PoMBa pteCa« ▼ lotetM. Leto XL, št. 148 L]nbqana, sobota 28. junija I930 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. kseratni oddelek: Ljubljana, Prešes» nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: \Vien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljobljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. konference Male antante Ma veerajš&fl zaključni kon£es-enci zunanjih ministrov fe bil podpisan statut Male antante, ki predstavlja novost v mednarodm politični zgodovini Štrbske Plešo, 27. junija p. Danes se je nadaljevala in zaključila konferenca ministrov Male antante. V opoldanskem odmoru so ministri napravili izlet v romantično okolico Tatre, na popoldanski seji pa so se bavili z gospodarskimi vprašanji. S tem je bila njihova konferenca zaključena. V razgovoru z novinarji so ministri poudarjali svoje zadovoljstvo, da so vse razprave potekle v popolnem soglasju. Rumunski zunanji minister Mironescu odpotuje jutri zjutraj v Bukarešto, da pripravi tamkaj vse potrebno za prihod našega zunanjega ministra dr. Marin- koviča. , Štrbske Plešo, 27. jimaa, s. O današnjem dopoldanskem sestanku zunanjih ministrov Male antante je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Na zadnji konferenci zunanjih ministrov Male fntante se je nadaljevala in končala razprava o izvedbi haaških in pariških sporazumov. Razpravijalo se je o potrebnih odločitvah glede skupnega postopanja treh držav v vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacije in delovanja v omenjenih dogovorih določenih organizmov. Po obravnavi vprašanj, ki se tičejo prihodnjega zasedanja Društva narodov, so trije zunanji ministri končno razpravljali o dodatnem dogovora giede statutov Male antante. Zedinjali so se o besedilu, ki bo popoldne podpisano. Štrbske Plešo, 27. jtmija, s. Danes dopoldne ob 10. sta ministra dr. Beneš in Mironescu podpisala rumunsko-če-škoslovaško trgovinsko pogodbo, ki jo je kurir prinesel iz Prage. Podpisu so prisostvovali češkoslovaška poslanika v Beogradu in v Bukarešti dr. Flieder in Kynel-Jezersky, od rumunske strani pa rumunska poslanika v Pragi in v Beogradu Emandi m 1'iiodcr. Navzoč je bil tudi jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič. Po podpisu pogodbe so se pričeli politični razgovori, ki so trajali do 13. ure. Češkoslovaški zunanji minister je izjavil novinarjem, da vidi v dosedanjem poteku konference popoln uspeh svoje politike, ki se izraža predvsem v prijateljskem razmerju do ,ju-g»slovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Po končani dopoldanski konferenci je dir. Beneš priredili članom delegacije svečano kosilo. Izjava d?. Mafflftkoviea Štrbske Plešo, 27. junija, f. Po banketu, kii sta ga priredila češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in njegova soproga so ministri Male antante pozval: novinarje in jim podali pojasnila o zaključni seji. Jugoslovenski zunanji minister doktor Marinkovič je bil izredno dobro razpoložen ter je v nevezanem razgovoru podal jugo slovenskim novinarjem izjave, v katerih je obširno pojasnili nekatere točke, ki so v komunikeju bolj na kratko označene. Naglasa! je, da je bila danes zaključena razprava o vprašanjih, ki se tičeio pariških in haaških sporazumov. Dogovorili smo se, kako bomo postopali v prehodnih ustanovah, ki j h ti sporazumi določajo -in pri nji-bo vnh ož i vo tvor jen jih. Za tem smo prešli na gospodarska vprašanja. Že v Jafaimovu smo se sporazumeli, naj se akcija Male antante raztegne na gospodarsko polje. Od tedaj je bilo v tej smeri marsikaj doseženega. Ustvarili smo med tem pozicijo v svetu in zlasti v Evropi, tako da se eventuelno more pristopiti k novi organizaciji gospodarskih odnošajev med vsemi državami na svetu in zlasti med državami v Evropi. Na ekonomskih sestankih v Ženevi niso bil doseženi skoro noben:; uspehi. V Ženevi sta bila dva taka sestanka. Ekonomska konferenca je dala direktive, ki se jih skoro nobena država ni držala. Edino na carinski konferenci se je s težko muko nekaj doseglo, a samo toliko, da se more reči. da ni vse propadlo. Na podlagi vsega tega se je pokazala potreba, da se jie morejo z navadno konferenco rešiti ekonomska vprašanja, temveč da je treba storiti nekaj drugega. Razpravljali smo o tem. da najdemo to pot. Vsakdo izmed nas je obrazložil svoje misli, kako bi se mogli dosečj uspehi v gospodarskih vprašanjih. Sporazumeli smo se v tem, da se mora pričeti z regionalnimi sporazumi. To zadevo je treba dobro proučiti. Nato smo prešli na vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu ored Društvom narodov in ki bodo predmet njegovega bodočega zasedama. Potem smo prešli na posebno točko, fci je bila na dnevnem redu, vprašanje statuta Male antante. 2e prej je bilo govora o tem, da se obstoječa praksa v gotovem oziru legalizira in da se naša zveza izpopolni s -posebnim statutom, ki bo uredil naše odnošaije, pa je bik) prepuščeno, naj se to prouči in reši na današnji konferenci. Ker smo to vprašanje rešili, smo se sporazumeli tudii glede besedila, ki smo ga danes popoldne nodmVsali. Ves statut vsebuje, kar se Je doslei 10 let že faktično prakticiralo. Določajo se redne konference v državah Male antante, in sicer najmanj enkrat na leto ter fakultetativne redne seje v Ženevi. Urejeno je nadalje, kdo bo sodeloval na sejah, kdo bo njihov predsednik, kdo bo skliceval sestanke, kdo in kako se bo določal dnevni red ter vse ostalo, kar je potrebno v tej smeri. To je nekaj povsem novega od onega, kar se doslej ni vršilo v praksi. V statutu je šele izvedeno to, da morejo v gotovem slučaju tri vlade določiti delegacijo oziroma delegata, ki bi zastopal v potrebi vse tri države. Ta statut je delo našega sporazuma in bo registriran pri Društvu narodov. Zanimiv je zaradi tega, ker je prvi pismeni akt povsem nove vrste v politični zgodovini. Bilo je nasvetov, pa je bilo tudi sporazumov, ki niso odgovarjali novim metodam, ki se uporabljajo v zunanji politiki. Mala antanta je pred-njačila v tej novi smeri in je postala grupacija, ki ima svoj statut. To odgovarja popolnoma novemu redu stvari. Kaj takega še nikdar ni bilo v zgodovini. Novo je n. pr. tudi prizadevanje, da se eliminira vojna. Zato se je moralo storiti tudi nekaj novega, česar nikdar ni bilo, da bi se to doseglo. Mala antanta je to željo povsem oprezno že 10 let prakticirala, da potem, ko ugotovi, da Je to dobro, uveljavi svoj statut. Bodoča letna konferenca Maie antante se bo vršila v Rumuniji. Seja VZS Beograd, 27. junija AA. Na seji vrhovnega zakonodajnega sveta dne 26. t. m. sta bili izvoljeni sekciji za proučitev zakonov, uredb in pravilnikov iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in zakonov iz resora ministrstva za trgovino in industrijo. V sekcijo za predmete iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje so bili izvoljeni: Kosta Ti-motijevič, dr. Slavko Miletič. dr. Ham-dija Karamehmedovič, dr. Andr. Gosar in dr. Albert Kramer. V sekcijo za predmete iz resora ministrstva trgovine in industrije so bili izvoljeni: dr. Gjuro Šurmin, dr. Djrago-ljuib Arangjelovič, dr. Slavko Šečerov, dr. Milan Škerl in Vilko Krpan. Prihodnja seja VZS bo v ponedeljek. „Mlada Jugoslavija" Zagreb. 27. junija n. Danes dopoldne se je vršila prva skupščina nove »mladinske organizacije »Mlada Jugoslavija«, ki združuje bivšo organizacijo vseučiliške mladine bivše HSS in bivšo »meščansko oimladinsko organizacijo«. Predsednik »Mlade Jugoslavije« j« bivši predsednik radičevske univerzitetne organizacije Ivo Brtič. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik orisal naloge in cilje nove organizacije ln poudar. jal. da hoče osnovati podružnice po vsej državi, da zbere v svojem okrilju vso akademsko mladino na programu dela za narodno in duhovno edinstvo Jugoslovenske-ga naroda. Z zborovanja so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in mi-nistrskemu predsedniku generalu Zivko-viču. Težka nesreča Mariborčana v Zagreba Zagreb, 27. junija, n. Danes okrog 1. po* poldne se je pripetila pred glavnim kolo« dvorom težka nesreča. Voz električne že« leznice se je zaletel v nabito poln avto« bus, ki je privozil z Zrinjevca. Med pot« niki v avtobusu je bil tudi brezposelni knjigovodja Herman Kraus iz Maribora, ki je prišel v Zagreb iskat službe. Ko se je tramvaj zaletel v avtobus, je vrglo Krausa s stopnjišča. Prišel je pod tramvajski voz ter dobil tako težke notranie noškodbe, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Policijska preiskava je ugotovila, da za« dene krivda šoferja avtobusa, ker ni w>zil dovolj previdno, šofer je bil aretiran m oddan sodiscu. Zopet samomor v Zagrebu Zagreb, 27. junija, n. Davi se Je zastrupila z oetovo kislino 20-letna služkinja Anka želuk iz Osjeka v brezupnem stanju so je prepeljali v bolnico, kjer se kljub takojšnji zdravniški pomoči bori s smrtjo. Vzrok njenega obupnega dejanja ni znan, misli pa se, da je zopet kriva nesrečna ljubezen. DNEVI SOKOLSKEGA TRIUMFA Veličasten potek prvega glavnega zletnega dneva-Kraljevska rodbina prisostvuje javni telovadbi - Nj. Vel kralj bo govoril v radiju Beograd, 27. junija p. Danes je bil v Beogradu na najsvečanejši način proslavljen prvi glavni dan vsesokolskega zleta. Rano zjutraj so prihajali , še poslednji gostje in prilivali še nove tisoče v množice, ki se udeležujejo velikih narodnih manifestacij. Vsa prestolnica ima svečano lice in je vsa sokolska. vsa slovanska. Med prvimi gosti so davi prišli s posebnimi vlaki Sokoli iz Češkoslovaške, prvi vlak ob 8.10, zadnji ob 10.10 dopoldne. Vsi vlaki so bili sprejeti s svi-ranjem godbe in živahnim vzklikanjem in pozdravljanjem na kolodvoru zbrane množice. Pariški župan Ob 10.30 dopoldne je prispel v Beograd župan mesta Pariza Loraine z več senatorji pariške občine. Prirejen mu je bil svečan sprejem od zastopnikov Sokola, beograjske občine, oblasti in velikega števila meščanstva. Pariški župan Loraine je izjavil novinarjem, da je neobičajno radosten, ker more na teh jugoslovenskih svečanostih zastopati pariško občino ter sporočiti pozdrave bratskemu Beogradu. Istočasno so dospeli v Beograd tudi zastopniki drugih občin, med njimi zastopnika Ljubljane župan dr. Puc in obč. svet. dr. Lukan, nadalje župan Bukarešte itd. Sokolska volja Na sokolskem zletišču je bilo od ranih Jutranjih ur do poznih večernih polno kakor v kakem čebelnjaku. Prihajale so nepregledne množice občinstva, Sokoli in Soko-ljce, odhajale in se zopet vračale ter občudovale vaje, ki so jih izvajali sokoMri telovadci. Od 6. zjutraj pa do 1. popoldne so bile vaje raznih skupin za popoldanski slavnostni nastop članov Sokola kraljevine Jugoslavije. Silna vroči, *• JH ]e vladala ves dan. je bila neznosna.' .nno, da se je več Sokolic onesvestilo. Po zaslugS odlično organizirane sanitetne službe so jih kmalu spravili k zavesti. Kljub temu so vztrajale članice v teh izredno težkih okoliščinah, nadaljevale svoje- vaje ter pokazale pravo sokolsko voljo in požrtvovalnost. Javna telovadba _ Popoldne je bil prvi javni nastop Sokolstva. Prisostvovalo mu je okrog 40.000 gledalcev, ki so napolnili skupno z nenastopa-jočimi Sokoli prav vse gledalcem namenjene prostore ogromnega zletišča. Prihod kraljeve rodbine Ob 4. popoldne Je vojaška godba zasvi-rala dravno himno, nad dvorno ložo se je razvila državna zastava, na zletišče so prispeli Nj. Vel. kralj in kraljica ter starešina Sokola kraljevine Jugoslavije prestolonaslednik Peter. Bili so od vse nepregledne množice frenetično pozdravljeni in ovacije se mnogo minut niso hotele poleči. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom 2ivkoyičem na čelu, mnogi med njimi v sokolskih uniformah, tako n. pr. ministri Juraj Demetrovič Svegel, Boža Maksimovič, dr. Frangeš in drugi. V posebni loži je bil zbran ves diplomatski zbor v drugi pa voditelji bratskih sokolskih organizacij slovanskih narodov. Ko so kralj, kraljica in prestolonaslednik prišli v svojo ložo, je pristopil k njim pod-starešina br. E. Gangl s člani savezne uprave Sokola kraljevine Jugoslavije ter je poklonil Nj. Vel. kralju sokolski zletni znak, izdelan v zlatu. Enaka znaka ]e izročil Nj. Vel kraljici in sokolskemu starešini prestolonasledniku Petru, kateremu ga j 3 oseb. no pripel in ga nato poljubil na čelo. Množica ie medtem ves čas burno pozdravljala kraljevsko rodbino. Nastopi Nato se Je začel izvajati doTočeni program. Najprej je nastopilo okoli 3000 članov Sokola kraljevine Jugoslavije, ki eo izvajali zletne proste vaje. Izredno težke vaje so izvedli člani z dovršeno djsclplino, pri čemer je zlasti imponiralo popolno kritje. Za svoj nastop so želi burno odobravanje. Prav tako posrečen in uspel je bil nastop skupine 1400 članic Sokola kraljevine Jugoslavije. Vse vaje Sokolov tn Sokolic je vodil savezni načelnik br. dr. Murnik. Nato je nastopilo 220 ruskih Sokolov s kopji, ki so e svojo veliko disciplino in strumnim nastopom vzbudili splošne ovacije. Za njimi je 35 članic poljskega Sokolstva izvajalo ob sviranju mazurke in valčka izredno lepe vaje, ki so enako žele živahno odobravanje, ravno tako za njimi 23 čla. nov in 11 članic lužicko - srbskega Sokolstva v svojih pestrih narodnih -nošah. Sledile so vaje in?enierske podoficirske šole ter djiaške inženierske čete ir. Maribora. Te simbolične vaje naših vojakov iz Maribora so bile med najlepšimi, kar se Jih je predvajalo danes. Nastop je bil do skrajnosti dovršen, presenetila pa je tudi sama kompozicija, ki je vzbudila občudovanje in splošno odobravanje vseh. Sledile so vaje na orodju, ki so jih izvajale posamezne skupine članov in članic, med njimi znani slovenski sokolski telovad-ai-: štokeli, Primožič in dumi, katerih na- stopi so vzbujali splošno saslufeoo priznanje. K stafetnim tekmam za prvenstvo vseso- kolske zveze eo nastopile štiri štafete. Češkoslovaška ekipa je dosegla rezultat 45.6 sek.. Poljska 46.2. jugoslovenska 46.8, ruska pa 49 sekund. Ob 6. popoldne so se kralj, kraljica in prestolonaslednik Peter umaknili iz lože ter se vrnili na dvor. kjer je bdi prirejen zvečer sprejem Sokolstvu. K temu sprejemu sO bili pozvani celotno starešinstvo vse-slovanske sokolske zveze, vse tuje misije, ki prisostvujejo vsesokolskemu zletu, zatopni-ki tujih vlad ia tujih vojsk. Sprejem na dvora Beograd, 27. junija č. Nj. Vel. kralf Je nocoj sprejel zastopnike Sokolstva in tuje m,v"e na dvornem vrtu, nakar jim je bila prirejena zakuska. Kasneje jim je mestna občina priredila banket v hotelu Palače. Seja slovanske sokolske zveze Beograd, 27. junija AA. Danes ob 10. dopoldne je bila v saveznih prostorih Sokola kraljevine Jugoslavije seja upravnega odbora vseslovanskega snk^skega saveza. Seji so prisostvovali zastopniki češkoslovaškega. poljskega, lužiško-srbskega in našega Sokolstva. Kraljev govor v radiju Beograd, 27. junija p. Jutri bo Sokolu kraljevine Jugoslavije izročen prapor, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. Izročitev bo izvršena na najveličastnejši način. Kralj bo cb tei priliki tudi govoril na rf^H bodo njegov govor razširjale radiopostaie ▼ Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Zletni drobiž Beograd, 27. junija, p. Danes Je došel ▼ Beograd tudi posebni vlak nastavljencev podjetja Bat'e iz Zlina, dočim je sam Bat'a prispel z letalom. Danes so prispeli v Beograd tudi golobi pismonoše iz Češkoslovaške, ki bodo Jutri na zletišču izpuščeni in katerih vsak bo nosil sporočilo o vsesokolskem zletu v Češkoslovaško. Jutri in pojutrišnjem bodo letalske pri« reditve našega, češkega, poljskega in ru* munskega aerokluba kot gostov Aeroklu« ba »Naša krila«. Obenem se bo vršil se« stanek predstavnikov teh aeroklubov; na sporedu je zlasti razgovor o uvedbi civil« nih letalskih tekem držav Male antante in Poljske. Vsa letala zavezniških držav so že prispela v Beograd. Težkoce nemške vlade Poleg spora glede finančnega programa je sedaj nastal se konflikt med zunanjim ministrom in njegovo frakcijo Berlin, 27. junija g. Državni kancelar Briining za sedaj še ni zasedel mesta gospodarskega ministra. Očividno čaka na trenutek, ko se bo odločilo nadaljnje postopanje nemške ljudske stranke. Nemška ljudska stranka ima pravico na dva ministrska portfelja v državnem kabinetu. Po odstopu dr. Moldenhauerja ni zahtevala izpolnitev te pravice ter se je tudi nekoliko oddaljila od dr. Gurtiusa, ker je ta pristal na finančni program dr. Dietricha v ministrskem svetu. Včeraj so imeli voditelji nemške ljudske stranke daljši razgovor z dr. Curtiusom, ki je izjavil, da ne more odkloniti finančnega programa dr. Dietricha, ker je prej pristal na mnogo obširnejši program dr. Moldenhauerja. Z ozirom na to je vče- raj izbruhnil konflikt med dr. Curtiusom in njegovo frakcijo, kj je zavzel zelo ostre oblike. Govori se, da hoče zunanji minister dr. Curtius odložiti svoj poslanski mandat, vendar pa se ne namerava umakniti z mesta zunanjega ministra in noče, da mu bo stranka predpisala njegovo postopanje v kabinetu, ker Briiningov kabinet ni prevzel proti nobeni frakciji kakih obveznosti. Ta konflikt je značilen za položaj kabineta, za katerim, kakor se zdi, stojijo samo še konservativci in centrum, kar pa ne izključuje, da se bo jutri našlo dovolj strank, ki bodo novemu programu kritja dale večino, da ne bi imel Briining priliko uporabiti ona pooblastila, Id jih je očividmo dobil od Hindenburga. Dr. Beneš o zbližanju med Malo anlanto In Madžarsko Zbližanje je možno in potrebno — Poskus restavracije Habsbtiržanov se mu zdi malo verjeten Budimpešta, 27. junija, s. »Pesti Nap-lo« objavlja razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. ki je dejal med drugim: Odnošaji med Madžarsko in Češkoslovaško, oziroma med Madžarsko in Malo antanto so se brezdvomno izboljšali. Zbližanje med Madžarsko in Malo antanto ie za želje-no. Ni potrebno, je dlejal dr. Beneš, da si takoj pademo okoli vratu, potrebno pa je, da se najde pošten modus viven-di. Imamo nešteto dodirn.h točk, na katerih moremo iskati in najti zbOižanlje. Sem proti reviziji mirovnih pogodb ne- giede na druga stališča že zaradi tega, ker, kakor zvenih to paradoksno, ne bi prinesla rešitve. O vprašanju madžarskega kraija ta hobsburški restavraciji je dejal dr. Beneš: Nam je popolnoma vseeno, katero državno Obliko si bo izvolila Madžarska. To se nas ne tiče. Poskus habsburške restavracije pa bi bil ravno tako v treh dneh likvidiran, kakor je bil poskus nesrečnega cesarja Karola. Priznati pa moram, da sploh ne verujem na možnost takega poskusa. »Francija ne želi vojne z Italijo" Pariški »Temps« odločno zavrača italijanske napade in označuje hujskanje na vojno za zločinsko pustolovščino Italiji, ki pa s svoje strani stavlja razne zahteve, ki tangirajo pravice m interese Francije. Francoski narod bo vedno sma- Parfz, 27. Junija s. V izredno razburjenem tonu se bavi uvodni članek »Tempsa« s fašistično kampanjo proti Franciji, ki zasleduje le ta cilj, da odvrne javno pozornost v Italiji od težkega notranje-politične-ga polžaja. List je ogorčen zlasti zaradi članka, ki ga je Arnaldo Mussolini pred dnevi objavil v »Popolo di Trieste«. »Kako se moreč piše »Temps«, »resno sumničiti Francijo, da pripravlja vojno proti Italiji, ker je znano, da Francija ne stavlja nobenih teritorijalnih ali drugih zadev napram tral vojno proti Italiji kot najbolj nepotrebno m najbolj nesmiselno ter zaradi tega zločinsko pustolovščino. Pari«, 27. junija. AA. V senatni konnMjS za zunanje zadeve je Briand očrtal zunanjepolitični položaj. Glede sedanjega stanja odnošajev z Italijo je Briand pristavil, da želi Francija vzpostaviti z Italijo prisrčne in trajne odnošaje. Omejitev delovnega časa v rudnikih Ženeva, 27. junija. AA. Mednarodna konferenca za delo je sprejela v prvem či« tanju s 75 proti 33 glasovom konvencijo, ki omejuje delo v rudnikih na 7 in tričetrt ure na dan. Povišanje davkov v Ameriki Newyork, 27. junija, s. Amerišiki fi«< nančni urad je opozoril davkoplačevalce na to, da se bodo davki morali zvišati, da se prepreči deficit v državnem proračunu, ako bo nazadovanje v trgovini trajalo še dalje. Bojkot ameriškega blaga v Italiji Rim, 27. junija. A A. Italijanski ministr* ski svet je razpravljal o načrtu za boj pro« ti novi ameriški carinski tarifi. Italijanski gospodarski krogi so sklenili, da bodo po« polnoma bojkotirali ameriško blago. Naraščanje nacionalističnega pokreta v Egiptu Kairo. 27. junija. AA. Včeraj }e priseglo nad 500 občinskih svetnikov, poslancev in senatorjev stranke Wafd, da ne bodo sodelovali z vlado SidSri paše. Sokolski Vidovdan Revolucija v Boliviji Revolucijonarji so se polastili oblasti in sestavili novo vlado — Predsednik Silos je pobegnil — Uporno gibanje se vedno bolj širi Mogočno sokolsko slavje ▼ prestolnici bo doseglo danes in jutri svoj višek. Sveti Vidov dan, praznik tužnih spominov, je zdaj radostno zavabil še zadnje čete svojih borcev, ki niso mogle že prej prihiteti na >ročište junaka«, v kraljevi Beograd. Kakor v kosovski epopeji, se tudi zdaj zbirajo mladci in možje z vseh vetrov; strumne čete — danes tudi ženske čete — korakajo za svojimi prapori; starešine — prav kakor v narodni pesmi — zastopajo vse rodove iste krvi. Toda — kako se je danes razširil krog domovine in kje so ji daljne meje! Od VI-lave so prišli bratje, od Visle, z lužiških Blat; prihiteli so Sokoli in Sokolice od vseh naših rek in izpod vseh naših gora. Vsa prestolnica blešči od trobojnic; po vseh ulicah, teh starih, kamenitih pričah balkanske in jugoslovenske zgodovine, se razliva rdeča in bela povodenj sokol-skih gostov; godbe igrajo in v pobratim-, stvu se krepko stiskajo roke narodnih borcev s severa in juga, z vzhoda in za-pada. Vse te množice druži ideja, ki sega globoko k samim koreninam slovanstva in Id čuti, da skupne korenine še niso zamrle. Sokolski zleti v tem stilu, ki nas spominja na antične olimpijade, so svojevrsten pojav v Evropi: takih skupnih vezi ne poznajo ne latinski ne germanski narodi. Da so si jih mogli ustvariti ravno Slovani, je samo znak njihove mladosti in čedalje bolj zavestne volje, da se skupno afirmirajo pred vso Evropo in človeštvom. Razdeljeni na razna geografska področja, ločeni med seboj ne samo po visokih gorah, marveč — kar je še hujše — po tujih narodih, ki so se kakor klini zabili vanje, postavljeni v sredino evropskih političnih tekem in borb, vrženi ob tla od vojn in revolucij, se slovanski narodi vendarle iščejo in si nenehoma ustvarjajo nova stikališča, nove vezi, nove medsebojne obveze. Bilo bi odveč, če bi v tem slovesnem trenutku znova naglašali, kako važna vez ie baš Sokolstvo — ne toliko po številu," ki ga ima danes, kolikor po sili in elanu, s katerim svoje vrste kuje in oblikuje za zavestno slovansko skupnost. Ideje dobivajo pravo, vitalno silo šele tedaj, če so vtelešene v organizacijah poedincev. Tako so se Tyrševe ideje kot najplemenitejši ekstrakt takratnega slovanskega preporoda divno vtelesile v so-kolskih organizacijah in se tu vedno iz-nova obnavljajo z novimi stremljenji in novimi nalogami, ki jih prinaša čas. V dobi, ko je v praktičnem življenju slovanskih narodov toliko posebnih vprašanj in skrbi, toliko razcepljenosti, ko se zdi, da bo v Rusiji, v Bolgariji, ali pa v novih smereh političnega in socialnega življenja popolnoma izginil veliki sen dedov o slovanski vzajemnosti, se nenadoma razlije preko vseh dvomov in bolesti val Sokolstva. Vzkipi mladostna volja, vera v izpolnitev velikega sna razžari lica, oči se vnamejo v ognju navdušenja. Organizirana in disciplinirana množica pristašev te ideje udarja v mladostnem pohod-' ob tla, zemlja se trese od njenih Politične počitnice na Češkoslovaškem H. — Praga, 25. junija. Češkoslovaški parlament je naletel pn svojem delu na celo vrsto ovir i>o-kaiinega, podrejenega pomena in to je povzročilo, da program, ki si ga je koalicija sestavila in po njem delovala, ni bil izčrpan v določeni dobi, a tudi ni biio nade, da bo zbornica mogla ta program izvršiti. Zato so bili osroufcki. k; jih je koalicija že prerešetala in rediigi-rala, odloženi do prihodnje jeseni, Zbornica in senat pa sta se podala na počitnice. Nejasnosti in spori, ki so povzročili predčasno prekinitev parlamentarnega dela, vsekakor niso tako veliki, da bi ogražali nadaljnji obstoj koalicije in povzročili morda celo padec vlade. Parlament odliada na počitnice z izrecnim sporazumom, da bo s pospešenim delom rešil vse zadeve v jeseni in da odgodi-tev ničemur ne škoduje. Vsekakor pa sta predsedniku vlade dostavila predsednik senata in predsednik zbornice odločen protest proti predčasni odgo-ditvi. V celoti se položaj obeležuje s tem, da »ni bilo mogoče doseči sporazuma«. Navaja se cela vrsta razlogov, a v splošnem vali krivdo ena stranka na drugo. Da pa odhod Oibeh zbornic na predčasne počitnice ne znači krize, poudarjajo izrecno organi vseh strank. »Venkov«, glasilo največje stranke, beleži glasove tiska koaliranih strank o not ran j e -političnem položaju in na osnovi te bilance ugotavlja z zadovoljstvom, da vse stranke odločno stoje na stališču, da je treba delo nadaljevati po današnjem programu koalicije. »Pravo L khi«, glasilo soci a 1 no-demokratične stranke, piše o situaciji popolnoma rav. nodiušno, a »Češke Slovo«, list tretje stranke po velikosti, navaja uspehe dosedanjega dela v parlamentu ter ugotavlja, da je delo bilo zelo plodno in tehtno. »Navzlic vsem mogočim dema-gogičnim izpadom je izključeno, da bi položaj koalicve postal kritičen,« pravi nato »Ceske Slovo«, »ker za vzajemno delo današnje koalicije zadostujejo tri naivečie stranke: agrarna, socialno-demokratična in narodno-socialistična. One iatnččo za stalnost parlamenta hi vlade, ako bi tu ogrožalo karkoH«. O kakšni krizi torej nikjer nif besede. Konkretno je oc'god ena rešitev cele vrste važnih vprašanj, predvsem zlasti korakov, gore predsodkov se nižajo pred njeno voljo! Še tiplje slovanstvo pri svojih prakoreninah, še krožijo prerajajoči sokovi! V svetle vizije bodočnosti pa se vpletajo ob vigilijah Vidovega dne tudi prividi preteklosti. Majhna Srbija, ki je pokazala v teku svojega razvoja lepe državotvorne in kulturne sposobnosti, ki je z Dušanovim zakonikom ustvarila enega najboljših pravnih dokumentov tistega časa, ki je s svojimi manastiri razodela visoka umetnostna stremljenja, je stala pred krutim osvojevalcem z vzhoda osamljena. V zavesti njenih voditeljev ni bilo ničesar, kar bi jih moglo v težkih trenutkih navdajati z upanjem v bodočnost in car Lazar je resignirano »privo-leo carstvu nebeskome«. Toda iz kosovskega Vidovega dne se je rodila homer-ska epopeja, ki je združila v sebi vse zavestne in podzavestne težnje po svobodi in guslar-pevec je toliko časa bodril in sokolil narod v suženjstvu, da se je v Karagjorgju izkresala prva zavestna težnja po osvobojenju. In vidovdanska misel je bila ona, iz katere so Srbi in ž njimi Hrvati in Slovenci črpali pogum in moč za delo in borbo za osvobojenje in ujedinjenje, dokler nismo dosegli v Jugoslaviji tega velikega cilja. Vidov dan torej ni samo praznik mrtvih nacionalnih herojev, marveč je tudi simbol nematerialnega, zgolj moralnega prizadevanja, ki vpliva na zgodovino narodov. Ne zmaguje surova fizična sila: zmaguje duh, ki tudi poražene narode vodi iz suženjstva v svobodo! Ta dragoceni nauk Vidovega dne velja tudi za današnje razmere. Svobode, ki smo jo pridobili po tolikih žrtvah in težkih preizkušnjah, ne bomo mogli ohraniti samo s fizičnimi sredstvi. V današnjem položaju, ko sosedni narodi delajo načrte za svojo bodočnost brez nas ali celo proti nam, je vzgajanje in širjenje nacionalnega duha, duha, ki bo vedno na straži naše svobode in neodvisnosti, ena izmed prvih moralnih zahtev. Mnogi desettisoči Sokolov in Sokolic, ki v teh slavnostnih dneh z razvitimi prapori korakajo po ulicah jugoslovenske prestolnice, so nosilci vedrega zaupanja v narodovo disciplino, samozavest in moralno sila Slovanski idealizem jim pravi, da zavedni narodi, ki iščejo medsebojne skupnosti, niso več osamljeni. Od Var-darja in od Skadrskega jezera sega tja k Vltavi in Visli velika spojevalna sila, moralna sila Sokolstva, ki se je razvilo baš v borbi zoper slovansko izoliranost v Evropi. Minili bodo dnevi slavnosti, topot korakov teh slovanskih nacionalnih čet bo izginil v daljavi. Prišle bodo nad nas zopet hladne vsakdanje - skrbi in težave. Toda navdušenje teh dni ni prazna pena. Sokoli si ostanejo zvesti. Njihov duh bo vedno bolj zmagoval nad razprtijami in pot k slovanskim smotrom bo čedalje jasnejša... V tem smislu jih toplo pozdravljamo tudi mi izpod Triglava! vprašanje 13. plače državnih nameščencev. Za to remuneracijo so bile vse stranke pač že iz razlogov oportunizma in agitacije, vprašanje pa je zadelo na principijelno odklon.lno stališče finančnega ministra. Ta noče rušiti ravnovesna v proračunu in bi pristal k remunera-ciji državnih nameščencev samo tedaa, če mu zbornica poišče obenem kritje. In ravno v vprašanju kritja se je razprava razbija. Dalje vpijeijo vse stranke po državni sanacija samoupravnih financ, ki so v obupnem stanju, odkar je uveljavljen novi zakon o samoupravah. Finančni minister se je postavil na stališče, da sicer ne nasprotuje taki sanaciji, toda navezal io je na uvedbo novega davka na pivo. Požuril se je, ko so stranke zahtevale hitro preskrbo denarja samoupravam, in zahteval, da davek na pivo odobrita zbornici takoj, ker bo v poletju in vročini konzum piva povzročil izdaten dotok državnih dohodkov. Dalje je šlo za naglo uzakonitev Izboljšanja prejemkov težkih invalidov. Predlog je bil v senatu že sprejet. Tudi ministrski svet 'je absolviral poslednjo sejo in se podaj na počitnice. Na tem zadnjem sestanku so razpravljali o proračunu za 1. 1931. ter o upravnih zadlevah za čas počitnic. Poslanska zbornica je sklicana za 9. septembra, senat pa bo sklican pismeno nekaj kasneje. Vlada in parlament imata za jesensko zasedanje celo vrsto težkih nalog. Poleg zgoraij navedenih bo treba rešiti res:stemizacijo. zadevo, ti-čooo se eksistence tisočev malih državnih nameščencev, ki so bili s sistemizacijo hudo oškodovani. V glavnem pa bo jesensko delo seveda obsegalo razprave o proračunu za 1931.. ki bo ostal v dosedanjem okviru, torej nezvišan. T?a-zen tega čaka vlado rn parlament rešitev zakonov o zaščti najemnikov. Podaljšanje avstriJSko-rumunske trgovinske pogodbe Dunaj; 27. jnnija. AA. Avstrijski ministrski svet Je podaljšal za tri mesece veljavo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Rumunijo. Pogodba preneha ve'jati 1. oktobra tega leta Nemški poslanik pri Briandu Pariz, 27. junija. AA. Minister za zunanje zadeve Briand je sprejel nemškega poslanika v Parizu von Hoeseha. V poučenih krofih trde, da je nemški poslanik očrtal Briandu glavne obrise nemškega odgovora na spomenico o federaciji evropskih držav. Ljubljana in elektrifikacija Bistvo pogajanj med ljubljansko občino in Kranjskimi deželnimi elektrarnami Povodom razprave ljubljanskega občinskega sveta o pogajanjih med Kranjskimi deželnimi elektrarnami in mestno občino ljubljansko glede dobave električnega, (oka se je razvila v našem časopisju interesantna debata in živahna polemika. V zanosu te polemike se je razprava zelo oddaljila od prvotnega vprašanja, namreč od načrta pogodbe za vzajemno dobavo električnega toka Deželnih elektrarn mestni občini ljubljanski in je prešla na širok problem elektrifikacije cele Dravske banovine. S tem je razprava dobila drugo obeležje. Na prvotni povod se je skoro pozabilo in stvarne pomisleke, ki jih je imelo zastopstvo Mestne občine ljubljanske proti osnutku dobavne pogodbe, se je v enem delu časopisja začelo s prozornim namenom spretno prikazovati tako, kakor da hoče mesto Ljubljana s temi pomisleki onemogočiti izvedbo elektrifikacijskega načrta za dravsko banovino. Ta povsem izmišljena trditev se zlohotno ponavlja kljub temu, da so župan mesta Lljubljane, pa tudi vsi drugi zastopniki mestne občine i v razpravi v občinskem svetu, kakor tudi v časopisnih člankih in strokovnih poročilih, vedno in dosledno odločno izjavljali, da pozdravljajo elektrifikacijo cele banovine in da želi mesto Ljubljana tudi samo pri izvedbi teh načrtov sodelovati. Načrt pogodbe za dobavo toka so izročile Deželne elektrarne ljubljanski mest. občini meseca decembra lanskega leta, ko je bil baš v gradnji in montaži novi del elektrarne, ki je njeno kapaciteto podvojil. Ljubljana je tedaj dokon-čavala veliko investicijsko delo, ki jo je stalo ca 12 milijonov dinarjev in katerega kapaciteta zadostuje ne samo za kritje celokupne trenotne potrebe ljubljanskega mesta za javne svrhe, za gospodinjstvo in obrt, marveč bo tudi pri močnem porastu konsuma električne energije predvidoma še na dobo nekaj let mogla kriti vso potrebo mesta in neposredne okolice. To napravo je gradilo mesto Ljubljana obenem še iz drugega razloga, ki je za nas najvažnejši, namreč iz razloga, da poceni proizvodnjo električne energije. To se je že meseca decembra točno vedelo in poskusi, izvršeni po komisijonalnem prevzet-ju novega dela elektrarne, ki so bili izvršeni meseca maja, so le potrdili in uradno ugotovili, da so se stroški produkcije električnega toka, torej stroški za premog in mažo, s pričetkom obratovanja na novem turbo agregatu znižali od 1.08 Din na povprečno 46 para za kilovatno uro. V tem položaju je bila Ljubljana, ko je prejela ponudbo Deželnih elektrarn za dobavo toka. Ponudba pa je bila zasnovana na podlagi dragih proizvajalnih stroških mestne elektrarne v letu 1929, torej 1.0S Din za kilovatno uro in je t>o-leg tega stavila kot najvažnejšo zahtevo, da se obrat mestne elektrarne ustavi in da nostane mestna elektrarna rezerva Deželnih elektrarn. Vsakomur je jasno, da v tem položaju, v katerem se je nahajala mestna občina ljubljanska, ni mogla sprejeti načrta pogodbe, ki je bil zasnovan na tako nemogočih predpostavkah. Ako ga je pa odklonila, je treba, da se izdela nov načrt pogodbe, ki bo zasnovan na podlagi sedanjih proizvajalnih stroškov ljubljanske mestne občine in ki bo Ljubljani dajal svobodo, da sama obratuje, ako in kadar se ji to izplača, pa mislimo, da se bo lahko kaj kmalu prišlo do sklepa dobavne pogodbe za električni tok s Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Tudi Ljubljana ne more sprejeti takih določb v pogodbi, ki jo postavljajo pod neke vrste policijsko nadzorstvo, popolnoma nepotrebno za tak pogodbeni odnošaj. Saj vidimo, kako so se slične zadeve uredile v drugih deželah na prav praktičen in za obe pogodbeni strani sprejemljiv, koristen in ugoden način. Ko so Štajerske deželne elektrarne sklepale pogodbo z graško mestno občino, so celo dale mestu denarna sredstva, da je zgradilo svojo elektrarno in mu dajejo danes v pogodbenem stanju popolno prostost, da obratuje, kadar želi. Graška mestna občina tudi taktično pozimi sama obratuje in pri veliki obtežbi v svoji elektrarni proizvaja en del za mesto potrebne električne energije. Pri nas pa naj bi bilo ravno obratno. Dvanajst milijonov, ki jih je investirala s težko muko mestna občina, naj bi bil mrtev kapital mestna elektrarna pa le rezerva deželnih elektrarn. In obračun naj bi bil končno baziran na proizvajalne stroške, ki so za 100 % večji od današnjih. Kdo naj bi to zagovarjal? Kdo bi mogel podpisati tako pogodbo? Usodna pogreška v nemški bolnici Pariz, 27. junija. A A. Pasteurjev zavod priobčuje ugotovitev o tem, da je uradna anketa nemške vlade ugotovila vzrok smrt* nih primerov v otroški bolnišnici v Lue« becku. Na podlagi te uradne ugotovitve smrtni primeri niso nastopili zaradi upora« be preventivnega protituberkuloznega ce« piva iz Pasteurjevega instituta v Parizu, marveč zaradi usodne pogreške v labora« toriju bolnišnice ▼ Luebecku. Uradniki te« ga laboratorija so zamenjali francosko ce« pivo z virulentnimi tuberkuloznimi kultu« rami. (Kakor smo že poročali, je zaradi tega umrlo 63 otrok Op. ur.) Strahovita eksplozija na parniku Newyork, 27. junija, s. Pri eksploziji di-namita, ki Je nastala, ker je strela udarila v ladjo v Brockwille, je bilo 31 oseb ubitih, 11 pa Je ranjenih. Buenos Aires, 27. junija, s. Uporno giibange v Boliviji vedno bolj narašča. Uporniki so zavzeli Santa Cruz, Potosi in Oruro. Ko je policija v La Pazu napravila klanje med prebivalstvom, je intervenirala vojska ter pognala v beg policijo in pristaše predsednika Silosa. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Čete so preprečile ministrom prihod v vladno palačo. Predsednik Silos je pobegnil v poslaništvo Zedinjenih držav ter namerava zapustiti deželo. Vojska je sklenila imenovati provzorno vlado do izvedbe novih volitev pod vodstvom kakega generala. La Paz, 27. junija, AA. V Boliviji je izbruhnila revoiucija. Vojaštvo je odstavilo vlado. Predsednik Silos je zapustil deželo. London, 27. junija. AA. Urad za ameriške kable sporoča, da so zveze z La Pazom popolnoma prekinjene London, 27. junija g. Poročila iz Bolivije javljajo, da so revolucijonarji zmagali na vsej črti. porne čete so ujele predsednika Silesa in šefa bolivianskega generalnega štaba Kundta. Skoro vsa vojska se je pridružila revolucijonarjem. Vlada je bila odstavljena. Vladne posle je prevzel šestčlanski odbor, ki bo toliko časa imel v rokah vladno oblast, dokler ne bo z ljudskim glasovanjem izvoljen nov predsednik. Malta zopet angleška kolonija S kraljevim odlokom je ukinjena ustava in Malta uvrščena med kronske kolonije London, 27. junija, s. Kralj je podpisal odlok, s katerim se proglaša otok Malta za kronsko kolonijo. Leta 1921. dovoljena parlamentarna ustava se za nedoločen čas ukinja ter se Malta pod-reia ti^nos^edno £uv«*rneriit. London, 27. Junija AA. Na snočnjf seji spodnje zboirnfce so govorniki obeh opozi-cionalnih strank odobrili ukinitev ustave na Malti. Izrazili so oa upanje, da bo ustava čim prej zopet obnovljena. Podtaimk za kolonije dr. Shiels je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so opozicional-ne stranke odobrile vladno akcijo in upanje. da ustava ne bo dolgo časa ukinjena, stranke bedo imele priliko, da bodo po-razpravljale o položaju na Malti. Vlada želi, da imelo maltsko prebival- stvo priliko odločat? samostojno 0 svoji usodi. Angleška vlada se ne želi vmešavati v strankarske spore in ie nastopila s svojo akcijo, ker je bila v to Priseljena od inozemskih činiteljev. Pri tem je važno Poudarjati, da spor ni povsem verskega značaja, temveč da je v rekr meri domač prepir. Vlada je intervenirala v tem sPo-ru v najboljšem- interesu samouprave i® bo storila korake, da bo imelo maltsko pre. bivalstvo popolno priliko spoznati in oceniti položaj. Rim. 27. juirfja AA. Odposlanstvo nacionalistične stranke na Malti je posetilo malt-skega nadškofa in mu izrazilo popolno vdanost katolišk cerkvi. Stranka je poslala Pacelliju brzojavko, s katero odobrava zadržanje sv. stoflice. Novi junaki Atlantskega oceana Major Smith je s svojima tovarišema po nevarnem poletu preko Oceana včeraj srečno pristal v New-yorku, kier so pogumne letalce sprejeli z največjim navdušenjem Newyork, 27. junija. AA. Davi Je pristalo v Newyorku letalo »Južni križ«. Newyork, 27. junija AA. Major Kingsford Smith je pristal s svojim letalom »Južni križ na letališču Roosewelt v Newyorku. Pred pristankom je krožil v spremstvu 12 ameriških letal nad mestom. Polet iz Nove Fundlanske v Newyork je v početku ovirala gosta megla, pozneje pa je bilo krasno vreme. Ko so Kingsford Smith in njegovi tovariši pristali po velikem poletu v Newyorku jih je sprejela velika množica z viharnimi ovacijami. V razgovoru z novinarji je Smith dejal, da ovirajo polet preko oceana najbolj vremenske neprilike. Po svojTh dosedanjih izkušnjah zeio dvomi, da bi bil severni Atlantik pripraven za preko-oceanski trgovinski promet. Težkoče so velikanske. Meteorološke študije dokazujejo, da jc na tej zračni progi veliko nevarnih mest in da se je treba skorai vso pot boriti s hudimi nasprotnimi vetrovi. Peter Gra selli častni meščan Kranja Kranj, 27. junija. Danes ob 6. popoldne se je vršila redna seja mestne občinske uprave. Sejo je otvoril župan g. Ciril Pire. Občinski svetnik Maks Fock je imel kratek nagovor, v katerem je predlagal, naj se izvoli g. Peter Grasselli za častnega meščana občine Kranja, ter je svoj predlog utemeljil z jedrnatim pregledom zaslug Jubilanta, ki praznuje jutri svoj 90. rojstni dan. Jubilant je bil namreč rojen v Kranju na Glavnem trgu v hiši, ki je sedaj last drogerista g. Šinkovca. Predlog g. Focka je bil soglasno sprejet. O sklepu občinskega odbora je mestni župan brzojavno obvestil jubilanta. Podoknica Petru pl. Graselliju Ljubljana, 27. junija. Ljubljana ni pozabila na svojega prvega slovenskega župana Petra pl. Grasellija, ki stopa v 90. leto. Nocoj se je zbrala na trgu pred magistratom, odnosno pred vo« galno hišo, v kateri stanuje velezaslužni jubilant, naravnost ogromna množica Ljub. ljančanov vseh slojev. Z vsem zanima, njem in spoštovanjem so prisostvovali se. renadi, ki jo je priredila svojemu sousta« noviteiju Glasbena Matica. Točno ob 20.30 so zapeli pevci prvo pe. sem, Aljaževo »Divno noč«, ki se je raz. legala po trgu in »o se akordi mogočno dvigali skozi odprta okna k sivolasemu ju« bilantu. Sledili sta še dve pesmi in sicer Vilharjeva »Naša zvezda« ter Ipavčeva »Domovini«. Medtem se je podala na ju« bilantovo stanovanje deputacija, ki so jo tvorili predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, podpredsednik Silvin Pečenko in za ženski zbor podpredsednica Klementina Hrovatinova. Globoko ganjen je sprejel jubilant deputacijo v krogu svoje rodbine in se presrčno zahvalil za čestitke. Pozneje se je še vedno čvrsti g. jubilant prikazal pri oknu, kar je povzročilo vihar navdušenja. Zadoneli so vzkliki: »Živel pr« vi slovenski ljubljanski župan!«. Po dalje časa trajajočih presrčnih ovacijah se je množica polagoma razšla. Kazen za ponarejanje podpisov na menicah Maribor, 27. junija. Pred malim senatom so se morali danes zagovarjati zakonca Alojzij in Jera Bohač in njena sestra Marija Majerič tz Maribora, ki so 4. aprila 1930 prj Zadružni gospodarski banki dvignili S000 Din na menico, na kateri so ponaredili podpise ClruErjh oseb. Jora Bohakova je kupila na Pobrežju malo posestvo in je Za razna plačila potrebovala 8000 Din. Odvetnik ji je rekel, da denar lahko dobi na mpiiieo. če ima dva zanesljiva poroka. Naprosila je za poroštvo posestnika Slokana na Pobrežju in njegovo ženo, ki sta pa poroštvo odklonila. Zato se je Bohakova dogovorila s svojim možem, da bi on podpisal posestnika Ivana Slokana. njena sestra Marija pa Slokanovo ženo. Rečeno — storjeno. Dne 4. aprila so prišli y Zadružno gosipodarsko banko. Bohak se je predstavil za Ivana Slokana. Majeričeva pa za njegovo ženo in oba sta pod temi imeni podoisala menico. Bohakova Je na ta način dobila izplačanih 8000 Din. Nato je ves dan z znanci popivala, da je zvečer pijana obležala na cesti, ostanek pa je pozneje zapil njen mož. le nekaj dolgov ie še izplačal. Obsojeni so bili danes: Alojzij Bohak na 3, Jera Bohakova na 4. Marija Majerič pa na 1 mesec strogega zapora. Šest žen umoril Atene, 27. junija, g. V vasi Antigone ▼ Macedoniji so aretirali šestkratnega morilca žensk. Zaporedoma se je poročil z osmimi ženskami, od katerih je 6 izginilo na tajinstven način. Morilec je že priznal umor svoje zadnje žene, ki jo je na potu iz Antigone v Solun zabodel z nožem. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved ta soboto: Najbrže nobene spremembe sedanjega vremena, toplo, možnost neviht, prehodni za-padni vetrovi niso izključeni._ Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k Sebi, previdenega s tolažili sv. vere, v boljše življenje našega preljubljenega očeta, starega očeta, tasta oziroma brata in strica, gospoda Vincenca Zirnstein-a bivšega strugarskega mojstra K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 29. junija 1930, ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na Zavrtih št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. 9023 V Ljubljani, dne 27. junija 1930. Rodbine: Hartman, Brunar, Schober, Zirnstein, Brandl. vsesokolsk zletu v Beogradu NJ. Vel. kralj Aleksander Slovanskemu Sokolstva Včeraj, danes in Jtrtrt <» ▼ B«*. gradu glavni zletni dnevi veeso-kolskega zleta. Za te dna je objavil Savez Sokola kraljevina Jugoslavije naslednjo spomenico slovanskemu Sokolstva. Bratje ic sestre! Po sijajno uspelem zletn šolske mladine, po zmagoslavnih dneh naše junaške vojske, po radostni zori naraščaj-ske in dečje sokolske slave, kjer so naši mladi ptiči dokazali svojo moč in pripravljenost kot pravi Tyrševi učenci, po vsem velikem in sijajnem, kar je Sokolstvo že pokazalo narodu in svetu, — je vzniklo končno tudi solnce glavnih zletnih dni, najjačje manifestacije Elza Skalarje va, savezna načelnica SKJ. sokolske vere, sokolske volje, sokolske moči V lepo ta ponosno prestolnico mlade in čvrste države, naše svete uedinjene domovine, v naš beli kraljevski Beograd, prihajate z vseh strani, kjer doni slovanska pesem, da kronate nedolžno čelo sokolske Vile z diademom slovanskega sokolskega bratstva. K sokolski ideji, tej najljubši hčerki majke Slave, tej mladi in blesteči božiči novih zlatih časov, prihajate kot dragi, dolgo in željno pričakovani gosti. In ona vas sprejema radostno, oduševljeno, svoje pobornike in viteze. Njen svet je širok in bleščeč kakor slovansko morje, smel in visok kakor slovanske gore, večno mlad ta čist kakor slovanske vode. Vse naše pokrajine plamte v istem sokolskem žaru, v istem sokolskem čustvovanju. Sokolska himna, radostna pesem pomladi in slovanskega vstajenja, se poraja iz najbolj skrivnostnih snovi naše zemlje, iz najglobljih in najbolj iskrenih misli in teženj našega naroda. V solnčno kolo slovanskega bratstva prihajate vsi, bratje in sestre, stari in mladi, bogati in siromašni, vsi enakovredni odganki našega narodnega cveta. V ta divni venec se vpletajo žarki cvetovi bratskega severa, kršni sinovi in divne hčerke bratske češkoslovaške zemlje in junaške Poljske ter potomci prve slovanske zemlje, majke Rusije. V venec se vpletajo tudi otroci najmanjšega slovanskega plemena, Luži-ških Srbov, da dokažejo svojo budno in jekleno slovansko zavest. Iz novega sveta, iz daljne Amerike, so prinesli brodovi preko oceanskih globin naše slovanske brate v staro domovino, da se jim okrepi duša ob domači pesmi in domači besedi. V belo, ponosno mesto, kjer se je dvignila slovanska moč visoko nad ruševinami rimskega, keltskega in turškega gospostva, kjer je vsaka ped zemlje prfča gigantske junaške borbe za; mlado- slovansko svobodo, kjer danes plapolajo trobojne zastave veselo v modro solnčno nebo, — ste doletele čete naših Sokolov. Vi vsi, mladi, lepi, in dobri v* srcu m duši. prihajale na sokolske praznike, polni ljubezni in idealizma, te zlate luči človeštva, ki pretvarja svet ▼? raj in pesem. Z železno prostovoljno disciplino bo-v ste pokazali svetu vso moč slovanskega značaja, vso jakost sokolske duše.1 Zvesti in najboljši sinovi, vdane in naj--" boljše hčerke našega rodu, ponesite v vasi in vasice slovansko blago vest do-' brote, lepote in resnice, da bo zasijala vsa zemlja v novem žaru bratstva in ljubezni! Kakor si čebele v pestrem cvetju zbirajo najslajši pomladni spomin za čmer-ne zimske dni, tako si mi, bratje in sestre, zbiramo dragocene spomine na zlet slovanskih src, na solnčne cvetne, dni sokolskega bratstva. Prinesite zlato svojih sokolskih src, prinesite bisere slovanske duševnosti na sokolski zlet! Položite na oltar slovan-i ske domovine svoje sokolske duše, svoje moči, svojo ljubezen, svoje misli in sanje! Sokolski prapori, okaljeni v ognja dela in življenske borbe, se bodo ovenčali z novim trakom nove sokolske slave in vodili krepke čete Sokolstva k novim zmagam, k daljnim očaran im vrtovom slovanskih sanj. Pozdrav vam vsem, ki ste prišli, da poveličate naše dni sokolskega zleta, ki nam prinašate vonj in cvetje slovanskih src! Iz teh sijajnih sokolskih dni se poraja božanska simfonija vseslovanske Engelbert Gangl, prvi podstarešina SKI Gjuro Paunkovlč, drugi podstarešina SKJ. NJ. kr. Vis. prestolonaslednik Peter, starešina Sokola kraljev. Jugoslavije. zajednice, se oglaša zvon slovanske Velike nedelje. Naj svetloba ta sijaj teh refikfh sokolskih dni, naj občutek sokolske ljubezni kot blagovest prodrejo v vse naše domove, da zaplamte vsa srca ši-rom slovanskih pokrajin v žaru sokolske ljubezni in da postane slovanski svet en sam velik radosten ta solnčen sokolski dom. Slovanska Vila, Vila Sokolica, čuj naš glas, vzklik našega srca. našo sveto prisego: Kakor je globoko slovansko morje, tako je globoka naša sokolska ljubezen! Kakor so visoke naše slovanske gore, tako je visoko razvita naša sokolska zavest! Kakor so bogata naša slovanska polja, tako so bogate naše sokolske duše! Kakor so trde naše skale, tako so jeklene naše sokolske moči! Tvoji smo, sveta Slovanska VSa, tvoji do poslednjega diha, tvoji od zibelke do groba! Naša zvezda si, naše solnce, naš plamen in naš cilj! Tebi srce in dušo, misel ta težnjo! Zdravo! V Beogradu, dne 25. junija 1930. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Začetki slovanskega Sokolstva Zibelka Sokolstva je stekla, kakor znano, na Češkem, duševna očeta tega najjačjega slovanskega pokreta sta bila Fiigner in Tyrš. Ustanovna skupščina prvega sokolskega društva je bila 16. februarja 1862 v Pragi, prvi starosta tega društva je bil Jindrich Fiigner, prvi načelnik pa dr. Miroslav Tyrš. Dvajset let se je moralo češko Sokolstvo boriti na eni strani s svojimi otroškimi boleznimi, na drugi strani z avstrijskimi oblastmi, ki so instinktivno začutile pretečo nevarnost. Sele prvi vsesokol-ski zlet v Pragi dne 18. junija 1882 leta je definitivno prebil led. Od takrat naprej beleži češkoslovaško Sokolstvo ogromen razmah, ki je bil prekinjen le med svetovno vojno. Pač pa Slovakom madžarske oblasti niso za nobeno ceno dovolile ustanovitve »Sokola« in je zato Sokolstvo prišlo med Slovake šele z osvobojenjem. Cehom so v Sokolstvu prvi sledili Jugosloveni, med njimi najprej Slovenci, ki so si že 1. oktobra 1863. osnovali v Ljubljani društvo »Južni Sokol«. Starosta je bil dr. Etbin Costa, načelnik pa Ste van Mandič. Društvo je bilo leta 1867. razpuščeno, a se je že v začetku prihodnjega leta obnovilo kot »Telovadno društvo Sokol« v Ljubljani. Ljubljanskemu vzgledu so med tem sledila že tudi druga mesta po Sloveniji, in leta 1888. je bil v Ljubljani že prvi sokolski Dr. Viktor Murnik, savezni načelnik SKJ. Slike i zleta sokolskega naraščaja Na desettisoče ljudi je stalo že nad uro dolgo na Terazijah ter se nestrpno oziralo proti dvoru, odkoder je imela prikorakati povorka sokolskega naraščaja. Solnce je pripekalo na vso moč, tako da so polzele vsem debele potne srage po čelu in licih. Nestrpno so stopicale po najnovejši modi oblečene Beograjčanke in nervozno so kadili cigareto za cigareto Beograjčani ter si od časa do časa z robci brisali pot Nemir je dosegel višek, ko so se čuli od dvora sem prvi klici zbranih množic in zvoki sokolske koračnice. Prihajajo! Med množico je završalo in vse se je jelo riniti proti robovom pločnikov. Tu so stali mrki beograjski žandarji, ki ne poznajo šale, ter odločno opozarjali občinstvo, naj vzdrži red. Njihovi opomini pa ne bi zalegli dosti, če bi omagala pri vzdrževanju špa- iirja — najmlajša sokolska deca. Res sokolska deca! Tem malčkom, ki jih morajo sicer še voditi njihove mamice s skrbno roko preko živahnih Terazij, je pripadala velika naloga, da tvorijo prvo vrsto špalirja. Ze v prvih- jutranjih urah so zasedli malčki vse obrobne pločnike trotoarjev po Terazijah in mirno čakali prihoda svojih večjih bratcev in sestric. Na eni strani ceste malčki, na drugi pa deklice, tako da je izgledalo od daleč, kakor da je potegnjena od dvora sem pred gostim špalirjem občinstva rdeča nit, preko katere ne morejo prodreti ljudske množice. Težka je bila naloga malčkov, še tvžja pa onih Beograjčanov, ki so stali v prvih vrstah za njimi ter neprestano opozarjali za seboj stoječe občinstvo, naj ne pritiska proti robu pločnikov, kier sedi deca. Občinstvo je s smehom sprejelo te opomine na znanje ter res vzorno vzdrževalo red, tako ni bilo nobenega prerivanja. Vsakdo je stal pač tam, kjer je bil in se ni poskušal drenjati v ospredje, ker je vedel, da sedi tam mala sokolska dečica, ki bi jo lahko prve vrste gledalcev pogazile, če bi 2-adnje preveč silile v ospredje. Malčki so sedeli tako ves čas sprevoda in se dvignili šele potem, ko je odkorakala poslednja četa naraščaja, nakar so se priključili kot zaključek povorki in drobili za bratci z malimi koraki, držeči se za roke ter prepevajoči s sladkimi glaski »Haj-mo mi Sokoli...« • Ko so korakale mimo nas dolge kolone burno pozdravljenih naraščajnikov, je stala poleg mene stara majka v patrijarhalič-ni srbski noši ter si vedno znova brisala solze. Sivih las, z globokimi brazdami na čelu je z velo roko pozdravljala neutrudno sleherno kolono ter me neprestano vpraševala, kdaj prispe beograjski naraščaj. Ko se je zabelila tablica z napisom beograj ske župe, se je prerila v prvo vrsto in vzkliknila: »Evo ti Dušana! Živeli Sokoli!« Vprašal sem znanca, ki me je spremlja! ter preje pozdravil to staro majko, kdo je. Povedal mi je zgodbo, kakršnih je čuti v Srbiji na sto in sto. Bila je stara mati 15 letnega naraščajnika, katerega oče je padel kmalu po izbruhu svetovne vojne, mati pa je umrla pozneje za časa avstrijske okupacije. Sirotno vnuče je prevzela v oskrbo stara mati in ga s pomočjo dobrih prijateljev vzgajala tako, da je danes eden najboljših dijakov na gimnaziji. Cim je bil ustanovljen v Beogradu jugoslove-ski Sokol, je poslala stara majka svojega vnučka še kot malo dete v sokolsko telovadnico, kjer je telovadil že nekaj let ter je danes eden favoritov beograjskega naraščaja, ki se je odlikoval tudi pri nara-ščajskih tekmah po svojih vzorno izvajanih vajah. Okrog Knežjega spomenika na trgu pred N---"'"'—' nozorištem so se n-:,«l nad mladino prvi zvok državne himne, je vso to mladino prešinil duh. ki je v hipu vzravnal njihova telesa, da so stali mirno kot izklesani kipi, dokler ni zamrl poslednji zvok ter izbruhnil orkan klicev: »Živel kralj, živela Jugoslavija!« ki se niso polegli vse dotlej, dokler ni zapustila poslednja četa sokoličev prostranega trga pred Narodnim gledališčem. Krasen }e bil pogled na zletišče m tribune, ki so bile skoro vse zasedene po ogromnem številu nad 30 tisočev občinstva. Tribune so izgledale kakor velikanske pisane gredice, na katerih valovi pod božanjem rahlega vetriča na tisoče pisanih cvetlic. Posebno krasen je bil pogled na člansko tribuno, kjer se je mešala barva rdečih članskih srajc z modrino telovadnih krojev članstva in naraščaja. Kljub ogromnim množicam je vladal na zletišču najvzornejši red; številni sokolski leditelji so spremili vsakega posetnika do njegovega mesta na tribuni. Dobil sem prostor v bližini kraljeve lože med dvema živahnima Beograjčankami Za menoj pa je sedelo nekaj že priletnih gospa in gospodov, ki so zadivljeni ~"->zovali potek telovadbe ter dajali duš1™ svojemu zadovoljstvu in navdušenju s nio^ksniem in vzkliki: »Živela mladina! Živeli Sokoliči!« Ko je izvaja! svoie vzor- no naštudirane vaje, se je nenadoma no-temnilo nebo. Solnce, ki ie preie pripekalo na tribuno se je skrilo za črne oblake m zlet, ki so «e ga »delofffl tudi Mrratl ni Cehi. , , , . Hrvati so dobili prvo sokolsko društvo v Zagrebu še le leta 1874. Nato pa je Sokolstvo tudi v hrvatskih pokrajinah hitro razširjalo. Se kasneje so i stanovih Sokola Srbi. Leta 1882. je zabelo v Beogradu delovati »Društvo za gimnastiko in borenje«, ki se je devet j. t kasneje spremenilo v »BeograjsKo kimnastično društvo Sokol«. Proti koncu preteklega stoletja pa se je začelo Sokolstvo tudi v Srbiji živahno sinti, deloma pod imenom »Sokol«, deloma pa pod imenom »Dušan Silni«. Med Poljaki je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo, vendar pa ne pod sokolskim imenom, v Lvovu leta 18b7. Ostalo je par let osamljeno in sele v osemdesetih letih so se mu začela pridruževati tudi društva po drugih mestih Galicije. Ruska vlada poljskih so: kolskih društev na svojem ozemlju m pripustila, pruska pa jih je na Poznanj-skem tudi zatirala, kar je le mogla. Kljub temu je obstojalo ob izbruhu svetovne vojne v pruski Poljski 164 poljskih sokolskih društev. V Rusiji so se ustanavljala posamezna gimnastična društva že od leta 1883. naprej, vendar pa to niso bila sokolska društva v Tyrševem smislu. Prvo res sokolsko društvo je bilo osnovano se le leta 1900 v Tiflisu, kjer je deloval kot telovadni učitelj na tamosnji gimnaziji češki Sokol Grumlik. Potem so se tudi v Rusiji sokolska društva razširjala, vendar pa jih je bilo do svetovne vojne skupaj samo 48. Lužiški Srbi pred vojno niso Imeli Sokolstva. Šele praški vsesokolski zlet 1 19?0. je dal tudi njim tako močno pobudo. da so si kljub odporu in sijmm Šikanam nemških oblasti osnovah zev novembru istega leta v Budyšinu luzi-škosrbsko sokolsko društvo, ki je dobilo v hitrem času mnogo pobratimov, tako da šteje lužiško Sokolstvo danes že 18 društev s 700 člani. Po vzoru Sokola so si osnovali svojo telovadno organizacijo tudi Bolgari, ki pa so ji dali ime »Junak«. Do vojne so bili »Junaki« v zvezi s slovanskimi so-kolskimi organizacijami, od tujega duha zakrivljena nesrečna Bregalmca in še boli protislovanski airont od germa-nofilov vodene Bolgarije v svetovni voini oa sta te zveze prerušila, tako da jih še do danes ni bilo mogoče obno- ^'vzporedno s Sokolstvom v domovini se ie razširjalo tudi Sokolstvo med slovanskimi izseljenci, zlasti v Severni Ameriki, kjer je bil ustanovljen prvi češki Sokol 1. 1871., prvi poljski 1887., slovaški 1893., jugoslovenski pa 1908. Sokolska organizacija Skozi desetletja so sokolska društva v bivšj Avstriji obstojala in delovala le kot oosameane edinice. Gojila so sicer med seboj kar najtesnejše osebne in idejne stike, vsa prizadevanja, da bi si ustanovila tudi formalno Kve.zo, pa so se razbila na trdovratnem odporu avstrijskih oblasti. Tako je bi!a šele leta 1884. osnovana prva češka sokolska župa s sedežem v Kolimu in šele Pet let kasneje se je končno 'Posrečilo dohiti dovoljenje za osnovanje »češke obce sokolske t, katere delokrog pa je smel obsegat: samo takratno Češko. Trt leta nato le b:!a ustanovljena »Obec sokolska« za Moravsko in Slesko in šele leta 1896. le bila dovoljena združitev obeh organizacij v »Svaz češkoslovenskeho Sokolstva®. Jugoslovensko Sokolstvo je bilo pred voino organizirano prvotno v štfirih. kasneje pa v treh zvezah. Šele 1. 1905.. torej ce-40 ie>t po ustanovitvi prvega sokolskega d"ustva v Ljubljani, je vlada dovolila usta-v >v:tev Slovenske sokolske zveze. Eno let0 1 jiprej je bil osnovan »Hrvatski sokolsfi savez«. Še pozneje je bila osnovana zivezn sokolskih društev v Srbiji skoro istočasno z zvezo organizacij »Dušan Silni«. Leta 151<0: sta se obe zvezi5 združili v »Savez sirpskiih sokolskih dmštava »Dušan Silni«. Poljska sokolska društva v Avstriji sa si osnovala svojo zvezp leta 1892., poljska sokolska društva v Nemčiji pa eno leto kasneje. Zveza ruskosa Sokolstva je bila ustanovljena leta 1910. s sedežem v Moskvi. Med njenimi glavnimi ustanovitelji je bil br. dr. Vergun, ki je še danes vodja ruskega Sokolstva v emigraciji. Sokolska društva v Amerikj so si osnovala d ei om a pr e d vojno, deloma pa šele med voino svoj0 češko, slovaško in poljsko od Banata sem je bilo slišati votlo grmenje. Od časa do časa je presekal črne oblake tudi svetel blisk, od A.va!e sem pa je začel pihati hladen veter, da so pričele dame po tribunah drhteti v svojih lahnih oblekah in se zavijati v plašče. Veter ie postajal močnejši in močnejši in nenadoma je prinesel s seboj oblak rjavega prahu, ki je skoro zastrl cel pogled na telovadeči raraščaj. Izgledalo ie, da bo vsak hip za-diviala nevihta. Občinstva se je polotila rervoznost in mnogi so že začel' vstajati, da bi se odpravili in utekli nevihti. V tem pa se oglasi za menoj krepak glas starejšega gospoda: »Ljudje božji, kaj se bojite nevihte, saj se jo mladina, ki telovadi tu spodaj, tudi ne boji. Ona bo najmanj toliko mokra, kakor mi in vendar vztraja. Sramota bi bila, če bi io - hipu zapustili ter zbežali zaradi bližajoče .se nevihte.« Neznancev glas je zalege!. Liudje so zopet posedli in nadaljevali z motrenjem telovadbe. Nevihte ni bilo, čeprav je treskalo in grmelo okrog Beograda. Ni me dolgo vzdržalo na sedežu. Po nastopu na orodju sem zapustil svoje mesto ter odšel na stojišče, kier ie bilo zbranih na tisoče preprostih gledalcev iz naroda. Prisluškoval sem njihovim razgovorom in kritiki posameznih nastopov. Iz pomenkov sem razvidel, da ie bil nastop sokolske mladine za te ljudi novo odkritje in da so šele sedaj pričeli doumevati. kolikega pomena je za obstoj naše države vzgoja mladine v sokolskem duhu. smo, 4oOm jopoatrrenaho Scfato^ •» nima enotne vrhovne organizacije, temveč Je organizirano le v župah. Leta 1907. je bila v Pragi osnovam Slovanska sokolska zveza, v kateri so bile združene vse takratne vnhovne sokolske organizacije slovanskih narodov. Svetovna vojna pomeni tudi za Sokolstvo enako važno razdobje, kakor za vse diru se velike pokrete v Evropi. Avstrijska vlada Je zadušila sokolske organizacije na Češkem in na slovanskem jugu, enako je storila Prusija s poljskim Sokolstvom na svojem ozemlju, velika vojna tragediia ie prekinila sokolsko delovanje med Srbi in Hrvati, poljsko Sokolstvo v Galiciji pa je Dunaj skušal zlorabiti za borb0 proti slovanski Rusiji Le ideja s tako silno notranjo močjo, kakršno ima baš Sokolstvo, je lahko tako katastrofo ne le preživela, ampak izšla iz nje celo ojačena. Po končanj vojni je bilo Sokolstvo prvo med vsemi velikimi pokre-ti, ki se je zopet zbralo in se organiziralo še krepke je. Svobodna in ujedinjena Češkoslovaška republika je dobila kot vrhovno sokolsko organizacijo »Československo obec sokolsko«, katere delokrog obsega vso republiko. Enako se je osnovala enotna sokolska ziveza za veliko poljsko republiko, a tudi jugoslovenske sokolske zveze so se na osnovi načel, sprejetih na zgodovinskem vidovdanskem sokolskem saboru, leta 1919. v Novem Sadu združile v enotno organizacijo, Jugoslovenski sokolski savez, katerega prvi starosta jie bil pokojni dr. Ivan Opažen, načelnik pa Stane Vidmar. Na žalost so politične borbe posegle deloma tudi v Sokolstvo in povzročile, da se je leta 1921. en del hrvatskega Sokolstva izločil iz skupne organizacije in si osnoval svojo zvezo. Boljševiški režim onemogoča obnovitev Sokolstva v Rusiji, pač pa so se zbrali ter se osvežili in okrepili 2 mladimi močmi ruski Sokoli, raztreseni v emigraciji po vsej Evropi. Osnovali so sli svojo zvezo s centralo v Pragi in s pododbori po vseh državah, kjer žive ruski emigranti t večjem številu. Pred leti si Je osnoval centralno tudi lužičkosrbski Sokol. Na vsesokoiskem zletu ▼ Pragi l 1930. je bila ustanovljena zveza jugoslovenskega in češkoslovaškega Sokolstva kot naslednica predvojne Slovanske sokolske zveze, na drugem jugoslovenskem sokolskem saboru v Zagrebu leta 1924. pa Je tfcla sklenjena ziopetna ustanovitev Slovanske sokolske ziveze, v kateri so sedaj včlanjene vse slovanske Sokolske zvoz«, razen Bolgarske. lop« s B društvi ia 800 BmtL | btrtea ▼ sredstvih, ki naj bi mu pomagal« Med Jugosloveni je itel« pred vojno i do slave in blagostanja. V Avstraliji je Slovenska sokolska zveča osem žup s 115 ...... društvi ter 7000 člani in 1200 članicami. Telovadilo je 1800 članov in 600 članic. Naraščaj in deca sta imela okrog 3000 pri« padnikov. Hrvatska sokolska zveza je ime« j la tik pred svetovno vojno 19 žup, 169 ' društev, 16.000 članov in članic ter okrog 2000 pripadnikov naraščaja. Srbska sokol« ska zveza je imela v istem času 122 dru« i štev in 9000 članov, med njimi nad 3000 ' telovadcev; okrog 3000 je bilo tudi pri* padnikov naraščaja. Združeni Jugosloven« j ski sokolski savez je štel ob desetletnici ! svojega obstoja 23 žup, 443 društev, 37.000 i članov, 8500 članic, 14.000 moškega in žen« I A ,.. , , . skega naraščaja ter 17.000 moške in ženske ! V ne, Anglija vsako lefo svoj wimbiedon« dece, skupno torej okrog 75.000 pripadni« j ,n,!.r;_0fl?U_eAnlh 5sveto7nlh pnenst« predstavljal nekega neznanega nemškega te« kača za ameriškega fenomena in seveda na vseh prireditvah zmagoval nad njim. Na otoku Javi^ mu je zmanjkalo denarja;, ka* ko bi ne, če ga sploh ni imel mnogo š se« boj. Mož je malo predaval, malo tekel in prirejal denarne zbirke ali po naše: cvetlic« ne dneve. Tako si je pomagal iz kraja v kraj... 11. junija se je nenadoma pojavil v Monakovem. Nemška Iahkoatletska zve. za bo sedaj uvedla preiskavo, ki naj doI;a« že, ali je vse res, kar mu očitajo. Misli« mo, da mu ne bo zlega! Med zaključne tekme za Davisov pokal irrinp A nrdi «» »Jugoslovenski Obzor« iz Ely v državi Minnesota, je bila nedelja 1. junija žalosten dan za tamkajšnjo slovensko naselbino. Birch Lake jezero je zahtevalo svoje pr/e žrtve v tem letu in med žrtvami sta bila dva slovenska rojaka Rodbina Golobič jt napravila izlet k omenjenemu jezeru. Pridružil se ji je šestnajstletni Peter Hutar. Pil vožnji preko jezera z motornim čolnom pa sc je v čolnu pojavil defekt Čoln se jc prevrnil. Gospa Golobič z obema otrokoma se je rešila na obrežje, gospod Golobič in dijak Hutar pa sta v jezeru našla smrt ta potrebščin* najceneje T drogerijah KAM C, LJUBLJANA ln _ KAMC fWotSram), MARIBOR CENIK GRATIS! Izvršujemo vsa amaterska dela. * Amerika ni samo država čudežev, temveč je tam res tudi več realnosti in stvarnosti, kakor si to mislimo. Pred nekaj dnevi se je v Chicagu primeril mteresanten karambol avtomobila neke znane filmske dive, katere imena pa novine nočejo omeniti, z avtom nekega znanega filmskega igralca. Dejstvo je, da je filmska diva po karambolu svečano izjavila, da dolguje zahvalo samo pnevmatikam Dunlop, da se njenemu vozu ni primerila katastrofa. Profil pnevmatike Dunlop je tak, da dopušča trenutno zaviranje, ker ne polzi. * Gradite moderno, solidno in ceneno! Izrabite prostor! Vse je odvisno od stro« kovnjaškega načrta, proračuna in nadzor« stva gradbe, kar vse preskrbi najugodne« je Tehnični biro arh. Ivana Zupana, Ljub« ljana. Gradišče 13, telefon 27«96. * Darujte podpornemu društvu jlepfh, Ljubljana, Pod Trančo 2*111. * Obleke in klobuke kemično Cisti, barva plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Pomoč novorojenčku in dojenčku, knjiga primarija dr. Dragaša je izšla ter se dobi v vseh knjigarnah. Praktična ln priročna knjiga obravnava nego otrosa, duševni razvoj, vzgojo otrok, praktično pripravljanje hrane, navodila doječi . -ateri, kaj naj jč In kako naj živi, prvo pomoč otroku pri boleznih in nezgodah ln nego otrok poleti. Knjiga se priporoča vsaki hiši ta stane samo 24 Din. ITO — zobna pasta najboljša ! * SPD naznanja, da so za Vidovdan vse koče v Julijskih Alpah, Karavankah in Kam niških planinah otvorjene ta ostanejo vso sezono oskrbovane. Iz Ljubljane o— Ob prvi obletnici smrti dr. Gregorja Žerjava so posetili včeraj njegov grob pri Sv. Križu mnogi njegovi prijatelji ta okrasili zadnji dom prerano umrlega velikega borca ta voditelja z venci ta cvetjem. o— Spomenik kralja Petra v Ljubljani. Akcija za postavitev spomenika kralja Petra v Ljubljani Je zaključena. Zbranih je okrog 300.000 Din ta ne 3000, kakor Je bilo nekje pomotoma objavljeno. Denar so prispevali maH ljudje. Premožnejši poedinci in podjetja se še niso odzvali. Odbor za postavitev spomenika je imel te dni sejo, na kateri je sklenil, da bo spomenik kralju Petru v Ljubljani odkrit ob 11. letnici smrti kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja prihodnje leto meseca avgusta. Ker bo odkritje združeno z velikimi svečanostmi, opozarjamo že sedaj vsa društva, naj pri eventuel-nih svojih prireditvah to upoštevajo. Nabiralna akcija je v glavnem, kakor rečeno, zaključena, obstojajo pa še nekatere ovire v prvi vrsti glede na določitev prostora, kjer naj bi stal spomenik, ker se mestna občina kljub ponovnim prošnjam in urgen-cam še ni odločila, kje naj bi spomenik stal Upamo, da s te strani ne bo ovir. u— Mestno županstvo poživlja ljubljan« ske hišne posestnike, naj danes, na Vidov dan, v proslavo in spomin padlih borcev za domovino razobesijo zastave. ■— Diplomski Izpit iz I. znanstvene skupine Je na ljubljanski filozofski fakultet' opravila gospodična Slaviea Jelenčeva, suplentka na mestni ženskf realni gimnaziji Čestitamo! n— 47 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujeta letos tudi g. Anton Likozar, nadučitelj v p. na Rakovniku, in Valentin Zavrl, nadučitelj v p. v Begunjah. Njuni imeni sta bili v zadevni notici izpuščeni, ime g. Emanuela Josina pa je bilo pomotoma tiskano kot »Josip«. u— Francoska razstava v Narodni galeriji ne izkazuje toliko obiskovalcev kolikor bi jih moralo biti. Na današnji dan, na katerem bodo oživele tudi zasluge Francije za Jugoslavijo, popravimo storjeno napako vsaj v toliko, da se s številnim obiskom oddolžimo gostom ta njihovi kulturi. n— Na francoski razstavi bosta $e dve vodstvi ta sicer danes na Vidovdan ob 8. zvečer ta v nedeljo ob pol 11. u— Mestna ženska realna gtnmazija v Ljubljani zaključi -šolsko leto danes oa Vidovdan cA 9. s slovesno službo božjo pri uršulinkah m z razdelitvijo izpričevaL Ravnateljstvo opozarja, da mora vsaka gojenka po zadevni ministrski odredbi vzeti (kupiti) tiskano letno »Iz vest jo« za ceno 20 Din, ki jih je izročiti razrednikom. u— Vidovdanska svečanost ljubljanske garnlzije. V smislu točke 478 do 486 Pravil službe II. del bo ljubljanska garnizija pro« slavila Vidovdan na svečan način ob 8.30 dopoldne na velikem vežbališču pri D. M. v Polju. Spored svečanosti je naslednji: 1. Sprejem komandanta divizije; 2. sveča« na zadušnica padlim junakom v borbah za osvobojenje m uedinjenje; 3. svečana re« vija čet od strani komandanta divizije; 4. defiliranje pred komandantom divizijo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabimo pa občinstvo, da se hnpozantne vojaške svečanosti udeleži v čim večjem ^evilu. V soboto tn nedeljo 28. tn 29. t m. ob 18. na igrišča SK ILIRIJE mednarodna nogometna tekma SLOVAN: ILIRIJA (Dunaj) PREDTEKMA. OB 16.30. Ob vsakem vremena. u— Zaključek razstave »Človek « mati « dete«. V ponedeljek 30. t. m. bo zadnji dan odprta ta prezanimiva higijenska razsta« va. Kdor dosedaj ni imel prilike si ogle« dati in preštudirati izložbenega materijala, naj to stori še te dm. Razstava je name« ščena v paviljonu »L« in odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. V jeseni pa bo Higijenski zavod razstavil na istem mestu II. del istoimenske razstave, ki bo po vsebini in tehnični opremi še bogatejši. u— Trnovsko žegnanje, ki ga priredi pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« v nedeljo dne 29. L m. na vrtnih prostorih gostilne »Kolezije« (pri Pelcu) obeta kakor vsako leto tudi letos obilo zaba\e ta razvedrila. Preskrbljeno bo za Jedačo ta pijačo. Velik plesni prostor bo pripomogel, da pridejo tudi plesalci ta plesalke na svoj račun. Zato vsi v Kolezijo na proslavo trnovskega žegnania. 387n u— Šentjakobski gledališki oder sporoča vsem članom in članicam, da je umrla mati našega člana in režiserja g. Pogorel« ca. Prosimo vse člane in članice, da se ude« leže pogreba, ki se bo vršil danes ob pol peti uri iz Gorupcrve ulice. n— 10 letnica mature. Tovariše maturante H. državne gimnazije iz leta 1920 prosim, da mi pošljejo predloge za proslavo (mesto, čas, obseg itd.) Milan Grošelj, profesor, Maribor- Krčevtaa, Seročeva ulica št 111. u— Trnovska cerkev bo nocoj razsvetljena. Lepa razsvetljava je vredna ogleda. u— Javna dražba zarobljenih predmetov bo dne 2. julija 1930 od 9. ure dopoldne dalje na mestnem magistratu. Več na raz« glasu, ki je nabit na mestni deski. u— Kaj Je s tlakovanjem Martinove ceste? Posestniki na Martinovi cesti so dobili svoječasno od mestne občine nalog, naj čimpreje speljejo kanalizacijo v mestni kanal, češ da se bo takoi nato nričelo s tlakovanjem ceste. K" že Krema ..Sonnenbratsne" daje koži prirodno temnorjavo barvo in ščiti pred solnčarico. 154 odpravi hitro tn brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijab to parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99 I SVARILO. Svarimo vsakogar, da Lichtenecker Žarko ni več naš potnik ter ni upravičen sklepati za našo tvrdko kakršnokoli kupčijo kakor tudi sprejemati kako naplačilo. Pozivamo, da se ga takoj preda policiji. »OMNIA«, Ljubljana. dolgo časa popolnoma urejena, o ureditvi In tlakovanju ceste pa ni še ničesar znanega. Posestniki ob Martinovi cesti prosijo zatorej občinski svet, da se svoječasna obljuba glede tlakovanja čimpreje izvrši. u— Poškodovan voznik. V snloSno bolnico so včeraj popoldne pripeljali voznika Jakoba Štruklja z Grosupljega, štrukelj je malo pred poldnem nakladal na voz hlode, pri čemer pa mu je eden ušel iz rok in padel po tleh. Hlod je udaril Štruklja na levo nogo ter ga hudo poškodoval. Na-lomil mu je kost, zaradi česar bo zdravljenje dolgotrajno. n— pod voz je padel. V četrtek okrog 17. je peljal 14 letni France Potočnik z enovprežnim vozom po Ižanski cesti proti domu. Na Ižanski cesti je zavil pri na »štradon«, a t-'-" ^;tro. da je padel pod voz in se težje poškodoval. Dečka, ki je bil dobil tudi težje notranje poškodbe, so nemudoma prepljali v splošno bolnico. u_ V avto sta se zaletela. Predvčerajšnjim okrog 18.45 sta se pripeljala po šent-peterskem parku in dalje proti Leonišču kolesu na Zaloško cesto 17 Ut.ii trgovski vajenec Rudoli ter 16 letni delavec Fr. M. in zadela naravnost v mimo vozeči avto, ki ga je šofiral tovarnar Reinhold. Oba dečka sta padla po tleh in se precej poškodovala. Trpelo pa je seveda tudi kolo, na katerem je za okrog 200 Din SknHe. Nesreča bi bila vsekakor hujša, če ne bi bil pravilno po desni strani vozeči avtomobilist dečkov še pravočasno opazil, zaradi česar je bliskoma zavil na levo in tako preprečil nevarnejši karambol. o— Požar v gozdu. Te dni je nastal v parceli gozda na šišenskem vrhu tik ob poti večji požar, ki se je polagoma raztegnil na površino okrog 1000 kvadratnih metrov. Sprva se je vnela le suha stelja nato pa je pričel ogenj lizati tudi mlade smreke in borovce. Na ogenj je opozoril neki pasani posestnika Florjana Saieta v Cernetovi ul., ki je nato v družbi z mladimi šišenskim fanti požar kmalu pogasil. Gozd je last ne-rega posestnika iz Šiške, ki ima zaradi ognja okrog 5O0 Din škode. u— Konc. zobotehnica Pavla Marija Ko= ejančič, Ljubljana, Dunajska cesta št. 29 (v hiši Gospodarske zveze), se je vrnila s svojega študijskega potovanja in zopet redno dnevno sprejema. Telefon 3472. Iz Celja e— Na glasbeni šoli Glasbene Matice v Celju bo zaključek šolskega leta ^nes dopoldne z razdelitvijo šolskih spričeval. Vpisovanje za vse glasbene instrumente in predmete bo 1. septembra v ravnateljstvu na Slomškovem trgu 10-L, kamor se naslo-\ijo lahko tudi pismene prijave t-Informacije daje ravnateljstvo na željo vsakomur. e— Občni zbor Strelske družine v Celin. V ponedeljek 30. t. m. se bo vršil ob 20.30 v kavarniški sobi Celjskega doma občni zbor celjske Strelske družine z naslednjim dnevnim redom: poročilo o dosedanjem delovanju, volitev in slučajnosti. Na občnem zboru se bo razpravljalo tudi o otvoritvi strelskih vaj. e— Iz podružnice SLD v Celju. Celjska podružnica Slov. lovskega društva «V"euje Zvočni kino »RADIO« Jesenice - Sava predvaja danes ob % 9. uri in v nedeljo ob 5. in Vz 9. 100 % govoreči nemški film DVOJE SRC V % TAKTU Govorjenje razumljivo do zadnje besede! Tiho rezervo za zimo pripravite svojemu telesu, ako se šolnčite z uporabo Niggerol olja ali kreme za solnčenje in masažo. Dobi se povsod. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Vsakovrstno maniiSaktfirno blago S veliki izberi in po izredno nizkih cenah , prodaja TekstilhaMff. Krekov tr«? Sladkorno bolezen C (DIABETES) ozdravite lahko ln hitro z Radensko zdravilno vodo. Navodila za pitno zdravitev doma dobite na zahtevo od Zdravilišča Slatina-Radenci Avtotaksi J. Bačko Javlja cenjenim gostom, da je pričel t -t redno obratovati. 8979 4 julija ob 18.30 ▼ gostilniške prostore hotela »Balkan« izredni občni zbor, z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora, volitve v smislu novih pravil, slučajnosti. e— Zgradba pravoslavne cerkve v Celju. Te dni so navozili vozniki na prostorni Vrazov trg okrog betonskega temelja za •zgradbo pravoslavne cerkve sv. Save v Celju visoke sladovnice opeke in drugega gradbenega materijala. Z gradbo samo, ki je poverjena stavbnemu podjetju Jezernik, se bo pričelo v par dneh. e— Iz našega dijaškega pokreta. V ponedeljek 30. t. m. se bo vršil v Narodnem domu v Celju zbor SSU, župe za Dravsko banovino v Celju. Pričetek Je ob 9. Udeleženci kongresa v Beogradu, ki bo trajal od 2. do vključno 5. julija, bodo odšli iz Celja v ponedeljek zvečer ob 19.27. Iz Beograda bodo napravili po končanem kongresu skupni izlet s parnikom po Donavi skozi Železna vrata do rit^»"ske meje. e— Tatvina ▼ hotela »Zvezda«. Preteklo noč je prenočil v skupni sobi s 4 sonoče-valci v tukajšnjem hotelu »Zvezda« zasebni uradnik Anton Kopriva, uslužben pri »Putniku« v Dubrovniku. Zvečer, ko se je vlegel k počitku, je spravil pod zglavje listnico z vsebino 570 Din, ko pa se je zjutraj prebudil, je opazil, da mu je ponoči zmanjkalo 300 Din. Policija tatu še ni mogla izslediti. e— Tat iz celjske bolnice ln osnovne šole aretiran. Mariborska policija je areti* rala pred dnevi zaradi prepovedanega po* vratka 511etnega trgovskega potnika Fra* nja Otorepca, rodom iz Spodnje Hudinje pri Celju. Ko so mu na policiji nekoliko natančneje izpračevali vest, je prispela tja iz Celja tiralica celjske mestne policije, ki je zasledovala Otorepca zaradi suma tat* vin,, ki so bile izvršene pri bolniškem urad* niku Veluščku v Celju in v celjski osnovni šoli. Pri Otorepcu so res našli Veluščkovo obleko in klobuk. Otorepca bodo zaenkrat obdržali v Mariboru, pozneje ga bodo pa poslali tudi v zapore celjskega okrožnega sodišča. e— Dve Izgubi. Soproga upokojenega šolskega ravnatelja Evgenija Brinarjeva je izgubila pretekli teden med potjo od doma do trga svoj zlati lornjon, vreden 250 Din. Milka Medved iz Litije pa Je izgubila 26. t. m. na Mariborski cesti v Gaberju med 14. in in 15. um ženni —' ''fterem je imela za-vezanih 400 Din. Iz Maribora a— Razstave v osnovnih šolah. Na Vi* dovdan in v nedelje bodo po vseh mari« borskih šolah razstave pismenih izdelkov ter deškega in dekliškega ročnega dela. Moralna dolžnost slehernega bi bik, da si ogleda te razstave in pokaže, da ima smi« sel za pospeševanje narodove kulture. Z zanimanjem občinstva za take razstave do* bi na eni strani učiteljstvo zadoščenje, mladina pa novo pobudo. a— Koncert v mestnem parka priredi v nedeljo od pol 11. do 12. godba »Drave«. a— 20 odstotni popust za avtobusne vožnje na podeželskih progah. S. 1. Julijem se na vseh podeželskih progah mestnega avtobusnega podjetja uvedejo sem in tja vožnje z 20 odstotnim popustom in sicer samo za vožnje preo skupno prevoženih 20 km. a— Smrtna kosa. V četrtek le prp"-!-iula v Mariboru učenka TV mrreda vadnice ženskega učiteljišča, gdč. Vera Kutinova. Pogreb bo danes, ob 4. pop. iz kanelice na pokopališču na Pr>h—*Sn Blag Ji spomin, težko prizadetim staršem naše sožalje! a— Avtobusni promet v Rogaško Slati-t'0. Na Vidovdan avtobus n» u- --'n-rii nač pa se uvedejo od nedelje naprej, ako se prijavi pri šoierju -•»imanj 10 oseb, razen običajne nedeljske vožnje tudi posebne vožnje iz Rogaške Slatine do kopališča na Mariborskem otoku. Avtobus bo odhajal iz Rogaške Slatine ob 9.30. dohod na Mariborski otok ob 11. dop., kjer Je posetnikom na razpolago tudi restavracija. Povratek v Slatino ob 17. uri, vozna cena sem in tja 80 Din. a— Pregled uvožene živine hi mesa na trgu se je d» boto, 5. julija popoldne v Kranj. Ing. O Gros, prof. F. Planina. Iz Kamnika ka— Gasilski dom. Pretekli teden so pri* čeli s prenavljanjem gasilskega doma v Maistrovi ulici. Izvršena bodo razna dela, da bo lična stavbica kakor nova. ka— Cerkveni koncert. V nedeljo zvečer priredita gg. Arnič Blaž in Žagar Drago iz Ljubljane v nadžupni cerkvi orgelski in pevski cerkveni koncert. ka— O ponarejevalcih denarja, ki so jih izsledili in že deloma zaprli, se precej pre* tirano širijo razne vesti po mestu. Jernej Štirn je pred let' ubil svojo hčer in ga vsi poznajo. Vse vesti o nekih aretacijah med Kamničani pa zaenkrat niso resnične. Z Jesenic s— Kdor se namerava udeležiti državne razredne loterije, si lahko nabavi in izbere j srečke v podružnici »Jutra« na Jesenicah. Podružnica razpolaga z obsežno izbero če* trtinskih, polovičnih in celih srečk I. raz« reda 20. kola. Tudi obnovitev srečk za prihodnje razrede tega kola se bo vršila v podružnici »Jutra«. Podružnica ima v za* logi tudi bogato izbero broširanih in ve« zanih »Jutrovih« romanov ter vse dosedaj izišle lepo vezane knjige iz »Jutrove« mla« dinske knjižnice. Vsi čitatelji listov »Ju« tro«, »Slovenski Narod«, »Ponedeljek«, »Domovina«, »Življenje in svet« in »Naša doba« se lahko naročijo na te liste v po* družnici ter si s tem prihranijo trud in stroške. Ravnotako sprejema podružnica tudi vse vrste oglasov in inseratov za vse gori navedene liste in revije. V podružnici se nahajajo tudi vsi naslovi »Jutrovih« malih oglasov. P. s— Šport v nedeljo. Ob 16. bo na igri« šču v Kurji vasi nogometna tekma za pr* venstvo Gorenjske med starima jeseniški* ma rivaloma SK Bratstvo in SK Svoboda za pokal, ki ga je poklonil SK Bled. Obe« ta se zanimiva borba. L RAZREDA 20. KOLA državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« na Jesenicah. s— Razstava izdelkov toledo=tečaja na osnovni šoli na Jesenicah je uspela zelo le* po. Videlo se je, kaj premore ustvariti pridna ročica, veselje do dela in vzoren pouk. Nad vse lepi so bili prtiči sestavlje« ni s klekljanimi vstavki. Čuditi se je le, da občinstvo ni obiskalo vzorno urejene raz* stave v večjem številu. s— Dan bonbončkov, ki ga je priredila v nedeljo podružnica CMD, je vrgel 650 Din kosmatih dohodkov. Doliro Kolesa znamKe JAT in dobre gramofone »Homo-cord« dobite edino le pri tvrdki »CENTRA« J. PUČKO, JESENICE (pri carinarnici) 8— Nenadna smrt. V četrtek popoldne je preminul v 58. letu g. Franc Klinar, višji špedicijski uradnik pri KID na Jesenicah. Vedno čil in zdrav ie ravno na jeseniškem kolodvoru vršil službo, čez čas pa potožil znancem, da se počuti slabo. Šel je pit ko* zarec vode, nakar se je zrušil mrtev. Za* dela ga je kap. Bil je dober industrijski uradnik in skrben družinski glavar. Zapu« stil je žalujočo vdovo in dve hčerki. Nje« gova smrt pa je tembolj tTagična, ker si je komaj pred dvema letoma zgradi) po« leg osnovne šole lično vilo, okrog katere je uredil vzoren vrt. S svojo obiteljo je rad posečal narodne prireditve, njegova uajljubša zabava pa so bili izleti na plani« ne in lov. Nj mu bo ohranjen lep spomin, težko prizadeti ugledni obitelji naše iskre« no sožalje! Iz Novega mesta b— Srečna družina. Sodni nadoficijal g. Alojzij Gunde praznuje te dni s 6vojo ženo Marijo srebrno poroko. Najstarejša hčerka Mimi je 15. t. m. diplomirala na univerzi v Ljubljani in zapustila filozofsko fakulteto Druga hči gdč. Hedv je napravila rigoroz iz farmaije v Zagrebu, sin Alojzij pa je ma. turiral na novomeški gimnaziji. Vsi ti študijski uspehi otrok za očetov god in ob 25-letnici zakona, so pač najlepše čestitke. n— Porazne številke. Pri novomeškem okrožnem sodišču je bilo letos vloženih, ozii. roma prijavljenih 622 izvršilnih predlogov, od katerih je bilo 507 izvršilnih, to je sodnijsko iztirjanih (rubežni). Porazne številke dovolj iasno govore o stanju gospodarstva n— Novomeščani, ki nameravajo igrati v prihodnjem kolu državne razredne lote« rije, dobijo srečke t podružnici »Jutra« v Novem mestu. Trenutno so na razpolago cele, polovične in četrtinske srečke. L žre« banje bo že 8. julija. n— Krajevni odbor Udruženja vojnih in« validov v Novem mestu se najtopleje za* hvaljuje za vsa velikodušna darila, nabrana dne 24. t. m. in pozneje, v denarju in blagu za najbednejše vojne žrtve. Bog plačaj! Iz Litije 1— Številna udeležba na pogrebu Pavla Kunstlerja, nekdanjega domačina na Pono* vičah pri Litiji je pokazala, kako spošto* van in cenjen je bil pokojni v vsej tukaj* šnji okolici. Korporativno sta se udeležila pogreba tudi litijsko gasilsko društvo ter moški zbor »Lipe«, ki je zapel ob odprtem grobu žalostinko. Pokojnik, ki je štel ob smrti 88 let, je bil prišel s 16. leti na Po« noviče, kjer je dobil službo v nekdanji to« varni špirita in ruma. Seveda je ta tovar* na čez čas prenehala, pomnijo jo le še v govoricah, ko je nekdanja »špiritusfabrika« zaposlovala okoliško prebivalstvo. i— Šolska akademija. Ob zaključku šol« skega leta in v proslavo Vidovega dne bo priredila danes po slavnostni maši mladina litijske osnovne šole akademijo, h kateri so vabljeni starši in in prijatelji šole. i— Kresno veselico priredi C. M. po« družnica v Litiji 4 julija zvečer ob 8. Na sporedu tudi godba, ples, petje. Vabimo k obilni udeležbiL Iz Kočevja kč— Nov odbor društva hišnih posest« nikov. Na letnem rednem občnem zboru hišnih posestnikov je bil izvoljen nasled* nji odbor: Adolf Fornbaher, Jožef Pavli* ček, dekan Erker, ing. Štiglic, Peter Peče, Jožef Dornig, Matija Rom, Franc Šlajmer in Edvard Tomič. kč— Delo na žagi premoženjske upra« ve ustavljeno. Premoženjska uprava mesta Kočevja je žagala že celo leto svoj les na žagi, ki jo je kupila mestna hranilnica. Sedaj je delo za skoraj dva meseca usta« vila, ker je zmanjkalo lesa. Ta čas bodo očistili parni kotel in osnažili ostale stro* je Sedaj podirajo drvarji les v gozdovih premoženjske uprave, ki bo z dovoljenjem banske uprave za prihodnja tri leta izse« kala okroglo 22.000 kubičnih metrov lesa. Iz Trbovelj t— Srečke državne razredne loterije od glavne razpečevalnice za Slovenijo, Zadruž« ne hranilnice, r. z. z o. z., v Ljubljani, so onim, ki nameravajo v prihodnjem kolu igrati, na razpolago v podružnici »Jutra« v Trbovljah. I. žrebanje bo že 8. julija. Ka* kor znano priobčuje ta zavod izžrebane številke vedno tudi v »Jutru«, s čimer je igralcem prihranjeno povpraševanje po bankah in drugih uradih. t— Naši rudarji za Francijo. Te dni se je mudil v Trbovljah šef izseljeniškegfi ura* da v Zagrebu g. dr. Aranicki v spremstvu nekega Francoza, ki bi rad dobil nekaj de« lavcev za Francijo. Kakor se sliši, reflek« tira samo na neoženjene delavce. t— Poroka dveh sester. Danes ob 6. uri popoldne se poročita sestri Mici in Pold« ka, hčerki ugledne narodne družine finanč* nega nadpreglednika g. Oblaka. Mici se poroči z g. Antonom Rakom, trgovskim potnikom iz Bjaslovč, Poldka pa s šofer« jem podjetja Hauck z g. Ivanom Kašekom. Mladima paroma naše iskrene čestitke. t— Protituberkulozna liga. Pred kratkim ustanovljena protituberkulozna liga je za« čela z nabiranjem članov. Redni člani pla. čujejo mesečno 1 Din, podporni letno 50 Din, ustanovniki pa enkrat za vselej 1000 Oin. Ker je tuberkuloza tudi po naših re* virjih močno razširjena, smemo upati, da ne bo nikogar, ki bi odklonil eno ali dru« go članstvo. Res je, da s temi skromnimi prispevki protituberkulozna liga ne bo mo« gla realizirati svojega programa v polnem obsegu in ji bodo morali priskočiti na po« moč oblastne in druge korporacije, ali če se ji posreči le nekoliko omejiti to za* vratno bolezen in rešiti letno le par člo* veških življenj, bo to že lep uspeh. Iz Zagorja %— Lepa udeležba zagorskih Sokolov na vsesokolskem zletu. Sokolski naraščaj, ki je odšel 19. t. m. zvečer v Beograd, se je vrnil v torek 24. zjutraj. Člani telovadci, 14 po številu, so se pa odpeljali istega dne z večernim vlakom v Beograd. 