3. Miku. v Četrtek, 4. Januarja 1906. XXXIX. leto. Uhaja rsak tiar. zvečer, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto *5 K, za pol leta 3 K, za ietrt leta H K dO h, za en ineaec * K 3n k. Za Ljubljano 8 pagilianjem na dom za vse Uto ?4 K, xa po*. teta 12 K. zn četrt leta f> K, za en me*ec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto K, za pol leta II K, za četrt leto 6 K 50 h, za en mesec 1 K fro h. — Za tuje dežele toliko ve6, kolikor znaša pofitn na. - Na aaroibe [rr-z i^todub««; vpo:iilj;it?e uaročuiue »e ne ©aira. Za oznanila »e plačne od peterostopne petit-vrate po 12 b Če »o oznanilo tiska enkrat, po 10 h, še se dvakrat in po 8 k, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole fraa karati — Fokopisi sv* ne vračajo. Uredništvo ia upravništvo je v KuafloviU ulicah št .->, in sicer uredništvo v I. nadstr., apravniStro pa v pritličja. — Upravništvu naj se bkigevolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. t?r$dm&iva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravni&tva telefon št 85. Dosodki v De&recinu. V torek se je v Debrecinu, v tem tem pristno madjarskem mestu, do-igral dogodek, ki z bengalično lučjo osvetljuje naravnost abnormalne politične odnošajc tii» Ogrskem in drastično označuje proslavljeno madjar-sko kulturo j ki se je bas pri li priliki pokazala v vsej svoji odurni nagoti in ostudnosti Naj se že sodi o Fejervar\ jevem kabinetu kakorkoli se Loče, če se tudi odobrava ljuta borba raadjarske koalicije proti neustavnemu ministrstvu in pasivna resistenca municipijev proti vladi, todn kaj takega, kar se je dogodilo v torek v Debrecinu, mora obsoditi vsakdo, ki ima še iskrico poštenja in - dostojnosti v sebi in najsi sicer še tako simpatizuje s krogi, ki se baje bore za svobodo madjarskega naroda proti Dunaju služecemu Fejer-varvjevemu kabinetu. Ministrstvo je imenovalo za De-brecin novega nacižupana v osebi Gustava Kovacsa. Debrecin je med ogrskimi mesti najbolj pristno madjarsko. naravno je torej, da stoji v svoji celoti v taboru neodvisne strank«*, ki si je napisala na svoj prapor popolno neodvisnost in samostojnost madjarsko države Pri sedaj na Ogr-sk-mi vladajočih razmerah je bilo pač pričakovati, da bo izzvalo imenovanje uradnika, ki je veren pristaš vlade, ki je pri Madjarih na stunu. da je zgolj služabnica Dunaja, za nadžupana v Debrecinu med motnim prebivalstvom skrajno ogorčenje in povzročilo splošni odpor proti njemu. s čimer bi bil končno prisiljen prostovoljno zapustiti mesto svojega delovanja. To vse se je pričakovalo, nikdo se pa ni nadejal pojava, da bo odpor proti midžupanu prekoračil meje in navzel oblike, ki nosijo na sebi obiležje pravcate anarhije. In s kakšnim imenom se naj sicer imenuje nastop debrecinskega prebivalstva proti nadzupann Kovaesu. Tisočglava množica je čakala dan za dnevom na njegov prihod z očitnim namenom, da ga mnori, ubije. In da je bil ta namen š.- jasnejši, je vsak dan prihajal na kolodvor — mrtvaški voz, ki bi naj sprejel vase zemeljske ostanke ubitega Kovacsa. To se je javno prakticiralo več dni, da bi človek z- navadnimi možgani pač mislil, da bo o tem, kar se namerava, poučena in obveščena oblast, ki ji je skrbeti za mir in red in za javno varnost. A kaj se je zgodilo v Debrecinu ? Kovacsa je sprejela na kolodvoru nešteta množica, ga med klici; „Ubijte lopova", podrla na tla, napol ubitega dvignila na mrtvaški voz in ga v tri-iiuifii peljala v mesto. Policije ni bilo pri tem dogodku nikjer, dala si je dopust in ni zganila niti s prstom, da bi rešila reprezentanta najvišje vladne oblasti v koinitatu iz pesti podivjane množice, ki bi ga bila prav gotovo ubila do mrtvega, ako bi se iz brezštevilnih ran krvavečega Kovacsa, na katerem ni niti košček obleke ostal cel, ne usmilila dva bančna uradnika in ga rešila z lastno življensko nevarnostjo v bančne prostore! Krasne razmere to, ako oblast, ki bi morala skrbeti za mir in red ter za varnost osebe in premoženja vsakega posamnika, stoji v očitnem spo-razumljenju 'z ljudini, da mora nad-župan Kovacs, rta beštija iz puščave, iz mestnega obzidja izginiti in ž njim \>i oni, ki bi mu pomagali.Na Ruskem vlada anarhija in revolucija, povsodi je na dnevnem redu skrajna korupcija, toda dosedaj še ni bilo slišati, da bi policija igrala z izgredniki pod enim klobukom. To je mogoče*^samo na Ogrskem, kjer je madjarski narodni šovinizem ruzdrl in porušil vse družabne temelje, ki ne služijo zgolj njegovim namenom. Dogodek v Debrecinu je siurptomati-čen, on dokazuje, da so Madjari že tako prepojeni šovinističnega nazira-nja, da""'se ne strašijo več odkritega revolucionarnega gibanja. Skoraj gotovo je, da Debrecin ne ostane usamljen, nego da ga bodo posnemala še druga madjarska mesta in' ni izključeno, da bi se v doglednem Času ne začeto med Madjari splošne* revolucionarno gibanje, čigar začetek j*- podan v dogodkih v Debrecinu. Ali se bodo odločilnim krogom odprle sedaj oči, da bodo uvideli, da jadra državna ladja v propad, ako se bo krona še nadalje naslanjala na Madjare in jim mirno dovolila še nadalje barbarsko zatirati ostale ogrske nemadjarske narodnosti V ! » Volilna reforma. Dunaj, 3. januarja. Priprave za volilno reformo se v ministrstvu naglo razvijajo. V kratkem se začno dogovori z zastopniki posameznih dežel, strank in narodnosti. Vendar ni upati, da bi se volilna reforma zakonito rešila v dobi, ki je določena za to. Zasedanje parlamenta se bo moralo v ta namen podaljšati, kar se lahko zgodi, ako glasuje za podaljšanje dvetretjinska veČina. Praga, 3. januarja. Glasilo nemških agrarcev na Češkem zahteva sledeče pogoje, da bodo poslanci te skupine glasovali za volilno reformo: 1. Dstanovitevnarodnih volilnih okrajev ter se morav t. a namen določiti narodna meja do vsakega sela. 2. Ločitev volilnih okrajev v kmečke in mestne okraje; k zadnjim je prišteti industrijske kraj a 3. Izdati se mora strog zakon proti vsakršnemu vplivanju na svobodne volitve. Odstop ministra Golu-chovvskega. D un a j , 3. januarja. Odstop grofa Goluchowskega se še morda nekoliko zavleče, a prekliče se ne. Njegovo palačo v Lvovu mu morajo v naglici popravljati in urejevati, ker se preseli za stalno v Lvov. Njegov naslednik bo sedanji državni finančni minister baron B u r i a n , a Burianovo mesto zasede grof Khuen-Heder-vary, ki je bil zadnje dni opetovano v avdijenci pri cesarju. Madjarska kultura. Budimpešta, 3. januarja. Zverinska podivjanost, ki so jo izvršili debrecinski meščani nad novim velikim županom, starčkom Kovacsem, je bila skrbno pripravljena in premišljena. Takozvani „blagotvorni odbor" je dal po celem mestu že par dni poprej nabiti lepake s pozivom k prav odločnemu odporu zoper novega vel. župana. V tem pozivu je med drugim rečeno: „Novi veliki župan bodi izključen iz človeške družbe; nihče naj mu ne odzdravlja, nihče naj ne odgovarja na njegova vprašanja; ako zaide, naj mu nihče ne pokaže pota: noben voznik ga ne sme voziti, noben rokodelec, noben trgovec mu ne sme kaj prodati; njegov denar je Judeževa plača. Trpi naj lakoto in žejo, kakor zverjad v puščavi. Naj ne dobi prostorčka, kamor bi položil glavo. Zaničevanje človeške družbe naj zadene njega in vsakogar, ki bi mu v stiski priskočil na pomoč. Iztrebiti se ga mora iz posvečenega (?) zidovja mesta Dobre-cina in vse, ki bi mu hoteli pomagati. To vzami na znanje ter stori po tem, narod debrecinski !" — In narod debrecinski, je razumel to povelje ter se žalostno proslavil. Državni pravdnik je zagrozil, da bo mesto britko obžalovalo surovost svojih meščanov. Za vse izgrede je odgovoren mestni glavar, ki je dobro vedel, kaj se pripravlja, a ni pustil nobenega policaja na kolodvor in na cesto, koder se je vozil ^mrtvaški sprevod.