Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXI.
Dolnja Lendava, 13. maja 1934.
Štev. 19.
Cena 1 Din.
                                                                                 Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
  V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
                                                                                 Štev. položnice 11806.
                                                                                      Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
                                                                                         oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč  1 D. 50 p. Popüst po dogovori.
Drago küplena agrarna zemla.
        Nišče nam ne more v oči vrči, ka smo se ne z celoga srca borili proti dragomi küpili agrarne zemle. Številka za številkov Novin je objavila mesece dugo zakonske predpise. Držali smo velikanska spravišča v te namen, davali tanače jezerim. Zdaj se je pokazalo, kak srečen je tisti, ki nas je bogao. Cena zemle je zdaj ravno štirikrat menša, kak so jo nešteri šteli dobiti i še ta nizka cena se more skoz 30 let plačüvati na 5% obresti. Ki ma samo iskrico pravičnosti v sebi, mora priznati, da je agrarna zadruga najmenje stomilijon dinarov prihranila našemi narodi. Keliko je bila preganjana! Keliko še njeni predsednik! Orožništvo bilo na njega poslano, za toženi, ka je protizakonito pobirao od kotrig peneze, zatoženi na vse oblasti, zahtevala se je njegova aritacija, naj se v vozo zapre, dokeč se ne oda agrarna zemla. I vse pritožbe so bile brez podlage i zato tüdi zavrnjene. Zadruga je povsod zmagala i našega maloga človeka rešila prepasti. Bog njej je dao to zmago.
        Ta zmaga se vidi najbole zdaj, gda siromacje drago küplene zemle ne morejo plačati. Siromaki prihajajo s skuznimi očmi k zadrugi i prosijo pomoči pa priznavajo s potrtim srcom, da morajo svojo lastno zemlo odati, naj morejo vöplačati agrarno, pa niti ne dojde doblena šuma, zgübiti znajo vse, ar so ne bogali. Krivijo ki neštere bivše župane, ki drüge mašetare, ka so je silili na küpilo, ar so je sa-
 gaji, da zemlo zgübijo, če je ne küpila. V nebo kričeče krivice so se godile pri toj odaji. Siromaški narod s prstom kaže zdaj na tiste, ki so je pogübili i išče pomoči v svojoj nevoli.
        Agrarna zadruga je pristala samo na beltinskom veleposestvi na določene cene, ar so bile približno iste, kak je sledkar zakon določo. Indri povsod je stala proti visikim cenam. Ki so jo bogali, jo blagoslavlajo. Ki so jo ne bogali, njej davajo zadoščenje s svojim jočom, s svojim sta-ranjom, s svojim priznavanjom, s svojov pokorov: Zadruga nam je dobro štela, zakaj smo je ne bogali?
        Siromaški zapelani narod. Miliš se nam, a pomagati ti je samo tak mogeče, če bogaš. Večina nas je toti bogala, a vnogi ne. I ki neso, so lastne nesreče krivi sami. Je bio slučaj, da po spravišči, po danom razsvetleni je šo član pa podpisao pogodbo, ki ga je vničila. Niti žandar bi ga ne mogo nazajdržati, takšo moč so mela na njegovo želo po zemli obetanja agentov. Teh zdaj nega več. Samo zadruga stoji pri ponesrečenih kmečkih domovih, kak negda sv. Jeremiaš prorok nad porüšenim Jeružalemom i joče nad püstinov zaduženih siromaških drüžin, nad njihovim razpadajočim domom i je toláži. Tolaži je, ar je lübi. Nad blodnimi ma smilenje. Tolaži je i obečava pomoč. Kakšo? Je mogoča še kakša pomoč? Lübečemi srci je vse mogoče. Prositi je dovoljeno, prositi je mogoče. Ka bi pa naj prosila zadruga za ponesrečene ?
        1. Naj bi se rok odplačüvanja podugšao. Istina, po zakoni majo pravo v 12 letaj odplačüvati. A to je ne znano vsem, ne določeno. Narod more priti tü na jasno. I če majo agr. interesenti, ki so bogali zadrugo, to dobroto, ka lejko na 5% skoz 30 let odplačüjejo svoj mali dug, zakaj se ne bi lejko prosilo i izposlovalo po-dugšanje odplačila velkoga duga za tiste, ki so drago küpili.
        2. Za velike siromake, ki so blagoslovleni z velikov drüžinov, naj bi se proso popüst. Čeravno se trdi, da banke nemajo srca, vendar so v njihovom vodstvi tüdi gospodje, ki majo
 smileno srce.
       3. Nešterni interesentje so küpili slabo zemlo čerez drago. Tem dužnikom bi se bar intereš mogo na najnišišo stopnjo spraviti.
       4. Naša zakonodaja bi se mogla potom poslancov opomenoti na prenesem položaj tistih nesrečnih agrarnih interesentov, ki so po nasilnoj i nesramnoj agitaciji gotovih dobička želnih lüdih predrago küpili agrarno zemlo i tak vničili sebe i svoje drüžine. Ta zakonodaja bi morala meti oster nož v roki, z šterim bi špekulantom, ki so na račun siromaškoga vkanjenoga naroda mastne dobičke v žep vteknoli, te odrezala. To bi se ednostávno tak naj zgodilo, ka bi agentje, ki so lüdi strašili, ka zemlo zgübijo, če je ne küpijo, i ki so svojo zemlo zato fal, ali celo brezplačno dobili, naj bi ti agentje pomagali iz svoje vrednosti odplačüvati dugé vkan-jenim sirotam. To bi bio eden naj-pravičnejših zakonov na sveti.
       Gda mi te 4 točke tü naštevamo, izjavlamo, da bo agrarna zadruga drage vole pomagala ka je v njenih močeh i se zna, vse brezplačno, samo z lübezni, kak njena pravila to določijo. Na letošnjem občnom zbori si bomo od toga gučali, zato že zdaj naprej vas Opominamo, da se ga v punom števili vdeležite.
      Nedelska šola.
       Malo več od narodne vzgoje.
      Zadnjo nedelo smo povedali, ka. na priliko vučiteo, ali dühovnik, vzgojitela naroda, ne smete gledati samo na hasek svoje šole, vesi, ali fare, nego morate delati za potrebe celoga naroda. Povedali smo tüdi to, ka je ravno zato jako žmetna i odgovornosti puna ta vzgojitelska slüžba.
      Zakaj ?
      Povemo edno priliko.
      Jugoslovanski narod je velka drüžina Srbov, Hrvatov i Slovencov. (Pravično bi bilo, ka bi k toj drüžini prištevali tüdi Bolgare, ar so oni tüdi Slovani, so tüdi na — jugi, so nam teda bratje i spadajo k velkoj narodnoj drüžini Jugoslovanov.) Bili so časi, kda ne bilo Srbov, Hrvatov, Slovencov, Bolgarov, — bili so samo Sloveni. Pa usoda naroda je terjale svoje, trije bratje so mogli — kak v pripovesti — hoditi svojo trnjevo pot, štera se je končala 1918 leta z zjedinjenjom. To leto so; se zlejale 'posamezne poti Srbov, Hrvatov i Slovencov v edno, to leto se je zvršilo naše — zjedinjenje.
      V časih, kda smo hodili vsi trije svojo pot, smo razumlivo šli bole narazno. Nekda sküpni, eden jezik se je malo spremeno. Srb je zasükao govorio po svoje, Hrvat tüdi, Slovenec tüdi, — nastanola je razlika v govori. Ravno tak je bilo gledoč — vere. Mi i Hrvatje smo ostali katoličani, bratje Srbi — pravoslavni. Po svojoj zgodovinskoj poti so hodili trije bratje, zato je meo vsaki svojo zgodovino, vsaki se je navado na svoje šege. Na kratko: nekdaj ednaki, edni, so postali različni, — trije.
      Je to v hasek narodi? Gotovo ne. Če v ednoj drüžini vsi hodijo po svojoj poti, to je prava nesreča. S tem se drüžini jemle moč. Tak je tüdi pri narodi. Na tri, ali več delov razbiti narod, je gotovo slabši, kak tisti, šteri ostane eden. To pa je stara resnica, ka dnes den samo močni lejko računajo na bože sunce. Kaj je slabo, raz-dvojeno, ne složno, je tüdi betežno i kaj je betežno, to naj računa na rani grob.
      Toda: ne nadütost, ali modrija-štvo ništernih je rodila želo, da bi postanoli palik eden, nego hasek nas vseh, hasek celoga naroda.
      Pa dale!