25. t. m. se je s posebnim vlakom odpeljalo v Beo* grad 30 članov v krojih in z zastavo z— Procesija na Sv. Planini. Običajna procesija sv. Rešnjega telesa bo tudi letos v nedeljo 29. t. m. Pri procesiji bo Igrala rudniška godba iz Zagorja. Opozarjamo prijatelje naših gor, da ta dan obiščejo Sv. Planino. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja jutri r nedeljo prvi originalni japonski film: V senci Jošivare. Uspeh ▼ Ljubljani in dru* god je bil kar največji. h— Nesreča kolesarja. Brezobzirnost, ki jo kažejo nekateri kolesarji, že presega vse meje. Drvijo po cesti ne meneč se za šte* vilne pešce, ki jih s svojim dirkanjem spravljajo v nevarnost. Večkrat se dogaja* jo nezgode, katere pa k sreči do sedaj še niso bile težke. V torek pa se je neki ko* lesar, delavec iz kemične tovarne, s svojo neprevidno vožnjo sam težje ponesrečil. Vozil je namreč s precejšnjo brzino na ovinku pri dekliški šoli in poleg tega še po napačni strani ter se zaletel v nasproti vo« zeči voz in se po obrazu močno poškodo« val. Opozarjamo kolesarje, da prenehajo z nepotrebnim divjanjem, ker bodo mero« dajni organi v bodoče še strožje pazili, ta« ko, da bo vsak neprevidni kolesar prejel zasluženo plačilo. Iz Braslovč br— Zborovanje savinjskega učiteljstva je bilo v Št. Jurju ob Taboru. Predavanji sta bili dve: g. Planer je v izčrpnem poro* čilu podal smernice Učiteljske gospodar« ske poslovalnice. Naročniki, ki se poslu* žujejo te ustanove, pomagajo h graditvi lastnega doma. Tovariš Cotar pa je podal zgodovinske črtice o postanku^ in razma* hu društva, ki je prekoračilo 55. leto svo* /J /8AJfYAl\ f^m f "«/£ Mat cuftt) ^^ Pristno voil8ne S jega obstoja Izvoljeni ao bili delegati za pokrajinsko in državno skupščino. Po za« ključku je bilo članstvo deležno dobrot ge. Plavšakove. Le prehitro so potekle uri« ce neprisiljene zabave. br— Čudna navada. Že parkrat je zvo« nilo v stolpu okoli 2. zjutraj, ko so trg in okoliške vasi v globokem spanju. Mar« sikateri je skočil pokonci, misleč, da je izbruhnil požar. Šele podnevi izveš, da zvo« nenje kliče kosce k delu in ta navada ob« stoja že par let ob času košnje in žetve. Ne vmešavamo se v cerkvene zadeve, ob« sojamo pa ta postopek. Mar so zvonovi za to, da ta ali oni z zvonenjem kali noč« ni mir in povzroča nepotrebno razbur« jenje, ko pa umre kak ubožec (berač, ki je utonil v Savinji) pa ni vreden, da bi mu parkrat poklenkalo, ko leži v mrtvašnici. Iz Šoštanja št— Smrtna kosa. V ponedeljek 23. t. m. je umrl gostilničar g. Naraks Ignac, star 62 let. Blagi pokojnik r.aj v domači zemlji mirno počiva! št— Pevski koncert tovarniškega gasil« nega društva, ki je bil prirejen v nedeljo, dne 22. t. m. na prostoru pred Zadružnim domom, je dobro uspel. Pevci*gasilci so pod vodstvom g. Vinka Satlerja odpeli številne pesmi prav ubrano. Pri prosti za« bavi, ki je sledila koncertu, je svirala god« ba »Zarja«. št— Nova avtobusna proga Cel je* Vele« nje«Soštanj je bila otvorjena 24. t. m. Av« to prihaja in odhaja dvakrat na dan. Od« haja iz Šoštanja ob 7.15 in 13.45 ter pri« haja ob 12.50 in 19.25. Vozna cena do Ce« Ija je 24 Din za osebo. Novo progo vzdr« žuje mestna občina celjska. Iz Gornjega grada gg— Osebne vesti. Finančni direktor g. dr. Josip Povalej je inšpiciral 24. t. m. na« šr> davčno upravo in si je pri tej priliki ogledal vse znamenitosti našega mesta. — Tone Zdolšek, ki ga je zadela srčna kap 22. t. m. pri Mozirju, je dvakrat služboval pri nas kot učitelj, L. 1912. je prišel iz mariborskega učiteljišča kot suplent, sve« tovna vojna ga je spravila na bojišče. Po nesrečnem izidu plebiscita je moral bežati iz Pliberka in je prišel 1920 v drugič v Gornji grad. Koncem 1922 je bil na lastno prošnjo premeščen v Štore. Slovel je kot izvrsten učitelj. V Gornjem gradu m tudi pozneje je z veliko vnemo uspešno deloval kot marljiv tajnik Savinjske podružnice SPD. Tudi Gornjegrajčani ga ohranijo r najlepšem spominu. Čudno je, da je Zdol« šek začel javno delovati v gornjegrajskem srezu in je v njem tudi končal svoje živ« Ijenje. Dragi Tone: Sladko spavaj večni sen! Iz Slovessfgradca sg— Najdba živega gamsa. V lovišču grofa Thurna pod Urško goro so ujeli ži« vega gamsa. Žival je bila od lakote in že* je popolnoma onemogla in izčrpana, ker se zaradi strela v stegnu, ki ji je bil povzro* čen od kakega divjega lovca, ni mogla več gibati. V »oskrbi« ima gamsa sedaj g. Ma« lej, gostilničar v Suhem dolu, kjer si je žival že dobro opomogla. sg— Avtomobilska , nezgoda V avto Franca Časa se je pri kolodvorski restav« raciji zaletela neka mala deklica. Avto jo je podrl na tla ter je nezavestna obležala, vendar so po prevozu v bolnici ugotovili, da nima nobenih poškodb. Starši, pazite na svoje otroke, da ne bodo prosto letali po cesti, ker je v tem primeru krivda edi* no na otroku in se je le opreznosti voza* ča zahvaliti, da ni bilo hujše nesreče. Iz Foljčan p—■ Razglasitev vojnega razporeda bo pri nas v nedeljo 29. t. m. ves dan od 6. do 18. na dvorišču hotela Baumanna v Pe« klu. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vo« jaški obvezniki ter dajalci živine in ko« more letnikov 1880 — 1909. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaške listine. p— Gasilska veselica, združena z veliko gasilsko vajo bo dne 6. julija na vrtu ho« telirja g. J. Baumanna v Peklu. p— Aeropl3n. »Zlatorog« iz Maribora, ki bi Imel pribrneti sem zadnjo nedeljo na slavnostno otvoritev stolpov, ni prispel zato, ker je bil, kakor smo že čitah v »Jutru«, v Zagrebu zaplenjen. Da pa bodo tisti, ki so se že priglasili za vožnjo, vendar prišli na svoj račun, bo letalo, kakor se zatrjuje, povabljeno k nam v najkrajšem času. Iz Lfistomera lj— Dež nas je osrečil 25. t. m. po rt£ ko tritedenski suši. Že dva dni poprej je kolebal barometer ter javil bližajočo se iz» premembo vremena, vendar je Ljutomer dobil zopet le malo prepotrebne moče, saj je večji del deževnih oblakov odjadral ka« kor vedno v Prekmurje. Vendar je mala rosa znak, da je konec suše, ki je godila že samo sušačem sena. Koruza in krompir sta zaostala v razvoju, dežia treba tudi za aj« do, ki jo začnejo v kratkem sejati za jei.* menom in ržjo, in travnikom, ker drugače ne bo otave. Čebelarji morajo svoje^ »mu« he«, ki niso letos skoro nič rojile, že kr« miti, ker na travnikih ni paše. ]j_ Požar. V ponedeljek 23. t m. je na bližnjem Razkrižju v Medžimurju zgorela oslica sena, ki je bila last novoustanovljene župnije. Domači gasilci iz Gibinc so gasili z motorno brizgalno, toda strla se jim je na njej os in morali so z delom nehati. Popoldne so pozvali gasilce iz Ljutomera, ki so potem pogasili ogenj. Zgorelo je ka« kih -osem voz sena. Iz Slov. Bistrice »b— Šolski izlet. 24. t. m. je odšla osnov« nošolska deca pod vodstvom svojega nad« učitelja g. Tajnika na enodnevni izlet na Ptujsko goro, ki je znana po svoji krasni legi ter znameniti zgodovinski cerkvi. Otro« kom je bil izlet v prid m razvedrilo, tako da je učiteljem njihov trud lahko v zado* ščenje. sb— Za gasilsko vajo so se 23. t. m. zve« čer po dolgem času odločili mestni gasilci. Vaje so pač pogoj za brezhibni in nagli na« stop v nesrečah. Zategadelj bi bilo zelo priporočljivo, da bi se z novo motorno orizgalno večkrat delale vaje kakor doslej. Iz Murske Sobote mr— V Beograd se je v sredo odpeTJsVi 25 članov in članic soboškega Sokola. Iz Goričkega jih je bilo tudi precej; v Bel* tincih je vstopilo poleg članov iz Beltincev tudi še 7 članic, tako da so imeli izletniki svoj vagon vseskozi do Beograda. Dan prej se je vrnil naraščaj. mr— Ne pozabite, da bo dne 6. julija velika sokolska tombola. Tako PHILIPS-ovo kombinacijo kakor tudi vse ostale PHILIPS-ove izdelke morete sedaj kupiti na obroke pri vsakem radio-trgovcu. ljudje Ob koncu šolskega leta Zopet bodo danes zavalovale ljubljanske ulice v mladostno radostnem pohodu šolske mladine, ki je za nekaj dni izginila iz mesta, da so mogli medtem četrti in osmi razredi opraviti svoje tečajne izpite in da so profesorji utegnili pregledati in prere-šetati uspehe preteklega leta, da pohvalijo kar je odličnega, da puste v višji razred, kar je godnega in da zadrže za par mesecev pri učenju one, ki niso pravočasno obdelali in dosegli dobrega uspeha. Zaključek šolskega leta. Se zadnja skupna služba božja, zahvalna pesem in državna hjmna. v šoli kratka proslava Jn spominski govori vidovdanskim junakom — potem prejme vsak svoje izpričevalo in ulice se bodo napolnile. Eni pohite naravnost domov, da se izkažejo s svojim uspehom, drugi bodo užili še zadnji dan mestnega življenja. Letos bodo prvič po vojni vsi srednje, šolski izvodi izdali tiskana letna izvestja, To odredbo ministrstva toplo pozdravljamo, ker je doslej vse delo v šolah ostajalo sredi štirih sten in je javnost le malo zvedela o njem. Iz letnih izvestij bomo mogli dobiti vsaj nekaj vpogleda v delo in stanje našega srednjega šolstva. Ko prejmemo izvestja, se bomo pri nekaterih vprašanjih dalje pomudili. Danes bi povedali le nekaj splošnih misli. V listih se večkrat pojavljajo vprašanja o takozv. preobremenitvi mladine, češ da ima mladina toliko učenja, da ne pride do oddiha in gibanja na prostem. Mislimo, da so te trditve pretirane, šola danes v polni meri upošteva tudi telesno vzgojo, daje pri. liko in celo zahteva izlete, istotako dopušča in omogočuje vzgojo in izobrazbo mladine zunaj šole. Lahko rečemo, da vsak povprečno nadarjeni dijak danes na srednji šoli lahko izhaja, če ima veselje in resno voljo do dela. V splošnem zahteva šola danes mnogo manj šolskega nego prejšnje časa, zato pa želi, da porabi mladina čas za splošno življensko izobrazbo, da goji šport in turistjko, da se vadi v petju in glasbi, da mnogo čita in se seznanja na praktičen način z najnovejšimi iznajdbami.. Nameu šole je vzgajati življenske ljudi, ki naj razvijejo svoje zmožnosti, da se čim bolj koristno uveljavijo v svojih poklicih. To, kar danes zahteva šola zase, je že skrčeno na najnižjo mero, tako da o preobremenitvi ne more biti govora. Prej bi se dalo govoriti o drugih vzrokih slabih uspehov: so-cijalne razmere. sSanovanjsko vprašanje, brezbrižnost in premalo zanimanja za šolo, predvsem pa prevelik naval na srednje šole, ki z vsakim letom raste. Ta pojav se opaža povsod in velika mesta so čim dalje boli v zadregi za šolske prostore. Pri nas se je zgodila največja napaka ko je bil odpravljen sprejemni izpit za srednjo šolo. Takrat so se na široko odprla vrata vsem, ki so dopolnili 10. leto — in nihče ni imel pravice izbirati nadarjtene in zmožne iz mlade množice, ki 6e je prišla vpisovat v j>rvi razred. Tako so se pivi razredi napolnili z neizbrantm tn neprebranim materijalom. Ker so tudi učni predmeti v prvem razredu' zelo lahki, je padel prvi razred na stopnjo' nekdanjega pripravljalnega razreda. Dočim je v prepjji gimnaziji latinski brus kmalu pokazal vrednost mladih glav in razčistil ozračje, se sedaj nadarjeni učenci dolgočasijo, nenadarjeni pa lenuharijo. ker jili je mnogo, in profesor ne more doseči pravih uspehov, ker mu preveč časa vzamejo oni, ki so prišli v srednjo šolo nepoklicani ia nepovabljeni. Češkoslovaška republika je storila v tepreobremenje7iosti ne bo več, kajti nadarjenemu učencu je delo tn učenje naravna duševna potreba. Ravno zadnje dni je češkoslovaški prosvetni minister izdal drago va3no naredbo: v prvem in drugem razredu srednje šole se poučujeta samo dva jezika: narodni (češkoslovaški) in nemščina. Nadaljnja reforma se bo izvršila pozneje. Tndi pri nas se za prihodnje leto obeta že za prva razred — francoščina. Ali bo to primerna reforma, "bo pokazala feikušnja. Bojimo se, da uspehi ne bodo veliki v primeri s trudom in da bi bilo treba zavzeti drugačno stališče. Nemščina bo baje pri nas od tretjega razreda naprej obligatna, kar bo precej odgovarjalo našim zahtevam. Sicer ne moremo reči, da je sedanji tip naše srednje šole idealen, dalo bi se še marsikaj izboljšati, a o tem naj izpregovore pedagogi Posebno letos, ko pridejo na srednje šole otroci iz L 1919—20. — torej iz prvih povojnih let. ki so bila zelo plodina —• ee c beta velik naval na srednje šole. V interesu šole m mladine je, da starši ne silijo nenadarjenih in nezmožnih otrok takoj po 4. razredu ljudske šole na srednjo šolo. S tem mučijo otroke, sebe in profesorje. Ce otrok ni zrel — in to ni težko dog^ti — naj gre še v peti razred. Naravno je, da bodo mora IS zavodi prih. leto prve razrede zelo čistiti, če bodo hoteli dobiti sposobno in zmožno mladBno, ki bo uspešio napredovala v nadal.jn.fih razredih. Naj bo Vidov dan namenjen resnemu premisleku, kako tn kam naj pošljemo svoje otroke v šolo. da bodo našli pravo pot srečnega življenja. DANES tn JUTRI KONCERT ▼ hotelu ..BELLEVUE" svira Sonny Boy Jazz. — Priznano i zborna VINA in PIVO, prvovrstna KUHINJA. — Cene zelo zmerne, postrežba točna. — Ena najlepših razglednih točk. Krasne tuj-ke sobe: zelo prijetno bivanje za letoviščarje. Penzion 65 Din. Interurban telefon 3042. 9016 11LMS Moštvo dunajskega Slovana ki igra danes in jutri dve tekmi proti Iliriji. Stoje od leve na desno: HenzI, Reiter, Ružička. Pekarna (trener), Kekeis, Kurka, Steindl. — Sede: Prohm, Janoušek, Rada* kovic, Dosedel (načelnik sekcije), Jelinek, Scherry. Vprašanje kočevske elektrarne Kočevje, 26. junija. Kočevski župan, viS. finančni svetnik g. dr. Kostanjevec, je v svojem sanacijskem načrtu, ki ga je predložil na sestanku občinskega zastopa mestne občine 5. t. m., načel za naše mesto in za ves naš okraj velevažno vprašanje kočevske elektrarne. Mi smo že v nekaterih člankih pojasnili dejanski stan. Mesto prejema dosedaj električni tok od mestne elektrarne in vodarne, ki stoji v neposredni bližini mesta. Tok pa je istosmerni zato toliko manj praktičen. Vse napeljave so v najslabšem stanju, tako da so kratki stiki stalno na dnevnem redu. Polnilna baterija pojema in v kratkem bo čisto izrabljena. Stojimo torej pred vprašanjem: ali investirati približno pol milijona v staro elektrarno za novo napeljavo, baterijo in popravo ali priključiti se že obstoječi močni elektrarni Trboveljske premogokopne družbe na rudniku z napravo daljnovoda in drugih potrebščin v iznosu 1 milijon dinarjev. Dobiček, ki bi ga imela mestna elektrarna in s tem mestna občina, bi bil v obeh primerih z ozirom na po višek tokovine od sedanjih 4 Din za kilovatno uro na 6 Din, bi v obeh primerih presegal 400.000 Din, iz česar bi lahko elektrarna letno prispevala 300.000 Din za sanacijo mestne hranilnice. Mestna občina je bila svojčas že v direktnih pogajanjih s TPD zaradi elektrifikacije Kočevja. Ta pogajanja se sicer niso razbila, vendar ni prišlo do nikakih pozitivnih zaključkov. TPD je zahtevala in to je še njena zahteva, da napravi mestna občina sama daljnovod, ki bi seveda občino veliko stal. Tok bi potem prodajala TPD po 1.20 Din. Z ozirom na to, da TPD ne bi pristala na kako kratkoročno pogodbo in z ozirom na predstoječo elektrifikacijo dravske banovine nastane za nas vprašanje, ali bi ne bilo bolje kupiti za mestno elektrarno novo baterijo, ki bo stala največ 60.000 Din in potrpeti z istosmernim tokom in napeljavo ter počakati na bansko elektrifikacijo. Polemika, ki se je vodila dosedaj o elektrifikaciji dravske banovine, ni bila brezpredmetna. Osvetlila je ozadje tega velikega načrta, ki bi pomenil za vso Slovenijo velikanski napredek. Združenje in izrabljanje naravnih sil in naravnega bogastva naše slovenske zemlje naj bo v slovenskih rokah! Iz tega bi izvajan, da bi bQo začasno bolje nabaviti mestni elektrarni novo baterijo, počakati eno ali dve leti in se potem pridružiti po daljnovodu, ki ga bo napravila banovina iz proračunskih zneskov banovinske elektrarne. S tem mesto ne bo utrpelo posebno škode, ker povpraševanja po večjem konsumu električnega toka od strani industrije ni, ker je ta že priključena elektrarni, ki je last TPD. Nesreča v litijski predilnici Litija, 27 junija. Daw< se Je primerila v litijska predtlnici nesreča, katere žrtev je bila predilničarka ga. Marija Melrn iz Gradca pri Litiji 2s potem, ko so bili stroji v pogonu, je Me-lainova snažila nekatere dele. Nekako ob 6-30 pa so začuti od njaneaa stroja obupen klic. Pritekle so takoj njene sosede. Meffi-nova pa je že stala ob stroju vsa obupana in krvava. Stroj jo je zagrabil za roko nad komolcem. Desnica je pomečkana in zdrobili ema med komolcem in ramo. Med delavstvom je bila dopoldne razširjena govorica, da bodo moraJi revi najbrže amputirati roko. Ta nesreča ie vsekakor hud udarec za ubog0 delavsko družino. Vestna Marija Medinova je hodila na delo kljub temu, da ima že svojo družinioo. Otroci Pa so še vsi majhni m niti najstarejši še ne hods v šoilo. Najbolj tragično pa ie. da ie najmlajše dete še dojenček. Kam z ubogim otročičkom, čiga,r mati je postala težka žrtev borbe za košček kruha? Davi so odpeljali z osebnim vlakom poškodovano Melinovo v ljubljansko splošno bolnico, s seboj pa so vzet tudi malega dojenčka. Kdo je kriv nesreče? Beležimo kot kronisti mnenue nekaterih naših domačinov, da ie vzrok redukcija, kfi se je zvršila nedavno v litijski Predilnici. Obrat rti prav nte zmanjšan kljub reduci ranemu osobju. Pravo krivdo bo ugotovila komisija. V slučajih zastrupljenja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljen ju s svincem starooreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi-vinah. rizor ob sprejemu Bafovega sokolskega vlaka v Mariboru. Na stretrf Je polno fotografov. Pevski prazniki v Kotoru Kakor smo že poročali, je na binkoštno praznike zborovala v Kotoru Jugosloven* ska pevska zveza. Z njeno 6. letno redno skupščino pa je bila združena tudi prosla* va 901etnice pevskega društva Jedinstva iz Kotora. Zborovanja JPZ se je udeležilo 32 delegatov, ki so zastopali 26 celjskih zborov in pet žup, ki so bile dosedaj usta* novljene v JPZ. Pevsko društvo Jedinstvo, ki je slavilo tako častitljiv jubilej, ima ve« like zasluge za Kotor in okolico, k« jo vzgajalo narodno zavedni naraščaj. Po zborovanju in koncertu, je bil po mestu impozanten obhod, pri katerem je sprem« ljala pevce z velikim navdušenjem tisoč« glava množica. Prisrčna je bila tudi zabava na prostranem vrtu hotela Slavija. Slika nam predstavlja udeležence banketa, kate« rega sta se udeležila tudi odposlanec Nj. Vel. kralja, polkovnik Markovič in pred« sednik kotorske mestne občine. Kako je Maribor sprejema! sokolske brate Naši akademiki v hrvatskih vaseh ČSR Bmo, junija. Radovednost nas Je gnala, da vidimo, kako so se Hrvati na Moravskem po preteku 350 let ohranili ali še govorijo hrvatsko in kakšen je ta hrvatski otok v Češkoslovaški republiki. Malo je znano, da so obdržale tesno ob avstrajeko-češki meji, v docela nemškem okolišu 3 hrvatski vasi, vse do danes svojo hrvatsko narodnost, običaje in slikovite narodne nošnje. So to vasi: Dobro Pole, Fre-lištof in Nova Prerava. Domačini 6ami imenujejo vasi: Tri gmajne. V 16. stoletju so te 3 vasi dobesedno izumrle radi kolera. T ed asa ji njihov gospodar general Krištof von Teufenbach je po razsajanju kuge naselil te vasi z hrvatskimi rodbinami. Sodi se, da izhajajo iz Hrvatskega Primorja po naglasu. Z letom 1805 začenjajo Nemci z intenzivnim ponemčevanjem. Manjkalo jim je narodnih voditeljev in narodna odporost je padala od leta do leta. Ko jim'je bila po-nujana hrvatska šola, so bili sami proti njej, češ, kaj bi se učili hrvatski, ko pa nas ni-kdo ne razume. Da ne bi prišlo do prevrata, bi za kratkih par let utonilo tukajšno hrvatstvo v germanskem morju. V tem času je župnikoval med njimi pokojni Malec. Imenovali so ga za svojega očeta. Vse svoje delovanje je usmeril za narodno hrvatsko vzgojo, sam pisal staro-hrvatske molitveni-ke, ki so radi jezika silno zanimivi. Zanimivo pri njih je, da so globoko verni, sicer so pa odločni naprednjaki, ali kakor sami pravijo: U crkvi se modlim 1 molim Go-spodina, da bi godina pala (dež), kod Sokolstva ee izobražujem. Na čuda da ti naši bratje takoj za Go- spodinom imenujejo Sokolstvo. V Sokol-stvu so se nacionalno rešili in v Sokolstvu bodo tudi ohranila svojo narodno individualnost Prj maS pojejo staro hrvatske pesmi. Organist je starosta Sokola. Danes štejejo te vasi 3000 Hrvatov. Otroci govore večinoma češko ,delno nemško. Šole eo češke. Dobro bi bilo, da bi prišlo med nje par naših hrvatskih učiteljev, ker je škoda, da bi se v bratski češkoslovaški republiki izgubil z sveta zanimiv hrvaški pojav. Naše člane akad. drušitva »Jugoslavija* iz Brna so z navdušenjem sprejeli. Vsa vas je bila pokoncu. Parazdelili so nas med rodbine. Marsikdo od naših pravi, da tako dobre goske še ni jedel kakor tu. Pri koncertu našega pevskega zbora in pri predavanju, ki smo ga jim priredili, se je napolnil obsežni Sokolski dom z pestrimi narodnimi nošami jn pri lepi naši slovenski in hrvatski pesmi 6i opazil mnogo starih majk in očancev, ki so si otirali solze. Mladina je žal nekoliko apatična za narodna vprašanja in narodni obstoj, vendar temperamentna po naše in kar težko se Je balo ločiti. Prišli smo k njim z lepo našo pesmijo, z navdušenim Jugoslovenstvom in upamo, da smo jam napravila par veselih uric in lep spomin. M. M. Jubilej našega najstarejšega Sokola 90. rojstni dan Petra pl. Grasellija. Na današnji dan velikega pohoda slovanskih sokolskih armad skozi jugoslo-vensko prestolnico dopolnjuje v Ljubljani g. Peter pl. Graselli svoje 89. leto starosti in z 90. rojstnim dnem vstopa v poslednji decenij svojega stoletja. V najožjem družinskem krogu bo proslavil ta čestiti svoj jubilej, ni pa tega mogoče orezreti v javnosti brez poudarka, da so sedanji veliki sokolski dnevi plod dejstvovanja in zasnove tistih mož, s katerimi je g. Peter pl. Graselli ustanovil ljubljanskega Sokola, matico vsega poznejšega Sokolstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg Sokola pa je bil g. Peter pl. Graselli tudi soustanovitelj Glasbene matice, Dramatičnega društva, Društva tipografov, je naš najstarejši novinar, urednik in politik ter prvi župan slovenske Ljubljane. Nešteto spominov ga veže na vse kulturne, politične in gospodarske pokrete v Ljubljani v dobi zadnjih 70 let. V povodu današnjega jubileja je kralj odlikoval g. Petra Grasellija z redom sv. Save II. stopnje. Naša iskrena želja je, da bi to visoko in zasluženo odlikovanje še dolgo dičilo prsi veleza-služnega, sivolasega javnega delavca. Našemu najstarejšemu Sokolu tople čestitke: Zdravo! Danes premiera; Izredno nizke letne cene! Zvočni veMIItn zračnih herojstev, prijateljstva in velike ljubezni. V glavni vlogi: Collen Moore „črni pilot" Ljubavni roman angleškega vojnega pilota in mlade Francozinje bolničarke med svetovno vojno! Prekaša velefilm Wings" ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Velik požar v jezersko-kokrski kotlini Predstave danes ob 4., pol 8. In 9. uri. Jutri v nedeljo ob S., 5., 7. in 9. uri. Ob početku tujskega prometa na Dolenjskem Letošnje zgodnje in vroče poletje bo velikega pomena za one naše kraje, ki so navezani na tujski promet Kakor vse kaže, bo tujski naval še večji nego je bil lani. Posledica se bo pa bridko občutila v tem, da bodo posamezne, znamenitejše le-toviščarske postojanke prenapolnjene. To se je bilo dogodilo že lani in ta okolnost je napravila posebno na inozemske goste neugoden vtis. Naša propaganda izven države Je bila naravnost sijajno organizirana od strani Zveze za tuj. promet, ki je nazadnje prišla skoro v zadrego, ker nikakor ni pričakovala, da bo s svojo propagando žela tako velikanske uspehe. Nedavni občni zbor Zveze za tujski promet je moral konstatirati to dejstvo in je moral tudi ugibati, kako bi odpomogel, da bi ne bil naval na one kraje, ki so prišli v modo, prevelik in bi smotreno ter previdno usmeril tujce v one kraje, ki so bili dosedaj še izven tujske interesne sfere, a odgovarjajo po vsem svojem nastrojn zahtevam tujsko-prometnih postojank. In se je sklenilo, da se nekoliko popusti s propagando že priznanih in tujemu svetu priljubljenih letovišč, a se tem bolj loti propagiranja novih krajev, ki so iz tega ali onega vzroka zaostali daleč za modernim tujsko-prometnim vrvenjem. V prvi vrsti naj se ozira na Kamnik in bližnjo ljubljansko okolico ter na vso spodnjo Gorenjsko, osobito na kraje, ležeče neposredno pod Kamniškimi planinami. A prav izrecno naj Vzorni gasilci preprečili strašno ne širil Krani, 27. junija. PreteM0 noč je skoro uničila velika požarna katastrofa lepo naselje Spodnje Jezersko. ležeče ob jezerski cesti v kokrski dolmf "med Kanoma em in Jezerskima serpentinami Pod »Kazino«. Samo za las je mam likalo da ni ognjem element do tal uničil omenjene naselje in spravil skoro 35 rodbin revnih drvarjev in gozdnih delavcev ob streho in borno imetje. Le energičnemu in pravočasnemu nastopu kranjskega gasilskega društva z modernim gasilskim orodjem se ie zahvaliti, da je ostal požar lokaliziran in vas rešena popolnega uničenja. Okrog pol! 19. je Fužine telefoničmo po-zvalo kranjske gasilce na pomoč na Spcd-n;ie Jezersko. Ob četrt na 20. ur0 je že delovala mala motorka kranjskih gasike-v na Stx>q. Jezerskem. Torei komaj tričetrt ure so kran-i&ki gasilci rattli, da s0 se pripravil« prevozili slabo pot 27 km s tovornim avtomobilom Stanka Likozarja in že metali curke na ogenj. Malo kasneje je privozAl še drugi avtomobil iz Kranja, ka je pripeljal veliko motorno brizgalno. Ogenj je nastal pr; d.ržaivnd cestarski hiši ob jezerski cesti. Kakor se pripoveduje, so domači pekli kruh in so se vnele saje. Hiša je bila krita z lesenimi deščicami, zaradi česar se je ogenj hitro razširil. Tudi ostale hiše tega naselja so enako krite i® večji del lesene. Pri tem pa je zdivjal z vso sdJo silen veter. ki ie nosil visoko v zrak goreče ogorke. da so padati daleč okrog v smeri vetra. Ko so bili ljudje zaposleni pri gašenju cestarske hčše. je kmalu za donel glas. da gori gostilna posestnika Hudine. ki pa se nahaja skoro 400 m daleč. Ogorki so morali celo preko majhnega vmesnega hribčka, da so ■afe^i Hudimovo poslopje. Tu pa le nastala nevarnost, da bo ogenj zajel tudi skupino skupaj strnjenih lesenih hiš. deset po številu, ki se nahajajo tik nad Hutiirajevim posestvom ob cesti. V Mih stanuiie okrog 30 rodbin revnih drvarjev. Takoj so ogorki vneli ogenj na strehah še. sitih hiš. eno za drago. Plamene na so že v kali gasili stanovalca, ki &o stali kar na strehah svo$h hiš in z lopatami in vodo v škafih gasili. Izgledalo je ,da bo ogenj ponehal. Toda ravno v času. ko je privozrl nato kmalu prvi avtomobil iz Kranja, ie potegnil ponovno z vs0 silo veter, ki je zdivjal kakor vihar. Gasilci ne pomnijo požara, pri katerem bi imeli tako silen veter. Veter je kar premetaval goreče tramove, nosil visoko v zrak ogorke, da je ogenj razmahnil v povečanem obsegu in večji grozi. Ako na bj bilo kranjskega gasilnega društva, ki je gas?!o z veliko in malo motorno brizgamo, bi bil vsak preprečevalni trud domačega prebivalstva s primitivnimi pripravami brez uspeha. Celo naselje bi to pot pest al o sigurno žrtev divjajočega ognja. Obe motorki sta delovali brezhibno in z vidnim uspehom. Sicer je bilo gašenje zelo ovirano, ker je silni veter celo lomil močne curke brizgal en. Ogorki so nato zanetili ogenj še kakih 200 m visoko v gozdu na strmem pobočju hriba, kj se dviga nad Sp. Jezerskim. Ogenj se je zaradi suhega dražja, matoovja in dreves liki kače vali! po strmem oobočju navzdol in grozil zagrniti v ognjeni plašč od gornje strani; naselje, ki je bilo itak od spodnje strani ogroženo od požaTa pri Hudimi. Kakih 200 m visoko preko skal so morali gasilci napeljati cevi. da so nato z veliko motorko pogasila gozdni požar. Oibe brizgata! sta črpali vodo iz Kokre in srečo — Na vse strani je silen veter ogenj delovaJa nad 3 ure neprekinjeno. Do tal je pogorela državna cestarska hiša in posestvo gostilničarja Hudine s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in hlevom. Hudina je bil zavarovan pri Sla-vjji za 27.000 Din in je s tem krit k del povzročene škode. Velika nevarnost je grozila veleposestniku Stularju, ki ima kakih 200 m nižje od cestarske hiše žago in lesno skladišče. Ako bi veter obrnil svojo smer, bi ogenj zajel tudi to. Pri gašenju, ki je bilo v noči zelo naporno, so z vzgledno marljivostjo pomagali tudi gasilca z Jezerskega in Fužin ter Prebivalstvo pod vodstvom župana gospoda Murna. To je tretjg požar v jezersko-kokrski dolini v poslednjih šestdesetih letih. Samo letovišče pa s tem požarom ni oškodovano, ker se nahajajo letoviščarske sobe le na Zg Jezerskem. Pogreb Uroša Turka Liubliana, 27. junija Ob 15.30 se je vršil iz mrtvašnice* pri Sv. Krištofu pogreb tao tragično preminulega akademika Uroša .Turka. Od odprti krsti so se včerai in danes zbirali žalujoči sorodniki, številni pokojnikovi tovariši, prijatelji in znanca, ki so kropili nesrečno mlado'žrtev Save, pocivajočo sedaj med opojno dišečim ovetiem in zelenjem. Pred pogrebom se je zbrala pred mrtvašnico ogromna množica Ljubljančanov. Krsto so zaprli šele tik pred pogrebom in jo prenesli posuto s cvetjem do ceste, kjer so jo po blagoslovitvi; in molitvah duhovnikov naložili v voz. Žalni sprevod je krenil nato po Dunajski cesti in naprej po Linhartovi ulici ter Poljski cesti proti pokopališču Sv. Križa. V žalnem sprevodu, takou za globoko potrtimi stairši in sorodniki so korakala mnogi univerzitetni profesorji z novo izvoljenim rektorjem dr; Šerkom. dalje številni akademiki in nato dolg« vrste ostalih meščanov, ki jih je globoko ganila kruta usoda idealnega mladeniča, ki je moral umreti v cvetu svojih let Pokojnega Uroša so položili k večnemu počitku v rodbinski grobnrei. Bodi mu zem-liica lahka! Strašna socialna slika Liubliana. 27. junfja Usoda nesrečnega Franca Čelešnika. ki se j« v sredo vrgel sredi mesta pod vlak in je bil danes ob 17. poležem v grob. daie stirašen primer krute besede in tudi pomanjkanja socialnega skrbstva. Ko se je nesrečni France izučil ključavničarstva, je z 18. leti stopil v podčastniško šolo. katero ie v dveh letih uspešno dcvršal in nastopal službo kot podnarednik v Prištini. Tu j« služboval š-tirj leta. dokler ga ni uničila malarija, kateri se j« pridružila še živčna bolezen s tako silo, da revež nazadnje na mogel opravljati nobenega dela in da je bil sebi in drug m v nadlego. Še oibflaoiti se ni mogel sam. Najprej je dobival invalidsko podporo, po novem invalidskem zakonu mu pa ni ve^ pripadala invalidnina in reklo se mu je. nai prosi za pokojnino. Na rešitev te prošnje je čakal dve lati in ko je rešitev dočakal, je bila negativna, ker so baje manjka® neki podatki in se je zaradi tega nekje zgodila napaka. Napravil je novo prošnjo in zopet čakal. Poleg bolezni, ki je naglo napredovala, pa je bi o to čakaaije neznosno doma pri očetu, železniškem upokojencu, ki ima še pet otrok, c 58.— Dagmar svila, velika izbira . . > 28.— razne umetne svile.....» 20.— 8991 nudi F. I. GORICA R, Ljubljana, Sv. Petra cesta Ali si že član Vodnikove družbe? Dva zgodovinska strela v Sarajevu na današnji dan pred 16imi leti — Kako je novica prišla na Dunaj Usodepolni rn zgodovinski Vidov* dan 1. 1914. je bil lep, solnčen dan, ne prevroč, vendar pa razburljiv za vse, Ki so ga doživeli posredno ali nepo* sredno. V Bosni, kamor se je bil pri* peljal avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand na inšpekcijo voja* ških vaj, so gotovo pričakovali, da ta dan ne bo kakor drugi, vendar pa se ni nihče nadejal ,da bo končal s tako močnim povdarkom, kakor se je zgo* dilo. Usodnega dne sta sedela v du* najskem brzojavnem uradu pri Hu* ghesovih Duplex aparatih brzojavne« ga voda Dunaj^Sarajevo dva telegra* sista. Hughesovi Duplex »parati imajo svojstvo, da se prikažejo na papirju takoj po udarcu tiskane črke. Napra* va je podobna nekakšnemu pisalnemu stroju, ima pa kakor klavir črne in be» le tipke. Njegova posebnost je v tem, zali avtomobili. V prvem je bil mest* ni župan, v drugem Ferdinand in Zo* fija. Njima nasproti je sedel Potiorek. Nihče med nami ni vedel, kaj pomeni detonacija. Naenkrat pa sem videl, kako drvi voz z državnim pravdni« kom, sodnikom in policijo. Policijski uradniki so hiteli na mesto, kjer je padel strel. To je bilo ob 10. uri 25 minut predpoldne. V mestni hiši, ka* mor se je odpeljal Franc Ferdinand, ga je pozdravil mestni župan Fehim čurčič. Ferdinand je bil zelo razbur* jen in je prekinil načelnikov govor: »Vi me pozdravljate, v mestu pa me* če j o bombe name.« Vožnja v smrt Nato se je v mestni hiši vršilo po* svetovanje, ali naj se vožnja nadalju* je skozi mesto, kjer so bili zbrani ljudje, aH naj se vrnejo vsi skupaj v konak. Potiorek je zatrjeval, da se ne Most v Sarajevu, prizorišče Vidovdanskega atentata da se z enim prijemom lahko oddaja* jo cele besede in besedne kombina* cije. Pri aparatu sedita dva uradnika; eden sprejema, drugi pa oddaja. Spre« jemanje in oddajanje se lahko vrši po eni in isti žici in ob istem času. Ce ima n. pr. oseba, ki oddaja, kakšno željo in jo hoče sporočiti postaji, s katero je v zvezi, mora prositi poleg sedečega tovariša ali tovarišico, da mu dovoli komunikacijo. Pri takšnem delu se kajpada rado primeri, da vrine uradnik, posebno v poletni vročini, kratek odmor med svoje delo. Službeni reglement za br* zojavljanje vsebuje posebne izraze, s katerimi se v takšnem primeru spora* zumeta oba tovariša pri aparatu. »Mo« ment za sprejemanje« ali »Moment za oddajanje« se glasi to geslo enega ali drugega službujočega organa. Na Vidovdan 1914, je bilo v du* najskem brzojavnem uradu dano po« velje, da se mora služba vršiti jako točno in brez zavlačevanja. Vsako pot po oddaji cele serije brzojavk, ki je obsegala dvajset kosov, sta se te« legrafista sporazumela in vrinila krat* ko pavzo, ki je trajala dve do tri mi* nute. Služba je bila normalna, to se pravi, zelo živahna, kakor je pač bilo pričakovati ta dan. Sem in tja so švi« gali državni in zasebni telegrami, poštna nakazila in takozvane »vrzel« ne brzojavke«, ki so prenašale čenče. Služba obeh uradnikov pri aparatu je bila naporna, a tudi zelo dolgočasna. Gledamo skozi okno... Tako so minile prve jutranje ure do desetih predpoldne. Tedaj je dejal uradnik, ki je sprejemal pri aparatu, svojemu tovarišu, ki je oddajal: »Ti, Bošnjak je nenadoma izostal. Čudno, da ni zahteval trenutka za oddajajo« čega organa. Vprašaj ga, čemu ne da* je dalje.« Poslušno je brzojavil oddajalec ▼ Sarajevo: »Cemu ste prekinili in ne oddajate dalje?« Prešli sta dve, tri minute, nič se ni zgenilo. Dunajčana e-ta jela pregledovati aparaturo in sta se preverila, da je v redu. Torej je bila krivda očitno na strani onih v Sara« jevu! Zato je dejal eden izmed Du* najčanov svojemu tovarišu: »Daj. vsekaj par vprašajev, da se bodo zo* pet zmislili na nas.« Pozvani ie stor! kakor mu je bilo naročeno. Tolkel je po tipkah nekaj minut. Čev. čas se je oglasilo Sarajevo z opravičilom: »Oprostita, gospoda kolega, bili smo pri oknu, ker so se pravkar pe* ljali mimo avtomobili s prestolona* slednikom in njegovo soprogo ter spremstvom. Zdaj je sprevod mimo in bomo delali dalje.« Tako se je normalni brzojavni pro* met med Sarajevom in Dunajem ob* novil in je nemoteno trajal dve uri. V tem času pa se je bila v Sarajevu že odigrala zgodovinska drama. Dr. Danilo Dimovič, ki ie usodne ure po« pisal v posebnih vojnih spominih, vefi o tem predpoldnevu v svojih belež* kah: »Ustavil sem se med latinskim in carjevim mostom. Dali so signal, da se bliža Franc Ferdinand s sprem« stvom. Naenkrat je bilo čuti zamolklo detonacijo, kakor bi ustrelil top v skrivališču. Kmalu nato so se prika« bo zgodilo nič več. Predlagal pa je, da se mesto kaznuje s tem, da se ne bo vozil Franc Ferdinand po glavnih ulicah, temveč vzdolž obrežja proti muzeju. Franc Ferdinand je izjavil, da hoče brezpogojno obiskati ranje* nega Merizzinija. Zofija je tudi ho* tela v bolnico. Sklenjeno je bilo, da se odpeljejo avtomobili vzdolž nabrežja Miljačke. To pa so bili pozabili pove* dati šoferju prvega avomobila in me* sto, da bi vozil ravno čez kej, je šo* ter zavil v ulico Franca Jožefa. Po« tiorek je ustavil avtomobil in kričal: »Wir fahren falsch!« V tej zmešnjavi je Princip dvignil svoj browning, in, ne da bi meril, izstrelil dve krogli. Po prvel strelu je omahnila nadvojvodi* nja Zofija na grudi soproga, drugi je zadel Franca Ferdinanda. On je še se« del pokoncu, toda kri mu je brž uda* rila na usta. Hotel je nekaj reči, pa se je onesvestil. Nadvojvodinja je bila zadeta v trebuh, njemu pa je bila prestreljena žila na vratu. Videl sem, ne da bi vedel, kaj se je govorilo, da se avtomobil vrača, da leži nadvojvodinja na prsih Ferdinan* da, da gleda on nemo in topo, sijajna perjanica pa je vihrala na njegovi in na Potiorekovi glavi. Nastal je krik, zmeda, vriščanje, tulenje množice. Ljudje so se vrgli na Principa ter so ga vsega krvavega tolkli in tirali v ječo. Svet je bil podivjal. Še vedno ni bilo znano, kaj se je prav za prav zgodilo. Vedelo se je samo, da je bil izvršen atentat. Avtomobil se je vrnil v kotiak s Ferdinandom, njegovo ženo in s Potiore-kom. Takoj so bili poklicani zdravniki. Pri vhodu v konak pa je bil Franc Ferdinand še živ, toda v globoki nezavesti. Dihal je le še slabo, pupile skoro miso več reagirale, srce je le slabotno utripalo. Iz ust in iz žile na vratu je brizgala kri. Čez deset minut je nastopila smrt. Zofija Hohenberška je umrla že med potoma in že mrtvo so jo dvignili iz avtomobila grofica Lamis in zdravniki. Tako je meni pripovedoval in v službenem poročilu opisal dr. Bardorf, prvi Ferdinandov pobočnik.« Vse to se je zgodilo do 11. ure dopoldne. Okoli pol dvanajstih se ie že vedelo v Sarajevu, da sta prestolonaslednik in njegova žena mrtva. »Ali že zopet zijajo skozi okno?« Kazalec na uri se ie približal poldnevu. Solnce je sipalo zlato na sarajevske ulice in tudi na Dunaju je močno pripekalo. Bila ie pravcata muka sedeti pri brzojavnem aparatu in sprejemati ali oddajati — kakor je pač velela dolžnost in situacija. Dunajčana sta se znojila, da jima je teklo no licih in tedaj se je eden izmed telegrafistov nenadoma obrnil k tovarišu rekoč: »Ti, Sarajevo zopet molči. Prosim te, vsekaj zopet po tipkah in vprašaj ga, če zopet zijajo skozi okno. Srečni ljudje, ki jim je poglavitno delo — kratkočasenje.« Trenutek nato je šel po žici v Sarajevo telegram: »Kaj, gospoda, ali že zopet zijate skozi okno? Začnimo, začnimo, saj nismo na severnem tečaju!« Odmor. Nič se ni genilo. Minula je minuta, za prvo druga, še tretja. Za dbCana laiSua reC no , potnerf HnosD, telegrafistu pa se zdi takšen odmor cela večnost. In še enkrait toliko časa je prešlo, pa vendar je bil dunajski papir čist in nepopisan. Ilz Sarajeva ni balo odmeva. »Zgodilo se je nekaj strašnega.« Obeh Dunajčanov se je polotil nemir, ki se mu je pridružila še jeza. Telegrafist, ki je oddajal vesti, je sekaj vprašaje drugega za drugim, naseka jih je celo vrsto, celo serijo. A Ma je podoba, da so v Sarajevu gMii jji slepa, kajti odziva ni balo. Dulnajčana sta se tako razttogofcila, da sta že hotela napravil službeno ovadbo na predstojništvo. Tedajcj pa se je zopet pojavila črka na traku. Črka poleg črke je padala, delo se je pričelo iznova. Na traku prejemajočega telegrafista se je nenadoma čitad stavek: »Oprostite! Da, zopet smo zijali skozi okno. Zgodilo se je nekaj strašnega. Pravkar je šel mimo okna avtomobil z mrtvim prestolonaslednikom. Oba sta umorjena s streli iz samokresa.« Uradnik, ki je prečital sporočilo, Je prebledel. Bij je prvi človek na Dunaju, ki je doenal strašno novico. Instinktivno je slutil, da so se odigrale med 10. in 12. juro dopoldne, ko so gUedaH sarajefvstoi telegrafisti skozi okno, strvari, ka ne bodo brez vpOdva na zgodovino. In ne da bi črhmšl besedico svojemu tovarišu, je telegrafist odtrgal trak z usodepolno vestjo in zdirvel skozi vrata. Norica nradno potrjena. Tekel je eno nadstropje nižje ter se je ustavil šele pred ravnateljem urada za brzojavno službo. Pomolil mu je trak brez besedice pred oči. Ravnatelj, ki je bil drugi Dunajčan, ki je do znal strašno vest, je nekaj časa obsedel konsterniran na mestu, potem pa je ši nil pokonci in je stekel k aparatu. V sobi za sprejemanje in oddajanje Je tovariš telegrafista ravnodušno sedel pri napravi in oddajal neke čenče, da je bila proga zasedena. Da se je moralo zgoditi nekaj posebnega, to je spoznal šele pozneje, ko je videl ravnatelja urada, kako se sklanja nad aparat. Osupnilo Da ga je, ko je čutil, da ga ravnatelj brez besede meče z visokega stola in sam seda nanj ter br-zodavlja v Sarajovo: »(Ravnatelj dunajskega brzojavnega urada prosi, da pride nemudoma k aparatu ravnatelj sarajevskega brzojavnega oddelka.« Čez dve minuti je prišel odgovor: »Tukaj ravnatelj Vagy. Dober dan, g. ravnatelj. S čim vam lahko služim?« — »■Prosim vas. pojasnite mi, ali je res, da . . .« — »Da, da, g. ravnatelj pTav tako je — pravkar sem na tem, da vam odpočijem prvi uradni državni brzo-jav o katastrofi.« Zdaj je spoznal tudi drugi telegrafist v dunajskem uradu, kaj se je zgodilo. Ravnatelj in obarva službujoča telegrafista so zdai redigirali telegram o prestolonaslednikom smrti in so ga poslali ined ljudi. Tri ure pozneje so vest natisnile posebne izdaje dunajskih listov in za umor je izvedel ves svet. a ček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in Dovršnikih _ najcenejši Nasveti za letoviščarje Za hotelske goste: 1. Prihajaj pozno domov in delaj tak nemir, da te bodo vsi slišali. 2. Spi dolgo in smrči, da bodo vsi, ki stanujejo v tvoji bližini, budni. 3. Ušesa si zamaši z bombažem ali fižolom, da ne boš slišal razgrajanja drugih. 4. če si ženskega spola in se bojiš vlomilcev, sedi na posteljo in kriči neprestano : »Kdo je tu ?« Če se nihče ne oglasi, ponovi vprašanje vsako uro. 5. Če se nameravaš odpeljati s prvim vlakom, poskrbi za to, da te bodo zbudili v takšnih okoliščinah, da bo na nogah vsa hiša. 6. Ne pozabi povedati vratarju kadar t; prinese račun: »Zapomnite si, da sem zadnjič pri vas.« 7. Drži svojo obljubo! Za kopalce: 1. Razmeči svoja oblačila v slikovitem neredu okrog sebe na bregu in razvijaj vsebino košarice s prigizkom tako, da bodo videli vsi sosedi, kaj si lahko privoščiš. 2. Izpij na dušek par steklenic piva, ki si ga bil prinesel s seboj, seveda, preden greš v vodo. To te okrepi in napravi jako moški vtis. 3. Obleci kolikor mogoče skromno kopalno obleko. Za dame ni kaj pripomniti. 4. Če je voda dovolj globoka, ne boj se skočiti na glavo, seveda tako, da trebuh z vso silo pljuskne po vodi. 5. Pazi zlasti na to, da se bo tisti hribček na zadnji plati pri plavanju tako dvigal iz vode, da se nanj lahko vsede galeb, če ga je volja. 6. Če si ženska, vrišči kar se da, kadar ležeš v vodo. In umivaj se rajši več, pa se manj kopaj! 