■ Mestni glavar je že suspendiran. — Vlada se je baje odloČila, da postopa proti pro-vzroČiteljem atentata najstrožje. Budimpešta, 3. junuarja. Novi debrecinski veliki župan Gustav Kovacs se je peljal v Debrecin in-c ogni to, da prouči razmere, preden se sploh odloČi, ah" naj prevzame to službo. Zanašal se je, da ga ne bo nihče spoznal, zato tudi ni priskrbel za nikako varnost. Debrecinski opozicij onalci pa so imeli na budapeštan-skem kolodvoru tajne detektive, ki so pazili, kdaj se Kovacs pelje v Debrecin ter so brzojavno sporočili njegov odhod v Debrecin. V Debrecinu so sprevodniki pokazali razdivjani množici, v katerem vozu je Kovacs. Potem se je začela krvava igra, ki ostane za večno sramotni pečat za madjar- sko kulturo. Dognanu je namreč, da so se trpinčenja udeležili le vseuči-liščniki in takozvana inteligenca med meščanstvom . dočim delavstvo ni hotelo sodelovati. Da podivjana množica sploh ni ubila Kovacsa, zahvaliti se je nek lin im pogumnim in razsodnim časnikarjem, ki so odnesli vsega krvavega in nezavestnega Kovacsa v poslopje okrajne posojilnice. Prizadete rane so HOJIu se od cedre, stropi sekani vsi so iz ciprese", tvorijo kot nasprotna si motiva podlago inter-mezza. In razgrne se živa slika boja med krščanstvom in njegovimi nasprotniki. Orkester razvije polagoma vso svojo moč, a ne morebiti v ho-mofonnih skladih, ampak v zanimivih kontrapunktiČnih kombinacijah in za-pletbah. 15 vendar pa pridržujeta do 1. marca 1917. svoje posebne carinske tarife in samostojno sklepate z inozemstvom posebne trgovinske pogodbe. Druga točka te pogodbe določa, da so proizvodi enega zveznega teritorija v dragem zveznem ozemlju docela prosti vseh carin in drugih doklad. Carine niso prosti samo proizvodi, ki so Že sedaj, ali bodo v bodoče predmet državnoga monopola. Aliirani državi skleneta za dobo veljavnosti carinske pogodbe denarno unijo in sicer na podlagi latinske denarne unije, konzularno konvencijo glede izvršitve sodnijskih razsodb in izročitve zločincev in dezerterjev in konvencijo o merah in utežih. Ta pogodba stopi v veljavo 1. marca 1906. in ima veljavo do 1. marca 1917. čim poteče veljavnost te pogodbe, se nadomesti z novo carinsko zvezo, katere glavna točka bo skupni carinski tarif za inozemstvo. Pogodbi o carinski zvezi je priložen protokol s tolmačenjem in nota, v kateri se srbska in bolgarska vlada zavezujete, da uvedete koncem leta 1906. v brzojavno korespondencijo med Bolgarijo in Srbijo cirilico. —■ Ta carinska zveza je velike politične važnosti, ker je prvi korak k političnemu edinstvu obeh držav. In da ima ta zveza dalekosežen pomen in izredno politično važnost, v to je zadosten dokaz to, da je nastalo v vladnih krogih silno razburjenje, čim se je izvedelo, da ste Bolgarska in Srbija sklenili carinsko zvezo. Razpoloženje na Dunaju je najbolj zanesljiv barometer za to, da 8te Srbija in Bolgarska ukrenili nekaj, kar je za nje odlične važnosti, ker bi sicer na Dunaju ne vladala takšna konsternacija. Dogodki na Ruskem. Položaj v Petro gradu. Petrograd, 3. januarja. Vlada postopa s skrajno ostrostjo proti vsta-šem. Pretečeni teden je zaprla 33, včeraj zopet Šest tiskarn ter aretirala osem socijalističnihured-nikov. Isto tako so aretovali ravnatelja železnice Petrograd-Carsko selo. ker je bil v zvezi z revoluci-jonarji. Rusko Poljsko. Varšava, 3. januarja. V pločki guberniji so zaprli 60 poljskih občinskih predstojnikov in funkcij onarjev. ker so se baje udeleževali narodne propagande. — V Miškovu so bili veliki izgredi železničarjev in rekrutov. Vladno poslopje in več privatnih hiš je raz-djanih. Tudi kolodvor in železniške vozove so rekrutje razbili. Priti je morala artiljerija. S Kavkaza. Petrograd, 3. januarja. S Kavkaza so došla privatna poročila, da so Baku in druga mesta v rokah revolucij ona rje v. Vsaka zveza s Kavkazom je pretrgana. Dopisi. Iz Dobračeve. (Veselica „Bral-nega društva"). Na Silvestrov večer je priredilo naše vrlo „Bralno društvo" Izborna sta oba nasprotujoča si motiva, krščanski in hebrejski, drugi proti drugemu v boj speljana. Bojevito nastopa oni najprej v rogovih, dočim vztraja bas kot preplašen na enem tonu. Kmalu pa začujemo koral kakor glas od zgoraj v piskalih, obigravanih od harpe. Boj postaja vedno hujši, dokler se po dolgem borenju ne združijo orkester, zbor in orgle v koral: „Glej tu angeljska je hrana . ." Nasprotni motiv je premagan, da, celo v službo nove združitve sprejet kot medigra v koralu, in z vedno stopnjujočo se „alelujo" izzveni drugi del. III. del. Po izvršenem drugem delu bi človek mislil, da je bila zmaga evangelija popolna. Ali nova vera se Še ni povsod ukoreninila in kakor ža-lostinka se glasi, ako ženin (Kristus) s istimi besedami kot v začetku drugega dela prosi in roti hčerke jeruzalemske, naj ne motijo speče neveste. Tu zazvene eterični zvoki v orkestru, naznjanjoc nebeško prikazen. veselico, katera je nadvse krasno uspela. Pokazalo se je, da vsestransko napredujemo, daje naša mladina navdušena za vsak napredek in sposobna za višji razvoj. Naše bralno društvo Že od svojega početka stoji na napredni podlagi in je pokazalo tudi to pot, da razume potrebe novega Časa. Tu^A ta večer je priredilo za naše razmere jako krasen užitek. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. DomaČi fant navdušeno pozdravi vse udeležence, se jim zahvali za blagonaklonjenost, pripoveduje o elementarni sili človeškega duha, ki vedno bolj podira pred seboj vse zapreke, izkorišča vedno močnejše različne naravne sile ter jih obrača v svoj prid; dalje, da so ravno tisti narodi in stanovi na najvišji stopnji kulture in blagostanja, kateri so najbolj omikani in prosto-misleči, ker se znajo posluževati vseh modernih pripomočkov v dosego boljšega ter prostejšega življenja. Nasproti temu so pa neizobraženi stanovi in narodi, sploh nevedni ljudje, povsod le prezirani in izkoriščani trpini. — Ako hočemo mi doteči svetlejšo bodočnost, ne smemo od nikogar nikdar pričakovati pomoči kakor edino le od samih sebe. Le v pravem samo-spoznanju, krepki volji, agilni in humanitarni delavnosti je pomoč in rešitev. Treba je, da premišljujemo svet temeljito, da se otresemo vseh predsodkov, da začnemo svobodomiselno soditi o človeškem življenju in o vsem, kar je z njim v svezi, da si tako sami z združenimi močmi v medsebojnem bratstvu pomagamo naprej ! Z navdušenimi živio-klici so pozdravili navzoči te besede. Za tem nastopi mlad par in deklam uje Prešernovo pesen o rŽelezni cesti". Kot utelešena poezija stopi na oder mlada krasna deklica Francka Županova, ki nam živo predstavlja Prešernovo Muzo. Krasni, čami prizor. Občinstvo čuti in razume vzvišenost Prešernovih čuvstev, kar potrdi dolgi aplavz. Na veselico je prišel tudi mož stare mode v narodni noši. Modro je začel obdelovati vse novotarije, tožeč o pokvarjenosti sveta ter preteč z božjo kaznijo. A mladi svet se mu smeje, starega to užalosti in želi si umreti. Občinski sluga je izborno zadel tip in karakter moža stare korenine v deklamaciji „Tožba starega Kranjca". Igro „Ženski jokL so vsi igralci do pičiće natančno naštudirali; vsak ji je bil kos; govorili so v Čisti slovenščini pravilno, gladko, brez Šepetalca se je vršila igra, nikjer se ni spotaknila. Vsa čast takim igralcem diletantom, ki so tako navdušeni za lepo domačo umetnost. Po dokončani igri se je pričela prosta zabava, godba in in ples s šal. pošto in tombolo. Domači godci so pridno igrali vesele poskoč-nice, mladi in krepki svet se je pa sukal skoro celo noč v najlepšem miru in navdušenim prijateljstvu. Izvršilo se je sploh vse tako dobro, da se v naših razmerah sploh bolje ni moglo. Naša mladina je dokazovala, da je na pravem potu. Zato tudi mi lahko smelo upamo na krasnejšo bodočnost. Le pogumno naprej ! Naprednjak. Dnevne vesti. V Ljubljani. 