       Po dugi letaj smo prišli na sküpno pot. Pametno bi bilo, naj pri tom ne ostane ? Ne. Pametno je, če predpišemo narodi takšo vzgojo, štera ga več ne püsti na ločeno pot. Vzgoja, štera to šče: je vzgoja za narodno i državno edinstvo. To‘ reč ništerni ne razmijo, drügi pa neščejo razmiti... Vzgojiteo, šteri je za narodno i državno edinstvo, je ispostavlen nevarnosti, lejko se zgodi, da njemi ravno tisti vržejo polena pod noge, šterim bi i bi moglo Prinesti narodno i državno edinstvo največ haskov.
       To je pa zato, ar malo šteri človek tolmači prav želo, ka delajmo za narodno i državno edinstvo.
       Ništerni si to reč tak razlagajo, da več ne smemo meti Slovence, Hrvate, Srbe — nego samo Jugoslovane. Ništerni mislijo, ka je greh proti narodnomi edinstvi, če dnes Srb, Hrvat i Slovenec po svoje gučijo, pišejo i molijo, — to bi prej moglo iti povsod ednako, na edno kopito. So pali takši, šteri mislijo, ka samo oni majo pravico razlagati, ka pomeni narodno i državno edinstvo. Če što od „ne pozvanihˮ — se zna samo po njuvoj slepoj sodbi — ne pozvanih vüpa kaj povedati od te reči, tisti je včasi na smrt obsojen separatist, punktaš, Bog nam bodi milosten — more biti tüdi klerikalec...
       Ravno naša vozkejša domovina je tüdi med tistimi kraji, od štere trdijo samoimenüvani apoštolje, ka je prej ne za narodno edinstvo i ravno zato, ar so nam neopaženo pritisnoli na čelo to štampilko — moremo včasi po krivici prenašati težko breme. Skrajni -čas. je teda, da bi preprosto; tüdi deteti razumlivo pojasnili, kaj pomeni za nas reč »narodno i državno edinstvo". S tov razlagov smo dužni tak neprijatelom, kak tüdi vam bratje i sestre, štere prihajate v nedelsko šolo »Novin".
                                                                        Bele lelije.
                                                                                   III.
      Podpisi polanskih siromakov so dobri. Gospa 'je dobila okoli 1.000 dinarov mesečne pokojnine i jo samo zato ne vživa dale, ar jo je že pred šestimi leti pozvao k sebi najvekši Gospod, Bog.
      Mene je naskori potem spravila Usoda na Goričko; 1924. leta pa v Dol. Lendavo. Tam sem srečao drügikrat gosp. Sakoviča. Pa ne — osebno. Iz velkoga küpa skrbno počečkánih uradnih spisov je pogledao na mene njuv »čaren obraz". V tej spisaj je stalo, ka oblast mora zapreti törjanske šolo, ar se podira, ar je zanemarjena, ar je potrebna popravila; predsednik šolskoga stolca pa nešče čüti od stroškov... Oblast je zahtevala, naj g. predsednik krajevnoga šolskega odbora (g. Sakovič) preskrbi peneze za pot komisiji, štera naj pogleda v kak žalostnom stanji je törjanska šola. Na to pismo je dobila kratek odgovor: „Ne komisijo, zidara nam pošlite, da ka je potrebno Popravilo, to sami tüdi vidimo.ˮ Naj zidara pošle oblast — to želo je močno i debelo podčrtala nikša trda roka.
      Tüdi iz Male Polane smo imeli pritožbo: „Samo malo sobico i kühinjo ma vučiteo; ali predsednik šolskoga stolca, g. Sakovič, itak ne skrbi za povekšanje vučitelskoga stanovanja. Norca se dela; pravi, ka za eden nahrbtnik je že zadosta prostora v takšem stanovanji, kakšega zmore siromaštvo naroda v Maloj Polani.ˮ Tak... iz velkoga küpa uradnih spisov je skoro na vsakoj strani kričao, törjanski plevanoš svoj odločni, možati — „ne!ˮ
      Se že ne spominam za kakšo zadevo se šlo, istina pa je, ka sem v ne uradnoj obliki proso mogočnoga gospoda, naj pomaga pri vreditvi šolskih zadev. Mislo sem najmre, ka jih
najbrž uradni spisi čemerijo. Drügi den sem že meo odgovor:
      »Poštüvani gospod, naš narod ma Prevelke terhe, komaj jih prenaša, zato vam radevole damo vse, samo peneze ne, ar takšega llaga ne zmoremo."
      Tak sem spoznao, ka pri törjan-skom gospodi ne zaleže uradno pismo, ne uradno pa ešče menje. I mesec dni sledi sem meo dekret — za Törnišče...
      Süho, krasno zimo smo meli. Cesta je bila trda, sunce je brezskrbno škropilo zlate žarke po dolenskoj ravnici. „Naj bo kak ščeˮ, sem se odločo, „pogledam, kaj me čaka v Törnišči.ˮ Peški seni vzeo pod noge dugo pot iz Lendave v Törnišče. V šoli sem opravo, o... tam sem opravo prehitro; v törjanskoj šoli je bila tistokrat prava zima i samo med lepimi hišami i na cesti se je smejalo zimsko sunce. V šoli me je zeblo, samo pred šolov je spevao topeo decemberski den.
      Lüdje so mi povedali, ka je g. Sakovič pri »školnikovih". Tam sem vido gospoda prvič v živlenji. Trije stari gospodje so kartali. Hižni gospodar, vidna dobričina, me je vlüdno, ali hladno sprejeo. Predstavo me je gospodom, prvič—se zna — gospodi plevanoši. Sünkoma se je zdignola ravna, ne prevelika postava i prijete so me okrogle senjave oči.
      —        Znate tarokirati? me je pitao gospod.
      —        Pri vojakaj so me včili oficirje. Tak so povedali, ka mam za to umetnost pretrdo glavo.
      —        Kaj pa v učitelišči ne bilo kartanja ?
      —        Ne, veličastni, tam smo meli drüge predmete.
      —        Znam. (Skoro zabolelo me je, tak so me smeknole oči gospoda) To ste se včili, kak pride človek z lepim pismom do penez šolskoga odbora v Törnišči.
      Moj Prihod je prekino za kratek čas igro. Meo sem priliko, da bi spoznao: strašen... törjanski župnik ne gledajo vsikdar senjavo, nego tüdi ostro, nezavüpno, kak samo zdelani kmečki očanec zna pogledati na bole oblečenoga gospodskoga človeka.
      —        Vas so poslali teda k nam za nadučitela?
      —         Mene, velečastni. Pa ne popunoma brez moje krivde. Sam sem proso za to dobro mesto..."
      —        Za dobro mesto? Ali ste pozabili, ka vas zmečka tramovje, kda se porüši naša šola?
      Smeh me je mantrao.
      —        Blüzi oken postavim posteo, da lejko skočim na cesto, če bo resan nevarno.
     Med tem so delili karte; tüdi meni. Špilali smo — tarok. Na vogrski način. Z vogrskimi kartami. Zakaj sem prišeo v Törnišče i kak bo, če nastopim slüžbo? na to pitanje smo pozabili vsi štirje. Tü pa tam je, istina, spadnola kakša reč od šole, od šolstva, ali glavna zadeva je bila — tarok. Proti večeri je bilo, kda sem vstao i povedao, ka me noč tira iz Prijetne drüžbe.
      —         Kda se priselite? je pitao gospod župnik.
      —        Pri prvoj priliki, kda dobim foringo.
      Trije stari gospodje so se brez reči spovedali.
      —        Za foringo bo že skrbo šolski blagajnik. Ali ne pozabite, za vas tüdi ne bo mela Soja več penez, kak za; vaše prednike.
      S tem me je püsto v kmično noč g. Sakovič ob priliki prvoga srečanja.
      ...Od tistikrat navzočih sta dva gospoda že nastopila večni odmor, — tretji, hvala bodi Bogi, ešče skrbi za lepoto — tüje hiže, skrbno vzgaja svoje lüblenke, korine, — zato ne sme na papir kaj mislim i čütim zdaj, kda se spominam toga srečanja v Törnišči. To pa lejko ovadim, ka so me ne prestrašili ostri vbadlaji predsednika šolskoga
2
 NOVINE
   13. maja 1934.
stolca. Komaj sem prišeo mimo cintora, sem meo že vrejene vse vtise toga dneva i s tihim smehekom ná obrazi ponavlao: „Takši človek je teda te ništernim tak strašni gospod Sakovič...ˮ Kar smejala se je v meni tiha sreča: „Ne za svoje, za peneze sočloveka, bližnjega se bori... Smešni so lüdje. Gospa iz Lendave njim je pred leti zamerila, ka so trepetali za žepe Polančarov. Drügi gospodje njim zamerijo, zakaj branijo tak nevsmileno žepe törjanskih farnikov... Penezi iz Polane, iz Türnišča so vendar ne njuvi... „Lepo i dobro bo v Türniščiˮ, sem povedao svojim doma. I na tihoma ponavlao, se zna — samo sebi: „Ne bojim se od gospoda, šteri brani bankaš svojega bližnjegáˮ.
