tA daüj ^uUysaad Heilig» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradajUdJta^uprarnliki Offloe ol PubSeattoa: M87 South Lawndala Aro. Telephon«, Rockwell 4104 Cen* lista i« M M •t ■sstttr January IS. UR at «m i Ot Marek t im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 29. OKTOBRA (OCTOBER 29). 194S Subscription »6 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 209 Acceptance tor nulling at special rate of postage provldad tor In section 1101. Act ol Oct ». 1917. authorised on June 4. 1919. umja vzh zahtevi Vasovanje o oklicu] stavke proti kor-poraciji 5TAVKA V HOLLY-VOODU KONČANA Detroit. Mich.. 25. okt.—Uni a združenih avtnih delavcev, ičlanjena v Kongresu industrij-kih organizacij, vztraja pri zadevi za zvišanje plače, za 30 od-totkov v svojih pogajanjih z re-irezentanti korporacije General Motors. V tovarnah te korporaci-e v Detroitu in drugih mestih je iposlenih čez 325,000 delavcev •i zdaj glasujejo o oklicu stav-e. Glasovanje je odredil fede-ilni delavski" odbor na podlagi Donnaly-Smithovega zakona. Prva poročila kažejo, da se bo retina delavcev izrekla za oklic tavke. Delavci v tovarnah kor-loracije v Buffalu, Lockportu, lyrcusu, St. Louisu, Clevelandu n Toledu so se z veliko večinb rrekli za stavko. Izid glasova-ija v drugih tovarnah korpora ije še ni znan. Pogajanja med avtno unijo in lorporacijo v Detroitu se bodo ajbrže razbila. Walter P. Reu-ler. podpredsednik avtne unije, » dejal, da korporacija lahko risa plače za 30 odstotkov brez risanja cen, ker je nagrmadila pt>mne profite v vojnem času. Harry W. Anderson, oodpred Éuk korporacije, je üejal, da »korporacija ne bo podala uni čeprav slednja okliče stavko, tofiti in cene ne morejo biti edmet pogajanj," je rekel An-rson. _ Okrog 150,000 delavcev, upo-enih v tovarnah Chrysler Mo r Co., bo danes odločilo glede lica stavke pri volitvah, ki se še pod nadzorstvom federal-iga delavskega odbora. Delav-Ü v tovarnah Ford Motor Co. bo-glasovali o oklicu stavke 7. lovembra. Možnost je, da bo federalna lada posegla v konflikt med ivtno unijo in kompanijami in |a skušala izravnati. Hollywood. CaL. 25. okt.— tavka filmskih delavcev, ki je rajala 33 tednov, je bila konča ia na ukaz članov eksekutivne ¡a sveta Ameriške delavske fe-ieracije. Nastala je kot posledi a junsdikcijskega spora med Ivema unijama ADF. Člani eksekutivnega sveta, ki 1 « tali na svoji seji v Cin '¿nnatiju, O., so pozvali stavkar-naj se takoj vrnejo na delo. je spremljan z naznani-om. da bo jurisdikcijski spor iz-avnal posebni odbor. Akcija je rezultat konference med Wilhamom Greenom, prednikom ADF, in Ericom John« tonom. predsednikom organize Ije izdelovalcev filmov. Za čla-I posebnega odbora so bili ime šivani Felix Knight, William C. Birtwright in W. C. Doherty. Švedska se pridruži Združenim narodom Koalicijska vlada v Franciji Republikanci za združitev s socialisti in komunisti Pariš. 25. okt.—Republikanska stranka, katero tvorijo katoliški demokrati, je informirala generala Charlesa de Gaulla, da je za ustanovitev koalicijske vlade in združitev s socialisti in komunisti. Republikanska, socialistična in komunistična stranka so izšle skoro enako močne iz volilne borbe. Pri volitvah, ki so se vršile zadnjo nedeljo, so dobile večino oddanih glasov. V novi skupščini, ki bo sestavila ustavo za četrto francosko republiko, ne bo imela nobena absolutne večine. Iz tega razloga je republikanska stranka za ustanovitev koalicijske vlade. Vodja republikaske stranke je Maurice Schumann, socialistične Leon Blum, komunistične pa Maurice Thorez. Kaj bodo sto-lili komunisti, je še vprašanje. V teku volilne kampanje so napadali republikansko stranko in naglašali, da je reakcionarna grupa z novim imenom. De Gaulle je dal razumeti, da ni proti ustanovitvi koalicijske vlade, katero pa naj bi tvorili poleg republikancev, socialistov in komunistov tudi reprezentan-ti stranke socialnih radikalcev in desničarskih grup, čeprav so se te izkazale za šibke pri splošnih volitvah. Kandidati teh so dobili le tri milijone glasov pri volitvah. Komunisti, socialisti in republikanci bodo imeli 80 odstotkov sedežev v novi skupščini. Uredniki japonskih listov posvarjeni Potvarjanje vesti . mora prenehati Tokio. 