4. januarja. - Reški „Novi List11 o Aškerčevih „Mučenikih". Reški „Novi List" je priobčil o Aškerčevih „Mučenikih" daljši članek, v katerem piše med drugim: „Mučeniki", ta najnovejša zbirka velikega svobodomiselnega slovenskega pesnika, je izšla v Ljubljani baŠ v Času, ko so klerikalci na Hrvatskem pričeli svojo besno borbo proti interkonfesijonalnemu za- Sv. Duh (altovi glasovi) pride in čudeč se vprašuje, kdo je, ki čez puščavo prihaja in se dviga kot oblaček vonjav, dehtečih mire in kadila Besede se nanašajo na nevesto-cerkev, ki se zmagonosno dviga iz praznote poganstva (to pomen j a namreč npu-ščava"). Odgovarja moški zbor, da prihaja kralj Salomon v nosilnici, obdan od „sto junakov hrabrih" (v originalu jih je šestdeset, a to bi se ne dalo dobro peti). S seboj ima nevesto. Ze-nitovanjski sprevod je torej. Krepek moški zbor oznanja najprej, da se bliža sprevod : „Nosilnica Salomona je! . . ," DoČim je v začetku in v sredi zbor imitatorično razpeljan, nastopa pri besedah „sto junakov ..." kot sklenjena bojna vrsta v polnih akordih in slika proti koncu značilno nevarnosti, ki še prete, v besedah: „ ... da ga ponoči nezgode groza strašna ne napade." Beseda rgroza" je značilno pretrgana. Globoki klarinet ni toni hočejo Še nadalje slikati to grozo, ali že se bliža kralj ob zvokih harfe in bobnov. In ljudstvo se po- korni, s katerim je uvedena ravnopravnost vseh konfesij v naši domovini. Ti stekliši okoli sarajevskega nadškofa Stadlerja, jezuiti okoli dja-kovskega vikarja V »r šaka, furtim aši okrog „Hrvatstva" in „Dana" bi radi, da bi bila na Hrvatskem privilego-vana edino rimsko-katoliška vera, a vse druge, da bi bile zapostavljene in bi se trpele zgolj iz milosti. Kako visoko se dviga nad te fanatike slovenski pesnik Anton Aškerc, bivši katoliški duhovnik. V „Mučenikih" slavi Aškerc z zanosom one Slovence, ki so zapustili rimsko cerkev in prešli v protestantizem, ker so bili že siti in presiti nasilstev s strani združene cerkvene in državne oblasti. Toda to njihovo trpljenje je postalo še večje, Čim so se oklenili novih naukov, ki so jim došli s severa. Aškerc ne slavi takratnih protestantskih Slovencev samo kot take. In ako tudi smelo in brezobzirno žigosa fanatizem takratne katoliške duhovščine, vendar ne slavi protestantizma kot konfesijo, nego kot napovedovalca narodne prosvete. Primož Trubar, ki je izstopil iz katoliške cerkve in prešel na protestantizem, je prevel sv. pismo na slovenski jezik in s tem položil prvi temelj slovenski narodni književnosti. Zares čuden slučaj to, da je bivši katoliški duhovnik dal temelj slovenski literaturi, in da je pesnik, ki slavi že skoro štiri stoletja kasneje njegov spomin, tudi bivši katoliški duhovnik, Aškerc. Trubar je bil vodja protestantskega gibanja na Kranjskem, a Aškerc je prvak današnje moderne na Slovenskem . . ." — Spremembe v politični sluzbL Okrajni komisar Karel grof Kiinigl je dodeljen predsedstveni pisarni pri dež. vladi v Ljubljani. Premeščeni so: okrajni komisar dr. Friderik Viljem Mathias od okr. glavarstva v Novem mestu k deželni vladi, okrajni komisar dr. Anton Pils-hofer od okr. glavarstva v Postojni k onemu v Novem mestu, dež. vladni koncipist Fran Wlček od okr. glavarstva v Kranju k onemu v Postojni, dež. vladni koncipist Maks pl. \V ink-ler od okr. glavarstva v Litiji k onemu v Novem mestu, dež. vladni konceptni praktikant Gordon K o č e-var pl. Kondenheim od deželne vlade k okr. glavarstvu v Kranju, dež. vladni konceptni praktikant dr. Bogumil Sen e kovic od okr. glavarstva v Ljubljani k dež. vladi in deželni vladni konceptni praktikant Franc Podboj od dež. vlade k okr. glavarstvu ljubljanskemu. — Poštne vesti. Poštnim pomožnim uradnikom so imenovani aspi-ranti: GvidonRebec, Josip Rudini, Gvidon Tenschel, Milan Čenčič, Viktor Kenič za Trst; A. Martinuzzi, Marin Pod uje za Pulj ; Viktor Wagner, Ludo-vik Pertot, Alojzij Hutterza Ljubljano; Rudolf Zuzzi, Anton Vrč, Marij Gobbo za Opatijo in Ivan Zauperlo za Nabrežino. Poštar Ivan Nagu je premeščen od Št. Jerneja v Črnomelj. Premeščeni so dalje: višji oncijal Ivan K1 e -menČič iz Novega mesta v Ljubljano, dalje pomožni uradniki A n t o n življa, naj pride gledat Salomona, kralja izraelskega (Najprej nevesta, potem zbor: „Oj pridite in poglejte . . ."). In vse vre skupaj. Vedno polnejši, vedno krepkejši so glasovi v zboru in orkestru, dokler ne zadoni v mogočnih akordih slavnostna koračnica. In kaj pomenja ves ta slavnostni sprevod, ki je po besedah pravzaprav ženitovanjski sprevod? Smrt Kristusovo na križu ! Kajti s svojo smrtjo se je Kristus-ženin šele takorokoč poročil z nevesto-cerkvijo. „Zlata krona" je trnjeva krona. „Sto junakov" je četa vseh borilcev za kraljestvo božje. Ali še ni konca. Po šumni glasbi slavnostne koračnice zadoni iznenada zopet ona hrepenenje izražajoča ele-gična harmonija, kakršna se je Čula prav spočetka celega dela (sedaj v lesenih trobilih). Ženin se je namreč iznova ločil od neveste (t. j. Kristus je umrl) in ta prosi hčere jeruzalemske, če ga kje najdejo, naj mu povedo, da od ljubezni koprni. S tem, da prehaja skladba k začetnim motivom, zadobi tudi v glasbeno-formal-nem oziru značaj okroženosti in enot- Antunoviče Malega Lošinja, Prane Rigo iz Opatije, Karel Blažica iz Nabrežine, J o s i p S 1 a v i n a iz Ljubljane v Trst, Emil Volani, Herman Grill iz Trsta v Gorico, ma-nipulantns uradnica Beatrika Ni-gris iz Novega mesta v Trst. K pomorskemu observatoriju v Trst pride vpokojeni poštni asistent Franc B ar to Š, ki se znova aktivira. — Učiteljske vesti. Prestavljeni ste učiteljici gdčna. Lea Kališ iz Gornjega grada v Novo cerkev pri Celju in gdč. M. Tro ha iz Nove cerkve v Gornji grad. Obe ste službo na novih mestih nastopile z novim letom. — Repertoir slovenskega gledališča. V nedeljo dne 7. januarja boste dve predstavi. Popoldne se ponavlja Linhartova „Županova Micka" s pred in poigro kot ljudska predstava ob znižanih ceneh (lože nepar); zvečer pa se ponavlja letos prvič Govekarjev „Martin Krpan". V torek dne 9. januarja se poje zopet komična opera „Zvono vi kom e vil j s k i". V četrtek dne 11. januarja pa se poje letos prvič opera „Č arostrelec". — Slovensko gledališče, izvirna Govekarjeva dramska pripovedka „Martin Krpan" se je v torek prvič v tej sezoni uprizorila na našem odru. Igra kot taka se je v našem listu lani obširno in vsestransko ocenila, da nam letos pač ni potreba še podrobno govoriti o njej in razpravljati o njeni vrednosti in o njenih vrlinah in hibah. Naglasali bi pa vnovič, da bi delo mnogo, mnogo pridobilo, ako bi se nekaj dokaj trivijalnih in banalnih mest docela izpustilo in ako bi se Martin Krpan očrtal tako, da bi se nam predstavljal kot Šegav, preprost, a vendar prebrisan slovenski mladenič, a ne kot mož velike telesne, moči, a malega duha. Takisto bi bilo igri samo v prilog, ako bi se zadnje dejanje znatno okrajšalo in izpustila nekatera mesta, ki niso z dejanjem v nobeni pravi zvezi. Lansko leto se je že grajalo, ako se ne motimo, da nosi Krpan v vreči Brdavsovo glavo in jo meče po odru; to je silno surovo in ne-estetiČno in ni malo ne odgovarja značaju našega ljudstva, čigar repre-zentant bi naj bil Martin Krpan. Slovensko ljudstvo spoštuje veličanstvo smrti in v našem narodu ni bilo surovo, barbarsko ravnanje z mrtveci, ako so bili tudi naši sovražniki, nikdar v navadi. Upamo, da ne bomo imeli vzroka, da bi se pritoževali o isti stvari pri prihodnji predstavi. — Igralo se je razmeroma dobro in tudi režija ni bila baš tako slaba. V ospredju je stal s svojo igro gospod V e r o v Š e k v vlogi Martina Krpana. Da je slovenskih narodnih tipov najboljši interpret g. Verovšek, se je že opetovano naglašalo: tudi včeraj je bil v svoji vlogi izvrsten in se njegovi igri, kakor si jo je on kompo-niral, ne da ugovarjati, ker je dosledna. Nasvetovali bi mu pa, da bi si skušal predstavljati Martina Krpana kot moža velikih telesnih moči, ki je tudi obdarovan z zdravo pametjo in bistrim razumom, in na podlagi tega kreirati nov tip junaka z Vrha pri Sv. Trojici. Ako se bo g. Verovšek držal tega nasveta, smo prepričani, da bo dosegel s svojo igro še veliko večji uspeh kakor ga je žel dosedaj. Prav dober je bil svoji vlogi cesarja Janeza g. Dobrovolnv; igral je s primerno grandeco in dostojanstvom mehkega, vsled svoje neodločnosti kot žoga v rokah svojih ministrov se na-hajajočega cesarja Janeza. Vredna mu družica je bila gospa Danilova, ki je igrala cesarico takisto z vsem potrebnim dostojanstvom. Ga. Krei-s o v a je imela neznatno in nehvaležno nosti. Vprašanje ženskega zbora: „Kdo je tvoj izvoljeni . . . Vu daje nevesti, ki je tu bolj krščanska duša sploh, priliko, da javno pripozna svojo ljubezen do izvoljenca. In na drugo vprašanje, kam daje odšel, odgovarja, hkrati razsvetljena, da je šel na vrt svoj, kjer gredice so dišav opojnih. To je tako umeti, da ostaja Kristusu tudi po smrti „na vrtu", t. j. v cerkvi. Opojne dišave so kreposti. Ženin in nevesta si še enkrat zatrjujeta najzvestejšo vdanost in ljubezen in osobito ženin naroča nevesti v veličastni himni, naj nosi njegovo podobo neprestano kot pečat na prsih in na roki. Pečatne prstane so nosili na vratu ali na prstih desne roke. Glasba postaja vedno bolj nadzemelj-ska, nebeška in delo konča z osmero-glasno, pianissimo peto in polagoma se izgubljajočo „alelujo", kakor bi peli angelci v nebesih in jim odgovarjali verniki na zemlji. JL ŠtritoL vlogo princ*«© Jerice, iz katar« se da težko kaj napraviti. Princa Andreja je igral g. Ve dr al, in sicer razmeroma dobro, ker je zlasti v prvem dejanju vlil v svojo igro nekaj več temperamenta. G. Nučič kot kancelar, g. Betettokot minister Juraj, g. L i e r kot minister Gašper, g. D a-n i 1 o kot minister Gregor in g. J o -v a novic kot minister Bol tež ar se vsak na svoj način prav dobro poga-dili svoje vloge in ustvarili s svojo igro prav karakteristične tipe. Gospića Spurna je s finim čuvstvom in dobrim ume vanj em predstavljala kmet-sko dekle Nežiko. Tudi ga. Dragu-tinovičeva je bila prav dobra v vlogi Krpanove matere Mete. Da je bil g. Dragu tinovič kot Brdav« na mestu, nam pač ni treba še posebe naglašati. Ostale male vloge so bile primerno izpolnene. Ples odalisk, ki ga plešejo gospice Kočevarjeva, Puhkova, Bergantova, Kozi-nova, Pauletova, Thaler jeva in Juvanova, je bil prav vešče komponiran in spretno aranžiran. y. — Družba sv. Cirila In Metoda. Naš krepki 801etnik g. Fran K a d i 1 n i k je s Triglava doli toli-krat gledal na vse slovenske zemlje, ki plovejo v narodnih solzah. Videl je odtod tudi našo družbo, kako se šetajoČ po vsem tem ozemlju trudi osuševati te slovenske solze in sklenil je obenem ob priliki s kolikor mogoče obilnim darom seči ji pod ramo ter ji olajšati njen narodni napor. To je izvršil danes, ko nam je za novo 190f> leto vročil bogat dar 300 kron. Hvaležna mu zato kliče družba: Bog vas živi še dolgo; živele naše slovenske planine in naše slovenske crore. — Anton Prelesnik. Po kratki bolezni je umrl v Ljubljani deželni knjigovodja g. Anton Prelesnik. Pokojnik je bil vzoren uradnik i u blag človek ter je užival v vseh krogih odkritosrčno spoštovanje in iskrene simpatije. Bodi mu blag spomin ! — Splošno slovensko žensko društvo priredi 14. in 28. t. m. v rMestnem domu" dve predavanji. Predaval bo g. prof. Milan Pajk o antiški in renesančni umetnosti. Predavanje bo ilustroval s skioptičninn slikami. Revizorji „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" se vljudno vabijo, da pridejo jutri v petek, ob štirih popoldne v uredništvo ^Slovenskega Naroda*, da pregledajo društvene račune. Šesti redni občni zbor „Ženskoga telovadnega društva v Ljubijanr1 §S vrši danes teden, v četrtek dne 11. t. m. v damski sobi rNarodnega doma*. Odbor opozarja vljudno vse p. n. članice, da se gotovo udeleže tega občnega zbora. Pevsko društvo »LJubljana, priredi v soboto dne 6. januarja v v-liki dvorani hotela „T?nion" koncert z mnogovrstnim programom. Pri koncertu so titluje popolni orkester vojaške godbe št. 27. Petje vodi društveni pevovodja g. H. Benišek. Po končanem sporedu ples do jutra. Začetek točno ob H. uri. Vstopnina osebo 1 K 40 vin., dijaške vstopnica 1 K. — Predprodaja vstopnic pri g Zalazniku na Stan-m trgu in v Se-šarkovi trafiki. Na ces. kr. umetno-obrno strokovni šoli v LJubljani bodo od 5. do viteteg« 7. januarja t. 1. vsak dan do 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne razstavljena dela, ki so jih izvršile frekventantinj«* javne risarsk-šole za dame, oziroma ki so jih napravili udeležniki risarskega kurza za ljudske učitelje, vršeČega se minulo šolsko leto na c. kr. umetno-obrtno strokovni šoli v Ljubljani. Objekti (risbe, slike, popolen učni načrt za risanje na obrtnih nadaljevalnih Šolali i so bili izdelani pod vodstvom stro kovnega učitelja gospoda Otona Gn-benca in so izvršeni strogo po moderni tehniki. Prijatelji risanja naj ne ne zamude si ogledati to razstavo — Ponosen naroden obrtnik je vsekakor Florjan Šribar, kovaški mojster v Gaberju pri Celju Sklenil je, da ne vzame dela od nobenega nemškutarja, pač pa od poštenih Nemcev in seveda tudi od Slovencev. Hribar ta svoj sklep tudi izvršuje. PaČ izreden naroden ponos! Žrebanje obveznic posojila kranjske dežele. Zaznamek dne 2. januarja 190b\ izžrebanih obveznic š% posojila kranjskega, katerih gla-vinski zneski se bodo dne 1. julija 1 190*5. v imenski vrednosti izplačali: a 20.000 K štev S, 79; a 10.000 K št. 38, 68; a 2000 K št. 20, «0, 96, 97, 144 , 246, 297, 342, 348, 360, 89 \ 411, 418, 4*0, 591, 602, 672, 744. 863, 970, 989, 1031, 1032, 1043, 107b, 1170, 1224. 1253, 1466, 1495, 1568, 1603, 1H23, 1670, 1749, 1781, 1768 1769, 1772, 1815, 1883, 1904, 1931, 1953, 1968, 1994, 2010, 2074; š 2<*> kron št,: 181, 372, 447, 592, 611, 6.33, 677, 695. 70*9, 820, 886, 969, 1081, 1155,1199,1225,1279,1291,1407,1412, 1437, 1408, 1566, 1667, 1707, 1779, 1785, 1802, 1877, 1970, 2045, 2140, 2375, 2482, 2494, 2516, 2524, 2680, [ f$62, $984. Te obligacije se bodo z i^ebanimi glavinskimi zneski v nominalni vrednosti zgoraj imenovani iiftii izplačale od kranjske deželne blagajne v Ljubljani po tozadevnih predpisih. Dalje je pripomniti, da se izplačajo izžrebane obligacije s kuponi ^red tri mesece pred končnim terminom proti 4% eskomptni pristojbini. — Prcvizorično nadaljno po-biranje deželnih naklad. Sklep sanjskega dež. odbora z dne 9. dec. 1905, ki se tiče provizoričnega na-daljnega pobiranja deželnih naklad v letn 1906. je cesar potrdil. Otrok za žgal. 25. pr. m. je ftižgaJ Sletni Ivan Klander posestnici Frančiški Vode v Podgorici pri Ljubljani, da je hiša pogorela do tal. ^kode je 1200 K. Otrok se je igral z vžigalicami. — Umrl je v Novem mestu g. Frane K1 e m e n č i č, pisarniški ravnatelj v pok., star 74 let. — Iz KoSanO se nam poroča: Božićnica, ki jo je priredilo košansko ačiteljstvo Šolski mladini, se je nad vse lepo završila. Udeležilo se jo je do tisoč oseb. Na sporedu so bili govori, deklamacijo in petje. Govorila sta gg. naducitelj Grad in nadžupnik Hladnik. Pel pa je del novoustanovljenega pevskega društva nKošanaL in šolski abor, oba pod vodstvom nad-nčiteljevim. Božično drevesce je obdarovalo nad 365 otrok. Darove so zložili starši, uČiteljstvo in drugi dobrotniki, največ pa milostiva gospa grofica Hohenwart. Bog živi vse dobrotnike l »Deseti brat" v Zagorju ob Savi. Pevsko društvo rKumu v Radečah priredi dne 6. t. m. v dvorani g. R. MichelČiČa v Zagorju narodno igro v 5 dejanjih s petjem „Deseti brat*. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Pričakuje se obile udeležbe. — Izobraževalno, podpornu in zabavna društvo »Zvezda11 na Đmsafu sklicuje svoj šesti letni občni zbor na dan 7. januarja zvečer ob 6. v prostore restavracije rzuni Sanator* I. Felberstrasse 2. Po občnem zboru se vrM koncert, pri katerem nastopi prvikrat društveni tamburaški zbor pod vodstvom gospoda Josipa Zamiša in poje društveni mešani zbor pod vodstvom gospoda Vinka Krušiča. Telovadno društvo „Sokol" V Idrifi ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Za mestne uboge jo podaril tukajšnji restavrater pri ^Zvezdi^, g. Peter Krisch kot novoletno darilo znesek 20 K. — Ravnateljstvo avstroogrske banke jo imenovalo za cenzorja pri I svoji filijalki v Ljubljani gg. Otoni a rja Bamberga, Ivana Ma-jthiana in Iv. Baumgartnerja. — »Narodne čitalnice" v Gornjem gradu šestindvajseti redni občni zbor je v petek, dne 5. t. m. ob polu S. uri zvečer v čitalniški sobi. Na sporedu je poročilo o dosedanjem in razgovor o nadaljnem delovanju društva ter volitev novega odbora. V vodnjak je padel in se Ilbll v Gorici Josip Skrl iz Gr-garja. Čistili so vodnjak, kar se je olomilo neko bruno in nesrečnež je padel 20 metrov globoko. Izvlekli so ga šele čez 5 ur vsega razbitega. — Poštne znamke se podraže. Trgovinsko ministrstvo namerava baje povišati pristojbino za pisma. Od 1. marca t. 1. dalje bodemo rabili mesto 10 vinarskih 12 vinarske znamke — Prostovoljno gasilno društvo V Kamniku n u znanj a. J da bo V teku tega meseca redni občni zbor in bo tudi na dnevnem redu volitev novega odbora, naznanja tudi vsim veščakom, kateri so ee v novejšem času pojavili, da pristopijo še pred občnim zborom kot člani, da bodo lahko izvoljeni, ker bo veČ Častnih mest izpraznjenih. — Mubeznivi gostje. V Gorico so prihii v neko gostilno štirje tujci, se najedli in napili, potem jo pa popihali in odnesli seboj citre s sosednje mize. Re^ar jih je potem aretoval, ko so se hoteli ' odpeljati proti Italiji. —- Na Komju pri Gorici je pa neki vojak gostilničarja Muro vca, ki je hotel pomiriti prepirajoče vojake, ob tla vrgel in ^a ranil z bodalom na roki in hrbtu. — Zagoneten primanjkliaj v kreditnem društvu v Trstu. Pri sodnijski reviziji v Cassa popolare di credito 60 dognali, da manjka v blagajni okoli 10.000 K. Blagajnik ni hotel sprva o kakem primanjkljaju tttc vedeti, pozneje se je pa vdal, da Je preaeedniku protipostavno od časa 'do časa izplačal znesek 2400 K. Ta zadeva se v Trstu na vse strani ko-| montira. . — Cenjeni naročniki, dobe kot pnlogo koledar tvrdke KKavčič v Ljubljani, Prešernove ulice. L trezen kazenski čin v Sežani. Pes namestniškega koncipista Viljema Treota v Sežani je padel avgusta meseca po noči v odprto kloako aa dvorišču gostilne Bevčičeve in se ondi ubil. Bivši nemški burš Treo je sam vzdignil« komisijo in šel z njo &a BevČičevo dvorišče, kjer so iz kloake potegnili njegovega psa, na kar je vsemogočni koncipist vložil kazensko tožbo proti BevČiČn, Češ, da mu je ta nalašč psa ubil, in zahteval 500 K za tega psa, ki je bil sicer star, na eno oko slep, grintav s skrh-nj enimi zobmi. Državno pravdništvo je sicer uvedlo preiskavo, a prišlo do zaključka, da BevČiČa in njegove družine ni mogoče preganjati in vrnilo spise okr. sodišču v Sežani, kjer je bil BevČič obsojen (!) na 14 dni, žena na 3 in hlapec na 1 dan, neki sorodnik pa na 10 K globe. Razsodba se je opirala na izpovedbo neke bivše Bevčičeve natakarice, ki je bila z BevČiČem v jezi, ker jo je ta proč dal; k obravnavi je pa ni bilo, ampak je deklina takoj po prvem zaslišanju izginila, da je niso mogli več najti. Obsojenci so se pritožili proti ostri sodbi. Predno se jo vršila druga razprava, pisal je Treo sodišču, naj potrdi prvo sodbo, Češ, da o. kr. uradniki v Sežani niso več življenja varni! Tudi j« dolžil Bevčiča, da ni patrijot, ker na predvečer cesarskega rojstnega dne ni razsvetlil oken svoje hiše. Razprava se je preložila. Iz vsega tega je pa razvidno, da nekateri nemški gospodje v slovenskih krajih ničesar bolj i.e žele, nego da bi bili vsi Slovenci pozaprti, pa naj bo vzrok tega samo star slep pes, ki je naveliČavši so življenja, izvršil samomor tržaškega žanra. Tovarna soda vic e v Ljubljani je v pretečenem letu razpeČala 110.210 sifonov in 70.864 pokalic. Skupno torej 181.074 polnih steklenic. Koroško nemštvo v nevarnosti. V Frajbergu na Koroškem je ondotno žandarmerijska postaja dobila na svoji deski pod nemškim slovenski napis. Ta nedolžni napis je spravil nemštvo vse iz uma, da razgrajajo kot zbesneli in vpijejo, naj se postavijo koroški Nemci po robu prodiranju (!) Slovencev, sicer bodo doživeli še bolj neverjetne reči. Vendar še niso koroški Slovenci tako vteptani v tla, kot so doslej vedno trdili Nemci, kajti sicer bi ne bilo toliko strahu pred vsakim slovenskim napisom, ki se mora ponižno skloniti pod nemškega! — Nadebuden mladič. I7letni delavec Jožef Nemec iz Maribora je kradel kot sraka vse, do Česar je prišel. Kradel je kokoši, race, pse, znamke, razglednice, pa tudi denarja se ni branil. Vsled tega je bil obsojen Nemec na 1 leto zapora. ^Mar-burgeriea* govori že o celi „bindišar-skiu tatinski tolpi, ker je državno pravdništvo mariborsko obtožilo cel kup nedolžnih slovenskih ljudi, češ, da so preteklo jesen kradli kostanj po raznih gozdih, a so bili vsi oproščeni. Nam se zdi zelo čudno, da so štajerski Slovenci taki lopovi, kot jih vedno slikajo nemški listi, ko jih vendar nemški listi, ko jih vendar nemška kultura že stoletja oblizuje a vedno brez uspeha! Ako se res tuin-tam zgode kaka hudodelstva, jih je le nemška kultura zakrivila, in povzročila. — Potres. I z T r i b u č pri Črnomlju. Dne 2. t. m. zjutraj ob */j na 6. zjutraj se je čutil od jugoizhoda sredno močan, valovit, 6 sekund trajajoč v začetku slabejši, v sredi časa Časa najhujši in potem polagoma odnehaj oč potres, brez nasledkov. — Sv. Anton v Slov. goricah Dne 2. t. m. okoli pol 6. ure zjutraj smo čutili potresno bobnenje pod zemljo, potem en edini sunek. — Sv. Lovrenc Slov. gor. Dne 2. t. m. zjutraj ob 5. uri 40 min. je bil pri nas zopet potres, trajajoč 8—10 sek., severovzhodne smeri, spremljan s podzemskim bobnenjem. Pohištvo se je precej močno zibalo in v nekaterih hišah je odpadel omet s stropov/ Druge škode ni bilo. — V P o d-sredi je bil 2. prosinca in sicer ob 5. uri 20 min. zjutraj precej močen kake 3—4 sekunde trajajoč potres, katerega je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Smer od jugovzhoda proti severozahodu. — Kaj je vse mogoče v XX. Stoletju? V Ricmanjih se je zadnji čas zgodilo, da so neznani zlikovci natlačili kamenčkov v ključavnico cerkvenih vrat, da ni bilo potem mogoče vrat odpirati. Da se kaj takega več ne zgodi, poslalo je županstvo občine Dolina obč. svetovalcu ric-manjskemu g. Ivanu Kuretu ukaz, s katerim mu nalaga, da mora cerkvena vrata vedno stražiti in sicer Čez dan en mož, po noči pa dva. Vrstiti se morajo vsi v Ricmanjih in Logu bivajoči hišni gospodarji. Straže je menjati zjutraj ob 5. uri, ob 1. pop. in ob 9. zvečer. Kdor je na straži, ne. sme zapustiti prostora. Posebno strogo je paziti ob sobotah zvečer in nedeljah, da se straža redno vrši. Kdor ne bi šel na stražo, bo moral plačati najemnika in še kaznovan bo. Čuvaje cerkvenih vrat morajo nadzorovati trije občinski odborniki ricraanjski. Ta ukaz je izdalo županstvo občine Dolina v smislu odloka okrajnega glavarstva tržaškega z dne 14. dec. Velikanska skrb vlada v Trstu za Ricmanjce, taka skrb, da je že do skrajnosti nadležna. Čudno ni, če zmanjka Ricmanjcem potrpljenja in da se takim srednje veslam nasilnostim upro z vso odločnostjo. — Lofaike rodoljubkinje prirede v korist podpiralne zaloge slov. vseuČilišnikov v Gradcu dne 6. januarja v prostorih hotela Kramar v Dol. Logatcu zabavni večer. Spored: 1. „V posredovalnici", burka s petjem. 2. „Moderno dete**, komičen prizor. 3. „Mestjanka in vaščanka", spevoigra. 4. rPravi prijateljici", komičen prizor. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. — Skrajna umazanost Pod tem naslovom smo 23. decembra prinesli notico, v kateri je bilo rečeno, da Ivana Vodnik z Radeckega ceste hodi kupovat mleko v mestno mlekarno po 8 kr. liter in je potem prodaja doma po 10 kr. To vest moramo popraviti v toliko, da ne moremo kontrolirati, katero mleko je bilo tisto, ki je bilo pri Vodnikovi kupljeno 2 5°/o dražje nego drugod, ali iz mestne mlekarne ali od njenih krav, dejstvo pa je in ostane, da se je to res zgodilo, doČim mestna mlekarna daje mleko v zadnjem Času bokal litra) za 11 kr. S tem je menda stvar pojasnjena do konca. — Panorama - kosmorama. — Prekrasno novoletno darilo nam je to umetniško podjetje prineslo ta teden, ko nam kaže Benetke, kraj najlepših krasot, kraj, ki po svojih umetnostih, legi in zgodovini spada med najznamenitejša evropska mesta. Nebroja palač, starodavnih cerkva in velikanskih stolpov so Človek ne naveliča gledati, saj ti vsaka nova slika nudi kaj novega, a vedno umetniškega. Vstop imaš prost v dvorane z najlepšimi slikami italijanskih slikarjev in ti ni treba dajati nobene napitnine prežečim vratarjem. Za malenkost 15 kr. vidiš vse beneške posebnosti, med temi tudi slavni stolp sv. Marka, ki se je pred par leti zru-šd v splošno žalost vseh ljubiteljev umetnosti. V Benetkah je nakopičenih toliko lepot in umetnin, da se gotovo vsakdo pokesa pozneje, če ne gre ta teden v panoramo - kosmoranio pogledat ta eden najlepših krajev sveta. — Prihodnji teden se sprehajamo po Tripolisu v Afriki. — Narodna čitalnica v Mozirju je izvolila pri svojem občnem zboru sledeči odbor: g. Rudolf Pevec, trgovec, prvomestnik; g. Srečko TribuČ, lesni trgovec, namestnik; g. Rado Tušak, učitelj, tajnik; g. Ivan Klemenak, sodar, blagajnik: g. Ivan V a j t, kolar in gosp. Fran A pat, usnjar, odbornika (vsi v Mozirju) Sklenilo se je tudi, da se naroči humorističen list rOsa-, koroški rMiru in ^Kmetovalec". Društvo ima sedaj 18 listov in so vsi tudi v sub-abonementu. Tako je lepo. Nadalje se je določilo, da se vrši 14. t. m. veselica s petjem in plesom v Čitalni-ških prostorih. Občinstvo opozarjamo na to. Natančneje sledi. — Lep Cvet je zopet dobila v pest mestna policija v osebah Ludo-vika ŠuŠterja in Antona Grđena. Na-vedenca se zelo rada potepata in ker naravno tudi njuni želodec kruli, ako delata aH ne, iščeta vedno prilike, priti po lahkem potu do denarja. Baš v novem letu se jima je ponudila prilika za brezposelno življenje. Hodila sta voščit po zasebnih hišah in po hotelih „Sr»ično novo leto", a pri tem napravila stranke nesrečne. Ker so jima v dveh hotelih pokazali vrata, sta to maščevala s tem, da sta pokradla ključe sob za tujce in potrgala v pisoarjih neke verižice. Ključi so se pri njih še dobili, verižice pa sta bila že podarila svojim prijateljem. Novoletno voščilo se jima pa ni obneslo ugodno in začela sta špekulirati na drug način. Sla sta po raznih cerkvah in silno pobožno molila; ko sta bila sama, sta pa študirala, kako bi se dalo odpreti nabiralnike. Ta špekulacija se jima je jako ugodno obnesla v uršulinski cerkvi. Cerkovnik je bil našel v cerkvi pred nekaj dnevi majhen ključek, katerega je dal za nabiralnik, misleč, da ga pride izgubitelj iskat. „Pobožnjaka" sta ključ opazila in poskusila, ako bi se dal z njim nabiralnik odpreti. In čudila sta se sama čudom, da je to šlo. Zahajala sta potem „molit" vsak dan po dvakrat in vedno izpraznila nabiralnik. Pazljivemu cerkovniku se je pa ta pobožnost zdela le sumljiva in začel ju je natančno opaaovati. Zvrtal je pri stranskih vratih luknjico, skozi katero je občudoval pobožnost navedenih obiskovalcev. Ko seje prepričal, da „molitau z rokama mesto proti nebu v nabiralnik, se jima je pridružil tudi on, ju zgrabil za ovratnike ter ju oddal nato stražniku, ki je oba z veseljem sprejel in odpeljal v zapor. Paglavca še nista dosegla 13 let, a sta vkljub svoji mladosti že hodila v gostilno in ko jima je žep velel biti „abstinenta", sta se temu glasu uprla, šla zopet v cerkev po denar, potem pa hajdi zopet v gostilno. To bodo še „ ljudje!44 — V deželno bolnišnico so pripeljali snoČi Tonniesovega delovodjo g. Antona Letnega, ker mu je v gozdu v Vodicah, ko je nadzoroval delavce, padla smreka na desno nogo in mu zdrobila kost. — Nevarna tatica. Frančiška Kosova je pobegnila iz Polhovega gradca izpod policijskega nadzorstva, za katero se še ne ve, kod se klati. Navedenka je stara 19 let in je bila že v prisilni delavnici. — Mostna policija je predvčerajšnjim prijela 141etnega vaganta Andreja Repa iz mariborske okolice, ki je proti polnoči stikal po kazin-skem poslopju z namenom, da bi kaj izmaknil. Izročili so ga zaradi vaga-bundaže okrajnemu sodišču. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 29 Slovencev in 17 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 6 Hrvatov in 7 Ogrov. — V Heb je šlo 35, v Scheibbs 19, v Inomost 17, v Hrušico 14, nazaj je pa prišlo 90 Hrvatov. — Tujci v Ljubljani. M.—- . decembra preteklega leta je došlo v Ljubljano 2632 tujcev — za 836 manj kot meseca novembra in za 550 več kot v istem mesecu leta 1904. Od teh se jih je nastanilo v hotelu pri „Slonu" 417, „Union" 362, pri „Maliču" 211, „Lloyd" 218, „Ilirija" 220, pri „Av-strijskem cesarju" 189, pri „Južnem kolodvoru" 84, pri „Bavarskem dvoru" 115, pri „Štruklju" 90, „Grajzer" 94, v ostalih gostilnah in prenočiščih 632. — Sramel - kvartet koncertuje danes zvečer v kavarni „Prešeren". Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer koncertuje v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. — Vinska pokušnja v tukajšnji deželni kleti bo nocoj od polu 8. do polu 10. zvečer. — PojasnilOi V naznanilu o smrti g. A. Jeločnikav Litiji se je pomotoma navedlo, da se je pogreba udeležilo gasilno društvo iz Litije. Res je pa pogrebni sprevod spremljalo gasilno društvo iz Šmartna pri Litiji, ki mu pokojnikovi sinovi in ostali sorodniki tem potom izrekajo najtoplejšo zahvalo. — V deželni bolnici v Ljubljani sta izpraznjeni službi sekunda-rija z adjutom letnih 1200 K in vo-lonterja z adjutom 600 K. Prosilcem za eno teh služb je vložiti prošnje do 20. januarja 1906 pri vodstvu deželnih dobro delnih zavodov. — Do važan je ledu* Zadnja dva tedna sta bila za ledeno skorjo precej merodajna, in res se je v veselje mesarjev in kičmarjev napravila zdaj 5—7 cm. debela skorja na drsališčih in ribnikih, koje plošče se že pridno dovažajd v ledenice in shrambe. Ledu torej letos ne bo manjkalo! — Najnovejše novice. — Darilo nadvojvode Friderika. Nadvojvoda Friderik je prodal svoje rudnike na Ogrskem neki delniški družbi ter podaril četrt milijona kron za invalidni fond delavcev: razen tega je dobil vsak delavec celoletno plačo kot novoletno darilo. — Velik požar je uničil v Pragi knjigarno Ott o in tiskarno „Unieu v kateri se ie tiskalo 34 če-ških listov. Škode je nad milijon kron. — Poneverjenjeverarični tovarni W i e n i k e na Gališkem se razkriva kot čimdalje večja. Do-sedaj so zaprli devet oseb. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Pretep z vojakom. Na Marije Terezije cesti blizu gostilne pri „Novem svetu" sta se sprla koČijaž Jožef Be v c in vojak Rudolf Tre-ven, nakar sta se drug drugega lotila, pri Čemer je Bevc potegnil nož in nasprotnika sunil v desno ramo. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Poštni tat. Ko je poštni praktikant Dominik Klen o v ar še služboval v Rovinju, je izmaknil poštnima uslužbencema Oresteju Rovi 15 kron in Hermini Heišice 89 kron. V Ljubljano premeščen je v noči na 13. listopada vzel Davorinu Rudeju iz na steni viseče suknje denarnico z 9 K, pozneje tobaČnico in bankovec za 10 K. V noči 4. grudna je pa izmaknil Franu Podboju zlato verižico, vredno 60 K. Obsojen je bil na šest tetino v ječe. Za svoj mlin mlel. France Močnik je bil pri graščini v Bokav-cah za mlinarja nameščen. Mlel je tudi za druge stranke, pri tem pa je od štirih posestnikov mu zaupano žito prodal ali pa zase porabil. Povzročena škoda znaša 114 K 7 vin. Močnik je potem s svojo družino pobegnil, a orožniki so ga zasačili na Mlaki in aretovali. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. Mrliča jc s tražilo več fantov v P o dre o a h. 2e takrat se je vnel neki prepir; ko se je pa Janez Draksler s svojim tovarišem vračal okoli 8. ure zjutraj domov, sta prišla za njima brata Jožef in Janez Rozman, iz žepov sta jima mololi noževi rezali. Na Drakslerjevo vpra- šanje, zakaj da imata noše odprte je začel delavec Jožef Rozman mahati proti njemu, ta je prestregal **unke, končno je pa zadobil v levo roko hudo ubodlino. Rozman je bil obsojen na 8 mesecev ječe. Na svojega sina je zavračal krivdo Anton Kopač, zidar na Polici, češ, da je ta v gozdnem delu „Brezje" blizo Police posekal 13 borovcev, vrednih 26 K. Ta zagovor podpira tudi njegov sin Ton»-, trdeč, da je šel v pijanosti v Mayer-jevo hosto. PriČe so pa zopet potrdile, d u ob času dejanja sina še v hosti ni bilo. Oče je bil obsojen na 6 tednov strogega zapora. Lovski tatovi. Koncem me-aooa kimovca so prišli na lov v lovišče Ferda Sajovica pri Zavodem Martin Podakar, Andrej Ko-kalj, Luka Podakar in Jožef P i č m a n ter ustrelili tam 20 K vredno srno, katero so na enake dele razkosali, meso pa pojedli. Martin Podakar je pa v Kokaljevi družbi tudi zajca ustrelil, v Letencah pa Kokalj jerebico. Sodišče je obsodilo Martina Podakar j a na 6 tednov, Kokalj a na 4 tedne težke ječe in vsakega na 10 K denarne globe, Luko Podakarja na 6 tednov in Jožefa Pičmana pa na tri tedne težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. januarja. Nemški cesar je poslal cesarja Franca Jožefu presrčno Čestitko k novemu letu ter obenem izrekel željo, da bi mogel tekom leta svojega dragega prijatelja in zaveznika pozdraviti v Berolinu. Dunaj 4. januarja Moravski deftainJ zbor je sklican na dan 8 januarja. Trat 4 januarja Prebivalci Gradeža so se šiloma polastdi ia-dnree „Brazzera Elizabeta* iz Pi rana, ki je jemala pesek iz gra deških lagun: moštvo je moralo zbežati na vladni parnik aAuJaxa. Ko sta prišla vladna paroika „Audbx" *n »Pelag ssa* zaradi t-ga v Gradež, je ljudstvo napadlo poročnika Frausina, kličoč: Ne maramo vlade! Pesek je naš! Hudič naj vas vzame! Dasi je bilo na vladnih parnikih 24 oboroženih mož, bt* se morala parmka umakniti in se vrnti v Trst. Belgrad 4 januarja Skup ščina je sprejela državni proračun v tretjem branju z 72 glasovi proti 50 glas m R m 4. januarja. Nemški cesar je naznanil italijanskemu poslaniku v Berolinu, da obišče letos Rim in razstavo v Milanu. Pariz 4 lanuarja Med revolucionarji v Moskvi, ki so bili aretovani, je nurgo socialistov iz Nemčije, \z Italije in iz Francije, največ pa Židov. Policija je d bila pri njih mnogo denarja in bomb Berolin 4 januarja „Vossi-sche Zeitunga javila, da so po računih profesorja Magulina v Pe-trogradu provzročile revolucije v zadnjih tednih v raznih kraj h na Ruskem 2000 milijonov rubljev škode. London 4 januarja .Standard* poroča, da je bilo pri revo luciji v M skvi ubitih 22 000 oseb. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka« Meseea decembra t 1. se je vložilo pri .Ljubljanski kreditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 812.846 K r>8v, vzdigmlo pa 1,428.31*3 K 26 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca decembra 1.1. 4,729.624 K 67 v. Darila. UpravaiitTa našega lt s. ta ao postali: Za „Družbo sv. Cirila In Mate da". Gosp Janko Skerbinec, nadnčiteU t V i * u j i gori M K 81 Tin; nabral kot odkupilo od novuletnlh ▼osoil od oadotnin rojakinj in rojakov. — 6f. domobranski podča«tniki t I jut>ij*nt 1 K SO ▼., nabrali na Su>est*oy veter. — Gospa Ivana S a an£iĆ v Ljubljani 10 K name »t venca na kr«to ntnrli gos*+ Jesipini Počivavnikovi. Rodbina Robrmanova ▼ LjabNant lo K — mesto venca na krtto blage gosp« Josipine Počivavnikove. — Rodbina Hagon Tnrk v Ljub Ijani 10 K mesta veaea aa krsto svoja sorod-niee gosp« Josipine Poeivavaik. — Sknpaj 18 kron. — Prs ar« na aahvala vsem! Za i.Domtaisksga Sokola": Gosp. prof. Svetič isroč I Je gosp Josipu Brezniku, stud. phtl. v Kamnika 10 kron w gorenji namen. — Svoto smo poslali gosp. Fran Kuharju v Pora iaie. — Srca hvala 1 Za „Praearnov apomanlk": Gosp. Aln. Kelt« v Podgorja U » kron, kot odkup od novo* letnik voftcil. Hvala! Bonus poročila. LJubljanaita ^Kreditna banka14 v LJubljar Orado! karal dan. kora« 8. Januarja i V» « maj*** rente » ♦ ■ srebrna renta . , . • »vatr. kronska renta „ slata ogrska kronske „ , % „alata „ . . «'/• aooojUo deaelo Kraclnk* po*<>)ttc mesta Spttet f, . . Zadar 4 V *' o potojile mesta >•/. aVa1/« boe.-bere. ial. po«. 190$ t«/a <*e?fca del. banka k. c. 3 • * tet, pisma gat. d. hip. b pet: kom* fc. o a. * * 10' 4 4* * S' ■t pisma Innerst hr. „ 9 ogrske eea. daš. hr. .-.«.. n. j;«, ogr. hir«, basu . eol, ogr. lokalnih 3o- losni« d. dr..... obi. ee&ke ind. banko prior. Tret-Porač .©&. ža!. prior. dcL tel..... • l ~ 9 JaJL ial. kap. VsVi avet. po«, sa ieL s. a. Zar Stafea »d L 1M01/« . . . . . 1864 . , . ionie lf.O 05 100 io llTtS 9F> SS U4T6 loo-io Utrto 99 75 LUO'SO 108'SO * 00-60 100-100-10 som. kr«d. 1. cwi;r ; ■ . a * 4 ogr. hip. bank« . , , srbske a fra. 100' — „ rsrBIrc . ■ - * * • -. lUi&a areake . » . :;?*ditae j > . UsaaaeAGCj a ^ab|)aask« » aVfatj rad. fcx&* »- . - • Golfova o frclcborSfc« j. . . . iiusajak« k«Dc „ Bteatzt&MS iašae leteaaae* . . . Drfcavse telera««* ■ « Avstr.-egrak« banče* u«lms« Avntr. kraditKW baaik« . . -Hrrske „ ff * ST7ao«t«cake A . • **remogokop v Moata • . h ahU'flfea aiotitan . . . . P?*ieke r.-.i. indr. dr, . . &nia-MaraayZ , , Trwov!Ji*e proui. ćroaba JLvstr. erožne tov*, družb* . &>Skn sladkorne družbe VaSaZv* C. kr. eektm 20 franki ••!«••« 20 marka....... ^vereignt Marka ••••••»« "•-♦■jadi- . , . 107 80 101*0 100 30 101-0 100 -318 101 7i> 41 Dvorski trg 113 pod .Narodno aa^arno". Od nedelje, 31. deeemhra do vštete sobote, 6. jaunarja 1906: BEHECKL A. REZ AR, posestnik v Vojniku rabi 23 10 6«»*— U38 — 67850 79i — *46-6 J 679*— 6S2 25 *615 — B30 20 271 — 6*3 -167- - 11 38 IP 13 23*60 24 — 117*80 9*'85 Sb2 25 tintom 0. Piccolija lekarnarja v Ljubljani, Dunajska cesta in ga priporoča, ker ga je rabil z najboljšim nspebom. Pollitrska stekleoica velja 2 kroni in se vnanja naročila izvršujejo točno. 