                                                                      NEDELA.
                                                             Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot!
    Šesta nedela po Vüzmi.
      Evangelium Sv. Janoša XV.
      Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim; Gda pride Oveseliteo, šteroga jas Pošlem vam od Oče, Düha. pravice, ki od Oče zhaja; on bode svedočanstvo činio od mene, i vi te svedočili, ar ste od začetka zmenom. Eta sam vam gučao, naj se ne spačite. Brezi sinagog vas včinijo, ali pride vöra, da vsaki, ki vas mori, bode štimao, ka Bogi slüžbo včini. I eta včinijo vam, ar ne poznajo Očo, niti mene. Ali eta sam vam gučao, naj, gda pride vöra, se spo-menete, ka sam jas vam pravo.
                                                                              *
      Apoštole po Kristušovom vne-bovzetji čaka dvojni veliki dogodek, najmre Prihod sv. Düha i Prihod trplenja, preganjanja. Na to dvoje šče Gospod pripraviti svoje vučenike v denešnjom sv. evangeliumi: Oblübi njim prišestje Sv. Düha i proroküje njim trplenje i preganjanje. Obojno pa bo melo eden i isti namen, ka svedoči o Jezuši Kristuši.
      Prišestje sv. Düha, to pomeni, ka zdaj začenja sv. Düh svoje delo, svojo nalogo: Prerojenje sveta i Posvetitev človeštva. To je za stvorjenjom i odrešenjom sveta tretje najvekše delo bože. Sv. Düh je, ki bo svet prerodo i obnovo v Dühi i resnici Kristušovoga navuka. Kristuš je zasejao, sv. Düh je i njegovo delo je rosa, ki zaleva božo setev, je sunce, ki ogreva i zori bože njive v bogato i obilno klasje.
I tak bo svet spoznao iz dela i sada krščanstva istinitost Kristušovo i njegovoga navuka. Zato isti sv. Düh bo svedočo o njem, kak Kristuš Gospod sam pravi.
      Po prihodi sv. Düha čaka apoštole velika naloga, krščanstvo razširiti i rznesti po celom sveti. Trnjava bo ta pot, znojno i britko bo to delo. T o njim Gospod naprej proroküje, da je pripravi na trplenje, preganjanje, da celo na smrt, mantrništvo. Kak naskori so se Spunile te oblübe Gospodove. Za par let apoštolskoga delovanje je že začela tečti mantrnikov krv, v svedočanstvo Kristuša. I tekla je krv mantrnikov prek 30 let, tak ka se je mlada cerkev Kristušova narodna v krvi apoštolov i krvi mantrnikov. Ta krv je bilo najlepše in najmočnejše svedočanstvo za Kristuša i njegov sv. evangelij. Trplenje, preganjanje, smrt, mantrništvo apoštolov i mantrnikov svedoči celomi sveti o istinitost! krščanstva.
      Še dnes den sta tevi dve znamenji vojsküjoče Cerkve: Pozna se, ka sv. Cerkev vodi i ravna sv. Düh, moč, ogenj, orestvarjajoči düh sv. Düha, ešče dnes den dela čüda v svedočanstvo Kristušovo i krščanstva. Ravno tak: Trplenje, preganjanje i mantrništvo Cerkve svedoči o moči, resničnosti Kristušove vere.
Pisma naših z tüjine
                                                                                                                                                                       Le Coteau, Francija.
                                                                                    Prečastiti gospod!
      Prve moje reči so: Hvaljen bodi Jezuš Kristuš i Marija! S temi rečmi pozdravlam celo Vredništvo našega krščanskoga lista. Poslao sem vam celo naročnino za Novine, M. list i M. Ograček, od viška polovico pa za sirote. Zahvalim se vam na rednom pošilanji naših listov, dozdaj sam vsako številko redno dobo. Jako me
veselijo naši listov tüjini so mi potrebni tembole, ar sam jedini Slovenec v tom kraji. Tak posrednjem se mi ta godi. Bio sam v takšoj slüžbi, ka sam skoz šest mesecov mogo vsako nedelo delati,a dober Jezuš me je poslühno, povrgo sam božno mesto i dobo takše, gde
lejko vsako nedelo idem k sv. meši pa tüdi k spovedi večkrat. Dragi Slovenci, bogata je Francija, ali malogde hodijo k božoj slüžbi. Pozdravlam celo Slovensko Krajino i vse čtevce krščanskih Novin.
                                                                                                                                     Režonja Janoš z Sobote.
   Janša Anton najvekši slovenski rojar.
      Rodio se je v Breznici na Go-renjskom 20. maja 1734. leta. Bio je siromaških kmetskih starišov sin. V njegovoj rojstnoj hiši so že od nekdaj bili jako dobri rojarje. Tak tüdi Anton že kak mali deček se je privado pikanji včel. Poleg toga pa so vsa Janšova deca bila jako nadarjena za slikanje (niklanja). Kak njegoviva brata, se je tüdi Anton napoto v Beč na risarsko i melarsko šolo. Te, gda je Janša risao ino slikao, je iskala gospodarska drüžba tojarskoga vučitela. Janša se je zglaso pri ravniteli ino proso za slüžbo rojarskoga vučitela. Med pogovorom je ravniteo spoznao, da ma pred sebov dobroga i praktičnoga rojara, šteri je na svojem domi na skrbi meo nad 100 rojov. Janša je bio sprejet v slüžbo i je poleg ešče obiskavao risarsko šolo. Janša pa je bio dober diplomat. Sam še ne mogeo odločiti ne za slikarstvo, ne za rojarstvo, liki je gospodarskoj drüžbi stavo pitanje, v šterom naj drüžba določi, če de lüdstvi več hasno s sli-karstvom ali pa z rojarstvom.
      Gospodarska drüžba pa je odločitev predala casarici Mariji Tereziji, štera je odločila: da se naj kranjskomi slikari Janši in dobromi rojari na leto plačüje 600 rajnški i naj se posveti samo rojarstvi.To je, naj se poglobi v navuk rojarstva, i vči vse lüdi, štere njemi bo pošilala gospodarska drüžba i da bo potüvao i včio po celoj državi. Ta plača njemi je bila določena za celo živlenje i tüdi te, če ga gospodarska drüžba ne bi več potrebüvala. Poleg toga je šče lehko tudi sükao, samo to je ne smelo biti v škodo rojarstvi. Janša se je poleg rojarstva do svoje smrti tüdi bavo s slikarstvom i to z jako dobrim uspehom.
      Janša je začeo 1770 rojariti v Beči. Svoje znanje pridoblene v rojstnoj hiši je pridno s spopunjavao. Že v Beči je včio, kak delajo na Kranjskom napravlene ali umetne roje.
      Janša je poleg reči i dela v vinjaki včio tüdi s pismom. Napisao je dve knigi od včeo i rojarstva. Prva je bila napisala že leta 1771 „Razprava o rojenji včeoˮ. Drüga kniga „Popolni navuk o rojarstvaˮ je pa ostala v rokopisi, ar je nanagloma vmrl. Obe tevi knigi našemi kmeti rojari ne sta mogli dosta koristiti, ar sta bila pisani v nemškom jeziki.
      Prvo knigo „Razprava o rojíh“ je prestavo na slovensko Peter Pavel Glavar 1. 1776 mojo spopuno s svojimi rojarskimi opazüvanji. Drügo „Popolni navuk o rojarstva pa je prestavo rojar Janez Goličnik, župnik na Štajarskom. S tem sta knigi začnoli praktično slüžiti slovenskomi rojari. Obe tevi knigi sta pa dnes jako redkivi. Poleg slovenskih prevodov sta bili prestavleni tüdi na Češko. Drüga Janšova kniga je doživela v Sloveniji ešče dve izdaji, šterivi je vredio rojar Rojina. Drügo izdajo je založilo čebelarsko drüštvo v Ljubljani, tretjo pa Jugoslovanska tiskarna. Da pa Nemci cenijo Janševo delo, se vidi iz toga, da je njegova drüga kniga izišla v štrtoj izdaji leta 1927.
      Zakaj pa je tüdi ne bi! Janša je stao pred 200 leti s svojov znanostjov od rojarstva nad vsemi rojari Evrope. On je včio to, ka še dnes popolnoma vala. Prvi je včio, ka se z rojom seli stara matica i to nekaj dni prle, kak se je zvalila mlada. Mlada pa ide samo te, če je stara mrla, ali pa jo je za volo slaboga vremena mlada vmorila. Dobro je znao, ka matica zalega vse celice za delovke, trote i matice. Povedao je, ka včelo lehko preobrdzijo iz črva, če je ne preveč stara matica. Prvi je opisao plojenje matice. Doznao je, da se matico zapraši v zraki. Spoznao je tüdi to, v kakšen stani se zprašenje povrne. Že v tistom časi je dodajao brezmatičnim rojom zaplojene matice 
na vse razne načine. S toga je razvidno, da je Kranjec pokazao nemškim vučenjakom pravo pot k včelam i spodbio njüve zmote.