25. okt —Uredniki vodilnih japonskih listov so bili pozvani v urad generala Mac-Arthurja, kjer jim je bilo povedano, da ne izpolnujejo svojih obveznosti napram javnosti v interesu svobodnega in neodvisnega tiska. Vsi so bili po-svareni, da bo sledila akcija, če se ne bodo poboljšali. Polkovnik Ken R. Dyke, šef oddelka za informacije v štabu generala MacArthurja, je dejal, da uredniki sistematično ignori rajo navodila. Nekateri potvar jajo yesti in objavljajo zavajal na poročila. Dyke je obdolžil urednike, da nočejo objavljati pisem in člankov, ki zahtevajo drastično revizijo imperijskega sistema. Dyke jim je orisal program katerega morajo izvajati. T| uključuje: Točno objavljanje vesti o notranji situaciji. Poiasnila ciljev in aktivnosti okupacijskih sil. Svobodna diskuzija vseh vprašanj, ki se nanašajo na bla ginjo japonskega ljudstva. . Dyke je dejal, da pregled vsebine japonskih listov kaže po polno ignoriranje vesti o dogodkih doma in v tujini, ki so važnega pomena za japonsko ljudstvo. kampanja za neodvisnost vzhodne indije Laboriti zahtevajo priznanje nacionalistih nega gibanja FRANCIJA, HOLAN-DIJA V ZAGATI Kitajske čete v bitkah s komunisti Močna komunistična armada v Santungu Trumanovo pismo predloženo Attleeju Odmev poloma londonske konference S Stockholm, Švedska, 25. okt -Viada je naznanila, da bo Htiska vložila aplikacijo za 'lanjenje v organizaciji Zdru- ^'idi narodov. Premier Per Hansson in zunanji mi u' (>n, D C., 25. okt.— "k Truman je preklical I« de vojaške kontrol« H '»tokov, ki je bila iz-japonskem napadu na "bor. Truman je dejal, ' l*»t robna, ker Je voj-konrana s kapitulacijo pred zavezniki. Čungking. Kitajska. 25. okt - Ho Sujuan, governer province Santung, je dejal, da divjajo bitke med vladnimi četami in komunisti v središču te province in da so vladne sile v defenzivi. Pričele so se ob železnici Tient-sin-Pukov in se raztegnile na ozemlje med Tsingtaom in Tsi-namom. Pozorišča glavnih bitk so v sektorjih Weihsin, Poshan in Chichchwan. Vladne čete drže premogovnike pri Tzechwanu. ki zalagajo s premogom Sanghaj in Nanking. Komunistična armada v o-rr.enjeni provinci šteje če z 100,000 vojakov, vladna sila pa znaša 140,000 vojakov. Ta je bila v zadnjih dneh ojačana. Komunisti napadajo vladne čete iz zasede in zadali so jim že težke udarce. Sujuan je dospel v Čungking. da pomaga pri pogajanjih med centralno vlado in komunisti, da se najde podlaga za mirno izravnavo spora, Ceiki izdajalec obsojen v smrt Praga, Cehoslovakija, 25.. okt -Jan Frejla Je bil na obravnavi pred ljudskim sodiščem »poznan za krivega izdajstva in obsojen v smrt Obtožnica mu je očitala, da London. 25. okt.—Zdaj je bilo razkrito, da je predsednik Truman predložil vsebino pisma, namenjenega Stalinu, premierju Attleeju, preden je bilo poslano v Moskvo. To je odmev poloma konference zunanjih ministrov petih velesil, ki se je vršila v Londonu. Očitno je, da sta Truman in Attlee zavzela stališče, da mora Rusija storiti prvi korak glede obnove razgovorov, nanašajočih se na sestavo mirovnih pogodb za Italijo, Rumunijo, Bolgarijo in Ogrsko. Na konferenci zunanjih ministrov so nastale potež-koče zaradi pogodb. Ruski zunanji komisar Molotov Je vztrajal pri zahtevi, da morajo imeti besedo pri sestavi pogodb za Rumunijo, Bolgarijo in Ogrsko le Rusija, Amerika in Velika Bri tanija, ki so podpisale premirje s temi državumi, ne pa Francija in Kitajska. Francoski zunanji minister George Bidault je dal razumeti, da se Francija ne bo vmešavala v razgovore med Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko, če bodo obnovljeni, glede sklenitve mi rovnih pogodb z balkanskimi dr čavami To je v bistvu prizna nje, da se Je Francija postavila na stran Rusije. Jasno Je, da Moskva ne bo re vidirala svojega stališča Sovjetska vlada Je že namignila, da se ne strinja z Ameriko, ki se Je izrekla proti ustanovitvi zavez niške komisije za kontrolo Ja ponske. Amerika si prisvaja vso oblast na Japonskem in Daljnem vzhodu Bata vi) a. Java. 25. okt.