7. Iz kopališča grede razmeči po nabrežju prazne steklenice, papir, jajčje lupine, časopise, škrniclje, če ti je odveč, tudi kakšno zapestno uro in morda še kakšen kos obleke. Na ta način boš prihodnjič najlažje spoznal, kje si se zadnjič kopal. Hasse Zetterstrom. Markov grad nad Prilepom Zapustil smo samostan Treskavac in njegove gostoljubne prebivalce. Pot na i. je vodila po gorskem venou do gradu kraljeviča Matrica, ki s svojimi mogočnimi razvalinami sameva nad Prilepom. Ozka steza se je vila med kamenjem in velikimi skalami, (ki so bile čudovito naizmetane, kakor bi se z njimi v dav-n.fa dineh igrala orjaška bitja. Gospodična, ki se nam je bila pridružila v Pri-lepu in je nosila fine svilene nogavice, je junaško korakala naprej. Njene noge pa so Me pokrite in obenem gofie. Tisto kar je ostalo na njih, je namreč bilo podobno vsemu, tudi zastavicam in zlati pajčevini, le nogavicam ne. Dobro da nas ni spremljala višje na planine. Najbrže ne (bd bili z njo dosegli Zlatega 'jabolka. nimajo nič skupnega z zgodovino. T Kraljevič Marko je bil sin kralja Vu-kašina, ki je-poleg Marka imel še dva potomca Dimitrija in Andreja. Kralj Vitka sin je živel v letih 1360 in vladal zemlje zapadno od Sar planine. V Pri-lepu se je dal kronati. Padel je v bitki na Marici s Turki 1394. leta. Za njim so ostali sinovi. Sin Marko je os;al v Pri-lepu in ibil turški vazal. Zgodovina ne ve povedati o njem nič posebnega; beleži samo, d!a je padel okoli leta 1420. Markov grad je biS zgrajen po vsej priliki na starorimski trdnjavi, ker so temelji in zidovje tega porekla. Tod mimo je šla za tiste čase vele važna rimska cesta od morja, preko Albanije, Debra in Pletvartia skozi današnje mesto Stobi. To mesto se v zadnjih let h Kozja staja v pečini Solnce je pripekalo kakor Ptred dežjem, in zirak ie 'bil negiben, ltznaid pri-lepskega ipcilja so jaidrali težki oblaki ter se oprijemali gorskih vrhov za nam:. Na tej poti smo srečali črede ovac in koz, ki so bile vse samostanska last; Na livadah so se igrali gorski konjiči in se je paslo govedo. Cela planina je odmevala od ropota njihovih »zvoncev«. Hipoma se Je zmračJo. Izpod oblakov je začel rositi droben pohleven dežek. Samostansflci pastir nam Je pokazal kozto stajo. Njena posebnost je v tem, da je v ogromni pečin L Okoii tristo mladih kozfličev je skaljalo in izvajalo vratolomne vaje po stenah. Te liubke živalice so bile doma zato. ker so bile preiriladle. da bd smele s materami na pašo. Baš na sre(E ipota pa nas zaloti močna ploha. Razbežali smo se pod viseče skale in čakaM, da se -je zlilo. V tistem dira mi je ra-zipoka v steni odščipniila nizko leseno peto na veliko veselje mojih sopotnikov. Ker se ni dala pribiti nazaj, smo z združinimi močmi in z bridko sabljo našega člana eks-pedicije odsekali še drugo. Med tem časom smo se zmočili kot ouckL Stene, ki so nam v začetku dajale dobro zavetie, so popolnoma odpovedale v nalivu z močnim vetrom. Vodni curki so nam bičali obraze, iz poveznje-nih skali pa so tekli na naše hibte ceii potoki. Da ste videli, kakšno zavist je zbijal inženjerjev dežnik. Odprl ga 'je nalašč in ga zmagoslavno vrtel nad svojo gla vo, kakor zastavo. Zafrkaval nas je pod njim skoro suh, medtem ko smo ostali trepetali vsi mokri pod skalami. Nazadnje je le malo odnehalo in smo pogumno odoapljali naprej. Za nami si Je bil Zlati vrh nataknil fantastično sivo pokrivalo, a pred nami se je bočil grad kraljeviča Marka. Ta grad ni kdo ve kako na visokem, ali za naše preutrujene ude je predstavljal precej trd oreh. Obupno smo se ozirali po razvalinah in ugibali, če bi šli na vrh ali ne. Dokler smo reševali to važno vprašanje, je izza raztrganih oblakov veselo posijalo popoldansko solnce. Naši hrbti so se jeld k jo kaditi, in noge so se same sprožile navzgor. Pricapljali smo na vrh in oblezli vse zidbvje. To Je bil torej grad kraKeviča Marka, ki ga pesem slavi tisočerih junaštev, porojenih v potlačenih duhovih zasužnjenega naroda. Po narodnih pesmih je bil kraljevič Mairko junak heirkuleške telesne moči. Občeval je z vilami, pil vino iz vedra in ljubil najlepše devojke svojega časa. Ščitil je narod pred divjimi Turki, bojeval se junaško z njimi in z enim samim zamahom svoje ogromne sablje odlbijal neštete turške butice. S plugom je oral cesarske ceste in se boril s črnimi arabskimi vitezi. Njegov konj Šareč ni nič manj slaven. Rujno vino je pil in zobal zlato pšenico. Zato pa je M tako čudovit, da je celo letal. Tak je bil Šareč ali lisec kraljeviča Marka. V neki steni je podolgovata vdolbina, dolga kakšne tri največje človeške noge in ima tudi obliko iste. Tu je baje kraljevič Marko lopnil v svoji jezi z nogo ob steno in od njegove ogromne moči se je skala vdala. Tako e nastala in ostala od današniega dne stopinja kraljeviča Marka. Kraljevič Vlarko je junak najlepšega narodnega epa. Okoli njegoveoa gradu in osebe se pleto čudovite bajke im povesti, ki pa odkopava, dalie na vzhod po dolini reke Vardar. Pod hribom čepi mala vasica, ki nosi ponosni naslov Selo Markov grad. Po vsej priliki je na tem mesta tal srednjeveški Prilep. Pirilep pomem nekaj, kar se je prilepilo. In res bivajo še danes hiše in podirtine, ki so kakor prilepljene na skale. Mali samostan, posvečen sv. Arhar*-gelu Mihaelu, se je pripel za najvišje, skoro navpične stene. Turki so ga ne-kolikokrat porušili, pa so ga zmerom iznova pozidali. V njem in na noern ni nič posebnega, razen njegove roniaD-tične lege. Grad kraljeviča Marka (Rimska razvalina v dolini Prilep.) Zdaj živi tn star menih, ki s oobož-nostjo gleda, kako zob časa gloje slavne razvaline Markovega gradu in o zidovih njegovega samostana. Pred nami v ravnini leži Prilep v prazničnem miru med tobačnimi polji. Njegove ulice so blatne, ozke, kamenite in polne lukenj tako, da si tudi ob beiem dnevu lahko zlomiš nogo na njih. Starinske pritlikave hiše so jedva tako visoke kakor človek. Krite so s slamo in škrlmi. Posebno na glavnih ulicah najdeš du-čan, malo trgovino ali delavnico. Seveda niso vse hiše enake. Nekai je tudi modernih, celo dvonadstropnih. AH te so redke. Mesto pa napravi žalosten in težak vtis. Razmeroma pa je Prilep bogat: njegovi prebivalci pridelujejo tobak. Lani so samo v Prilepu dobili zanj čedno vsotico — okoli trideset miliio-nov dinarjev. Mara Husova. Lindbergh mlajši Prej štorklja deco je nosila. Odkar premagan Ocean odveč so svetu njena krila — prinese nam jo padobran.. ^ Ustfi Urejuje dr. MIlan Vidmar 24. junija so se v Beogradu, v hotelu Imperial. sestali zastopniki cele vrste jn- slovenskih šahovskih klubov, da razgo-varjajo o reorganizaciji šahovskega saveza naše kraljevine. O tej pomembni konferenci mi je dolžnost poročati tudi našim ;ahistom. 2e pred letom dni sem v tej šahovski rubriki tožil, da so razmere v našem sa-vezu postale nemogoče. Ze takrat sem opozoril na to, da kot predsednik tega saveza na noben način nisem v stanu izvrševati onih del, ki bi jih prav za prav moral prevzeti predsednik take velike kor-poracije. Večkrat sem moral opozoriti na dejstvo, da najjačji igralec države nikakor ni pravi človek za administrativno mesto celotne organizacije kraljevine. Odbor našega saveza mi je takrat ljubeznivo odgovoril, da rabi svojega predsednika samo za reprezentacijo in da bo delo vršil sam. Hvaležen sem bil za ta izraz dobrega prijateljstva, prepričan pa nisem bil. Od takrat naprej sem videl, da savez res umira. Mariborski šahovski klub je z veliko vnemo priredil celo vrsto šahovskih kongresov, predvsem šahovski turnir v Rogaški Slatini, vse z veliko spretnostjo, vse z velikim uspehom, vedno pa tako rekoč brez sodelovanja saveza. Take razmere so nemogoče. Naša kraljevina mora imeti šahovski savez, ki res živi, ki res sam prireja turnirje in kongrese in ki dostojno zastopa naš šahovski svet v inozemstvu. Vsega tega nismo mogli več pričakovati od izoliranega odbora v 2agrebu, pač pa je bilo jasno, da bi vse stvari imele dokaj boljše šanse, če bi savez imel sedišče v Beogradu. Koncem koncev je pravilno, da računamo tudi na pomoč države in ta pomoč bo brez dvoma izdatnejša, če imaio naše oblasti odbor saveza tako rekoč pred očmi. V tej situaciji sem smatral za svojo dolžnost, da skličem kot predsednik saveza izredno skupščino v Beograd. Takoj nato sem podal svojo demisijo in prosil naj skupščina postavi na čelo saveza moža, ki bo hotel in mogel poprijeti se administrativnega dela, ki bo faktičen predsednik, kot jih imajo vsi veliki šahovski savezi kulturnih držav. Sebi sem seveda pridržal r.aiogo na šahovskih turnirjih inozemstva zastopati svojo domovino in prepričan sem, da sem si na ta način rezerviral misijo, ki je nihče v državi ne bi mogel bolje izvrševati. Odbor našega saveza ni priznal legalnosti izredne skupščine v Beogradu, sklice-vaje se na različne formalnosti, ki jih kot predsednik nisem mogel izpolniti. Kljub temu se je sestanek v Beogradu na moj poziv vršil, toda samo v obliki konference, ker sem bil trdno odločen, da do skrajnosti ostanem korekten. Konferenca je izčrpno razpravljala o vseh aktualnih vpra-šanjih, zavedala se je dejstva, da odbor v Zagrebu ne bo hotel brez komplikacij kreniti na novo pot in ped pritiskom teh dejstev je izbrala pripravljalni odbor za novi savez in sprejela je resolucijo, ki jo tu prinašam: Resolucija: »Povodom državne konference šahovskih kiubov kraljevine Jugoslavije, katero je sklical g. dr. M. Vidmar, profesor univerze, kot predsednik Jugoslovenskega šahovskega saveza, se je po vsestranskem razmo-trivanju na predlog g. dr. Vidmarja soglasno sklenilo: Da se organizirano šahovsko življenje v kraljevini Jugoslaviji postavi na zdravejšo podlago in se v to svrho osnuje šahovski savez kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Izbran je začasni odbor, ki so vanj vstopili: predsednik beograjskega šahovskega kluba g. St. Todorovič kot predsednik; g. Bogdan Bogdanovič kot podpredsednik; člani: gg. J. M. Ovadija in Ozren Iljič iz Novega Sada. Odbor ima nologo, da izdela pravila, iz-posluje potrdilo oblasti in potem skliče skupščino za konstituiranje. Pričakuje se, da bo novi savez obsegal vse šahovske klube v naši kraljevini in dal nove smeri in polet našemu šahovskemu življenju. Na skupščini so prisostvovali delegati beograjskih klubov kakor tudi delegati klubov iz Novega Sada, Subotice, Vršca, Sombora, Maribora, Pančeva, Zemuna, Valjeva, Kniaževca, Užice, Ljubljane, Celja, Sr. Mitrovice, Sr. Karlovca, Vel. Beč-kereka in drugih.« Kakor sem tpdlnl v Beogradu na vse navzoče zastopnike jugoslovenskih klubov, naj drže slogo, naj nudijo Zagrebčanom vse, kar iim morejo nuditi v interesu skupnosti, tako apeliram tudi tukaj kot bivSi predsednik saveza direktno na naše hrvatske šahovske prijatelje, naj poskusijo drugo pot, ki bo mogoče vendar vodila do uspeha. Zelo žal bi mi bilo, če bi na ta način ne uspel. Prijatelje imam tu in tam, zavedam pa se, da vsi slovenski šahisti stoje za menoj, da vsi naši ljudje ne žele spora, pač pa prijateljskega skupnega dela v močnem savezu, ki bo dal našim ša-histom to, kar od saveza že dolgo let pričakujejo. Brez dvoma bo savez ustanovil podsa-veze v posameznih banovinah. Zdi se mi, da slovenski šahisti ne smejo čakati na ureditev vseh formalnosti, temveč, da morajo dravski podsavez organizirati takoj. Ne bom se motil, če trdim, da je za organizacijo dravskega podsaveza predestini-ran predsednik mariborskega kluba g. sodnik Emil Kramar in pričakujem, da bo to stvar takoj vzel v svoje izkušene roke. Savez bo predvidoma imel tudi slovenskega podpredsednika. Predlagal sem v Beogradu, naj se to mesto rezervira za našega g. Kramarja in z veseljem lahko poročam, da je bil moj predlog z navdušenjem sprejet Zal mi je, da sem moral opaziti v za-grebši šahovski rubriki, ki jo redigira tajnik starega saveza g. Kosta Rožič, stvari, ki niso v redu. V debato, ki jo je pričel g. Kosta Rožič se spuščal ne bom. Zavedam se, da sem storil vse, kar sem kot bivši predsednik saveza storiti moral, predložil sem vse to naših šahistom. Nadejam pa se, da bo vse prišlo lepo v red in da nisem zaman rušil, da bom mogel graditi na novo. Šahovskega turnirja v Ližgeu se bom po vsej priliki udeležil. Odbor tega turnirja mi pravkar javlja, da je z mojimi pogoji sporazumen. Upam, da mi bo v Belgiji mogoče popraviti vse, kar sem zamudil na turnirju v San Remu. Kmq Praga pripravlja svoj prvi govoreči in zvočni film V preurejenem iu deloma novo zgrajenem ateljeju praške filmske družbe »A-B. film« vlada najživahnejše vrvenje. Stene so pokrite z alceditom in celotekstom, nekim neprodirnim sredstvom, ki varuje notranjost ateljeja pred kvarnim vplivom vsakega zunanjega šuma. Vsepovsod nove električne obločnice, žarometi, nekdanji arhitektovi prostori so preurejeni v prostore za preiskušnjo glasu in tona. tam je kontrolni zvočnik — skratka vsa notranjost novega ateljeja napravi na ""»cetnika im-pozanten vtis. V tem ateljeju dela Praga svoj prvi 100 odstotni zvočni film, ki se bo imenoval »Slovanska melodija«. Režira Friderik Te-hčr, glavno vlogo bo predstavljala Magda Sonja. Film bo izdelan v češki in nemški verziji. Pn češki ver'!" '*••• • sod" lovali še Teodor Pistek, Rubik, Balek, Brodska, pri nemškem filmu pa ileinrich George in Herta v. Walter. Oba poslednja umetnika pričakujejo že te dni v Prago. Umetniško kritično vodstvo nad filmom je prevzel Kodiček, znani bivši dramaturg gledališča na Krali. Vinohradih. Dunaj središče zvočnega filma Iz dunajskih časopisov posnemamo, da namerava pričeti filmska družba »Sascha« meseca avgusta s snemanjem zvočnih filmov na Dunaju. Vrše se živahna pogajanja za sodelovanje priznanih filmskih in gledaliških umetnikov, komponistov in pevcev Državne opere itd. — S tem se torej po daljši pavzi zopet oživlja produktivno delo nekdaj tako slovitega in priljubljenega dunajskega filma. Dunajski milje in veselo življenje temperamentnih prebivalcev nekdanje cesarske prestolnice je bilo ponovno okvir najrazličnejših filmov, toda zelo redkoma so bili ti filmi posneti res na Dunaju samem; večinoma smo gledali le boljše ali slabše kulise. — Odslej bo iz teh filmov velo pravo dunajsko življenje, humor in dobrodušnost. Družba »Sascha« pri kateri je udeležen angleški, francoski in ameriški kapital, bo s svojimi filmskimi proizvodi nedvomno dosegla uspehe kar bo končno — to na-glašajo zlasti avstrijska časopisna poročila — velike koristi tudi za sam Dunaj. Filmi dunajske družbe »Sascha« izidejo v okviru V. M. Maslov: Dobrotnik Na novega teta dan 1 1918. je objavil ameriški miijpnar Giiairles M. J. Chugge .v newyorškiJi listih naslednjo notico: »Odločil sem se, da 'poklonim mlademu proietarcu, ki je delal že najmanj deset let v premogokopiih, štipendij za potovan;.e o k-o j i sveta. Potoval bo v spremstvu mojega tajnika od Newyorka na Japonsko, nato na malajsko oto&e, preko Indije, po Rdečem morju v Evropo. Ogledati si mora rivijero, Italijo, Francijo, Nemčijo, Skandinavijo, Rusijo, potem bo šla pot (preko Krima v Malo Azijo, v Egipt, v centralno Afriko, nato ob obali do Kapa. Nekaj časa se potnik lahko razgleda po Avstralija, če hoče. Dobo za potovanje okoli zemlje dOlo-čm na tri leta. Za pripravo (učente jezikov) 'dovolim eno leto bivanja v New-yorku. Za ta štipendij lahko .prosijo rudarji, ki so stari najmanj trideset let pod naslednjimi pogoji: 1. Prosilec je moral delati že najmanj deset let v rudniku. 2. Biti mora inteligenten, radozmal, in živahen. 3. Zavezati se mora. da bo po konča-rwm potovanju delal še najmanj deset iett v istem rudniku. Pirotekcia je izključena. Kdo dobi štipendij, ne bom odločil jaz, temveč šesterica mož, ki jo bodo imenovali najznamenitejši ameriški pisatelji. Za kritje potnih stroškov določam 30.000 funtov šterlingov. Nagrajeni bo torej mogel potovati v največji udobnosti. Štipendista bočem spoznati šele po končanem potovanju. Charles M. E. Chugge.« Izbirali so pravično in 'brez podkupljivosti. Iz Okroglo 6000 prošenj *je razsodišče najprej izthralo 240 posebno upoštevanih. Nato je odločil žrelb. Torej res povsem nepristransko. Dva in tridesetletni rudar Francis Root'h iz Njica Ane-ta,« in je baš v delu. Prvo vlogo predstavlja Lissi Arna. Večne razporoke. Iz HoIIywooda nam poročajo, da so ločitve zakonov zopet na dnevnem redu. Lepa Vilma Banky se je ločila od svojega moža Roda la Rocquea; vzrok je baje tašča. Tudi Betty Compson se loči; v tem primeru pa je kriv baje mož, ki je velik ponočnjak. Lya de Putti se je vrnila v Newyork. Novinarjem izjavlja, da se zaenkrat ne misli vrniti k filmu, temveč išče angažma pri newyorških gledališčih. Henny Porten v prvem govorečem fll« mu. V Berlinu predvajajo z velikim uspe« hom prvi zvočni in govoreči film popu« larne Henny Porten, film »Evin škandal«. Lilian Gish se je pred dnevi vkrcala na parnik »Deutschland«. Njen cilj je Ev» ropa, kamor jo je pozval Reinhardt, ki jo je angažiral za svojo filmsko produkcijo. Marlen Dietrich. Slovita nemška filmska igralka, ki je pred kratkim odpotovala v Ameriko bo igrala za družbo Paramount pod režijo J. Sternberga glavno vlogo v filmu »Marokko«. Znameniti letalec Udet donaša potom letala provijant filmski ekspediciji. Na 3200m visoko ležečem ledeniku pogorja Mont-blanc se snema trenotno grandijozni veleal-pinski film »Vihar nad Montblancom«. Režiser tega filma, znani dr. Araold Fank, se je s svojimi igralci in tehničnim štabom utaboril v gorski koči ob ledeniku, pilot Udet pa je prevzel oskrbo cele družbe e provijantom. Na svojem dvokrovnfku, ki je opremljen s smučmi za start z ledenika, leta drzni pilot v Lausanne, da prinese potrebna živila. Radio TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksandr. c. 5. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota 28. Junija. , . Ljubljana 15.30: Prenos sokolske telovadbe iz Beograda. — 19.30: Predavanje o spor. tu. — 20: Prenos vsega programa iz Beograda: Koncert komorne glasbe. — 21: Vokalni koncert akademskega okteta. — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja 29. jnnija. Ljubljana 9.30: Preno6 cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 11. Koncert radio- orkestra. Vmesne speve poje g. Jug. —12.15: Tedenski pregled. —15: Reproducirana glasba. — 15.30: Nalezljive bolezni domačih živali. — 16: Ljudska igra »Stari in mladic. _ 17: Ohcetna godba bratov Magistrov. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.30: Prenos iz Beograda: Nočna vojna scena. Beograd 10.30: Prenos sokolskega nastopa. — 12.30: Koncert radio-kvarteta. — 16: Nacionalna glasba orkestra. — 1": Prenos sokolske telovadbe z zletišča. — 19.30: Koncert na čelo. — 20.30: Prenos koncerta s sokolskega stadiona. — 22.30: Poročila. — 22.45: Narodne melodije. — Zagreb 10: Prenos sokolskega nastopa iz Beograda. — 15.30: Sokolska' telovadba iz Beograda. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — Praga: 18: Prenos sokolskih prireditev iz Beograda. — 19.30: Prenos iz narodnega gledališča: Opera >Evgen Oineginc. — Lahka godba. — Brno 18: Prenos vsega programa iz Prage. — Varšava 17.25: Koncert godbe na pihala. — 19.25: Reproducirana glasba. — 20.15: Poljuden koncert varšavskih Filharmonikov. — 23: Godba za ples. — Dunaj 10.30: Koncert Bachove glasbe. _ 11.05: Skladbe dunajskih klasikov. — 13: Koncert orkestra. — 16: Koncert na cifre. — 16.30: Zborovski koncert s sprem-Ijevamjem orgel. — 17.30: Dvoročne klavjr-ske skladbe. — 18.35: Balade. — 19.05: Pesmi. — 19.30: Komorna glasba. — 20.05: Operni večer — Lahka godba orkestra: dunajska opereta. — Berlin 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — Frankfurt 19.30: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera »Aida«. — 23.10: Vesele pesmi. — Lan. genberg 16.45: Koncert godlbe na pihala. — 20: Operetni večer. — Nočni koncert in ples. _ Stuttgart 19.30: Prenos opere iz Frankfurta. — 23.10: Orkestralen in pevski koncert lahke glasbe. — Budimpešta 12: Koncert orkestra. _ 14: Plošče. — 16: Pevski koncert. — 17.45: Koncert vojaSke godbe. — 19.45: Operetni večer. — Koncert cigaa-eke kapele. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Operni večer. Ponedeljek. 30. junija. Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba,— 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. _ 20: Petrovičeva drama »Vozel c. — 21: Operne atrije pojeta brata' Petrovčič. — 22: Napoved čaisa in poročila. Beograd 10.30: Reprod. glasr>a. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Narodne melodije na dudo. — 18: Koncert iz kavarne »Moskva«. — 20: Pevski koncert jugoslovenske glasbe. — 21: Poročila. — 21.20: Prenos tonfilmske glasbe. — Zagreb 12.30: Opoldanski koncert. — 20.35: Operne trije in dueti. — 22: Lahka godba orkestra. — Praga 17: . Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski koncert. — 20: Prenoo iz Brna. — 21.30: Koncert ruskih pesmi. _ 22.20: Godba za ples. — Brno 17: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Prenos iz Prage. — 20: Violinski koncert. — 21.30: Program iz Prage. — Varšava 18: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Prenos operete. — 23: Godba za ples. — Dunaj 11: Odlomki is klasičnih operet. — 12: Koncert orkestra. — 15.30: Popoldanski koncert. — 17.10: Glasbeni program za deco. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21.05: Spevoigra. — Jazs-band. — Berlin 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos slavnostnega koncerta te Porenja. — Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja ln okrepčila. To vam nudi Eau de Cologne Mon Parfum odličen proizvod tvrdke Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vaz?y, Zagreb Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99. Frankfurt 19.30: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Slavnostni koncert iz Mann-heima. — 21.30: Prenos iz Stuttgarta. — 23: Prenos svečanosti ob osvoboditvi Porenja. — Langenberg 17.30: Pevski in violinski koncert. — 20: Prenos svečanosti iz Porerja. — Nočni koncert in ples. — Stuttgart i9.30: Serenada. — 20.15: Prenos >z Frankfurta. — 21.45: Mešan program. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Ciganska godba. — 20: Opera »Ma-dame Butterfly< na ploščah. — Jazz-band. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen kon-oert — 21: Veseloigra in lahka glasba. Torek, 1. julija. Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glas. ba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje o Sokolstvu. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa bi poročala. — 22.15: Prenos z Bleda. Beograd 10.30: Reproducirana glasfoa. — 12.45: Narodne pesmi na harmoniko. — 19.30: Koncert radio-kvarteta. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka godba. _ Zagreb 12.30: Opoldanski koncert — 20: Klavirski koncert — 21: Arije in pesmi poje g. Cvejič. — Praga. 17: Koncert vojaške godbe. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — 22.15: Lahka godba orkestra. — Brno 17: Prenos koncerta iz Prage. — 18.35: Klavirski koncert. — 20: Poljuden koncert solistov in orkestra. — 22.15: Prenos iz Prage. _ Varšava 18: Koncert solistov. — 19.50: Prenos opere »Zakleti grad«. — Dunaj 11: Koncert orkestra. — 13: P31ošče. 15.30: Popoldan. koncert. — 20: Večer arij. — 20.30: Kabaretni program. — 21.30: Koncert orkestra — Berlin 18.40: Godba orkestra. — 20.30: Operni večer. — Frankfurt 19.30: Prenos opere. _ 22.30: Klavirski koncert. — Langenberg 17.30: Simfoničen koncert— 20.10: Lahka godibd orkestra. — 21: Koncert Lortzingovih skladb. — Stuttgart 19.30: Prenos opere iz Frankfurta. — 22.30: Klavirski koncert. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.20: Dramski večer. — 21.30: PevskJ koncert. — Ciganska godba. — Rim 17.30: Orkestralen in pevski koncert — 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert. Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil družbi enega novega člana? Od mesečnih pre jemk©¥ določite malenkosten znesek za preizkušnjo svoje sreče. 8. julija bo prvo žrebanje v državni razredni loteriji. S tem dnem začne igranje v novem kolu, ter bo zopet več milijonov izplačanih na srečne igralce. Kdor ne Igra, seveda ne zadene nič Zato: Po srečke, dokler Jih Je 5e kaj! Dobijo se v vseh podružnicah »Jutra« ter v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici ter v ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19. ^.v-h i vanja nobenega smisla več. Volbče cele zadeve ni smatral za resno in je spisal i.n odposlal prošnjo za štipendij nekako za šailo, ne dia bi sploh upal na kak odgovor. In Iko so ga nekega jtrtra poklicali iz rova v pisarno in mu povedali, da je on tisti srečni človek, ki bo s Chug-gejevo pomočjo lalhko potoval tri leta po svetu, ni 4x1 niti vzradoščen. Cul je sioer besede, toda njih smisla ni takoj pojmil »Vi se niti ne smejale?« 'je dejal uradnik. »O pač,« je odvrnil Francis in se potrudil, da bd napravil prijazen obraz. Znova so mu prečrtali pogoje, ki Jh ie mora! sedaj podpisati. »Samo en pogoj je važen,« je pripomnil uradnik. »Morali boste po končanem potovanju delati še deset let v našem premogovniku! Gospod Charles M. E. Chuigge vas noče za vedno odtrgati vašemu poklicu iu zato hoče, d!a mu daste pravico, da vas — pa to menda itak ne bo potrebno — spravi na delo morebiti s silo. Nu, to so skrajnosti, ki se n kdar ne dogajajo. Toda pri pogodbah Lie treba misliti na vse!« Francis Roofih ie pogodbo podpisal. * Eno leto je preživet v Newyorku. Na- učil se je francoščine, nemščine, italijanščine, navadil se je elegantno oblačiti se in občevati z damami. Učil se je igrati na klavir. Dasi ga naposled ni obvladali, je vendar mogel slediti igranju. Obiskoval je velika gledališča, opere; navadil se je veslati, plavati, jadrati. Celo leto je preživel v razkošni vili na obali in druiggval mu ie mlad1 slikar, ki mu je razkazoval lepote mofta, čudovi-tosti za padajočega solnca in krasoto zimskega gozda. S sestrično slikarjevo je prejadral dolge dneve na odprtem morju in to ga je docela opililo. Postal ■je presrčen in ljubeznjiv. Dne 14. oktobra 1920. se je Francis Rooth vkrcal na veliki angleški preko-morski parnik »Victoria«, in mladi slikar ga je spremljal kot njegov talmik. Na krovu ga je ob'skal Chuggov sei in m« rzročil čekovno knjižico za kritje stroškov v svetovnih mestih od Tokia do Stockiholma. Poleg štipendija za vsako mesto še 1000 funtov šterlingov, toda zopet pod pogojem, da jih mora zapVavi+i. da jib mora torej v dotionem mestu resnično potrošiti. Me dia se popisat' kako je Francis užival ta tri leta. Čudovito iaoonsko življenje, 'bujno krasoto indijskih gozdov. eleganco rivijere, solnce in zvezde voženj po morju... Prijateljstvo s spremljevalcem, sprva hrepeneče dopisovanje z njegovo sestrično, potepanje po Parizu, krasota severnilh pokrajin, noči v puščavi pod rumenim nebom, nato potovanje s sibirsko železnico skozi tihe, mrtve pokrajine, nato nenadoma Moskva, zlate kupole Kremla, poletje na Lidu v Benetkah, skoro gol na soincu poleg naVlepših žensk Evrope; v Rimu je klečal pred Mioehangelom, v Nizzi je pre rajal najbolj divji predpust sveta, nato se je nenadoma znašel v Mali Aziji, v davnih, mrtvih mestih, ki so tolikim sveta. Vsak dan je postajal mlajši. Njegov prijatelj slikar >ie imel s seboj priporočilna pisma na najprijaznejše ljudi sveta. Spoznal je najznamenitejše evropske pesnike, še več: one tihe velikane vseh dežela, ki so vzvišeni nad sllavo, silne značaje, najizapel!iivej-še ženske. Toda ostal je 'buden in ogle-dlail si 'je tudi zatočišča 'bede. teme. golote in umazanosti — in hitro zbežal nazaj na solnce. Najblažnejši dan je doživel na Javi — toda o tem morda drugič. Ko je 14. oktobra 1923. stopil v New-yorku na kopno, se mu je zdelo, da je presanial eno samo noč. Hotel je obiskati Charleia M. E. Cbuggrfa in se rrru Hop, hop — le v galop! Konjske dirke drugod in pri nas i • ' v •.:••• ■ • », :: ~ - -.jsi Konj. podporočnik g. Jovan Kolar iz Zagreba, zmagovalec Concotms hipplque v Maribom ■ svojim 8 letnim Zmajem Pri nas smo daleč od tega, da bi konjske dirke postale narodni praznik. Drugod pa je tako. Na Angleškem menda le dolga desetletja. Zadnjič, 4. junija v Epsonn: derby, najslavnejša dirka na svetu. Avto za avtom meri cesto, avtobusi vmes, motociklisti, pešci v trumah. In sa starinski dekor vsega tega mravljično razgibanega romanja številni cha- svojo pot štbkonogi Blenhetm... Toda dirkališče je nekoliko nagnjeno in hitro se opaža popuščanje prvih treh, še bolj pa vztrajni napredek zmernega Blen-heima. Poslednji ovinek — napetost je skrajna, tumult narašča kakor z orglami. Vražji jezdec Wragg, ki vso pot ni niti malo zamahnil z bičem, škrtne zdaj lahno z ostrogami. Kakor da je iskra vžgala raketo, se zdaj požene Blenheim in prvi preseka modro vrvico na cilju. Navdušenju ni kraja. Lastnik zmagovitega žrebca — nihče drugi kakor znani indijski magnat Agakhan — prihiti k uzdi in žene k tlhtnici, pozneje pa bo tako mimogrede dvignil prvo nagrado, Uge-nite koliko? Nič manj kakor 100.000 funtov šterlingov, ali po naše blizu tri milijončke dinarjev. Kaj bi še široko razkladali o dirkah! Po svetu jim posvečajo cele novine, cele kolone in strani, ob vsaki večji dirki prisluškujejo radijskim poročilom z vso pozornostjo nele sirom Evrope temveč tudi Amerike. Kdor bo kdaj koncem junija bival v Parizu, gotovo ne bo opustil pohoda po cesti skozi gaj k znamenitemu steeple-chasu v Longchampsu. Ista bojna slika kakor na velikih angleških dirkališčih, samo, da še več pestre elegance, še več temperamenta in vriska. Nepopisno to valovanje morja ljudi in vedno bolj se stopnjujoče napetosti takoj po pri-četku dirke. V Horstu na Westfalskem se težka, umerjena plutokracija razvna- Dicfca triletziSut Lija. Vozi lastnik g. Jakob Vavpotlč hi Lokavcev pri Ljutomer« rabanki, Itirhrprežne kočije cfflndrasflh lordov. Tudi kraljeva družina se pelje v takem čestitcsn charabanku. Prapor na steg, himna ... Vse v napetem pričakovanju. Stave, razmeščanje po tribunah, ogled elegance, študij letošnjih moških tn ženskih modnih novosti. Nato ogled konjev in jockeyev na njih, .— y gosti skupini so postavljeni v are-»o. Kake živali, kako živa plemenitost kako težki milijoni na štirih nogah... Start točno ob 15.... DioHt je favorit, reže pred vsemi, za njim se poganja Jmpozantnl Iliad, kmalu se izlušči od drugih tudi črakasti žrebec Ruston-paša, neopažen pa v skupini zaostalih meri me kakor da Je ▼ vaški oštarUL v Orn-newaldu — pri Berlinu tuli »folk« kakor iz uma in v Floridsdorfu se v zraku opletajo tisoči m tisoči klobukov. He, še tam v slavnem bogataškem kopališču Deauvilleu se milijonarji in dive ob sezonskih dirkah tako raztresejo, da jim v odločilnih trenutkih pobledi vsa ožgana polt... Kako je pri čudovitem jesenskem sweepu v Kalkuti, ne vem. Ampak mora biti pravi vrag. Saj se natepe publika in konjereja z vsega sveta... Da svetovnoznane vsakoletne dirke niso šala in da res ne manjka filmsko pretresljivih prizorov, povedo včasi že številke same. Na zadnjem steeplechasu 4 letni žrebec, zmagovalec t Jngosl. kasaškem derbvjn 1930 s lastnikom g. Franom FUipčlčem fahve&ti, toda njegov prijatelj. Slikar Snu je dejal: »Počakaj, sam te fco pova- Eta-e 18. oktobra je bS zapet v New Orieansu. Ko je stopal v svoje staro stanovanje, se je prestraši! tesnobe, mraku in siromašpostL Toda brez besed |e še praznil svoje kovčege in opremil Jstamovaite z vsemi dobrinami, ki jalh je i*xk>bil na potovanju. Perzijske preproge, balkanske vezenine, japonski k-»orezn, kitajski porcelan, fr^icoska svila. amgitešlki samovari, turške hie, zbirka metuljev iz Braztije, nagačem ptiči #z Indije in še sto drugih dragocenosti §£ prišlo na dan. Dvajsetega oktobra fe pre jed naiog, jda mora dVa in dvajsetega zopet na delo v rudnik, rov VII, tretja etaža. Ha/potna se je spormiS na pogo!ie pogodbe, tta stražo, ki sicer pride ponj — in od-lei je na o s veseljem dal priliko sa preizkušnjo velikik zmožnosti tega voza na eestL Potem ko ste preštudirali razpredelnico, preizkusite Chevrolet na vsek vrstak ccst« Videli boste, kaj vse dobite za svoj denar. Samo primeijajte.HH.M in izberite f Ckerrolet- Pantlac-Old »motile -Oak-land - VauxK«ll - Buiek - Mar^oette La Salle - Cadillac - Ckevroletovi tovorni avtomobili - G. M. C tovorni avtomobili - Fiskerjere karoserije PROIZVODI GENERAL MOTORS Chevrolet Six marca meseca v Angliji je od 41 konj prišlo na cilj samo pet. Ovire so strašne in zlomljena grla nikaka posebnost. Le usmiljeni strel iz samokresa je poslednja rešitev ponesrečene živali. Pri lanski dirki gentlemanov v Ashton-Hillu so jahači padali s konjev strmoglav kakor muhe. In vendar — pravijo — niti ni bilo prehudo. Publika je imela svoje in stave so bile gosposke... Zadnja leta so posebno prišle v navado žive ovire, skoki preko ljudi. Kaj naj dokažejo? Sijajno disciplino in drzovito sigurnost plemenitega konja kakor spretnega jahača. Naše dirke v Dravski banovini vsega tega še ne nudijo in tudi ni treba. Dovolj lepa je sama revija izbranih plehie-nitnikov domače prireje, njihov bodri nastop in zanosen polet v tekmi. Ni dol-do, kar smo poročali o pomenu in uspe- ZabuhB obraz leno nasmehnili: »Ne, za božjo voPa ne! Kako se zdaj počutite, mi povejte.« Francis je že prej, ko je hitesl domov, sluti, da se milijarder ne bo zanimal za njegove doživljaje. Zato je vtaknil v žep oni mali sporninček. Toda te previdnosti je znova vprašal. »Ali naj vam pripovedujem o Indiji ---o nočeh gori na severu--- o lovih na tigne v Beragaliti?« Bledi, tolsti obraz se je nasmehnil §e bolj leno in debela roka je z mesnatim kazalcem pokazala navzdol: »Kaj pa še, prečastiti, kaj oa še---Vaši doživljaji v Indiji, vaše noči na severu, vaši lovi na tigre v Bengaliji — to vse me prav nič ne zanima. Kako se počutite zdaj — po vsem onem — tu zdoflaj v rovu. kjer boste preživeli naslednjih deset let, — to mi povejte!« Tišina fe zavladala v sprejemnrd. Francis Rooth je segefl v žep, kjer je imel spravljen spominček, bliskovito je potegnil pištodo in s tremi brflja.ntmmi streli ubil svojega dbbrofcnika mr. Char-'leja M. E. Chugigeja. Ko je pojasnil porotnikom v New Or-leansu zadevo svojega potovanja oko
  • gi in tretji skupaj na desni). Prvi (zamišljeno): ».Preden sem snoči zaspal, prečudna je misel prišla, začutil sem v dno srca — kako sem ob njej vztrepetal: »»Jutri spet vrne se dan, ko bo radost hitela čez trate — ko narod bo pel razigran . . . a kakšen ta dan bo za brate?«« prugi (zvedavo): *Za brate ob Soči, ki meja jih loči?* ^retjU »Si mislil na naše kraj Mirne in Raše?« Prvt: »Da, tn tam gori pri Gospi nam sveti, bratje nas čakajo še neoteii.« — Drugi in tretji: »Sablje imava, v boj pohitiva, brate nesrečne osvobodiva! (Hočeta oditi). Prvi (začudeno): »Kam? Ali gresta? . s * (pomilovalno) yidva ne vesta, daljna je cesia . . . Z)rngf (prvemu): »Uro? Dve uri?, (trctjemv) Bratec, požurl se z mano« —* gretji (drugemu) »tja čez poljano složno odideva, kmalu k njim prideva — (Istran pride z leve), z nama veseli bodo zapetif« Istran (boječe): »Smem li do vas?* Trije začudeno): »Od kod si, povej?* Istran: »MoJ dom je bil Kras« . , . T Drogi (tretjemu): »Otožen je, glej!* — Istran: »Ko hiša se bela s temo je odela, za letom dveh ptic me neznani je klic iz vasice v noč gnal: in vabil je, vabil — poguma mi dal, na vse sem pozabil in taval sem — k vam« . . s Prvi in drugi: »O Bog!« Tretji: »Tako sam!« . . . Jstran: »Skoz log me peljala je pot, vihar me Je tri, a šel sem, da uzrl bi vaš solnčni vzhod!« — Drugi in tretji: »Tam doli ni vzhoda?« Istran: »— Pač, solnčece vzhaja, a bol nam poraja (Korošec se bliža z desne), tn čakamo, plakamo — kje si, svoboda?!« Drugi in tretji (živahno): »Pokaži nam, kod do vasice gre pot — svoboda bo z nami, iz boli vas vzdrami!« Korošec: »1 mene s Koroške zelene?« (Četrti pride hitro z desne). Trije: »l tebe, vse vas, ki ljubite nas!« Četrti (živo): »Nu, fantje, na trato — od solnca vso zlato! Vse vriska, se smeje« — Istran (vzdihne): »O, tam — onstran meje!« . .. Korošec (zamišljeno): »Kdo z bratcem igra se?* Istran (zamišljeno): »Kdo ovčko zdaj pase?« Četrti (veselo) Istranu in Korošcu: Vedi, za srca ni meje, in Korošcu: v mislih smo z vami vsak dan, ura pravice že šteje, kmalu do vas prek poljan naša svoboda zaveje!« . . . (Prime ju za roke Istrana na levi, Ko* rošca na desni). Štirje: »Pesem trpljenja izgine, z njo presunljivi odmev: solnce v svobodi vam sine, vsakdo o sreči bo pel!« — (Odidejo. Spredaj četrti z Istranom in Korošcem, zadaj prvi z drugim na levi in tretjim na desni. Slednja gledata sablje). Bibi na poti v Klinteborg Drugi večer je Bibiča odpotovala z nočnim brzovlakom. Lepo SC JO biila oblekla in urnik; laski, ki so ji gledala izpod čepice, so bili skrtačeni nalik la-kastim škornjem. nI v žepu je imela par rokavic, češ, če bi jo ravno srečal kdo od grofovske sodrge, jim lahko takoj pokaže, da tudi ona ve, kaj se spo-doibi. Najrajši bi se bila takoj ^joitraj odpeljala, zakaj podnevi lahko gledaš skozi okno, A morala je še enkrat sedeti pri svojem grobku na vrtu s štorkljo Jen so, srako, želvo Polono in z vsemi svojimi punčkami. Pred grobom je sesjletla na svojj klopici in na travniku se je pasla koza Meta, privezana na debelo vrv. Med tem, ko ie bila Bibiča odsotna, je bila Meta oglodala vse mlade jablane, da jih je bilo kar joj pogledati. Nu, zdaj je sedela Bibioa v vlaku in se peljala proti jugu. Vlak je drdral, kolesa so pela svojo staro pesem in postaja za postajo je ostala za njim. Tako je dosipela v mesto Fredericijo, odkoder se prepelje vlak na splavu čez vodo proti Ko dan ju. Druge zanimivosti v Fredericiji ni — o, pač: Ce na po- staji stopiš v čakalnico, uglediaš dolgo leseno mizo, obloženo z najboljšimi jedili. Natakarji tekajo sem in tja s krožniki, pijačami in jedili vseh vrst. Vsi potniki sedejo v čakalnico in popijdb kavo ali pojedo kake slaščice. To pot potuje Bibiča dokaj gosposko. Dva popolnoma nova deset kron sika bankovca ima pri sebi v majhnem skrivnem žepku, ki je všit na notranji strani obleke. Žepek je spet z dolgo iglo, zakaj Bibiča in njeni žepi... nu, rajši ne rečem ničesar... Tudi Bibiča je stopila v čakalnico in sedla k oknu. Naročila si je belo kavo s sladko smetano in potrpežUivo čakala, kdaj ji natakar postreže. Zdajci pa je zagledala pri vratih dva majhna otroka, ki sta se držala za roki. Drobna telesca so zavita v cunje, oba sta temne polti, da je Bibiča takoj uganila, da morata biti italijanske ali pa ciganske krvi. Gotovo nimata denarja. Bibiča jima pomaha z ročico in ju kliče, a otroka ne razumeta danščine. Tedaj steče Bibiča sama k njima in iu pripelje k svotfi mizi. Posadi ju na stole in jima pokaže krožnik s slaščicami. »Le jejta!« Natakar jo kar gleda. Bibiča ve, kaj si misli. Gotovo premišljuje, če bo imela Bibiča denar, da plača račun. Zato vzame Bibiča iz žepa desetkronski bankovec in se igra z njim. Otroka se nista dolgo obotavljala. Začela sta jesti, komad za komadom k izginil s krožnika, v dušku sta otroka posrebala kavo iz skodelice. Med tem, ko sta se onadva ma stila, je pisala Bibiča svojemu očetu: »Ljubljeni papaček! Srečno sem pri-spefla do Frederjcije. Zaj sedim tu v čakalnici in jem, to se pravi, v resnici jesta dva otroka, ki sta bila zelo lačna. Joj, kako se že veselim vožnje po splavu! Otroka pa ničesar ne razumeta, kar jima pripovedujem, menda sta ciganskega ali pa vsaj italijanskega rodu. Srčno te poljublja tvoja Bibiča. — Papaček, prosim te. nikar ne poeabi, da ti nisem dala velike častne besede, da se 'bom naravnost v Klinteborg peljala. Glej, .tako rada bi videla rojstni kraj našega velikega pisatelja Andersena, ki je napisal toliko lepih pravljic! Saj nisi hud, ljubi papaček! Ko se vrinem domov, ti bom povedala vsak dan lepo po-vestico.« Bfbld se slabo godi Bibioa se izi še nikoli v svojem življenju peiljala na splavu. Očka ii ije bffl neštetokrat z vso resnostjo dejal1: »Bibiča, prosim te, 'kamorkoli se pelješ, ne vozi se po splavu, zakaj onstran vode stanujejo tvoji stari starši!« In to je bilo za Bibico tako, kakor kakor da bi bil rekel: »Ne vozi se na splavu, zakaj onstran vode, v F ura ji, bivajo same strupene kače in požrešni krokodil!« A zdiafj i je bil oče rekel, naj se pelje tja. Tako radovedna je bila, kak je grad in tudi na grofovsko sodrgo je bila strašno radovedna. Nai, zdaj se ie bližal trenutek, da stopi na splav. Hitro je poravnala račun in plačala tudi vse, kar sta pojedla temnopolta otroka, ki sta odšla, ne da bi se bila zahvalila. Saj nista znala danski. Bibiča je hitela k pristanišču. Tu je ležali splav, na katerega so že speljali vlak. Na tračnicah so stali živinski vagoni in poštni vozovi. Ljudje pa so dobili na splavu svoje prostore. Bibiča je stala ob ograji in gledala v vodo. In preden se je prav zavedala, kako in kai, že 'je minila lepa vožnja in ljudje so izstopili. Bibiča se pa kar ni mogla ločiti. Gledala je, kako so vlak spravili spet na kopno. Potniki so vstopili v vlak, Bibiča je še slišala oster žvižg in vlak se je začel pomikati dalje. Zdajci šele se je Bibiča domislila, da bd morala tudi ona z vlakom. Nu, Bibiča zaradi tega nI preveč ža-lastna. Ce hoče biti odkrita, mora priznati, da ja celo zadovoljna, da je zamudila vlak in da se lahko malce raz-gledal po Funiji. Nebo nad njo je vse posuto z zvezdami. Nenavadna pentlja Primer Angleža Porterja Bootha iz Knarehora priča, kakšno dolžino dose- žejo moški brki. če jih ne strižeš. Njegovi brki so 30 cm dolgi. Prav lahko si z njimi zveže na tilniku lepo pentljo. i. 2. 3. 4. 5. 6. »Izpopolnjevalka" a a opaser reka v drav. bar novinl. — a — : kača. — a — : posoda. — a--: del sobne — a---: porečje. oprave. Kako upofabim prosti čas KošKi za kruh in sad-e. V gospodinjstvu >e ikuduoulo potreben košek za kruh aii sauje in mali »Jutro včki« ga lahko sami napravijo. Za dno koška vzemi tenko desko, oblika tn velikost je poljubna* lahko je šesterokotnik, pravokotnik, elipsa ali pa krog. Deščico lepo obreži in postru-gaj, da bo' popolnoma gladka. Nato napravi obod. Za to vzemi nekaj tenkih vrbovih šib za okrogle oblike, za pravokotnik pa so primerne tudi tenke pal-čice smrekovega fesa. Palčiče ne smeoo biti debelejše v premeru kakor 1 cm. Iz palčic napravi okvir, ki se bo prilegal dnu, visok naj bo 5 do 8 cm. V vogalih pritrdi navpične paleice, da bo okvir trdno stal (gllej shko 1). Okvir zbij s prav ma/hnimi žebljički m ga trdno ovij z rafijo, ne smeš pa ga še pritrditi na dno. Pri ovijanju pazi, da pokriješ ves les. Nato izberi široke \ Odgovori na zadnja vprašanja 1. Tam, kjer se danes razprostira Mrtvo morje, sta domnevno stali poprej mesti Sodoma in Gomora. Gotovo ste se učili v šoli o zgodbi teh dveh mest, ki sta bili pogubljeni zaradi svoje razuzdanosti in grehote. Ljudstvo, ki živi ob Mrtvem morju, trdi, da je Bog kaznoval prebivalce Sodome in Gomore s tem, da je žalil obe mesti z morjem. 2. Največji premogovni rudniki ▼ Evropi so v Nemčiji v takozvanem Porurju. Porurje je obenem tudi največje in naj-moderneje urejevano industrijsko ozemlje srednje Evrope. 3. V glavnem sestoji človeško telo iz vode. Gotovo se vam zdi ta trditev čudna, a vendar je tako. Dve tretjini našega telesa tvori voda. Le vprašajte gospoda učitelja! 4. Prisiljene ali hinavske solze imenu- jemo »krokodilove« solze. Pravilno pa bi ^^ se to moralo glasiti: Krokodilov jok. Krokodil namreč pri lenem poleganju v ločju rad ječi kakor otrok, kdor pa se mu približa, je po njem. Razen tega pravijo, l da krokodilu od slasti teko solze, ko se masti s plenom. 5. Platina je dražja od zlata, ker je redkejša. 6. Mnogo dražji od platine pa je rafflj, ker je še mnogo redkejši. Pridobivanje radija je tudi zelo težavno in nevarno. Rešitev logogrISa 1. coklja — kokJja. 2. dika — Lika — pika — žlka. • Rešitev palindroma 1. Roma — Amor. 2. polk — klop. 3. rob — bor. Iz življenja naših malih Mali Vojmir ima rojstna dan im mama? mu je napekla slaščic hi oelo torto ter povabila za popoldansko joržino nekaj njegovih prav tako malih prijateljev in prijateljic. Vsakomur, ki ga je srečal, je Vojmir pripovedoval, da ima rojstni dan. Drugi dan pa še tudi — In ko mu je ata hotel pojasniti, da nima več rojstnega dine, je prasnil v jok in zatuli: »Kdo na mi ga je vzel?« —B. trake mafije tn jo pdfagaj navpično čez okvir, dia bo ležal tesno trak ob traku. Veži trake vedno oa notranji strani koška. Ko imaš ves okvir ovit, vzemi kos rafije m zveži po pet m pet trakov skupaj na notranji strani (glej sliko 2.). Lahko pa prepletaš trake kakor prepletajo deklMoe živi rob pri ročnih delih. Ko si to izgotovU, pribij obod na dno in košek je gotov, kakor kaže slika 3. Kako bi človek spal če bi bil: 1. lentvec 6. kokoš 2. maraba 7. pingvin 3. kača 8. pes 4. slon 9. netopir 5. raca Boris Rihteršič: Cekin To je bilo takrat, ko sem imel sedem let in sem začel hoditi v šolo. Kakšen sem bil? Kakor vsi dru^i otroci. Razposajen in srečen, če sem mogel uiti z doma jn se klatiti po gošči. Popoldne so mi zmeraj ukazali, naj se grem na vrt učit — ko so čez pol ure prišli pogledat, kaj delam, so našli pod orehom razmetane šolske knjige in zvezke, mene pa nikjer. Lepi so bili tisti časi, vendar mi je ostalo nanje kaj malo spominov. Najbolj živ med njimi je še spomin na staro Korenovko. Stara Korenovka — imela je majhno bajto gori na rebri ob gozdu, kamor smo hodili lešnike brat. Stara je bila kakor zemlja in komaj je še hodila. Navadno je sedela na solncu preti hišo in brlela v svoj stari moiitvenik, ki je imel tako velike črke, kakor so bile naše v abecedniku. Časih jj je med či-tanjem zlezla glava na prsa, molitve-niik ji je zdrknil na tla in zaspala je. Spominjam se še dobro, da je ob kuhinjskem oknu rasla stara hruška, ki nam je bila trn v očeh. Stara revi-ca! Kadar je zaspala, smo začeli tresti sladke rnedenke jn si jih tlačili v žepe. Navadno se je kaj kmalu prebudila. Tedaj je vstala in začela mahati s palico, da bi nas prehodila. Videla nas sirota ni, ker §o jii očala padla na tla, pobrati jih pa tako hitro tudi ni mogla. Sprva smo se je bali in se raz-bežali ,kadar smo videli, da se je pre-budjla, potem pa smo postali predrz-nejsi — še smejali smo se ji in se okrog nje lovili. Konec je bil zmeraj ta, da smo odšli s polnimi žepi. Nekega dne pa je eden izmed nas prišel z vestjo, da ie stara Korenovka carovnica. Bogve kje je pobral to novico? Takrat smo mu seveda sveto verjeli in stara Korenovka je imela pred namj nekaj časa mir. Začeli smo se je bati in se ji umikati. Ce bi jo moral na poti v vas srečati, sem se ji ognil v velikem loku. da me še videti ni mogla. Pravili so, da ima pod oknom 5um-nate zakopan lonec cekinov, ki ga čuva sam hudobec. Sosedov Janez je vedel celo to povedati, da ga je videl, kako je čepel na velikem kajnnu in se s starko pogovarjal. Še v hosto se nismo več upali. Počasi pa smo le dobili pogum ta nekega dne smo se dogovorili, da zaklad izkopijemo. Janez je doma odnesel v Rimu blagoslovljeno svetinjo, da si jo obesi okrog vratu oni, ki bo kopal. Seveda smo se zakleli, da svojega naklepa nikomur ne izdamo. Popoldne smo se zbrali v gozdu, da izberemo iz svoje srede nesrečnika, ki bo kopal. Žreb je padel name. Nekam tesno mi je bilo Pri srcu, a moral sem iti v žerjavico po kostanj, da se ne bd pred tovariši osmešil. Vedeli smo, da starke že nekaj dni ni bilo na spregled. Janez je uganil, da je Sa nabirat čarobna zelišča in da se ne vrne, dokler iih ne bo dovolj imela. S te strani smo bili torej varni — preostaja! je samo še hudobec. Sicer sem imel svetinjioo za vratom, toda preveč ji nisem zaupal — kaj, če ni bila dovolj blagoslovljena? Počasi sem se bližal hiši in vsak moj korak ie bil krajši. S seboj sem imel staro polomljeno rovmico, ki sem jo zmaknil doma. Malo pred hišo sem se obrnil in že hotel zbežati, toda videl sem tovariše, ki so oprezovali za grmovjem, ali se bom upal ali ne. Stal sem pod o^tiom, ki je bilo odprto. Da bi pogledal v starkino čum-nato. na to še mislil nisem. Gledal sem samo na kamen, ki je ležal pred menoj. Pod njim Je bil skrit zaklad. Sklonil sem se in se vanj uprl. da bi ga odvalil, toda roka mi je drhtela in kamen je bil težak, da ga š§ premakniti nisem mogel. Z glavo sem treščil ob okno, da je steklo zažvenketalo. Tedaj sem obstal kakor vkopan. V čiimnati se je nekaj zganilo in šibek glas je poklical: po- čakaj ! Pridi noter!« Srce mi je ušlo v hlače. Hotel sem pobegniti, toda noge me niso nosile. Nasloniti sem se moral na zid in v prsih mi je divje razbijalo. Kdo je v čumnati? Segel sem za STajco in krčevito stisnil svetinjico v pest; reši me, zdaj te potrebujem! Tedaj pa se je prikazala pri oknu siva glava stare Korenovke. Malo sem se pomiril, a strah me Je vendar še balo. Nisem se ganil. »Pridi vendar,« je starka ponovila, to pot tako prijazno, da me je strah takoj minil. Skočil jem okrog vogla v vežo in skozi nizka vrata v čumnato. Starka je ležala. Bila je strašno bleda. Videlo se ii je, da je težko bolna. »Vode mi prinesi . . .« Šel sem pred hišo in zajel vodo. Težko sem vlekel vedro iz yodnjaka, a vendar je šlo. Utešila si je žejo, potem je laže govorila. »Čigav si?« me je vprašala. »Šolski,« sem ji odgovoril. »Priden si.« ie rekla tiho. »Tri dni ni balo nikogar k meni,« je pristavila čez nekaj časa. »Mislila sem, da umrem, ne da bi kdo zame vedel. Sedaj bo dobro. Pojdi po zdravnika! AH greš?« »Grerrt.« »Le pojdi! Jutri pa spet pridi.« Kolikor so mi dale moči, sera tekel T vas. Med potjo sem srečal tovariše. »Ali si kaj izkopal? Ali si pobegnil?« so me spraševali vsi v en glas. »Nič!« sem jim zabrusil v obraz in bežal dalie. Cez dobro aro Je bil zdravnik pri stari Korenovki. Ko sem drogi dan spet šel na hrib, sem se začudil. Okno v čumnati je bilo zagrnjeno. Kai se je zgodilo? Planil sem v sobo. Na sredi je stal mrtvaški oder. kjer je ležala staja sirota. Nekaj 5asa sem sta! brez besed, potem pa zaihitel — sam ne vem, zakaj. Udrle so se mi solze in se mi niso hotele ustaviti. Tako krčevito sem jokal, da bi se kamnu smilil. Naposled sem se Ie malo pomiril in pogledal po ljudeh, ki so bili v sobi Stisnil sem se v kot tedaj pa je stopila k meni soseda in mi nekaj stisnila v roko. Odprl sem pest in na dlani se mi je zasvetil cekin. Cekin! Prvi, ki sem ga imel v roki. »Korenovka ga je dala,« Je rekla soseda. »Preden ie umrla, je rekla, da ga dobiš ti, ker si tako priden fant« Kje je že tis® cekin — kje je mladost? Razgovor z Gustavom Krklecem O pripravah za srbohrvatskl pregled slovenske lirike Beograd. pred Vidovim dnem Ko sem minuie dud poseti! Ljubljano, sem posnel te razgovora z nekaterimi slovenskim* knjiga'zM. da se ljubljanski kulturni krozj živahno zanimajo za anprav-feajočo se. še pred letom dm.i napovedano antologijo modernega slovenskega Pesm-štva. ki io bo izdala v prevodu G. Gustava Krkleca založba m knjigarna S. B. Cvija-novida. Nekateri pa so dvomili, da bi sploh prišlo do izdaje te knjige. To mu le dalo povod, da sem se obm« do samega prevajalca, našega zmanega li-r&a r. Krkleca iai ea vprašal, kako ie z eadevo. — Ne feraft« se s svodo riavo. — sem mo deda! šaljivo. — V Ljubljani so hudi na vas. ker ste obljubili antologijo slovenskega pesništva, pa se toliko časa obotavljate, da bi obljubo izvršili. — G. Krklec ie bil ravno sredi svojega kapitalističnega dela (je namreč tajnik beograjske borze), na sem se moral v isti sapa opravičili: — Oprostite. — sem dejal. — da vas motim pri vaših finančnih kombinacijah in vam stavim kulturno vprašanje ... — Prosim, prosim. — le uslužno odvrnil topli glas na še« a poeta. — Povejte mr' torej, kako le orav za prav e to vašo antologijo? — Rade volje! Knjiga bo vsekakor izšla Se letos in s^cer v jesenski sezoni. Toda to re bo antologija, kakor se ie orvotno razglasilo: ne bo sistematičen pregled slovenske lirike od nekega razdobja do danes. Knjiga se ne bo imenovala »Antologija«, marveč preprosto »Izbor iz savremenih slovenačkiih pesnika«. Prevel sem že trd četrtine pesmi, ki Mh nameravam uvrstit: v to zbirko. Prevajal sem tisto, kar mi je najbliže rn najbolj v skladu z morim; na-stiroiercji. Nekai časa sem res mislil na antologijo. t^da nastooile so razne težave in sem se odločil za bolj enostavno izbiro pesmi. — Kdaj boste končali še preostalo delo? — Preko poletia bo vse dovršeno. Dosti tako in tako več nimam. — Ali bo v tei knjigi tudii kakšna Informativna študija o slovenski liriki? — Seveda, brez nie ne are. Dogovoril sem se že lani. da spiše predgovor moji knjigi sotrudnik beogTaiskih literarnih revii B. Borko, da informira srbskohrvatsko iav-nost o zakladih, ki iih imaio Slovenci v svoji liriki. — Al,- bi m? lahko povedali, katere nes-nfke nameravate uvrstiti v svoio zbirko? — Začenši pri Otonu Župančiču se bodo vrstili skorai vsi vidnejši slovenski pesniki te dobe tia do Srečka Kosovela. Vseh bo najsnani 15. — Alodz Gradnik Fran Albreht? . . . — Kajpak. Kako bi brez teh mogla feJti taka zbirka? — Ali ste prevajali bolj prosto. aH Pa ste se kar se da držali izvirnika? — Trudim se, da dam kolikor moči adekvaten prevod slovenskega teksta. Skušal sem obvarovati tudi slovensko rimo in ritem: kier mi je dopusti karakter srbsko-hrvaškega jezika sem rešil tudii slovenske jambe. — Kafoo misFHe o tem: a!i le treba slovenske pisatelje prevajati v srhskohrvaški jezik? — Bofle bi bio. kajpak. če .lih ne W bilo treba prevajati. Toda dejanski Položaj ie danes še tak. da se slovenska literatura more razširiti med srbskohrvaške čitatelie samo v prevodu. Zato sem se odločil, da to najboljšo in najlepšo, najsocialneišo im naj-elementarneišo liriko predstavim srbskohr-vaškemu občinstvu v srbskohrvaškem pismenem jeziku. Nemara bo bo vzbudilo tako zanimanje za njo da bodo narisi liiidie rajši in pogosteje segali oo slovenskih avtorjih v izvirniku, če že Slovenci ne pišejo v srbskohrvaškem jeziku. — Na jesen bo torej knjiga sigurno zunaj? — Docela sigurno. Prihodttie dni pojdem v LJubljano, da se domenim predvsem s piscem predgovora . . . Dd. G ram, ^Dogodek v mestu Gogi" V ponatisu ie te51 a kot Bčno opremljena knjiga letos v »Ljubljanskem Zvonu« objavljena igra našega mladega nadarjenega pisatelia dr. Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi«. Goga ie mesto kjerkoli v naši sred* — majhno, provincialno m£Sto. ki se d uši v svoji puščobi in tesnobi. To mesto in njegovi prebivale; so tako tuj. čuden svet, da so v primeri z njimi iunafci Cankarjevih novel in dram. ki rh ie sodobna kritika proglasila za tuje in celo neistrnite, uprtv realistično očrtane osebe. Distanca med umetnikom im svetom, ki iz njega umetnik zajema snov, se ie od Cankarja dalje znatno premaknila. Prišle so nove teorije o stvarnosti (n. pr. Bergson): psihoanaliza, kot teorija m metoda bržčas Cankarju docela neznana je razgalila človeško podzavest in uprla s prstom na nago človeško dušo. trepetajoči s svojčini elementarnimi nagoni pred lastnimi fikciiarnd. Umetniško ustvarjanje in problemi oblikovanja so se pokazali v novi luči: nove, literarne smeri so vzviharile duha povojnega umetnika. Samo .če se vsaj za hip otresemo realističnega gledanja na snov in zlasti na obliko nove umetniške tvorbe, bomo pravičnejši nasproti pisatelju tega dela in bližji njegovi Goga in nie prebivalcem. V bistvu so to. vsaj po našem občutju, istiniti ljudje, čeprav se nam vidi. da je vse skupaj le težak, burkast sen do mučnih doživetjih in razočaranjih. Njihovi »dogodki« in dejanja. njihove strast: in misli so take. kot v našem vsakdanjem življenju: toda gledani in orisani so s nov sem druge perspektive. Prj atannu »Dogodka v mestu Gogi« sem imel pred očmi ljudi malomeščanskega genrea. kakor so nam rh opisovali naši realistični pisatelji rn Cankar: toda deiania teh ljudi se odigravajo v znatno manjšem času in prostoru, promatrana pa niso z analitičnim očesom hladnega opazovalca, marveč z nekako »Zeitlupo«. kakor so nam io pokazali moderni filma. Posneta so s krivo lečo. ki jih je naredila groteskne in jih spremenila skorai v pravljične lutke. Če bi naše oči na mah dobile lastnosti te »Zeitlupe«. b' bil svet okoli nas korenito ■ izpremenjen in najTesnejša gesta bi v svoji počasnosti učinkovala od sile komično. Grum — kakor nekateni drugi moderni pisatelji. n. pr. James Joyce. Wirgimia Wolff, ItaJo Svevo itd., izhaja iz tridimenzionalnega pojmovanja prostora in ne loči časa v ostro opredeljene enote; človekovo doživljanje nečesa, n. pr. ena sama pot po ulici, je znatno bolj živahno in nemirno, nego so mogli fco izraziti naturalisti v svojf preveliki zamaknjenosti v »znanstvene« klišetie pripovedniške umetnosti. Osnovn; predmet Grumove igre Je prav za prav dolgčas, puščoba. To ni osebni junak. toda njemu ie mogoče, da živi ob istem času v več osebah in jim daje značaj. Goga ie kraj. v katerem se nič ne zgodi in vendar vsi nenehoma čakajo, da se nekaj zgodi. Že se zdi. da bo Hana doživela s Prelihom tisto veliko, pretresljivo, grozno dogodivščino, ki bo vznemirila vse mesto, da se bo zamaialo od senzacije, toda — konec ie tudi zdaj banalen: dozdeven mriič oživi, vse se izpremeni v pijansko pustolovstvo, dogodka ni. kakor ni dežja v suši. čeprav ga od vsepovsod kličejo žabe in neštete žejne razpoke; tudi Požara ni. ničesar ni — dolgčas ie v Gogi kot poprej. Pri nas ni še nihče nstvari! tako umetniško resnične groteske majhnih razmer in drobnih, v pajčevino zapre d enih provinci-alcev. Goga ie kraj malodušja in tesnobe. Podzavestno to vsi čutijo in hočejo ven iz sebe; grbavec Teobald igra Ibsenove »Strahove«. sestri TarbuJa in Afra obrekuieta in mučita sebe in druge, ker j,ima nii lfco-goče priti na druge misli; vse. kar se dogaja. se izpreminja v prazno banalnost: vse zasipuie nekak enoličen, siv prah in — dogodka ni. velikega dogodka, viharja ni. da bd razgibal in osvežil zatohlo ozračje.' Ljudje v Gogi čakajo, da se izvrši velik preobrat — Da ni ničesar. Pravijo, da je groteska značilen Izraz Povojne umetniške razipoloženosti. Zame je Grumova igra naš najboljši poskus te vrste. Tu je avtor strnil grotesko s pravljico. lutkovno igro s psihoanalitično studijo puščobe in malenkosti; ustvaril nam je dramatsko delo. ki ie prvo pri nas zgrajeno na osnovi novega pojmovanja odrskega prostora, kakor n. pr. pri Nemcih Bruck-nerjev.j komadi S tem kajpak ni rečeno, da je to — v svojem genreu — do zadnjega umetniško dognan0 delo. da nima s svojega izhodišča napak in nedoslednosti, skratka: da bo to delo kdaj prešlo v odlomkih v šolske čitanke. »Dogodek v mest« Goga« je igra ki ni bila nitj spisana za najširši, najsplošnejšo okus in ki nemara niti v avtorjevih očeh nima visokih preten-zij. Toda iz oie slišim klic: Zatohlo je, dolgčas, zganimo se, da se živi ne mumificiramo v tem ozračju. Iščimo dogodkov, rastimo iz sebe. uprimo se duhu banalnosti. ki nas čedalie boilj nivelira . . . Tako moralo b' iaiz izločil iz te tgre. V resnici je menda sploh nima. Napisana fe bila iz kdo ve kakega intimnega pisateljevega nagiba. Užf.vaij io po svoje. Al; io bomo videli na odru0 Sai smo zapravili večere že za dosti slabše reči. samo da so bile prikrojene po splošno priznani, šolski meri. da niso prehudo vznemirjale zaradi svoje originalnosti ... j>b. Beligiomo . knltnml JnbileJ. Dne 25. t in. je poteklo štiri sto let, kar Je dne 25. junija 1530 v dvorani škofijskega dvora v Augeburgu bila prečitana v nemškem tek-etu simbolična knjiga Lutherjeve reformacije. ki se od tega č<«a imanuje Confessio Augustana. Na povabilo saškega kurfursta Janeza so sestavili to knjigo Luther, Me-lanchton, Jonas in Bugenhagen, toda njen pravi oče je Melanchton, ki ji Je dal pomirljiv in strpen ton. Originali latinskega in nemškega besedila ee niso ohranili; ali so bili uničeni, ali pa so se izgubili v španskih arhivihk Vsakemu izobražencu je znano, kaj pomeni ta datum: ž njim je sto. ?N»ila na plan reformacija, ki je dala Slovencem Trimoža Trubarja in prvo knjigo v domači besedi. Tako je zgodovinski datum protestantske cerkve tudi začetek važnega razdobja v naši kulturni zgodovini. Plodovit pisatelj. Znana srbski pripovednik Grgur Božovič, ki se posebno odlikuje s svojimi opisi Južnie Srbije. Je izdal pred dnevi svojo tretjo letošnjo novo knjigo »U rezane istine«. Pred njo sta Izšli knjigi »Roblje zarobljeno« in >Sa sedla« in eama-ra«. Vse tri letošnje knjige so zopet posvečene pejsažem in liudem Južne Srbi>e Camilla Lucerna, znana hrvaška in nemška pisateljica in esejistka, je priob« čila v zagrebškem »Morgenblattu« z dne 25. t. m. toplo oceno nemških prevodov Ivana Cankarja »Der Knecht Jernej« in »Das Haus der barmherzigcn Mutter Got» tes«. Javne produkcije gojencev državnega konservatorija v Ljubljani Državni konservatorij v Ljubljani prireja leto za letom poleg večjega števila internih vaj še po šiiri javne produkcije. Interne vaje in javne produkcije imajo namen pokazati ob koncu šolskega leta ljubiteljem glasbe in glasbenega pouka uspehe, ki so bili doseženi v posameznih predmetih. Na internih vajah srednje in dobre uspehe, na javnih produkcijah seveda le dobre in najboljše. Deloma pridejo v poštev za javne nastope novo naštudira.ie točke, de. loma pa one, ki so na internih vajah prav uspele. Letos eo bile javne produkcije dne 12.. 17- 20. in 23. t. m. Nastopilo je 37 gojencev, torei tretjina vpisanih in obiskujočih, ako izvzamem one. ki so pri zadnji produkciji sodelovali v orkestru. Gotovo zelo častno število. Od teh pianisti iz razredov prof. Noča. Antona in Janka Ravnika ter Smalc-Švaigerjeve, goslači iz razredov prof. J?-raja in Slajša, dva klarinetista iz razreda prof Launa. čelisti iz šole prof. Berana. so-lopevcj iz razredov Wistinghausenove. Foe-dranspergove, Befetta in Hubada ter en dirigent iz Pol'čeve šole. Zal, da tokrat ni nastopila kompozicijska šola. to pa radi pre. obloženosti onih. ki bi imeli skladbe izvajati i'd radi obolelosti I. violinista konser-vatorijskega godalnega kvarteta. Med nastopajočimi je četvero absolventov srednje šole (solopetje Dolenčeva in Gostič, klavir Novako^ičeva in klarinet Gregorec). Vse produkcije so bile prav dobro obiskane. pri zadnji je bila filharmonična dvorana natrpano polna Sporedi «o bili pestri in bogati, komponisti so bili zastopani od Corellija (italijanski stari mojster) pa do Prokofjeva (eden najsodobnejših Rusov). Na sporedih bi želel tudi kaj pristno polifonih mojstrov, n. pr. Bacha. Regeria ali Busoni-ja — ako že najmodernejši niso primerni. Zlasti klavirska šola ima med temi dragoceno izbero. Tudi kaka četveroročna klavirska skladba bi bila vmes umestna. Pevci so peli pretežno pesmi, manj arij kot na sporedih prejšnjih let. kar smatram za napredek, kajti končno ne bodo iz vseh poslali operni pevci. Prav 6rečno so bile izbrane točke za čelo (omenjam zlasti Popperjev re-kviem za troje čel in klavir) in tudi za violino. Prj samospevih so izdatno gojili domačo produkcijo. Izvajano je bilo devet pesmi jugoslovanskih komponistov, od teh ena dvaikrat. Bili so zastopani: Bersa, Lhotka. Ravnik, Lajovic. Krek in Škerjane. Poleg absolventov eo pokazali posebno razveseljive uspehe violinisti Ornikova, Pre-voršek in šušteršič. pianisti Gallatia, Kan-čeva, Menardijeva in Šivic (Lipovšek tokrat kot 9olist ni nastopil) ter čelista Leskovic in Bajde. Solopevci eo pa zamerljivi ljudje, zato jih ne bom našteval. Kajti gorje mi, aiko bi le enega izpustil. In je tako: ako ima dober violinist slab instrument, mu da dobrega Mušič (vsako leto podari g. Mušič kakemu prav nadarjenemu gojencu konzerva-torija prvovrstne gosli) — ako ima pevec slab material, kdo mu ga bo izmenjal? Ambiciozni so vsi jn dobro šolo imajo. Da je pa Lajovic sila zadovoljen z Mezetovo, ki je zapela njegovo »Begunko pri zibelk z orkestrom, pa menda lahko povem, ne da bi koga drugega prikrajšal ali prikrajšati hotel. Lipovšek je na sklepni produk. dirigiral Haydnovo simfonijo v G-durn s polnim umetniškim uspehom. Pa ne, da bi kdo mislil, da je dirigiranje le mahanje z rokami. Harmonija, kontrapunkt. forme, instru-meutacija, taktiranje, dinamika, nauk o instrumentih, čitanje partitur ln kdo ve, kaj vse še mora premostiti dirigent preden stopi pred pult. V celoti so gojenci konzervatorfja pri letošnjih javnih produkcijah poKazali zopet lep korak naprej in se jim borto počitnice prav prilegle. Absolventom pa želimo mnogo sreče v borbi za kruh, a pri tem naj ne mislijo, da je z absolutorijem v žepu ž* tudi vsa »kunst« v glavi. S. 0. Iz našega znanstvenega slovstva Prejeli smo nekatere separate naših znanstvenikov, ki zaslužijo, da jih omenimo tudi pred širšo javnostjo. Univ. prof. dr. Fran 11 e š i 6 v razpravi »Neki prevodi iz poljskoga« (iz šišičevega zbornika) premotriva nekatere najstarejše prevode iz poljskega pesništva v srbohrvaščino in slovenščino. Najstarejša prevoda sta Kuraltova slovenska prepesnitev neke pesmi Woiciecha Bogusla\vskega In Stanka Vraza takisto slovenski prevod Korpinskeu ga pesmi »Wiosna< (Pomlad). Dalje označuje pjeec L5wenthalov nemški prevod iste pesmi, ki je izšel v »Camioli«, Miklošičeve prevode za »Slovensko čitanko« 1. 1853. in dr. — Iz istega priznanega peresa je Članek o Tešinski Šleziji, ki je Izšel v maju t. 1. v beograjski reviji »Život i Rad«. Prof. dr. Ilešič kot izkušeni poznavalec Poljske opisuje današnje narodnostne ln politična razmere na meji češkoslovaške in poljske države. Dr. Jože Rit Je v razpravi »Prometno- geografska dinamika Gornjega Jadrana s posf.-bnim ozirom na Jadranska vrafa in Trst« (ponaitis iz »Nar. Starine«) obdelal geografsko _ zgodovinski problem Trsta in okoliškega ozemlja, ki o njem razpravlja tudi v spisu »Napoleon ob Soči«. Dr. Rus je danes edini, ki se znanstveno bavi z geografsko - političnimi vprašanji slovenskega ozemlja pod Italijo in njegovi argumenti utegnejo imeti kdaj v bodočnosti les velik pomen. — Z brošuro »Geološko - geografski oris Karlova« _ Novo mesto - Ljubljana« (ponatis iz »Opisa puta III. kongresa slovenskih geografa i etnografa n kraljevini Jugoslaviji«) je isti avtor z zemljepisnega in geološkega vidika znanstveno eksaktno. a mikavno opisal pokrajino ob progi Kar-lovac - Ljubljana. Vsak izobraženec, ki biva ali potuje po teh krajih, bi imel večji užitek, če bi prečital ta spis dr. J. Rusa. Posebno zanimive eo avtorjeve opazke o Beli Krajini. Tu Sitamo med drugim: »Slovenija je bila torej, ki je fizično raznoliko in gospodarsko heterogeno Belo Krajino organizirala, saj je dobila ž njo dragoceno s po polnitev evoje gospodarske avtarkije. Vse pobude hitrejšega civilizacijskega in kulturnega napredovanja, ki ga je mogoče opazila tudi t primeri % Hrvat- sko. so prihajale od severa.« . . . Govoreč o naselitvah z juga, pravi pisec dalje: »Ka_ kor je bila la stara slovenska pokrajina že po svoji geografski odrezanosti moderni civilizaciji primeroma malo dostopna, zdaj so ti novi dotoki od civilizacije nedotaknje-iega ljudstva v nemali meri pripomogli, da je danes Bela Krajina etnografsko najbolj sveži del slovenskega naroda. Antropogeo-graf. etnograf in folklorist nimajo nikjer na slovenskih tleh toliko hvaležnega polja za studii kakor tu.« Nadalje n? str. 134.: »Obiatno s<> Slovenci dolžni Beli Krajini z:i-hvalo za marsikaj, saj je igrala ob kulturni preorijentaciji Slovencev v jugoslovenskem eciifilu znatno ulogo. Da se od nemških vplivov kolikor mogoče osamosvoji, je namreč slovenščina prišla v šolo v Belo Krajino. Največji sodobni slovenski pesnik je belokranjski rojak. Klasik slovenskega pripovedništva. Janez Trdina, pa je prisluškoval preprostemu belokranjskemu govoru, vpeljal njegovo neposredno stilistično izražanje v literaturo in s položil temelje današnji umetnosti slovenske besede ... Za kulturno preorijentacijo je prišla 1918. Š3 politična pridružitev Slovencev k Hrvatom in Srbom. Stari posredujoči člen med slo venskim in srbsko - hrvatskim svetom. Bela Krajina, je dobila zdaj hvaležno ulogo organske posrednice ...« Najmlajša slovenska igralka v Berlinu Berlin, v drugi polovic« krnila »Dober dan. gospa.« sem deial prijazni gospe, ki tn; ie prišla odpirat Bila je hišna gospodične Hilleieve. »Ali ie gospodična Hille doma?« Ozrl sem se naokrog; kai lepo stanuje gospodična. Tedaj pa se oglasi ona sama. »Prosim, kar naprei; me prav veseli, da ste prišli. Bom zopet kaj slišala o Liubliani in se malo po slovensko pomenila. Tu imam redko priliko.« Prijazno roi ie stisnila roko hi se > svojimi krasnimi očkaoni hudomušno nasmehnila. rekoč: wPa ne. da me hočete in-terviuvati?« »Jasno, gospodična! Rad vi zvedel ndkaj reči. ki utegnejo zanimati tudi »Jutrove« 6i-tatelje. Saj mi boste odgovorili, kai ne?« »Začetnica sem in ni prav. da bi že sedaj Ksti o men» pisali!« »Prav. toda o nadarjenih začetnicah le celo potrebno pisati, kako se razvijajo, kako študirajo in napredujejo. Tako pisanje lahko samo vzpodbuja. Vas se spominjam še iz Liubljane. ko ste igrali Norčka v »Kraljestvu palčkov« hi Muco v »Mogočnem prstanu«. Vendar ste šele v Berlinu pričeli s temeljitim študijem »desk. ki Pomenijo svet«. Pri kom pa ste študirali?« »Pri 'z. Amoldovi.« »Ah. gosoo poznam te filma tn z odra. zeSo avaževana umetnica! Študirate tudi petje?« . _ »Petie — ples — mftm sporL nrtDravUsun se temeljito za svoi poklic. Mnogo le treba študirati in vz/traino delati, skušnje v gledališču in vsak večer predstave v modi »Komische Oper«. »Sai res. kako pa Je z vašim angaArm-nom: kakor mi ie znano, ie v Berlšno kad težko priti k gledališču?« »Veste, kar vesela sem. da Je vse to za menod. Koliko razočarani človek doživi, preden doseže majhen uspeh!« »Sedai ste že precej časa amtaSranL Koliko predstav ste še odigraM?« »Gotovo nad 175. Tu se igra vsak komad na.imani 50—75-kra«t in to vsak večer. Na primer komedijo »Hulla die Bulla« smo igrali 112-krat« »In vlog?« »Dosedad sem igrala 3 v*oge.« »Zadnjič sem vas videl T »MajestSt l&ss* bitten«. Bili ste naravni, srčkani in nad vse šarmantni. Ali so vam nemški koleri nakloni eni?« »Zelo so flefcni ki kolegialni« »Po Ljubljani nimate nič hrepenenla?« »Oh. pa kako. Komai čakam, da dobim dopust in pridem za nekaj dn»" tia. Ne. Liubljane pa ne bi mogla nikdar pozabiti.« »Ali boste v kratkem zrpet filmaii?« »Sedaj sem imela v gledališču preveč dela. preden sem se znašla v skušniah in v vsem temi dirindaiu na deskah. Za po-skušnjo sem že govorila v mikrofon m menda ie bilo dobro, ker bom zadnie dni iuniia prvikrat igrala in govorila tudi v »tonfilmu«. A o tem bom še kasneje kaj povedala.« Ura ie bila 6.45 zvečer. »Sedal moram v gledališče, lahko me spremite, če hočete?« Radevolie sem sprejel prijazno vabilo ln spremil gdč. EUen Hille v »Komische Or-er« Poslovil sem se želeč ii obilo sreče. Brzih korakov ie zginila za vogalom gledairšča, kier ie vhod na oder. Spredaj Da svetlobna reklama, bleščeča, bogata oznania med zvenečimi imeni tud; ime naše rojakinje EUen Hiileieve. M- K. Slovenski motivi ge. Lavri• nove v angleški grafiki Pred tedni ie bila v londonska umetnostni galeriji P. & D. Calnaghi & Co. otvor-jena razstava slik in risb ge Nore Lavri-nove. soproge našega roiaka g. Janka Lav-rina. vseučiliškega profesorja v Notting-haimu. Gospa Nora Lavrncva ki je razstavila tudi na letošnji glavni razstavi v Royal-Acadcmv. ie poslala v Calnaghijevo galerijo med drugim več slovenskih motivov. Junijska številka svetovno znane umetnostne revije »The Studio« prinaša reprodukcdiio njenega bakroreza »Slovenske plevice«. Angleški umetnostni kritik Male-olm C. Salaman pa io v svoiem poročilu o nainoveiš. grafični produkciji na Angleškem omenja z naslednjimi besedami: »Ga. Nora Lavrinova se uvaia s svoiim bakrorezom kot nov. nadarien rrqf:k >*-ri ženske kleče na str niš ču in oleveio: tri so sklonjene proti zemlji, četrta Pa ie dvignila telo in vsa zasKrnela v solnčno svetlobo. Sliko preveva čudovita ritmčna harmonija. polna preproste in izrazite lepote.« Galerija Colnaghi ie izdala tudi več re-produkcii izvrstnih radirank z umetničinega potovanja po Bližnjem vzhodu in posnetek njene močne ekspre^vne slike »The S!ow-man« — komedijant sam v svoii sobi med marionetami. Tudi Pariz se že zanima za slike ge. Lavrinove. Kritik Clement Marro ie napovedal studijo o nii. ki ima iziti v »La Revue moderne«. .•šl^šai^ii!-i; Deveta številka »Naše dobe«, ki bo v soboto dostavljena naročnikom, prinaša naslednje aktualne in zanimive prispevke: Dr. Roman Savn i k nas v članku »Problemi Sredozemja in spor za Malto« seznanja z malteškim sporom med londonsko vlado in Vatikanom ter s celim kompleksom geopolitičnih problemov Sredozemja. ki se vrte okoli Malte kot njegovega osrčja. — Vsakega izobraženca bo posebno zanimala narodnogospodarska razprava Filipa UraL-n i k a »Naša bombaževa industrij v luči carinske statistike«, ki odpira popilnoma nove vidike na .eno najvažnejših panog naše industrije in zasluži zlasti pozornost naših narodnogospodarskih krogov. — V članku »Ameriški proiekcijonizem, Panev-ropa in mi« se FrancS S e v n I g bavi s carinsko tarifo Zedinjenih držav ameriških, ki je te dni dvignila po vsej Evropi velik hrup jn osvetljuje problem Panevrope z gospodarskega vidika. Nadaljuje se korespondenca v zvezi s Strossmaverjevim bojem za glagolsko bogoslužje. 0 vprašanju ljudskih vseučilišč v Jugoslaviji razpravlja dr. Aleksije Jelačič. vseučil. profesor v Skoplju, o K a 1 a n o v j knjigi »Mir vam — Slovenci« je izšel načelen odgovor, ki bo zanimal tudi širše vrste čitateljev, Ivo Gra_ hor piše o vprašanju: »Trg m produkcija v civilizaciji in kulturi«, dr. B. š. o Panev-ropi z vidika antropobiologa. Lojze Z n-panc glosira vprašanje Panevroke, vrsta člankov V — č a beleži ozadje, značaj io pomen spremembe vladavine v Rumunip jn anglosaškega bloka ter karakterizira zunanjepolitični položaj Francije. Med zapiski je beležka o erotičnih vprašanjih sodobnosti, zaključujejo pa se impresije jz eodobu ne Grčije. »Naša doba« stane četrtletno samo 30 Din, posamezen zvezek 8 Din. Naroča ee pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 Beležke »Obupanemu čltatelju z Dunajske «este« (»Jutro«, 7. junija. 1930), ki je prečital moji kritični razpravi o »neki slikarici in nekem dramatiku« v Groharjevi dvoštevilki »Samorodnosti« in 8e mu od njih »vrti v glavi«, da se v obupu vprašuje »KJ« Je pamet, kje nespamet?«, podčrtavajoč, da »na-kje nekaj nI v redu!«, svetuje nižje podpisani, da && skrbno preiskati svojo glavo, v kateri »se vrti«...; ljudski glas namreč pravi, da 8e nespamet običajno naseli baš v take glave... Ker »obupani čltatelj« nikakor ne more .pogruntati' in doumeti, zakaj molče o novoborskem pokreta revije in nekateri drugi _ naj mu razodenem, da slabo pozna psihologijo zmagovitih revolucij In da Jo ta molk pač I« _ tišina pred viharjem... Obupanemu fittatelju la vsem bivšim In bodočim anonimnim zaplot-nlkom Kličem: prltllKavcI _ na dan z Imeni! Pa ne, da se Jih — sramujete? .„ Ivo Sever, kritik. • Dobfl sns do rok almanah beograjskih nadrealistov »Nemogude«. V Beogradu jim pravijo si it ea list i (po francoskem surr6a-iistes), kakor da bi bih usirjem. Toda »strjeni eo buržu jski možgani, ki »nemogočega* ne prznajo. Kdor je poznal »Zenit«, ali j« prelistal vsaj naš zgodaj umrM »Tank«, n® bo presenečen. Knjige te ali podobne vrsta nagajajo v čisto posebnem ozračju hi njih tvorci so kaj svojevrstni ljudje. Literatura je imela zmerom evoje efcrfte kotičke, kjar eo patološki tipi raznih vrst lahko pod videzom resnosti uganjali, kar ee Jim ja aUJo-bilo. Zakaj tudi ne? Ali res mislite, da so meje med normalnim in abnormalnim? AS je bila že kdaj kaka neumnost, ki jo ne bi kdo fapremenii v teorijo? Življenje Je sejem in vsak tolče na svoj boben; tudi oni, ki najmanj zna, ima vedno zagotovljeno evoje občinstvo. Ce komu ne ugaja, naj gre mimo — oa mirna Bosna. Tudi na »Nemoguče«n< se bodo nekateri prav »mogoče« naslajali. Kako da ne? Na pozabite, da stoje za to strujo ljudje, ki bi znali — kakor Marko Ristič ali Aleksander Vučo — krasno pisati po »našem« okrara ln »naš?« pameti. Ljudje, ki jim ne noret* odreči znanja in veščine pisanja. Toda ti se požvižgajo na logiko, na razum, ita razs« meščanske čednosti, navade In razvade. Aleksander Vučo se brije norca te poezije n. pr. s to-le strofo (str. 77). Oteraj ove buve bože buve sova twvs [suve bnvo bo®e bnva Slovenska duša franeuskl kromptT Slovenska duša franeuski krompir čuči na mostu Velikom Poetu u oči beiJa sve dlake sede Voda za ribtj riba za vodn Živeo ovan Ziveo raj. Da Je to parodija? Kaika parodija! To pesem, ki ima za sirrealMe vsebino tn mo. zikalnoft. globoko simboličnost,' »kozmično dialektiki*. Ne razumete? Saj to je tisto; tega ni treba razumeti! Pa da tudi ne občutite nič? I. kje je rečeno, da mora vsakdo vsaiko reč občutiti! Tudi seim med nesrečneži, ki jim je to — pst! — saj veste. kaj mislim reči, toda zdavnaj je Se bjlo postavljeno vprašanje. aH se ne dogaja strašna zmota: da blazni zapirajo pametne v norišnice. Prosim, to je konsekvenea sir-realistične usirjenoeti! Sicer pa ta obilni, lepo natlenjeni fn ▼ primernem stilu ilustrirani zveaek ni nezanimiv Posebno zanimiva je n. pr. ankeU med beograjskimi nadrealisti o raznih vprašanjih. Mene eo osobito zanimali odgovori na 16. vprašanje: Katero smrt smatrate za najpopolnejšo... Zakaj ee »niste še ubili?< Oskar Davičo čaka na »šfstometni brow-ning«, A. Vučo bi se dal ubiti za svojo ideo. logijo, Giorgje Kostič ee doslej ni ubil, ker ni imel s čim. Vane Zivadinovič Bor pa bi hotel »umreti ponoči, v postelji, tri tisoč metrov nad zemljo, s cilindrom v eni roki in s papigo v drugi.« Tudi drugi odgovori eo imenttnl. Kakor vidite, so ti nadrealisti interesantni dečki! Ali imamo Slovenci katerega njihove vrst_a? A propos, ne spada K avtor zbirke »Poie-zije« v to strujo? —t— Jugoslovenske komedija o Zeileisa. Znani komediograf Pecija Petrovič pri« pravlja novo komedijo »Idemo k Zeilei« su«. Komedija se bo letošnjo jesen že uprizorila. / Ali znaš plavali? če športnik ne zna plavati, je to grdo! Če pa ne plava navaden človek, je to po-po' aoma opravičljivo. Naziranje, da bi ee moral znati vsak človek gibati prav tako v vodi kakor na kopnem, je temeljito po-grešno. Zakaj, če bi šli s tega stališča, bi moi al potem vsakdo vse enako: frčati »po »raku, plavat? in hoditi ter teči. Mi dvonož-ei predstavljamo bitje, ki je ustvarjeno pre I vsem za gibanje po suhem. Zaradi tega j« umljivo, da se moramo plavanju šele priučiti, kakor vsaki drugi umetnosti. Lažje pogoje imajo pri tem četveronožci, ki plavajo domala z enakim; kretnjami kakor hodijo. Poglejmo samo psa, kadar plava! Predpostavljamo, da zna plavati vsak športnik! Torej je ta članek namenjen samo ljudem, ki se hodijo poleti kopat in hočejo snati plavati, ne zato, da bodo kdaj tekmovali, ampak zato, da jim bo kopanje nudilo več užitka. Plavanje je za začetnika prav tako tuje, nekako umetno gibanje, kakor n. pr. smučanje, jahanje, orodna telovadba in podobno. Zakaj? Zato, ker tukaj gibanje ni odvisno samo od njihovega telesa, kakor pri hoji, teku, skokih itd., marveč imajo opraviti s tujo snovjo — z vodo. Ta element ima različne lastnosti. Po Arhimedovem zakonu nam je znano, da je v vodi telo toliko lažje, kolikor je težka tista, voda, katero telo izpodrine. To je lastnost, ki igra pri plavanju veliko ulogo. Nosilnost vode pa tudi ni vedno enaika, ker je poleg teže odvisna še od mnogo drugih stvari. Druga lastnost vode je zopet ta, da popolnoma zrakotesno obdaja telo, tako da zapre vse kožne produšnice in morajo pljuča sama oskrbevati organizem z vsem potrebnim zrakom. Kdor koli se je že potopil do vratu pod vodno površino, pa najsi bo to v hladni vodi pod milim nebom, ali v kopalni kadi, ve, koliko težje je v takem primeru dihal. Evo torej dokaz, da človeško telo črpa zrak tudi skozi kožo. Pri plavanju ta lastnost vode prav posebno vpliva na človeka. Otežkoči mu dihanje in to povzroči, da se v vodi ne počuti dobro. Šele potem, ko se je naučil dihanja, bolje, pospešenega dihanja, šele potem je človeku prijetno v vodi. Našteti dve lastnosti vode in pojavi, ki jih ti dve lastnosti povzrokujeta, ima za posledico, da je plavanje v primeri z drugimi panogami športa nekako zanemarjeno. Ljudje se boje vode, ker v njej niso sigurni, ker ne vedo, kaj se bo v naslednjem trenutku z njimi zgodilo, razun tega jih je pa tudi nekaj, ki jim ne prija nizka temperatura vode. Slednji naj se kopajo, kadar jim bo voda nudila prijeten občutek, ali kratko, naj ee ne silijo in naj gredo v vodo le takrat, kadar bo njih organizem sam to zahteval, kadar slutijo, da se bodo v vodi dobro počutili. spoznati -vse, kar človek pri plavanju rabi in si spričo vsega tega pridobiti tudi dovolj poguma in hladnokrvnosti. K prvim vajam v plavanja spada pri uči - tev potrebnih novih gibov. Ti gibi zavise od načina plavanja Znano je namreč, da obstoji več načinov, ki se po kretnjah med seboj razlikujejo. Ni naš namen spuščati se v posamezne načine plavanja, v njihove dobre in slabe strani. Finese in brzino si človek pridobi v plavanju šele drugo leto in pozneje, kar zavisi zopet od tega, koliko se je kdo kopal. Najbolj razširjen način plavanja je t. zv. prsno plavanje. Med ljudmi tudi znano kot »žabje plavanje«, kar pa je preneseno iz nemščine. Če vso kretnjo tega načina razdelimo na posamezne takte, dobimo nastopno analizo: 1.) sunek sklenjenih rok pred prsi naprej, istočasno sklopi-tev močno razkoračenih nog; 2.) zal; ril j e-nje z rokami, ki so stegnjene in dlani v obliki žlice, — nekako iz uzročenja, skozi odročen je v zaročenje, nakar se skrčijo in zopet sklenejo pred prsmi pripravljene za nov sunek naprej. Istočasno pa se noge rroč-no pokrčene potegnejo pod trebuh in se z novim sunkom rok stegnejo v največje mogoče raznoženje, in zopet sklopijo, da nato laMso sledi druga faza cele plavalne kretnje. To bi bili na kratko posamezni gibi plavanja. Slehern človek se jim hitro privadi, saj zadostuje, da se dobrega plavača med kopanjem s kopnega opazuje. Kljub temu pa naj pojasnjujejo omenjene tri faze pričujoče slike. Prva slika kaže držo telesa, iz katere se izvajajo posamezni gibi. To plavalno kretnjo naj se ponavlja v mislih, da popolnoma preide v spomin in se jo potem lahko izvaja podzavestno. Zakaj v vodi je treba polagati vso pozornost v druge, važnejše reči. S priučitvijo tega. smo na kopnem "opravili svojo dolžnost in sedaj na praktičen pouk v vodo. Zopet se poišče primerno plitev in raven prostor v vodi. Na bregu naj do zasiguran dober prijem. Najbolje v kakem bazenu. Sedaj se postavi od brega v razdaljo kakih treh korakov in se spusti z malim odrivom nog telo proti bregu, se stegne roke in pusti, da prinese voda sama telo do prijema. Ko se to izvede brezhibno, se oddalji zopet korak več od brega. Tako se polagoma prisilimo, da prvič izvedemo opisano plavalno kretnjo. Istočasno smo si pridobili tudi že toliko izkušenj v vodi, da se s sigurnostjo spuščamo in kmalu dosežemo prilično obvladanje vodnih lastnosti. Kdor želi biti vec ali manj dober^ plavač, naj bo predvsem mnogo v vodi, da čim bolj spozna njene lastnosti, da se priuči intenzivnejšemu dihanju s pljuči, kakor to voda zahteva in da spozna tudi, kako reagira voda na posamezne gibe- človeka Koristno je tudi, da se včasih nekoliko potopiš, da se priučiš zadrževanju diha in se morebiti navadiš tudi odpreti oči pod vodo. Vse to pa naj se vrši v plitvi vodi, ki seže človeku največ do vratu in na ravnem terenu, da se lahko vsak hip stopi na noge. Le tako j kožo namaže z oljem, da ne postane preveč pusta in da temperatura ne deluje premočno na organizem. Ko vodo zapustiš, po možnosti sleči plavalke in obleci suhe, zakaj s,uSenje kopalk na telesu prav prerado zapusti prehlad drobovja in mehurja. Solnčenje Je ▼ zvezd s kopanjem prava blagodat. Solnce, voda, zrak! To naj bo geslo vseh ljudi! Pristopajte k Vodnikovi družbi! En dan iz življenja gospe Vitke 2e zgodaj zjutraj ni počitka: na lestev pleza lepa Vitka. Je rana ura zlata ura in z njo prične se procedura . Da polt bo nežna, lice sveže, se Vitka gola v banjo vleže, prečudna zmes so črne pene, čez glavo z njimi se odene. Ko se okoplje v vodi mlačni, osveži se v verandi zračni, nato v kabini si počije, da jo elektrika obsije. Maser je mož pesti odločne, kako so kretnje mu poskočne, kako se _ glej z masažo vnema, da linija ostani prema... A vse premalo, vse premalo — kaj še storiti bi se dalo! Je treba hišnega zdravnika, da aparate suče, stika ... Naposled _ vendar čas mineva! — Zvečer je silno trudna reva. Zaslužila je noč počitka prelepa, skrbna dama Vitka ... Kmetijski vestnik Izbira kokoši za pleme in naše kmečke gospodinje V nekaterih panogah našega kmetijstva se v povojnem času opaža razveseljiv napredek. Koliko lepe živine, konj, poljskih pridelkov, lepega sadja, prvovrstnega vina se pridela v naših krajih. Izjema v tem pogledu pa je gotovo v našem perutninar-stvu. Razen nekaj častnih izjem predvsem v bivši mariborski oblasti ne posveča pri nas tej velevažni panogi nihče nikake primerne pozornosti. Samo naše stare mamice in gospodinje se še nekoliko brigajo za te živali, vsi ostali, zlasti pa moški, gledajo kokoši po strani in jih smatrajo za nekako nadlego pri hiši, ki pač mora biti. Mnogo se piše in govori o dobičkanosno-sti perutnine, zlasti v zadnjem času. Prirejajo se številna predavanja in tudi razstave. Posebno odsek za perutninarstvo pri Kmetijski družbi v Ljubljani je priredil samo v tem letu že nad 40 predavanj in lepo razstavo. Vzbudilo se je zanimanje, ali vendar ne tako, kakor bi bilo želeti. Dokler se ne bodo poprijele naše gospodinje z vso vnemo te reje in jih pri tem ne bodo ovirali ostali, ne bomo dosegli najvišjih donosov. Dobra gospodinja pazljivo oskrbuje in izbira te živali zlasti za rejo. Saj se v vsaki vasi dobijo prav dobre poleg prav slabih kokoši. S tem, da se zamenjavajo jajca za valenje ali nakupujejo dobre živali za pleme se že izvrši izboljševanje domače reje. Znano je, da so piščeta, Izležena v aprilu, najboljša za zimsko rejo. Če je kdo zamudil to valenje, naj si sedaj nabavi dobre jarčke ali pa vsaj petelina od drugje, in sicer iz reje, od katere je prepričan, da so kokoši prvovrstne. Paziti je samo, da so živali zdrave. Tudi pri domači reji naj se strogo odbirajo za poznejšo rejo !e živali, ki imajo vse dobre lastnosti. Vse, kar ne odgovarja, naj gre za pečenje. Ni število kokoši odločilno v gospodarstvu, ampak le njih nes- n°Mnogo se greši pri nas pri vzreji mladih piščet. šele drugi dan po izleženju naj se piščeta prično krmiti. Prvi teden naj se poklada vsaki dve uri sveža krma, to je zmes zdroba, ovsa in pšenice, kjer je primešano nekaj skute (sira ali kislega mleka). četrti in peti dan naj se prične po-kladati zelenje (zrezano salato, radič, regrat, pozneje pa mlada trava). V drugem tednu se lahko že pokladajo pšenični otrobi. Pozneje vzreja piščancev ni težavna. Poleg obile paše naj se jim poklada vsaj trikrat na dan zrnata hrana. Skrbeti je tudi za svežo vodo. Dobro je, če se jim daje včasih kislega mleka. Gospodinja izbira živali po teh-le vidikih. 1 Telo mlade živali naj bo dolgo. Clm dališe in širše je telo, tem večji so Prebavni organi in izraba hrane. Zlasti zadnji del trupla naj bo dobro razvit, kajti po tem se spoznajo kokoši dobre za nesenje. 2 Prsa naj bodo široka, nekoliko vzboče-na kar znači, da ima kokoš dobra pljuča. Napačno je mnenje nekaterih, ki mislijo, da dobra nesnost povzroča slabo zdravje.-Čvrsto in močno okostje ter široki stoj ravnih nog sta tudi znak dobrih živali. Degene-racija se spozna namreč prav po slabih kosteh, krivih nogah in šibkem telesu. Na splošno morajo biti živali dobre zunanjosti. S tem pa ni rečeno, da morajo biti prav debele, kajti dobra nosilka ni nikdar debela. . _ 3 Po živahnosti živali, ki se Izraža v živih očeh, ponosnem nastopu, neplasljivo-sti, spoznamo tudi dobro sposobnost za pleme Roža, ušesa na glavi kakor tudi kljun naj bodo zdrave in svetle barve. Žival, ki mnogo grebe in brska, je dobra pašna žival. To je važno zlasti za našo kmetijsko rejo. Tudi po koži, ki naj bo mehka kakor bar-žun, prožna, napeta, se spozna dobra žival. So še drugi znaki, po katerih se spozna dobra kokoš. Navedeno naj služi samo za vzpodbudo našim gospodinjam, da bodo spravile našo kokošjo rejo na višjo stopnjo. Pridelovanje kvalitetnih vin Iz referata na vinarskem »boru v Ljutomeru. (Konec.) Ves nadaljnji postopek z vinom ee ravna glede na načelo, kakšno viao nameravamo spraviti v promet, ali mlado s svežo mladostno cvetico ali kot šolano starino. Ako hočemo ohraniti vino mlado, kolikor je pač to mogoče, bomo pretakali nadalje redkeje, in še to po možnosti brez dostopa zraka. Ako pa hočemo vzgojiti vino do popolne zrelosti, je potrebno večkrat pretakati in ot> dostopu zraka, dokler ni vino izgrajeno. Tudi pri vzgoji kvalitetnih vin. bodi za vedno glavna manipulacija z vinom pravilno in pravočasno pretakanja in redno zaliva-je sodov z vinom i^te sorte in kvalitete. Vsa druga dela, kakor je umetno čiščenje in filtriranje, bodi le nekako pomožno sredstvo pri vzgoji vina. Na vsak način je pri kvalitetnih vinih filtriranje tako rekoč nekako mučenje vina in je bolj priporočljivo čiščenje _ ako čas to dopušča — s finimi čistili. kakor je ribji mehur ali ribji klej, kii vino popolnoma očisti in mu da krasen blesk, ki pa mu ničesar ne odvzame. Druga čistila, mehanično in kearifeo delujoža, pdL dejo v poštev le pri bolnih vinih in pri ti-nih s kako napako. Umatno čiščenje vina je na mestu, preden ga damo ▼ promet. Kdaj in v kakšni obliki naj gredo kvalitetna vina iz kleti? Dobra kvalitetna vina imajo stojo vrednost kot mlada vina. pravo harmonijo svojih sestavin pa dosežejo šele sčasoma. • ko dozorijo. Glede na današnji okus pivske publike, ki da prednost malim vinom, nikakor ne bi bilo pravilno, da se kvalitetna vina prodajajo samo kot gotova starina. Ker gre za gospodarski moment, ki mora biti tudi .v vinogradniški praksi vedno v ospredju. naj se dado v promet v glavnem mlada vina. Kot mošt ne pridejo v poštev razen muškata, ki je prav kot kipeči mošt nekaj izredno delikatnega in je kot tak splošno priljubljen ter doseže vedno tudi prav lepe cene. Mlada kvalitetna vina morajo biti, ko gredo v promet, povreta in čista. Mala množina neprevretega sladkorja kvaliteti sicer ni na škodo, ako upoštevamo današnji okus pivske publike, ki ima rada mlada in še nekoliko sladka vina, vendar pa se mora vsak točilec takšnega vina dobro zavedati, da je s tem vedno nekoliko rizika, da začne vino ponovno vreti, da postane motno in da se more vino pod vplivom izvestnih mikroorganizmov zaradi sladkorja tudi pokvariti. Popolnoma dozorela kvalitetna vina. ki pa zaradi tega nimajo izrazitega značaja starine, ki ne starijo, bi se naj prodajala, kolikor je to danes mogoče in v kolikor do-naša gospodarsko korist, v prvi vreti v steklenicah. Ker pa je vzgajanje stekleničnih vin drago in veže precej obratnega kapitala ter je povpraševanje po takšnih vini i i razmeroma malo, se bo tndl v bodoče v širših krogih kvalitetne produkcije proda jalo vino v sodih in točilo odprto. Brez dvoma mnogo več zanimanja kakor za stara steklenična vina bi bilo za mlada in sveža vina v steklenicah. Takšna vina morajo biti popokioma povreta in čista Da ostanejo takšna vina stanovitna, Je to danes že tudi izvedljivo s pomočjo čiščenja vina po Mosslingerjevem načinu, ki bo predvidoma s pravilnikom k vinskemu zakonu dovoljen tudi prj nas, vendar pa le pod strogo kontrolo kemika. V zvezi z referatom o pridelovanju kvalitetnih vin naj še omenim nekaj o točenju takšnih vin v gostilnah, restavracijah in kavarnah. Naj se toči vino kakorkoli, odprto aH zaprto, vino mora biti primerno temperirano, to je, imeti mora ono temperaturo, pri kateri pridejo izrazite okusne m aromatične sestavine vina najbolj do veljava. Ta temperatura je okoli 12 stopinj C. Toči se naj v primernih tankih kozarcih. Stvar je točilne obrti, da se tega dejstva v polni meri zaveda. Odprto vino naj ne stoji nikdar predolgo na zraku, ker postane sčasoma pusto. Želeti bi bilo. da bi ee kvalitetna vina tečila tudi pri nas, kakor v Nemčiji, zlasti v Porenju, v steklenicah, ne da bi bila to steklenična vina v pravem pomenu besede* Vino v steklenice napolni bodisi producent. bodisi točilec, ki toči vino v celih steklenicah ali pa po čašah. Na ta način ima točilec relativno sigurnost, da Je vino ves čas. ko ga toči, enako, ker se vino v steklenicah le počasi spreminja. Točenje vin« iz steklenic je hi ostane najfinejše najbolj okusno in najbolj praktično. V zvezi e tem referatom predlagam za II. vinarski kongres naslednje zaključke: 1.) Delna rešitev obstoječe vinske krize leži v kvalitetni produkciji za kraje in položaju. kjer je mogoče doseči primerni kvaliteto. 2.) Vinogradi v neprimernih položajih in zlasti šmarnični nasadi morajo izginiti; njih mesta naj zavzamejo druge kmetijske kulture. 3.) Manj primerni vinogradni položaji naj služijo produkciji cenenih vin za domači konzum. 4.) Potrebno je, da ee vsa vlnogorja glede sposobnosti za produkcijo vin klasificirajo. 5.) Da se določi temu primeren sortiment za celo banovino. 6.) Da se doseže zaSSta kvalitetnih vin naših vinogorij. 7.) Da ee splošno, posebej pa Se pri kvalitetni produkciji, zahteva pozna trgatev. 8.) Da se začne propaganda v točilski obrti, da se točijo kvalitetna vjna iz steklenice. Ini. Iv® Zupanič. Srajce za gospode bele, prvovrsten šifon, modne, cefir in po-pelin, panama športne, spalne srajce, vseh vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolge hlače, fine in navadne, po konkurenčnih cenah nudi 8806 F. & I. GORICAR, Sv. Petra cesta 29. »Poglej nu, tukaj visi kubistična pokrajina.« »Joj, to mora biti strašno na Kubi!« Prihranite si bivanje v zdravilišču! Tvoj kras, moderna lepotica, je gosto kodrana glavica. Postranska reč So bolečine, _ v treh dobrih urah to premine. Ako trpite na protinskih in revmatičnih bolečinah, znakih arterijoskleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost, šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLERFN KURO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, radio-dium vsebujoče RADIOSCLERIN TABLETE pospešujejo obtok krvi v žilah odvod- nicah in utripalnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko. 162 Odkritje spominske plošče Andrejčkovemu Jožetu piscu poljudne povesti »Žalost In veselje" Jože Podmiljšak s pisateljskim imenom Andirejčkov Jože se je rodil dne 24. marca 1845. v Črnem grabnu v vasi Krašnja ob državni cesti Ljubljana— Celje. Krašnja je oddaljena od Ljubljane 27 km. Jožetova rojstna hiša stoji 10 minut nad Krašmjo na obronku imenovanem Konj, od koder je lep razgled na sosednje gričevje in ljubko Limbairsko goro. Andrejčkov Jože Preden Je stekta južna železnica po Zasavju, se 'je razvijal ves promet med severom in jugom po cesti skozi Orni graben. Ceste so bite polne tovora, vojakov, vandrovcev, potepuhov. V obcestnih gostilnah, kjer so krmili vozniki svojo vprežno živino, je valovilo kaj živahno živlieite. V prostranih gozdovih po gričevju, ki obdaja tri ure hoda r obeb strani Črni graben, so se skrivali vojaški ubežniki, kaznjenci iin dru- jenega Franceta kaj postalo. Idila kmetiškega življenja, naravna pretest Črnega grabna, ki nikakor ne zaostaja za lepoto pokrajinskih slik naše Gorenjske, dalje vsa romantika tistih časov, ki se je izživljala v vražah in strahovih, primitivnem pojmovanju o ustroju družbe ter v ozkem obzoriu kmetijskega človeka, naposled živahen promet, ki se je zaostavljal v Krašnii. vse to je dalo po rojstvu talentiranemu Jožetu pobudo, da je začel opisovati v daljših povestih in krajših črtcah domače kraje in ljudi. Za tiste skope čase naše literarne produkcije je bilo Jože-tovo živahno pisateljsko delovanje kaj plodonosno in oolojno za poznejše pripovednike. Pa jih tud' ni bilo spisov, po katerih bi bila sred n ^šolska mladina raie secala kakor oo .To?etov'h. V občini Krašrna sta se še rodila že umrla razborita šolnika Anton Žibert in Anton Javoršek, v sosednji občin, Blagovica pa prerano umrli prosvetni delavec železniški uradnik Ivan Majdič. Moravška dolina je dala Slovencem ve&ovitih pisateljev in znanstvenikov. Na bližnjem Brdu spi nevzdramno spanje Janko Kersnik, eden izmed prvakov našega pripovedništva. Brdski sodni okraj se sme torej ponašati z umrlimi in še živečimi možmi, ki so pomagali krepko graditi stavbo naše prosvetne kulture. Po 7. gimnazijskem razredu je bil pozvan Andrejčkov Jože k vojakom, kier je nalezel kal bolezni. Za tem ie dobil službo brzojavnega uradnika v Trstu in je legel v prerani grob 24. decembra 1874. v Ljubljani, star komai 29 let. Pripravljalni odfbor iz domačih mož in fantov se hoče oddolžiti svojemu zaslužnemu rojaku z odkritjem spominske plošče, ki se. odkrije v nedeljo 6. iuliia v Krašnji. Za Ljubljančane, ki se udeleže odkritja, je odhod s Kamničanomi ob 7.46 Rojstna hiša Andrejčkovega Jožeta v Krašnji ga svoiat, ki je prežala na potsrike ln jih napadala. Življenje in imovina tiste čase pired temi potepuhi nista bila varna, Odtod strah Fracozov pred Črnim grabnom in rokovnjači. V Krašnji sami, ki je bila postojanka za vjaške odmore in je dajala priprego voznikom proti Trojanam, do koder so večji cestni vzponi, je vladalo budno gospodarsko in družabno življenje, o čemer pričajo hišne stavbe in deloma že porušena širna gospodarska poslopja. Tu je bil sedež francoskega mera (župana), ki je pobiral franke, lovil nabornike in preganjal rokovnjače. V Krašnji je pastiroval župnik s štirimi kaplani v dvonadstropnem župnšču nad sosednjimi podružnicami, ki so sedaj samostojne fare. Za časa Jožetove mladosti je župnikoval v Krašnji Jurij Vari, iki je vodil zasilno šolo. Starejši ljudje, ki so poznali tega župnika, se ga s hvaležnostjo spominjajo. Na njegovo pobudo so dali starši Jožeta v srednie šole. Osnovne nauke pa je prejemal od župnika samega. Izmed Krašnjaniov poznata s pašnikov Andrejčkovega Jožeta še živeči Mikor Peter in nekdaj brhka Miklavževa Rezka. Oba pripovedujeta, da je bil Jože vitke, visoke postave, črnih, kodrastih las, živahen in zgovoren dečko, ki se je kot dijak rad smukal okoli Rezke. NekoKko mlajšemu pisatelju Podlimbarskemu je bil Jože med počitnicami domač učitelj. Brat Pod-Kmbarsfkega, Janez, navaja, da je bil Jože strog učitelj. Ob mstrukcijah so morali vsi otroci iz hiše. notri pa je nad Podlimbarskim večkrat grmelo in ropotalo, kar je vzbtfjalo sočutje otročadi. Očetu Tinetu in materi Jožefi Podlim-barskega je gotovo prijaia Jožetova strogost, kajti želela sta. da bi iz nadar- do Domžal, od koder se popeljejo izletniki z avtom do Krašnje. Ob 10 uri opravi iz prijaznosti domači g. župnik sv. mašo, pri kateri poje moški zbor glasbenega društva »Sloga« iz Ljubljane. Po maši odkritje plošče na Kosju s slavnostnim govorom moravškega rojaka prof. v pok. g. Maksa Pirnata. Popoldne se vrši na prostem ljudska veselica z bogatim sporedom in koncertom, ki ga priredi godba društva »Sloga« in s sodelovanjem njegovega moškega in mešanega zbora. Ta dan je izletni dan za vse člane »Sloge«. Pripravljalni odbor vabi k tej slovesnosti vsa okoliška društva, Ljubljančane, posameznike, vse, ki imajo čut hvaležnosti do slov. pisateljev. Vabi zlasti vse bivše in sedanje dijake brdskega sodnega okraja in vse rojake tega okraja, ki služijo kjerkoli in kakorkoli svOj kruh v javnih ali zasebnih službah. Pridite, da počastimo spomin Andrejčkovega Jožeta, se naužijemo narodnih krasot Črnega grabna in poveselimo v prijetni družbi ujedinjenja, po katerem so tako žarko hrepeneli vsi naši vel-možje. V slučaju slabega vremena se preloži odkritje na drugo nedeljo v juli ju. Zobni atelje Franjo Radovan nasproti velesejma je za čas šolskih počitnic odprt samo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih. --Telefon št. 21—12.-- Morsko kopališče Baška na Krku Hotel ,Velebit< .........................1111 n ff h tn i m» n ijBn nrni mmmfTH»imf»fmn inS Vse informacije daje ANTE T U D O R, častnik hotela. tunmri t?:jinnmittfmfht»twtirhry>ht»n*tf;t?httttfttntmfitrnttttrtf i 'tii Brzojavi: a „Tndor Baška na Krku". g Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Pri občuje knjižničar Matija Rodi. (NacDaljevanje') Vrečar Rajko, Savinjska dolina (Splošna, krajevna in upravna zgodovina.) 4610 r. Raimondo Carta Raspi, Artisti, poeti e prosatori di Sardegna i contemporanei. 472 i. Guglielmlnettl Amalla, Gli occhi cerchia« ti d' azzuro. Romanzo. 476 i. Manzini Gianna, Tempo innamorata Ro» manzo. 477 i. Mariani Mario, La časa deli'uomo. 479 i. ---Sott' la Naja. Vita e guerra d* alpini. 480 i. Scipio Slataper, II mio carso. 497 1. Georges le Fevre, Un bourgois au pays des soviets. 844 f. Drieu la Rochelle, Une femme a sa fe« netre. 845 f. Andre Gide, L' ecole des femmes. 846 f. Heymans Charles S., La vrai Mata Hari. Courtisane et espionne. 847 f. Benedikt Momme Nissen. Der Rembrandt« deutsche Julius Zangbehn. 11376 z. Christa Anita Brueck, Schicksale hinter Schreibmaschinen Roman 11377 n. May Kari, Der Weg nach Waterloo. Ro« man. 11378 n. London Jack, Die Fahrt der Snark. 11379 n. VValpole Hugh, Jeremy. Roman einer Kind« heit 11380 n. Fletcher J. S. Ein Mann faellt um. Roman. 11381 n. Klabund, Romane der Sehnsucht: Fran» ziskus. Krankheit. Roman eines jungen Manes. 11382 n. Grigorij Bessedowsky, Im Dienste der Sowjets Erinnerungen. 11383 z. M, Dekobra, Liebling der Goetter und Frauen Roman. 11384 n. Ole Edward Roelvaag, Peder der Sieger. Roman. 11385 n. Louis Weinert=Wilton, Koenigin der Nacht. Roman. 11386 n. J. S. Fletcher, Verbrechen in Mannersley. 11387 n. E. PhillipssOppenheim, Spiel um Frei« heit. Roman. 11388 n. Arno Alexander, Karo Koenig. Roman. 11389 n. J. Ponten, WoIga, WoIga. Roman. 11394 n. Baum Vicki, Stud. chem. Helene Willfeuer. Roman. 11396 n. Wa!Iace Edgar, Der sechste Sinn des Mr. Reeder. Roman. 11397 n. Rohmer Sax, Der Ring des Sčverac Bab« Ion. Roman. 11398 n. Roger Martin du Gard, Jean Barois. Ro» man. 11399 n. Hinrichs August, Das Volk am Meer. Ro» man. 11400 n. Huelsen Hans, Der Schatz im Acker. Ro» man. 11401 n. Sherriff R. C. a. Vernon Bartlett, Die andere Seite. Roman. 11402 n. O' Flaherty Liam, Die Bestie erwacht. Roman. 11403 n. Flake Otto. Marq.uis de Sade. Mit einem Anhang ueber Retif de la Bretonne. 11404 z. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Sta« ri trg 11, naša največja javna ljudska knjižnica, posluje vsak delavnik od 4. po« poldne do 8. zvečer in izposoja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se za« dostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti izven Ljubljane in znaša izposo« jilni rok za dravsko in savsko banovino po tri tedne, za znanstvene štiri tedne, v druge banovine pa en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki. Knjižni« ca kupuje dobro ohranjene zlasti sloven« ske knjige po najvišji ceni. Zvezdogled išče pezdir v očesu svoje zene. Aritmograi 1. 1, 2, 3, 4: kras Gorenjske. 2. 5, 6, 2, 7: plug. 3. 6, 8, 7,. 2: koraljni otok. 4. 9, 6, 10, 4, 6, 2. 11: barbarski narod v srednjem veku. 5. 10, 3, 7, 10: žlahtni plin. 6. 11, 12, 10, 11: pristanišče v Maroku. 7. 13, 7, 5, 4; 6, 14: narodni ples. 8. 6, 2, 15, 3: evropsko gorstvo. * 9. 5, 16, 1, 11, 10: drag kamen. 10. 15, 2. 6, 10, 3, 8: nebesno telo. 11. 7, 2, 6, 12: ime filmskega zvezdnika. 12. 17, 16, 2, 2: angleško pristanišče. 13. 16, 13, 11, 2, 7: učni pripomoček. 14. 18, 6, 10, 8. 6. 5: smola. 15. 14, 3. 1, 7, 18: cvetlica. 16. 6, 5, 19, 11, 4, 6: Gluckova oipera. 17- 10, 6, 8, 5. 7. 10:.jedki natrij. 18. 18, 3, 20. 16. 21: Bog. 19. 3, 15, 11, 22: pesnik. 20. 9, 3, 1, 11: reka v vzhodni Afriki. * Prve in zadnje točke od zgoraj navzdol dajo ime domačega skladatelja in njegovo dela. Fr« 2*t O prekarnem položaju In njegov! komerdjalizaciji Upam, da se mojemiu peresu ni bati tiskovnih zaporov in popravkov in glob in preklicev, ako označuje položaj beračev kot jako prekaren. Ne rečem, ako bi bili berači banka. Banki kajpada bi očitek prekarnega položaja živo segal v čast, dobro ime, družabni ugled in pridobitni kredit in bi bil potem tiskovni položaj za prizadeto pero jako prekaren z ozirom na razne paragrafe in ričete. Berači pa, kakor rečeno, niso banka. Niti ne bi bilo častno za berače, če bi bili banka. Nego stanovski njih ugled naravnost zahteva, da niso banka in da so v prekarnem položaju. V takem pa so sedaj in to v zelo obilni meri. Kajti je nedavno sklenila mestna občina Ljubljana, kratko rečeno MOL, in smo brali to reč v novinah, da bo z ličnimi tablicami trdo in neizprosno, kakor mož jeklen, do korenine zatrla beraško nadlego. Brali smo v novinah, samo deset dinarjev da bo stalo na mesec vsakogar, in kdorkoli in dokler kolj iih boš redno plačeval pri MOL-ovi blagajni, boš dobil tako tablico, na njej bo beračenje prepovedano z najstrožjimi črkami. In si boš nabil bridko tablico na duri, da jo bodo berači videli. Videli jo bodo in mislim, da bo učinkovala katastrofalno. Mislim, neka- j teri, ki jo bodo videli, se bodo kar se-sedli in bodo izdehnili to ali ono; nekateri bodo jadni oslepeli od grozovitega pogleda na tablico. Nekatere pa bo spričo tablice srečala milost, skesali se bodo in poboljšali, pustili bodo beraški stan in bodo spokorno postali banka. Učne te tablice pomenijo smrt bera-škemu stanu. Njih načrt je že v delu in ga snuje mojstrska roka znanega domačega umetnika. Stanujem v petem nadstropju. Peto nadstropje je za dve nadstropji višje kakor tretje, kjer smo stanovali poprej. Preselili smo se v peto nadstropje zaradi čvrstega gorskega zraka, ki veje v višinah; a je čvrsti gorski zrak tudi cenejši nego oni v nižinah. Le čevlje moraš imeti podkovane in pljuča tudi. Beračem v obče ni dosti za čvrsti zrak; nekaj časa ni bilo nobenega v peto nadstropje. Zlasti smo pogrešali staro, jako ugledno leseno nogo. Tretjemu nadstropju je še bila kos: vsak petek je skromno pozvonila, potem se je vsedla na stopnico; za dinar se je zahvalila z očenašom, za kompletno kosilo z rožnim vencem. To molitev sedaj močno pogrešamo med svojimi dohodki za oni svet in nam je jako žal lesene noge. Drugih nismo posebno pogrešali. Zadnji čas pa se je stan beračev nenadno pomladil in pomnožil. Mlajši člani tega stanu se ne strašijo gorske višine, nego nam hodijo zvonit v nepričakovano častnem številu. Namreč je nad petim nadstropjem podstrešje z raznimi prilikami in so mi jeseni ukradli iz podstrešja zimsko suknjo, kar sem takoj ovadil pristojnemu očesu postave. In je oko postave jako hvalevredno ukrenilo, da je bila sledeča zima manj huda io sem jo lahko prebil brez suknj&. Pred enim mesecem pa so mi ukradli dežnik — štirje smo imeli enega. Zdaj nas ima vseh šest enega, toda je ženski. Dežnika nisem ovadil očesu postave. Žena je svetovala, da rajši ne. Kajti je dejala, da bi se lahko zgodilo in bi naklonjeno oko postave z ozirom na ukradeni dežnik kratkomalo odpravilo dež, dež pa, je dejala žena, da potrebuje za parcelo na Mirjd in za špinačo na Mir ji. Preudarila in ukrenila sva pa dru- gače. Namreč: prepovedala sva si odslej sleherno beračenje. Kratko in malo: prepovedala! Napisal sem list in sem ga nabil zunaj na duri: »Sleherno beračenje čim najstrožje 'prepovedano!« Brez pardona, nepreklicno in brez izjeme! Resnici na ljubo moram priznati, da ta prepoved ni rodila zaželjenega uspeha. Število beračev, ljubiteljev čvrstega gorskega zraka, se ni znižalo prav nič, nasproti: od dne do dne narašča enako kakor promet tujcev, kar je zelo razveseljivo, kolikor se tiče prometa tujcev. Pa mislim, da moja prepoved ni imela pričakovanega uspeha zato, ker je bila zgolj plod mojega peresa. Moje pero tudi ni MOL. In mislim, ko bo to prepoved izrekla MOL in bo napravljena po osnutku izpod mojstrske roke priznanega umetnika, takrat bo imela čisto drugačen uspeh. In res je skrajni čas, da dobimo te in take tablice. Kajti je beraška nadlega že jako nadležna. Eden je prihajal vsak dan in zvonil po vsej hiši. In če nj kuharica pri tisti priči vrgla kuhalnice iz rok in mu hitela odpirat in streč, je tiščal zvonilo, dokler ni prestrašena pritekla. In ako ni dobil, kar si je želel, ji je dajal jako gnusne in neprikladne priimke. Tako je počel v vseh nadstropjih. Dokler ni naletel na hišnega gospodarja in je tudi letemu naklonil gnusne in neprikladne priimke. Pa je bil hišni gospodar hišni gospodar in je pozval hlapca z batino. Hlapec je batiaal, hišni gospodar je zmerjal in ni bil zmerjanja niš manj kos, nego oni, vso čast hišnemu gospodarju; in se je grdo zameril onemu — nič več se ni prikazal v hiši. Vsi drugi pa še prihajajo. Mislim, da bo morebiti prav in previdno, ako bo MOL zraven vsake lične tablice postavila tudi še koga z batino: Kdor ne bi upošteval tablice, da bo upošteval batino! In še to: Nekaterim beračem ne kaže, da bi hodili po stanovanjih, nego opravljajo svoj posel po ulicah in imajo svoie stalne prostore. Vsak dan jih je več. Ne vem, ali bo beračenje prepovedano tudi tem? Ulice so mestne — kdo bo vsak mesec plačeval onih deset dinarjev, če bo beračenje prepovedano tudi po ulicah? Ali jih bo MOL sama plačevala, ali za vse ulice vkupe deset dinarjev ali za vsako ulico posebe, in bo dobila toliko ličnih tablic. kolikoT ima ulic? In kam bo nabila tablice: ali pod ulične napise ali tja, kjer imajo poulični berači svoja stalna stajališča? Ali pa se bodo pouličnim beračem obesile okoli vratu ali pripele na suknjo? Ta vprašanja so jako prekarna in sploh ne vem, ali ne bi bilo umestno, da bi se stvar komercialjzirala. Ne vem še, kako. Toda kadar je kaka reč prekarna, se vsikdar oglase tehtni glasovi za komercializacijo. Morebiti s kako družbo z omejeno zavezo. Moj prijatelj, oficiai Nace, je dejal, da pri družbah z o. z. navadno ni 'rizika izgube, ko družbe z o. z. navadno nič nimajo in ne morejo nič izgubiti. Nego da je pri družbah z o. z. navadno mogoč samo riziko dobička. Ta riziko pa, je dejal oficiai Nace, se da že riskirati. Zato da so družbe z o. z. zelo priporočljive. In bi potem lahko družba z o. z. ka-sirala one prispevke po deset dinarjev na mesec in bi bila to jako pridobitna in dobro uspevajoča družba. In mi je sedajle v pero šinila misel: kaj, če bi to družbo z o. z. v roke vzeli gospodje berači sami? Tehnični del rubrike arejuje avtotehnični oddelek Vaenum Oil Companr. d- d. 0 bencinu (Konec.) AH jte bencin nevaren? Rokovanje z bencinom je le tedaj nevarno če nismo dovolj pazljivi, drugače pa ne. Da bencin ni nevaren, najbolje dokazuje to, da ga vsak dan prevažajo na milijone ton v železniških cisternah in avtomobilskih tankih. Dokazano je nadalje, da je odstotek nesreč in požarov od bencina mnogo manjši, kakor pa od vseh ostalih lahkovnstlji- vjh snovi. Kako naj se varuje avtomobilist? Predvsem ee nikdar ne smemo približati bencinu ali bencinskim plinom z gorečo vžigalico ali nezavarovano lučjo. Ce teče bencin skozi luknjice jelenove kože, ah se sesa skozi cev iz gume s pomočjo črpalk«?, nastane elektrika zaradi trenja. Zaradi te-qa naj se bencin ne preeeja skosj jelenovo kožo. da bi se izognili nevarnosti požara. Pri polnjenju bencina iz tankov, ki so pod zemljo, je izključena vsaka nevarnost ognja zaradi elektrike, ker je na koncu gumijaste cevi. skozi katero se nataka bencin, kovinski ustnik, ki odvaja elektriko v podzemelj, ski tank. Ii česa dobivamo bencin? Bencin nastaja pri destilaciji sirovega olja, a dobivamo ga tudi. kadar teče podzemeljski plin pod visokim pritiskom. Kongres za enotno graditev avtomobilov m je vršil pred kratkim v Milanu. Sklepali so o normiranju 50 točk. v katerih naj bi bili vsi avtomobili enako zgrajeni. Tako so n. pr. zagovarjali, da so pri vseh znamkah pedali nameščeni na istem mestu, da so razni vzvodi in volan enotno postavljeni, da je širina peres povsod enaka, akumulatorske baterije enake itd. Kongres se ni mogel končnoveljavno zediniti v raznih vprašanjih, upajo pa, da se to posreči na bodočem kongresu, ki se bo vršil o priliki berlinske avtomobilske razstave v Berlinu. Gotovo velja pozdraviti idejo normiranja v graditvi motornih vozil, kar bo pocenilo in izboljšalo produkcijo. Treba je pa tudi računati z okusom posameznih ljudi in posameznih narodov, ki se nikakor nočejo zmeniti za napredek v tehniki jn pocenitev, kar bi bila naravna posledica normiranja. Kaj pravi statistika? Navadno misli s*"?t _ in tudi zakonodaja sloni povsod na tej domnevi. — da je krivda avtomobilskih nesreč večinoma nesposobnost ali neizvpžba-nost vozače v. V Nemčiji so se pa na podlagi primerjanja obsodb tekom zadnjih let prepričali, da so bili zaradi nesreč obsojeni v največ slučajih baš dobri vozači, ker so ker 60 brezbrižno in lahkomiselno volili. To nam potrjujejo tudi podatki iz Anglije, kjer sploh nimajo izpitov za vozače. Če so te ugotovitve resnične, potem bi bilo vsekakor treba olajšati pogoje za šoferske izpito in licence. 15 avtomobilov na 81 prebivalcev pride po najnovejših statistikah v Ameriki. Najpopolnejši mali avto Centralno mazanje cele šasije samo z enim pritiskom ter bogata oprema. Predno se odločite k nakupu malega avtomobila druge znamke, napravite v Vašem lastnem interesu poizkusno vožnjo s 4 d- linderskim Udobni sedeži. — Največja sigurnost pri vožnJL — Najcenejši obrat, eea, 6 litrov na 100 km. Dobavljiv kot kabriolet in limuzina. — Zahtevajte brezplačne ponudbe in kataloge. Glavno zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva nI. 11. GOSPODARSTVO Zunanjetrgovinski promet Dravske banovine Da se prf nas gospodarske prilike bolj. Sajo, nam kaže tudi naš zunanjetrgovinski promet. Opisati hočemo v kratkih besedah položaj zunanje trgovine v Dravski banovini, kolikor se da orisati po približnih podatkih za zadnje tedne. Izvoz iz Dravske banovine, kakor sploh iz vse države, je v tej dobi, ko ni sezona zanj, slab, dočim je uvoz nekaj večji, vendar pa je za narodnega gospodarja razveseljivo, da prihajajo k nam i® inozemstva pretežno polfabrlkati za na-daljno pieddavo, dočim se manjša uvoz iz-eotovljenih fabrikatov. V zadnjem času se preko Ljubljana uvaža mnogo bombažne, lanene In konopeljne preje ta tekstilne tvornice v Sloveniji in deloma v Hrvatski. Istotako prihaja k nam preja za fabrikaoijo umetne svtle, katere proizvodnja je dosegla v Sloveniji visoko stopajo baš letos, ker je to blago v modi in je prav ceneno. Kar tri tvornice so se v Sloveniji lotile te pahoge tkanlnske indu »trije ia vse tri povoljno uspevajo, ker ne razpečavajo svojih produktov samo na domačem trgu. nego jih izvažajo tudi v inozemstvo. zlasti v balkanske države. Nadaljnji uvozni predmeti so semsnje. predvsem laneno. za produkcijo olja. kože ia usnje, ki jih dobivamo iz Argentine, in rame zemlje za izdelavo barv. Argentinske kože ostanejo pretežno v Sloveniji, nekai pa jih gre tudi v Karlovac. Zanimivo je pri tem "da se uvoz teh kož vrši preko severno. nernškah luk (Hamburg Bremen), ker je ta pot združena z mnogo manjšimi stroški kakor preko Trsta. Zemlje za barve potrebujemo v Sloveniji in deloma v Zagrebu. Karakterističen za napredujočo industri-jalizacijo naše banovine je velik uvoz najrazličnejših strojev in strojnih delov, kar je enak, da so naši gospodarski krogi žilavo na delu. Zadnje dni so pn§li v Ljubljano številni tekstilni stroji, kakor čujemo. za dve novi tkaninski tvornici. Od teh ena bo v Št. Vidu pri Ljubljani, ki bo najbrže jeseni že začela obratovati. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji na električni pogon tako. da bo vsak stroi imel svojo pogonsko enoto. Poslopje šentviške tvornice je v glav. nem že dograjeno. Izdelovalo bo to podjetje, ki je last Hribernika & Kavčiča iz Ljubljane. fino tkanino. V načrtu je za letos tudij fnstaliranje nove tekstilne tvornice na Vrhniki, in sicer v adaptiranih tn preurejenih prostorih prejšnje tvornice konserv »Globus«- Nova tvornica je last že obstoječe tvornice bombažnih in svilenih tkanin »Jugo-bruna< v Kranju. Opremljena bo prav tako z modernimi stroji. Tkaninska industrija v Sloveniji splošno povoljno uspeva. Peša le domača hišna pleteninska industrija, ki se je pred leti pri nas preveč razširila. Uvoz pleteninskih strojev, ki je bil svoječasno velik, je popolnoma usahnil. V mali meri se uvažajo tudi rudniški stroji. a v večji zopet elektrotehnični stroji in materijal. V goepdarskih krogih s© često ču-jejo besede, da se bo industrializacija Slovenije močno pospešila čim bo dovolj pogonske sile na razpolago. Precejšen je preko Ljubljane tndi i-voz osebnih in tovornih avtomobi.lov, predvsem iz Nemčije in Aifterike, dočim italijanskih fabrikatov skoro ni opažati. Ves drugi uvoz preko Ljubljane obstoji večinoma iz običajnih življenskih potrebščin. V industrijskih izdelkih, ki s© fabri-rjrajo pri nas, se opaža napram prejšnjim letom občutno padanje uvoza, kar pomeni le veliko korist za naše narodno gospodarstvo. Za izvoz, kakor smo rekli, sedaj ni sezona. Izvaža se preko Ljubljane malo lesa. a še manj žita (vojvodinskega). V precejšnji meri gredo iz naše banovine suhe gobe, in eicer v Italijo in Francijo. Tuji kupci so z našimi gobami baje prav zadovoljni, manj zadovoljni pa so naši prodajalci s cenami, kij sicer niso baš nizke. Za lesen s« obeta še večji izvoz gob in se vrše že zadevne priprave od naših kupovalcev, ki vedno znova opozarjajo nabiralce, naj gledajo na prvovrstno kakovost tega Masa. če ga hočejo oddajati po primernih cenah. Izvoz jajc je slab. Prav tako izvoz živine in mesnih izdelkov. Izvoz zdravilnih zelišč je srede®. Konkurzi, razglašene prisilne poravnavo. potriene prisilne poravnave, odpravljeni predkonknrzi. Društvo inle-de dobave 3700 komadov zdravniških in bolniških plaščev; do 22. julija glede dobave 100.000 m hidrofilne tkanine; do 24. julija pa glede dobave 1000 komadov volnenih odej. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem skladišču. = Oddaja krovskih del na zgradbi skladišča na postaji Poljfane bo 2. julija pri gradbenem oddelku direkcija državnih železnic v Ljubljani. Ponudbe Je vložiti do 2. julija. Pogoji na vpogled pri istem oddelku. = Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, preladanjja in prevoza vseh vrst monopol, blaga bo pri tobačni tovarni v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 30. t. m. Pogoja so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. BORZE 27. iunija Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet malo večji. Največ se je trrvrvalo v devizah na Berlin. Prago in Newyork. Malce oslabeli so Budimpešta. Pariz in Trst. Krepkejši je Bruselj. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Vojna škoda brez zakliučkov. Tečai za aranžman je malo poskočil. Zabeležila eta zaključke 8% Blair po 96 in 95.25 ter 7% Blair po 84.5 in 84.25 Zasebni papirji so okazovaK zopet neznaten promet. Zaklju-ili eo se: Poljo po 58, Šečerana po 332 ia Trbovlje po 425 m 424. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22-725, Berlin 13465 do 13.495 (13.48), Bruselj 7.897, Budimpešta 9.S932, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9809 London 274.40-275.20 (274.80) Newyork 56.335- 56.535 (56.435), Kariz 221 do 223 (222), Praga 167.39—168.19 167.79). Trst 296.2? Zagreb. Amsterdam 22.695 — 22 755, Dunaj 796.59 — 799.59. Berlin 13.-165—13.495, Bruselj 789.15 — 791.15, Budimpešta 987.82 do 990.82, Milan 295.20 — 297 20. London 274.4 — 275.20, Newvork ček 56.335—56 535. Pariz 221.03 — 223.03, Praga 167.39—168.19 Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20.26, London 25.075. Newyork 515.95, Bruselj 72, Milan 27.03. Amsterdam 207-30 Berlin 122 98, Dunaj 72.825, Sofija 3.74. Praga 15.31, Varšava 57.90, Budimpešta 90.275 Dunaj. Beograd 12 50 — 12.54, Berl5n 168.48 — 168.98. London 34.37 — 34.47, Newyork 37.05 — 37.15, Milan 710 — 709.50 Pariz 27.745 — 27.845, Praga 20.97625 do 21.05625, Curih 136.97 — 137.47; dinarji 12.465 — 12.525. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago, 7% Blair 85 blago. Celjska posojilnica 160 denar. Liublianska kreditna 122 denar. Praštediona 905 denar, Kreditni I7O denar, Vevče 128 denar Stavbna 40 denar, šešir 105 denar Ruše 280 — 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžman 433.25 — 433.75, kasa 433 denar, za november 432.5 — 433.5, za december 432.5 — 434. investicijsko 87.25 — 87 75, OTROŠKE OBLEKCE in predpasnike v vseh velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra, klota. kretona in bele, kakor tudi razno dam sko perilo v veliki izbiri po jako nizkih cenah nudi F. & I. GORICAE, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Oglejte t* blago to cene v naših Izložbah! agrarne 54.25 — 54.5. 8% Blair 95.125 do 95.625, 7% Blair 84.25 — 84.5, 7% posojilo Državne hipotekarne 83.75 — 84; bančne vrednote: Katolička 36 — 38, Poljo 57.5 do 58, Kreditna 96 — 100, Union 194 — 195, Jugo 78 — 79. Ljubljanska kreditna 122 denar, Praštediona 905 — 910, Srpska 180 do 185, Zemaljska 132 _ 136; industrijske vrednote: Našice 1150 — 1300, Gutmann 160 do 169, Danica 107 — 112, Šečerana 326 do 332 Brod vagon 110 — 120, Union mlin 115 do 125, Vevče 128 denar, Isis 33 — 36. Du. brovačka 390 _ 400, Trbovlje 422 — 425. Beograd. Investicijsko 89 5 — 90. agrarne 56 — 56.5, 7% Blair 85.625 zaključek. 8% Blair 96.5 zaklj., Narodna banka 8230 zaklj.. Vojna škoda 443 zaklj.. za avgust 448 do 449. za november 454.5 — 455.5. Blagovna tržišča Les. '-f Ljubljanska borz« (27- t. m.) Tendpnca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Povprašuje se po istem blagu, kakor smo že v zadnjih številkah navedli. Ponujajo se bukovi testoni, borovi madrieri. bukova drva, hrastovi friza ia suhi bukovi testoni. Sito. + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 1 vag. pšenice in 1 vag. koruze. Ponujali so pšenico (slov. post., mlev. tar. plač. 30 dni): baško 80 kg po 258.5 — 260. baško, 78 kg po 250 do 252.5, baško, 77 kg po 242.5 — 245. novo baško, uzančno blago brez doplačila, za mesec julij po 205, za dobavo v mas. avgustu po 210; rž: baško. 72/73 kg po 197; koruzo: baško. za junij po 150 — 152.5; ječmen: baški, 62/63 kg 162.5 — 165; oves: baški po 180 — 185; moko: >0< (fco vagon Ljubljana. pri odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu 410 — 415 + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca prijazna. Promet: 31 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 12 vagonov koruze, 4 vagone molje in 1 vagon otrobov. Cena koruzi se je malo okrepila. Drugo neiz-premenjeno. — Pšenica: baška. 77 kg 190 do 195. baška, 78 kg — 197.5, gornje-banatska. 78 kg 195 — 197.5, gornjebaška. 78 kg 197-5 — 200. banatska. Tisa. šlep, 78 kg težka 197-5 — 200. sremska, 77 kg težka 172.5 — 175, sremska. 78 kg težka 167-5 — 170. Koruza: baška ln sremska 98 do 100; ladja Dunav 100—102; za julij 101 do 103 Ječmen: baSki in sremski. 63/64 kg 105—107.5. Oves: baški in sremski 135 do 137.5. Moka: »0Oz in 330 — 340, 290 — 300, »5« 230 - 240, <6» 178 — lŽO. >7< 105 _ 115, >8< 80 — 90. + Somborska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca slaba. Promet skupno 207 vagonov Pšenica: baška. Tisa, šlep, promptna 165 — 170; baška, železnica, 77 kg, promptna 180 — 185; baška, železnica, 78 kg, promptna 185 — 190; sremska in slavonska promptna 165 — 170; banatska, Dunav. šlep, promptna 180 — 185; banatska, Begaj, promptna 185 — 190; banatska, kanal, promptna 170 — 175. Koruza: baška. promptna 95 — 100; za julij ln avgust 100 do 105. -f Budimpeštanska termfnska borza (27. t. m.) Tendenca slabša. Promet sreden. — Pšenica: za oktober 18.98 — 19 Rž: za oik-tober 11.28 _ 11.29. Korura; za julij 13.18 do 13.20, za avgust 13.47 — 13.50. transit-na za julij 11.70. transitna za avgust 11.80. + Chicaška žitna borza (27. t. m.) Pšenica: tendenca stalna; za julij 91.75, za september 95.25, za december 101. Kornza: tendenca čvrsta; za julij 75.625, za september 74.25. za december 68.75. Oves: tendenca zelo stalna; za julij 35 375, za september 36.75. za december 39.5. Rž: teadenca čvrsta; za julij 48.125 aa september 52.75, za december 58.75. Tudi winnlpeSka pšenica je čvrsta. CENIK platno tranko! A. K I F F M A N N Maribor 136/a specijaltai tamn boljših ar Žel©znato vino lekarnarje. Ji G Piccolija t Ljubljan' brepč« oslabele. maiokmie. odrasle in otrok p. 161 Ležalne stole » Uin 140-— po povzetju Din 150.— Spalne fotelje Sdirta stovensica te den s šc a revija patent divane, otomane garniture, modroce, po steljne mreže, železne zložlj ve postelje in tapetniške izdelke nudi 144 najceneje Rudolf Radovan tapetnih Mestni trg 13. Telefon 2718 V t» ® * i. SL0VENIA-TRAN5P0RT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 86. ZNVLJENJE IIN SVET ki daje na leto dve knjigi, vsako po več kot 700 strani poučne in zabavne vsebine s številnimi slikami, končuje 7. KNJIGO in vabi pred začetkom osme knjige vse one, ki še niso naročeni nanj, da pristopijo ▼ krog njegovih naročnikov, kajti čim višja bo naklada, tem boljša in cenejša bo revija Naročnina je neznatna: za 40 Din nad 700 strani poučnega in zabavnega štiva s par sto ilustracijami in umetniškimi slikami je naravnost malenkost! naročnina se lahko pladnje četrtletno 20 Dli in mesečno 8 Itn Uprava in uredništvo Življenja in sveta LIMIom. Mm ulica it. S Popravila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se priporoča Specifafna mehanična delavnica — LUD. BARAGA Telefon 29-80 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 + Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena, skrbna žena, mamica, sestra, teta, svakinja in nečakinja, gospa Marija Gradlšek rojena Robida po kratki bolezni ▼ 84. leto starosti dne M. jnnija ob t. nri popoldne preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v soboto, dne 28. jnnija ob 6. pop. iz hiše žalosti Zalog 39 na pokopališče k Der. Mar. ▼ Polju. Zalog, dne 26. Junija 1930. 9014 Žalujoči soprog, sinčka Mirko In Zvonko ter ostali sorodniki. Z vzdihom: »Madona Marija svetogorskn, poo**gaj tufrc Je utihnilo mlado življenje ljubljene žene in zlate mamice, 235etn* Jolande Bratuževe roj. Gregorič po dolgotrajni, mukepctlni bolezni, previdene večkrat s tolažili sv. vere, Bogu vdano. Izmučeno telo izročimo materi zemlji daleč od solnčne domovine na pokopališču v Laškem v soboto, dne 28. junija t. L, ob 17. uri. mi molimo; MARIJ, šolski upravitelj, soprog; MARIJ mL, sinček; FRANC, IVANA, roditelja; MILKA, CELESTINA, ELZA, sestre; RI- HARD, brat. Gornja Rečica pri Laškem — Gorica — Savona, dne 27. junija 1930. K poostrenemu položafu na otoku Malti, kjer so Angleži v odgovor na vatikanske mahinacije ukinili ustavo: Pogled na La Valetto, glavno mesto tega otoka. Kiirtenov dolg Aili je Kurten pravi dusseldorfski vampir ali ni, to se menda še ne bo kmalu ugotovilo, vsekakor se bo preiskava tako zavlekla, da do sodne razprave letos morda še ne bo prišlo. Število zločinov, ki jih je doslej »priznal«, je ogromno: 11 umorov je vmes. 33 po-skušenih umorov, 36 požigov. V ostalem poroča neka nova vest, da je trditev nekaterih nemških listov da oblasti ne vedo točno, ali je Kurten pravi diis-seHorfski volkodlak ali ne, iz trte zvita. Na poti v pragozd V Budimpešti so razdelili spričevala in še istega dne so pogrešili 62 — šolarjev. 50 jih je policija kmalu iztaknila in to še v mestu, dva mladiča, ki sta hotela v Afriko, oborožena z zarjavelimi pištolami, so ustavili še pravočasno ob Blatnem jezeru, drugi so menda še na poti v tropski pragozd, kier ne grozi človeku noben cvek in nobena očetova palica. Zračne jahte fNi več daleč čas, ko bo imela vsaka ameriška rodbina, ki se prišteva višjim desetim tisočimi, svoje lastno zasebno letalo, ki bo ustrezalo vsem, tudi naj-balj razvajenim zahtevam po udobnosti. Že danes je nekoliko takšnih letal v zasebni lasti. Na prvem mestu je omeniti »zračno tiahto« predsednika Zapadne družbe zračnih ekspresov Jamesa Tal-Ibota. Na zunaj se jahta ne .razlikuje dosti od dbičajnih ameriških potniških letal. Gre za Fokkerjev tip 425 konjskih sil. A kdor ga je kdaj videl v notranjosti, je menil, da je obiskal z največjo razkošnostjo opremfteno poletno rezidenco al kneževsko jahto. Kabina, ki jo je izdelala ena najboljših newyorških tvrdk za notranjo dekoracijo, kaže umetniški posnetek nebeškega oboka s podobami živalskega kroga, z ozvezdji posameznih mesecev, med katerimi ima Taltootov rojstni mesec deoember glavno ulogo. Simbolične podobe zvezd krasijo stene, lesena dela im celo tkanine, vezenine in drugo Mago na mehko oblazinjeni opravi. Tla pokriva mehak, črn žamet v učinkovitem nasprotju s svetlimi in rjavimi barvami oblazinjenih kosov. Kabina je neobičajno prostorna. Meri skoraj 5 m v dolžino, 2 m v širino. Poleg lastnika sprejme lahko še osem gostov, ne da bi se počutili na tesnem. Za kabino je majhna, ali izvrstno opremljena električna kuhinja, v ka^s teri lahko pripravijo najfinejša jedila, med! tem ko plava jahta v zraku. Poleg kalbime je še kopalnica in prostor za (prtljago devetih potnikov. Mogočna steklena okna (zavzemajo obe podolžni steni skoraj v celoti) dovoljujejo svetlobi in zraku prosto pot v kabino, očesu pa prost razgled na zemljo. Zastori pa lahko vsak čas omogočijo prijeten mrak. — Jack Frey, predsednik kali-foraskih zračnih prog, si lasti zaseibno letalo, ki (je nekakšna mešanica odpoči-vališča in poslovnice. Ta Fokker ima delovno mizo za lastnika kakor njegovega tajnika, električno peč, električno hladilno napravo in brezžično postajo. Sedem potnikov ima dovolj prostora v Freyevem letalu, v katerem ne manjka niti električni aparat za kotiranje ženskih gostov. — Tudi van Leer Black iz Baltimora se srne prištevati med pionirje zračnih jaht. S svojim razkošnim letalom je v spremstvu dveh pilotov in dveh služabnikov potoval z Angleškega proti Indiji skoraj .do južnega konca Afrike in nato preko Italije, Francije, Nemčije spet na Angleško, ne da bi doživel najmanjšo nezgodo. Kadar se ob poletni žeji termometer dviga, tedaj pada veselje za delo tn življenjska radost. Skodelica hladne Ovo-maltine predstavlja pravo rešitev, ker osvežuje telo in daje organizmu novo življenjsko radost in novo telesno moč. Ovomaltine ne samo, da telo posvežuje, temveč ga tudi hrani in krepi. Ob veliki vročini vzenjite za pred-južnek in malico hladno Ovomaltine. Hladno Ovomaltine »morete lahko ter naglo pripraviti v Ovomix-čaši, ki je za te svrhe posebno pripravna in ki ima še to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine mnogo okusnejša. Ovomix-čaša se dobi povsod, kjer se prodaja tudi Ovomaltine, in to za ceno Din 15. V vroči poletni dobi se zamore Jemati Ovomaltine ne samo za predjuž-nek in malico nego tudi preko dneva, ako se ohladi na ledu, kot osvežujoča pijača. 12 DvigniH so 29. nemško vojno ladjo, •no Izmed tistih, M M Jfb morati Nemci pred 11 leti izročiti antantnim državam, a so JTti potopili prt Scapa-FIowti Se 19 takšnih vojnih ladij leži tam na dnu morja. 200 konjskih si! v kaplji vode Ma Svetovni konferenci za izkoriščanje priirodinih sil. ki se vrši v Berlinu in ki smo v našem listu o .nje*j že ponovno pisali, je imel znameniti angleški astronom Eddington s cambridgeskega vseučilišča nad vse zanimivo predavanje o čisto novih načinih pridobivanja energije. Eddington je dejal med drugim, da niso reči, ki jih zaznavamo budje kot gmotno v resnici nič drugega nego na-kupički elektronskih tirov, na kater.h brzijo najmanjši sestavni deli atomov, elektroni z neznansko brzino. Med najbolj gostimi snovmi je, kakor znano, platin. V kubičnem metru platina je komai za kubični centimeter nepredirijive snovi. Kako ogromna je tedaj sila, ki žene te neznansko majhne delce, da lahko občutimo trdoto snovi! Einstein nam je pokazal, kako nam je izračunati to notranjo atomsko sito. V kapljici vode je n. pr. toliko- energfle, da bi nam lahko dof*avljala celo leto 200 konjskih sil. Eddnigton ie dalje trdil, da bomo začel lahko izkoriščati to notranjo atomsko energijo, ko bomo porabili vse druge trenutno razpoložljive in izkoriščane energije v premogu, petroleju poletne obleke za gospode, platnene tn lister stikufiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA itd. Izračunal je, da bi v tem primeru zadostovalo 30 g vode za celoletno obratovanje 100.000 kilovatne električne centrale. 30 g vode — to bi je blo toliko, kolikor jo obsega mantisa skodelica za čaj! Solnčna energija, ki nam vzdržuje živi je raje, nastaja po Eddlingtonovem na-ziranjm bržkone radi sprostitve notranjih atomskih energij v solncu in če je to res, potem se ne bomo več začudili njegovi trditvi, da morajo v notranjosti solnčne oble Vladati temperature 40 milijonov stopinj Celzija Tudi na zemlji bomo lahko proizvajali takšne nepojmljivo visoke temperature, saj začetek tega proizvajanja je že storjen. Angleški fizik Capice je v Cambridgeu eksperimentiral s poltem maignetske sile, ki je ustrezalo osredotočeni energiji 1 milijona Cejzijevih stopinj. Vprašanje je samo, kdaj bomo našli praktično uporaben način za spro-ščevanje in smotreno izkoriščanje takšnih energij. Izmaknjeno truplo Ali je mogoče kakšno truplo izmakniti in izvršiti nad njim »stvarno poškodbo«? S tem vsekakor nenavadnim vprašanjem se je moralo baviti te dni beilinsko višje sodišče in pokazalo se je. da vsaj z jurističnega stališča tega vprašanja ni kar tako potrditi ali zanikati. Stvar je naslednja: Prošlega novembra je tanrl v berlinski bolnišnici Charite zamorski pevec An- gHo. Proti volji njegove vdove so truplo secirali, tedaj je vdova vložila proti profesorjem in docentom berlinskega vseučilišča tožbo in ker ni našla v kazenskem zakoniku primernejšega paragrafa, radi skrivne pridržbe in stvarne poškodbe. Sodniki so imeli dosti težave, da bi iztuhtali o zadevi kakšno pametno, končno so se zedinili na salomonsko razsodbo, da o takšnih zločinih ni govora, kajti truplo ni nikakoršna reč, ki bi prešla v zasebno last dedičev, če pa ni reč, tedaj je ni mogoče poškodovati itd. Iz razlogov pietete, pravi razsodba, se človeška trupla sploh odtegujejo zasebni pravni praksi. Kakor je videti, je bilo treba res precejšnje bistroumnosti, da so se sodniki z zdravo kožo umaknili z nevarnega ledu, na katerega jih je bil spravil odvetnik užaljene vdove Anglio-ve. Ampak javnost vendarle še ni pomirjena. Ne zdi se ji prav, da smejo zdravniki celo proti volji sorodnikov secirati trupla in to celo iz gole znanstvene radovednosti kakor v tem primeru. Drugače bi bilo, če bi šlo za kriminalistično nujnost. Posamezni listi zahtevajo, naj bi v bodoče zdravnikom takšno pravico podeljeval samo državni pravnik in sicer za vsak primer posebe in to kolikor mogoče v soglasju z željami sorodnikov. Menda bi bilo tako edino prav. Kočljivo vprašanje Moskovski Urad za prevratno književnost je naslovil na sto evropskih pisateljev, ki so znani po svoji naklonjenosti do Rusije, vprašanje, kako bi se neki vedli v primeru, da bi prišlo do vojne med njihovimi deželami in Sovjeti. Samo znani berlinski režiser Piscator in pisatelj Kleber sta odgovorila, da bi vstopila v Rdečo vojsko, več Nemcev in en Irlandec so obljubili, da bodo v tem primeru takoj zapustili svojo domovino; Romain Rolland, Remarque, Gerhart Hauptmann in drugi pa so odgovorili, da sploh ne odgovore. Zoro oodo proti sivim lasem! Štrbske Plešo v Visoki Tatri kjer se Je otvorlla 25. t. m. konferenca zunanjih ministrov Male antante. \ v / Ne barva, temveč vrača <■ sivim lasem prejšnjo na-1 ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uapgta siguren in trajen. Cena steklenici br»'lunine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb o Radiceva (Dnga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv® naslove. A. Befl: Kvartač Po smrti grofa Veregarda, la ;Je kot strasten zbiratelj starin in redkih slik ostavil dedičem zbirko dragocenih starih umetniških predmetov, sta se odločila njegova otroka, 32 letni' Franootis m hči Feirnanda, ki se je bila omožila z baronom de Pellyjem ter ji je bilo 28 let, da bosta skupno upravljala ostali-mo. Samo glede nekaterih predmetov sta sklenila, da jih razdelita med seboj. Razdelitev med Francoisom in baroni co de Pellyjevo je bila čisto lahka. Poznala sta svoj okus in sta že zaradi tega nekako popuščala ter ravnala tako, da ni 'bil ne ta ne oni prikrajšan pri razdelitvi. Edini predmet, zavoljo katerega se nista mgola zložiti, je bila skupina sokolamjev na sliki. Tei sliki je bil posvečal že njun pokojni oče največjo pozornost in jo je zategadelj dbesil na najvidnejše in najčastnejše mesto v svoji galeriji. Baronica de PeTly.teva fe bila izrazila željo, da dobi sliko ona. Francois pa se ni dal pregovoriti. Ponujal ji je vsako-jake protiusluge, samo da bi slika ostala pri njem. , Ko se nista mog!a nikakor sporazu- meti, sta sklenila, da prepustita usodo lastništva žrebu. Sreča, ki je tudi ženskega spola, se topot ni nagnila k moškemu, ampak k baronici. Vsa srečna 'je Fernanda vzklikala: »Francois, izberi si kar hočeš, da boš oškodovan za ta dragoceni predmet! Bratec! Išči si odškodinine — pristala •bom na vse, kar hočeš!« In Francoisu, ki je srčno iskreno ljubil svojo sestro baronico, so navreie sojze na oči, objel je FeTnando in ni zahteval nobene protivrednosti za predmet, ki ga je bila usoda izročila sestri. * Baron de PeHy je brl ljubezniva duša, imel pa je to napako, da je strastno kvartopiril. Nič niso zalegli blagi opomini baronice Fernande, ki jo je sicer silno ljubil in spoštoval. Niti velikanske izgulbe, ki jilh je moral utrpeti njegov žep zaradi nesrečnih kvari, ga niso-iz-■pametovale. Nekega dne se je vrnil domov iz igralnice kakor piiian. Zaigral je bil veliko Vsoto. Ta izguba je pomenila zanj polom, ker je presegla njegovo imovino. Obupan je prikollovratil domov. Baronice ni bilo v hiši. Šla je bila nekam na siprehod. Baron se je sesedel v fotelj. Ko je nekaj časa buiKil predse im mu je otopeli obraz risal razne podobe na tleh, so se mu oči nenadoma dvignile. Pogled je zapflaval po sobi — in se ustavil na sliki, ki »je visela sredi stene ter je predstavljala skupino sokotlarjev. Za zrl se je v sliko in prišlo mu je na misel, da bj ta predmet lahko postal njegov rešitelj v stiski. V prvem trenutku si mi upal izvesti tega načrta. Vedel je, da bi njegova žena takoj opazila nestanek slike. Pobes-ela bi. In še več: razžalostila bi se, kajti sokolliarji so ii bili najljubši predmet v hiši. Naposled pa se je le opogumil in sneJ sliko z žeblja. Praznino, ki se je pokazala na steni, je izpolnil z neko drugo sliko, da ne bi baronica vsaj namah, ko stopi v sobo. opazila praznine na zidu. Nesel je sliko v klulb, kjer so mu prijatelji in tovariši nasvetovali sJarinarja, ki bi bil pripravljen kupiti redkost. ŠeJ je torej k njemu. »Gospod baron, saj vendar ne mislite, da bom kupi! posnetek namestu originala?« se k začudil starinar, ko je vzel sliko v roke in jo natančno oigfle-dal. »Kaj pravite... posnetek?« se Je začudil grof. »Tako je,« Je odvrnil starinar. »Pri svojih očeh prisežemi, da to ni original. Ce mi prinesete tega, sem vam rade vo-Bje na razpolago. Sluga ponižen...« Trgovec je odšel v drugi prostor in .pustil barona samega. Nekaj časa je še poslond ob prodaialniški mizi, nato pa se je oddaljil, osramočen in obupan hkratu, da se mu je primerila ta smola. Baronica se je pod večer vrnila s sprehoda in je takoj ob vstopu v sobo opazila, da na steni ni nekaj v redu. To jo je tako pretreslo in razburilo, da je planila v jok. Bilo ji je. kakor da je izgubila najdražje na svetu, kar se ne da za nobeno ceno nadomestiti. Drhtela je, kakor bi jo lomili krči in se je tresla po vsem životu. V tem razburjenju je hotela imeti pojasnijo. In dela si je na glavo klobuk ter se odpravila naravnost k bratu, da razčisti zadevo. * PrišedSa k njemu se Je izjadala, da so tudi Francoisu zavrele solze na oči, ko iie izvedel za žalostno tatvino, ki ji baronica ni vedela pojasnila. Francois je počakal, da se je Fernanda izjokala. potem pa je nežno pristopil k nji. rekoč: »Potolaži se vendar, mila moja sestrica!« Fernanda pa ie venomer ponavljala: »Kako naj se potolažim, ko smo uničeni, popolnoma uničeni...« Francois je počakal, da se je sestra nekoliko umirila, nato pa je položil roko na njeno ramo in dejal: »Ne razburjaj se, draga! Položaj ni tako obupen, kakor si predstavljaš. Seveda mi moraš obljubiti, da me ne boš obsodila če ti povem, kako stoji ta reč. Dobro se spominjaš, kako sva žrebala za skupino sokoflarjev. Sreča jo je naklonila tebi. Jaz pa sem želel, da bi slika ostala pri meni. ker sem se bal. da ne bi jo tvoj mož prodal, če bi mnogo izgubil v igri. Bil sem pa trdno preverjen, da pride dan. ko ti bom izročil sokola rte kakor se spodobi — namreč pravo sliko. Že davno sem dal napraviti posnetek, ki ga ie bil žreb naklonil tebi. Še ko je bil oče živ. sem na mesto originala obesil kopijo. In ni ga bilo. ki bi bil to opazil. Tudi ti si živela v veri, da imaš original, pa si Imela samo posnetek. Original imam jaz. posnetek r>a si dobila ti. ko sva delila ostalino. Bodj torei čisto mirna in poto'ažena, karti pravo sliko dobiš, čim bo v tvojem življenju zavladal potrebni mir...« »7UTR0 « SL 148 19 SoEofa, 28. TL 1530 Priporočamo Vam za VaS telnt naše pudre In kreme ETOILE NOIRE' in ,NARTA' Izvolite Se danes napraviti poizkus, pa boste prijetno iznenadeni po rezultatih. Naše najboljše priporočilo je stoletni obstanek naše tvrdke. Dobiva se v Ljubljani: A. Florjandič, drogerija, Alex. G j ud, salon za dame. DoMvs se povsod. Dobiva se povsod. Gellč Freres Parts 6, Avenue de F Opera. Z zakonom zaščiteno. v«. av '•4MI mM Za dobo vročih dni je v vsakem gospodinjstvu osvežujoča pijača nenadomestljiva. Kupite takoj po vsem svetu poznano origin. angleško SPARKLET SIFONSKO STEKLENICO, ker zamorete z njeno pomočjo naglo, poceni, udobno in povsod sami proizvajati razne osvežujoče pijače, šampanjec itd. — Praktične prednosti tega aparata, ki vam omogoča najcenejšo izdelavo soda-vode v vsakem gospodinjstvu, hotelu itd. — se ne dado preplačati. — Po vsem svetu razširjene. Cena Din 150.—. Dobiva se povsod, kjer je v izložbi razstavljena ali pri samoprodaji: Jugoslavensko Sparklet poduzeče d. d., Zagreb, Martičeva ulica br. 31. Svetovni patent. IZVANREDNA PRILIKA! Železna alužinska patent postelja zložljiva. ■ ta-peciranom madracom, telo praktična za vsako hiio. hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane jamo Din WQ,—. Razpošiljam po pošine-nom povzetju- L.sen. patent pfcstelja, zložljiva, s tapeciranim mad.-acom. zelo praktična. stane samo D 2S0. Leiatka sa »on dan!« — (Liegestnhl) najnovije vrsti, stane samo Din 150. Madract punlenl « volilom stanejo samo O 759. L. BROZOVIČ, ZAGREB IUCA «2. PRIEODNA Tsa- S18 ms* iejij \\ Sil i/ /J ZDRAVI: onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje. Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje Istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestni, posamezni deli k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč. 8972 „GRAMOFON" A. Rasfeergef, Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj. ® v © vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23 NE DOMISLJUJTE SI da so vaši zobje v resnici čisti "V _ PISARNIŠKE potrebščine, ogljeni papir, barvni trakovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 Tel. 29-80 predno niste očlstiH Hatt razpok, v katerih »e pričo« razkrajanje. Pena Coigate-zobne paste pronikne r ta težko dosegljiva mesta, odstrani razkra- Joče substance tn temeljito osnaži zobe. Ne *a!Jite se • tem, da očistit« samo [»višino svojih zob — To »more vsaka zobna pasta ... »porabljajte samo eno, ki ima posebno možnost, da se vieze r fine razpoke, kamor ne mo-itmo prodreti z navadno zobno ščetko. Učinkovit«, vsepovsod pronicajoča pena Golgaite-paste daje zobem ne samo blesk, tenrveč tndi prav posebno zaščito potom temeijitesa, znanstveno eksaktnega oči&čenia teh majcenih raz-poiktin... s tem odstranjujoč nevarnost pomanjkljive«« osnaženja zob. Vaš zobozdravnik vam bo potrdil, da fe edina velika naloga zobne paste, da osn-aži zobe. Colgate priporočajo skoro vsi »kavniki. Pma zobna razpoka v močni povečavi. Opazujte, da navadna sosto-tekoča zobna pasta ni v staon pro-inkniti ▼ glotoočimo brazdAc, v katerih se skrivajo povzročevaka taa-krajaoia. T« sk ica nam po*aztt)e, kako nčhi-kovita Cotgate-peoa prodre v rlo_ bočni* braadic in jfc tudi otvdi temeljito očisti, kamor ne more doseči zobna ščetka. Sledeči JUGOSLOVENSKI PATENTI PRODAJU SE ILI SE DAJE LICENCA ISTIH. Br. 2367 — POBOLJ8ANJA U NAČINU I APARATU ZA PROIZVODJENJE fflDRIKARBONOVIH JEDI-NJENJA. Vlasnik: U. S. GasoHne Manofacturing Corporation iz New Yorka. Br. 4810 — ELEKTRIČNA PEC ZA TOPLJENJE, ODNOSNO IZRADU STAKLA, VODENOG STAKLA, CEMENTA I DRUGIH MATERIJALA. Vlasnik: Inž. Cornelius Erik Cornelins iz Stock-holma. — Obaveštenja daje: Dr. Janko Olip, advokat, Beograd, Kralja Milana 48. 9011 Graščinska sortirana vina 200 hI, belo in rdeče, letniki 1921, 1924, 1928 ln 1929, silvanec, bur-gundec, rizling, rulandec in muškat, en bloc ali v manjših količinah, se prodaja po najnižjih cenah. — Naslov v upravi »Deutsche Zei-tung« v Celju. 9001 Najpopolnejši §TO£W£B šivalni stroj sa fflvflje, krojače ta čevljarje ter sa vsak dom. Preden si nabavite ■troj, oglejte si to lzrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon St. 29-80. VASE PO POZEBI, RANAH, KURJIH OČESIH IZMUČENE NOGE spravi v red topla kopel v soH sv. Boka, v kateri Je raztopljeno nekaj dkg sv. Boka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene. Sv. Boka nožna sol se dobiva ▼ lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brlč, Subotica. 5930 Opeko in strešnike vseh vrst sa zidavo hl8, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. 68 00090090900000 Dobro idoča mesnica in prekajevalnica lep lokal, urejena delavnica z električnim pogonom ter soba za ločenje — naprodaj z vsem inventarjem radi bolezni. Prodajna cena Din 100.000.— Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8677 ©60606©©©©©©©© ADRESAR sa Dravuko bMiormo m normalno dilian » in prarvilno deloranje pljuč. V 14 dneh m pripognjen in grbaet hrt>et popolnoma poravna. Stane 53 D«. ^ hrmHr, Cltiitmju nrriJiep« dnstrvvane cenike! nj Cene mafm*. oglasom i Za oglase, ki slaiiio v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob -čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3491 sa matih ogla* ov naj pr da se mu posije po posti naslov ali G a fco drugo Informacijo tičočo ^ sicer ne ho • f v • ifCBI mamicah prejel odgovora t fZene malim oglasom i Ženitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka \ beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. j Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristoj- j bine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici i v Ljubljani. 11842. tn druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi ▼ podružnici »JUTRA« v v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. Mlado dekle - šiviljo sprejme boljša manjša dru-»ina. Ista bi noaia^jia pri gospodinjstvu tei bi imela priliko priučiti se kuhanja. Nastop 15. avgusta. Ponudbe pod »Boljša družina* na osi. oddelek Jut.ra. 26268 Učenke grajane takoj salen MVmi Bark. Kreditna banka. IV. sadite. 26093 Točilca (ko) išiem za samostojno vodstvo svoje gostilne t Brodu na Kapi. Isti ne sme biti starejfei (a) od 45 let. ter mona biti popolnoma verziran v kuhinji in po strežbi. Natančne informacij® daje. odnosno ponudbe ;e poslati na naslov: Ivan Boif. uaropila. Delnice. 25995 Delavce tekstilne tkalce potrebuj« takoi Tekstilna Fabrika Mita R'stič i S; novi u Nišu. Delo stalno in dober zaslužek. 26161 Brivskega pomoč. potrebujem, kateri je ob enem dober oiuiu-leir. Hra na io stanovanj« v hiši. Plača po dogovora. Nastop takoi. Frane Silovi-nac, Krško. 26160 Zobotehnika vsSSega tehnike v zlatu in kaučtigu event. operativno iščem za Ljubljano. Naslov t oglas. oddelku »Jutra«. 26153 Delavec aH d®!avka popolno«« i®ur ena na »trojih za vezalke, dobi rtalno zaposlenje. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »V"za'-ke<. ^ 26169 Čevljar, vajenca sprejmem. A. Turk. Dunajska e. poleg stadiona 26170 Vrtnar tre*«, vešč vseh za vzgojo sočlvja in cvetic Ur ravnanja s toplimi gredami, do-hr stalno službo. Ponudbe pod značko »Vrtnar« na oglasni oddelek »Jutra«. 26156 Mlinarja valjani in umetni mlin Ljubljana-Vič Edv Meses-nel. Ljubljana-Vič. 26176 Čevljar, vaienca sprejmem takoj. Ant,- Mu-lej, modna čevljarna. Jesenice 134. 26195 Pekov, vajenca •dravega in krepkega z vso oskrbo sprehnem takoj. Nariov: Pekarna Pe-tač, Jesenice, Gorenisko. 26193 Kuharico ■t popolnoma samo- stojno, vešč« nekoliko šivanja, sprejme dvočlanska fina družina — v bližini Ljubljane Plača 400—500 Din. Nastop 1. julija ali pozneje. Vešče dela na vrtu imajo prednost. Dopise pod »Spretna gospodinja« »a oglasni oddelek »Jutra« 26224 Pekov, vajenca zdravega in krepkega z vso oskrbo sprejmem takoj. Naslov: Pekarna Pe-tao. Jesenic«, Gorenjsko. 26192 Dekle za t s a hišna dela te z znanjem kuhe. takoj »prej-mem k trum osebam. Naslov pove oglasni oddelek • Jutra« 26226 Dve učenki sprejmem za stTojno pletenje — ev-ent s hrano in stanovanjem Naslov pove og'iasni oddelek »Jutra«. 26235 Slaščičar, vajenca s primerno šolsko izobrazbo ter solidftib in poštenih -taršev sprejme slaščičarna Galle, Ljub jana, Gosposka ulica 26220 Trgovski pomočnik vojaščine prost, dohi služ bo v večji špecerijski trgovini v Ljubljani. — Ponudbe na cg! astri oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina« 26249 Krojaški pomočniki izurjeni v velikih kosih, •lobe stalno zaposlen j« pri tv »Elit-e«, Prešernova nI. It. 7. 26207 Pridnega vajenca sprejmem v trgovino blizu mesta Hrana in stanovanj« v hiši. Dober računa1-ter po mogočnosti znanje nemškega jezika potrebno ilakso Herič, Marija Stež na nad Mariborom. 25493 Žensko pridno in zanesljiva, na lahka domača opravila — zmožno samostojne kuhe, aprejimem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna kuharica«. 26267 Praktikant za pisarno, absolvent trg šole, z dobrim spričevalom se sprejm« po končanem šolskem let-u, oziroma avgusta ali septembra. Trgovski dom Stermecki — Cel l-e 25451 Fotograf, pomočnika aii pomočnico sprejmem takoj. Sprejme ee t ud 1 praktikant ali kaka mlajša moč Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fotograf«. 26271 Pek z nekaj kapitalom dobi takoi službo. Studenci pn Mariboru, Kralja Petra cesta 22. 26187 Kuharica samostojna v kuhi, sicer pridna in vestna, se išče za čimprejšnji na-4op -službe na stalne mesto proti dobri plači. Ponudbe na Maca Jakil, St. J-anž. Dolenjsko. 26184 Otroška vrtnarica k 7-letm deklici in 5-letne-mu dečku se išče za čimprejšnji nastop. Želim vest-no, pridno in zanesljivo reflektantinjo, ki je že bila v taki službi, z dobro od-goj-o in po mogočnosti z kurzom za nego dece. Mesto je stalno, plača po dogovoru pri dobrem ravnanju. Ponudbe je poslati na Maca Jakil, St. janž. Dolenjko. 2fil85 G. Th. Rotman: Potovanja isi čudovite Drisrode Tomi? a Popldnsa 101. In... tm raztresen je profesor t grozo rgeh narsočih spustil dragoceno uro na tla. Stric Štefie je zardel kakor puran: »Ti. profesor« _ je dejal — »nam lahko pri. vlažnost zemlje razlagaš kakorkoli, iaz pa ti bom dokazal, kako moja pest odbija!« — In je ves srdit skoro nespodobno sunil ubogega profesorja. Izurjeno moč za tamburiranje pletenin sprejme takoj Novak Janke v Radovljici. 26203 Učenca v trgovine mešanega blaga sprejmem takoj. Prednost :majo w?ti, ki so se že nekaj časa -ičili. Ponudbe na og:as oddelek »Jutra« pod »Trgovina na Gorenjskem« 26190 Sprejmem železost-ruga-rja. ključavničarja. kovača zidarja pomožnega d-elavca in trgov sko izobraženega gospoda s Kapitalom, za flobicscanos no podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-1 šifro »Napredne delavce« 26202 Pletilja ki želi st-opiu v službo, naj se takoj zglasi Kodelievo 27, Moste. 26209 Prodajalko manufakturne stroke, prvovrstno in popolnoma samostojno sprejmemo takoj ali na jesen Pro-lajalse, ki so servirale v Mariboru ah Ptuju imajo prednost. Le take z daljšo prakso in najboljšimi referencami naj pošljejo ponudbe (če mogoče s sliko) na oiglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifr-o »Dobra plača«. 26152 Natakarico čedne zunacjicsto veš8o te pošteno, staro do 30 let. z osebno pravic sprejmem za prometno gostilno v mestu. Nastop no dogovoru. Pismene ponudbe g slike ali osebna predstava na naslov, ki ge. pove oglas, oddelek »Jutra«. 25231 Brusača (Schleifer) sposobnega im solidnega, sa veliki brus za žage potrebuje »Kor-dun«. tvorn-ica žag v Kar-lovcn. Nastop čim prej. — Pismene ponudbe na naslov: »Kon«, Kariovec. 25496 Kuharico ki bi obenem morala opravljati še druga gc spodim ,i«ka dela. iščem za 1. julij k eni sami osebi. — Ponudbe ie poslati na naslov Alfrvna Forster, den t.istka, Dolenji Logatec 25585 Veziljo cvetja oošteno 'n zanesljivo, »P vajenko ki se Je že učila vezenja, v p o m o i drugi vezilji sprejme Salon cviječa Franjo Rityr. Sarajevo. Aleksandrova 85. 25699 Iščem siroto eta.ro 13—15 let, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov pri podružnici »Jutra« v Cettu. 25778 Frizerko oerfektno izurjene, protii dobi plači iščem — po možnosti za takoj. Oferte na salon Flieger. Sara:evo Kralja Petra 24 25810 Prodajalko izurrjeno in zanesljivo sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudbe na oglasni oddielefk »Jutra« pod šifro »Ptositrežljava prodajalka«. 25818 Slugo i®8e n takoj elektrotehnično podjetje. Samo pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »1563«. 25822 Hlapca ti m poštenega sprej- mem tako? ns veleiposestvo :n velet.rg-mvi-no t vinom. — Naslon r>ov» oglasni oddelek »Jutra«. 25840 Manufaktarist ocpotnoima verziran* moč 4obi mestic za jesen. Ponudbe pod 5'fro »36« na nodruflnico »Jutra« v Cediti 25876 Trg. učenca « rrimerno Šolsko izobrazbo »prelime na triletno učno dobo. ; hrano in stanovanjem v hiši A Su5n'k. želemiina. Liubliana. 25962 Dve učenk] za »trojno pletenje snrejme »Strojna nHotarna« Megli®. Maribor. Jože Vošn;aknva ul. 211. 26151 Učenca za trgovino mešanega Wa.?a v Ljubljani, ob lastni oskr. Hi sprejmem Ponudbe na oddelek »Jutra, no-rl »PoSten učenec« 26177 Gospodično inteligentno, agilno in zikalično naobraženo sprejmem za urejevanje in vodenje evidence gramofon piošč. imeti mora veselje d-o godbe, obvialati popol noma slov., srbohrvat in nemški jezik, strojepisje, ter korespondenco Lastno ročno pisane ponudbe na svrdko »Gramofon« — A ttasoerger L^uoijana. Miklošičeva 34. 26043 Za vodenje trgovskih knjig in drugo pisarniško delo iščem primerno moč event. tudi samo za popoldanske ure Ponudbe na og'asn; oddelek ' »Jutra« pod šifro »Organizator«. 26044 Prodajalko za gramofon, trgovino iščemo. Ponudb- pod »Zanesljivost« na ogl oddelek Jutra. 26051 Prikrojevalec siguren in popolnoma zmožen prikrojevanja vseh vrst moških in fantovskih oblačil, dobi takoj službo — Ponudbe s točnimi podatki dosedanjega službovanja, na naslov: R. Stermecki. Celje. 26081 Prvovrstno šivi!jo s finim okusom sprejmem na deželo za sezonsko delo — par tednov Bilo bi kakor letovišče. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »A. P. C « 26082 Kroj. vajenca pridnega in poštenega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Viktor Krefl, Braslovče. 26083 Fotogr. pomočnika proti dobri plači sprejme v stalno službo na deželi Foto Purač. Beltinci 26092 Učenca s predpisano šolsko toobre«-bo sprejmem v manufaktur-no trgevino v Ljubljani — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26093 Perlektno strojepisko aru« nno8, ki piše najmanj sedem vdarcev na sekundo, spre memo takoj za popoldansko in nočno službo. — Javijo naj se samo res dobre moči. Naslov v offlas oddelku »Jutra«. 26111 Frizerka fina ondulerka. zmožna tudi vodne ondu-lacije, dobi takoj stalno mesto. Plača po zahtevi. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Frizerka«. 26118 Perfekten steklar s pomočniškim izpitom dobi v Celjni takoj nameščenje pod ugodnimi pogoji Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mlajša moč 156«. 26120 Več šoferjev za avtobus, prvovratnat. i večletno praks«, poštenih, eprejmemo. — Piemene ponudbe na oglasni cddelek »Jutra, pod značko »Vesten šofer 16«. 26124 Moškega Izurjenega v pranjm avtomobilov sprejmemo Naslov v oglasnem oddelku Jutra „ 96125 Pek. pomočnika Bkupnetra delavca, dobrega In izurjenega slaščičarja sprejmem takoj. Pon*dt>e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 48«. 26298 Krojaški pomočnik prvovrsten, ki zna. tu-d-i krojiti čedne zunanjoeta in ki bi imel vesolje tudi včasih potovati ter obiskovati samo trgovce, dobi takoj stalno delo. V-praSanja na podružnico »Jut.ra« na Jesenicah pod »Takojšen nastop« 26291 Brivskega pomočnika zvestega, veščega v moški in damski stroki, sprevme za sezono takoj A C o h, brivec, Celje. 25878 Praktikantlnjk) samo iz Ljubljane, sprejmemo za pisarniška dela. Pro silke naj osebno iz-oče pismene ponudbe na naslov, ki ga peve oglasni oddelek »Juitra«. 26310 Zdravo učenko močno in s predpisano šolsko izobrazbo sprejme Jos. Divjak, trgovina mešanega blaga v Ribnici. 26308 Deklica st-ara 14—16 i«t, e« »prejme čez počitnic« v pomoč gospodinji n» Bled. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26298 Potnika, fci Je pri privatnih strankah na Gorenjskem dobro vpeljan, sprejmem takoj v dobro stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Stalno mesto«. 26194 Zanesljivega potnika iSče trrflta Šivalnih in pisalnih strojev teT koles. — Dopise na oglasni oddelek »Juti a« pod »Potovalec«. 26061 Trgovski potnik ki potuje po Dalmaciji sprejme zastopstva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dalmacija«. 26133 Trg. potnika ki redno, dvomesečno prepotuje vso Slovenijo, se sprejme proti 10 % provi ziji." Kolekcija lahka. Re flektira se samo na resno in delovno moč Istotako se odda tudi za Hrvatsko primorje in Dalmacijo. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod značko »Takojšen nastop«. 26292 Postrežnico za dopoldanske ure sprejme Miculinič, Ljubljanska št. 43 — Zelena jama. 26041 Abiturijentka i®Se Lnstrukcije aH kakšen drug primeren zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »E/1222«. 20167 V provizijo iSčem dobro idoč artrkel za Banat, Baoko, Slavonijo, Bosno; sem dobro upe-ljan. Hitre ponudibe naj se pošljejo na anončni eksp. Hinko Sax, Maribor, pod »Dober potnik manufaktu-re«. 26189 Mlada Izobražena gospodična bi Sla čez počitnice k botj-ši družini kot vzgojiteljica ali druižabnica, ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu ali v pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna pomoč«. 26205 Mlada učiteljica gre čez počitnice k družin-i z otroci. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Počitnice«. 26148 Učitelj z veEletno prakso, gymn. & ped., išče za čas počitnic mesto vzgojitelja Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. 26129 Entlanje 1 m 1 Din Pregrinjalke od 800 naprej Pa'ača Kreditne banke 1-a IV. nadstr. 262-40 V prodaj leži Vaša bodočnost! Atoo se čutiite oposobmepra dose® visok promet našrlh prvovirstmiih predmetov, Vam ponudfirao tem potom naše zastopstvo teT Vam jamčimo za bofl.'13i »asluižek kot v bateremkoiS dirugeim poklicu. Pišit« nam in priložit« znamko za odgovor. Tebna družba. LtfuiMjama, Mestni »rg 25« 118 Akviziterje ki se bavijo s prodajo Šivalnih strojev in bi prevzeli zraven 6padajoče predmete, iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo dober zaslužek« 25941 Zastopniki! Oddam še nekaj podeželskih zastopstev. Le zmožni in agilni gospodje, ki bi se intenzivno pečaK e prodajo naših prvovrstnih gramofonov in plošč in različnimi dragimi novostmi, naj pošljejo svoje ponudbe na tvrdko »Gramofon« — A. ita&oerg-or. Lijtiuijaua, Miklošičeva 84 86042 Živet! hi živeti pustiti vetja ie vedno pri m. Brez obratnega kapitala solidna in trajna eksistenca s prevzetjem samoprodaje za patentiran, moderen specijalni predmet, po katerem j« nujmo povpraševanje v vsakem gospodinjstvu. v vseh kavarnah, restavracijah in rodbinah. — Najboljša priznanja iz krogov odjemalcev Zaslužek dokazi iivo letno 90—40.000 Din. Razni kraji za agente so še prosti. Poskusni katalog 1 Din. — Pod šifre »Drnc, amerikansko in presenetljivo«. 26052 Fiksum In provizijo nudimo potnikom manufakturne stroke za obisk pri vatnih strank v Ljubljani 'n okolici Gospodie. kate ri »o v tem svojstvn že delali, naj <» javijo. Naslov nrve oglasni oddelek »Jutra«. 26060 Entlanje po 1 Din od metra ter B- v&nje beiega penila., lepo ia po nizki ceni se »deluje v Vodmatski aL it. l/I, levo, vrata 5 17294 Tristo dinarjev petom generalnega zastopstva za zak. zav. monopol-ske predmet«. Prodaja iz stanovanja, brez prekinje-nja poklica. Zahtevek denarja — nikiak. Šifra: »Letna zaposlitev«. 26252 Šlager Semadjonelen upo«reb?pvi predmeit v izvorni očarljivi izdelavi D. R. G. M. Vse j« kupec! — Za dobre potnike visc-k zaslužek. — Šifra: »Tvornica ZvoSa«. 26253 _J_ Kdo ve za dobre d»j« iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktično originalne« na oglas oddelek »Jutra« 26256 Potovalne zastopnike za prodajo dveh renomira-nih konsiminih predmetov po jugoslov. pokrajinah sprejmemo. — Zaslužek ob marljivi sposobnosti jako velik. Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko (neobhodno) sprejme ogl oddelek Jutra pod' šifre »Nastop kma'u«. 26299 Šivilje ln krojači Tečaj za prikrojevanje damskih oblačil se prične 1. do 16., moških oblačil od 16 do 30 v«aki mesec Zahtevajte naznanila (prospekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik staroznane strok, šole Teodor Kune. Ljubljana, Jurčičev trg 2/1. 26131 1. oblast*. Koncesijonirana šoferska šola Camermk, Ljubljana Dunajska cesta »tev M> _Jug-avto) le« 2236 Pouk m praktične vožnje 251 Šoferska šola oblastveno koncesijonirana. I. Ga-berščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. S2. — Prihodnji redni tečaj prične t. julija, 85855 Francoščino In nemščino ponen^s licence za ponavijaim rapit. uopise pod »Strokovna učiteljica« na oglasni oddelek Jutra. 25992 J Absolvent Klostemeuburške višje lote za vinarstvo in sadjarstvo, % vtcl«tno prakso v kletarstvu, vinarstvu im sadjarstiu. izurjen tudi v čebelarstvu im perutnin-3 i, va. žela primerne zaposlitve. Ponudbe n« oglasai oddelešk »Jutra« pod šifro »Oeoolog«. 25646 Ablturlent odTOnjaik bi imetruiral čez počltnioe vse gimnazijske predmete — tudi francoščino. Naslov pove og'a-ni oddelek »Jutra«. 26225 i* iu JkJb> Plačani natakar starejši, kavcije zmožen išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Plačilni natakar«. 2-5872 šivilja pomočnica, majša moS. išSe namežčenja pri kaki šivilji, v trgovini ali tovarni. Izvrševati zna vsa v to stroko spadajoča dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26179 PrikrojevaJka za fino moško, tensko in otroško perilo, prvovrstna moč z večletno prakso, išče »a Ljubljano ali bližino Ljubljane službo. Cenj. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor, pod »Dobra moč« 26188 Knjlgovodklnja odnosno samostojna kore-spondentinja rfov., erbo-hrv. in neanSkega }e®ika z mnogoletno prakso, t še neodpovedatri službi, ieli premeniti mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutna« pod »Samostojna moč«. 26233 Upravitelj z vwWetno prakso na veJe- poseebrih v Sloveniji in Hrvatskem, »če službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutta«. 26201 Prodajalka z dečele. i večletno praki«o želi eluSbo v LiuMjani aTi kj« v bližini: Event tudi prevzame v najem majlhno dobro idočo trgovino. — Cen!«ne ponudbe na opisa, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna prodajalka«. 26200 Dve natakaric! iS6et» službo v boTjS restavraciji. kavarni, zmožne kavcije. CenJiMie ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmrzne mo8i« 96206 Trg. posfovodia z debrimi referencami — vešč slov. in nemškega Jezika v govoru in pisavi, ieli svoje »edanje mesto oremeniti. Naslov pri po družni« »Jutra« t Maribora. Pletilni mojster za okrogle stroj« (Rund-strickma»em odiemu ceneje. RazpnWii» ee po poŠt« in železnici. 101 Papirnate servljete pisemski papir, razglednice itd. nudi najceneje tvrdka Ivan Ba-bovec, Ljubljana. Stari trg št. 20. 165 Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik. Tržaška cesta S* 16. telefon 3313. 146 Barve, lake, firnež in drago nad! najboljše In najceneje »Lustra« V. Laznfr Gospoevetska cesta štev 12 — poleg restavracije »Nov svet«. 36 Premog hi drva i/rod»ja Jezeršhk. Vodmat 20C Krušno moko krmilno in otrobe Vam nudi v vsaki množim, po zmerni dnevn". cetu F. Ju van. valjčn' mlin. Srednje Gameljne pr! Ljubijani. 263 Puhasto perje Kg p«- Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 13f' Din ln čisti puh kg po 250 Din L. Brozo vič. Zagreb Ilica 152 Ke miška Sistilnlca perja 242 Malinovec iz domač'h gorskih malin, z rafinalnim sladkorjem vkutian. brey vsake kemič ne primesi, do 5 kg po 17 Din za kg, do 10 kg po 16 Din. od 10 kg naprej po 15 Din za kg po železnici. V kraje, kamor dostavljam sodavičarske izdelke in kisle mineralne vode. tndt malinovec na moje 6troške. L. Rogelj. Vrhnika 25993 Aparat za trajno kodranje prvovrsten in moder*, pe zelo nizki ceni proda V. Maly v Mariboru Aleksandrova c. 22 Izložbeno okno z vi ati kombinirano, veliko 0.90 X 1.50, odnosno 0.90 X 2.65 m naprodaj v Ilolizapflovi ulici 19. 26333 Izdelovanje kopalnih oblek p« marročl i«. Postrežb« tovi ulici 1. Registrir. blagajno prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »National«. 86280 V t »I 'tj f f Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab čeme — Juvellr LJubljana. WoKov« nllca S. 88 Pohištvo moremo te navadno, poffltl-rane ter fino izdelan« spat niče po nizkih cenah Vam nudi zaloga pohištva Franc Velkavrh. mizarstvo — Viž-marje (pod klancem). 86101 2 motorni kolesi spiodno priznane znamke, dobro ohranjeni ugodno naprodaj radi odpotovanja v inozemstvo — A. Semerii. Spuhlje-Ptuj. 26000 Motorno kolo D. K. V., 6 k. s., malo vo-ženo. poceni naprodaj Knezovi ulici 38. Osebni avto F?at 520. zelo malo vežem, radi odpotovanja takoj zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem cddelku Jutra. 26314 Pozor, motociklisti! Največja izbira rabljenih in tudi malo voženih mo-tociklov, z in brez prikolice, različnih znamk, po nizkih cenah nudi tvrdka O. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica' 11. 26304 Bukovih drv lepih isi suhih kupimo ca. 20 sežnjev. Oferte na Krajevni šolski odbor v Teznu pri Mariboru, d« 25. juiija. Dobava do 1. septembra t. let*. 25987 Perzijsko preprogo clrka 2.50 X o-Vj m kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Preproga«. 25960 Sesalko najraje centrillugalino — ki mera biti v dobrem stanju in imeti kapaciteto od eca. 100—140 1 vode na minuto, ku,pimo takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra pod šilro »Sesalka«. ^ilO 1 Polžaste stopnjice za višino 4 m, v približnem premeru 1.20—.1.40 m, železne, rabljen« kupi teko} Ivan Sribar, Gospo-svetska cesta 13, Ljubl jana Zdravilne rože bezgovo in ftpovo evetje. tieoč rože. lapuh, brezovo perje, perje od črne mali ne, cvetje ed akacij«, bele koprive stebla 6 perjusn. bele koprive rož«, pelin, ajbišpreseloo, t senci posušeno. čisto ia brez nesnage kupuje drogeri ja »Sanltas«, Celje 77 25683 Bukovih drv In bukovega oglja kopim vti vagonov proti! takojšnjemu plačilu. — Ponudbe z navedbo eeoe na oglas, oddeiek »Juitra« pod šifro »Suho blago«. 25770 Konjskega »ena dobrega kupi vei vo« A. Su&nik. Ljubljana, Zatoška cesta 21. 26053 Dobro vrtno zemljo kupim aa vrt sredi mesta Ponudbe 1 navedbo eene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra zemlja«. 26108 Rabljene cevi traftnic« in traverze fcnpoje v vsaki fco-lačini tvrdka »Jugofurda«. Zagreb, Pod-vožnjak kod glavnog kolodvora, Bednjaneka tri. 2. 26S86 Iščem podjetje U bi don&šalo garantirano na^boljlše dohodke pri vložitvi kapitala 50.0iX> Din- Ponudibe na oglasna oddelek »Juitra« pod šifro »Inteligenten in marljiv trgovec«. 25930 Družabnika z lokalom v Kamnika Sprejmem, ker hočem ustanoviti filijalko izdelovanja »odavice in najnovejših brezalkoholnih pijač. Sem Lastnik inventarja za soda-vičarsko obrt — lekarne v Kamniku, katera Je po mojem odkupa prenehala poslovati — Ernest Ručigaj, izdelovale« sodavode in restavracija v Kranju št. 104 26038 Kot družabnik vrt-opim v dobro idoče rentabilno podjetje z 200.000 do 500.000 Din. Pouudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudeležba«. 86073 Drožabnfco z lokalom MBse n Aupno prodajo dobro idofega predmeta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobro plačilo«. 26234 Lokal v eenti li Jesenic, prijaven za pisarno, oddam. Poiave »e v karorai »Pariz« Jesenice. 26197 Gostilno hi mesarijo (Mnnoidočo. na najpromet-nejSi cesti 8 minut od g}. koJ. t Maribora prodam. Naslov t oglasnem odd. »Jutira«. 85873 Lokal, ozir. prostor primeren sa trafiko, iščem za takoj ▼ Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trafika« 39127 Branjarifo trafiko ali gostilne. iWbro idoč o prevzamem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26250 Skladišče veMko in krasno, z elektr. razsvetljavo in silo, vodovodom ter pisarno, v centru mesta (neposredni bližini pošte) itd-ciim. Naslov v oglasnem odd«iku Jutra. 26141 2 prostora velika in s,vet.a, prikladna za skladišče aii delavnic«, oddam v najem. Vprašati pri Jugo - Ra liator, Kolodvorska ulica 18. 20222 Obrtniški lokal na Doleujiski ce&u it. t oddam s 1. julij«m. 26343 Trgovski lokal večja in manjši, primere« za brivca, ali drugo oibrt, tudi s stanovanjem oddam na Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelka Jut-a. 26341 Majhen lokal (vbod iz veže) z velik« ia lepo izložbo oddam za ja--arno ali elitno. Naslov ▼ oglasnem oddeiik» »Jutra«. 26S43 Lokal s flktadfiSoa ia slanna. njem o-idam aa avgust. Rožna dolina, eeeta VII/12. Čevljar, delavnico v Ljubijani, % vston iaveo-tarjecn po nizki e«ai pro. dam proti takojšmjemn plačila. Ponudibe na oglaaarf oddelek »Jutra« pod šširo »TikcjžiLjtf plačilo«. Lokal za pefcovaKo obrt, • rantem iščem — - vzamem v na)eoa» Kvent. kupim hišo > prtmomimi lokali sa pe. jcarijo. Reflektaram sam« na Gorenjsko. Cenjen* ponudbe na podružnioo Jutra oa Jesenicah pod značko »Loka! 48«. ----- Trgovino s čevlji dobro kioc«, Ifc • lat obstoječo, na BajprouetaejS točki t l^l jani »mui samo osebi, ki > lsv«žba-sa v tej stroki, proti primerni kavči JL Ponsodbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Dpeljana«. aiS3 Pekarno prsr Mn tdo&o, v tr^iB ob ietesmei v Sovo-niji — aa BajprcmetnejS toStl, 1 vsem ioveirtarjesa la večletno oajemoo pogodbo takoj prodam. Po. nudbe pod »Siguj-na eksistenca« na podrnt »Jutnac v Cel^L ----- Dvonadstropno skladišče t liiatst prostori tec kletjo, primerno aa teva*. niški obrat v bližini gorenjskega kolodvora, od-damo v »ajem. Ponadbs na oddelek »Jwtra« pod »Skladišč««. 36174 Hotel s Btilli)«, ▼ mesta Slovenije, v aa^lep. šem pmmetnem de4m letovišča. 1 vsem tervcetarjen, gospodar, poslopjem, vrtom is nekaj posestva, zaradi boiezni pr^^dam. sisui. oit-dam trnii v najem Nask»r v oglasnem oddeliu »Jutra« 2521® Poror! Mickama, dote« Mo6v aa parni pogon, a širnim kotlom se da v najem za veS let. Dnevni promet 4—800 litrov. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. Vilo v Ptuju prostorno, s velticua sadnim ln »olenjadnim vrtom proda Ed. Ceh, Ptuj, Trubarjeva cesta 12. 259SS Hišo z zemlfiščem prodam za 35.000 Din. Posedati je pri žagi v Kasa-zlh št. 67 v Petro-včah pri Celju. 2506« Majhno hišo t Celja prodam. Pojasnila daje posestnik Ivan PerkOvič, Slov. Konjiča. 26091 Hišo U »toJ! ob zelo prometa! cesti Premer je proti Borovnici pripravno za trgovino takoj prodam. Zraven je tudi nekaj zemlje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26156 Boljše posestvo »eio lepo blizu mosta na Štajerskem na prodaj. Lastna elektrika in nora vila. Hiša in nov« gospodarsko poslopje, mlin i« žaga na vodi. Zelo pripravno za začetnike les. trgovine, ker je dosti lesa v okraju. Naslov pod značko »Koroška meja« na ogl. oddelku »Jutra«. 26163 Hišo na promet, kraju, v kateri je ie vpeljana trgovina, ali pa tako. ki bi bila sposobna za trgovino kupim. Ponudbe t navedbo cene in plačilnimi pogoji mi F. Feriič, Pos&vec pri Pnd-26196 \ Posestvo kra."iu in dobičkonosno oa- jr&d.i.'. Ponuibe pod šifro »K. i-v >« oa upra/vo »Jutra« ▼ Cel j«. "" a>153 Prodam hišo ■ S eflikima sobeana in kuhinjo v pritlfičju, 2 sobi in majhna kuhinja -v pod-»tte u. veiika pralnica, «Uet in elik Trt. Maribor, Bet-naveka cesta 45. 23150 Posestvo v Sv. Lenartu pri Maribora, o>bsto;čče iz lepe zidane hiše (4 sobe, kuhinja, 2 kleti) zidan hlev za živino, 2 orala lepe zemlje nje v in travnikov prodam. Njive so 10 ni i mit od hiše oddaljene, gozda jo 2 orala in je oddaljen 1 uro. — Brez COTala se proda za 120.000 r>;n. samo gozd pa za Din 15.000, ker ;e le« že za sekati. Knpci ee naj osebno javijo, ker se na dopise ne bo ozl-alo. Lenart in Ana Bonuti. 24940 Posestvo » Sr. Lenartu pri Mariboru. obt-toieče iz lepe zi-<>ane hiše (4 .»obe. kuhinja. 2 kleti). z:dan hlev za živimo, 2 orala lepe zemlje rji v in tra/vnika. je naprodaj Njive so 10 minut od hiše oddaljene, gozda je S orala m 1 uro oddaljen Proda se br*>z gozda za ceno Din 120.100. z gozdom ta Din 150.000. ker je les ie za sekanče. Kunci se naj javijo osebno, ker -e na dopise ne bo oziralo — Lenart in Ana Ronn-ti. 24940 VodnJ mlin h velik vrt naprodaj v Žužemberku — zraven tudi hiša z 2 sobama in delavnica z* osnj«. njive ter gozd. Naprodaj radi odpo-tovanja — Pojasnila daje lastnik Joraip Količek 25275 Nasvete za nove gradbe načrte. proračune tn nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitek tonična inzenjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani. Mestni trg 2o'I 159 Trinadstr. hiša v sredini mesta pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25857 Parcelo vogalno, blizu kolodvora — z materialom v zemlji prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 26021 Lepa družinska hiša 5 minut od glavnega trga v Mar-boru. naprodaj. Pojasnila daje Kresnik, Državna eesta 20. 26071 Vodno moč a nov-.m tvorniškim poslopjem ugodno prodam ali oddam v najem. Nas'ov pove oglasni oddelek »JutTa«. 26080 družba z o. x. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: NOVO HISO v Rožni dolini. 2 dvosobni kompletni stanovanji, vrt, -parketi, elektrika in vodovod — Din 145.000; ugodni plačilni pogoji; VILO. 65 oraov mlade šume pri Poljčana-h, o sob, kuhinja, priti kline, gospodarsko (poslopje, vrt-sadonosnik. njive, ob vili tekoča vo-da. avtobusna z^eza z Rogaško Slatino. Prlp-;ivno za letovišče — 200i!00 Din: GOSTIL. POSESTVO — Maribor. 2 orala, neva go-tilniška hiša. 6 prostorov, 4 stanovanjske sobe, kegljišče, gospodarska poc-lopja. vrtovi, sa-4enosnili-edji. ' 26251 Laško Dve hiši z zemljiščem ali br«z proii Schmidlin. Laško. 26322 KTasno posestvo 3 oiale, 2 hiši, ob glavni ce»ti, tri četn ure oa kc-iodvora, zelo ugodno za trgovino. obrt a.i upokojenca, prodam za 30.000 Din. s pridelki ter živim in mrtvim inventarjem — vrednim 14^15.000 Din. — Sarfer, Selnica, pošta Sv. Jij, Sle v. gorice. 26319 Posestvo ali hišo dobičkanosno, kupim. Obširne p;smene ponudbe na naslov:' L. Kvitko, Ruše 23 — Posredovalci izključeni. 36313 Enodružinsko hišo novo, ti*k postaje, 5 minut od šole in cerkve pro-iam. Pojasnila ob sobotah po-pc-ldno in ob nedeljah daje Jožrf Ponikvar, Črnuče 11, pošta Jezica pri Ljtrbliani. 26307 >;>y/ mn. Stanovanje sob', kuhinje in pritiklin iščem. Ponudbe pod Sifno »Enosobno« na ogla6. oddelek »Jutra«. 26034 3-sobno stanovanje se išče z vsemi pritikiinami za 1. avctist aii preje. Pl.t-am do Din 2000. Cenj. por idbe na poštni predal 10: Ljubljana. 26177 pisalni stroi ima najboljše reference in se zato sam oriooroh za nakup. IVAN LEGAT Prešernova 44 telefon int 2598 7631 MARIBOR Vetrinjska 30 Telefon int. 2434 Stanovanje 2—3 sob v centru mesta za avgust iščem. Plačam večji znesek vnaprej, eventuelno adaptacija. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pol »Snažna 3-član ska družina«. 26172 Stanovanje 2 sob, kuhinje in kopalnice išče za takoj mirna stranka brez otrok, t-očen plačnik, ki plača 700—900 Din. Po mogočnosti blizu glavnega kolodvora. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 26241 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam v novi hiši za avgust. Vodovod in elektrika. Več v Rožni delini, cesta VII/12. 26038 2 stanovanji 2 sob in pritiklin, parket ter elektrika, oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26226 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje in pritiklin. v mestu išče mirna stranka s 1. avgustom ali 1. septembjoin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod - Reden plačnik 30«. 26132 Sobo in kuhinjo iščeta mati tn sin za takoj ali pozneje, v trnovskem ali šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 16306 Stanovanje 4—5 sob, na prometni toSki v Ljubljani išče s 1. novembrom mirna stTanka bre^z oDnak. Na želj« se plača 6 mesecev, oziroma ene leto naprej. Cenjene ponudbe z navedbo najemnine pod »Komfortno stanovanje«. 25767 Sobo In kuhinjo s pritikiinami oddam s 1. julijem v Šiški onemu, ki plača pol leta naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26004 Hišnik po možnosti umirovlien vrtnar, dobi stanovanje za sebe in za ženo v vili. proti obvezi, da bo opravljal poldrugo uro dnevno potrebna vrtnarska in druga dela. — Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 26142 Stanovanje tri- ali dvosobno in kabinet. zdravo in solnčno išče višji državni uradnik za avgust. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Banovina«. 26232 Lepo stanovanje 3 eob. kopalnice in pritiklin, v sredini mesta oddam s 1. avgustom. Ponudbe rra oglasni oddelek »Jutra« pod >1. avgust«. 26260 Dvosobno stanov amje v mestu ali bližini išče zakonski par brez otrok za takoj ali pozneje. Cena ne igra vloge. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Solventen«. 26250 Boljšo družino iščem v Ljubljani, ki bi sprejela dva mala učenca v popolno oskrbo. Ponudbe pod »Blizu šole« na og'as. oddelek »Jutro«. 26199 Mansardno stanovanje 1_2 sob (1 opremljena) takoj oddam doibri stranki brez otrok. Cesta na Rožnik 19. 28279 Stanovanje lepo in solnčno. 4 sob. kopalnice. kuhinje in .pritiklin. na Miklošičevi ceet: oddam e 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Solnčno«. 26301 EnoSobno stanovanje s kuhinjo in vrtom oddam » Zeleni jam!. Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra« 26305 Stanovanje »obe in kuhinje teT skladišče 7.9 perutnino iščem Ta takoj ali s 15 julijem. Ponudbe na oe'as oddelek »Jtrt-a« pod »B^rzu glavnega kolodvora 11?,». 3R2S1 Lepo sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v Floriian-ski ulici 28/1 — vhod Hrenova ulica 26309 Mesečno sobico z elektriko in vhodom skozi kuhinjo, poleg rimske šole oddam za 250 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 26302 Opremljeno sobo čedno, z elektr. razsvetljavo cddam e 1. julijem 1 ali 2 osebama, event. s hrano. — Stari trg 21®. desno. 26109 Sobo odda-m s 1. julijem t. 1. Slomškova ul." 14/1., desno 261SČ Opremljeno sobo v bližini Tabora s posebni vhodom oddam s 1. julijem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26157 Sostanovalca sprejmem 1. julija- Poljanska c 54, vrata 34. 2616S Sobo z elektriko oJ-iam 1—2 gospodičnam dijakinjam z vso oskrbo. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 36175 Prazno sobo blizu kolodvora ob Dunajski cesti oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36173 Gospoda sprejmem na stanovanje. Poizve se pri hišnici. Stari trg št. 9/1 26211 Opremljeno sobo poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Gospodično z otrokom aH dve mirni [gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26218 Opremljeno sobo oddam starejši, čez dan odsotni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26144 Sostanovalca sprejmem k 8e enemu gospodu v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 86015 Prijazno sobo lepo opremljeno in separirano oddam % 1. julijem v vili blirn obrtne šole stalnemu gospodu Elektrika, zajtrk in perilo. Naslov v oglasnem oddelku »J utra«. 26097 Sobo parketirano. z elektr. razsvetljavo in separir. vhodom išče bančna u radnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina mesta«. 30115 Sobo moiemo opremljeno, par-ketirano, z električno razsvetljavo in DOsebnim vhodom, na željo tudi s «>-uoorabo kopalnice, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. jn*ij«m t. 1. snažni in solidni osebi. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 26266 Lepo, zračno sobo z elektriko in posebnim vbodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 26146 Sobo s posebnim vhodom, elektriko, event. B hrano od dam s 1. julijem 2 gospodoma, oziroma gospodična, ma. Naslov: Tabor 5/U levo 2J»16 Separirano sobo takoj oddam 3 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36227 Sobo lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo in kopalnico, v bližini TaboTa ali sv. Jožefa išče zakonski par brez otrok. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 63«. 28283 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu v Gledališki ulici 7/HI — V. A. Gospodična ve^ dan odsotna, išče posteljo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 36254 2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje, primerno za letoviščarje. v vili blizu Tivolija oddam za julij in avgust. Naslov v oglasnem oddelku Jirtra. 26219 Opremljeno sobo s električno razsvetljavo in souporabo kopalnice — event. z oskrbo, iščem v bližini bolnice s 15. julijem. Ponudbe na cgiasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 303«. 26247 Lepo, prazno sobo takoj cddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26272 Sobo z. 2 posteljama takoj oddam Ulica na grad št. 7. 26306 Opremljeno sobo veliko, z elektr. razsvetljavo in souporabo kopalnice o-ddam v bližini vojašnice kralja Aleksandra, Naskvv v oglasnem oddelku Jutra 2627« Lepo sobo zračno in veliko, s posefb-nim vhodom ter elektriko takoj oddam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26209 Sobo i«po opremljeno, z elektriko ia parketom takoj oddam le boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26300 Sobo solnčno in sna-ino, z elektriko oddam ccspodu v bli. žini gor. kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26285 Gospoda kot sostanovalca sprejmem 9 1. jnlijem za dobo 2 me-eecev. Naslov pove og asni oddelek »Jutra«. 26284 Opremljeno sobo v I. nadstr., s postrežbo, s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gov-podo-ma 6 1. avgustom. Nizka cena. Poizve se v Kolodvorski ulici 26 362SS Solnčno sobo veliko in lepo opremljeno, v centru mesta takoj oddam 1—2 osebama. Na-slov v oglasnem oddelku Jutra. 26277 Sostanovalca s hrane sprejmem v Flori-janski ulici 19/11. 26287 '»il Samostojen obrtnik in posestnik vdovec STednjih tet. brez otrok, želi znanja z deklico, staro 20—30 let., ali vdovo brez otrok, čedne zunanjosti ter neoporečno preteklostjo. milega srca in z nekaj gotovine. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pofl šifro »Mirni dom 36«. 2603C Dekle skrbna gospodinja. čiste preteklost; in čedne zunanjosti, »e želi jadi pomanjkanja poznanstva tem potom seznanit; z dobrosrčnim gospodom v starosti 28—40 let. Cenjene dopise ako j« mogoče s sliko prosim poslati na oglasni odd. Jutra pod značko »Skromna 1000«. 26208 Znanja žel] mlad trgovec z gospodično IS—20 let neomadeževane •preteklosti, trgovsko na-obraženo, ki je samostojna oziroma ima kaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko naj se pošlje pod »St. 30« na oglasni oddelek »JutTa«. 26180 Ker je sestanek nenvo-roč — se gospodični prosila za naslov pod šifro »Blondinec in Crnolasec« na oglasni oddelek »Jutra« 26204 Vdovec 60 let star, posestnik in obrtnik v obljudenem kraju. samostojen, s oremože njem čez 800 000 Din. išče v svrho gospodin»«tn-a gospodično. vdovo ali ločenko brez otrok, staro od 45 do 60 let. z gotovino 100.000 Din. kot dražabnl-co k obrtim. Gostilniške obrti in trgovine veiče imaio ©rednost; želS se pa tudi znanje klavirja. Po-znejJa ženitev ni izključena. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s sliko, katera »e vrne. na oglasni oddelek »Jutra, no d značko »Mirna bodiočnost«. 24805 Vdova-posestnica \ poročim starejšega po-i sestnika ali trgovca. Do-1 pise pod šifro »Dobra gospodinja 8S« na oglasni oddelek »Jutra«. 36183 Vdovec z dobro vpeljano staro trgovino v mestu Slovenije, želi spoznati starejšo gospodično ali vdovo, e gri-mernim premoženjem — t svrho takojšnje poročitve. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro ■ Soliden mož«. 36191 Gospod premožen, v stalni služBbi, želi znanja radi ženitve z ; goespodično, staro do 30 j let. Prednost imajo učite-j Ijice na deželi. Diskrecija zajamčena. Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družinska sreča«. 30112 Mlad fant iz Holandije. želi poročiti slovensko dekle, staro od 18—25 let. Ponudbe s sliko ki se na zahtevo vrne, na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hol-andija«. 36270 Poročiti aH skupno gospodinjstvo želi mesar in prekajevalec z obrtjo na dveh krajih, star 40 let, ločen že med vojno, ne _po lastni krivdi. z gospodično, vdovo ali ločenko, za skmpno vodstvo obrti. Dopise pod značko »Lepo podjetje« na. podružnico »Jutra« t Mariboru. 26315 Poljub Pozabil — sestane* nemogoč, obžalujem — koga naj se boj.im. ne razumem. Prosim Te, da prideš kakor po navadi. Upam, da pozabiš. Na svidenje. Pozdrav. 26237 ? Ha-ha ? Motiš se ako misliš, da po Pragozdu iščem srečo. — Upam, da jo tudi Ti ne boš nagla tam. 26215 Gospodu s Šifro 333 sporočam, d« ni pomota. Istotam 38-/6. cb 8. uri sveče r. 36255 Izleti Devet jeseniških turistov. 19—32 let starih, mešane rase, želijo znanja z 9 gospodičnami. marlmi 17—20 let. v 6vriio skupnih izletov. Prednost Ljubljančankam in milijonarkam Ponudbe s sliko na podrinžni-co »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Devet«. 26295 1826 Vzradoščen nad &pominj. Veselim se neizmerno svidenja. — Bodi poljubljena. 36294 Samo pri tvrdki Telefon 248» Telefon 2439 Kuputte samo kline najboljše znamke ter se boste vedno dobro obrili. Naša klina'domače znamke iamči za najfinejše in dolgotrajno rezilo. Vedno v veliki izbiri vse vrste najboljših brivnih aparatov, najfinejših britev, stroje za lase, škarij in žepnih rožev. Lastna električna hranilnica v»t-h vrst brttvie. Strojne tovarne in livarne t Ljubljana Telefon U. 2830 Brzojav: Stroj Pozor! Velevažn« za lesno Industrijo. Naznanjamo, da smo edina tovarna, ki preureja ojnice od Naznanjamo, da smo edina tovarna, ki preureja ojnice od polnoiarmenikov in venecijank na sferične valjčne ležaje (Tonnenlager) SKF Izvršili nad 100 oiničnih glav. ZAHTEVAjTE PONUDBE! CENE SOLIDNE! PRVOVRSTNI IZDELEK! Uhane l dijamanti in smaragdom v sredi sem izgubila od kop. »Ilirije« do Zg. šiške. Najditelj naj jih proti nagradi odda t ogl. oddelku »Jutrac. 36303 Td i\}o4«rwiv» v vseh tekarnah in drogeri-jah. 8842-a HEMOROIDE Merzov hemoroidna serum. Kecto-Serol prodre avtomat., v »edel bolezenskih klic, i naglo odpravi nadloge, srbečico danke. skelenje in' druge bolečine ter povzroči. da hemoroidi skrknejo. Velika tub« s uvodno cevjo 75 Di - V 'ekarnah grati« prospekt štev 6 — od kemične tvornice Mer* & Oo.. Frankfurt mm Mlin. Autokaroserije izdeluje in popravlja JCunstler Ljubljana. Lepi pot l pri tobačni tovarni priložnostni nakup autsmoblov 1 Steyr tipa 4, 1 Torino Fiat 501, 1 Amilcar Šport 6 CV l Studebaker, 6 sedežen, odprt, 1 Chevrolet avtobns Vsi vozovi so v najboljšem stanju, deloma neuporabljeni, posebno ugodni za tak-sametre! — Plačilne olajšave! 9022 O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Pravi gojser čevlj* zajamčeno ročno delo, od Din 290 naprei pri ZA LOK AR Gosposvetska cesta 8 T. SOKLle MARIBOR Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev A. KOS Ljubljana Mestni trg 25. nasproti magistratu I. MERČUN. Informaciiski zavori. Zagreb' Ilica I3II. tel. 68—53- sprejema od danes kreditna zavarovanfa. Vsa vplačila se vrše izključno pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu, pri katerem zavodu ostane vezano vložena vsa garancijska glavnica oziroma premijska rezerva. Zahtevajte v lastno korist še danes obširna navodila pri L MERČUN, obavještajni zavod v Zagrebu, Ilica 13, kjer se tudi sprejemajo pod dobrimi pogoji izvrstni zastopniki za vse kraje države. 8783 Tovarniški prostori v centru LJUBLJANE, cca 800 m9 in poleg tega pisarniški lokali, skladišča 4 garaže se oddajo sknpno v najem. Pripravno za industrijo ali večjo obrt. — Ponudbe pod »Lokali 332" na oglasni oddelek „Jutra." Izdelujem in popravljam strokovno po najnižjih cenah pile (tirpifa) 8994 FIGAH I* LJUBLJANA. Gosoosvetska cesta — Vošnjakova ulica št« 6 (v bližini restavracije »Novi Svet«) Za cenjena naročila se priporoča. Kamna jam r«lecen j enemn občinstvu, da sem kupila m aa novt. uredila HOTEL JADRAN V RADEČAH pri Zidanem mostu Ka razpolag« »mam veliko tajskih sob. gostilniške prostore s salonom ia vrtom, kopalno sobo in avto garažo. Točim satamčeno dobra vina, pivo, imam sladoled, dajem dobro brano po nizki ceni; sprejemam abonente. — Letovigčarjem nudim prvovrs-ten penzionat aa dnevno 40 do 50 Din. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Dobi se sodavica, kra-helni. malinovec, pokalice, limonada, sabesa na debelo in drobno. , L ., , , .. i. - Mesto Radeče ima oostajaljsče. dobrega zdravnika, lekarno, avtotaksi. Od Zidanega mosta je oddaljeno pol ure. ima lepo oko-lico z gozdovi, planinski zrak dobro vodo. lepa sprehajališča. Za turjste izhod na Kum Lisoo. Kozje, na Šentjur pod Kumom in vinorodno okolico Šentjanž na Dolenjskem ter inn-i naravna kopališča v o-kolici. . Naivljudneie -e priporočam p. n gostom domačinom ter letovišcarjem posebno 'iz Hrvatske, vsem potnikom in splavarjem (flosarjem) iz Savinjske doline za prenočišče. 8861 MILKA ROGELJ-POLJANŠEK HOTEL »JADRAN« V RADEČAH LUČE V bo v naravi enake Švici. Svež gorski zrak. — Okrevališče živčno bolnih in sploh vseh, ki potrebujejo mir. — Od 27. junija 1930 direktna avto-zveza CELJE — LUČE. Hotel Ojstrica Penzija 40 Din za osebo. Na razpolago lep vrt ob Lučnici, katera je pripravna za kopanje. Nudi se tudi 1 soba s 4 posteljami in kuhinjo. 8934 JOSIP BOLTIN. A. Golob Koitip. LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. 3. Izdelovanje emajliranih i't,ci. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE. Naznanilo otvoritve! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bo s 6. julijem otvorjena na novo preurejena gOStllaia v lastni režiji in po prejšnjem načinu, Florjanska ulica št. 4, v kateri se bodo točila najceneje izvirna domača vina. 168 Priporoča se A.in F.Kajfež. Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja in so-žalja, ki smo ga prejeli ob izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere, sestre in tete, gospe Rezike JCrošelj ae tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Cerknica, dne 26. junija 1930. ŽALUJOČI OSTALL Prvo vraten ZAREZANI STREŠNIK ki dobro prezimi in se ne lušči, ZIDNO OPEKO nudi v večjih množinah ln po nizkih cenah F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. S. A i\ T O X Y D N T O IX Y I> Ijugoslovenskega izvora Neuničljiva Nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij. Najboljša Najekonomičnejša ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI Rudarska združba Irojana Dunajska cesta I/IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber, Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29, Maribor; Ivan Šega, agentura. "-ska Sobota. 7563 Iščem mlado damo inteligentno, signirano in elegantno kot partnerico za avtopartije in kopanje v noletnili mesecih. — Cenj. ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »40-letni tujec«. 9013 Stavbni les. Deske za obijanie stropov ird, Trd. parjen bukov, hrastov in javorov les več let naravno usušen, ima sta no v zalog po želo ugodnih cenah tvrdka — REMEC € o.. Hi L|UBL|AP1A. Kersnikova ulica 7 Dostavlja se v Ljub jano in okolico na hce mesta 890^ ANTISEPTIČNO PREPARIRANA | GUMA | ie znatno bolj zdrava in zanesljiva. Zahtevajte povsod izrecno njo. 129 Natečaj za sekretarja in revizorja Razpisuje se natečaj (konkurz) za enega TAJNIKA in dva ZADRUŽNA REVIZORJA. Kvalifikacija: Višja, prvenstvena fakul-tetska izobrazba, oni z zadružno in komer-cijalno prakso imajo prednost. Plača po sposobnosti in dogovoru. — Pismene ponudbe s curriculum vitae, prepisom dokumentov in prilogami event. svojih pismenih del do 25. julija 1930 nasloviti na •> Savez nabavljačkih zadruga državnih služ-oenika«, Beograd, pod »Pošt. pret. 290«. — Vsaka protekcija se, kot neumestna, izključuje. 8945 Naročajte „Našo dob®'" Dolgoletni vodja spedicijskega oddelka Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, gospod FRANC KLIMAH je danes nenadoma preminul. Pogreb bo v soboto, dne 28. t. m., ob pol 6. uri popoldne izpred hiše žalosti na Jesenicah št. 157 na mestno pokopališče. Svojemu vestnemu uradniku in dobremu tovarišu bomo ohranili trajen in časten spomin. 9015 Jesenice, dne 26. Junija 1930. Ravnateljstvo in uradništvo Kranjske industrijske družbe• §TAKLO B. TOBER — tovarniško-komlsijska zaloga: ftkc. spol. Pnmj leska sklarna v Hyieve—L S. R. Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe. Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili. 8752 'ti« Po znižani ceni kopalne čevlje v vseh modnih barvah prodaja FRANJA SNOJ LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 30. TSr^cvs/ei lošeal Prodam moderno jedilnico hrastovo, črno politirano, po zelo ugodni ceni. — Sodarska steza 2 (nad cerkvijo Sv. Florjana) rodaja pištole za ;trašenje na 2, 6 in 10 strelov po znatno znižanih cenah — brez orožnega lista. Vse drugo orožje in municijo za lov, šport in obrambo v največji izbiri in po najnižjih cenah. Pri pismenih naročilih poslati tre-jino zneska naprej. Za veliki ilustrovani cenik 1930 poslati 6 Din v poštnih znamkah. 5041 F. ŠEVČIK LJUBLJANA ŽIDOVSKA UlICA ŠT. 8 DVOKOLESA — teža od n ki* nanrel najlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tud) po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, rjUBLJANA. Karlovška cesta št. 1 Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati LAKSIT ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. Restavracija »VISOKO« na Golovcu V slučaju lepega vremena jutri ob 4. popoldne na ražnju 9018 pečena — — jagnjetina, — — IZVRSTNE PIJAČE! IZVRSTNE PIJAČE! 6 8 s stanovanjem v industrijskem kraju vis-š.-vis železniški postaji na Gorenjskem, se odda takoj ugodno v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8887 99 FAMA« azbestni tlak kvalitativno na prvem mestu. V uporabi najcenejši. Polaga samo: „F A M A", tvornica obitih tlakov v Ljubljani, Tesarska ulica štev. 3. AVTOBUS--- Ljubljana — Dobrova — Polhovgradec odpelje v nedeljo iz Ljubljane ob pol 8., pol 10., pol 13. Nazaj po želji občinstva. 9019 Modistinje, pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernega modistovskega pribora je David Wiesel, Zagreb. Jelačičev trg štev. 23. Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu In 4 v zglavju. Velikost MM Najboljši 185 X 78 ^t^Us^^^^tt materijal. Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! 9012 Naznanilo! Podpisani denarni zavodi naznanjajo, da bodo, z ozirom na sedaj vladajoče razmere na denarnem trgu, obrestovali vloge na knjižice in na tekoči račun počenši s 1. julijem t L kot sledi: vloge brez odpovedi: po 5 lo p. a. vloge, vezane na odpoved: največ 1 0 p. a. češka industrijalna banka, podružnica Ljubljana. Jadransko-Podunavska banka, podružnica Ljubljana. Jugoslavenska banka, podružnica Ljubljana. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljubljana. Komercijalna banka, podružnica Ljubljana. Kranjska hranilnica, Ljubljana. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. Ljudska posojilnica, Ljubljana. Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana. Obrtna banka, Ljubljana. Prometna banka, Ljubljana. Prva hrvatska štedionica, podružnica Ljubljana. Zadružna banka, Ljubljana. Zadružna gospodarska banka, Ljubljana. V. Wslliasnst ;VAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Na pohodu skozi nočne pariške ulice v spremstvu tihega spremljevalca se je Hektor mračno zamislil. Venomer so se pojavljale nove težkoče in ga silile k vedno večji pozornosti in skrajni previdnosti. Po svežem ozračju je čutil, da se bližata reki. In ko sta prišla na svoboden trg, je ugledal Hektor pred seboj justično palačo. Njegov spremljevalec je zavil v stransko ulico, Hektor ob njem. in ustavila sta se pred stolpičem, na čigar vrata je potrkal policist. Odprla se je mala linica, nato so se razmaknila vrata in pojavi! se je stasit mož. »Je državljan Fouquier še tu?« je vprašal Hektorjev spremljevalec. »V registraturi, kakor vedno.« se je oglasil odgovor. »2e dvakrat je poslal slugo sem doli vprašat, če si se že vrnil.« Hektor se je zgrozil! Fouquier! Seveda, to je bil javni tožilec! In ta krlovočnež je torej bil »skupni prijatelj,« o katerem je govoril Orand-Duc! >s_ Hipoma so se v Hektorjevem spominu obnovile neštete zgodbe, ki so jih o tem izrodku pripovedovali begunci. Fouquier je bil posredovalec med giljotino in »varnostnim odborom«. Zgodbe so bile polne podrobnosti o njegovi hladnokrvni grozovitosti, o ciničnem preziru, s katerim je mrcvaril svoje žrtve in o njegovi nenasitni krvoločnosti. V kratkih trenutkih bo stal tej zveri nasproti, njemu, o katerem so menili, da ga že dolgo pozna — njemu, ki je prijatelj državljana Charpentiera ... Hektor se ni mogel niti malo domisliti, kako naj govori s tem človekom in je smatral igro za izgubljeno. Mrzle srage so mu pokrile čelo, ko je sledil policistu skozi hodnik. Ne da bi potrkal, je policist odprl vrata, vstopil in pomignil Hektorju. Čvrstega koraka in pripravljen na vse je Hektor sledil pozivu. Ob treh stenah so druga poleg druge stale police, v četrto steno pa so bila vdelana steklena vrata, skozi katera se je lahko videlo v sosedno sobo. Na praznih predalih je ležal prah za prst debelo, vsa c prava je bila starinska in že močno poškodovana, zidovje vlažno in plesnivo. Vso soba ie napravljala vtis revščine in zanikarnosti. Za veliko mizo je ob celi kopici aktov sedel javni tožilec Fou-cruier. Ob strani mu je stal debelušast, nizek mož, s kodrastimi črnimi lasmi in enako gosto brado, ki je pokrivala lica. Oblečen je bil v umazano volneno jopico, na debelem črnem pasu pa mu je visel ogromen sveženj ključev. »Tole!« je dejal Fouquier in ponudil debelušniku akt, ki ga je pravkar Ropisal. »Vzemi ta seznam šestdeseterih, ki morajo jutri priti na vrsto. Ime onega popovskega lopova sem črtal... Kako se že imenuje?« »Marchand. ne?« je pomaga! debelušasti jetničar. »Točno. Odsek ga bo jutri še enkrat vprašal. Lahko pride nato zvečer na vrsto. Sodim, da je prav vseeno, če ga prikrajšamo za glavo zjutraj ali pa za večernice.« Ječar se je glupo zarezal in nato vprašal: »Ali je državljan Samson že govoril zaradi opmanjkljivosti pri vozovih?« »Da, da, vse bo urejeno.« Toda ječar se s tem ni zadovoljil. Imel je v zalogi še cele lita-nije pritožb. Vozovi pridejo vedno prepozno. Vrvi, ki se vračajo z morišča. niso nikoli oprane in zato od krvi tako trde, da se dajo le z največjim trudom vozlati... Po še to, pa še ono ... Javni tožilec se ie poglobil v vse te podrobnosti in stikal v kopici aktov beležke in ukaze glede prijavljenih pritožb. Naposled se je ječar vendar odstranil s seznamom žrtev. Šele zdaj se je Fouquier s svojimi topimi ribjimi očmi, pod-plutimi zaradi pomanjkljivega spanja, ozrl k vratom, kjer je stal Hektor in čakal. S kratko kretnjo je javni tožilec povabil Hektorja k sebi. »Dolgo se me pustili čakati, državljan Charpentier,« je dejal Fou-quier suiio in strogo uradno. »Kakor čujem, ste se vendar že zgodaj zvečer javili pri prefekturi. Zakaj pustite, da sem moral šele poslati po vas?« Hektor je bil že opazil, da so novi voditelji republike zelo dostopni za vsako laskanje. »Javnega tožilca pač nisem hotel motiti, saj se ve, da se noč in dan trudi za blagor naroda. Hotel sem si dovoliti, da pismeno povprašam, kdaj bi bilo državljanu, javnemu tožilcu prijetno, da me sprejme.« Fouquier se je nasmehnil in pokazal rumene zobe. Hektorju se je zdelo, da je njegov smeh še strahotnejši kakor njegov temni pogled. »Giljotina mi da mnogo opravka,« je menil Fouquier. »Pa koliko bo še dala!« Mrzlično je nato začel z roko riti v kopico aktov, ki ga je obdajala. »Komisar Regnault v Kodanju mi je javil vaš prihod. Prav pohvalno se izraža o vas, mladi mož. Njegovega pisma trenutno ne morem najti, toda glede na njegovo priporočilo bi vam rad nekaj predlagal. Moj prijatelj Regnault mi piše, da poizvedbe o članih na- še misije na Danskem izvirajo od vas. Sijajno! Vohun je Ie tedaj kaj vreden, če si zna pridobiti zaupanje vsake družbe, v katero pride.« Fouquier je že od daleč smrdel po alkoholu, njegove roke so se tresle. Iz steklenice, ki je stala poleg njega, si je nalil čašo žganja in izpil na dušek. Njegov pogled je kazal izraz zasledovalca, ki ne mara spati in se boji samote. Bilo je očitno, da se je alkoholu in delu vdal zgolj zato, da bi ubežal neštetim strahovom, ki so ga zasledovali v njegovem početju. »Regnault mi je pisal, da ste tako rekoč rojen vohun. Nu, kaj pravite k temu. državljan? Ali imate res tako dober nos? Mar lahko izvohate male popovske čepice, ki se skrivajo pod rdečo kapo svobode? Ali lahko izsledite izdajalske lopove kakor Dantona in He-berta, ki skušata republiki pripravljati pogin? Imam opravilo za vas. državljan, zelo važno opravilo. Pred vsem pa vas moram preizkusiti, saj moram vendar vedeti, če se na vas lahko zanesem.« Nenadoma se je njegov grobi glas spremenil v šepetanje, njegova glava se je nagnila na prsi in njegov pogled se je še bolj pomračil. Ze po par trenutkih pa se je spet zravna! na stol in strmel kakor blaznež v praznino. Skomignil je z rameni in si z roko trudno pogladil čelo. »Kaj sem že hotel reči... za vraga... kdo ste vi?« Kakor brezumen je zijal v Hektorja. Nato: »Ah, da, gre za državljana Couthona. Prosil me je. naj mu priporočim kakega mladega moža. Potrebuje zasebnega tajnika. Dejal mi je to že pred štirinajstimi dnevi in šitifinajst dni že čuvam to mesto za vas. državljan Charpentier, vi pa dirjate po vsem Parizu okrof in me pustite tako dolgo čakati. Strela!...« »Ce bi bil to vsaj sluti!____« je pričel Hektor. »Ta. ta, ta!« mu je Fouquier jezen pal v besedo. »Mesto je še vedno prosto. Le mojo besedo — in bo zaupano vam ... Kaj sem že hotel reči?« Očitno le s skrajnim trudom je še vezal misli. »Cim prej torej poiščite Couthona! Velik govornik je državljan Couthon, sijajen patrijot neslutenih moči... Ima zelo mnogo prijateljev in mora venomer sprejemati obiske. To bo za vas prav zanimivo opravilo. V hiši državljana Couthona boste videli mnoge in prav različne ljudi...« Kako sekundo so Fouquierove oči tipale po Hektorjevem obrazu. Nato se je zopet zagrebel v akte. »Počakajte trenutek, napišem vam kratko pismo za državljana Couthona.« V naslednji minuti je drskanje peresa po papirju edino rušilo tišino te revne sobe. Hektor je stal miren pred mizo in čakal. Skoro nekoliko vzradoščen je ugotovil, da bo Jean Francois Charpentier. jakobinski vohun.zdajle stopil v stopinje Hektorja Fotheringaya. ROTK-BOCHNER D. D, Špecijalna tovarna aparatov za britje In rezil. BERLIN-TEMPELHOP DN. ?astopnlk ra Jugoslavijo; MORIC A. K A L D E R O N. Beograd. Knez Mihajlo* Venac 23 a tKAjasi mtSSnSSGMii ImuNE MUlilaBBH }MfiNDOilN£l ( (ji ml 35" TRHBURE i 3S" TROMBE ?dSm 35' ROČNE HflRM(MKf 85 -» mr-rni ...........———iS. » 505 - KROMRTIfNf - » - p 15Sq ^rgrsMasr.....t \if5- nmsfflj«-'' Kdor zida, naj xse pozabi na Ali se želite iznebiti proti na bolečin ? kosteh w bolečin v kosteh In ISlesa V za zunanje stene, vmesne stene, strope, pode, podstrešja, obloge zidovja, hladilne naprave itd. Hesraklitsse plošče Vara msdijo: kratko stavbno dobo, najboljšo izolacijo proti mrazu ln vročini, absolutno varnost pred ognjem, zvočno izolacijo, prožnost in trdnost, takojšnjo izsušitev in vselitev, majhno lastno težo itd. Zahtevajte informacije tn cene pri: ^MATERIAL", d. z o. z.. Ljubljana, Dui&afeka cesta štev. Vlne. KGhar, Maribor; D. Rakusch, Celje; Vil j. Dengg, Ptuj; Čeh in Gaspar, Murska Sobota. Trgovina oblek m ključavničarje, strojnike, motoriste Lepo napravljena delovna obleka iz modrega gradla Din 105 iste fazone, težji gradi Din 135 iz sivega ali rjavega gradla, najboljše vrste, za motoriste Din 170 OBLEKA ZA MOTORISTE iz im-pregnirane šotorne tkanine, najboljše vrste Din 240 KAKOR OSTALA IZBERA plaščev, zdravniških plaščev, oblek za brivce, natakarje, kuharje, sobarice, kuharice, mesarje itd. v oddelku delovnih oblek Lt. nadstropje 8623 JftgzsitoerM llliJs Tgns^mJh brez nevarnosti? Reuma je strašna in ze o razširjena bolezen, ki se ne Izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v paiačah, tako udi v kočah. Preraziične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roKe in noge, trganje, zbarianje v raznih delih te esa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so razl čne oblike s katerimi se bolezen pojavila, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdia ila, medicina, mjks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponuiajo. Več na teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnosim bolnikom pomagala! Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih sluča lh Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše podati DODOincma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se žel. teh bolečm hitro, temeljno in biez nevarnosti iznebiti. naj še danes piše na: AUGUST MARZKE Ber in —UMmersdorf, Brurhsalrstrasse Nr. 5., Abt. 19 9«Iutrova' Oblastveno koiicesijoiiiraiia I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Ble!weisova cesta štev. 5%. Prihodnji redni tečai prične 1. julija 8902 knjižnica Prigode gospoda Kozamarnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah ..Jntra" * a Jesenicah m v Noiem mesta IstotMB te dobilo tudi ril isiftli ..JntMTl" rtmtn: Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh! vos z LIUBLIANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem posloptu) ino in industriio Olirestoranja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsak« vrste, eskompl in inkaso menic ter naka-lila » m- in inozemstvo šale • deposite itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon št 2040. 2457. 2548 Interurban 2706 2806 87-L V. WllfianiS3 KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Na pohoda skozi nočne pariške nllce v spremstva tihega spremljevalca se je Hektor mračno zamislil. Venomer so se pojavljale nove težkoče in ga silile k vedno večji pozornosti in skrajni previdnosti Po svežem ozračju je čutil, da se bližata reki. In ko sta prišla na svoboden trg, je ugledal Hektor pred seboj justično palačo. Njegov spremljevalec je zavil v stransko ulico, Hektor ob njem, in ustavila sta se pred stolpičem, na čigar vrata je potrkal policist. Odprla se je mala linica, nato so se razmaknila vrata in pojavil se je stasit mož. »Je državljan Fouquier še tu?c je vprašal Hektorjev spremljevalec. »V registraturi, kakor vedno,« se je oglasil odgovor. »Ze dvakrat je poslal slugo sem doli vprašat, če si se že vrnil.« Hektor se je zgrozil! Fouquier! Seveda, to je bil javni tožilec! In ta krlovočnež je torej bil »skupni prijatelj,« o katerem je govoril Grand-Duc! Hipoma so se v Hektorjevem spominu obnovile neštete zgodbe, ki so jih o tem izrodku pripovedovali begunci. Fouquier je bil posredovalec med giljotino in »varnostnim odborom«. Zgodbe so bile polne podrobnosti o njegovi hladnokrvni grozovitosti, o ciničnem preziru, s katerim je mrcvaril svoje žrtve in o njegovi nenasitni krvoločnosti. V kratkih trenutkih bo stal tej zveri nasproti, njemu, o katerem so menili, da ga že dolgo pozna — njemu, ki je prijatelj državljana Charpentiera ... Hektor se ni mogel niti malo domisliti, kako naj govori s tem človekom in je smatral igro za izgubljeno. Mrzle srage so mu pokrile čelo, ko je sledil policistu skozi hodnik. Ne da bi potrkal, je policist odprl vrata, vstopil in pomignil Hektorju. Čvrstega koraka in pripravljen na vse je Hektor sledil pozivu. Ob treh stenah so druga poleg druge stale police, v četrto steno pa so bila vdelana steklena vrata, skozi katera se je lahko videlo v sosedno sobo. Na praznih predalih je ležal prah za prst debelo, vsa oprava je bila starinska in že močno poškodovana, zidovje vlažno in plesnivo. Vso soba je napravljala vtis revščine in zanikarnosti. Za veliko mizo je ob celi kopici aktov sedel javni tožilec Fou-quier. Ob strani mu je stal debelušast, nizek mož, s kodrastimi črnimi lasmi in enako gosto brado, ki je pokrivala lica. Oblečen je bil v umazano volneno jopico, na debelem črnem pasu pa mu je visel ogromen sveženj ključev. »Tole!« je dejal Fouquier ta ponudil debelušniku akt, ki ga je pravkar popisal. »Vzemi ta seznam šestdeseterih, ki morajo jutri priti na vrsto. Ime onega popovskega lopova sem črtal... Kako se že imenuje?« »Marchand, ne?« je pomagal debelušast! jetničar. »Točno. Odsek ga bo jutri še enkrat vprašal. Lahko pride nato zvečer na vrsto. Sodim, da je prav vseeno, če ga prikrajšamo za glavo zjutraj ali pa za večernice.« Ječar se je glupo zarežal in nato vprašal: »Ali je državljan Samson že govoril zaradi opmanjkljivosti pri vozovih?« »Da, da, vse bo urejeno.« Toda ječar se s tem ni zadovoljil. Imel je v zalogi še cele lita-nije pritožb. Vozovi pridejo vedno prepozno. Vrvi, ki se vračajo z morišča, niso nikoli oprane in zato od krvi tako trde, da se dajo le z največjim trudom vozlati... Po še to, pa še ono... Javni tožilec se je poglobil v vse te podrobnosti in stikal v kopici aktov beležke in ukaze glede prijavljenih pritožb. Naposled se je ječar vendar odstranil s seznamom žrtev. Šele zdaj se je Fouquier s svojimi topimi ribjimi očmi, pod-plutimi zaradi pomanjkljivega spanja, ozrl k vratom, kjer je stal Hektor in čakal. S kratko kretnjo je javni tožilec povabil Hektorja k sebi. »Dolgo se me pustili čakati, državljan Charpentier,« je dejal Fou-quier suho in strogo uradno. »Kakor čujein, ste se vendar že zgodaj zvečer javili pri prefekturi. Zakaj pustite, da sem moral šele poslati po vas?« Hektor je bil že opazil, da so novi voditelji republike zelo dostopni za vsako laskanje. »Javnega tožilca pač nisem hotel motiti, saj se ve, da se noč in dan trudi za blagor naroda. Hotel sem si dovoliti, da pismeno povprašam, kdaj bi bilo državljanu, javnemu tožilcu prijetno, da me sprejme.« Fouquier se je nasmehnil in pokazal rumene zobe. Hektorju se je zdelo, da je njegov smeh še strahotnejši kakor njegov temni pogled. »Giljotina mi da mnogo opravka,« je menil Fouquier. »Pa koliko bo še dala!« Mrzlično je nato začel z roko riti v kopico aktov, ki ga je obdajala. »Komisar Regnault v Kodanju mi je javil vaš prihod. Prav pohvalno se izraža o vas, mladi mož. Njegovega pisma trenutno ne morem najti, toda glede na njegovo priporočilo bi vam rad nekaj predlagal. Moj prijatelj Regnault mi piše, da poizvedbe o članih na- še misije na Danskem Izvirajo od vas. Sijajno! Vohtm Je le tedaj kaj vreden, če si zna pridobiti zaupanje vsake družbe, v katero pride.« Fouquier je že od daleč smrdel po alkoholu, njegove roke so se tresle. Iz steklenice, ki je stala poleg njega, si je nalil čašo žganja in izpil na dušek. Njegov pogled je kazal izraz zasledovalca, ki ne mara spati in se boji samote. Bilo je očitno, da se je alkoholu in delu vdal zgolj zato, da bi ubežal neštetim strahovom, ki so ga zasledovali v njegovem početju. »Regnault mi je pisal, da ste tako rekoč rojen vohun. Nu, kaj pravite k temu, državljan? Ali imate res tako dober nos? Mar lahko . izvohate male popovske čepice, ki se skrivajo pod rdečo kapo svobode? Ali lahko izsledite izdajalske lopove kakor Dantona in He-berta, ki skušata republiki pripravljati pogin? Imam opravilo za vas, državljan, zelo važno opravilo. Pred vsem pa vas moram preizkusiti, saj moram vendar vedeti, če se na vas lahko zanesem.« Nenadoma se je njegov grobi glas spremenil v šepetanje, njegova glava se je nagnila na prsi in njegov pogled se je še bolj pomračil. Že po par trenutkih pa se je spet zravnal na stol in strmel kakor blaznež v praznino. Skomignil je z rameni in si z roko trudno pogladil čelo. »Kaj sem že hotel reči... za vraga... kdo ste vi?« Kakor brezumen je zijal v Hektorja. Nato: »Ah, da, gre za državljana Couthona. Prosil me je, naj mu priporočim kakega mladega moža. Potrebuje zasebnega tajnika. Dejal mi je to že pred štirinajstimi dnevi in šitijrinajst dni že čuvam to mesto za vas, državljan Charpentier, vi pa dirjate po vsem Parizu okrog in me pustite tako dolgo čakati. Strela!...« »Ce bi bil to vsaj slutil...,« je pričel Hektor. »Ta, ta, ta!« mu je Fouquier jezen pal v besedo. »Mesto je še vedno prosto. Le mojo besedo — in bo zaupano vam... Kaj sem že hotel reči?« Očitno le s skrajnim trudom je še vezal misli. »Cim prej torej poiščite Couthona! Velik govornik je državljan Couthon, sijajen patrijot neslutenih moči... Ima zelo mnogo prijateljev in mora venomer sprejemati obiske.«To bo za vas prav zanimivo opravilo. V hiši državljana Couthona boste videli mnoge in prav različne ljudi...« Kako sekundo so Fouquierove oči tipale po Hektorjevem obrazu. Nato se je zopet zagrebel v akte. »Počakajte trenutek, napišem vam kratko pismo za državljana Couthona.« V naslednji minuti je drskanje peresa po papirju edino rušilo tišino te revne sobe. Hektor je stal miren pred mizo in čakal. Skoro nekoliko vzradoščen je ugotovil, da bo Jean Francois Charpentier, jakobinski vohun,zdajle stopil v stopinje Hektorja Fotheringaya. : - i > • • f'.:.-'-'^-v'•'..'''-:■ :.r. v --" A Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo! -4 t ' .. ' " * J : AH se želite iznebiti proti na . . V*;. 1 I 1 --1 - ROTBAPT"LUXUOSA ROTBART-SONDERKLA55E v '->■. -„:-, . -••■..$•<.....■ • ' -i/'' * . r - • : .- ■ v-» v- vr,- -.r- :■•■■■ • HOND -EXTRA GOLD ^ POTBADT i LIL A) ^ MOND-EXTRA (GRUN) " «• • . ... i • v, .. , t- s' ' jSap-v-^rjf-^ ?K - " •--■4 - - - £ -ms-■■ - •——- - -— - ;,, 'it-, -;/„ ^ -. ROTH-BOCHNER D. D, Špecijalna tovarna aparatov sa britje to rezil. BERL1N-TEMPELHOP DN. Zastopnik za JBgoslavl|o: MORIC A. K A L D E R O N. Beograd. Kdo Mihaflo* Venac 23» Kdor zida, naj ne pozabi na e plošče za zunanje stene, vmesne stene, strope, pode, podstrešja, obloge zidovja, hladilne naprave itd. Heraklitne plošče Vam nudijo: kratko stavbno dobo, najboljšo izolacijo proti mrazu ln vročini, absolutno varnost pred ognjem, zvočno izolacijo, prožnost in trdnost, takojšnjo izsušitev in vselitev, majhno lastno težo itd. Zahtevajte Informacije ta cene pri: »MATERIAL", d. z o. z.. Ljubljana, Dunajska cesta štev. $6. Vlne. Ktthar, Maribor; D. Rakusch, Celje; Vil j. Dengg, Ptuj; Ceh ta Gaspar, Murska Sobota. Trgovina oblek za ključavničarje, strojnike, motoriste Lepo napravljena delovna obleka iz modrega gradla Din 105 iste fazone, težji gradi Din 135 iz sivega ali rjavega gradla, najboljše vrste, za motoriste Din 170 OBLEKA ZA MOTORISTE iz im-pregnirane šotorne tkanine, najboljše vrste Din 240 KAKOR OSTALA IZBERA plaščev, zdravniških plaščev, oblek za brivce, natakarje, kuharje, sobarice, kuharice, mesarje itd, v oddelku delovnih oblek n, nadstropje 8623 Meri IgcB&jirJb bolečin t kosteh w In lilasa brez nevarnosti? Renma je strašna in ze o razširjena bolezen, ki se ne Izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako iudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke m noge, trganje, zbadanje v raznih delih te esa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdra ila, medicina, miks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Več na teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala! Maša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih slučajih Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše poslati Dooolnoma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se žel. teh bolečin hitro, temeljito in btez nevarnosti iznebiti. naj še danes piše na: AUGUST MARZKE Ber in —UMmersdorf, Brurhsalrstrasse Nr. 5., Abt. 19 9«Iutrova' Oblastveno koncesifonfrana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiireisova cesta štev. 58. Prihodnji redni tečai prične 1. julija 8902 knjižnica Prigode gospoda Kosam urnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokiea in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah ..Jntra" Na Jesenicah in v Novem mestu iHtotMt M dobijo tudi val telili „JatMTl" rtntni Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh! Kreditni zavod za trgovino in industriio LIUBLIANA, Prešernova ulica štev. 50 (\ lastnem poslopju) -■— Obrestovanja vlog, nakup ta predaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devu in valut, borzna naročila predujmi in krediti viafc« vrste, eskompl io iokaso menic ter naka> lila t ta- ia inozemstvo salo • deposits itd. itd. itd. Briojarke: Kredit, Ljubljana _ Telefoa St 2040, 2457. 2548 Interarban 2706.2806 R7-L BELI ŠPORT Din. Din. 89.? »in, 89.- Najpriljubljenejši čevelj za tenis in poletni šport, iz močnega angleškega platna s popolnoma stanovitnim crepe podplatom« t S t | ♦ t Izdelovanje žičnih izdelkov ŠIMEN §., Jesenice - Fužine 148 nudi najceneje mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd. v vseh velikostih. Zahtevajte v lastnem kteresu ponudbe! t i Prevozni trfciklji se iz>deJmJe)o tu trgovce, p«fce k m-esarije v različnih modelih. — Ceniki franko. Prodati na obroke. »Tribnaa« F. B. L, Ljubljana. Vsakovrstno OOAH POHIŠTVO za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 LIANA Brez dobrih vzmeti nI u$?o€lne vožnje! m FAMILIAL G/7 sedežev. Ker ima zelo dolge in gibke vzmeti in silne amortizerje omogočuje dolga potovanja po slabih cestah brez utru* jenja M 06 Po ceni najcenejši, za vzdrževanje najbolj ekonomičen, enoletna garancija. — Vsi rezervni deli na skladišču Dolgoročna odplačila Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Ing. DJOKIč I VCčO 2a.Lt Oeotnfa Beograd, fflijala Jforiead. — Lam-pret t drog. Nirae&a ulica 10, Ljubljana. — || Grand O&rage, Lipna ulica 22, Zagreb. — AntoetroJ, 2upani}«ka 3, Osi jek. — Lajfco Kain. Gradca kuda. Subotica. — Ivan Ce- lamt, Zvandmircva obal« 2, Sarajevo. — Dogan X. Kreti«, Obrenovideva 13. N«. — Brada Dim on, UL br. 99, br. 19, Skoplje. — Miha}!« Gattio, ZagrebaSk« 9, SpJit. — Anton Bane6 i sin. Vel. Bečkerek, — Blag. Djttkanov4d { eia, BijeTjra«. — Brada Znrii i Drag. Stojadiaovid, Bitolj. — Aota S. Atanaekorrid, Efnjaževac. — Dofbrora&ka tag. ban/ka, Dubrovnik. — Vran ki d 1 drag, Lo- ekovac. ^Tm. Ali Vam sre v tek Vaša ied, kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne! Da se rešite te neznosne golazni, ki Vam okužuje Vašo jed, uporabljajte najbolj dovršeno sredstvo za uničevanje Razpršujte Shelltox samo potom Sheitox prši ki ce, ki Vam osigurava maksimum dedovanja. Razpršena meglica Sdhelltosa zalotene irasekte SIGURNO UBIJA in v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo od muh, molfer, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink! Tfeframa navocEla aa uporabo boste dob® od Vašega prodajalca. Uporabljati Sbefflso* značl vzdrževati hišno higi-jeno v največ meri Dobiva se v vseh mestih. Hirmttnsfla darila e (H* Suttnef, Hjublfana & t——-—-nr HK i lili ll- i Največja zaloga nr, zlatnine ln srebrnine Lastna protokolirana tovarna nr v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske m sa Dia 44. aapref Birma irako zapestse are od Dia 78.— umi Zahtevajte cenik, gratis in franko. RAZPIS stavbenih Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo t težaških, zidarskih in železobetonskih del za gradnjo novega stavbenega kompleksa na oglu Dunajske ceste m Gajeve ulice v Ljubljani. * * Vsi potrebni podatki, načrti in proračun se dobijo od 30. t. m. dalje med uradnimi urami od 8.—13. ure pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica 8/III. proti povračilu stroškov Din 150.—. Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do sobote 12. julija t. 1. ob 12. uri opoldne. L j u b 1 j a n a, dne 26. junija 1930. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. U roloje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Prane Jezeršek. Za inseratni de' je odgovoren Aloizij Novak. Vsa v Ljubljani.