     Nemci so dugo mislili, ka je Janša Nemec. Ešče ne dugo, ka je rojar Armbrušter odkrito priznao Janša za pravoga Slovenca. — Janšov vinjak je stao na Breznici do leta 1877.
     Vsi slovenski rojarje bomo pro-slavili pod krilom „Čebelarskega društva v Ljubljanaˮ 200 letnico Janše-voga rojstva 20. maja v Ljubljani in 21. maja na Breznici na njegovom rojstnom domi.
     (Pripomba. V knižnoj slovenščini se pravi „včeü“ =„čebelaˮ i „vinjakiˮ ali „včelnjak!ˮ „čebelnjakˮ. Naša domača reč „vinjakˮ je od reči „vuna“. V nekih krajaj Hrvatske najmre včelo za vuno zovejo, zato njeni dom „vunjakˮ „vinjakˮ. V srbohrvatskom knižnom jeziki se zove včela za „pčelo“. Je isto kak naša domáča reč. Vr.)
                                                                         Možje.
                                                                      Sv. Janoš Bosko.
     Komi je pri nas ne poznana podoba toga lübeznivoga dühovnika?Že skoro 30 let je, kak se je njegov smehlajoči obraz prvikrat prikazao v našem kraji i od tistoga časa se zmerom bole i bole pojavla na podobicah, v knigah i düšah našega lüdstva. Že skoro 30 let poznajo naši lüdje ime „Don Boskoˮ. To podobo i to ime so naše dobre matere nikelkokrat kazale svojoj deci rekoč: Moreš biti tak vrli kak je bio mali Boskov Vanek.
     Že skoro 30 let bo, kak je Don Bosko poslao svojega angela v naše kraje, v naše hiže, v srca naših dečkov s prošnjov: Don Bosko bi rad bio, ka bi postao njegov. Zato se ne boj zapüstiti drage stariše, vej de ti za mater sama Marija Pomočnica, za očo pa Don Bosko! Naj se ti ne mi-lijo tvoji bratje i sestre, vej tam najdeš na stotine bratov! Ne joči za domačim krajom, vej de ves svet tvoj!
     I vnogi naši dečki so na to nebesko vabilo hitro pa navdüšeno odgovorili : Dobro, bom šo za Don Bostoni! Ne so niti dobro poznali Salezijancov, pa so itak šli k njim. Šli so leto za letom deleč v tüjino, šli edni mlajši, drügi že stari 16 let, kak je bio Boskov Vanek, gda je začeo, drügi pa ešče starejši. Da odišli so i postanoli Don Boskovi Sinovje.
     Dnes nega skoro fare v našem kraji, ka ne bi mela kakšega Salezijanca. Nega fare v šteroj nebi kakši salezijanski dühovnik glaso reč božo i pomagao. Nega fare, iz štere ne bi bilo v Martinišči ali v drügom zavodi kakšega dečka. Nega skoro hiže, ne molitvene knige brezi podobice Marije Pomočnice i Don Boska.
     Ravnotak radi majo i poznajo Don Boska po celoj Sloveniji. Tüdi na Horvatskom i po drügih krajih naše lepe Jugoslavije. Don Bosko predga v mesta, v vesnice i v srca. I to tak po celom sveti.Zakaj? To je moč njegove svetosti.
     V Don Boskovom srci je vladala edna jedina žela nad vsemi najbole, to je: slava boža i zveličanje düš. Eden plamen njemi je goro v prsah: lübezen do Boga. Edna hrana je davala moč vsemi njegovomi deli: globoko dühovno notrašnje živlenje. Vse, kajkoli je vidüvoga začeo i dovršo, je ne bilo drügo kak pečat notrašnjega razpoloženja. Brezi toga notrašnjega živlenja bi se vsa zvünešnja delavnost razkadila.
     Toga čüdovitoga moža je sv. Cerkev letos na Vüzem proglasila za svetnika. S tem je posebno pred vsem svetom pokazala njegovo svetost. Sami sv. Oča so djali, ka je Don Bosko cela gora svetosti.
     Kak to? Zato,ka se je celo živlenje trüdio za kak najvekšo stopnjo
  svetosti. Sveti dečkec, sveti dijak, sveti klerik, sveti dühovnik, sveti spoved- j nik, sveti predgar, sveti vzgojiteo, sveti pisateo. Sveti vsigdar i v vsem: v reči, v dejanji, v pogovori, ešče celo v igrah, v šoli je sčista neprisiljeno bilo, vse obdano od nekaj izrednoga, ne kaj, ka je vsakšega prevzelo z občü düvanjom. To Znamo od tistih, ki so ga vidili, čüli, ž njim živeli. Vsaki si je pogučao: To je pa resan sveti dü hovnik. Znamo to tüdi po obilnom Sadi njegovoga dela. Bog ž njim, on z Bogom, vse za čast božo i žvetičanje düš.
       „Don Bosko — piše Jöergenson — je eden med najpopolnejšimi na k sveti. Pri večini tistih, štere je sv. Cerkev obdala z zarjov Svetnikov, je zme rom nekaj človečega. V Don Boskovom živlenji pa ne. V njem je vse svetloba brezi sence, vse belo na belom, svetloba na svetlobiˮ.
       Ravno ta svetloba Don Boskove svetosti je segnola tak globoko v srce pri vnogih naših dečkaj i jim pokazala pot do dühovniškoga pozvanja. Ravno ta svetloba se vsakšemi tak dopadne, vsakšega prevzeme docela. Pred tov svetlobov Don Boskovoga obličja tüdi mi strmimo i z zavüpanjom zdigamo svoj glas: Sv. Janoš Bosko, prosi za nas!
                                                                  Razlaga od Šatana v Illfurti.
      Že dugši čas objavlamo istinsko zgodovino, kak se je Spravo šatan v dva dečka v Illfurti. Da bodo naši čtevci razmeli zgodbo, pripomnimo sledeče. Verska istina je, da so angele i tüdi vrazje. Vrag je bio dober, lepi angeo, zdaj je pa hüdoben, nezmerno grdi angeo. Takši je postao, ar se je zviso. Zato ne mogo trpeti, kak smo šteli, da bi što gučao od Boga.
      Šatan s tem, ka se je zviso, ne zgübo vse svoje pameti i moči. Zato je znao vnoge reči naprej povedati i zato je ne bilo mogoče dečkeca doldržati, gda jiva je šatan napisao. Šatan je -tak močen, ka bi-celi svet vničo, več lüdi v najkrajšem časi spoklao, če bi njemi to dober Bog dovolo.
      Šatanovo oblast je potrla Marija, ar je rodila našega Zveličitela, ki nasje rešo njegove oblasti. Zato ma takši strah pred njov, da niti njenoga iména ne vüpao nikdar povedati, nego jo zvao samo za Velko gospo. Kak veliki Opomin za nas, naj dobro nebesko mamiko goreče častitao. Ar Zveličitelovo rešenje davajo duhovniki düšam, zato je tak strašno srditi pa nje i njim dava cone. Gda pa Bog zapove šatani, naj pove istino, ga more bogati. Zato je glasio, kak grozne moke so v pekli i kak neizmerna sreča je v nebi i ka bi jezero let rad na iglaj sedo, naj bi mogo samo v nebo priti.
     Pomali pridemo do izgona šatana iz dečkov. Te izgon potrdi moč božo v kat. Cerkvi. Pazlivo čtite zato zadnja poglavja te strašne a vendar prehas-novite istinske zgodbe.
                                                   GLASI.
    SLOVENSKA KRAJINA.
    Ban dravske banovine za naše sirote. Dr. Drago Marušič, ban, je darüvao 100 Din. na „Dom sv. Frančiškaˮ. Srce Jezušovo njemi povrni z neizmernim plačilom.
    M. Sobota. „Svobodaˮ. Prinas so ustanovili socialdemokratje svoje kulturno drüštvo „Svobodaˮ. Pri ustanovitvi i na predavanji je govoro znani mariborski advokat dr. Reisner. Bilo je do kakši 30 lüdi, med njimi polovica švelj, štero šivajo pri gg. Cvetiči i Šiftari. Ka so tej gospodje povedali našim delavkam i kak so tolmačiti zakone, šteri ščitijo delavce v fabrikaj pred velkim iskoriščanjom, so naši krščanski listi že davno vse povedali. Odločno pa moramo protestirati proti trditvam, da so Kleklnove Novine nigdar ni edne reči ne pisale i se ne borite za delavce, i da so samo branile kapitaliste. Tem gg. bi priporačati,naj štejo naše Novine i te nedo trdili kaj tak nespametnoga, pač pa do si lepo prečteli pisma z žülavimi rokami
13. maja 1934.