—Dr. Soekarno, ki se je proglasil za predsednika "indoneške repub-ike", je dejal, da ni sile na svetu, ki bi ustavila kampanjo in borbo za neodvisnost holandske Vzhodne Indije. Dalje je rekel, da bo apeliral na ameriški kongres in britski parlament, naj imenujeta posebne odbore, ki naj bi obiskali Indonezijo in se na licu mesta prepričali o dejanski situaciji. "Mi ne maramo pognati Ho-landcev v morje,H je rekel Soe-karno. "Pripravljeni smo skleniti pogodbo z njimi glede za ščite njihovih finančnih interesov. Naše stallipc je politika odprtih vrat." Soekarno je dejal, da njegova administracija ima popolno kontrolo nad javnimi; napravami in prometom v Vzhodni Indiji. Ho-landski kolonisti Haglašajo, da je položaj kaotičen 9 namenom, da pridobe javno mnenje na svojo stran. Storjeni so bili koraki, da se konflikt konča. R V. Van Mook, holandskl governer Vzhodne Indije, je naznanil imenovanje posebne komisije, ki se bo pogaja la z voditelji gibanja za neodvisnost Vzhodne Indije ln francoske Indokine. Očitne je, da so ho-landske in francoske avtoritete v zadregi, ker so se vsi doseda nji napori, katerih cilj je usta vitev (tampanje za neodvisnost, izjalovili. London. 25. okt.—Skupina 50 aboritov in članov parlamentu e podpisala peticijo z apelom, naj britska delavska vlada pri poroča Holandiji in Franciji, na priznata nacionaliatično gibanje Vzhodni Indiji ^n Indokinl. 'eticija nagla ¿a, da se ne sme uporabljati britskih čet za zati ranje tega gibanja. Washington. D. C.. 25. okt.— Zdaj Je bilo razkrito, da holand-ske in francoske čete uporablja-; o ameriško orožje pri zatiranju 'oorbe za neodvisnost Vzhodno ndije in Indokine. To orožje sta HolandiJ* in Francija dobili na podlagi posojilno-najemnin-skega programa Državni tajnik Byrnes je na sestanku s časnikarji izlavll, da je pozval holandske In francosko vojaške avtoritete, naj zbrišejo ameriške znamke z orožja. Amerika ne mara prevzeti odgovornosti za razplet situacije. Svetovna organizacija postala dejstvo Državni tajnik Byrnes podpisal protokol Washington. D. C« 25. okt.— Svetovna organizacija, kateri so bili položeni temelji na konferenci Združenih narodov v San Franclacu, je postala dejstvo, ko je državni tajnik Byrnes podpisal protokol. S tem je bil ratificiran čarter, sprejet na konferenci. Carter je doslej potrdilo 29 izmeti 51 držav, ki so poslale svoje reprezentante na konferenco. To je zadostna večina v smislu sprejetega zaključka. Januz Zoltowski, opravnik poslov poljskega poslaništva v Washingtons ln Fedor T. Oreh-kov, prvi tajnik ruskega poala-ništva, sta doapela v urad državnega departmenta in mu Izročila dokumenta o ratifikaciji čarterja, > Nalogu svetovne orgunizacije je vzdrževanje in zaščita miru po vsem svetu. Byrnes Je po zaključenju ceremonij naznanil, da se bo prva seja svetovne or ganizacije vršila v Londonu i decembru. 'omožni program za balkanske države Mongolei odgbeovali za neodvienoit Francoske čete prihajajo v Indokino Predsednik provinc« ne vlade odstavljen Moskva, 25 okt -Poročilo Ulan Batorja pravi, da ao *e pre-bivaki Zunanje Mongoli)* »ko-ro soglasno izrekli za neodvisnost od Kitajske pri volitvah _______________ Te so bil«- odrejen* v soglasju s - . , X vè< čeških pogodbo, katero sta sklenil. «>- očitala, da je izdal Luka Rusija in K.Ujak. v av- rodlojubov Gertapu^ nac.jak, taj vjeta & „ „ yfUÏ9 ni pdliciji. Frejla e bij»"™ mtkih jn kitajskih obelen na Pankrac. Volitve dvorišču jetnišnice vzočnoati ruskih 1 opeaovalcev. , Saigon, Indoklna, 25. okt.— Nadaljnje čete francoske dtvlzl je ao se Izkrcale v tem mestu kjer nacionalisti delajo pregla vice bntJkim silam, pfatd tfrad no poročilo. Brltske čete so /a segle velike količine orožja teku hišnih preiskav in aretira le več nacionalistov, j V akcijo proti rebelnlm nac ona listom so bile poslane topn ške enote, dočim ao »klopni od delki /astra žil i moatove na rek Cho v severnem delu Salgona Nacionalisti so napadli Indijski čete, ki stružljo vodnjake v Cho Ionu. Britsko-francoski buletin pre vi, da je britski general I)oug las Graeey odstavil Songa N Teanho, predsednika vlade pro vince Cambodia, francoskega Protektorate v Južni Indokln, General Je dejal, da je Teanha vodil s»vražn» propagando In ogražal Interese province Paris, 25. »kt.—P»uče»l krogi pravijo, da b» vlada uljudn» odklonila ponudbo amcrllk« vlade glede jiomočl v prl/ade vanjih, da se konča konflikt mod francoskimi avtoritetami in nacionalisti v Indoklni. Fran I coska vlada smatra konflikt r.a notranji problem In je proti zu-j nanjl intervenciji. John Carter, direktor uiada I m zadeve Daljnega vzhoda v a-I meriškem državnem depart-! mentu, )e rekel v New Vorku, da b» