsega: 1. ugotovitev, ali se podatki, vpisani v orožnem listu, ujemajo s podatki o lastniku in orožju; 2. vizualni pregled, pri katerem se ugotavlja kvaliteta površinske obdelave, obstoj površinskih hib, korozije ter drugo; 3. dimenzionalni pregled pri katerem se pregled duje kaliber cevi in dimenzija ležišča za naboj ter 4. kontrolo zanesljivosti zapiranja, delovanja delov za proženje, zanesljivost varovalk in drugih naprav za pravilno in varno delovanje ter nošenje orožja. V Če je pri tehničnem pregledu strelnega orožja ugotovljeno, da orožje ni v brezhibnem stanju, se o opravljenem tehničnem pregledu sestavi zapisnik, v katerem se podrobneje opišejo hibe in posebej navede, da je orožje potrebno popravila ali, da popravilo ni mogoče. Prvi izvod zapisnika o opravljenem tehničnem pregledu se ob končanem tehničnem pregledu izroči lastniku orožja, drug izvod pa hrani pristojni organ. Vlaga jih po zaporednih številkah registra izdanih orožnih listov in dovoljen za posest orožja. Lastnik orožja, ki se ne strinja z ugotovitvijo tehničnega pregleda strelnega orožja, lahko najkasneje v osmih dneh od dneva tehničnega pregleda predloži orožje na preizkus organizaciji združenega dela, ki je po zakonu o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva (Uradni list SRS, št. 37/73) pooblaščena za preizkušanje orožja. V tem primeru mora lastnik orožja pristojnemu organu v roku treh dni predložiti dokazilo, da je orožje predložil na preizkus. VI V primeru, da je na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je orožje potrebno popravila, pristojni organ določi lastniku orožja rok, v katerem mora orožje popraviti ; v primeru, da je na tehničnem pregleda ugotovljeno, da orožja ni mogoče popraviti, pristojni organ sproži postopek po 32. členu zakona o orožju. V primeru iz tretjega odstavka prejšnje točke organ odloži odločitev po prejšnjem odstavku, dokler lastnik orožja ne predloži mnenja organizacije pooblaščene za preizkušanje orožja, vendar največ za tri mesece od vročitve zapisnika o tehničnem pregledu strelnega orožja. VII Opravljeni tehnični pregled orožja pristojni organ vpiše v register izdanih orožnih listov in dovoljenj za posest orožja v rubriko št. 14 (opombe). Če je na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je orožje brezhibno, se vpiše v rubriko znak »TP« in zadnji dve številki letnice pregleda (na primer tehnični pregled opravljen v letu 1985 se vpiše: TP/85); če je ugotovljeno, da orožje ni tehnično brezhibno, se znaku >*TP« in letnici doda znak »-Z« (na primer TP/85-Z). VIII Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list (Uradni list SRS, št. 16/75). IX To navodilo začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/8/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. rl SR SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE ZAPISNIK o ugotovljenih hibah na tehničnem pregledu strelnega orožja za katerega je bil izdan orožni list, sestavljen v __________________________________ dne ....................................... PRISOTNI: 1. Uradna oseba .....................—...-.......................... 2. Strokovnjak __,...........—.................. OZD oziroma obrt. delavnice ------------------------------------------..-...-....... Ugotavljamo, da je ........ s stalnim prebivališčem ... (priimek in ime) (naslov stalnega prebivališča) prinesel na tehnični pregled naslednje orožje: vrsta ......................'.----------------------- znamka .............................................. kaliber ......... tovarniška številka ............... Orožje je vpisano v register izdanih orožnih listov pristojnega organa pod zaporedno št. Opis ugotovljenih hib na orožju ter predlagani ukrepi: V __________________________, dne ---------------- Podpis 1. Uradna oseba .....-...... 2. Strokovnjak ____________ 377. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DO POLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 38 občina Piran: — v stolpcu 6 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo nadomestilo osebnega dohodka. 13. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dosegel v minulem letu za svoje tekoče in minulo delo za poln delovni čas in za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati več kot poln delovni čas. Če je upravičenec nosilec samostojnega osebnega dela, je osnova za nadomestilo osebnega dohodka enaka neto osnovi, ki je bila v minulem letu podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 14. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je v minulem letu določen čas dobival osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu in za opravljanje .samostojnega osebnega dela, je seštevek obeh osnov, ki jih je upravičenec dosegel v minulem letu. 15. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki v minulem letu ni dosegel osebnega dohodka in ni opravljal samostojnega osebnega dela, je povprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma neto osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tekoče leto, do meseca pred nastopom porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka. Če upravičenec nastopi porodniški dopust oziroma dopust za nego in varstvo otroka pred iztekom enega meseca zaposlitve, se upošteva osebni dohodek, ki ga je dosegel do zadnjega dneva, ko je delal oziroma neto osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ta čas. 16. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca po 10. členu tega samoupravnega sporazuma je osebni dohodek, ki bi ga upravičenec dosegel v mesecu pred nastopom dopusta, če bi delal oziroma neto osnova za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če bi upravičenec v mesecu pred nastopom dopusta opravljal samostojno dejavnost. ^ 17. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki ne dela poln delovni čas, je osebni dohodek oziroma akontacija osebnega dohodka za nepoln delovni čas. 18. člen Osno\'a za nadomestilo osebnega dohodka, ki jo je upravičenec dosegel v minulem letu, se poveča z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu do meseca pred začetkom izrabe pravice do začasne zadržanosti z dela. Nadomestilo osebnega dohodka se po izteku enega meseca začasne zadržanosti z dela usklajuje za vsak nadaljnji mesec začasne zadržanosti z dela z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se kot odstotek rasti upošteva podatek o rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije, ki je znan v času, ko ima upravičenec pravico do nadomestila osebnega dohodka. Poročila o stopnji rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS. 19. člen Nadomestilo osebnega dohodka se ugotovi tako, da se odmerjena osnova za nadomestilo osebnega dohodka izračuna na uro za čas, ko je upravičenec delal in prejemal osebni dohodek. Ta znesek pomnožimo s številom ur na mesec, ki bi jih upravičenec moral prebiti na delu, če bi delal. 20. člen Mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od akontacije osebnega dohodka oziroma neto osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi delal v mesecu, za katerega ima pravico do nadomestila osebnega dohodka. Mesečno nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred nastopom porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka delal poln delovni čas, ne more biti nižje, kot je najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca in ki ga določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (zajamčeni osebni dohodek). 5. Daljši dopust za nego in varstvo otroka 21. člen Udeleženci soglašamo, da bomo zagotavljali upravičencu pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo dvojčkov, več hkrati živorojenih otrok, težje telesno in duševno prizadetega otroka oziroma nedonošenčka. 22. člen Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka uveljavi upravičenec v organizaciji združenega dela ali pri skupnosti, s tem da predloži: — izjavo, da neguje in varuje dvojčke ali več hkrati živorojenih otrok, — potrdilo ustrezne zdravstvene organizacije, da otrok, ki ga neguje in varuje, ni bil donošen, — izvid in mnenje ustrezne zdravstvene organizacije, da otrok zavoljo prizadetosti potrebuje skrb-nejšo in daljšo nego. 23. člen Za ugotovitev dejstev, da je otrok težje telesno ali duševno prizadet in da zato potrebuje skrbnejšo in daljšo nego in varstvo, je potrebno izvedensko mnenje ustrezne zdravstvene organizacije. Če izvedensko mnenje ni popolno, razumljivo in prepričljivo, lahko skupnost zahteva dopolnitev ali novo mnenje iste oziroma druge zdravstvene organizacije. V spornih primerih daje izvedensko mnenje konzilij Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani. 24. člen Daljši dopust za nego in varstvo otroka zahteva upravičenec praviloma najmanj 30 dni pred iztekom dopusta, izjemoma pa do zadnjega dne dopusta za nego in varstvo -otroka. Ce je ,težja telesna ali duševna prizadetost otroka ugotovljena potem, ko se je upravičenec že vrnil na delo, otrok pa še ni dopolnil 15 oziroma 23 mesecev starosti, ima pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, če ' to zahteva ih z njegovo zahtevo soglaša organizacija združenega dela. 6. Trajanje ter način izrabe daljšega dopusta za nego m varstvo otroka „25. člen Ce upravičenec neguje in varuje težje, telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčke, traja daljši dopust za nego in varstvo otroka pri popolni odsotnosti z dela do dopolnjenih 15 mesecev otrokove starosti. Za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok ima upravičenec pravico še do dodatnih treh mesecev daljšega dopusta za vsakega nadaljnjega otroka. Ce je upravičenec izrabil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka tako, da je delal 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan, ima pravico delati po 21 ur na teden in praviloma 4 ure na dan do dopolnjenih 23 mesecev starosti težje telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčka. Za vsakega nadaljnjega hkrati živorojenega otroka ima pravico, da dodatnih 5 mesecev dela po 21 ur na teden in praviloma po 4 ure na dan. 26. člen Določbe tega samoupravnega sporazuma o pravici do dopusta za nego in varstvo otroka smiselno veljajo tudi za pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka. 7. Prenehanje oziroma mirovanje pravice 27. člen Ce se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom, ima upravičenka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda. 28. člen Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka miruje za določen čas, če je otrok za daljši čas na zdravljenju v zdravstveni organizaciji. Za daljši čas zdravljenja v zdravstveni organizaciji se šteje doba, ki presega 7 dni nepretrganega stacionarnega zdravljenja, če med tem zdravljenjem ni bilo potrebno, da je upravičenec trajno ali občasno prisoten pri otroku. Mnenje o tem izda zdravnik, ki zdravi otroka. 29. člen Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka preneha, če upravičenec ne neguje in ne varuje otroka. Komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti uvede postopek na pobudo fizične ali pravne osebe. O pobudi za prenehanje pravice do dopusta oziroma daljšega dopusta za nego in varstvo otroka odloči komisija na temelju stvarnih ugotovitev, da upravičenec ne neguje in ne varuje otroka. 30. člen Pravica do dopusta in daljšega dopusta za nego in varstvo otroka preneha med trajanjem dopusta zavoljo smrti otroka in če upravičenec neguje in varuje • samo enega od dvojčkov ali od več hkrati živorojenih otrok. 8. Družbena pomoč 31. člen Udeleženci bodo zagotavljali pravico do družbene pomoči pred otrokovim rojstvom in po njem iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju (v nadaljevanju: upravičenka do družbene pomoči), ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije. 32. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da znaša družbena pomoč na mesec 50 %> povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu, ki se izplača upravičenki do družbene pomoči za dobo 84 dni, in to praviloma za 28 dni pred datumom predvidenega poroda in za 56 dni po porodu. Upravičenka, ki prejema denarno pomoč za brezposelnost, štipendijo, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali ima druge stalne prejemke, ima pravico do razlike med prejemki in družbeno pomočjo, če je ta večja. 33. člen Družbene pomoči se usklajujejo z rastjo povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije po enakih osnovah in merilih, ki so določene v 18. členu tega samoupravnega sporazuma. 34. člen Pravico do družbene pomoči uveljavi upravičenka do družbene pomoči pri skupnosti na območju stalnega prebivališča tako, da predloži: — dokazilo pristojne zdravstvene organizacije o predvidenem datumu poroda, — dokazilo pristojne skupnosti za zaposlovanje, da je iskalka zaposlitve, — dokazilo visoke, višje ali srednje šole, da ima status redne študentke oziroma učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju. Poleg ustreznega dokazila iz prejšnjega odstavka tega člena upravičenka predloži še: osebno izkaznico ali drugo dokazilo, da ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije, in izjavo, da na kakšni drugi podlagi ni upravičena do nadomestila osebnega dohodka zavoljo nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka, oziroma izjavo o višini prejemkov navedenih v drugem odstavku 32. člena tega samoupravnega sporazuma. 35. člen Skupnost v roku 10 dni po prejemu zahtevka odloči o zahtevku ter ob koncu vsakega meseca nakaže družbeno pomoč za minuli mesec. 36. člen Določila 27. in 29. člena tega samoupravnega sporazuma smiselno veljajo tudi za pravico do družbene pomoči. 9. Predhodne in končne določbe 37. člen Udeleženci soglašamo, da imajo upravičenci, ki so z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma na porodniškem dopustu ali na podaljšanem porodniškem dopustu pravice po samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81, 41/83 in 35/84), če je to zanje ugodnejše. 38. člen Udeleženci soglašamo, da je za razlago določil tega samoupravnega sporazuma pristojna Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije spremlja uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in obravnava predloge za spremembe in dopolnitve. Ce odbor oceni, da je predlog za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma utemeljen, predlaga skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije, da o predlogu odloči. 39. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/86. Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81, 41/83 in 35/84) ter 'pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic (Uradni list SRS, št. 13/81). . £t. 19-5/19-86/4 Ljubljana, dne 19. februarja 1986. Skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva in Skupnost otroškega varstva Slovenije 388. Na podlagi pooblastila skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na seji dne 13. februarja 1986 sprejel SKLEP o medletni uskladitvi materialnih pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 1 Nadomestilo za invalidnost znaša 15.160 dinarjev. 2 Dodatek za tujo nego in pomoč znaša: — za Invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb 8.640 dinarjev, — za Invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb 4.320 dinarjev. Po socialnoskrbstvenih kriterijih gre upravičenim invalidnim osebam iz prvega odstavka te točke še del dodatka za tujo nego in pomoč v višini 4.320 dinarjev. 3 Invalidnim osebam, ki prejemajo razliko med višino nadomestila za invalidnost in pokojnino oziroma invalidnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po predpisih o vojaških invalidih ali o civilnih invalidih vojne, se razlika ne valorizira. 4 Ta sklep se uporablja od 1. 3. 1986 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-7/46-86/5 Ljubljana, dne 13. februarja 1986. Predsednica odbora Erna Snuderl L r. 389. Na podlagi 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, sklenjenega dne 8. decembra 1981 (Uradni list SRS, št. 13/75), v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 so delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 11. februarja 1986 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma ter s tem sprejeli SKLEP o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1986 1. Naložbe v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1986 (po cenah 1. januarja 1986) ne smejo preseči naslednjih zneskov za: din/m* normirane neto površine zgradbe šola dom zaklonišče adaptacija novogradnja a) gradbena in obrtn. dela z notranjimi instalacijami b) zunanja ureditev 55.370 79.120 110.160 in priključki 3.260 8,610 13.236 c) oprema č) projekti, inženiring in ostali stroški 14.048 14.040 15.660 investit. 5.310 7.530 12330 a)—č) Skupaj d) nabava komunalno opremljenega zemlji- 77.980 109.300 151.380 šča e) učila — drobni 4.510 4.010 inventar 6.596 6.570 9380 d)—e) Slropej 6.570 11.480 14.580 a)—e) Skupaj 84.550 120.780 165.970 ad b) Kot zunanja ureditev in priključki se upošteva planiranje zemljišča za šolsko-domsko dvorišče in igrišča, ureditev dovozov in dostopov do zgradbe ter izvedba priključkov na javne komunalne naprave, vendar samo v tolikšnem obsegu, da so izpolnjeni minimalni pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ne upošteva pa se vrednosti komunalno opremljenega zemljišča, morebitna rušitvena dela, stroški nadomestnih stanovanj in druga pripravljalna dela na zemljišču. ad c) Za opremo se šteje vgrajena in pomična oprema po normativih, vendar brez učil, učnih pripomočkov in drobnega inventarja. ad) č) Od stroškov v tej točki odpade na: — projekte 40 %> — inženiring 30 °Zo — ostale stroške 30 °/o 2. Normirana neto zazidana površina zgradbe je odvisna od vrste in kapacitete šole-doma, kot sledi: 2.1. CELODNEVNA OSNOVNA SOLA 2.1.1. PODRUŽNIČNA SOLA: vpisanih učencev 60 90 120 učencev v prvi izmeni 60 90 120 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. . C. ostali prostori in ko- 2,9 2,8 2,7 munikacije 3,6 2,8 2,2 A., B., C. skupaj m2 6,5 5,6 4,9 2.1.2. SAMOSTOJNA IN CENTRALNA SOLA vpisanih učencev 240 480 720 960 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. , C. ostali prostori in ko- 4,5 4,2 4,0 3,8 munikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A., B., C. skupaj m2 7,6 6,9 6,3 5,8 2.2. OSNOVNA SOLA S PRILAGOJENIM PRO- GRAMOM 2.2.1. ODDELKI PRI SOLI ad 2.1.1. IN ad 2.1.2. ZGORAJ vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. , C. ostali prostori in ko- 4.3 3,8 3,5 3,4 munikacije 2,6 2,3 2,1 1,9 A.,. B., C. skupaj m2 6,9 6,1 5,6 5,3 2.3.2. SAMOSTOJNA IN CENTRALNA SOLA vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. , C. ostali prostori in komunikacije 6,2 4,2 5,8 3,5 5,3 3,0 4,8 2,6 A., B^ C., skupaj m2 10,4 9,3 8,3 7,4 2.3. DELOVNO USPOSABLJANJE TEŽJE SEVNO PRIZADETIH OTROK 2.3.1. ODDELKI PRI OSNOVNI SOLI ad ZGORAJ DU- 2.2.2. vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. , C. ostali prostori in ko- 4.9 4,4 4,1 3,9 munikacije 3,0 2,6 2,3 2,1 A., B., C. skupaj m2 7,9 7,0 6,4 6,0 2.3.2. SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 7,0 6.5 6,0 5,4 B., C. ostali »prostori in komunikacije 4,9 4,0 3,3 2,9 A., B., C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.4. SREDNJA SOLA 2.4.1. EKONOMSKA. DRUŽBOSLOVNA IN FE- DAGOSKA USMERITEV: vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. , C. ostali prostori in ko- 3,8 3,8 3,8 3,8 munikacije 2,8 2,6 2,4 2,3 A., B., C. skupaj m2 6,6 6,4 6,2 6,1 2.4.2. NARAVOSLOVNO-MATEMATICNA IN RA- CUNALNlSKA USMERITEV vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 4,1 4,1 4.1 4,1 B., C. ostali prostori in komunikacije 2,8 2,6 2,4 2.3 A., B., C. skupaj m2 6,9 6,7 6,5 6,4 2.4.3. OSTALE USMERITVE: vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 4,6 4,6 4,6 4,6 B., C. ostali prostori in komunikacije 3,1 2,9 2,7 2,6 A., B., C. skupaj m2 7,7 7,5 7,3 7,2 2.4.4. S PRILAGOJENIM PROGRAMOM vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mz/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 7,5 6,7 6,1 5,6 B., C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,8 3,2 2,7 A., B., C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.5. VISOKE SOLE 2.5.1. EKONOMSKA, DRUŽBOSLOVNA, PEDAGOŠKA (brez t eles noku 1 tu m i h programov), NARA-VOSLOVNO-MATEMATICNA IN RAČUNALNIŠKA USMERITEV vpisanih rednih študentov 360 720 1.080 1 440 študentov v prvi izmeni 240 480 720 960 mZ/študenta v prvi (izmeni: A. prostori za pouk 5.2 4,8 4,5 4,3 B., C. ostali prostori in komunikacije 3,4 3,0 2.6 2.2 A., B., C. skupaj m2 8.6 7,8 7,1 6,5 2.5.2. KULTURNO-UMETNTSKA IN PEDAGOŠKA (s telesnokulturnim programom) vpisanih rednih študentov 120 240 360 480 študentov v prvi izmeni 120 240 330 480 mZ/študenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. , C. ostali prostori in ko- 14,8 12,0 10,5 9,7 munikacije 10.2 8,0 6.5 5,3 A., B., C. skupaj m2 25,0 20,0 17,0 15,0 2.5.3. OSTALE USMERITVE vpisanih rednih študentov študentov v prvi izmeni 300 240 600 480 900 720 1.200 960 mz/študenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk 6.4 5,9 5,5 5,2 B., C. ostali prostori in komunikacije 3.8 3,3 3.0 2.7 A., B., C. skupaj m2 10,2 9.2 8,5 ~ 7,9 2.6. DOM ZA UCENCE IN ŠTUDENTE 2.6.1. LOČENA ENOTA število ležišč 60 120 180 240 m2/ležišče: A. bivalni prostori B. , C. ostali prostori in ko- 5,8 5,8 5,8 5,8 munikacije 4,4 3,3 2,9 2,7 A., B., C. skupaj m2 10,2 9,1 8,7 8,5 2.6.2. SAMOSTOJNI DOM število ležišč 240 480 720 960 mz/ležišče: A. bivalni prostori B. , C. ostali prostori in ko- 8,0 7,7 7,5 7,4 munikacije 5,5 4.8 4,3 4,2 A., B., C. sKupaj m2 13,5 12.5 11,8 11,6 2.7 DOM ZA UCENCE S PRILAGOJENIM PRO- GRAMOM 2.7.1. LOČENA ENOTA število ležišč 12 24 36 48 m2Težišče: A. bivalni prostori B C ostali prostori in ko- 9.3 3.6 8,0 7,5 munikacije 5,7 4,7 4,3 4.0 A., B., C. skupaj m2 15.C 13,3 12,3 11,5 1 2.7.2. SAMOSTOJNI DOM število ležišč m2/ležišče: 72 144 216 288 A. bivalni prostori B. , C ostali prostori in ko- 11,4 10,9 10,5 10,3 munikacije 6.7 6.1 5.7 5.3 A.. B.. C. skupaj m2 18.1 17.0 16,2 15,6 2.8. CE MIKROLOKACIJSKI POGOJI NAREKUJEJO IZGRADNJO ZAKLONIŠČA. JE SKLADNO Z ZAHTEVAMI REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO SR SLOVENIJE V TA NAMEN TREBA DIMENZIONIRAT! ZAKLONIŠČA ZA 66 0/o UČENČEV PRVE IZMENE SOLE OZIROMA LEŽIŠČ V DOMU (RAČUNAJOČ S ŠTEVILOM UČENČEV. KT BREMENIJO NAČRTOVANI OBSEG NOVOGRADNJE). Pri tem se priznava za vsako zakloniščno mesto v povprečju: — V SOLI 0,66 mz/učenca — študenta v prvi izmeni — V DOMU 0,66 m2/ležišCa NORMIRANO NETO POVRŠINO TVORIJO: — V ŠOLAH A. PROSTORI ZA POUK, kamor spadajo 1. učilnice 2. predavalnice 3. laboratorij 4. učne delavnice 5. kabinet — mirno delo učiteljev 6. mimo delo učencev 7. knjižnice — čitalnice 8. klubski prostori za učence in učitelje 9. telovadnice in 10. morebitne druge učne površine B. PROSTORI ZA OSTALE NAMENE, kamor spadajo: 11. jedilnica — večnamenski prostor 12. obrat kuhinje 13. obrat pralnice 14. hišna delavnica 15. inventar — arhiv 16. sanitarije — garderobe 17. upravni prostori — strokovne službe 18. kontrola in 19. morebitne druge površine za ostale namene C. 20. KOMUNIKACIJE — V DOMOVIH: A. BIVALNI PROSTORI, kamor spadajo: 1. spalnice 2. sobe za obolele učence 3. dnevne sobe — učilnice 4. knjižnica — čitalnica 5. mladinska soba 6. športni — klubski prostori 7. jedilnica — večnamenski prostor in 8. morebitne druge bivalne površine. B. OSTALI PROSTOR!, kamor spadajo: 9. sanitarije — garderobe 10. prostori za čiščenje obutve in obleke 11. sobe za dežurne vzgojitelje 12. upravni prostori 13. strokovne službe — zbornica 14. ambulanta 15 obrat kuhinje 16. obrat pralnice 17. hišna delavnica 18. inventar, arhiv 19. ogrevanje in 20. morebitne druge površine za ostale namene C. 21. KOMUNIKACIJE 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o okvirih za višino naložb v vzgojnoizo-braževalne objekte v letu 1985, Id je bil objavljen v Poročevalcu Izobraževalne skupnosti Slovenije, letnik III., št. 1 z dne 11. 2. 1985. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave. St. 402-24/86 Ljubljana, dne 11. februarja 1986. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc L r. 390. Na podlagi 11. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah ter četrte alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je izvršni odbor skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike na seji dne 14. februarja 1986 sprejel SKLEP o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1. 3. 1986 poveča od dosedanjih 18,62 na 23,28 dinarjev. Tabela vrednosti kadrovskih štipendij: za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju: uspeti št. točk din zadosten 400 9.312 dober 480 11.174 prav dober 590 13.735 odličen 720 16.762 za študente na višjih in visokih šolah: uspeh št. točk din 6,0—6,5 600 13.968 6,6—7,2 650 15.132 7,3—7,9 720 16.762 8,0—8,6 800 18.624 8,7—9,3 900 20.952 9,4—10 1080 25.142 Enotna kadrovska štipendija — za učence v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh) 480 11.174 — za študente I. letnika višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji učni uspeh) 650 15.132 Ljubljana, dne 17. februarja 1986. Predsednica izvršnega odbora skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike Vika Potočnik 1. r. 391. Na podlagi 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86), 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) in 24. člena statuta Zveze stanovaniških skupnosti Slovenije (Uradni list SRS. št. 15/83 in 14/84) je odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 29. seji dne 18. februarja 1986 sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke kot osnove za ugotovitev uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v SR Sloveniji po stanja 31. decembra 1985 I Vrednost točke kot osnova za ugotovitev uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v SR Sloveniji po stanju 31. decembra 1985 je 270,5 din. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 18. februarja 1986. Predsednik odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov Stanislav Brglez 1. r. 392. Na podlagi 9. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 9. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. februarja 1986 sprejela SKLEP o določitvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste Iz tretje do šeste in osme točke 38. člena zakona o cestah v letu 1986 1 Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest iz tretje do šeste in osme točke 38. člena zakona o cestah v tem sklepu zajemajo: — sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja (tretja točka 38. člena); — letna povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (četrta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil (peta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila (šesta točka 38. člena); — posebna povračila — cestnine (osma točka 38. člena). 2 Sredstva za ceste iz 1. točke tega sklepa se v skladu z 41. členom zakona o cestah uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest. za rekonstrukcije in gradnje cest pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. 3 Sredstva iz prve točke tega sklepa se namenjajo za financiranje vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradnje avtomobilskih, magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v naslednjem razmerju: a) Sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja, oblikovana na podlagi 11. oziroma 12. točke odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83 oziroma Uradni list SFRJ, št. 28/84) in zakona o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja (Uradni list SRS, št. 38/81) — za avtomobilske in magistralne ceste 67,77 •/• — za regionalne in lokalne ceste 32,23 3 * * 6/e b) Sredstva letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila in priklopna vozila: — za avtomobilske in magistralne ceste 67,77 •/# — za regionalne in lokalne ceste 32,23 •/• c) Sredstva povračil za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil: — za avtomobilske in magistralne ceste 67,77 e/e — za regionalne in lokalne ceste 32,23 •/e d) Sredstva povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motoma vozila in priklopna vozila: — za avtomobilske in magistralne ceste 100,00 0/e e) Sredstva povračil za uporabo avtomobilskih cest, ki jih plačujejo uporabniki — cestnina na avtomobilskih cestah 100,00 Vo 4 Sredstva iz 3. a, b in c točke tega sklepa, ki so namenjena za financiranje regionalnih in lokalnih cest, se delijo na občinske skupnosti za ceste v naslednjih odstotkih: Celje 1,060.779 Laško 1,036.797 Mozirje 1,810.314 Slovenske Konjice 1,627.213 Šentjur 1,372.730 Šmarje pri Jelšah 2,867.316 Velenje 1,323.783 Žalec 2,208.296 Ajdovščina 1,933.264 Idrija 3,046.047 Nova Gorica 3,797.981 Tolmin 4,060.670 Ilirska Bistrica 1,781.826 Izola 0,077.682 Koper 1,360.275 Piran 0,364.529 Postojna 1,179.133 Sežana 2,406.018 Jesenice 0,919.886 Kranj 2,624.878 Radovljica 3,234.160 Škofja Loka 3,511 485 Tržič 0,595.332 Cerknica 2,553.765 Domžale 1,541.142 Grosuplje 2,401.249 Hrastnik 0,451.452 Kamnik 1,889 983 Litija 1,768.224 Ljubljana 4,333.856 Logatec 1,001.372 Trbovlje 0,704 011 Vrhnika 0,735.399 Zagorje 1,188.127 Dravograd 0,402.085 Gornja Radgona 0,947.289 Lenart 0,920.666 Lendava 0,812.489 Ljutomer 1,213.780 Murska Sobota 3,762.568 Ormož 0,933.778 Ptuj 3,545.970 Radlje 0,933.137 Ravne na Koroškem 1,013.481 Slovenj Gradec 1,047.609 Slovenska Bistrica 1,873.357 Maribor 3,241.147 Brežice 1,640.029 Črnomelj 2,409.909 Kočevje 1,905.836 Krško 1,457.673 Metlika 0,575.225 Novo mesto 3,944.067 Ribnica 1,265.432 Sevnica 1,555.564 Trebnje 1,829.935 100,000.000 5 Delitev sredstev iz 3. do 6. in 8. točke 38. člena zakona o cestah, določeno s 3. in 4. točko tega sklepa, se uporablja od 31. I. 1986. Občinske skupnosti za ceste so sporazumne, da se sredstva amortizacije regionalnih in lokalnih cest vplačujejo na račun Skupnosti za ceste Slovenije in se po tem sklepu nakazujejo neposredno organizacijam za vzdrževanje cest 6 Sklep o določitvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 17/85) se preneha uporabljati z 31. januarjem 1986. 7 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, dipl. oec. L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 393. Na podlagi 42. člena statuta mesta Ljubljane in 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 26. 12. 1985, na 40. seji zbora občin dne 26. 12. 1985 in na 40. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1985 sprejela RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 v letu 1986 1. CILJI RAZVOJA V LETU 1986 Z resolucijo določamo tiste temeljne usmeritve in naloge na pomembnejših področjih družbeno-ekonom-skega razvoja, katerih uresničevanje je temeljni pogoj enovitega in hitrejšega razvoja mesta Ljubljane. Pri tem izhajamo iz temeljnih ciljev, usmeritev in nalog Iz srednjeročnega in dolgoročnega plana mesta Ljubljane, SR Slovenije in SFR Jugoslavije, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, sprejetih zakonskih osnov na posameznih področjih razvoja, ukrepov tekoče ekonomske politike in materialnih ter kadrovskih potencialov, s katerimi razpolagamo. Osnovni cilji razvoja v letu 1986 so naslednji: — nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-eko-homskih odnosov ter krepitev vloge delavcev pri odločanju, zlasti glede razporejanja dohodka in razširjene reprodukcije; — dinamična in kakovostna rast proizvodnje in storitev ljubljanskega gospodarstva z večjo naslonitvijo na lastne sile, z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, s hitrejšim uvajanjem moderne teh- nologije in informatike, z vključevanjem lastnega znanja v razvoj, z vzpodbujanjem pobud delavcev v združenem delu za vnašanje njihovega znanja v proizvodne procese, ob večjem družbenem in osebnem interesu povezovanja znanosti in prakse s ciljem hitrejšega kakovostnega razvoja ljubljanskega gospodarstva ; — bistveno povečanje obsega izvoza blaga in storitev, še zlasti na konvertibilno področje in ob pospešenem prehodu v boljši kakovostni asortiman ter na osnovi tega doseganja ugodnejših dohodkovnih rezultatov; — ohranitev realne vrednosti osebnih dohodkov zaposlenih in dosežene ravni življenjskega standarda; — pospešena in kakovostna priprava ter sprejemanje vseh prostorskih izvedbenih aktov, ki so osnova za izvajanje plimskih nalog v tem srednjeročnem obdobju in v naslednjih letih; — uresničevanje nove prostorske zakonodaje, ob temeljitejši strokovni pripravi in presoji vseh posegov v prostoru; — doslednejše varovanje okolja, preprečevanje nastajanja in učinkovito odpravljanje posledic škodljivih vplivov na okolje; — v skladu s sprejetimi stališči in usmeritvami Skupščine mesta Ljubljane bomo začeli uresničevati zagotavljanje materialnih pogojev za delo in razvoj krajevnih skupnosti. 2. GLOBALNI OKVIR! RAZVOJA, USTVARJANJA IN USMERJANJA DELITVE DRUŽBENEGA PROIZVODA V LETU 1986 V letu 1986, ki je prvo leto uresničevanja družbenega plana Ljubljane za obdobje 1936—1990. ocenjujemo. da je možno doseči naslednje materialne okvire in razmerja razvoja: — rast družbenega proizvoda za 3,5 °/o, ob rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 5,5 °/o in kmetijske proizvodnje 2—3 %>; — ob rasti zaposlenosti za okoli 1 % bomo dvignili delovno storilnost za okoli 2,5 %>; — rast izvoza blaga in storitev bomo povečali za 10—ll°/o, pri tem bo uvoz večji za 7 Vo — tako bi dosegli 97—100 °/t pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom; — z bistveno hitrejšo rastjo amortizacije od rasti celotnega prihodka in dohodka bomo zagotavljali sredstva za obnovo osnovnih sredstev; — v OZD bodo vodili takšno politiko delitve dohodka, da bi v globalu vsaj ohranili odstotek akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985; — naložbe v osnovna sredstva gospodarstva bodo najmanj na realni ravni iz leta 1985, pri tem je treba zagotoviti najnujnejšo tehnološko posodobitev proizvodnje in vlaganja v prednostne 'usmeritve iz srednjeročnega družbenega plana; — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD bodo v globalu rasla skladno z rastjo dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki, čisti realni osebni dohodek na zaposlenega pa bo lahko rasel povsod tam, kjer bodo rezultati v rasti storilnosti in gospodarjenja nad povprečnimi. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bodo organizacije združenega dela oblikovale glede na uspešnost gospodarjenja v OZD v primerjavi s skupinami po samoupravnih sporazumih dejavnosti in rezultati celotnega gospodarstva. OZD bodo konec februarja 1986 uskladile svoje planske akte z usmeritvami te resolucije glede razporejanja dohodka. Pri tem morajo še posebej upoštevati usmeritve za razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, opredeljene v skladu z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1960 v letu 1986; — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za plačilo storitev družbenih dejavnosti, bodo v globalu ohranila realno raven, dogovorjeno z resolucijo za leto 1985. Pri tem bodo SIS družbenih dejavnosti finančne presežke iz leta 1985 poračunale v letu 1986. Poleg tega bodo dodatno zagotovile sredstva za usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Do sprejetja letnih planov in samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela v družbenih dejavnostih občin in mesta Ljubljane bodo veljale za funkcioniranje dejavnosti prispevne stopnje, sprejete z odloki o začasnem financiranju SIS družbenih dejavnosti za območje Ljubljane. SIS bodo sproti akontirale sredstva OZD družbenih dejavnosti, skladno z znanimi podatki Službe družbenega knjigovodstva pa bodo po preteku obračunskih obdobij preverjale in usmerjale strukturo sredstev za osebne dohodke in materialne stroške, tako da bodo zagotavljale približno enake pogoje za izvajalske organizacije v različnih dejavnostih. V času, ko bodo znani rezultati gospodarjenja za leto 1985, bomo dopolnili in konkretizirali letne plane, opredelili potrebna sredstva za njihovo realizacijo ter določili možno rast osebnih dohodkov in razpoložljiva sredstva za skupne potrebe v celoti; — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za osebne prejemke iz sredstev zagotavljanja socialne varnosti, bodo v globalu omogočala tekočo valorizacijo osebnih prejemkov in valorizacijo otroških dodatkov; — sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo v globalu ohranila največ realno raven iz leta 1985. Omogočili bomo usklajevanje ravni OD delavcev v pravosodnih, upravnih in drugih organih DPS z doseženo ravnijo OD delavcev v gospodarstvu. 3. KLJUČNE NALOGE V LETU 1986 3.1. Dinamično rast proizvodnje in družbenega proizvoda bomo dosegli s popolnejšo in produktivnejšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti kot glavnih dejavnikov za doseganje dinamične proizvodne in izvozne rasti s posebnim poudarkom na večji vlogi in izkoriščanju kadrovskih zmogljivosti ter znanstveno-raziskovalnega potenciala, s katerim ljubljansko gospodarstvo že danes razpolaga. V tem okviru bo treba izvajati tudi aktivnosti za pospešitev povezovanja in pretoka kadrov iz znanstveno-razisko-valnih organizacij v združeno delo in v obratni smeri. Rast produktivnosti in večje delovne storilnosti bo temeljila na pospeševanju inovativne dejavnosti, spodbujanju tehnološkega napredka v OZD, izboljševanju kakovosti proizvodnih in upravljalskih procesov, zagotavljanju večje vloge sodobne informacijske tehnologije, krepitvi delovne discipline in odgovornosti ter ustreznejšem vrednotenju proizvodnega dela in ustvarjalnih dosežkov delavcev. Tako bi ustvarjali pogoje za zmanjševanje deleža materialnih stroškov v strukturi celotnega prihodka. OZD bodo hitreje obnavljale in posodabljale obstoječe proizvodne zmogljivosti s poudarkom na izvoznih panogah in panogah z najvišjo stopnjo odpisano-sti osnovnih sredstev. Oblikovanje amortizacije za nadomeščanje izrabljenih osnovnih sredstev bo potrebno prilagoditi zahtevam hitrega tehnološkega napredka za skrajševanje ekonomske življenjske dobe investicijskih programov. OZD bodo hitreje opuščale tržno nezanimive programe in skrbele za uvajanje novih, ki bodo v funkciji izboljševanja obstoječe proizvodne strukture gospodarstva in nadomeščanja proizvodnih programov, ki ne ustvarjajo zadostnega dohodka, zagotavljali ohranjanje razvojne perspektive in trajno pozitivnih rezultatov gospodarskih OZD na območju Ljubljane. Preverili bomo družbeno in ekonomsko upravičenost vseh investicijskih programov z vidika narodnogospodarske učinkovitosti vloženih sredstev, racionalnosti, vpliva na okolje in možnosti rentabilnega izvoza zlasti na konvertibilno področje. Pri vseh gradnjah bomo upoštevali načelo javnega razpisa. Cena gradnje, ponujena ob razpisu, se bo lahko spremenila le na način in pod pogoji, ki bodo opredeljeni že ob razpisu. Uveljavili bomo tudi polno odgovornost strokovnih služb in organov investitorjev gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Razpoložljiva sredstva za naložbe bomo prednostno usmerjali v dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo v celotnem srednjeročnem obdobju dosegale nadpovprečno rast fizičnega obsega proizvodnje in izvoza. Posebno pozornost bomo namenili tudi razvoju, proizvodnji in uporabi mikroelektronike kot tehnološke infrastrukture sodobne proizvodnje in družbe. Selektivni pristop bo temeljil na opredeljenih merilih za naložbe na območju Ljubljane. Osnovno merilo za zagotavljanje dopolnilnih sredstev iz kreditnega potenciala bank bo predstavljala kreditna in razvojna sposobnost konkretnih investitorjev. Skladno z izvajanjem ukrepov protiinflacijske politike in politike pozitivne realne obrestne mere se bo krepil pomen samofinanciranja naložb. Hkrati bomo spodbudili interesno združevanje sredstev za skupne naložbe z gospodarskimi OZD na drugih območj h osrednje slovenske regije, republike in v drugih SR in SAP. Spodbujali bomo skupno planiranje oziroma skupne razvojne programe organizacij združenega dela na osnovi samoupravnega interesnega združevanja ter dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Zagotovili bomo smotrno razporeditev dejavnosti v prostoru in racionalno rabo prostora pri uresničevanju naložb posameznih nosilcev razvoja v skladu in na podlagi usmeritev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana. Zagotovili bomo pogoje za nadaljnji razvoj dejavnosti gospodarske infrastrukture v Ljubljani za boljše zadovoljevanje potreb prebivalcev in gospodarstva. Prednostne naložbe, ki jih opredeljujejo samoupravni sporazumi o temeljih plana dejavnosti gospodarske infrastrukture na območju Ljubljane za obdobje 1986—1990 so osnova za investicijsko politiko v letu 1986. Ustvarjali bomo pogoje za doseganje nadpovprečne gospodarske rasti v tistih ljubljanskih občinah, ki so v dosedanjem razvoju zaostale za razvojem mesta kot celote, s posebnim poudarkom na izvajanju aktivnosti za hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane. 3.2. Na področju ekonomskih odnosov s tujino je temeljni razvojni cilj večje ter bolj selektivno vključevanje v mednarodno menjavo, večji izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje in povečani devizni priliv, zmanjševanje stopnje zadolženosti v tujini in večja menjava z državami v razvoju. V letu 1986 bomo skupni izvoz blaga in storitev v Ljubljani povečali za 10—11 % in dosegli 97—100 °/o pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom. Uvoz bomo povečali za 7 %>, pri čemer bo imela prednost pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala proizvodnja za izvoz na konvertibilno tržišče in proizvodnja za osnovno preskrbo občanov. Pri uvozu opreme bodo imele prednost predvsem tiste OZD, ki bodo uvažale nujno opremo in tehnologijo, zlasti za rekonstrukcijo in modernizacijo ter nadaljnji tehnični in tehnološki razvoj, s čimer bodo povečale izvozno usmerjenost gospodarstva in njegovo konkurenčno sposobnost. OZD se bodo s popolnejšo uporabo meril produktivnosti, ekonomičnosti, racionalnosti proizvodnje in poslovanja tujih gospodarstev ter s krepitvijo ekonomskih zakonitosti na domačem trgu usposobile za večji izvoz. Zaostriti je potrebno odgovornost za kakovost izvoznega blaga, za reklamacije, za vračilo neustreznega že izvoženega blaga in podobno. OZD bodo v večji meri vključevale tudi znanstve-no-tehnološke dosežke in lastno znanje ter z usklajenim uvozom zagotovile tehnologijo v skladu z strategijo dolgoročnega gospodarskega in tehnološkega razvoja. OZD bodo večjo pozornost posvetile tudi uvajanju svetovnih dosežkov v proizvodnjo ter uporabi sodobnega marketinga in ekonomske propagande. Izvršni sveti občin in mesta ter Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bomo še naprej spodbujali oblikovanje skupnih izvoznih programov v tujini že uveljavljenih organizacij združenega dela in organizacij združengea dela, ki ne izvažajo, pa imajo objektivne možnosti za izvoz. Spodbujali bomo združevanje in povezovanje izvajalcev naložbenih del ter proizvajalcev opreme in materiala, OZD za inženiring in konzulting, bank in drugih udeležencev zaradi raziskave trga, organiziranega nastopa in izvajanja kompletnih storitev. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bo v sodelovanju z Mestnim komitejem za energetiko, industrijo in gradbeništvo, občinskimi obrtnimi združenji, odborom za drobno gospodarstvo ter v sodelovanju z Zvezo obrtnih združenj nadaljevala z aktivnostmi, ki bodo na podlagi uveljavljanja dohodkovnih odnosov in spoštovanja medsebojnih obveznosti omogočale, da bodo manjše OZD, pogodbene organizacije združenega dela in obratovalnice zaradi svoje prožnosti in prilagodljivosti čimbolj prispevale k odpravljanju ozkih grl v izvozni proizvodnji OZD pa tudi k neposrednemu izvozu blaga in storitev ter k nadomeščanju uvoza. Ljubljanska turistična zveza in turistična poslovna skupnost bosta z drugimi OZD, ki se vključujejo v turistično ponudbo, izkoristili vsestranske možnosti Ljubljane za razvoj turističnega gospodarstva ter povečali turistično porabo z večjo izbiro blaga in storitev. V okviru Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja in Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju ter v sodelovanju z zunanjetrgovinskimi OZD bomo določili osnove za povečanje zunanjetrgovinske menjave z deželami v razvoju, predvsem z izvozom proizvodov višje stopnje predelave, prenosom tehnologije in opravljanjem naložbenih del v teh državah, z višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja ter s postopnim povečevanjem uvoza izdelkov, reprodukcijskega materiala, polizdelkov in surovin iz teh držav. Banke bodo pospeševale izvoz na konvertibilno področje s prednostnim kreditiranjem izvoza blaga in priprave izvoza blaga in storitev ter z ugodnejšimi pogoji za kreditiranje izvoza opreme in izvajanja investicijskih del v tujini, posebno v deželah v razvoju. Za pospeševanje skupnih naložb s tujimi partnerji bo Ljubljanska banka — Združena banka skupaj z OZD in Gospodarsko zbornico SR Slovenije pripravljala preglede projektov, ki bi jih OZD želele uresničevati s sovlaganji tujih partnerjev, in konkretne predloge projektov. Gospodarske enote Ljubljanske banke — Združene banke bodo na tej podlagi prek gospodarskih enot v tujini iskale možne tuje partnerje ter spodbujale stike med tujimi in domačimi organizacijami. 3.3. Občinske in mestna skupnost za zaposlovanje bodo usklajevale letne plane zaposlovanja OZD in delovnih skupnosti z razpoložljivimi kadrovskimi viri in pri tem dosledno spoštovale minimalne standarde za zagotavljanje bivalnih in življenjskih pogojev. Skupnosti za zaposlovanje bodo posodobile informacijski sistem, ki bo zagotavljal hiter pretok informacij, pomembnih .za zaposlovanje. Pri zaposlovanju bomo prednostno zagotavljali pokrivanje kadrovskih potreb v gospodarstvu, ki je usmerjeno v konvertibilni izvoz. Potrebe po delavcih bomo krili tudi z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s popolnejšo izrabo znanja že zaposlenih delavcev, s smotrnejšo izrabo delovnega časa, uskladitvijo delovnega časa, boljšo organizacijo dela in s prerazporeditvami delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge. Zagotovili bomo, da bodo strokovno usposobljeni kadri razporejeni na najodgovornejša delovna mesta. Pri načrtovanju zaposlovanja bomo skladno s prestrukturiranjem upoštevali predvidene tehnološke in ekonomske presežke delavcev ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva za prekvalifikacijo s ciljem produktivnega prezaposlovanja teh delavcev. Izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih bomo dosegli s pospešenim usmerjanjem in vzpodbujanjem delavcev k izobraževanju ob delu in iz dela v okviru razvojnih potreb z zagotavljanjem ugodnejših delovnih pogojev za izobraževanje, s kritjem stroškov za izobraževanje in z zaposlovanjem pripravnikov. Na področju štipendiranja bomo podelili več kadrovskih štipendij predvsem za izobrazbene smeri katerih poklici so potrebni za razvoj Ljubljane. Za strokovno izvajanje dogovorjenih ciljev s področja kadrovske politike bomo dvignili izobrazbeno raven kadrovskih služb in jih okrepili s strokovnimi kadri. Vse delavce od vključno II. stopnje strokovne izobrazbe, ki se zaposlujejo prvič, bomo zaposlili kot pripravnike, praviloma za nedoločen čas. Skupnosti za zaposlovanje bodo še v večji meri vzpodbujale usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v proizvodnih dejavnostih ter v drobnem gospodarstvu), zagotavljale čimbolj ustrezne oblike njihovega varstva, OZD pa bodo usposobljene invalidne osebe zaposlovale v čimvečji meri. 3.4. Upočasnitev rasti cen v letu 1986 bomo zagotovili tako, da bomo še naprej krepili tržni način oblikovanja cen ter ob tem z ekonomskimi ukrepi vplivali, da bo ponudba sledila povpraševanju in tako skušali doseči čimboljšo uravnoteženost, ki bo vplivala na gibanje cen in njihovo sorazmerje. Usklajevali bomo vse oblike tekoče porabe z usklajenim dohodkom ter odpravljali neracionalnosti v porabi na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti. Organizacije združenega dela bodo z boljšo organiziranostjo, tehnološkimi izboljšavami in večjo delovno disciplino zmanjševale rast stroškov. Pristojne samoupravne interesne skupnosti bodo sprejele družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin, cen komunalnih storitev in mestnega ter primestnega prometa. Ukrepe neposredne kontrole cen bomo uveljavljali le izjemoma v primerih, ko trg ne bo mogel opraviti svoje pozitivne funkcije, zlasti pri cenah, ki močno vplivajo na standard občanov. S cenami komunalnih in energetskih storitev bomo zagotovili pokrivanje enostavne reprodukcije, pri tem pa racionalneje izrabljali sredstva in zmanjševali stroške enostavne reprodukcije. ‘ Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo upoštevali družbene usmeritve o oblikovanju cen stanovanj, s tem, da bomo z boljšo organizacijo dela pri graditvi stanovanj ter z doslednim upoštevanjem tržnih načel pri oddaji gradbenih del in skrajševanju rokov gradnje zmanjševali obremnjevanje kupcev z naraščajočimi stroški gradnje. 4. NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 4.1. Na področju urejanja prostora in, varstva okolja bodo osrednje aktivnosti mesta in občin Ljubljane usmerjene v naslednje temeljne naloge: — priprava prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo podlaga za prostorsko uresničitev programov druž-benil, planov občin (mesta) v obdobju 1986—1990 oziroma 1990—1995. Aktivnosti v zvezi s pripravo prostorskih izvedbenih aktov bodo potekale po programih in terminskih planih izvršnih svetov ljubljanskih občin, usklajeno na ravni mesta; — dopolnitev urbanističnih zasnov Ljubljane, Velikih Lašč, Iga, Kamnika-Podpeči-Preserij, Horjula, Polhovega Gradca in Vodic v skladu z zakonom o urejanju prostora in navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin; — dopolnitev krajinskih zasnov Ljubljanskega barja, Polhograjskih dolomitov in Zasavskega hribovja v skladu z določili zakona o urejanju prostora in navodili o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin; — opredelitev sistema financiranja varstva in revitalizacije kulturne dediščine in priprave strokovnih podlag za dopolnitev usmeritev na področju varovanja naravne in kulturne dediščine v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane; — izdelava vsestranske analize o možnostih gradnje hitroenergetskih objektov na Savi v območju ljubljanskih občin ter možnih posledic in vplivov na okolje, preskrbo s pitno vodo, urejanje prostora in razvoj mesta in obmestnih naselij; — v prvem trimesečju tega leta bomo pripravili strokovne podlage za proučitev vplivov možnega poteka obvozne železniške proge za Rožnikom, do konca leta pa za potek proge Šentjakob—Zalog; — proučitev lokacije Stadiona tehnične kulture; — priprava strokovnih osnov za opredelitev prostorskih možnosti in pogojev gradnje novega naselja v Skaručenski gmajni, z globalno oceno urbanih stroškov; — družbeno-ekonomski ukrepi za zagotovitev gmotnih pogojev za uresničitev nalog dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane (preselitev gospodarskih in drugih dejavnosti zaradi širših interesov, kompleksne prenove, nadomeščanje kmetijskih zemljišč ...); — izdelava analize potrebnih pogojev in omejitev za opredelitev lokacije nove toplame-termoelek-trame Ljubljana in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane; — izdelava primerjalne ocene urbanih stroškov za graditev na območju urbanističnih zasnov Ljubljane, Velikih Lašč, Horjula, Polhovega Gradca, Iga, Kamnika-Podpeči-Preserij in Vodic; — priprava potrebne geodetske dokumentacije za območja načrtovane urbanizacije. Na podlagi ustrezno vrednotenih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč bomo pripravili in sprejeli osnove za delo sklada stavbnih zemljišč. Sprejeli bomo instrumente oziroma korektive cen gradbenih zemljišč, ki bodo izhajali iz zakonitosti mestne rente in ob tem izenačili tudi izhodiščne cene priprave in opreme gradbenih zemljišč za novogradnjo in za prenovo na celotnem območju mesta. Ljubljane. Navedene naloge bomo financirali iz proračunov, iz sredstev za dopolnitve dolgoročnega plana, sredstev SIS, za katere pomeni priprava strokovnih osnov podlago za uresničitev njihovih razvojnih načrtov, in iz drugih virov. Po sprejetju dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane bomo zagotovili sprotno vzdrževanje temeljne urbanistične dokumentacije v merilu 1 :25.000, 1 : 10.000 in 1 : 5.000. Nadaljevali bomo z urejanjem Tivolija, Rožnika, Šišenskega hriba, Zajčje dobrave in spomeniškega kompleksa Urh. Nadaljevali bomo tudi s pripravo in sprejemanjem odlokov o razglasitvi značilnih zgodovinskih in urbanističnih kompleksov Ljubljane za kulturni in zgodovinski spomenik. Zaradi vse večjega interesa za razvoj vrtičkarstva v Ljubljani in zaradi posledic, ki jih ima stihijski razvoj tega področja na estetsko podobo mesta, se bomo dogovorili za usklajevalca te dejavnosti na ravni mesta Ljubljane in za skrbnike razvoja (nosilca razvoja) te dejavnosti na ravni občin. To bo zagotovilo tudi uspešnejše izvajanje odloka o urejanju vrtičkarstva na območju ljubljanskih občin. Izdelali bomo predlog organiziranja obvezne evidence vseh naročil prostorskih izvedbenih aktov ter spremljanja poteka njihove izdelave in izvajanja. Na mestnem območju Ljubljane bomo nadaljevali gradnjo informacijskega sistema za potrebe planiranja s posebnim poudarkom na pripravi katastra zgradb. 4.2. Izvajali bomo aktivno politiko varovanja okolja ter v gospodarstvu in drugih dejavnostih dajali prednost ukrepom za izboljšanje ogroženega okolja. Največ naporov bomo namenili reševanju najbolj perečih ekoloških problemov Ljubljane: zavarovanju in saniranju vodonosnih območij, graditvi centralne čistilne naprave, sanitanju sedanjega in graditvi novega odlagališča komunalnih odkadkov, ekološkemu saniranju toplarne in pripravam na graditev odlaga-gišča ter sežigalnice za nevarne odpadke. DO Vodovod-Kanalizacija bo s sofinanciranjem Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava izvajala dela za zavarovanje I. in II. varstvenega pasu vodnih virov in nadaljevala pripravljalna dela za graditev centralne čistilne naprave. Zgradila oziroma rekonstruirala bo tri lokalne čistilne naprave komunalnih odplak. Pripravljala bo dokumentacijo za saniranje lokalnih vodovodov na najbolj ogroženih območjih. Hitreje bo obnavljala in bolje vzdrževala komunalne vode, ki nevarno ogrožajo zlasti podtalnico. Povečevala bo zmogljivost črpališč, jih povezovala in izdelala načrt zapor vodovoda za posamezne predele mesta. Da bi centralno čistilno napravo začeli graditi člmprej, bodo DO Vodovod-Kanalizacija, Komunalna skupnost ljubljanskih občin, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in IS Skupščine mesta Ljubljane sklenili dogovor, v katerem bodo. v skladu s sprejetimi programi, opredeljene obveznosti posameznih podpisnikov, način zagotavljanja finančnih sredstev, roki izgradnje objektov in način financiranja obratovanja ter vzdrževanja centralne čistilne naprave. Komunalno podjetje Ljubljana bo aktiviralo novo odlagališče komunalnih odpadkov, kjer nameravajo, po pravilniku o ravnanju z odpadnimi snovmi, .odlagati tudi del nenevarnih proizvodnih odpadkov. Hkrati bo saniralo staro odlagališče. Na novem odlagališču bo nadziralo pripeljane odpadke in uvedlo jemanje vzorcev na samem odlagališču. Poskrbelo bo tudi za čiščenje odcednih vod. Podpirali bomo delovne organizacije pri uvajanju čistih tehnologij, reciklaže in prevrednotenju odpadkov, usklajeno z aktivnostjo v SR Sloveniji. Konzorcij za ravnanje z odpadnimi snovmi bo poskrbel za izdelavo enotnega koncepta ravnanja z nevarnimi snovmi v ljubljanski regiji in za lokacijsko dokumentacijo s spremljajočimi tehnologijami za odlagališča nevarnih odpadkov. Stekel bo postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja za ureditev odlagališča nevarnih odpadkov. Da bi preprečili hujšo ogrozitev okolja, bomo poostrili nadzor nad nevarnimi snovmi. Inšpekcijske službe MUIS bodo dopolnjevale evidenco o teh snoveh v proizvodnji prometu, shranjevanju, v delih strojev in naprav ter odpadkih: s spremljanjem proizvodnje bodo nadzorovale ravnanje z nevarnimi snovmi. Nadaljevali bomo z akcijo pregledovanja in evidentiranja okolju še posebej nevarnih obratov in jo razširili z območja varstvenih pasov vodnih virov na vse območje Ljubljanb. Obrati, ki s sedanjo tehnologijo okolje prekomerno ogrožajo, bodo morali izdelati in sprejeti sanacijski program V tem sm slu bomo že izdelane osnutke sanacijskih programov SOZD Iskra, DO Petrol in drugih ponovno obravnavali in ustvarili pogoje za njihovo izvajanje. Tudi v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, še posebej na območju ranžirne postaje Zalog, kjer prihaja najpogosteje do nezgod z okolja škodljivimi snovmi, bodo morali izdelati sanacijski program in predvideti ustrezno opremo, ki bo omogočala učinkovito reševanje ob primeru nezgod. Skladno z organizacijskimi načeli in rešitvami, sprejetimi in izvajanimi v letu 1985, bomo posvetili posebno pozornost hitremu ukrepanju v primeru nezgod ter preprečevanju nezgod ob prvih znakih za nastajanje kritičnih razmer. Poskrbeli bomo za ustrezno opremo in usposobitev strokovnih služb in delovnih organizacij, zlasti Gasilske brigade, VGP Hidrotehnik in komunalnih delovnih organizacij. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije bo nadaljeval meritve emisij škodljivih snovi v ozračje in meritve kakovosti voda. Aktiviran bo sistem vertikalnih senzorjev na dimniku KEL v Šiški. Za predele z najhuje onesnaženim zrakom bo na izsledkih večletnih meritev izdelan sanacijski program. OZD Toplarna bo pripravda dokumentpciio za celovito sanacijo toplarne. KEL bo nadaljevala z graditvijo omrežja za daljinsko ogrevanje, Plinarna pa s saniranjem in širitvijo plinovodnega omrežja. Pospeševali bomo tudi druge ukrepe, ki lahko prisnevajo k zmanjšanju onesnaženja zraka, kot so: varčevanje z energijo, Izboljšanje dimnikarske službe, podpiranje razvoja alternativnih, čistih virov energije. Postopno bomo, v letu 1986 vsaj na eni črpalki, uvajali uporabo bencina brez svinca. Več pozornosti bomo namenili gozdovom in Darkom ter zelenicam, spremljali bomo negativne učin- ke onesnaženega okolja na zelenje in povečali vlaganja v obnovo in vzdrževanje zelenih površin. Pri varovanju okolja bomo še naprej izvajali usmeritev, po kateri so neposredno odgovorni posamezni sektorji gospodarstva in gospodarske infrastrukture, s tem, da bomo v interesnih skupnostih materialne proizvodnje m v delovnih organizacijah zahtevali pripravo in izvajanje sanacijskih ukrepov, preprečevanje škodljivih vplivov in posegov v okolje ter strogo in dosledno presojo vseh načrtovanih naložb. Za izboljšanje okolja bomo upoštevali izsledke študij, ki so bile v okviru mestne raziskovalne skupnosti izdelane v preteklih letih za ta namen. V programu za leto 1936 pa bomo za tovrstne raziskave namenili večji delež sredstev kot doslej. Se bolj zavzeto bomo osveščali občane o skupni odgovornosti za zdravo življenjsko okolje. Potrudili se bomo, da jih borno pridobili za sovlaganja v' saniranje najhujših žarišč ogrožanja okolja v Ljubljani. Varstvo okolja bo/bolj poudarjeno v šolskih programih in dejavnosti krajevnih skupnosti in društev. S tem v zvezi bomo poskrbeli za natis propagandnega gradiva in podpirali druge akcije za popularizacijo varstva in izboljšanja okolja V letu 1986 bomo uresničili tudi vse sklepe Izvršnega sveta SJ.JL, ki so bili sprejeti v letu 1985 v zvezi s poročilom o delu strokovne komisije za koordinacijo akcij ob izlitju petroleja v Stegnah in pripravili dopolnitve okvirnega sanacijskega programa za izboljšanje okolja na območju ljubljanskih občin. Sodelovali bomo tudi pri republiški akciji za večjo odgovornost do ohranjanja in izboljševanja življenjskega okolja. 5. NALOGE IN USMERITVE NA PODROČJU RAZVOJA GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 5.1. V letu 1986 je osnovni cilj zagotoviti zadostno in zanesljivo oskrbo porabnikov z vsemi vrstami energetskih surovin in energije. Na podlagi dolgoročnega povezovanja in sovlaganja v obnovo in razvoj premogovnikov bodo SIS za energetiko ljubljanskih občin. Mestni komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko skupaj z DO Kurivoprodaja zagotovili Ljubljani premog za široko potrošnjo. Nadaljevali bomo z racionalizacijo porabe energije na vseh ravneh porabe, in sicer z ustrezno izolacijo zgradb, ustrezno regulacijo in spoštovanjem predpisov, ki določajo dopustne temperature v prostorih in začetek in konec kurilne sezone, ter pričele z uvajanjem sistema merilnih naprav pri potrošnikih, vezanih na daljinski sistem ogrevanja, sistematično pregledovali kurišča ter posvečali več pozornosti osveščanju potrošnikov za racionalno rabo energije. Z racionalizacijo bomo zmanjševali porabo energije na enoto proizvoda. SIS za energetiko ljubljanskih občin bo skupaj z Mestnim komitejem za industrijo, gradbeništvo in energetiko z informacijami prek javnih občil seznanjal potrošnike energije o najprimernejši uporabi le-te. OZD, predvsem s področja komunalne energetike, bodo v letu 1986 namenile večji del sredstev amortizacije za obnovo in nadomestitev energetskih objektov in naprav ter z boljšo organizacijo dela realno zmanjševale stroške poslovanja. Cene storitev energetike bomo na osnovi programov enostavne in razširjene reprodukcije uskladili tako, da bodo pokrivale dejanske stroške enostavne reprodukcije in postopoma zagotovile potrebna trajna obratna sredstva. SIS za energetiko ljubljanskih občin bo skupaj z DO Energetika Ljubljana ter ustreznani organi mesta usmerila vse potrebne družbene aktivnosti za izpeljavo dopolnjenega sistema financiranja naložb v sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja. DO Termoeiektrarna-toplarna Ljubljana bo v letu 1936 pričela s pripravljalnimi deli za ekološko sanacijo, v katero bosta vključena tudi deponiranje in koristna izraba elektrofiltrskega dela ter obnovitev dveh blokov v toplarni Moste. DO Energetika bo v letu 1986 pričela s priključevanjem obstoječih objektov na daljinsko energetsko oskrbo po dogovorjeni prioriteti ‘er nadaljevala s sanacijo plinskega omrežja DO Energetika TOZD Plinarna, TOZD Komunalna energetika in TOZD Elektro Ljubljana bodo v okviru materialn:h možnosti gradili primarno vročevodno, plinovodno in elektroenergetsko omrežje za potrebe stanovanjske gradnje, industrijskih con in objektov samoprispevka III. 5.2. V kmetijstvu si bomo prizadevali, da bi ob dobri izrabi vseh proizvodnih zmogljivosti povečali pridelke in tržne presežke kmetijskih živilskih pridelkov, še posebej iz družbeno organiziranega pr.delovanja za 2—3 "/o. Vzpodbujali bomo kmetijsko in družbeno organizirano preskrbo z živili in zato v Skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane združevali 0,7 0/o od bruto OD vseh delavcev. Iz sklada bomo sofinancirali programe kmetijskih organizacij oziroma zadrug, kmetijsko pospeševalno službo (22 strokovno usposobljenih pospeševalcev), -uporabo kakovostnega semena, gnojil in sredstev za zaščito rastlin in živali ter obrambo pred točo. Hribovskim kmetom bomo iz sklada dajali več e vzpodbude in jim s tem priznali objektivno ugotovljene večje stroške pridelave. Podprli bomo grad te v selekcijskega centra kmetijskega inštituta Slovenije za vzgojo semenskega krompirja in novih sort krompirja in uvajali redno zamenjavo krompirja za seme. Z davčnimi olajšavami in drugimi ukreni b- mo vzpodbujali družbeno organizirano pride'ovanje po proizvodnih načrtih TZO. Pospeševali bomo tudi čebelarstvo in druge dopolnilne delavnosti kmetijstva. Izvajali bomo program preventivnega varstva živali pred kužnimi boleznimi in povečali, število zavarovane živine. Veliko pozornost bomo namenili izboljšanju kmetijskih zemljišč in vlaganju lastninsko in parcelno razdrobljene kmetijske zemlje. Kmetijske zadruge oziroma TOZD bodo skupaj z občinskimi kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi in Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava izboljševale kmetijska zemljišča s hidromelioracijami in agromelioracijami. Kot soinvestitorji bodo sodelovali tudi lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč. Kmetijske zemljiške skupnosti bodo skupaj z ostalimi udeleženci rabe prostora pripravile strokovne podlage za opredelitev vseh možnih oblik nadomeščanja kmetijske proizvodnje, ki bo zmanjšana zaradi spremembe namembnosti dela kmetijskih zemljišč, kjer to nujno terja rast in razvoj mesta in naselij ter izgradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture. Sirili bomo kmetijsko izobraževanje, povečali število štipendij za kmetijske poklice, v občini Vič-Rudnik pa ustanovili izobraževalni center za dopolnilno izobraževanje kmetov in delavcev v kmetijstvu. Naložbe v kmetijstvu bodo boleg izboljšanja kmetijske zemlje namenjene zlasti obnovi hlevov in urejanju zbiralnic za mleko ter gradnji skladišč za kmetijski reprodukcijski material. V ukrepih tekoče gospodarske politike bo imelo prednost zagotavljanje kakovosti obratnih sredstev, ugodnejših posojilnih pogojev in tržno oblikovanje cen živil. V živilstvu bomo poleg stalne naloge — krepitev družbeno organizirane preskrbe — namenili največ naporov izboljšanju kakovosti kmetijskih živilskih pridelkov in osnovnih živil ter skrajšanju poti od proizvajalca do porabnika. Širili bomo naročeno, družbeno organizirano pridelavo za kritje potreb Ljubljane in sovlagali v razvoj ter pospeševanje kmetijstva v ožjem in širšem preskrbovalnem zaledju Ljubljane. Razen stalnih rezerv bomo oblikovali tudi tržne rezerve živil, tako da bomo lahko uspešno intervenira!! v primeru motenj na trgu ali v izrednih razmerah. Za blagovne rezerve bomo združevali . 0,2 °/e od bruto osebnih dohodkov vseh delavcev, za tržne rezerve pa sredstva iz drugih virov' (samoupravno združevanje). Oživili bomo svete potrošnikov in po njihovih napotilih uvajali izboljšave v osnovni preskrbi občanov. Pričeli bomo s primerjalnim ocenjevanjem kakovosti proizvodov za široko potrošnjo, katerega nosilec bo-centralni zavod za napredek gospodinjstva v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi institucijami Varovali in izboljševali bomo gozdove tako zaradi njihovih splošno koristnih funkcij kot zaradi gospodarskih učinkov. Gozdnogospodarske organizacije in TOK bodo v skladu z gozdno gospodarskimi načrti gozdove izkoriščale. jih negovale in obnavljale ter varovale. Ob sodelovanju z lesno industrijo in drugimi porabniki lesa bodo povečale vlaganja v gozdove in s tem krepile njihove lesno-proizvodne in splošne koristne funkcije. Sproti bomo evidentirali škodo zaradi propadanja posameznih drevesnih sestojev in iskali poti za ublažitev negativnih vplivov na goz.d. 5.3. Ljubljanska industrija bo v letu 1986 dosegla 5.a o/, stopnio rasti proizvodnje Za dosego te načrtovane rasti bo potrebno hitreje prilagajati proizvodne programe izvozni usmeritvi, uvajati nove proizvodne programe, povečati storilnost, ekonomičnost in donosnost s sodobnejšo organizacijo dela oziroma nmizvodnje. boljše izkoriščati zmogljivosti ter izboljšali oskrbo z reprodukcijskimi materiali in surovinami predvsem v nekaterih ključnih panogah. Predvsem z zamenjavo in modernizacijo opreme ter vključevanjem ključnih tehnologij (elektronike, avtomatike, računalniške tehnike), ki so rezultat pred- vsem lastnega znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodni proces, bomo zagotavljali dinamično proizvodno rast predvsem tistih industrijskih panog, v katerih smo konkurenčni na svetovnem trgu oziroma pri katerih le delno zaostajamo v primerjavi z najbolj razvitimi državami. To so predvsem strojna Industrija, elektroindustrija, tekstilna industrija, lesnopredelovalna industrija ter kemična in papirna industrija. Se bolj se bo uveljavilo spoznanje, da je združevanje na dohodkovnih osnovah dejansko potrebno, tako v okviru združenega dela kot tudi z drobnim gospodarstvom. K povečanju obsega industrijske proizvodnje v letu 1986 bodo prispevale tudi nekatere novoaktivi-rane naložbe (v letu 1985 in 1986). Najpomembnejše med temi so: Iskra Mikroelektronika — II. faza, Iskra Delta — proizvodno-servisni obrat, Iskra TOZD Feriti — razširitev in modernizacija proizvodnje, ZPS Litostroj — proizvodnja energetske opreme, Donit TOZD Filtri — rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje, Color TOZD Smole — razširitev proizvodnje poliestrskih smol, Belinka TOZD Perkemija — proizvodnja perspojin, KTM Protektor TOZD Al-sulfat — sušenje Al hidrata in sulfata, Donit TOZD Laminati — rekonstrukcija in modernizacija, AERO TOZD Tovarna celuloze — modernizacija. Mladinska knjiga — tiskarna, KTL TOZD Kartonažna — izgradnja novih proizvodnih prostorov za potiskano embalažo, Velana — nabava pletilnih strojev in gradnja novega objekta, UNIŠ TOS Transportna oprema Savlje, Koto Koteks Tobus TOZD Koprod Zalog, Tuba TOZD Tu-bal, Iskra Kibernetika, Litostroj TOZD Proizvodnja obdelovancev, Papirnica Vevče. 5.4. V okviru gradbeništva bomo nadaljevali proces povezovanja in specializacije. Gradbeništvo se bo še nadalje vključevalo v mednarodno delitev dela, vendar bo ob tem primerno organizirano sodelovalo in nastopalo z industrijo, inženiring in projektantskimi organizacijami. Tako bomo vključevanje v mednarodno delitev dela zasnovali na višjih in dolgoročnejših oblikah sodelovanja. V to se bo nujno vključeval tudi bančni sistem. V letu 1986 bomo uredili razmere pri stanovanjski gradnji in sicer predvsem glede financiranja (bančni pogoji pri odobravanju posojil), investitorstva (proučili bomo možnosti gradnje za trg oziroma po proizvodnem načelu gradnje) ter skušali za to vrsto gradnje zagotoviti ustrezne lokacije. Poleg tega bomo skušali uveljaviti tudi enotno cenovno politiko pri oblikovanju cene za m2 stanovanjske površine na območju ljubljanskih občin. Gradbene OZD se bodo vključevale v prenovo mesta z racionalnejšim izvajanjem del. OZD s področja gradbeništva bodo morale zagotoviti dosledno spoštovanje sprejetih rokov za dokončanje in predajo zgrajenih objektov ter pri tem dosledno spoštovali vse predpise s tega področja. Vso pozornost bomo posvetili tudj medsebojni usklajenosti stanovanjske graditve ter komunalnega gospodarstva, PTT in elektrogospodarstva ter energetike. Natančneje bomo opredeljevali finančne konstrukcije. Glede na to, da bo gradbeništvo tudi v letu 1986 v dokaj težkem položaju. Bomo zaradi zmanjšanega obsega del višek zaposlenih preusmerili v druge dejavnosti. Izhod iz težkega položaja bomo iskali tudi za industrijo gradbenega materiala, predvsem za opekarne. Posodobitev industrije gradbenega materiala bo ena primarnih nalog na tem področju. V večji meri bomo uporabljali sekundarne surovine iz toplarn, lesnoindustrijskih obratov, rudarstva in metalurgije. 5.5. Trgovske delovne organizacije bodo s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela skupno načrtovale proizvodnjo in prodajo ter združevale sredstva za skupne naložbe. Zunanjetrgovinske organizacije se bodo intenzivno vključevale v izvozna prizadevanja gospodarstva in ponudile širok izbor kakovostnega blaga različnih proizvajalcev. Trgovina na debelo bo prevzemala vlogo organizatorja kooperacije in s tem blažila probleme v zvezi s siromašenjem trga. Pripravila bo programe računalniškega vodenja poslovanja. Na področju preskrbe prebivalstva bo glavni poudarek na zagotavljanju osnovne preskrbe, kakovosti preskrbe in sodelovanja s potrošniškimi sveti v krajevnih skupnostih. Trgovske organizacije bodo začele z organiziranim uvajanjem novih oblik sodelovanja s potrošniki, kot npr. namensko združevanje oziroma angažiranje sredstev potrošnikov, nakupi s popustom nad določeno vrednostjo, nakup obveznic, prodaja po katalogu, dnevi proizvajalcev ipd. Preskrbovalno mrežo bomo gradili na področjih, ki so slabo pokrita s trgovinami osnovne preskrbe. Na področju trgovine na drobno je zlasti pereče vprašanje obratnih sredstev in sredstev za investicijsko izgradnjo, zato bodo poslovne banke proučile možnost kreditiranja zalog blaga v trgovini in možnost kreditiranja izgradnje trgovin za osnovno preskrbo pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji. Trgovina bo zlasti v mestnem središču in ob vpadnicah prilagodila svojo ponudbo in asortiman potrebam turizma in v turistični sezoni prilagodila obratovalni čas potrebam turistov. V letu 1986 bo SOZD Mercator KIT zgradila oskrbovalni center v Novih Dravljah ter samopostrežno trgovino v Horjulu in šele nato v Kozarjih Začela bo tudi s pripravljalnimi deli za gradnjo oskrbovalnega centra na Fužinah in v Trnovem. SOZD Emona bo v letu 1986 zgradila samopostrežno trgovino na Fužinah, ABC Pomurka — delikatesa bo zgradila samopostrežno trgovino v KS Vič. V Velikih Laščah bo SOZD Mercator — KIT DO Rožnik zgradila železnino. V letu 1986 bo DO Nama nadaljevala s pripravljalnimi deli za gradnjo skladiščno-pro-dajnih površin v Tolstojevi ulici. DO Metalka bo začela z gradnjo prodajnega centra v Vižmarjih, DO Agrotehnika Gruda pa bo začela z gradnjo servisa za kmetijsko mehanizacijo kot prizidek k obstoječemu prodajnemu prostoru na Viču. 5.6 Na področju turizma in gostinstva bo v letu 1986 največi: poudarek na kakovosti ponudbe. Najmanj 6-odstotno povečanje deviznega priliva bomo dosegli s celovitejšo in kakovostnejšo ponudbo storitev Ljubljanska turistična zveza Turistična poslovna skupnost, izvršni sveti skupščin občin mesta Ljubljana, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega ob- močja, Zveza kulturnih organizacij, Ljubljanska kulturna skupnost in Zveza telesnobulturnih organizacij Ljubljana bodo oblikovale in izvajale skupen program celovite turistične ponudbe občin in mesta Ljubljana. Turistično ponudbo Ljubljane bomo popestrili s kakovostnimi kulturnimi in telesnokulturnimi prireditvami. Turistične agencije bodo v svoje programe vključevale obisk Ljubljane in okolice. V krajevnih skupnostih bomo še naprej spodbujali ustanavljanje turističnih društev v krajih, kjer le-ta še niso ustanovljena. Turistična društva v KS bodo imela pomembno vlogo pri širjenju turistične kulture, skrbela bodo za urejenost okolja in izletniških točk, posredovale bodo turistične informacije, organizirale razne prireditve in se vključevale tudi v druge dejavnosti. Ena izmed pomembnejših nalog v letu 1986 bo pospešeno delo pri obnovi Ljubljanskega gradu in ureditvi grajskega območja ter vključevanje že obstoječih zmogljivosti v turistično ponudbo. V uporabo bo dan M objekt s spremljajočimi servisnimi objekti. Nadaljevali bomo s prenovo hotelov in odprli restavracijo Divji mož. SOZD Petrol bo na južni obvoznici začela z gradnjo motela s 120 ležišči. Nadaljevali bomo s podaljšanim delovnim časom prodajaln, gostinskih obratov in pošt v turistični sezoni v mestnem središču in uvedli dežurno banko na Čopovi ulici. 5.7. Tudi v letu 19 r bomo pospeševali ustanavljanje in delovanje nov:h enot drobnega gospodarstva, in sicer predvsem takih, ki proizvajajo izdelke kakovostne tehnok gije, ki niso vključeni v množično proizvodnjo doma in tujini Vlaganja večjih OZD v drobno gosp- larstvo bomo vzpodbujali z olajšavami pri davku iz dohodka. Z ustreznimi aktivnostmi in olajšavami moramo preprečiti upadanje samostojnega osebnega dela oziroma odhajanje sarnostojeih obrtnikov iz ljubljanskih občin v druge. Spodbujali bomo vlaganje zdomcev v drobno gospodarstvo, predvsem v tiste dejavnosti, ki pomenijo kakovosten premik v prestrukturiraš ju gospodarstva. Sodelovanje med združenim delom, predvsem industrijo ter drobnim gospodarstvom mora dobiti mesto že pri snovanju investicijskih programov obnavljanja in modernizacije industrije Projekt in organizacija dela morata sloneti na industrijski delitvi dela, tako da bo sodelovanje postalo trajna ne samo poslovna, pač pa dohod ko trna oblika. OZD bodo pomagale drobnemu gospodarstvu pri projektiranju, razvoju tehnologije, raziskavah trga poleg tega pa tudi s sovlaganji v nabor© reprodukcijskih materialov. Vse to bo tudi v bodoče naloga obrtnih zadrug, katerih naloga je poleg tega tudi usmerjanie obrti v specializacijo ter v okviru organizacije blagovnega prometa tudi proučevanje pogojev za učinkovitejše nastopanje na trgu in planiranje razvoja posameznih dejavnosti. Nadalje bodo posredovale tudi tehnična in tehnološka znanja ter pomagale pri nabavi produkcijskih sredstev. Pomembno vlogo bo pri pospeševanju drobnega gospodarstva imela Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. Med drugim bo organizirala že tradicionalno srečanje združenega dela z drobnim eosnodar^tvom na Gospodarskem razstavišču. Občasno bo izdajala nekatere publikacije, ki bodo prispevale k boljši informiranosti in s tem tudi razvoju drob- nega gospodarstva ter organizirala razne podobne aktivnosti. Dvostranski ekonomski interes za sodelovanje med združenim delom in drobnim gospodarstvom bodo povečali tudi z aktivnim vključevanjem finančnih ustanov. Razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti bo predvsem skrb IS občin, ki bodo tudi določali, katere so tiste dejavnosti, ki so deficitarne. Kjer je možno bomo poenostavili in skrajšali tudi postopke za pridobitev raznih dovoljenj za opravljanje obrtne dejavnosti. Sklad za urejanje stavbnih zemljišč bo skupaj z občinami zagotavljal zemljišča za obrtne cone za pospešitev odpiranja novih obratovalnic. 5.8. Na področju komunalnega gospodarstva bo Komunalna skupnost na območju ljubljanskih občin skupaj s komunalnimi OZD izpeljala dopolnjen sistem financiranja razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav za naslednje srednjeročno obdobje. Le-ta pa bo vključeval tudi lastno udeležbo krajanov, predvsem pri uresničevanju programov krajevnih skupnosti, kar bo prispevalo k hitrejšemu razvoju komunalne oskrbe na deficitarnih področjih. Zaključevali bomo komunalno opremljanje Industrijskih con RP-2 in VP-4 v skladu s fazno gradnjo teh con. OZD s področja komunalnega gospodarstva eo odgovorne za kakovostnejše vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov in naprav ter s tem realno zmanjšanje stroškov poslovanja OZD bodo sredstva amortizacije v večji meri namenile za obnovo in nadomestitev iztrošenih osnovnih sredstev. OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost bodo s cenami zagotovile izvajanje programa enostavne reprodukcije po dejanskih stroških ter zagotovile del cene za izvajanje programa razširjene reprodukcije. Komunalna skupnost na območju ljubljanskih občin bo skupaj z DO Vodovod-KanaHzacija nadaljevala načrtno sanacijo obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, pričela z gradnjo dveh nadomestnih vodnjakov v vodami Hrastje, pričela izvajati avtomatizacijo vodovodnega omrežja, nadaljevala s sanacijo lokalnih vodovodov, s pripravljalnimi deli za izgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu, in nadaljevala z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju vodarne Kleče in Hrastje ter na območju Tomačevo in Sneberje. V okviru materialnih možnosti bo skrbela za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja za potrebe stanovanj In ostale gradnje v Ljubljani. Komunalna skupnost na območju ljubljanskih občin bo skupaj z DO Komunalno podjetje Ljubljana skrbela, da se bo nadaljevalo z izgradnjo sanitarne deponije Barje ter sanacijo obstoječe deponije, ureditvijo javnih sanitarij v mestnem središču ter razširitvijo pokopališKih površin na centralnem pokopališču Žale, Sostro in pokopališču Smlednik, Preska ter zagotovila nadaljevanje sanacije Tivolija in urejanje grajskega pobočja in obrežja Ljubljanice. Komunalna skupnost bo skupaj z drugimi uporabniki pripravila strokovne podlage za opredelitev lokacije odlagališča nevarnih odpadkov na območju mesta Ljubljane in za dopolnitev dolgoročnega plana. Komunalna skupnost na območju ljubljanskih občin bo financirala pripravo tehnične dokumentacije za potniško postajo Ljubljana, in sicer tistega dela, ki odpade na mestni program. 5.9. Graditev stanovanj bo v letu 1966 potekala v skladu z obsegom razpoložljivih sredstev. V večdru-žinski — blokovni gradnji bomo zgradili 1.832 stanovanj s skupno površino 103.009 m?, od tega v občini Ljubljana Bežigrad 429, Center 187, Moste-Po-Ije 779, Šiška 313 ter v občini Vič-Rudnik 192 stanovanj. V organizirani individualni gradnji bo zgrajenih skupno 73 stanovanjskih hiš. DOKONČANA GRADNJA V LETU 1986 (SKUPAJ S PRENESENO GRADNJO) Občina 3. 1 = 2 2 m66 Nadzidave 2-22 gtioe Skupaj organizirana gradnje Ljubljana — skupaj število 1.883 17 1.900 73 mi — 850 — 8.162 Ljubljana Bežigrad število 412 17 429 m2 22.263 850 23.113 — Ljubljana Center število 187 _ 187 m2 9.979 — 9.979 — Ljubljana Moste-Polje število 779 77» m2 46.756 — 46.756 1.926 Ljubljana Šiška število 313 313 15 m2 — — — 1.725 Ljubljana Vič-Rudnik število 192 192 38 mi 10.192 — 10.192 4.457 Vir: ZIL V GRADNJI IN PRIPRAVI V LETU 1986: S Občina Blokovna gradnja Nadzidave Skupaj blokovna gradnja Podstrehe Skupaj indivldual gradnja Ljubljana — skupaj 'število 1.765 49 1.814 130 214 m2 101.695 — — 8.854 — Ljubljana Bežigrad število 351 16 367 7 m2 17.633 800 18.433 — 805 Ljubljana Center število 155 5 160 89 m2 8.206 300 8.506 6.669 — Ljubljana Moste-Polje število 701 701 m2 43.263 — 43.263 — — Občina Blokovna gradnja Nadzidave Skupaj blokovna gradnja Podstrehe Skupaj Individualna gradnja Ljubljana Šiška število 168 28 196 41 57 m2 8.336 — — 2.185 — Ljubljana Vič-Rudnik število 390 390 150 m2 24.257 — 24.257 — 17.710 Vir: ZIL Nadaljevali in pospeševali bomo pravočasno pripravo stavbnih zemljišč in ustrezne investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo stanovanj, načrtovanih v obdobju 1933—1990 ter uskladili programe stanovanjske graditve z vsemi subjekti, ki nastopajo oziroma sodelujejo pri gradnji stanovanj in opremljanju sosesk ter pri gradnji stanovanj dosledno upoštevali normative za toplotno izolacijo. Pri novogradnjah in prenovi stanovanj bomo skrbeli za doslednejše izvajanje normativov gradnje in s tem zagotavljali funkcionalnejšo izrabo prostora ter cenejše vzdrževanje. V letu 1986 bomo dogradili sistem soinvestitorstva tako, da bodo soinvestitorji dejansko soodločali o gradnji ter imeli neposreden vpliv od začetka do konca gradnje ter s tem zagotovili, da cene stanovanjske graditve ne bodo obremenjene s stroški, ki po zakonu ne sodijo vanje. Več aktivnosti bomo usmerjali v dograjevanje vseh oblik stanovanjske izgradnje. Zavzemali se bomo, da bo gradnja potekala v smeri intenzivnejšega razvoja in produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti, v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje kot tudi doslednejšega izpolnjevanja prevzetih obveznostih o rokih, kakovosti in ceni, s čimer bomo zmanjšali razkorak med ceno m2 stanovanjske površine in povprečnim čistim mesečnim osebnim dohodkom zaposlenih. Banke bodo od stanja hranilnih vlog občanov povečevale delež dopolnilnih sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Banke bodo dograjevale sistem kreditiranja stanovanjske gradnje, tako. da bodo uveljavile spodbud-nejše pogoje namenskega varčevanja in pospešeno odplačevanje stanovanjskih posojil. V okviru materialnih možnosti bomo skrbeli za učinkovitejšo prenovo starih mestnih jeder po dogovorjeni prioriteti in se zavzemali za hitrejšo prenovo podstrešnih stanovanj. S prenovo bomo odpravili stanovanja VI. in VII. kategorije ter pri tem angažirali tudi sredstva delovnih organizacij, katerih delavci stanujejo v teh stanovanjih pa tudi sredstva stanovalcev samih. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane bodo sočasno s priključevanjem obstoječih stanovanjskih objektov na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja zagotovile v teh subjektih ustrezno prilagoditev v notranje napeljava Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo na področju solidarnosti reševale stano- vanjska vprašanja delavcev z nižjimi dohodki, mladih družin z otroci in upokojencev s pomočjo sredstev solidarnosti ter v skladu z dogovorjenimi merIM pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, ter pospeševali tekoče združevanje namenskih sredstev OZD za učinkovitejše reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. S postopnim izvajanjem ekonomskih stanarin bomo zagotovili gmotne možnosti za kakovostnejše vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti. Planiramo, da bodo v letu 1986 stanarine znašale 1,78 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanja. Ob tem bomo zagotavljali subvencije stanovalcem z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega člana. Enotno bomo uredili merila za prenos razpolagalne pravice na stanovanjih v družbeni lasti, s katerimi razpolagajo občine ter sprejeli enotna merila za prodajo družbenih stanovanj imetnikom stanovanjske pravice (stanovalcem), pri čemer bomo upoštevali objektivno revalorizacijo vrednosti družbenih stanovanj ter s tem pridobljena sredstva namenjali za gradnjo novih in prenovo obstoječih stanovanj. Večjo pozornost bomo posvetili gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Prednost bomo dali vzdrževanju najbolj dotrajanih objektov in zanje vzajemno združevali del sredstev iz stanarin in najemnin v stanovanjskih skupnostih. Učinkoviteje bomo spremljali in nadzorovali smotrnost gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbenem upravljanju preprečevali nekontrolirano in neopravičeno prehajanje stanovanjske pravice ter nenadzorovano oddajanje družbenih stanovanj v podnajem. V okviru obstoječih služb se bomo zavzemali za družbeno organizirano zamenjavo stanovanj v družbeni lasti. 5.10. V letu 1986 bomo predvsem nadaljevali oziroma zaključevali že pričete naložbe na področju gospodarske infrastrukture. LPP Ljubljana bo izboljšal kakovost svojih storitev tako v mestnem kot tudi v obmestnem prometu s povečanjem potniških zmogljivosti, z nadaljnjim dopolnjevanjem prog, reorganizacijo dejavnosti ter s spremembo tarifnega sistema. Tako bo zagotavljal kakovostnejši prevoz na delo in v šolo. Prizadevali si bomo doseči ustrezen ekonomski položaj MPP, tako da bomo zagotovili materialno osnovo za obnavljanje zastarelega voznega parka. Za primerno vzdrževanje voznega parka LPP TOZD Delavnice so predvidene naslednje naložbe: zaključek gradnje tretje faze avtopralnice, začetek adaptacije lakirnice, izgradnja dolgih jaškov za popravilo zglobnih vozil. Predviden je tudi priključek gradnje depoa za vozila MPP v Mostah, Pripravljali bomo tudi potrebno dokumentacijo za gradnjo parkirnih hiš v ožjem mestnem središču. Skupnost za ceste Ljubljana bo v skladu s srednjeročnim pianom izvajala v letu 1986 naslednja dela: nadaljevanje gradnje južne obvoznice (Skupnost za ceste Slovenije), nadaljevanje rekonstrukcije Zaloške ceste, Tržaške ceste, pričetek rekonstrukcije Litijsko-Poljanske ceste, rekonstrukcije Ceste v Mestni log, XVII. artilerijske divizije in zlasti Dolenjske ceste in semaforizacije dveh križišč (Orlova, Peruzzijeva) in pričetek gradnje Kardeljeve ceste. Pripravljala se bo še projektna dokumentacija za Vilharjevo, Roško in Njegoševo cesto, Preveriti in določiti je treba koridorje za električno cestno železnico. Izdelana bo dokumentacija in pričela se bo gradnja parkirišča za tovornjake pri Dolgem mostu. Skupnost za ceste Ljubljana bo vzdrževala lokalne in regionalne ceste na območju ljubljanskih občin v skladu z normativi in standardi. V letu 1986 je predvideno dokončanje tehnične dokumentacije in pričetek izvajanja gradbenih del I. in II. faze prve etape realizacije potniške postaje Ljubljana. ŽG 2TO Ljubljana bo nadaljevala modernizacijo tirnih in signalnovarnostnih naprav v železniškem vozlišču Ljubljana. V okviru 2G ŽTO Ljubljana je predvidena gradnja podhoda pod Proletarsko ulico. SOZD Integral bo v letu 1986 zaključil z gradnjo I. faze terminala cestno-blagovnega prometa na lokaciji Rudnik v coni (RP-2). V okviru SOZD Integral bo DO Vi a tor — TOZD Ljubljana Tovorni promet povečal obseg prevoznih storitev na domačem in mednarodnem tržišču. Blagovno-transportni center načrtuje v skladu s sprejetjem zakona o prostih carinskih conah pripravljalna dela v zvezi z gradnjo proste carinske cone na območju MP-3, ki je že infrastrukturno opremljena in obkrožena z najpomembnejšimi prometnimi vozlišči. Podjetje za PTT promet Ljubljana in območja SIS za PTT promet Ljubljana bosta v letu 1986 uresničevali naslednje naložbe: nadaljevanje pripravljalnih del za gradnjo novega glavnega poštnega centra v Ljubljani in pričetek delovanja nove PTT enote v Štepanjskem naselju; nadaljevanje gradnje in postopno zaključevanje prenosnih sistemov na smereh tranzitne In mednarodne telefonske centrale v Ljubljani, montažo opreme in aktiviranje javnega omrežja za prenos podatkov, nadaljevanje dobave opreme in montažna dela v novih glavnih ATC v Ljubljani; izgradnja in aktiviranje telefonskega omrežja v območjih, kjer bodo krajani v KS in delavci v OZD namensko združevali sredstva (Škofljica, Podgorica, Nad-gorica, Šentjakob, Brinje, Beričevo, Zadvor, Podutik, Dol, Fužine, Črnuče II., faza). 6. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 6.1. Na področju socialnega razvoja bomo posebno pozornost posvetili življenjskemu standardu zaposlenih in občanov, kar bomo upoštevali pri izvajanju programov na področju družbenih dejavnosti. Ob tem bomo smotrneje izkoriščali predvsem obstoječa sredstva in zmogljivosti. SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane bodo selektivno določile prednostne naloge in programe ter način njihovega financiranja in izvajanja v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela. Samoupravne interesne skupnosti bodo na področju skupne porabe uresničevale programe na osnovi svobodne menjave dela, torej s sredstvi, zbranimi iz prispevnih stopenj iz BOD in dohodka. V vsaki družbeni dejavnosti bomo prednostno uveljavili tiste programe razvoja, ki predstavljajo boljšo kakovost in vsebinsko bogatitev zadovoljevanja potreb posameznika in družbe v celoti v daljšem obdobju. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za plačilo storitev družbenih dejavnosti bodo v globalu ohranila realno raven iz leta 1985 za enake programe ter ob pokritju funkcionalnih stroškov novih zmogljivosti. Da bomo uresničili izboljšanje kakovosti dobrin in storitev v okviru družbenih dejavnosti bodo uporabniki in izvajalci v SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane z letnimi planskimi akti zagotovili: — nadaljnje uveljavljanje nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ocenili učinke dosedanjih stabilizacijskih aktivnosti ter uveljavili višjo kakovost dobrin in storitev, ki pomenijo sestavino temeljne socialne varnosti, — rast OD zaposlenih v družbenih dejavnostih ter položaj delavcev v teh panogah izenačevali s položajem delavcev v ostalem združenem delu, — izboljšali ponudbo storitev tudi z uvajanjem novih načinov in oblik izvajanja dejavnosti, — uveljavili nove sisteme vzajemnosti in solidarnosti v posameznih dejavnostih, — preverili strukturo in deleže posameznih vrst stroškov, ugotovili njihovo upravičenost ter možnost relativnega zmanjševanja, — združevanje in poenostavljanje administrativnih postopkov ter spremembo organizacije dela in racionalnejše poslovanje glede na potrebe zagotavljanja in uresničevanja svobodne menjave dela. Naložbe na področju družbenih dejavnosti bodo potekale skladno s programom gradnje objektov samoprispevka III. na področju kulture in zdravstvenega varstva pa delno tudi iz sredstev, zbranih s prispevnimi stopnjami. Ob adaptaciji in novogradnji objektov družbenega standarda bomo vzpodbujali večnamensko gradnjo in uporabo prostorov. Posebno skrb bomo namenili gospodarjenju z obstoječim stavbnim skladom družbenega standarda. V ta namen bodo SIS družbenih dejavnosti združevale sredstva amortizacije za večje učinke na področju gospodarjenja ter za zmanjševanje potreb po novogradnjah. Za opremo in nepremičnine bodo SIS obračunavale amortizacijo v celotnem znesku. 6.2. Temeljna usmeritev družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v letu 1986 bo zagotavljanje pogojev za optimalno zapolnitev obstoječih vzgojno-varstvenih organizacij ter zagotavljanje različnih drugih oblik vzgoje za otroke, ki ne bodo vključeni v dnevno varstvo. Ohranili bomo obseg programa priprave otrok na OŠ, za otroke, ki niso vključeni v WO 180 ur letno, za predšolske otroke v starosti 4—5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo pa 80 ur letno. Pri tem bomo posebno skrb posvetili otrokom iz primestnih območij. V soseskah, kjer so začasno prenehali delovati posamezni oddelki VVO, se bodo ti prostori namenili družbenim dejavnostim za potrebe mladih (glasbena šola, razni mladinski klubi, ipd.). Mestna skupnost otroškega varstva bo v letu 1986 v celoti regresirala šolsko prehrano zaradi prenosa te naloge iz skupnosti socialnega skrbstva na otroško varstvo. V letu 1986 bomo začeli s pripravljanjem sprememb normativov in standardov zlasti za administra-tivno-upravne in tehnične delavce. V letu 1986 bomo uveljavili enoletni porodniški dopust, pri čemer bo višina nadomestila določena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva SRS za obdobje 1986—1990, hkrati pa bomo razširili tudi krog upravičenk. Skupnosti otroškega varstva bodo združevaiie sredstva v mestni skupnosti otroškega varstva za organiziranje neposrednega prostovoljnega dela mladincev, in sicer za oblikovanje servisa za popoldansko in večerno varstvo otrok na domu ter za različne Ueksibilne popoldanske aktivnosti za otroke dvakrat na teden v ljubljanskih krajevnih skupnostih. V tem letu bo zgrajen iz sredstev samoprispevka Ul. VVO Lavrica in pričeta gradnja VVO Nove Fužine za 242 m«est. 6.3. Na področju osnovnega šolstva bomo v skladu s programom življenja in dela osnovne šole izvajali obvezen predmetnik in učni načrt za 6., 7. in 8. razred, naravoslovne dneve, delovne akcije, proizvodno in drugo družbeno potrebno delo tako, da bomo v letu 1986 uresničili program postopnega uvajanja obveznega predmetnika in učnega načrta od 1. do 8. razreda osnovne šole. V skladu s tem bomo uveljavili tudi nova merila financiranja vzgojnoizobraževalnega programa. Oelodnevno osnovno šolo bomo ohranili v dosedanjem obsegu. Podaljšano bivanje bomo izvajali tako, da bomo zadostili potrebam staršev in otrok, v program podaljšanega bivanja pa bomo vgrajevali elemente celodnevne osnovne šole. V letu 1986 bodo iz sredstev samoprispevka III. dokončane osnovna šola Kolezija, osnovna šola Zgornji Kašelj — I. faza, prizidek k osnovni šoli Danile Kumar, telovadnica pri osnovni šoli Adolf Jakhel, dokončan prizidek osnovne šole Marjan Novak-Jovo na Viču (gradnja je v III. fazi), priprava dokumenta-cijte za izgradnjo osnovne šole Horjul (gradnja je predvidena v letu 1987), narejena pa bo tudi projektna dokumentacija za osnovno šolo Hinko Smrekar. V okviru skupnega programa naložb v obdobju 1986— 1990 bo pričeta tudi gradnja osnovne šole Fužine in sanacija osnovne šole Vita Kraigherja. V letu 1986 bo obiskovalo osnovno šolo skucno 38.656 učencev, od tega jih bo 5.238 ali 13,6 odstotka vključenih v celodnevno osnovno šolo. 6.4. Na področju usmerjenega izobraževanja bomo nadaljevali s sanacijami stavb srednjih šol ter razreševali najbolj pereče prostorske probleme skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Za doseganje osnovnih pogojev kakovostnega izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov bodo šole nadaljevale z opremljanjem učilnic s sodobnimi učili za računailništvo, strokovne in družboslovne predmete. Posebno skrb bonao namenili uresničevanju vzgojno-iaobraževalnih smotrov ter zagotavljanju ustreznih pedagoških kadrov . Aktivnosti ob vpisu v prvi letnik bomo vsebinsko bogatiti na podlagi dosedanjih izkušenj ter poklicno usmerjanje in preusmerjanje izvajali usklajeno s potrebami združenega dela Ljubljane in regije. Ob izvajanju novih vzgojnoizobraževalnih programov in njihovem preverjanju v visokem izobraževanju bomo pospešeno nadaljevali s preobrazbo visokega šolstva, zlasti z dograjevanjem družbenoeko-nomskih odnosov, uveljavljanjem spodbudnejših oblik in metod izobraževanja, pospeševanjem razvoja podiplomskega študija ter zagotovili takšna merila za razporejanje sredstev, ki bodo omogočila enakopraven družbenoekonomski položaj delavcev na visokih šolah. 6.5. V letu 1986 bo v ospredju začetek izvajanja akcijskega programa za pospeševanje inovacijske de- javnosti gospodarskih in negospodarskih OZD ljubljanskih občin, katere nosilci bodo družbenopolitične organizacije, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, raziskovalne skupnosti občin in mesta in društva za tehnično kulturo. Namen akcijskega programa bo zagotavljanje pospeševanja inovacijske dejavnosti, poenotenja nagrajevanja inovatorjev, izobraževanja inovatorjev in in-, formiranja širše družbene javnosti o rezultatih in dosežkih raziskovalnega dela. Na podlagi predvidenega povečanega vlaganja v raziskave in razvoj bomo s samoupravnim povezovanjem med uporabniki in izvajalci v Ljubljani oblikovali optimalni raziskovalni program za reševanje skupnih raziskovalnih potreb občin in mesta, ki se to izvajal v okviru Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana. Večja aktivnost s strani nosilcev razvojno-raziskovalnega dela bo prisotna tudi pri sooblikovanju programov PORS in RSS. Občinske raziskovalne skupnosti bodo v okviru svojih pristojnosti in materialnih možnosti nadaljevale in izpopolnjevale dosedanji program usmerjanja in pospeševanja inovacijske dejavnosti. Tekoča naloga na področju raziskovalne dejavnosti bo zagotavljala ustrezne rasti kadrovskega potenciala na raziskovalnem in pedagoškem področju. Pomembno na področju raziskovanja bo z ustrezno stimulacijo zagotoviti trajnejše sodelovanje raziskovalnih organizacij in združenega dela ter doseganje večjih učinkov pri usposabljanju strokovnjakov za vodenje razvojnih projektov in uvajanja novih tehnologij. Naloga posameznih OZD bo oceniti stvarne primerjalne prednosti in jih začeti uresničevati z razpoložljivim znanjem in sposobnostmi ljudi ter določiti dinamiko uresničevanja svojih razvojnih programov. 6.6. V letu 1986 bomo na področju kulture nadaljevali z izboljšanjem položaja splošno izobraževalnega knjižničarstva ter nadaljevali z razglašanjem značilnih urbanističnih in zgodovinskih kompleksov v mestu za kulturne in zgodovinske spomenike tier sprejeli družbeni dogovor o varovanju, vzdrževanju in ohranjanju kulturnih in naravnih spomenikov skupnega mestnega pomena. V okviru ustaljenih programov bomo dali prednost tistim izvajalcem (poklicnim in amaterskim), ki bodo izvajali kakovostnejše programe. Med večjimi spominskimi obeležji v tem letu bo proslava ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja. Pri investicijsko-vzdrževalnih delih bomo dali prednost Ljubljanskemu gradu, gledališkemu in filmskemu muzieju, Domu španskih borcev, Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, pričetku pripravljalnih del za prenovo Kolizeja, adaptacije Slovenskega mladinskega gledališča. SNG Drame in Opere, KOZ, Mestnega muzeja, gradu Goričane, SAZU, Narodnega muzeja ter Zgodovinskega arhiva in restavracijskega centra Slovenije. V okviru knjižnice Bežigrad bodo odprli dve novi izposojevališči, knjižnica Šiška bo razširila prostore, zagotovili bomo sredstva za odplačilo anuitet Cankarjevega doma. Edina nova gradnja, ki jo bomo pričeli graditi v letu 1986, bo knjižnica Prežihov Voranc. 6.7. V letošnjem letu bočno na področju telesne kulture pozornost namenili izvajanju programa mladinskega športa. Hkrati bomo sprejeli dogovor s skup-nostima otroškega varstva in izobraževanja o delo- vanju na področju športne rekreacije otrok in mladine. Pripravili bomo take programe tekmovalnega športa, ki bodo zagotavljali množičnost in kontinuiteto, ki bo omogočala vrhunske dosežke. Pričeli bomo s sistemskim vzdrževanjem opreme v telesnokultur-nih objektih. Skladno z odločitvijo v srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990 bomo pričeli s pripravami na gradnjo in obnovo naslednjih telesnokuIturnih objektov: — stadiona Železniškega športnega društva Ljubljane in Športnega parka Svoboda, — telovadnice pri OŠ dr. Vita Kraigherja in OS Kašelj-Vevče. V letu 1986 bomo organizirali 30 letni jubilejni pohod ob žici okupirane Ljubljane. 6.8. Na področju zdravstvenega varstva bo tudi v letu 1986 temeljna naloga, kot v lietu 1985, nadaljevati funkcionalno reorganizacijo osnovnega zdravstvenega varstva ter nadaljnje uresničevanje samoupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva z namenom,- da se opravi podvajanje zdravstvenih storitev in tako zagotovi izvajanje stopnjevite diagnostike in terapije. V osnovni zdravstveni dejavnosti bomo dali prednost preventivni dejavnosti tako v okviru medicine dela kot tudi zdravstveno vzgojnih programih, zlasti v VVO in osnovnih šolah ter nadaljnjem uveljavljanju in širjenju dispanzerske metode dela. V okviru osnovnega zdravstvenega varstva si bomo še nadalje prizadevali za učinkovito in racionalno izvajanje splošne ambulantne in zobozdravstvene službe ter z dobro organizacijo dela v le-teh prispevali k čimvečji dostopnosti do teh služb za vse uporabnike na področju mesta Ljubljane in tako tudi zmanjševali čakalno dobo. Za doseganje boljše učinkovitosti v zobozdravstvenem varstvu bo potrebno prevrednotiti storitveni sistem v smislu stimulativnejšega nagrajevanja prednostnih preventivnih, zgodnje diagnostičnih in terapevtskih storitev. Na področju bolnišnične dejavnosti si bomo prizadevali, da bomo z intenziviranjem diagnostičnih postopkov skrajševali predvsem diagnostični del ležalne dobe. Obdobje ležalne dobe v bolnišnicah bomo skrajševali. Število bolniško-oskrbnih dni se bo zmanjšalo za 0,5 do 1 odstotka na račun skrajševanja ležalne dobe v strokovno upravičenih primerih. Predvsem bo potrebno skrajšati obdobje preiskav z intenziviranjem diagnostičnih postopkov in racionaliziranjem bolnišničnega zdravljenja. V skladu z medicinsko doktrino je treba dati poseben poudarek pregledu bolnikov v specialističnih ambu'antah poliklinike in osnovne zdravstvene dejavnosti. Vzporedno z racionalizacijo in hospitalnega zdravljenja je potrebno organizirati in pospeševati medicinsko nego in zdravljenje na domu. Na področju zdravstvenega varstva se bo začela v letu 1986 gradnja ZP Škofljica. Konec leta 1986 in v začetku leta 1987 se bo pričela gradnja ZD Fužine. Ko bo objekt zgrajen, se bo začela gradnja ZD Bežigrad — predvidoma leta 1988. V letu 1988 se bo nadaljevala gradnja porodnišnice. ki bo predvidoma končana leta 1987. 6.9. V letu 1986 bomo vzpostavili skupno enotno evidenco prejemnikov družbenodenarnih pomoči, katere izvajanje bo zagotovljeno v okviru delovne skup- nosti skupnih služb občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani; enotno strokovno obravnavo upravičencev pa bodo izvajali centri za socialno delo. V skupnostih socialnega varstva se bomo dogovorili o tistih oblikah družbenodenarnih pomoči (zlasti funkcionalnih), pri katerih bomo zagotavljali prejemnikom višjo raven socialne varnosti od republiškega povprečja. Višino pomoči bomo določali glede na povprečne osebne dohodke v Ljubljani v enakem razmerju kot ga določa samoupravni sporazum o zagotavljanju socialno varstvenih pravic. Skupnosti socialnega varstva bodo izdelale predlog ustreznih popravkov oziroma dopolnitev samoupravnega sporazuma o zagotavljanju socialno-var-stvenih pravic. V sodelovanju s širšo družbeno skupnostjo bomo opredelili nadaljnji razvoj dejavnosti domov za starejše občane ter zagotovili pogoje za njihovo delovanje v skladu z oblikovanimi usmeritvami: Domovi starejših občanov bodo nadaljevali izvajanje programov zunaj zavodskih oblik socialnega varstva starejših občanov; uveljavili bodo tudi nove oblike (zlasti pomoč na domu) v skiadu s kadrovskimi in materialnimi možnostmi. 6.10. V letu 1986 bomo začeli na osnovi analize o delovanju Centrov za socialno delo v Ljubljani s pripravami za reorganizacijo Centrov za socialno delo v Ljubljani z opredelitvijo novega koncepta teh ustanov. Gradnja objektov, ki jih bomo pričeli graditi v letu 1986, bo usklajena s terminskim pianom, začrtanim v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Pričeli bomo s pripravami za gradnjo mladinskega doma Malči Belič. 7. NALOGE IN USMERITVE NA DRUGIH PODROČJIH 7.1. Uresničevali bomo zakon o družbenem sistemu informiranja in pripravili program razvoja družbenega sistema informiranja in informatike v občinah in mestu za srednjeročno obdobje 1936—1990. Zagotovili bomo kakovostno računalniško podporo občinskim upravam za družbene prihodke ter finančno materialnemu poslovanju občinskih in mestnih upravnih organov. Začeli bomo z interaktivnim računalniškim vodenjem in vzdrževanjem stanja in sprememb v zemljiškem katastru pri Mestni geodetski upravi. Skupaj z Zavodom za družbeno planiranje bomo začeli programsko pripravljati računalniško podporo planskim aktivnostim. Nadalje bomo racionalizirali in uvajali nove evidence v računalniško poslovanje v okviru Mestnega sekretariata za notranje zadeve in Mestnega sekretariata za ljudsko obrambo. Za boljše in celovitejše obveščanje delovnih ljudi in občanov bomo nadaljevali s prizadevanji za večje povezovanje in delitev dela med Dnevnikom. Radio-glas Ljubljane in občinskimi glasili. Za Dnevnik bomo zagotavljali sredstva za kritje dela razlike med proizvodnjo In prodajno ceno še naprej bomo izboljševali vsebino In kakovost delegatskih gradiv in glasil. 7.2. Na podlagi analize izvajanja nalog v tekočem srednjeročnem obdobju in sprejetih usmeritev za nadaljnje dograjevanje obrambno samozaščitnih priprav bomo prednostno uresničevali naloge, ki povečujejo kakovost priprav za oborožen boj ter zaščito in reševanje. Na področju teritorialne obrambe bomo utrjevali njen mobilizacijski razvoj, zagotovili usposabljanje in urjenje enot, štabov in poveljstev ter pri opremljanju z oborožitvijo in vojaško opremo upoštevali doseženo stanje, sprejete programe in naloge posameznih enot teritorialne obrambe. Nadaljevali bomo z usposabljanjem načelnikov, namestnikov m pomočnikov načelnikov narodne zaščite iz temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti ter usposabljali 'začetne sestavine narodne zaščite. Pri civilni zaščiti bo težišče aktivnosti namenjeno evidentiranju in ocenjevanju nevarnih snovi ter. izdelavi načrtov civilne zaščite za ukrepanje v primeru nesreče s temi snovmi. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za opremljanje delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno in kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito bomo 'izvajali preko organizacij združenega dela m krajevnih skupnosti, pri usposabljanju1 mladme pa bomo dali poudarek na praktično izvajanje pouka. Na področju obrambno varnostnega načrtovanja bomo posebno pozornost namenili povezovanju krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na območju krajevne skupnosti. Mobilizacijskim vprašanjem bomo namenili še posebno pozornost, dopolnili bomo mobilizacijske ocene in načrte uskladili s temelji koordinacijskega načrta mesta. Izvedli bomo vse zahtevane korekcije enot oboroženih sil ter si v sodelovanju s pristojnimi poveljstvi enot oboroženih sil prizadevali za izboljšanje mobilizacijskih in vojaških vaj, kakor tudi razreševanju celotne problematike na tem področju. Nadaljevali bomb s politiko gradnje zaklonišč. Javna zaklonišča bomo gradili v skladu s srednjeročnim in letnim programom gradnje javnih zaklonišč s stalnim iskanjem soinvestitorjev za gradnjo javnih zaklonišč kot dvonamenskih objektov. Pri službi opazovanja in obveščanja bomo nadaljevali s povezovanjem še nepovezanih in na novo postavljenih električnih in elektronskih siren v centralni alarmni sistem, zamenjali programatorje alarmnih znakov z novimi, nadaljevali z opremljanjem enote in centra za opazovanje in obveščanje ter v skladu s programi redno usposabljali službe opazovanja in obveščanja in pripadniki centralne enote upravno vojnih zvez. Nadaljevali bomo s prizadevanji za izgradnjo Doma varnosti v občini Ljubljana Šiška. 7.3. Na področju požarne varnosti bomo solidarnostno združevali sredstva za njen nadaljnji razvoj. Zveza skupnosti za varstvo pred požari rrnesta Ljubljane in občinske skupnosti za varstvo pred požari bodo nadaljevale postopke za pridobivanje zemljišč za gradnjo dislociranih enot Gasilske brigade. V letu 1986 bomo začeli z gradnjo prve dislocirane enote. , Posebno skrb bomo v letu 1986 posvetili preventivnemu delovanju na področju varstva pred požari. Nadaljevali bomo z vključevanjem vseh gasilskih društev v centralni alarmni sistem. V letu 1988 ho DO Gasilska brigada Ljubljana ustanovila interventno enoto za odstranjevanje po- sledic razlitja nevarnih snovi ter jo usposobili za delovanje. 7.4. Na področju davčne politike in splošne porabe so občine skladno z usmeritvami dogovora o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 pripravile in posredovale v sprejem občinskim skupščinam davčne predpise, 5 Katerimi so določile višino posameznih vrst davKov, Ki pripadajo občinam. Določile sc davčne stopnje, davčne oprostitve in olajšave z vejavnostjo od 1. 1. 1986 dalje. Predlagane rešitve ne bodo prinesle pomembnejših sprememb v primerjavi z letom 1985, zlasti tudi ne višjih finančnih učinkov in zato tudi ne dovolj sredstev za kritje potreb splošne porabe. Sredstva za delo organov družbenopolitične skupnosti, delegatskega sistema in drugih splošnih družbenih potreb pa je treba zagotoviti v višini, ki jim bo omogočala normalno delo. Predvsem to pomeni, da je treba zagotoviti rast psebnih dohodkov delavcev kot je dosežena v gospodarstvu Ljubljane, pa tudi sredstva za zvišane materialne stroške in sredstva za druge delovne pogoje. Sredstva splošne porabe bodo morali uporabniki racionalno uporabljati ter z izboljševanjem organ zi-ranosti dela, zlasti z izpopolnitvijo računalmško-jn-formacijskega sistema, zagotoviti kakovostno opravljanje nalog. , Za doslednejše zajemanje doseženih dohodkov občanov in za sistematične j še in strokovnejše delo s področja družbenih prihodkov bomo organizirali skupno inšpekcijo družbenih prihodkov Za enotno vodenje in izvajanje davčne politike pa bodo ljubljanske občine sklenile dogovor. St 020-455/85 Ljubljana, dne 26. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. BRF.ZICE 394. Na podlagi 16. člena zakona o referendumu in o d rovih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni iist SRS, št. 23,77). 3 člena zakona o samonrispevku (Uradni Hst SRS. št. 35/85). 39. člena statuta kraievne skupnosti Čatež ob Savi in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 3. februarja 1986 je skupščina krajevne skupnosti Čatež ob Savi na 4. seji dne 21. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprisoevka za območje krajevne skupnosti Čatež ob Savi 1. člen Za območje krajevne skupnosti Čatež ob Savi se razpiše referendum za uvedbo samonrispevka v denarju za financiranje programa modernizacije krajevnih cest in ostalih komunalnih objektov 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija. 3. člen Skupna vrednost programa znaša 44,000.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo ca. 27,000.000 din. Ostala sredstva bo prispevala SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice in krajevna skupnost Čatež ob Savi. 4. člen Program za uporabo sredstev samoprispevka: — Čerina—Dobeno, asfaltiranje ca. 1200 m občinske ceste, — Čerina—Dobenske Mladine, asfaltiranje ca. 1800 m krajevne ceste, — v vaseh Prilipe, Čerina, Čatež ob Savi in Sobe-nja vas, preplastitev že asfaltiranih cest, — v vasi Žejno in Dvorce asfaltiranje ca. 700 m vaške ceste, — izgradnja mrliške vežice na pokopališču Čatež ob Savi, — izgradnja avtobusnih postajališč v vaseh Čatež ob Savi, Dvorce, Prilipe, Čerina, Dobeno, Žejno in Sobenja vas, — povezava vodovoda Čerina—Čatež ob Savi gornji del, — adaptacijo doma krajanov na Čatežu ob Savi. 5. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. aprila 1986 do 31. marca 1991. Samoprispevek bodo plačevali: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 2 °/o meseCno, 2. občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2 •/• mesečno, 3. samostojni obrtniki po stopnji 2 "/o OD, 4. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 2 g/e od katastrskega dohodka in 5. lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Čatež ob Savi v višini 2 •/» od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 6. člen Zavezanci za samoprispevek so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Čatež ob Savi stalno prebivališče in občani, ki imajo nepremičnine na območju krajevne skupnosti Čatež ob Savi, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju, ki jim bodo s tem izboljšani pogoji za uporabo teh nepremičnin. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih le-ti prejemajo na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, id ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 8. Sen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Brežice. Organ, ki bo odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po programu bo svet krajevne skupnosti. -9. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu. Zavezancem od kmetijske dejavnosti in obrtnikom pa Uprava za družbene prihodke občine Brežice. 10. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 11. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje, na katerem se izvaja referendum. Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. * 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Čatež ob Savi GLASOVNICA za referendum dne IG. marca 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa, ki obsega: — Čerina—Dobeno, asfaltiranje ca. 1200 m občinske ceste, — Čerina—Dobenske Mladine, asfaltiranje ca. 1800 m krajevne ceste, — v vaseh Prilipe, Čerina, Čatež ob Savi in Sobenja vas, preplastitev že asfaltiranih cest, — v vasi Žejno in Dvorce asfaltiranje ca. 700 m vaške ceste, — izgradnja mrliške vežice na pokopališču Čatež ob Savi, — izgradnja avtobusnih postajališč v vaseh Čatež ob Savi, Dvorce, Prilipe, Čerina, Dobeno, Žejno in Sobenja vas, — povezava vodovoda Čerina—Čatež ob Savi gornji del, — adaptacija doma krajanov na Čatežu ob Savi. Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let, in sicer od 1. aprila 1936 do 31. marca 1991. Samoprispevek bodo plačevali: — občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 2 %> mesečno, — občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2 Ve mesečno, — samostojni obrtniki po stopnji 2 Vo OD, — občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 2% od katastrskega dohodka in — lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Čatež ob Savi v višini 2 Ve povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaSkih invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneske najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, id jih le-ti prejemajo na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, Id ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Po navedenem namenu in izhodiščih glasujem ZA PROTI Glasujete tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka 'strinja, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Čatež ob Savi. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Čatež ob Savi. 15. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Čatež ob Savi, dne 21. februarja 1986. Predsednik . skupščine krajevne skupnosti Čatež ob Savi • Janez AvSič 1. r. / ’ CELJE RAZGLAS 395. Občinska volilna komisija v Celju objavlja, na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Celje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Božič Stane, rojen 1953, ključavničar, Skapi-nova 13 2. Bučer Jože, rojen 1935, dipl. ekonomist in agronom, Oblakova 7 3. Dolinšek Tatjana, rojena 1957, rehabilitacijski svetovalec, Prvomajska 23 4. Drev Marjan, rojen 1948, dipl. ing. kemije, Na otoku 4 5. Fijavž Zdenka, rojena 1948, ekonomski tehnik. Lipa 4, Frankolovo 6. Franulič Anton, rojen 1948, ekonomski tehnik. Cesta kozjanskega odreda 6, Štore 7. Gajšek Risto. rojen 1923, gimnazijski maturant, Miklošičeva 4 8. Glušič Silva, rojena 1937, tajnik samoupravnih organov, Na zelenici 9 9. Herman Jožica, rojena 1941, pravnik, Na zelenici 3 10. Kavka Franc, rojen 1930, metalurški tehnik. Kovinarska 0, Štore 11. Krajnc Viktor, rojen 1951, dipl. obramboslovec. Pohorska 3 13. Kregar Vili, roien 193«, dipl. ekonomist, Valvasorjeva 38 13. Kristan Jožica, rojena 1962, upravno-admini-strativni tehnik, Dobovec 18, Ponikva pri Grobelnem 14. Paj Mirko, rojen 1963, ekon. tehnik, Zagrad 114 15.. Pečnik Milena, rojena 1939, pravnik, Malgajeva 4 16. Feunik Milan, rojen 1951, ekanomfet, V mečeva 29 17. Podlesnik Zdene, rojen 1960, ekonomist. Na zelenici 9 18. Pungeršek Darja, rojena 1961, gimnazij, maturant, Valjavčeva 11 19. Simčič Rudi, rojen 1926, vojaška akademija. Ljubljanska 31 20. Srebot Janja, rojena 1964, ekonomski tehnik, Verpete 7, Frankolovo 21. Stepišnik Edvard, rojen 1943, inž. živilske tehnologije, Nušičeva 12 22. Stevanovič Caslav, rojen 1952, oficir JLA, Trg oktobrske revolucije 1 23. Stojkovič Janez, rojen 1925, dipL pravnik, Smrekarjeva 18 24. Turnšek Jože, rojen 1938, dipl. ekonomist, Vojkova 2 25. Verdel Štefka, rojena 1923, upokojenka, Gregorčičeva 2 26. Z ■sna Venčeslav, rojen 1940, dipl. pravnik; Kaševa 27, Vojnik 27. Zimšek Jože, rojen 1944, inž. gradbeništva, J Celovška 11 43. Zimšek Tone, rojen 1940, mag. poslovnih m*-nosti s področja inovatorstva, Njegoševa 7 29. Žgajner Vinko, rojen 1964, prodajalec, cesta talcev 22, Vojnik 30. Žumer Marjan, rojen 1939, dipl. elektro inž, Pregljeva 13 Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Celje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z za-j konom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Celje, dne 21. februarja 1966. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Štefka Bornšck 1. r. Marijan BeHe L r. Člani Ana Spat L r. Dušan šega 1. r. Boris Šket 1. r. IDRIJA 396. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 254. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 7. februarja 1986 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v leta 1986 na območja občine Idrija L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člee Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata pooblaščeni veterinarski organizaciji Kmetijsko veterinarski zavod (KVZ) Nova Gorica, ambulanta Idrija In obratna veterinarska ambulanta Perutninskega kombinata (PK), Pivka opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Ime«tnjki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija in obratna veterinarska ambulanta Perutninskega kombinata Pivka sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija in obratna veterinarska ambulanta Perutninskega kombinata Pivka, td opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o. opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija In obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. li. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Zaščitno je treba cepiti govedo, kopitarje in ovce proti vraničnemu prisadu v hlevu Jelični vrh 1. Cepljenje se opravi do 30. 4. 1986. Živali, ki so se polegle v letu 1986 ali so bile ob rednem cepljenju mlajše od 3 mesecev je treba cepiti do 30. 9. 1986. Preventivno cepljenje opravi KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 30. 4. 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi govedo v pašnih skupnostih Vojskega, Kanjega dola,' Idrijskih Krnic, Črnega vrha nad Cerknem in Otavnika, kjer se le-to pase brez nadzorstva, to je brez pastirja, na naravno ali umetno neograjenih pašnikih, ki so oddaljeni od naselij. Cepljenje se opravi do 30. 4. 1986. Cepljenje določeno v tem členu opravi KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija 8. člen Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti rejo piščancev v hlevu Godovič 7. Cepljenje opravi obratna ambulanta Perutninskega kombinata Pivka na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. Zaščitno cepljenje kokoši, piščancev in druge perutnine proti atipični kokošji kugi se opravi v naselju Godovič in predelu Sebalk., Cepljenje opravi KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija do 30. 4. 1986. 9. člen Preventivno je potrebno cepiti proti prašičji kugi živali v gospodarstvih Idrija, Partizanska 10 in Zakriž 4, kjer imata rejca najmanj 50 pitancev in gospodarstvih Srednja Kanomlja 61 in Idrija ul. Kapetana Mihevca 2 ter živali drugih imetnikov, ki se krmijo s pomijami. Cepljenje opravi s sevom K — lapiniziranega virusa, KVZ Nova Gorica,' ambulanta Idrija, najkasneje 1 mesec po izvršeni vhlevitvi. 10. člen KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija mora v letu 1936 intradermalno simultano tuberkulinizirati 30°/o vseh govedi na območju občine (VII. splošna tuber-kulinizaclja). Razpoznavno je treba cepiti plemensko govedo v hlevih družbeno organizirane proizvodnje Mrzlega vrha št. 9, št. 10, št. 13, št. 18 in št. 19. p. Spodnja Idrija. Tuberkulinizacijo opravi KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preiskusom: v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled; — plemensko govedo v hlevih družbeno organizirane proizvodnje na Mrzlem vrhu št. 9. št. 10. št. 13, št. 18 in št. 19 p. Spodnja Idrija, s serološkim pregledom krvi. Vzorce mleka in krvi odvzame KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija do 30. 4. 1P86. Mlečno prstanasto preiskavo opravi KVZ Nova Gorica. Oddelek za hi-gi«*no živih laboratorijsko preiskavo, krvi krav (SA-test) opravi VTOZD za veterinarstvo, BF. ' 12. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirod-nem pripustu v hlevih Kanji dol 5 in Police 17. Krvne vzorce odvzame KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija do 30. 4. 1986. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, BF. 13. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati vse plemenske živali v saniranih hlevih družbeno organizirane proizvodnje Mrzli vrh št. 9, št. 10, št. 13, št. 18 in št. 19, p. Spodnja Idrija. Vzorce krvi odvzame KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija do 30. 4. 1986. Preiskave seruma s preisku-som (precipitacije) v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo, BF. 14. člen Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 100/o še ne pregledane plemen-ke govedi v hlevih družbeno organizirane proizvodnje Mrzli vrh št. 9, št. 10, št. 13, št. 18 in št. 19 p. Spodnja Idrija. Vzorce krvi odvzame KVZ Nova Gorica, ambulanta lunja do 30. 4. 1986. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, BF. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenske žrebce v hlevih Cerkljanskega vrha 13, Idrijskih Krnic 4 in Vojskega 35 in vse na novo nabavljene kopitarje izven območja občine. Vzorce krvi pri obstoječih plemenskih žrebcih odvzame KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija do 30 4. 1986. Serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitin-skim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Na vrtoglavost ppstrvi je treba v ribogojnici ribiške družine Idrija. Levstikova 5 pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba pregledati plemenske jate poslrvskih rib do 15. 2. 1986. Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame KVZ Nova Gorica, ambulanta Idrija in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo, BF. 17 člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/86 Idrija, dne 7. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta SO Idrija Vojko Božič dipl. soc. L r. KAMNIK 397. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Volčji potok je skupščina krajevne skupnosti Volčji potok na seji dne 22. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Volčji potok 1. člen Za območje krajevne skupnosti Volčji potok se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Volčji potok. 2. člen Referendum bo 16. 3% 1986 od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu. 3. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: 1. za delovanje KS 2. ureditev avtobusnih postaj 2 kom 3. pričetek izgradnje kanalizacije 4. rekonstrukcija lokalne ceste Rudnik—Hudo 5. izvedba hidrantnsga omrežja Rudnik 6. komunalna ureditev Arboretuma — zunanja okolica 7. napeljava telefonskega omrežja za Volčji potok in Rudnik 8. rekonstrukcija lokalne ceste R 371 — Volčji potok—Radomlje 9. rekonstrukcija lokalne ceste Volčji potok—Rudnik. Za uresničitev programa'je potrebno 128,000.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 10,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi samoupravna intresna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Za referendum se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Volčji potok in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 •/» mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku In jim je opravljanje gospodarske In poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečanje za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/e od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 "/e od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 'V« od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 °/o v k. o. I., po stopnji 1.5 «/o v k. o. II., po stopnji 1 % v k. o. III. in po stopnji 0,7 -%> vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu, v SRS v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Urdani list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Volčji potok, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Volčji potok po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Volčji potok. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Volčji potok ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. Sen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Volčji potok Na referendumu dne 16. 3. 1886 za uvedbo samoprispevka v denarja za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Volčji potok, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Volčji potok. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Volčji potok Stanka Strnad 1. r. 398. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih" oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta krajevne skupnosti Srednja vas in sklepa zbora delovnih ljudi in krajanov krajevne skupnosti Srednja vas dne 18. februarja 1986, je svet krajevne skupnosti Srednja vas na seji dne 18. februarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Srednja vas 1. člen Za območje krajevne skupnosti Srednja vas se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za — sofinanciranje (financiranje) petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih objektov na območju KS Srednja vas, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin krajanov na območju KS Srednja vas. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu. 3. člen S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, se financira komunalno in družbeno urejanje območja krajevne skupnosti Srednja vas, vzdrževanje obstoječih komunalnih in drugih objektov v krajevni skupnosti Srednja vas in delovanje krajevne skupnosti Srednja vas. Predvidevamo, da bo s samoprispevkom zbrano 17,320.000 din. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in programom srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Srednja vas bo zagotovila krajevna skupnost Srednja vas iz svojih sredstev in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. 50 °/o sredstev, zbranih s samoprispevkom, se nameni za rekonstrukcijo in asfaltiranje lokalnih cest v krajevni skupnosti Srednja vas; 45 °/o sredstev se porabi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov na ob- močju krajevne skupnosti Srednja vas; 5 6/o sredstev se porabi za delovanje krajevne skupnosti. Srednja vas. 4. člen Samoprispevek se bo uvedel za obdobje petih let in sicer od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in krajani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Srednja vas in sicer: 1. vsi zaposleni 2 “/o pd neto osebnih dohodkov, 2. vsi upokojenci 2 °/o od pokojnin, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku po stopnji 2 °/o od štirikratnega letnega zneska odmerjenega dhvka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti po stopnji 2 "/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek ;po stopnji 2 %> od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti po stopnji. 8 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 "/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Srednja vas, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in krajanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Srednja vas po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, ki tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Srednja vas. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Srednja vas ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Srednja vas Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Srednja vas, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Srednja vas. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Srednja vas, dne 18. februarja 1986. Predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja vas Albin Pirš L r. 399. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Špitalič ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 14. februarja 1986 je svet krajevne skupnosti Špitalič na seji dne 14. februarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Špitalič 1. člen Za območje krajevne skupnosti Špitalič se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Špitalič. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. 3. 1966 od 8. do M. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala: — 40 'k za rekonstrukcijo in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest — 44 •/» za komunalno obnovo — 16 Vo za obnovo in vzdrževanje objektov ter ostale potrebe krajevne skupnosti Špitalič. Za uresničitev programa je potrebno 66,570.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 3,798.000 din, ostala sredstva za komunalno in cestno obnovo pa zagotovi samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člee Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Špitalič in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 •/• mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 1 •/• od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 e/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 •/» od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 %> od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 2 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 %> od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Plačila so oproščeni tisti zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ne plačujejo davka. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št, 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov, 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Špitalič, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. 9en Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Špitalič po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Špitalič. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Špitalič ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Špitalič Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Špitalič, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Špitalič. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Špitalič Edo Križnik 1. r. 400. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. ter 27. člena statuta krajevne skupnosti Vranja peč ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 16. februarja 1986 je svet krajevne skupnosti Vranja peč na seji dne 16, februarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vranja peč L Člen Za območje krajevne skupnosti Vranja peč se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Vranja peč. 2. člen Referendum bo v prostorih KS Vranja peč od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, v nedeljo 16. 3. 1986. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — izgradnjo telefonskega omrežja — rekonstrukcijo javnih cest brez kategorizacije v KS — rekonstrukcijo lokalne ceste Kamnik—Vranja peč—Vaseno, odsek Sp. Palovče—Zg. Palovče, 2 km — za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničevanje programa je potrebno 134,434.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 3,500.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Vranja peč in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 Vo mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 •/• od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 Vo povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja. 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 Vo od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek. 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 Ve od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2% od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8°/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 Vo od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprosthev po 12 in VI. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SUS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Vranja peč, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Vranja peč po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Vranja peč. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Vranja peč ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Vranja peč Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Vranja peč, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Vranja peč. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vranja peč Jurij Zalaznik 1. r. ifn. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. in 27. člena statuta krajevne skupnosti Pšajnovica ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 15. februarja 1986, je svet krajevne skupnosti Pšajnovica na seji dne 16. februarja 1986 sprejel SKLEP • razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pšajnovica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Pšajnovica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov de'a na območju krajevne skupnosti Pšajnovica. 2. člen Referendum bo 16. 3. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — izvedbo kanalizacije v posameznih vaseh, — dokončanje telefonskega omrežja, — izgradnjo hidrantnega omrežja oziroma požarnih rezervoarjev, — sofinanciranje ureditve pokopališča Češnjice, — ureditev nekategoriziran;h javnih poti, — rekonstrukcijo lokalne ceste Šmartno—Veliki Rakitovec, — lastne potrebe KS Pšajnovica ter — za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničitev programa je potrebno 100,625.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 1,750.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna kornunalno-cestna skupnost. 4. člen Za referendum se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Pšajnovica in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 •/• mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 ‘/o od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 Ve od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 Ve povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 % od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka. 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodke z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 Ve od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 V* od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 2 V* od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 Ve od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Pšajnovica, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo srdestev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Pšajnovica po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Pšajnovica. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Pšajnovica ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Pšajnovica Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Pšajnovica, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Pšaj novica. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati nasledji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Pšaj novica Franc Zibert L r. 402. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta krajevne skupnosti Tuhinj ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 30. januarja 1986 je svet krajevne skupnosti Tuhinj dne 30. januarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tuhinj 1. člen Za obipočje krajevne skupnosti Tuhinj se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Tuhinj. 2. člen Referendum bo dne 16. 3. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — komunalno in cestno dejavnost 75 “/», — za ostale potrebe krajevne skupnosti 25 V*. Za uresničitev programa je potrebno 184,920.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 24,229.330 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna ko-munalno-cestna skupnost. 4. člen Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Tuhinj in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 Vo mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 °/o od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim ie opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečan za 70 °/» povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/e od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 •/» od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2*4» od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 V* od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 */• v k. o. L, po stopnji 1,5 •/• v k. o. II., po stopnji I •/# v k. o. III. in po stopnji 0,7 % vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 168. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, Št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Tuhinj, ki je tudi odgovoren za zbiranje ia pravilne in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen La postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Tuhinj po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Tuhinj. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. aen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Tuhinj ter zaposleni občani stari n®d 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Tuhinj Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Tuhinj, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Tuhinj. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Tuhinj Jože Hribar 1. r. 403. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 37. člena statuta krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg je skupščina krajevne skupnosti Kamnik Novi trg, na seji dne 18. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg 1. člen Za območje krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. 3. 1986 od 8. do 18. ure v srednješolskem centru. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — komunalno prenovo, — rekonstrukcijo lokalnih cest, — za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničitev programa je potrebno 143,658.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 12,330.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 %> mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 1,5 “/o od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske ih poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 °/e povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pav- šalnem znesku, po stopnji 1,5 %> od 4-kratneg'a letnega zneska odmerjenega davka, » 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 “/o od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 “/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje dd dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bedo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računun bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Kamnik -Novi trg po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamnik - Novi trg. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamnik - Novi trg ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Kamnik - Novi trg Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamnik - Novi trg. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kamnik - Novi trg Franc Poljanšek 1. r. 404. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Nevlje, je skupščina krajevne skupnosti Nevlje na seji dne 21. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Nevlje 1. člen Za območje krajevne skupnosti Nevlje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Nevlje. 2. člen Referendum bo v Nevljah in Soteski na običajnih volilnih mestih, v nedeljo 16. marca 1986 od 7. do 19. ure. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — 45 °/o za komunalno delavnost, — 30 °/o za rekonstrukcijo lokalnih cest, — 20 °/e za prostore KS v sklopu adaptacije šole, — 5 4 * 6/o za sofinanciranje programov delovanja organov organizacij in društev, varstva okolja in spominskih obeležij. Za uresničevanje programa je potrebno 161,410.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 54,243.000 din, ostala sredstva za komunalno in cesino dejavnost pa zagotovi Samoupravna interesna komu-nalno-cestna skupnost Kamnik. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in cfcčsri izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Nevlje, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 “/o od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 0/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 % povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 0/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2%'Od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 "/o od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8% od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 % od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13 členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal Svet krajevne skupnosti Nevlje, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na skupščini krajevne skupnosti. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja' samoprispevka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Z r postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščini. Referendum vodi volilna komisija KS Nevlje po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Nevlje. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Nevlje ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudije in občani neposredno in tajno, z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Nevlje Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samo-’ prispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Nevlje, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Nevlje. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Nevlje Andrej Pančur 1. r. 405. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Motnik je skupščina krajevne skupnosti Motnik na seji dne 16. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Motnik 1. člen Za območje krajevne skupnosti Motnik se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Motnik. 2. člen Referendum bo dne 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih — Krajevni urad Motnik. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — ureditev »vage-«, — napeljavo telefona v sosednje vasi (okoliške zaselke), — ureditev vodovoda v Motniku in Mala Ravan, — postavitev TV pretvornika, — regulacija Motniščnice, — povezavo vasi Srobotno—Koprivnica, — asfaltiranje prostora pod lipami, — ureditev pokopališča in mrliške vežice. — ureditev avtobusnih postajališč, — rekonstrukcija cest Motnik—Zajasovnik, Motnik—Srobotno in nekategorizi ranih cest, — za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničitev programa je potrebno 200,000.000 dinarjev, s samoprispevkom bo predvidoma zbranih 10,000.000 din ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Za referendum se bodo delovni ljudje in občani izrekli c uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Motnik, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2% mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka; 2. upokojenci po stopnji 2 %> od pokojnine mesečno; 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja; 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 “/o od 4-kratnega zneska odmerjenega davka; 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek; 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 °/o od neto prejemkov; 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 2 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 2 °/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal Svet krajevne skupnosti Motnik, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko porabo sredstev. Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. i 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Motnik po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Motnik. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Motnik ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Motnik Na referendumu dne 16. 3 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Motnik, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tiski, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Motnik. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Motnik Ivo Orehovec 1. r. 406. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in določil statuta krajevne skupnosti Smarca ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 12. decembra 1985 in 15. februarja 1986 je skupščina krajevne skupnosti Smarca na seji dne 15. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarca 1. člen Za območje krajevne skupnosti Smarca se razpiše referendum' za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Smarca. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. marca 1986 od 7. do 20. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: 1. financiranje izvajanja usklajevalnih programov v srednjeročnem obdobju 1986—1990 s komunalno cestno skupnostjo (kanalizacija, javna razsvetljava, urejanje in posodobitev javnih površin), kulturno skupnostjo in telesno-kulturno skupnostjo (dokončanje večnamenske dvorane), skupnostjo otroškega varstva (dokončna ureditev VVZ), skupnostjo za PTT (telefonsko omrežje) in drugimi soinvestitorji, 2. sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničitev programa je potrebno 175,000.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 18,500.000 din, ostala sredstva pa zagotovijo interesne skupnosti, društva, zveze in organizacije, s katerimi KS Smarca sklene samoupravni sporazum o skupnih programih. 4. člen Za referendum se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Smarca, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 °/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 1,5 °/» od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 •/• od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 %> od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal Svet krajevne skupnosti Šmarca, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko porabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Šmarca po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Šmarca. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Šmarca ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Šmarca Na referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Šmarca, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI 12. člen Sredstva za izvedbo samoprispevka zagotovi KS Šmarca. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Šmarca Edo Skok 1. r. 407. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. in 27. člena statuta krajevne skupnosti Šmartno ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 15. februarja 1986 je svet krajevne skupnosti Šmartno na seji dne 15. februarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmartno 1. člen Za območje krajevne skupnosti Šmartno se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov deia na območju krajevne skupnosti Šmartno. 2. člen Referendum bo 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala: 75 °/» za komunalno in cestno dejavnost, 25 °/o za vzdrževanje že obstoječih objektov v krajevni skupnosti Šmartno. Za uresničitev programa je potrebno 180,000.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 19,160.000 din, ostala sredstva za komunalno in cestno dejavnost pa zagotovi Samoupravna interesna komu-nalno-cestna skupnost. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje m občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šmartno, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 e/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 % od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečanje za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 2 “/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 °/o od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 °/e v k. o. I., po stopnji 1,5 % v k. o. II., po stopnji 1 % v k. o. III. in po stopnji 0,7 */o vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katerega je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu za- kona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal Svet krajevne skupnosti Šmartno, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določna zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Šmartno po tehničnih piavilih, ki veljajo, za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Šmartno. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Šmartno ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Šmartno Na referendumu dne 16. 3 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Šmartno, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Šmartno. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno Franc Modrijan 1. r. 40S. Na podlaei 8 člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebneea '/javljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta krajevne skupnosti Kamniška Bistrica ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 21. februarja 1986, je svet krajevne skupnosti Kamniška Bistrica na seji dne 21. februarja 1986 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. marca 1986 od 7. do 18. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za sofinanciranje programov: — komunalne naprave — rekonstrukcija lokalnih cest — delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. Za uresničitev programa je potrebno 124,600.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 31,022.000 din, ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 ‘/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 1,5 6/o od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 “/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 %> od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po Občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 °/o v k. o. I., po stopnji 1,5 “/o v k. o. II„ po stopnji 1 °/» v k. o. III. in po stopnji 0,7*7« vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev7. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in izvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Kamniška Bistrica po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamniška Bistrica. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamniška Bistrica ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Kamniška Bistrica Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamniška Bistrica. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Janez Cevka 1. r. 409. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) ter 28. in 29. člena statuta krajevne skupnost Kamnik-Mekinje, je skupščina krajevne skupnosti Kamnik-Kekinje na seji dne 24. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje 1. člen Za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela ija območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje. 2. člen Referendum bo 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za: — pridobivanje in opremljanje zemljišč — izgradnjo kanalizacijskih sistemov — razširitev telefonskega omrežja in kabelska TV — izgradnja javne razsvetljave — urejanje cest, ulic in javnih površin — izobraževanje — vzdrževanje ulic in javnih površin — dejavnost KS. Za uresničitev programa je potrebno 200,000.000 dinarjev, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 60,000 000 din. ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost, oziroma Izobraževalna skupnost občine Kamnik. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje, in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 % mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 %> od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 °/o povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek. 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 •/# od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni Hst SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 •/• v k. o. I., po stopnji 1,5 V« v k. o. EL, po stopnji 1 •/♦ v k. o. III. in po stopnji 0,7 °/» vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu, v SRS v preteklem letu. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek 6 glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Kamnik-Mekinje po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kamnik-Mekinje. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kamnik-Mekinje ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Kamnik-Mekinje Na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kamnik-Mekinje. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti ' Kamnik-Mekinje dr. Svetozar Frantar L r. 410. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 23. člena statuta krajevne skupnosti Moste je skupščina krajevne skupnosti Moste na seji dne 18. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Moste 1. člen Za območje krajevne skupnosti Moste se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Moste. 2. člen Referendum bo 16. 3. 1986 od 7. do 19. tise na običajnih glasovalnih mestih. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za sofinanciranje programov: — komunalne prenove, — cestne obnove — rekonstrukcije, - — izgradnja šolskih prostorov — delovanja družbenih organizacij in društev. Za uresničitev programa je potrebno 591,020.000 dm, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma 47,996.000 din, ostala sredstva pa zagotovijo Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost, SIS za izobraževanje, SIS za kulturo. 4. člen Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Moste in sicer: 1. vsi zaposleni občani po stopnji 2 °/« mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, 2. upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, 3. zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 °/o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja, 4. zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka, 5. zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 */o od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 6. zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2 %> od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek, 7. občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 °/o od neto prejemkov, 8. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 */• od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 "/o od dohodka iz gozda od odkazanega lesa. Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. Sen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se zbirajo na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Moste, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Referendum vodi volilna komisija KS Moste po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Moste. Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Moste ter zaposleni občani stari nad 15 let. 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Moste Na referendumu dne 16. 3 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Moste, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka glasujem za proti Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Moste. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Moste Franc Štebe 1. r. KOČEVJE 411. Na podlagi 2. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št 1/80) in 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3'81) sklepamo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v skupnosti stanovalcev in v krajevpih skupnostih občine Kočevje kot uporabniki 'ter delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organizirani v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljili plana Samoapravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje opredeljujemo s tem sporazumom uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zlasti: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju; — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; — zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanjskega sklada; — združevanje in zagotavljanje sredstev; — obseg, vrsto in način solidarnostnega m vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj: — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom; — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. 2. člen Pri upoštevanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini Kočevje in v širšem migracijskem območju občine; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990; — temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mesta Kočevja in ostalih naselij v občini; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih vrednot; — cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 3. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog SSS občine Kočevje za delovanje delegatskega sistema in strokovne službe SSS iz sredstev po posameznih področjih, pri čemer se upoštevajo načela zakona 0 svobodni menjavi dela. Razmerje delitve sredstev in stroškov se bo določalo z letnimi plani glede na dejanski obseg in vsebino ter pomembnost dogovorjenih nalog. 4. člen Udeleženci bomo na osnovi ocen in pridobljenih ter usklajenih elementov med seboj usklajevali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1986—1990 po sledeči strukturi in vrsti: 1. Družbena gradnja — naselje 4. maj — 50 stanovanj — Mestni log — Dolga vas — 120 stanovanj — v krajevnih skupnostih občine — 10 stanovanj — stanovanja za Rome — 15 stanovanj 2. Gradnja individualnih hiš — 270 stanovanj Vsa družbena stanovanja bodo zgrajena v standardni kvaliteti na lokacijah z vsemi komunalnimi priključki. Stanovanja za Rome bodo v skromnejši izvedbi na lokacijah, ki ne bodo imele popolne komunalne opreme. Podrobna struktura in velikost stanovanj se bo določala z zazidalnim načrtom in letnim planom SSS. 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci, bomo zagotavljali kapacitete za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega sk’ada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri izboljšanja produktivnosti v gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije in modernizacije tehnologije gradnje. 6. člen Udeleženci tega sporazuma — izvajalci se zavezujemo. da bomo gradili stanovanja v taki kvaliteti in izvedbi, da bodo bistveno izboljšane možnosti stanovanja in da bodo poudarjeno upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Zato bomo v okviru možnosti uporabili vsa sredstva in metode za zmanjševanje porabe vseh primarnih virov energije. 7. člen Udeleženci tega sporazuma — izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja. 8. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma — izvajalci upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanjskih sosesk oziroma stanovanjskih objektov na področju občine Kočevje. 9. člen Udeleženci tega sporazuma bomo med seboj in v drugih oblikah samoupravnega dogovarjanja uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano 'stanovanjsko gradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. 10. člen Udeleženci načrtujemo, da bomo financirali stanovanjsko gradnjo, vzdrževanje, prenovo in adaptacijo stanovanj, sofinanciranje kadrovskih stanovanj, subvencioniranje stanarin ter vzajemnost in solidarnost na ravni republike iz sledečih virov (po cenah 1. četrtletja 1985, v tisoč dinarjih): din 1. iz dohodka 420.000 2. iz čistega dohodka 620.000 3. iz sredstev občanov 460.000 4. iz sredstev bank 300.000 5. iz prispevka od izplačanih pokojnin 140.000 6. iz prispevka kmetov kooperantov 20.000 7. iz prispevka delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih 240.000 8. iz stanarin 200.000 11. člen Udeleženci načrtujemo stanovanjsko graditev na naslednjih področjih, ki bodo podrobneje opredeljena z letnimi plani SSS: 1. družbena gradnja KS Kočevje — mesto — naselji -4. maj- in Mestni log - Dolga vas, KS Rudnik - Salka vas, KS Stara cerkev, KS Kostel, KS Osilnica, KS Draga, KS Struge, KS Kočevska Reka. 2. Zadružna gradnja: KS Kočevje — mesto, KS -Ivan Omerza- Livold, KS Stara cerkev; 3. Gradnja za Rome: na posebnih lokacijah, Id jih določi Izvršni svet Skupščine občine Kočevje; 4. Zasebna gradnja: na urejenih stavbnih zemljiščih po zazidalnih načrtih, ki jih sprejme Skupščina občine Kočevje na predlog SIS za komunalne ki cestno dejavnost občine Kočevje. 12. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za namene solidarnosti v občini Kočevje v višini 1,60 •/« na bruto osebne dohodke. Udeleženci združujemo na enak način sredstva za namene solidarnosti v graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,20 "/o na bruto osebne dohodke. Udeleženci združujemo na enak način sredstva za namene solidarnosti v SRS v višini 0,135 */» na bruto osebne dohodke. Sredstva solidarnosti, združena za potrebe v občini Kočevje bomo uporabili tudi za kreditiranje graditve, prenove in adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš solidarnosti upravičencev in občanov, ki združujejo sredstva nepovratno v ta sklad. Razmerja med sredstvi za posamezne namene solidarnosti v občini Kočevje so opredeljena v letnih planih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Udeleženci se sporazumemo, da se bodo stopnje združevanja prispevkov za solidarnost na ravni republike vsako leto določile z letnimi plani, ki jih sprejema skupščina ZSSS glede na dejanske potrebe. 13. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da se bodo v samoupravni stanovanjski skupnosti združevala nepovratna sredstva za solidarnost, ki se oblikujejo iz dohodka obratovalnice v višini 4 °/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih in delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da na enak način združujejo sredstva za solidarnost kmetje kooperanti, združeni v temeljni organizaciji kmetov kooporantov pri ZKGP Kočevje, in sicer sredstva, ki se oblikujejo iz dohodka v višini 4 °/o po osnovi zavarovalne skupine. 14. člen Udeleženci tega sporazuma združujemo nepovratno sredstva- iz čistega dohodka za vzajemnost pri graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,20 °/o od bruto osebnega dohodka v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje. Udeleženci združujemo na enak način sredstva za graditev kadrovskih stanovanj v SRS v višini 0,020 */• na bruto osebne dohodke. 15. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezujemo združiti v SSS del sredstev sklada skupne pjorabe začasno za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1,15 °/o na bruto osebne dohodke za dobo 20 let in px> obrestni meri 2,0 V«. Na enak način bomo udeleženci tega samoupravnega sp>orazuma začasno združevali del sredstev sklada skupne porabe za namene vzajemnosti pri graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,20 °/o na bruto osebne dohodke. Razmerja porabe sredstev vzajemnosti se določijo z letnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 18. člen Udeleženci se sporazumemo, da se pri px>slovanju x združenimi sredstvi vzajemnosti uveljavljajo do- hodkovna načela lastnega pokrivanja odhodkov pri poslovanju tako, da aktivna obrestna mera pokriva pasivno obrestno mero in vse stroške poslovanja banke in stanovanjske skupnosti na področju graditve in prenove stanovanj. 17. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da bomo razmerja med sredstvi namenjenimi za gradnjo družbeno najemnih staaovanj in kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov taka, da bo njihovo medsebojno razmerje sledeče: — gradnja družbenih stanovanj — 50 %> — zadružna in zasebna gradnja ter nakup etažnih stanovanj — 50 °/e Udeleženci se sporazumemo, da bomo ta razmerja po namenu spoštovali. Ce bi se razmerja pomembno spremenila, bomo ocenili ta del samoupravnega sporazuma in predlagali ustrezne ukrepe. 18. člen Udeleženci tega samoupravnega sp>orazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjskih hiš ob upoštevanju enotnih temeljnih meril za vso občino Kočevje. 19. člen Lastna udeležba ob pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju bo znašala od 1 “/o do 20% vrednosti stanovanja. Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju je vračljiva po dobi 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna od ekonomskega in socialnega proložaja občana in njegove družine ter vrednosti stanovanja, ki se vrne v enkratnem znesku s triodstotno obrestno mero. 20. člen Lastna sredstva pri nakupu etažnega stanovanja in gradnji stanovanjske hiše bodo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov: •/. — pri nakupu etažnega stanovanja 80 — pri zadružni stanovanjski gradnji 75 — pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije in merila za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin in za lastno udeležbo opredelili v pravilnikih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in pri tem upoštevali enotnost kriterijev in meril za vso občino Kočevje. Dodeljevanje solidarnostno financiranih stanovanj za kadre ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 22. člen 27. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo s postopnim prehodom na ekonomsKe stanarine uveljavili ekonomske stanarine v letni višini 3,71 'J/'o od revalorizirane nabavne vrednosti družbenega stanovanjskega sklada občine Kočevje in tako zagotovili materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane realne vrednosti družbenih stanovanj. Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri oblikovanju stanarin upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin SRS (Uradni list SRS, št. 25/81) in zvezne predpise o amortizaciji in revalorizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš. Na tak način bo znašala povprečna amortizacija 2,15% in povprečni letni stroški vzdrževanja 1,56 % od revalorizirane nabavne vrednosti stanovanja. 23. člen Prehod na ekonomske stanarine se opravi v dveh fazah: 1. z vsakoletnim prilagajanjem vrednosti stanovanjskega fonda, tako da se ob letni revalorizaciji nabavne vrednosti stanovanjskega fonda za enak odstotek revalorizirajo tudi stanarine; 2. s postopnim približevanjem polni ekonomski stanarini po stopnji, ki jo določi zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ali ustrezni organ družbenopolitične skupnosti. 24. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da bo imela notranja delitev stanarine naslednjo strukturo: — amortizacija — funkcionalni stroški — stroški civilne zaščite — stroški upravljanja — neposredno vzdrževanje v skupnosti stanovalcev (povprečno) — vzajemno vzdrževanje v okviru sss od 58 °/o—43 % od 14%—13% od 1%— 3% od 11 "/o—16% od 13%—16% od 4 "/e—15% Sredstva amortizacije se združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti in se uporabljajo po letnih planih, ki jih sprejema skupščina SSS za nadomestno gradnjo, prenovo, velika prenovitveno-vzdrževalna dela, dodatno toplotno zaščito in poravnavanje obveznosti do poslovnih bank. Zbor uporabnikov skupščine SSS občine Kočevje sprejema z letnim planom vzdrževanja, prenove in upravljanja podrobnejše kriterije za notranjo delitev stanarin. 25. člen Po enakem kriteriju se oblikujejo najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah. Del najemnin za razširjeno reprodukcijo se v obdobju 1986/90 lahko uporabi tudi za prenovo in nadomestilo konstrukcijskih elementov stavb, v katerih so ti poslovni prostori. 26. člen Udeleženci tega sporazuma bomo združevali del sredstev za stanovanjsko gradnjo organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem pospeševanja dosežkov znanosti za to področje. Udeleženci tega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skladno s tem bomo iz sredstev stanarin in najemnin namenili za nakup protipožarne opreme, opreme za prvo medicinsko pomoč in druge opreme za reševanje ter kolektivno in osebno radiološko, biološko in kemijsko zaščito sredstva skladno z obrambno-razvojnim načrtom za obdobje 1986—1990. 28. člen Udeleženci se sporazumemo, da se del stanovanjskih sredstev lahko uporabi za izgradnjo racionalnejših ogrevalnih sistemov. Udeleženci se sporazumemo, da se sredstva vzajemnosti lahko uporabijo za premostitveno kreditiranje investitorjev družbeno-usmerjene stanovanjske graditve in poslovnih prostorov v tej graditvi ter investitorjev pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev, v katero je vključena tudi zadružna gradnja. 29. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje za družbenega investitorja pri . družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi. Samoupravna stanovanjska skupnost lahko pooblasti za opravljanje strokovnih nalog in opravil v zvezi z investitorstvom delovno skupnost strokovnih služb SSS ali ustrezno organizacijo združenega dela. 30. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 31. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega v družbenem planu občine Kočevje. 32. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih in pravilnikih. 33. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so^ašamo, da je za morebitne spore med udeleženci izhajajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 34. Sen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpišeta dve tretjini udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 30. januarja 1986. Udeleženci 1. Itas Kočevje 2. LIK — Šolsko pohištvo 3. LIK Masivno pohištvo 4. LIK Iveral 5. LIK Žaga 6. LIK Podpreska 7. LIK DSS ' 8. Elektro Kočevje 9. Tiskarna Kočevje 10. Tekstilana Kočevje 11. TRIKON Kočevje 12. SOZD Gozdarstvo — Kmetijstvo DSSS 13. Kmetijsko gospodarstvo DSS 14. TOZD Mesarija 15. TOZD Kooperacija 16. TOZD Prašičereja 17. TOZD Govedoreja 18. ZKGP Gozdno gospodarstvo DSS 19. TOZD Transport 20. TOZD Gozdarstvo Draga 21. TOZD Lovišče Medved 22. TOZD Gozdarstvo Rog . 23. TOZD Gozdarstvo Pugled 24. GRAMIZ Kočevje 25. Veterinarska postaja 26. V zgo j no varstvena organizacija 27. Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka 28. Avto moto društvo 29. Vezenine Bled, TOZD Konfekcija Kočevje 30. TOZD PTT Kočevje 31. Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje 32. Kulturni center Kočevje 33. Zdravstveni dom Kočevje Ribnica 34. Lekarna Kočevje 35. Temeljno sodišče Ljubljana, enota Kočevje 36. Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Kočevje 37. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje 38. Samoupravna skupnost za zaposlovanje Kočevje 39. OK ZKS Kočevje 40. OK SZDL Kočevje 41. Občinski svet ZS Kočevje 42. OK ZSMS Kočevje 43. OO ZZB NOV Kočevje 44. SDK, Podružnica Kočevje 45. Krajevna skupnost Draga 46. KS Kočevska Reka 47. KS Osilnica 48. KS Poljanska dolina ob Kolpi 49. KS Rudnik - Salka vas 50. KS Kočevje — mesto 51. TOZD Trgopromet Kočevje 52. Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje 53. Računovodski biro Kočevje 54. DO Hydrovod Kočevje—Ribnica 55. Varnost, TOZD Varovanje premoženja Kočevje 56. Oprema Kočevje, DSS, TOZD: Sintep, Mizarstvo, Steklarstvo 57. Kovinar Kočevje 58. Osnovna šola Vas - Fara 59. Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje 60. Melamin DSSS 61. TOZD Melapan 62. TOZD Storitvene dejavnosti 63. TOZD Komeloli 412. Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na 18. seji zbora uporabnikov dne 14. januarja 1936 in na 13. seji zbora izvajalcev dne 20. januarja 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 I Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ugotavlja, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 ker je k njemu pristopilo nad 2/3 ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. II V skladu z 51. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83) se ta samoupravni sporazum in ugotovitveni sklep objavita v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 20. januarja 1986. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Drago Aupič L r. 413. Na podlagi 24., 30. in 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in na podlagi 11., 14. in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na 18. seji zbora uporabnikov dne 14. januarja 1986 in na 18. seji zbora izvajalcev dne 20. januarja 1986 sprejela SKLEP o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združevanje solidarnostnih in vzajemnostnih sredstev na ravni občine Kočevje in na ravni SRS za leto 1986 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986/90 bodo združevali v letu 1986 naslednja namenska sredstva: 1. Iz dohodka: a) po stopnji 1,600 "/o na BOD za solidarnost v SSS občine Kočevje, b) po stopnji 0,200 % na BOD za kadrovska stanovanja v SSS občine Kočevje, c) po stopnji 0,132% na BOD za domove otrok s telesnimi in duševnimi motnjami v Izobraževalni skupnosti Slovenije č) po stopnji 0,003 “/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Skupno iz dohodka 1,935 "/o na BOD. 2. Iz čistega dohodka nepovratno: a) po stopnji 0,200 °/o na BOD za kadrovska stanovanja v SSS občine Kočevje, b) po stopnji 0,020 •/« na BOD za kadrovska sta- novanja v SRS v Ljubljanski banki, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana. i , Skupno iz čistega dohodka nepovratno 0,220 •/• na BOD. 3. Iz čistega dohodka za vzajemnost, združeno za dobo 20 let: a) po stopnji 1,150 9/o na BOD za kreditiranje graditve stanovanj v SSS občine Kočevje, b) po stopnji 0,200 Ve na BOD za kreditiranje graditve kadrovskih stanovanj v SSS občine Kočevje. Skupno iz čistega dohodka za vzajemnost združeno za dobo 20 let 1,350 °/o na BOD. Skupni stanovanjski prispevki za namene solidarnosti in vzajemnosti v občini Kočevje in na ravni republike znašajo 3,505 Ve na BOD. n Prispevki za solidarnost in vzajemnost se obračunavajo na osnovi bruto osebnih dohodkov ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov Službi družbenega knjigovodstva naloge za vplačilo obračunanih prispevkov. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986. Kočevje, dne 20. januarja 1986. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Drago Anpič 1. r. 414. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je koordinacijski odbor skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na svoji seji dne 12. februarja 1986 sprejel SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimf stroški 1 Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1984. ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3 1986 povišajo za 79,4 °/o Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene tn sicer do konca: — januarja 1985 za 79,4 — februarja 1985 za 72,8 — marca 1985 za 66,2 — aprila 1985 za 59,6 — maja 1985 za 52,9 — junija 1985 za 46,3 — julija 1985 za 39,7 — avgusta 1985 za 33,1 — septembra 1985 za 26,5 — oktobra 1985 za - 19,9 — novembra 1985 za 13,2 — decembra 1985 za 6,6 2 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56/8-1/86-1/6 Kočevje, dne 12. februarja 1986. Predsednica koordinacijskega odbora Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje Milena Aupič 1. r. LITIJA 415. Na podlagi 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27., 28., 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Primskovo je skupščina krajevne skupnosti Primskovo na seji dne 2. februarja 1986 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Primskovo 1. člen Za območje krajevne skupnosti Primskovo se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 26. januarja 1986 uvede krajevni samoprispevek za financiranje: — izgradnje krajevnega vodovoda, — izgradnja krajevnega kabelskega telefonskega omrežja — ureditev javne razsvetljave (na Kopačiji pri osnovni šoli Primskovo, v Sobračah, Mišjem dolu in Ješčah) in — dokončanje del na Gasilskem domu v Sobračah. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Primskovo: — po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 2 •/# občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 2 V« delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 2 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 4. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so opravičeni: — občani: ki prejemajo socialnovarstveno pomoč, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatek za tujo pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, — samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 5. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Primskovo, veljajo določila 3. člena tega sklepa. 6. člen Krajevni samoprispevek se nakazuje na poseben račun št. 50150-842-022-100843 krajevni skupnosti Primskovo. 7. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi Služba družbenega knjigovodstva in Občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Primskovo. 8. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Primskovo. 9. člen Sredstva krajevnega samoprispevka zbrana po realizaciji programa krajevnega samoprispevka se namenijo za vzdrževanje objektov in naprav iz 1. člena tega sklepa. O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti Primskovo. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Primskovo, dne 2. februarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Primskovo Miha Selan 1. r. LJUBLJANA SISKA 416. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je na podlagi 41., 43. in 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82), na svoji 227. seji dne 24. februarja 1986 sprejel SKLEP o podaljšanju javne razgrnitve programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 1. člen Rok za javno razgrnitev programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška) ki je določen v 3. členu sklepa o javni razgrnitvi programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 2/86) se podaljša do 22. 3. 1986. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1-447/86 Ljubljana, dne 24. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Peter Hočevar L r. SEVNICA 417. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in drugega odstavka 2. člena odredbe o prevenitvnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 17. februarja 1986 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Sevnica 1 Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora Posavski veterinarski zavod Brežice opraviti v letu 1986 ukrepe ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2 Posavski veterinarski zavod Brežice je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3 Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4 Posavski veterinarski zavod, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali in o proizvajalcu, serijski in kotrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Posavski veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata bi o tem obveščati pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije. 5 Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in ovce v naseljih Čanje, Žigrski vrh (delno), Bučka (Sleme) do 30. aprila 1986. 6 Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko živali dopolnijo štiri mesece starosti. Proti steklini se morajo preventivno cepiti živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 7 Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali ve^ plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Preventivno se morajo cepiti tudi prašički, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. 8 V letu 1986 se mora intradermalno simultano tu-berkulinizirati vsa goveda na področju KU Sevnica. Žentjanž in Tržišče. 9 Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in mlečno prstanastim preiskusom, v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled. 10 Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem' pripustu. Preiskavo vzorcev opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 11 Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine. Serološki pregled vzorcev krvi (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, prši-čavost in varozo, je treba preiskati čebelje družine, ki se prevažajo na pašo. 12 Na območju, kjer se je pojavila huda gniloba čebelje zalege je potrebno pregledati vse družine v okuženem čebelnjaku, po potrebi pa tudi čebelje družine v 3-kilometrskem pasu. Vzorce čebel je treba dostaviti do 31. marca, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete. 13 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-1/86-3 Sevnica, dne 17. 'februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. 418. Na podlagi 8. člena zakona' o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 14. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Boštanj je skupščina KS Boštanj na seji dne 16. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj 1. člen Za območje krajevne skupnosti Boštanj se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje mrliške vežice, gasilske cisterne, telefonskega omrežja, avtobusnih postajališč, večnamenskih objektov, vodovodov, cest, kanalizacije, za opremo prostorov, Id jih uporabljajo društva in organizacije. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let, in sicer od 1. junija 1986 do 31. maja 1991. 3. člen Vrednost del po programu samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 200,000.000 din. S samoprispevkom po cenah iz januarja 1986 se bo zbralo 88,332.000 din. Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je razviden iz programa samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa in sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Boštanj za obdobje 1986 do 1990. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju KS Boštanj, in sicer: — po stopnji 1,5 °/e od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 1,5 »/o občani, ki imajo dohodek od obrti, intelektualnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, od katerih se plačuje od neto osebnega dohodka, — po stopnji 1,5 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti nad zneskom KD 3.000 dinarjev, — po stopnji 1.5 ”/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 5. člen Sredstva prispevka se zbirajo na posebnem računu KS Boštanj. 6. člen Oprostitve plačila samoprispevka so določene v 12. členu zakona o samoprispevku. 7. člen Na referendumu za uvedbo samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, starejši od 15. leta. 8. člen V obdobju pred razpisom referenduma za uvedbo samoprispevka so o programu samoprispevka razpravljali delovni ljudje in občani na zborih občanov po naseljih v krajevni skupnosti. 9. člen Referendum za uvedbo samoprispevka bo v nedeljo, dne 16. marca 1986. Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Boštanj, skladno z določbami zakona o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 10. člen Na referendumu bodo delovni ljudje in občani glasovali tajno in neposredno. Na glasovnici je besedilo: Krajevna skupnost Boštanj GLASOVNICA Na referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 6. 1986 do 31. 5. 1981 za območje krajevne skupnosti Boštanj, za financiranje izvedbe programa, skladnega s srednjeročnim programom KS Boštanj, glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 11. člen ' Za zbiranje samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Boštanj, ki hkrati skrbi tudi za izvajanje sprejetega programa. 12. člen Kontrolo nad zbiranjem samoprispevka opravljata uprava za družbene prihodke občine Sevnica in Služba družbenega knjigovodstva. Kontrolo porabe sredstev samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Boštanj. 14. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Boštanj, dne 16. februarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Boštanj Drago Krošelj L r. SEŽANA 419. Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), VII. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43/85), in 193. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne 12. februarja 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higien-ske službe v občini Sežana 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Sežana. 2. člen Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah: — rejci živali ob izdaji zdravstvenega spričevala (potni list): C po 50 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja, O po 30 din za vsako ovco, kozo in prašiča, O po 0,20 din za vsako pernato žival, O po 10 din za vsako jagnje in kozliča do 3 mes. starosti C po 3 din za vsakega kunca in zajca. — izvozniki in uvozniki živali: O za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov 700 din. Organizatorji izvoznih in uvoznih poslov (špediterji) so dolžni znesek nakazati Veterinarskemu zavodu Primorske Sežana. Organizacije — izvozniki in uvozniki so dolžni navedeni znesek povrniti špediterski organizaciji: — lovske organizacije: 200 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi, — lastniki psov: 250 din za vsakega psa ob rednem cepljenju psov. 3. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno odvajajo na račun št. 51420-601-11966 — Veterinarski zavod Primorske. Sežana pod postavko: za veterinarsko-higiensko službo. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Sežana (Uradni list SRS, št. 1/82, 31/83 in 8/85). 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-8/81 Sežana, dne 12. februarja 1986 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sežana Ivan Vodopivec 1. r. SLOVENSKE KONJICE 420. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 72. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81 in 36-1438/ 85) in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice 1. člen V odloku o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela m zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-372/78, 34-1540/79 in 7-341/82) se 4. člen spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: -Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice imajo v občinski skupščini naslednje število delegatskih mest oziroma oblikujejo za več temeljnih organizacij konference delegacij in sicer: I. Zbor združenega dela a) Gospodarstvo Zš®Pl OZD, TOZD St. del. mest Štev. del. konf. 1. Konus TOZD Umetno usnje i 2. Konus TOZD Tehnična konfekcija i 3. Konus TOZD Koterm 4. Konus TOZD Vzdrževanje i 1. konferenca 5. Konus TOZD KO-KO i 6. Konus TOZD Filtri Loče i 7. Konus DSSS 8 Konus DS Komerciala 9. Konus Poslovalnica Krzno i 2. konferenca 10. Unior TOZD Obdelovalni obrati 3 11. Unior DSSS 12. Unior TOZD Gostinstvo In turizem 13. Blagovnica Emona Zreče 2 3. konferenca 14. Petrol Zreče ' 15. Comet TOZD Coflex 1 1 fl. Comet DSSS 17. Comet TOZD Conek 18. Comet TOZD Comag 1 4. konferenca 19. Comet TOZD Vzdrževanje In stroleeradnja 20. Comet TOZD Cotim Loče 1 ^p- OZD, TOZD St. del. Štev. del. 21. Kovinar Vitanje 22. Mera Blagovnica Vitanje 1 5. konferenca 23. Petrol Vitanje t 24. LIP TOZD Pohištvo 1 25. LIP TOZD Žaga 26. LIP TOZD Stavbno pohištvo 1 6. konferenca 27. LIP DSSS 28. LIP TOZD kosovno pohištvo Vitanje 1 7. konferenca 29. Kostroj TOZD Strojegradnja 1 30. Kostroj DSSS 31. Kostroj TOZD Plastika 1 8. konferenca 32. Dravinjski dom TOZD Trgovina DOM 33. Dravinjski dom TOZD Varnost 1 9. konferenca 34. Dravinjski dom DSSS 35. Dravinjski dom TOZD Gostinstvo in turizem 1 10. konferenca 36. 1MP 1 37. GOP Kongrad DSSS 38. GOP Kongrad TOZD Obrtna dela 39. GOP Kongrad TOZD Gradbeništvo 40. Elektro Radio 41. Mizarstvo SKALA 1 11. konferenca 42. Pekarna — slaščičarna ROGLA 43 Komunalno podjetje 1 12. konferenca 44. Dinos 45. Cestna baza Tepanje 46. GIF Ingrad TOZD Gradb. operativa 47. Restavracija Petrol Tepanje 48. Izletnik enoti Slov. Konjice 49. Tehnična baza AMZS Tepanje 50. Združenje šoferjev in avtomehanikov 51. Cestno podjetje Celje Delovodstvo Slovenske Konjice 52. Petrol Tepanje 53. Ingrad Peskolom Stranice 1 13. konferenca 54. PTT 55. Ljubljanska bankd Slovenske Konjice 56. Frizerstvo 57. Petrol Slovenske Konjice 58. Mera mlin 59. Varteks 60. Borovo 61. Ona-on 62. Delo — kiosk 63. Tobačna tovarna — kiosk Zap. št. OZD, TOZD St. del. Štev. del. mest kome. 64. Semenarna 65. Slovenija avto 66. SDK 1 14. konferenca 67. Maigos 68. Obrtno združenje 69. Elektro Maribor enota 70. Ribogojnica Stranice 71. Koteks tobus 72. Avto moto 73. Zavarovalnica Triglav 74. Skladišče Blagovnih rezerv Zbelovo 76. Transportno odpravništvo Sl. Konjice 77. Loterijski zavod b) Izobraževanje in kultura 78. VIZ DSSS 79. VIZ TOZD OS Dušan Jereb 80. VIZ TOZD OS Edvard Kardelj 81. VIZ TOZD OS Boris Vinter Zreče 82. VIZ TOZD OS Ljubo Šercer Inče 83. VIZ TOZD OS 3. bataljona UDV Vitanje 2 15. konferenca 84. VIZ TOZD Vzgojno varstvena organizacija 85. VIZ TOZD Glasbena šola 86. VIZ TOZD Sola Pohorski odred 87. Delavska univerza 88. Občinska knjižnica c) Zdravstvo in socialno varstvo 100. Občinska uprava 101. Občinsko sodišče 102. Postaja milice 103. Skupnost za zaposlovanje 104. Družbenopolitične 1 19. konferenca organizacije 105. Delavci v KS Sl. Konjice, Loče, Zreče, Vitanje 106. Občinski štab TO in dom TE Skupaj 37 Krajevne skupnosti Štev. delegatov 107. Slovenske Konjice 3 108. Bezina 1 109. Vešenik-Brdo 1 110. Konjiška vas 1 111. Dobrova-Gabrovlje 1 112. Zece 1 113. Polene 1 114. Tepanje 1 115. Sp. Grušovje 1 116. Stranice 1 117. Špitalič 1 118. So jek 1 119. Loče 2 120. Žiče 1 121. Draža vas 1 122. Jernej 1 123. Zbelovo 1 124. Zreče 2 125. Skomarje 1 126. Resnik 1 127. Gorenje 1 128. Vitanje 2 Skupaj 27 89. TOZD Zdravstveni dom 90. Lekarna 1 16. konferenca 91. Lambrehtov dom 92. Občinski odbor RK 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. č) Kmetijstvo in gozdarstvo s kooperanti 93. Kmetijska zadruga TOZD Lastna proizvodnja 94. Kmetijska zadruga DSSS 95. TZO Zadružništvo 96. Veterinarska postaja 3 17. konferenca 97. GG TOK Slov. Konjice 1 98. GG TOZD Pohorje Vitanje 1 d) Obrtno združenje in delavci nepošteni pri obrtnikih 99. Obrtniki 1 e) Državni organi, družbenopolitične organizacije le vojaške oeebe St. 020-2/81-1 Slovenske Konjice, dne 13. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 421. Na podlagi 24. In 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja In o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 41. in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice. (Uradni list SRS, št. 23/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. februarja 1986 sprejela SKLEP o sprejemu osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000 I Skupščina občine Slovenske Konjice sprejme osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000 (v nadaljevanju: dolgoročni plan) II Osnutek dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice se posreduje vsem delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v 30 dnevno javno razpravo. III Prostorske sestavine osnutka dolgoročnega plana z grafičnimi ptikazi bodo v skladu s 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) javno razgrnjene Javna razgrnitev traja do uskladitve. vendar ne manj kot 30 dni . V času javne razgrnitve bodo prostorske sestavine osnutka dolgoročnega plana z grafičnimi prikazi na vpogled v prostorih Komiteja za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora, -Zavoda za urbanizem Velenje, enota v Slovenskih Konjicah ter v prostorih krajevnih skupnosti Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče. IV Pripombe in predloge na osnutek dolgoročnega plana sprejema Komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora in Zavod za urbanizem Velenje. V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-1/36-7 Slovenske Konjice, dne 13. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 422. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 27. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81 in 36-1488/85 in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitčnega zbora dne 13. februarja 1986 sprejela ODLOČBO o imenovanju občinske volilne komisije I Za člane občinske volilne komisije se imenuje: 1. za predsednika Lilijana Kladnik, Temeljno sodišče Celje, Enota Slovenske Konjice za namestnika Franc Marguč, Temeljno sodišče Celje, enota Slovenske Konjice 2. za tajnika Božidar Punčuh, Skupščina občine Slovenske Konjice za namestnika Zdenka Košir, občinski sodnik za prekrške 3. za člana Anica Brumec, Skupščina občine Slovenske Konjice za namestnika Alojz Pačnik, Skupščina občine Slovenske Konjice 4. za člana Tone Obrul, Skupščina občine Slovenske Konjice za namestnika Anka Slapnik, Skupščina občine Slovenske Konjice 5. za člana Jože Jelenko, Mizarstvo, Skala Slovenske Konjice za namestnika Tatjana Tutek, Konus, Slovenske Konjice II Pristojnosti in mandat komisije so določeni v 25. in 26. členu zakona o voUtvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81 in 36-1483/85). III Ko prične veljati ta odločba, preneha veljati odločba o imenovanju občinske volilne komisije (Uradni list SRS, št. 1-96/82). IV Ta odločba prične veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 111-1/86-1 Slovenske Konjice, dne 13. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 423. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti social-, nega skrbstva Šmarje pri Jelšah na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 6. februarja 1986 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki 1. Ben Preživnine, določene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4 %>. Preživnine, ki so bile določene in dogovorjene med letom 1985 pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4 °/o — do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8 ®/e — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 %> — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 °/» — do konca maja 1985 se povečajo za 52,9 °/» — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3 */o — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 % — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 °/o — do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 °/o — do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 % — do konca novembra 1985 se povečajo za 13,2 %> — do konca decembra 1985 se povečajo za 6,6 % 2. Ben Sklep velja, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah in ko je objavljen v Uradnem listu SRS. St. 56-11/86 Šmarje pri Jelšah, dne 7. februarja 1986. Predsednica skupščine Andreja Tašner 1. r. TRZlC 424. Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 24. člena statuta krajevne skupnosti Sebenje je svet krajevne skupnosti Sebenje na 16. seji dne 16. februarja 1986 sprejel 3. Ben Samoprispevek se uvaja za obdobje petih let, t. j. od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 4. člen Samoprispevek plačujejo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Sebenje po naslednjih osnovah: 1. občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, od čistega osebnega dohodka po stopnji 2 %>; 2. upokojenci, po stopnji 2 °/o od pokojnin; 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, po stopnji 2°/o od zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevke za samoupravne interesne skupnosti in po stopnji 2 °/o od ostanka čistega dohodka; 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim dohodek ne ugotavlja, po stopnji 2 °/o od zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevke za samoupravne interesne skupnosti; 5. kmetje, od katastrskega dohodka, po stopnji 2«/o. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Sebenje, ki so vpisani v splošni volilni imenik, in tisti krajani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, pa so zaposleni. 6. člen Referendum bo v nedeljo, 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi svet krajevne skupnosti, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Sebenje. 7. člen Na referendumu se glasuje neposredno s tajno glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: krajevna skupnost Sebenje glasovnica SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje 1. člen Razpiše se referendum v krajevni skupnosti Sebenje za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju kot samoprispevek krajanov za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja. 2. člen Predračunska vrednost izgradnje primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja znaša po oceni 50,000.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 35,000.000 dinarjev. Na referendumu dne 16. 3. 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje glasujem ZA PROTI žig Glasuje se tako, da se obkroži beseda ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo PROTI. 8. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec. Od ostalih dohodkov iz 4. člena tega sklepa odmerja in izterja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Tržič. 9. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni krajani, ki jim je edini ver dohodka za preživljanje socialna podpora, invalidnina, pokojnina z varstvenim dodatkom, otroški dodatek, štipendije in krajani, katerih osebni dohodek ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku. 10. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbrala na posebnem računu pri krajevni skupnosti Sebenje. Za zbiranje samoprispevka in za namensko uporabo zbranih sredstev je odgovoren svet krajevne skupnosti Sebenje. 11. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, opravlja odbor, ki ga imenujejo delovni ljudje in občani na zboru krajevne skupnosti po izvedbi referenduma. 12. člen Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov. 13. člen Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti (Uradni list SRS, št. 24/77). 14. člen Svet krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izrekla za uvedbo samoprispevka. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Sebenje, dne 16. februarja 1986. Predsednik sveta KS Sebenje Janez Škrjanc 1. r. VRHNIKA 425. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 47. člena statuta krajevne skupnosti Cevke je skupščina krajevne skupnosti Bevke na seji dne 20, februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Bevke. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za izvedbo programa krajevne skupnosti in sicer: 1. razširitev pokopališča 2. rekonstrukcija in asfaltiranje cest. Skupna vrednost programa znaša 4,000.000. S samoprispevkom bo zbrano 3,500.000. Način zagotovitve manjkajočih sredstev je razviden iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Bevke za obdobje 1986—1990. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1986 do 30. 6. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bevke po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka, 2. občani, ki prejemajo pokojnino, 3. delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni, ali kot postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka, 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot: — glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu dejavnosti v istem letu, 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, ter pri dohodku iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 6. člen Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz socialnovarstvene pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških, civilnih in mirovnih invalidov vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika. 8. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih ustno poročal skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala SDK in občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. 9. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske obrtne in poklicne dejavnosti pa občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani KS Bevke, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in tudi zaposleni občani mlajši od 18 let. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščini. Referendum bo vodila volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma. Izid referenduma bo objavljen na krajevno običajen način. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev odločila na referendumu za samoprispevek. 12. Sen Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Bevke GLASOVNICA Na referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Bevke za financiranje izgradnje pokopališča, rekonstrukciji in asfaltiranje cest za obdobje od 1. 5. 1986 do 30. 6. 1991. glasujem ZA , PROTI žig glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se 'z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI«, tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Bevke. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Bevke, dne 20. februarja 1986. Predsednik skupščine KS Bevke Marjan Vehar 1. r. 426. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 47. člena statuta krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo je Skupščina krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo na seji dne 14. februarja 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo. 2. člen Referendum bo v nedeljo 16. marca od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za izvedbo programa krajevne skupnosti in sicer: 1. dokončanje in razširitev pokopališča v Ligojni in izgradnja oziroma dokončanje pokopališča na Lesnem brdu it 7 — 28. II. 1986 URADNI UST SRS Stran 635 2. adaptacija Gasilskega doma — Doma krajanov 3. ureditev avtobusnih postajališč 4. izgradnja javne razsvetljave 5. rekonstrukcija in asfaltiranje cest 6. dokončanje izgradnje športnega parka Skupna vrednost programa znaša 30,000.000 din. S samoprispevkom bo zbrano 22,500.000 din. Način zagotovitve manjkajočih sredstev je razviden iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo za obdobje 1986 do 1990. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1986 do 30. 6. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo po stopnji 1,5 "/o od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka 2. občani, ki prejemajo pokojnino 3. delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni, ali kot postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko Edi poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot: — glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu od dejavnosti v istem letu 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu. od katerih se plačuje davek po odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 6. člen Samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materičdno in socialno varnost delavca. 7. člen Sredstva -samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika. 8. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti na zboru občanov. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala SDK in občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. 9. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob izplačilu, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. 10. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani KS Drenov grič - Lesno brdo, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in tudi zaposleni občani mlajši od 18 let. 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine. Referendum bo vodila volilna komisija krajevne skupnosti, ki bo tudi ugotovila rezultate referenduma. Izid referenduma bo objavljen na krajevno običajen način. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev odločila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »Krajevna skupnost Drenov grič - Lesno brdo GLASOVNICA Na referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo za financiranje izgradnje pokopališča, adaptacije gasilskega doma — Doma kraj činov, ureditve avtobusnih postajališč, asfaltira- nja cest, izgradnjo javne razsvetljave, dokončanje športnega parka, za obdobje od 1. 7. 1986 do 30. 6. 1991 glasujem ZA PROTI žig glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI«, tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.« 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Drenov grič - Lesno brdo. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Drenov grič, dne 14. februarja 1986. Predsednik Skupščine KS Anton Jereb L r. ZALEG 427. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 238. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji dne 4. februarja 1986 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 1. člen Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja Žalec opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epizooti-ologijo veterinarske postaje Žalec v sodelovanju z veterinarsko obratno ambulanto SOZD Hmezad, DO Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče, delovna enota Govedoreje, predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1986. 3. člen Veterinarska postaja Žalec je dolžna pred vsakim, začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veteri- narsko inšpekcijo in o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih. 4 člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarska postaja Žalec mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali diagnostične preiskave, o imenu in bivališču rejca živali, o opisu živali, o izdelovalcu cepiva, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja Žalec mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati upravni organ veterinarske inšpekcije. 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora veterinarska postaja Žalec opraviti do 1. maja 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. 7. člen Proti atipični kokošnji kugi mora veterinarska postaja Žalec preventivno cepiti kokoši, piščance in brojlerje: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela; — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev. Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse in na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 8. člen Cepljenje jarkic proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznem bronhitisu in gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami veterinarska postaja Žalec. 9. člen Proti prašičji kugi mora veterinarska postaja Žalec preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. 10 člen Veterinarska postaja Žalec mora v letu 1986 in-tradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 30 odstotkov vseh govedi v privatni reji na območju občine (VII splošna tuberkulinizacija) in osnovno govejo čredo last SOZD Hmezad, DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Petrovče, delovna enota Govedoreja. Tuberkulinizirati je treba tudi kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom, v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled; — osnovno govejo čredo SOZD Hmezad DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Petrovče, delovna enota Govedoreja in plemenske bike s serološkim pregledom krvi. Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarska postaja Žalec. Preiskave opravijo veterinarske organizacije za diagnostične preiskave. 12. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem pripustu. Vzorce krvi odvzame veterinarska postaja Žalec. 13. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20 °/o vseh plemenskih živali v hlevih last SOZD Hmezad, DO Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče delovna enota Govedoreja. Vzorce krvi vzame veterinarska postaja Žalec. Preiskave krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na leptospirozo je treba pregledati 10 Vo vseh še nepregledanih plemenskih živali v hlevih last SOZD Hmezad, DO Kmetijstvo Žalec TOZD Petrovče delovna enota Govedoreja. Vzorce krvi odvzame veterinarska postaja Žalec. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati plemenske žrebce Vzorce krvi odvzame veterinarska postaja Žalec. Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib od 15. februarja 1986. Na spomladansko viremijo. eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1986 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1986 Vzorce rib za preiskavo vzame veterinarska postaja Žalec In jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo. 17. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/86-8 Žalec, dne 4. februarja 1986 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. 428. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tabor (Uradni list SRS, št. 1/86) in izida referenduma z dne 9. februarja i986 je skupščina krajevne skupnosti Tabor na svoji seji 16. februarja 1986 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Tabor (Kapla, Pondor, Ojstriška vas. Črni vrh, Miklavž) 1. člen Za območje krajevne skupnosti Tabor se na podlagi odločitve krajanov na referendumu 9. februarja 1986 uvede krajevni samoprispevek v denarju za izgradnjo mrliške vežice, vlaganj v komunalo (ceste, kanalizacija, razširitev telefonskega omrežja) in adaptacijo doma Partizan. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. 3. člen Samoprispevek plačujejo krajani, ki staino prebivalo na območju krajevne skupnosti Tabor in obrtn -ki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti v krajevni skupnosti Tabor, ne glede na kraj njihovega stanovanja. Stopnje samoprispevka znašajo: — delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 1,5 odstotka — upokojenci od pokojnin — po stopnji 0,75 odstotka — delovni ljudje In občani lastniki zemljišč v krajevni skupnosti Tabor, ki imajo stalno bivališče v KS od katastrskega dohodka — po stopnji 5 odstotka — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 1,5 odstotka. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaSlrih invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od sta- rostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka,-ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Plačila samoprispevka so , oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 5. člen Na podlagi osnov in stopenj določenih v 3. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 30,000,000 din, ki se bodo uporabljala za namene iz 1. člena tega sklepa. 6. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Tabor enkrat letno. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Tabor — krajevni samoprispevek 50750-842-062-1200822. 7. člen Skupščina krajevne skupnosti Tabor bo izvajala nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanju nalog razpravljali krajani na zborih. 8. člen Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 9. člen Sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS. Veljati prične z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1986 dalje. Tabor, dne 16. februarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Tabor Janko Drča 1. r. 429. Na podlagi 11. in 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Tabor (Uradni list SRS, št. 1/86) objavlja komisija za volitve krajevne skupnosti Tabor POROČILO o izvedbi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Tabor I Na referendumu, dne 9. 2. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Tabor so bili ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilnem imeniku je bilo vpisanih 1.083 glasovalcev 2. iz razlogov navedenih v 21. členu citiranega zakona se volitev upravičeno ni udeležilo 49 glasovalcev 3. glasovanja se je udeležilo 933 krajanov ali 90,2 «/o ■ 4. za uvedbo krajevnega samoprispevka je gla- sovalo 691 volilcev ali 66,8 °/o 5. proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 232 volilcev ali 22,4 0/o 6. neveljavnih glasovnic je bilo 10 II Volilna komisija KS Tabor ugotavlja, da se je od skupnega števila 1.034 glasovalnih upravičencev izreklo za uvedbo krajevnega samoprispevka 691 krajanov, kar predstavlja 66,8 °/o glasovalnih upravičencev. Na podlagi 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) komisija za volitve ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Tabor sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka. Tabor, dne 13. februarja 1986. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Tabor Viktor Drolc 1. r. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1/86 z dne 17. januarja 1986, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi petega odstavka 264. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih V 2. členu o spremembah in dopolnitvah zakona se v spremenjenem 5. odstavku 4.' člena besedilo »se presoja ustrezne usposobljenosti tega občana za tri leta«, pravilno glasi: »se presoja ustrezne usposobljenosti tega občana odloži za tri leta«. V 42. členu o spremembah in dopolnitvah zakona se v 3. odstavku novega 93. a člena besedilo »ki se nanaša na pritožnika« pravilno glasi: »ki se ne nanaša na pritožnika«. St. 465-5/86 Ljubljana, dne 18. februarja 1986. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar 1. r. POPRAVEK V odloku o ravnanju z odpadki objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 42-1715/85 z dne 21. XII. 1985 so pri tisku nastale tele napake: 6. člen: Prva beseda prve vrste se pravilno glasi: »Nenevarni .. .* 18. člen: V drugi vrsti petega odstavka se črta »za* in nadomesti z besedico »v*, »(. . ki so zajeta v reden .. .)*. 25. člen: V drugem odstavku je v oklepaju izpuščena beseda »odpadkov«, tako se besedilo glasi: »(odlaganje nevarnih posebnih odpadkov, odpadkov, ki.. .)*. 26. člen: V drugi vrsti se črta beseda »nevarne* in nadomesti z besedo »nenevarne... Uredništvo VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 363. Zakon o •premembah in dopolnitvah zakona o rednih sodiščih 563 364. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem tožilstvu 563 365. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela 564 366. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o strokovnih naslovih 567 367. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah 567 368. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj /prvi projekt za področje nafte in plina IN A-Nafta plin, VU-2595) 568 369. Odlok o soglasju k imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora sklada Borisa Kidriča 565 370. Odlok o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani 563 371. Odlok o imenovaniu namestnice predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje 568 372. Odlok o soglasju k statutu visokošolskih organizacij združenega dela 569 373. Odlok o soglasju k spremembi imena Pedagoške akademije, Maribor v Pedagoško fakulteto, Maribor 569 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 374. Pravilnik o izdelavi agrokarte 569 375. Pravilnik o uporabi kmetijskih zemljišč za gozdne plantaže 572 376. Navodilo o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katero je bil izdan orožni list 573 377. Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka Stran za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 574 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 378. Sklep o uskladitvi pokojnin 574 379. Sklep o uskladitvi pokojnin upokojencev, pri katerih je bilo zadnje leto dela leto 1985 576 380. Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi 577 381. Sklep o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo 577 382. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 577 383. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov i/ leta 1985 578 384. Sklep o uskladitvi oreživnin pd zakonu o preživninskem varstvu kmetov 578 385. Sklep o višini denarnih nadomestil za telesno okvaro 578 386. Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo 579 387. Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu 579 388. Sklep o medletni uskladitvi materialnih pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 585 389. Sklep o okvirih zi višino naložb v vzgojnoizobraže- valne objekte v letu 198 583 390. Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 586 391 Sklep o določitvi vrednosti točke kot osnove za ugotovitev uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v SR Sloveniji po stanju 31. decembra 1985 586 392. Sklep o določUvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste iz tretje do šeste in osme točke 38. člena zakona o cestah v letu 1986 587 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI 393. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986*—1990 v letu 1986 588 394. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za območje krajevne skupnosti Čatež ob Savi (Brežice) 681 395. Razglas Občinske volilne komisije v Celju 663 396. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območje občine Idrija 604 397. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Volčji potok (Kamnik) 6S5 398. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Srednja vas (Kamnik) 6* 399. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Špitalič (Kamnik) 607 490. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vranja peč (Kamnik) 608 401. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pšajnovica (Kamnik) 646 Stran 402. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tuhinj (Kamnik) 611 403. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg 612 404. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Nevlje (Kamnik) 613 405. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Motnik (Kamnik) 614 406. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Smarca (Kamnik) 615 407. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Šmartno (Kamnik) 616 408. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica (Kamnik) 617 409. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnlk-Mekinje 618 410. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Moste (Kamnik) 619 411. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samouprav- ne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 620 412. Sklep o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni spora- zum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990 624 413. Sklep o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združevanje solidarnostnih in vzajemnostnih sredstev na ravni obč ne Kočevje in na ravni SRS za leto 1986 624 414. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Kočevje) 625 415. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Primskovo (Litija) 625 416. Sklep o podaljšanju javne razgrnitve programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 626 Stran 417. Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Sevnica 626 418. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Boštanj (Sevnica) 627 419. Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinar- sko-higienske službe v občini Sežana 628 420. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice 629 421. Sklep o sprejemu osnu-sa dolgoročnega družbenega piana občine Slovenske Konjice za obdobje 1986—2000 630 422. Odločba o imenovanju občinske volilne komisije (Slovenske Konjice) 631 423. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjski- mi stroški in osebnimi dohodki (Šmarje pri Jelšah) 631 424. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje (Tržič) 632 425. Sklep o raznisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke . (Vrhnika) 633 426. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopi ispevka za območje krajevne skupnosti Drenov grič-Lesn^ brdc (Vrhnika> 634 427. Odredba o preventivi!.h cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Žalec) 636 428. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Tabor (Kapla, Pondor, Oj-striška vas, Črni vrh, Miklavž) (Žalec) 637 429. Poročilo o izvedbi referenduma za uvedbo krajev- nega samoprispevka v krajevni skupnosti Tabor (Žalec) 638 — Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih 638 — Popravek odloka o ravnanju z odpadki (Ljubljana) 639 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA — tretji zvezek (1985) V prvem delu tega zvezka je objavljenih nekaj aktualnih razprav, in sicer: Vloga kmetijske skupnosti pri gospodarjenju s prostorom po predpisih o kmetijskih zemljiščih (Slavko Kocjan), Zakon o urejanju prostora in vloga kmetijskih zemljiških skupnosti pri njegovem izvajanju (Slavko Kocjan), Vloga kmetijskih zemljiških skupnosti v postopku za določitev odškodnine za razlaščeno kmetijsko zemljišče po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Jože Gregorič), Kako morajo biti obdelana kmetijska zemljišča (Emil Ceferin), Prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča in sodna praksa (Janez Šlibar) in O nekaterih družbeno negativnih pojavih v pravnem prometu z nepremičninami med družbenim m zasebnim sektorjem lastništva. Razen tega sta priloženi še vzorčni pogodbi o ustanovitvi melioracijske skupnosti in o razmerjih med melioracijsko skupnostjo in organizacijo združenih kmetov, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenile V zadnjem delu priročnika pa so objavljena najnovejša mnenja odbora za pravna vprašanja pri Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije. Glede na vsebinsko zasnovo priročnika bc koristen pripomoček kmetijskim zemljiškim skupnostim kot tudi občinskim in drugim organom državne uprave, krajevnim skupnostim, sodiščem, javnim tožilstvom In pravobranilstvom, zlasti pa kmetijskim gozdarskim in drugim organizacijam, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi kmetijskih zemljišč in zasebnim kmetom. Stvarno kazalo bo v veliko pomoč v neposredni praksi. Cena. 1300 din 012815 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA —- drugi zvezek (1982) V letu 1981 je bil spremenjen in dopolnjen zakon o Kmetijskih zemljiščih, ki je s komentarjem Slavka Kocjana in navodil republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano objavljen v prvem delu tega priročnika. To je pravzaprav nadaljevanje komentarja, ki je objavljen v prvem zvezku, ki je izšel leta 1979. V drugem delu so objavljene tri razprave in sicer: Pravno varstvo kmetijskih zemljišč v SRS. Značilnosti lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in Družbena in pravna problematika vrednotenja kmetijskih zemljišč. V nadalievanju so objavljeni nekateri samoupravni splošni akti Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti občin Slovenije in pa vzorci samoupravnih splošnih aktov in pogodb, ki jih bodo kmetijske zemljiške skupnosti in drugi lahko koristno uporabili pri svojem delu V zadnjem delu priročnika pa so objavljena mnenja odbora za pravna vprašanja pri Zvezi kmetijske zemljiške skupnosti Slovenije, ki so pravzaprav odgovori na mnoga konkretna vprašanja o uresničevanju zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o združevanju kmetov in drugih predpisov s področja kmetijske zemljiške politike. Cena: 410 din 011541 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA — prvi zvezek [1979) V 'ej zbirki je objavljen zakon o kmetijskih zemljiščih s komentarjem k posames-nim členom, ki ga je napisal Slavko Kocjan. Komentar je namenjen predvsem praksi, tj izvajanju uzakonjene kmetijske politike, pri razlagi posameznih določb pa je avtor upošteval tudi prakso, ki se je izoblikovala ob Izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil sprejet leta 1973 in dopolnjen v letih 1975 in 1977. Stvarno kazalo. Cena: 150 din 011533 ČASOPISNI ZAVOD URADNI LIST SRS _________________________________/_____________________ PREDPISI O SANITARNEM IN HIGIENSKEM VARSTVU (1985) Drugi del: varstvo okolja in objekti pod sanitarnim nadzorom Ta zbirka vsebuje sistematično urejene predpise s področja zdravstva in sanitarno-higi-enske in tehnične zaščite delavcev in delovnih ljudi in občanov Prvi del, ki je še v pripravi. bo obsegal predpise o zdravstvenem varstvu, o nalezljivih boleznih, zdravilih in strupih, živilih in predmetih splošne rabe ter o prepovedi reklame zdravil, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Drugi del pa vsebuje predpise o varstvu okolja in o objektih pod sanitarnim nadzorom. Ta de! zbirke bi pravzaprav morale imeti vse delovne in druge organizacije, ki se pri vsakdanjem delu oziroma poslovanju srečujejo s številnimi problemi in vprašanji, ki jih urejajo v tej zbirki zbrani zakoni in številni izvršilni predpisi o varstvu okolja (o varstvu voda in zraka, o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, o ravnanju z odpadki, o prevozu nevarnih snovi, o varstvu pred ionizirajočimi sevanji) in o objektih pod sanitarnim nadzorom (o urejanju naselij in graditvi objektov, zlasti stanovanj in industrijskih ter drugih poslovnih objektov, o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti, c minimalnih življenjskih standardih itd.). Skratka, to bo doslej naj popolnejša zbirka zveznih in republiških predpisov, ki jo bodo potrebovali tako tisti, ki skrbijo za zdravstveno varstvo občanov, oziroma ki delajo v proizvodnji in prometu z živili in predmeti splošne rabe, z zdravili in strupi, kakor tisti, ki so dolžni ravnati se po predpisih o varstvu okolja, o urbanizmu in gradnji objektov, ter inšpekcijske službe, ki ta področja nadzorujejo Zbirka bo tudi pripomoček delavcem, ki se ukvarjajo z organizacijo zdravstvene službe, in tistim zdravstvenim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili, ki morajo polagati zdravstveni oziroma upravni strokovni izpit. Cena 3.100 din (012947) PREDPISI O KULTURNIH DEJAVNOSTIH V letih od 1980 do 1985 je bila sprejeta tako imenovana republiška »kulturna« zakonodaja, 'ki ureja predvsem nekatere posebne zadeve, ki se pojavljajo le na področju kulture. Kulturni zakonodajni krog je sedaj sklenjen in zakonodajalec nima v načrtu, da bi ga v naslednjih nekaj letih dopolnjeval. Ta zbirka skuša biti priročna, predvsem po izboru vsebine in po urejenosti. Poleg zakonov, ki posebej urejajo vprašanja kulture, in izvlečkov iz nekaj zakonov z določbami, ki izrecno veljajo tudi za kulturo, kulturne delavce in druge osebe v kulturi, vsebuje še tiste podzakonske predpise, ki naj jih uporablja ali upošteva širši krog kulturnih delavcev ali občanov sploh Zbirka je namenjena upravnim delavcem, ki opravljajo dela in naloge na področju kulture, delavcem v kulturnih skupnostih, v društvih in njihovih zvezah, delavcem v kulturnih orgnizacijah združenega dela, samostojnim kulturnim delavcem, delegatom in vsem drugim, ki jim je kultura kot področje ali posamezna kulturna dejavnost blizu. Cena 1.450 din (013064) PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V Uradnem listu SRS, št. 32/85, je izšlo prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov in v Uradnem listu SRS, št. 35/85, pa zakona o davku na promet nepremičnin. Ker sta bila oba zakona po njunem sprejetju v letu 1982 oziroma 1972 precejkrat spremenjena in dopolnjena, je bila objava prečiščenih besedil nujna in zelo dobrodošla zlasti v neposredni praksi. Zaradi velikega zanimanja za prečiščeni besedili, zlasti zakona o davkih občanov, ki vsebuje za davčne obveznike pomembne določbe o vrstah davka, o postopku za odmero in pobiranje davka ter kazenske določbe, smo oba zakona izdali v posebni brošuri. Cena 500 din (013072) Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 2500 din, inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana Kardeljeva 12 — Poštni predal 379'Vii — Telefon direktor uredništvo sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — 2lro rnčun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85