NOVINE
3
napisana naših delavcov iz Francije i od drügec. Tak tüdi moramo obsoditi reči, štere je g. fiškališ pravo: vidite delavci te, takši shodi, vam več valajo kak či te tri dni Boga molili, ar haska nikšega nete meli, žalodec de vam pa prazen. Mi bi priporačali našim delavcom i delavkam v Soboti, da si napravijo krščansko delavsko drüštvo i se včlanijo v Jugoslovansko Strokovno zvezo ali pa, da stopijo v delavsko Zadrugo, štera je tüdi ustanova naših delavcov na borzi dela ali pa stopijo v agrarno-gospodarsko zadrugo, štera ma isto namen njim pomagati. — Pokop. Prvoga maja smo pokopali Gašpar Jožefa trgovca, ki nas je v 48 leti svojega živlenja zapüsto i se odselo v večnost. — Odaja. 1. maja je Sresko sodišče odavalo na licitacije grofa Szápary-jovoga imanja maxi-mom. Vse so küpile štiri banke, od šterih ma posojilo imanje grofa Szaparija. — Odaja grada i fazenerije je predložena za 60 dni.
 Odposlancom agrarne in gospo-
darske podporne zadruge v Črensovcih.
Prosimo naše odposlance, naj nam javijo v Črensovce, štere naše kotrige nücajo naše travniške brane. Tüdi nam javite, v kakšem stani so brane i jeli nosite vi odposlanci skrb na njé, ali pa što drügi. - Vodstvo zadruge.
      Občinska Hranilnica v Soboti je poslala 100 Din. na Dom sv. Frančiška. Najlepše se zahvalüje odbor.
      Bratonci. Dnestjeden so ž velkov slovesnostjov blagoslovili g. Jerič Ivan, dekan podobo sv. Florijana, zavetnika gasilcov. Slavnosti so se vdeležili iz vseh krajov ognjegasci.
      Turnišče. Križovske procesije so se v našoj fari vodile k trem kapelam v Renkovec, Gomilice i pod Lipo, v šterih se je slüžila sv. meša. Ta dugša pot se je zato zbrala, naj dober Bog poslühne prošnje vernikov i nam podeli dobrotiven dež.
      Lipovci. Dnestjeden, ponoči so se neki nevalanci s sekarami bili. Naj oblast vsakoga razbijača pokaštiga z žarečimi kaštigami, ve hitro nastane mir i red povsod. — Trgovina od vseh poštüvane gospe Strniše se odseli od nas v Staro—novo ves.
      Trnje. Žandarmerija se je komaj priselila k nam, pa se že šče odseliti. Stanovanje se njej vidi mokro. Lastnik hiše bi bio s tem jako oškodüvan, ar je jezere potrošo za popravo hiše i se pogodo na edno leto z žandarmerijov.
      Novine so naraste za komadov: 1 v Lipovcih, 1 v Ižakovcih, 1 
V Črensovcih, 3 v Franciji, 2 v Strehovcih, 1 v Türnišči, sküpno za 9 komadov. Odpadnole se dvoje na Hotizi. Nazaj so prišle iz Francije: Lipič Martina in Lebar Daniela, šteriva sta že plačala vekši del naročnine, Lebar celo celoletno. Prosimo njihove domače, da nam naznanijo njiva novi naslov. — Uprava Novin.
      Delo je iskalo na borzi dela v Soboti od 21. do 30. aprila 519 moških i 266 žensk.
      Ki ste višešnje Marijikine Og-račeke dobili, pošlite je taki v Črensovce na redništvo, ar se tű potrebüjejo.
      Romanje na Rakovnik k Mariji Pomočnici. Salezijanci naročijo poseben vlak od Lotmerka v Ljubljano i nazaj za svetek Marije Pomočnice junija 20. i 21. Te vlak bi koštao od Lotmerka i nazaj 62 Din.
V  nedelo popoldne bi šo vlak z Ljutomera i v pondelek prišo nazaj. Priglasiti se trebe na ednoj dopisnici do 16. mája na naslov: Sal. ekonomat, Rakovnik—Ljubljana. Na karti se naj javi samo to, keliko de jih romalo.
      Gremij trgovcov v Soboti je za dobrodelno kühnjo Doma sv. Frančiška v Soboti darüvao: èdno motiko za grede, 2 navadnivi, 2 lopati, 2 vedri emajliranivi, 2 skledi za mujvanico i 2 stojali za mujvanico v zneski 304 D. — Bog lepo plati.
      Naročnikom v Franciji naznanjamo, ka morajo plačati naročnino, ki so je ešče ne. Gda nam pošlejo naročnino, naj nas na ednoj karti Zednim obvestijo, odkod so i kak se njihovi domači pišejo.
Oglas.
               Hiša Novak Franca, stavbenika v Dobrovniku se proda. Informacije se dobe v pisarni pooblaščenca dr. Strasser Armina, odvetnika v Lendavi,
POLITIČNI PREGLED.
     Jugoslavija. Naš zvünešnji minister, Jevtič je obiskao preminoče dni v Sofiji bolgarske vlado. Dela se na pogodbi nenepadanja med našov i bolgarskov državov i na pristopi Bolgarije k balkanskoj pogodbi.
     Trgovinska pogodba med našov državov i Nemčijov je podpisana 1. maja. Od naše strani jo je podpisao minister za trgovino Demetrovič Jürij, za Nemčijo pa šef nemške delegacije von Heeren.
     Francozki zvünešnji minister Bart-hou se je po obiski v Varšavi i Pragi odločo, da obišče Mussoilnija v Rimi. Na toj poti pride tüdi v Belgrad i Bukarešt.
      Minister za železnice Svetislav Milosavljevič je s slüžbe vrgo višjega uradnika Lončtijeviča i odredo preiskavo proti njemi.
      Maja 7. so se začela trgovinska pogajanja z Madjarskov. V kratkom se bodo spopolnila tüdi z Grčijov, Türčijov i Bolgarijov. Vse to kaže, da je naša država dobila veliki ugled v političnom pogledi, ar sta trgovina i politika tak tesno zvezanivi, ka edne brez drüge nega.
      Austrija. Nova ustava, po šteroj je Austrija postala stanovska zvezna država, je bila med velikimi slovesnostih razglašena. Cela Austrija se je vu veselje zazibala i pričaküje bolše čase po novoj ustavi.
      D. Lendava. Kmečka hranilnica i posojilnica v D. Lendavi je poklonila „Domi sv. Frančiškaˮ 650 Din. Bog povrni!
      Dopisnikom. Tistim, ki nam kaj poročajo, naznanjamo, da nepodpisa-nih pisem ne prečtemo. Če što šče kaj poročati za Novine, naj podpiše svoje ime.
      „Bele lelijeˮ. Pod tem naslovom objavlamo zgodovino, ki je v zvezi z osebov pokojnoga törjanskoga plebanoša, Sakovič Jožefa. Iz kratke zgodovine se jasno pokaže jedro značaja pokojnoga: nesebičnost. Ne iskao svojega haska, nego vsikdar samo hasek drügih. Spoznajte svoje düševne junake !
      Beltinci. Naša milostivna grofica, Zichy Marija, ma na široko odprto srce za siromake. Koliko more, vsem pomaga. Lani je dala v vsako občino 10 oralov zemle brezplačno za siromake. Zdaj se je pa odločila, da tüdi Domi sv. Frančiška teliko pokloni. Gde i gda jo pokloni, bo Dom naznáno. Smilenost sama sebe hvali.
      Na podporo naših listov jé poslao Dr. Rakun Alojz, odvetnik v Celji Din 6 i za pol leta plačao Novine za ednoga siromaka; Režonja Janoš, Francija, pa dao Din 23 podpore. Bog povrni obema.
      Dobrodelna kühnja v Soboti, Križova 4 ma vsaki den več obiskovalcov. Ki ma kakši poseo, pa ne more v gostilno, naj si tü vzeme svoj prosti, kmetski i delavski obed. Košta samo 2 Din. 50 par, z mesom 4 Din. Javite se vseli do 10 vüre predpoldnom.