7 3730—1 Dno 8 janaarijt IW6- Tea-itafijBi. april 1»0« . . a 10C _ „ oktober » april . Ores maj 1906 . „ april . . . . a 10 vin. viSje 100 100 100 100 17 24 1684 14 18 14 4S Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati faiiy3rj3ve ihstot - CleatnllL === prirodni pridelek prve vrste iz kleti ek8celence pok. Škota dr. J. J. Siross-mayerja, ki jo prodaja D. Reichsmana sin o makovem (SftstvoniJ a). 3744 18 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6'—. Pri naročilib naj se navede tndi kraj, kjer je pristojna fioančoa straža. Jalanda cejlonski čaj Znamka prve vrste posebne izdatnosti Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerijah in špe-cerijah. 4 r><-* 10.000 parov čevljev t 4 pari čevljev samo 5 K. V bled ugodnega ogromnega naknpa se odda aa to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove a močno »bitimi podplati, najnovejše obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vwi 4 |»e>rfl Mamo d H.. Za narocitev sadostnje dolgost. 40 Razpošiljanje po pi vzetja Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neagajajoće rad zamenjam. Koledarja * za kmetovalca ■pisal agr. dipl. J. Legvart je se nekaj izrisov v zalogi. — Kdor si £a žeii nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri L Bonača t Ljubljani Šefenburgcve ulice. Cena kuji Žici K 1 80, s poŠto 2 K. Pri naroČilu na skupaj 5 KoiHtd se ceua zniža na K 1 40 koni&d. 4iss*—8 Naprodaj je več različnih, novih in že rabljenih i Iste Bi je možno ogledati v jesiharui tvrdke J. J. KantzvKo^arj ilx Neteorolo$ično poročilo. Vidina nad morjem SOG'2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. »m 01 B a os *-i Čas opazovanja Stanje barometra v mm • o* 2^ o. > Is Vetrovi Nebo 3. zv. ^43 6 — 60 ar. sever oblačno 4. 744 2 — 8 4 — 1-8 1 al. sever si. ssvzh. oblačno oblačno pogoji pa se poizvedo v pisarni oskrbnika dr> Fjf. Tekuvciča. odvetnika xr Zajubljani^ 42-1 Srednja včerajšnja temperatura: —4'9°, normale: —2 7*. — Padavina v mm 0'0. t are i ICcmip i B*.uri£ 3i»mp, poročnik v 'c. kr. domobranskem polka št 27, kot sin, in Kozalija 14. o m p kot hči, naznanjata žalostnega srca v lastnem in v imena ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je njih iskreno ljubljeni, nepozabni oče, preblagorodni gospod IC« C. kr. major v p., imetnik vojaSke zaslnšne svetinje na rdečem traku, vojne svetinje in službenega znaka II razr. itd. po dolgem, jako težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v sredo, 3. januarja 1906 ob Z uri popoldne v 70. letu starosti blaženo zaspal v Gospoda. Pegreb bo v petek, 5. januarja t. L ob H uri popoldoe iz garnizijske bolnice st. 8 na pokopališče pri Sv. Krištofa. Prosi se za tibo sožalje Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani!, 3 januarja 1906. Namesto vsakega posebnega naznanila. Grandiozna priložnostna prodaja v modni trgovini Ernest Torb. Plesne novosti, kožuhovine = in vsi predmeti po = enormno znižanih cenah. ! ! ! Za vinarno in pivarno se Išče v Ljubi ani 4213 3 primeren prostor aH pa tudi že vpeljana **w^iX Iconcesi g«. Natančne ponudbe pod (|vinarna,,l post* rest. glavna pošta, Ljubljana. M 1 ali 2 učenca krepka, ne pod 14 let stara, a priaie ft<>l*ko izobrazbo, ako mogoča zmot tudi nemškega jezika, spreime v trgo vino z meftanim blagom W* Arko | Smartnu pri Litiji. rvm Poklao^* M vyj»u»ijKrvc dr*, teleantot • Benaka XasKtodL Las troastMHaT^ rod^ Vo^^ves? od dxu L, oktobra »906, teta, ODHOD m LJUBLJAHB M# troi PROGA S A TRBIŽ. Ob 22. uri %*. tlak v Trbiž, Babak, Cekvee. Ifaii Glddnita, Francenaf»t«, 'nomcat, MoDako vo L-ahno A«« Batattaii saaaae4 Sateagrađ, trn K\mi psalOai » Stevr, v Line, oa Onnaj via knmta*.^ tfenaj. — Ob 11. čiri 44 m dopoJd&e uealai viai » Trbii, P^ctanel, ^Ijak, Ceirvoc Mali Gioi nitz, Ljubno, 8alzth&]t 8olnograd, Bad Gaatein, Zeli ob jeseni, (nomoat, Bregcnc Corieb, U Pava, P&rcs., eea Acstetten na Dn^aj. — Ob n .*n 68 aa papoldso ajobnj vlak * Saaobor, Beljak, Ceicvvt, Praaze^&feist^. Inomost, (tfonakovo, Ljab-i*, in Kkts &aifiic£ • Stjyr Ž*oxi, Budejriioe, Pl2a^4 Marino« va»« lieo, >!-aaoove vare, Karle v ^ v^rc, Pntpc v Prago dj! rekici Toa I. in II razr.;. ćiipako, a« Dona] 6ac Arcitot^n. Gb 10 ari poaoć* vlak v Trbil, Bel.iak. Franzecsfeate, Laomost, itfcuazovo (Trit-Mooakovo dirokras vaa L S ianrada). — PROG! I ftOTO IN K0Ć2VJS. Oa«bni vlaki. Ob 7. ur. 17 r^ctraj osebni vlak a Koro mašto, St^afcOj Tod'j?«, Keoevje, ob 1 ttfl t m pop iatatahi Oa T. a?i g jt rvcflcT ? ftji.vo si«rfo4 Kačavja. — PPJaOD ¥ LJOKiJuD ial b lJKfK»A IZ TEB1ŽA Ob ^. 'Jo a =jnc?aj oaoiisi viak a frina.. IiMmost, L ranaenafeste isolnograd Line, Steyr, H AniiBee, Ljubno, Ceioveo Mali Giodnits, Beljak. Ob T. on VJ, m sjstraj »oobnj vlak »v lVavak Ob 11. uri ;0 m dopoldne OKbbni s« tt Or-naja ćea ijnatatfAn. Lipako, Prago (iz Pru* direktni voa I. in D. raureća), Franoove vur«, Karlove vare, Beb, Majijon vara, Pi«i Kudejevioe, Luxe( Steyrt Paxi& 2ea«*«a, Ct\nn, Brt^sav Ino.'ooat, ZeU on jeaero, Bav fastcjii Solnc^r&d, Ljabco, Celovec, Šmchcr Pontabei — Ob 4. ar W m po po id a a esdf) '.s± ■ Dubaj*, L^nhaa, fedlzth&ia, Baraki GeJovca, Malega Glddnitaa, Monakoje^a, in« taoau ^aaa^Defagta Poetaiis. — Ob 8. u« Ch> o» svate ocoboi vžai i Dansaja, Ljobna, Beljaka, Hat »m. zalega Glodnica, Celovca, Ponrablav Z*r Seia hai od lnomosta in Soloograda, 6ea Kleb-Beifliig ia 8tevra Linea, Bndejevic, Plan^, Marijinih v« rov, Beba, Fraacovvin var^v, Praai Lip«kega. — iJBi>GA t; NOViiiA iifiSTA IN aUĆSVJA. Osobni v .a* i: Ob ^. an 44 m avottai ceobni vlak iz Rasaaa mesta u ,«oćevja. ob 5. ah 5(j oop'j.dse ia Straže, Top Lic. Novap si'sbtA ^v.vsvja is ob S. uri Hf *v Ja| i*tovaku. OiirlOL \Z UD^iLJANS drz kol. 1| hJ&MtilHL. aiaaani viaa>: Ob *. ar S£ » cjutraj, BS i. urt 6 >ji popoldne, ob 7. ari 10 a cveoer. — Ob 10. ■*£ m jTonafi samo o i«od«:!}ak kvt pracnikia in le v oktobra. — f>fij. BOD y LJUBLJANO dra. xoj. L' !L&XsćiDL>i ^eaau vi&ij: Ob S, ura 4b m ajsaSij <»] JO, vri 59 k» dopeidre oh «. a*: i. e;^:.^ Ob D. ara 65 ia oo?vc^; ^cain o jab ^rsjiakib ia la t oktobra, — 3r*dnjcevrijpaki trv» e ca 'Z spa. r>rad ferale mtm i^uua 11 ^ 1 Naprodaj je skoraj popolnoma nov Iricikel najboljše kakovosti za prevažanje blaga. Istega si je možno ogledati vsaki dan na Biimski cesti žt. 16 v hiži g. J. J. Kantza. 43-1 Ponudbe pa je staviti na pisarno oskrbnika kon-kurznega sklada J. J. Kantza, ds?t P2*SiEi TPelci&V" p odvetnika v Ljubljani, kjer se tudi poizve cena. ■ i ■ ClC PRVI POGOJ za zdrav život je prava hranitev. Te dajejo v obilni meri okusne teste-nlne Žnideršič & Valenčiča. ^ S2C9—IS Lepo metku :oh v novi biSi na zračnem prostora, se odda? solidnemu gospoda po zmerni ceni. 417^—3 Izve se v apravništva „S1. Nar.u. Sprojema zavarovanja eioveSkoga življenja po najraznovratneJBib kombinacijah pod tako ngodnimi pogoii, ko nobena droga zavarovalnica. ZHaeti je agodno aavarovanjo na doSivetje ?u mnrt a emaiij^ajočimi se vplaCi^i« Vnak elan ima po preteku petih lat pravico do divioande. Rsz. fondi: 31,665.386-60 K. Izplačan« odškodnina in kapiiailja: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vr*a«;»z4c»Bl «&ov»uim3*o * anr+rofltoo uprava* ^ 2 Vn pojasnila d«vt«: 6a>9»eirafini jzaiftfop v Ljutoliani, leira^ pi»a»9 ao * mml ^ v %».o*^o«*:'iaa* r S« aa ^v^-vaHa -\j«tt<- t