      Glejte, kak pomagajo Novine v tüjini. Lani smo objavili od edne naše delavke, da njoj vert nešče izplačati potnih stroškov. Urad za obrambo delavskih pravic, kak je dobo do rok naše Novine, je z Pariza dvakrat pisao gospodari, da potne stroške mora izplačati. Ar je ne šteo, je oblast poslala nad njega žandare i je delávka v 8 dnevaj na roke dobila 684 frankov. S toga naj vsaki spozna, ki ma svojega v Franciji, ka njemi je naš krščanski list potreben, ne samo za düšo, nego tüdi za to, da njemi brani njegove pravice po zakoni. Ni ednomi starši se zato naj ne mili 100 Din, nego naj naroči za te penez 3 naše liste i kalendar. Na leto samo telko košta vse.
      Ali smemo zavüpati zavarovalni „Karitas“? V drügih državah (v Nemčiji, Avstrij itd.) se je „Karitasˮ ustanovila na pobüdo, odnosno s privoljenjem püšpekov i dühovnikov. Püšpecje so jo priporačali kak najbolše sredstvo za kritje stroškov v slučaji smrti. Pokroviteo naše „Karitasˮ je nadpüšpek dr. A. B. Jeglič. Ustanovlena je bila z njegovim privoljenjem. On jo je toplo priporočo. Priporočili pa so jo tüdi drügi naši püšpecje, med njimi tüdi naš Prevzvišeni g. herceg püšpek dr. Ivan Jožef Tomažič. „Karitasˮ vodijo lüdje, ki so znani po svojoj človečoj lübeznosti. Vsaki jim sme zavüpati. „Karitasˮ ma tüdi sredstva na razpolago. Krije jo Vzajemna Zavarovalnica z vnogimi milijoni. Zavarüjete sebe, svojo deco, stariše itd. pri „Karitas“. Sprejmni pogoji so jako lehki. Zahteva se samo to, da je osoba, ki se zavarje ali ki jo zavarjemo, zdrava. Pristopnina je samo 10 Din. Pojasnila da vodstvo Karitas v Maribori (Orož-nova u. 8.,) za Slovensko krajino pa
tüdi uredništvo Novin v Črensovcih. Što šče v teh žmetnih časaj zaslüžiti kakši dinar, se naj priglasi za zastopnika.
     Za kritje pravdenih stroškov Novin je darüvao Puhan Franc, pos-lovodja v Črni, Din. 16. — Bog plačaj.
     Ka dobi naročnik Novin?
 Kristušovoga düha; 2. vsaki tjeden sv. mešo, da se reši vseh düševnih i drügi nesreč i srečno vmerje; 3. pomoč po smrti po tjedenskih svetih mešah; 4. brezplačne nasvete v listi; S. brezplačne prošnje za pomoč v nesreči; 6. molitve siromakov i blagoslov pa smilenje njihovoga Oče, Boga, ar čisti dohodki Novin se obrnejo na pomoč siromakom. Novine stanejo na sküpni naslov samo 2 Din. mesečno i dajo vsakomi naročniki za polovično ceno veliki kalendar Srca Jezušovoga. Če šteri naročnik ma kakše namene, ka bi se za nje mešüvalo, molilo, naj to sporoči vredništvi. Kak i to, če bo poslühnjen.
V zahvalo naj poslühnjeni spravi nove naročnike Novinam i sam tüdi stanoviten ostane pri njih. To naznanjajo vsakomi naše krščanske „Novine".  
     Žižki. Pri nas so nešterni razglasili, ka de se na jesen agrarna zemla drgoč merila i što ma 3 plüge svoje, vso agrarno zgübi. Joj, tej ga pa majo penez, ka bi že pa radi geometra plačali, Dele pravijo ka što je zemlo küpo, peneze nazaj dobi i vso zemlo zgübi. Se zna, to bi njim samo tak bilo v veselje, či bi jo te oni dobili; bomo že vidili kelko de na tom istine kak smo že dosta kaj vidili. Daj Bog, tem i vsem takšim že ednok pravo pamet. — Stankovi so si küpili i nasadili mlado jošje na travniki. Nekši hüdobnež je 50 još vö zmekno i na svojem posado; najbrž de se v kratke znalo što tak poštüje 7 Božo zapoved. — Naše prelüblene šolske sestre so začnole dovažati cigel za štalo, štera njim je za gospodárstvo neobhodno potrebna. — Fric.
     Murska Krajina je laž povedala. V 17. številki pod naslovom „Ka to ne praviteˮ, trdi M. Krajina, da so »Novine" v 14. št. pisale, ka so se poslanci hvalili, da so odpravili dačo na šmarnico i da so gospodje okoli „Novinˮ navrgli dačo na šmarnico. Oboja trditev je laž. V 14. št. Novin se šte, ka se Murska Krajina zahvali g. Benki poslanci, ka je odpravo dačo na šmarnico. V lendavskem srezi pa je tajnik organizacije g. Horvat Izidor razglaso, da je g. Hajdinjak poslanec odpravo dačo. Od poslancov ni reči nejso pisale „Novineˮ, ka bi se oni hvalili, zato je Murska Krajina neistino povedala. Ravno tak je laž trditev Murske Krajine, da so gospodje okoli Novin navrgli dačo na šmarnico. Naj nam pove Murska Krajina što so tej gospodje. Jeli so to naši dühovniki, ali civilni gospodje, ali naši kmetje i delavci, ki so pri Novinaj? Naj nam naznani, gde seje vršila tista seja, na šteroj se je te zakon zglaso. Naj nam pošle Zapisnik od tiste seje i tak naj posvedoči svojo trditev. I mi Murskoj Krajini z mirnim srcom odgovorimo, da toga zapisnika nikdar ne najde. Zato pa naj Murska Krajina dobro premisli prle kak kaj trdi.
      Črensovci. Proščenje je minolo mirno, brez vsega nereda. V Cerkvi je lepo spevao zbor dečkov kat. akcije. Zavolo gospodarske stiske ne prišlo toti teliko naroda iz sosednih far kak inda, a vendar ga je bilo mnogo.
      To je bilo prvo proščenje novoga gospoda plebanoša, Zadravec Matjaša, na štero so prišli vküp vsi dühovniki dekanije izvzemši g. Bakan Štefana, bivšega oskrbnika Črensovske fare i njenoga gorečega dühovnoga prenovi-tela, zdaj kaplana v D. Lendavi pa urednika naših Novin. Iz sobočkoga dekanata sta pa prišla gospod Krantz Jožef, tišinski plebanoš i Vojkovič Jožef, kaplan sobočki.
      Senje je bilo jako slabo. Prignano je bilo male količine živine, odane pa še z te malo samo menše število. Nekak je edno kravo celo v ladji pripelao z Preka prek Müre, takša nevola je za peneze. A teh pa li nega.
      Igra naše mladine, ki bi se mogla 5. v noči vršiti v „Kroni“ v Lendavi, je iz dozdaj neznanih zrokov bila Odpovedana. Vsem se nam vidi ta odpoved za pametno. To pa zato, ar po krčmaj voditi mladino je ne kat akcija, še menje pa je kat akcija oba spola v noči 16 kilometrov daleč na oder spraviti i pali domo i to pred zapovedanim svetkom. Pametno i v smisli božih i cerkvenih zakonov je bila igra odpovedana. Tak je prav. Tak naj se vodi i naprej mladina, nevarnosti greha naj se čuva, v düševnom živlenji naj se krepi, to ja kat. akcija.
      Na Dora sv. Frančiška dobra, smilena srca na vsakom senji darüjejo. Ki ne bi dao, takšega skore ne. Zgodilo se je pa letos, gda prideta do ednoga moškoga dve siromaškivi dekli i prosita milo lepo kakšo parico z dobre vole, njima te odgovori: „Sv. Ferenc mi je dozdaj nikaj ne dao, jaz njemi tüdi nikaj ne dam.ˮ Kak grde, grešne reči so to. Če bi ti sv. Ferenc, nesrečen, nikaj drügo ne dao, kak svoj zvišeni zgled, bi ti že neprecenlive vrednost dao. Pa je on darüvao i darüje za tebe svoje goreče molitve, svoje petere svete rane. Njegovim molitvam se maš zahvaliti, da si premožnejši postao, ar so njegove molitve vlejane v molitve Kristušove Cerkve, štere se za vse lüdi glasijo noč i den pa njim prosijo vse dobro na düšo i telo. Boš že vido, da si javno osramotio Božega svetnika, v kakšo božo kazen si si nakopao. Če nemaš dati ali neščeš dati, ne daj, nego z Božih prijatelov se pa ne norčüj, ar je to greh. Še vekši greh je pa napravo drügi človek pri toj priliki. Gda sta ga Siroti oprosile z lübečim srcom, če more, naj kaj da, je odgovoro: „Če samo čüjem od Doma sv. Frančiške, me že smica v petaj. Raj dam kamakoli, ne pa tem siromakomˮ. Sram ga naj bo, ka1je vüpo pred večimi lüdmi ošpotati Kristušovo lübezen, ki pravi: „Ka ste tomi najsirmaškejšimi včinoli, meni ste včinoliˮ. Sram ga naj bo, ka se špotari z tistih siromakov, šterim je Oča Kristuš. Naj nikdar ne vzeme v roke Jezušovoga imena litanij, gde se glasi ta krasna lübezen: „Jezuš, Oča sirot, smiluj se nam!ˮ On naj ne jemle na jezik te reči, ar ne vreden smilenja, ki zaničava sirote, šterim je Jezuš Oča. Ki nema srca do siromakov i njim nešče pomagati, naj bar tiho bo i si z bogokletnimi rečmi ne povekšava svoje krivde pred Bogom.
      Novi nagrobni spomenik je dao gorpostaviti na našem pokopališči Graššanovič Deziderij svojemi pokojnomi oči, Graššanovič Antoni, bivšemi Črensovskomi notaroši. Spomenik je lepo delo mariborskoga kamnoseka Kociančiča.
      Tišina. Razpüst našega prosvetnoga drüštva je razveljavlen, lejko je naprej vodimo.
Razglas.
                Hiža v prometnom kraji,v šteroj je vpe-lana dobro idoča trgovina: se da v najem, odnosno oda pod ugodnimi pogoji. Več se zve pri lastnici v LIPOVCIH hš. 13.
Za volo selitve
                                se oda po vugodnoj ceni približijo 9 katastralnih oralov zemle, štera obsega njive, sadovnjak, travnik i log. Vse blizi farne cerkve. Zglasiti se pri Gumilar Janoši, krojači, Gornja Lendava.
4
NOVINE
13. aprila 1934.
                                                                         PO DRŽAVI.
      Nesreče. Zemla je zakopala pod sebe 17 letnoga vrloga mladenčeka Radej Frančeka v Rajhenburgi. Gda so ga odkopali, je bio že mrtev.
      Pet let voze je dobo Preskar Franc iz Velike Lašne pri Kamniki, ar je vmoro svojega testa.
      Toča i strela je divjala po našoj državi preminoče dni, posebno na Kranjskom, gda je strela v Vel. Mlačevom Rozman Janoša tüdi vmorila.
      Jako lepo. V Maribori so vpelali pri Frančiškanaj majniške pobožnosti ali šmarnice za mladino. Kak se veseli Marija, gda nedužna mladina, kak ptički odpre svoje grle na pesem i jo slavo. Mladino k materi Mariji pripelajte, te jo rešite! To je bila pot tüdi sv. Janoša Boska.
                                                                      OKOLI PO SVETI.
      Krvavi izgredi komunistov v Parizi. Prvi maj je miren bio po celom sveti, tüdi v Franciji. A na noč 1. maja so se komunisti zbrali v predmestji Pariza, si napravili barikade pa začeli se boriti z policijov. Med napadalci so bile tüdi ženske. Več policajov je spadnolo. Policiji je prišlo na pomoč vojaštvo i komuniste premagalo.
      Kak speva Šolska deca v Rusiji. Žena profesora Černavina je srečno vujšla z sovjetske Rusije prek finske granice. Ta gospa pripovedavle, da šolska deca maširajoimed mašeranjom etak popevajo: „SSSR papaša naša, RKP mamaša naša to je „Sovjetska republika je naš oča, komunistični stranka je naša mati, buržujim idemo za goste, steremo njim vse kosti, hej pa nikaj drügo.ˮ — Buržuji so bogatejši lüdje i vsi, ki spoznajo Boga i njemi slüžijo. Strašna vzgoja!
      Tüdi casari prepovedano. Mandžurskoga casara Pu-ji-ha ali kak se zdaj zove Kangteha zapre Kitajska vlada, če stopi na Kitajska tla. Tak je Kitajska oblast določila.
      Nevarno letanje. Angležinja Meakin je priletela z Berlina v Londoni na letali, štero ne melo motora.' Veter njoj je gnao letalo.
      Vmor. Bivšega francozkoga ministra Davida so neznani hüdodelniki vmorili; sumi se, da so ga vmorili slobodnozidarje, da ne bi svedočo proti njim v Stavijskovoj pravdi.
      Süša. V Angliji je tak velika süša, ka nega vu vnogih mestaj pitne vode. V parlamenti je sam ministerski predsednik Mac Donald izjavo, da se mora skleniti poseben zakon za pomoč vode potrebnomi narodi.
      Strašen viher je divjao v Berlini nepretrgano4 vüre ztočov.Toče je teliko spadnolo, ka so jo mogli vküp-pometati, ovak se je teško hodilo po vulicaj i ešče na drügi den je bilo vse puno toče po mesti. Viher je tak močen bio, da so ognjegasce v teh 4 vüraj 600 krat pozvali na pomoč.
      Velika süša v Bolgariji i Ro-muniji. V obema državama je lak velika süša, da obema državama preti glad. V Bolgariji so poslanci že zahtevali od vlade, naj prepove izvoz zrnja iz države.
      Smrt nadškofa dr. Kordač Franca. V Pragi je vmro nadškof dr. Kordač v 80 leti starosti. Pokojni je bio veliki prijateo i podpornik mladine, ki jo je vzgajao, da žive pravo katoličansko živlenje. V Pragi študirajočim slovenskim akademikom je tüdi dobrotiven oča bio.
                                                              RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI.
      Lepa stara navada se ponavla. Inda so verniki prinašali v cerkev dare za sveto mešo kak krüh, vrno, kadilo, sveče itd. Ka se ne potrošilo za slüžbo božo, je slüžilo za zdržavanje dühovništva, štero te ešče ne melo nikših drügih dohodkov i za pomoč siromakom. V Nemčiji so začeli to staro navado ponavlati. Verniki prinašajo krüh pa drüge dare v cerkev, štere dühovnik blagoslovi i šteri se potem razdelijo med siromake. Lepa navada.
      Sad molitve za misijone. Predstojnik misijonske Drüžbe Reči Bože je odredo 13 vürno molitev vu vseh hišaj svojega reda. Sad molitve je bio,
da je 18 članov te drüžbe sprejelo mešniško posvečenje, med njimi tüdi 61 leto star Zdravnik dr. Adolf Mahrhofer. Kem več de se molilo i zatajüvalo, tem več bo misijonarov, tem svetejše bo njihovo delovanje, tem več bo povrnenj, tem veselejše bo Jezušovo Srce i tem vekše bo náše večno plačilo.
       Čtenje lista i evangelija v slovenskom jeziki pri sv. meši je bilo dovoljeno 1. 1921. z odlokom pape Benedikta XV. V ljubljanskoj püšpekiji je to dovolenje stopilo v veljavo letošnji Vüzem.
       Sveta vrata so zaprta. Sveto leto se zaklüči s slovesnov zatvoritvi-jov svetih dver v 4 rimskih bazilikah. Letos se je ta slovesnost vršila 2. apr. na Vüzemski pondelek. V cerkvi sv. Petra so vršili slovesnosti sv. Oča.
       Slovenske usmiljenke v misi-jonih. Vseh vküp jih je 40 i so v Siriji, Türčiji, v Jüžnoj Ameriki, na Japonskom i Kitajskom.
       Slovenski trapisti med Arabci. Iz trapistovskoga samostana v Rajhenburgi so šli trapisti v Afriko i tam ustanovili med mohamedanskimi Arabci naselbine, da z molitvijov, postom i dobrodelnostjov pridobije düše za krščanstvo.
       Konkordat med sv. Stolicov i Austrijov je podpisan 1. maja. Predsednik austrijske zveze države Miklas, ki je pogodbo podpisao, je z najtoplejša rečmi pozdravo pri toj priliki sv. Očo i povdarjao, da po 80 leti prvič podpiše katoličansko Austrija pogodbo s sv. Stolicov. Pa pogodba je tüdi zaistino katoličanska, ar je zasigurana od strani države Popolna sloboščina za širjenje katoličanskih listov, za ustanovlanje kat. verskih šol i verskih drüžb, za Vodstvo kat. mladinskih drüštev i za razvoj kat. akcije, katoličanske delavnosti. Ta pogodba bo pravi blagoslov prinesla na Austrijo.
       Opomin francoskih škofov. Francija je ešče zdaj razburjena zavolo afere Staviskoga, štera je razkrila brezdno nepoštenosti. Uradna Preiskava je spravila na den telko slučajov podkü-püvanja uradnikov, poslancov i ministrov, šteri so se dali podküpiti od toga slepara. K toj zadevi so zavzeli reč tüdi francoški püšpeki v posebnom pastirskom listi. Püšpeki ugotavlajo, da zgražanje malo koristi i da trbe spodobne afere, ki škodijo imeni Francije, v bodoče preprečiti. Velki navuk, šteri izhaja iz te obžalüvanja i obsodbe vredne zadeve, je te: Boži zakoni i zakoni narave se nikdar ne razderajo brez kaštig. Mejo i obrambo, štero je zozidala cerkev, je hüdobna roka porüšila. Potrebna je preosnova franco-ske školske i mladinske vzgoje v krščanskom smisli i ojačanje drüžinskoga živlenja po katoličanskih načelih. Samo Zdravo drüžinsko živlenje more zmenšati spadanje rojstev. Brez dühovnik sredstev, štere davle cerkev na razpolago, je nemogoča preosnova jakosti i ž njov zdrüženoga lüdskoga napredka.
       Blagoslov za kralesko deco. Belgijska kralica Astrida, ki je bila rojena i vzgojjena v luteranskoj veri, je prestopila v 4 leti zakona v katoličansko mater Cerkev. Na den kronanja je stopila pred kardinala Van Roeya i ga prosila: »Prvi den naše vlade prosim Vašo eminenco, da podeli mojoj deci poseben blagoslov". I kardinal je blagoslovo kralico ž njenov decov.
      Japonski admiral, katoličan. Znameniti japonski admiral Jamamoto se je malo pred smrtjov povrno na katoličansko vero.
      Prečiščavanje za rusko deco. Maja 8. se je vršilo prečiščavanje dece po celom sveti za siromaško rusko deco, štera ne more k prečiščavanji. To se je vršilo na špomin 50 letnice, gda je sv. Jezušekova Trezika prvikrat sprejela k sebi lüblenoga Jezuša, njej na čast, da prosi Jezušeka za nesrečno rusko deco, štera ne sme od njega nikaj čüti.
                                                                         OD NAŠIH V TÜJINI.
      Vmrla sta v St. Lukes Hospitali v Betlehemi Štefan Fras iz Bakovec i Pinter Franc. Naj njima je lejka zemla v tüjini!
      Drüštvo Sv. Jožefa K. S. K. J. je odigralo v Bethlehem! slovensko igro »Sin". Igro so vodili kantor Cerkve Sv. Jožefa Jery Koprivšek. Igra je jako dobro izpadla.
      Pozdrav pošilata: Tratnjek Jožef i žena Bara Laffaux, Francija, iz Gomilic, za svoje stariše, rodbino, törjanskoga plevanoša i kaplana i prosita Boga, da kak nájveč düš spravita na dobro pot. Vsem želeta zdravje, puno milosti i božega blagoslova. Naznanjata, da sta prišla v drügo mesto, odkod mata samo 15 stopajov do cerkve, v šteroj sta vsako nedelo pri sv. meši. Naši listi so njima na veliko tolažbo i veselje, najprle prešteta vseli evangelij.
  Službena naznanila.
                                                            Poročilo o delu oddelkov zdravstvenega doma v Murski Soboti v letu 1933.
     Centralni antitrahomski ambulatorij je nadaljevat protitrahomsko borbo v Prekmurju in posvetil kar nájveč pazlivosti zdravljenja in notranjemu delu v centrali kot tudi v stalnih zunanjih ambulantah. Radi pomanjkanja denarnih sredstev je morala odpasti predvidena perlustracija sreza M. Sobota, ki se pa v 1. 1934 mora izvesti. Ko bodo sistematično pregledane vse vasi v imenovanem srezu, se bo moral izvršiti pregled še v obmejnih vaseh onkraj Mure. V srezu D. Lendava so pa bili izvršeni naknadni pregledi šolske mladine v vaseh Sr. i G. Bistrica, Trnje, Žižki, Melinci, Ižakovci, Dokležovje v namenu, da se pritegne k zdravljenju vse nove slučaje, ki so bili okuženi že po perlustraciji v 1.1930/31.
     Konzultacij je bilo v centrali in ostalih ambulantah v tem letu skupaj 59.232. V1. 1932 pa 39.916. Prvih pre-gledov 137, ponovnih pregledov 947.
     Centrala je 84 dni poslovala po zunanjih ambulantah, število obiskov stalnih ambulant po vaških ambulantah znaša 280, hišnih obiskov pa je bilo izvršenih 839.
     Začetkom leta je pričela poslovati v G. Lendavi stalna protitrahom-ska ambulanta, ki se zelo lepo razvija. Stalna protitrahomska ambulanta v D. Lendavi se je na koncu leta preselila iz dosedanjih začasnih prostorov v novo Učno zgradbo zdravstvenega doma.
     Poleg Centrale poslujejo sedaj 3 stalne protitrahomske ambulante, v katerih se vrši Zdravljenje najmanj 3 krat tedensko. Poleg teh pa se je zdravilo še v 22 tedenskih ali vaških ambulantah — v glavnem so te ambu-
lante v srezu D. Lendava. Po izvršenem pregledu v srezu M. Sobota pa se bo število vaških ambulant podvojiš.
      Ob priliki zdravljenja in hišnih posetov se je ljudstvo poučevalo o nevarnih posledicah trahoma, o njega nalezljivosti in načinu širjenja. Ko se izdelajo potrebna sredstva, se bodo pri-rejala predavanja po vseh večjih krajih.
      Nujna potreba pa je, da~se na trahomskem ozemlju zgradi trahom-ska bolnica z najmanj 60 posteljami, število, ki je za več kot 5.000 traho-mašev gotovo minimalno.
      Šolska poliklinika je začela v tem letu s poštovanjem. Državni šolski polikliniki je pridružena Šolska poliklinika za tuk. osnovno šolo in obrtno-nadaljevalna šola.
      Sistematičnih pregledov je bilo 1.021, kontrolni pregledov pa 66; konzultacij 1.235, okopanih otrok pa 1.261.
      Za začetek so navedene številke
lepe.
      Javno kopališče je obratovalo celo leto. yseh kopanj je bilo v letu 1933. vštevši šolsko mladino 3.384.
                                                                           PREKOSNICE.
     Vučiteo: Kak vüpaš brez zemle-vida priti v šolo? Kak bi ti nazvao vojaka,ki ide brez orožja i sprave v boj ?
     Skolaš: To je general, gospod vučiteo.
     Po ženitvi: Kak je to, da od tistimao, kak si se oženo, si moreš sam zašivávati lüknje na kaputi? —
     —  To je ne moj kaput, nego Ženin.
     Profesor: Ge je moj krajnščak?
     Dijak: Na glavi ga mate.
     Profesor: Potem dobro, tű ga že sam sam najdem.
     —        Vidim, da maš krasno obleko, povej mi naslov svojega krojača.
     —        Dam ti ga pod pogojom, da njemi ne ovádiš mojega naslova.
                                                                           Cene
      Cene zrnja neso se sprémèinle.Te vse mrtvo i nega nikše küpčije. Vse čaka na spremembo vremena, če ne bo deža, cena jako poskoči, če pa pride dobrotiven dež, se že itak slaba cena zniža. Cena živine je tüdi nespremehjena. Debeli jünci i biki 3—4, poldebeli 2-50—3.50, plemeni 2—3, teoci 4-50—5.50 Din. meter na živo vago. Konji 600—3000 Din eden. Svinje 5—6.50 Din. na živo vago, prasci 6—8 tjednov stari 90—150 Din.
                                                                           Vreme.
                                                                        Hladno, mokro.
Pošta.
       Gjergjek Jurij, Kovačevci št. 1. Dobili 100 Din; Kovačevci št. 36 pa dobili Din. 20 naročnine.
MALI OGLASI.
Küpim
                 vložno knigo v Hranilnici in Posojilnici v Radenci od 20 -30 jezer dinarov vrednosti. — Pitajte na vredništvi Novin v D. Lendavi. Hšt 67.
Küpimo
smetano,
kisilak
Mlekarna M. Sobota.
VAŽNO!
Tem
VAŽNO!
potom naznanjam lastnikom
                           mlatilni strojev in mlinov,
  da dobijo po neverjetne nizkih cenah
REMENJE
                                                    pri
BADER HERMAN
                                             trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI
Ustanovljeno 1895
                                                                       Remenje je iz najboljših inozemski!! tovarn, dobi se vsake širokosti.
                                                                       Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem.
OGLAS.
  V zastopstvi! HRVATSKE-SLAVONSKE BANKE za parcelaciju i kolonizaciju v Zagrebu vabim vse One kupce, ki so kupili od Veleposestva in ki sem jih pozval, da pridejo v svrho ureditve glede izplača oziroma vrnitve kupnin v mojo pisarno, da se oglasijo osebno čimprej, da bo mogoče izposlovati čimprejšnje izplačilo.
Dr. STRASSER ARMIN, odvetnik
                                  v Lendavi.
Novine izbaiajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Emest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.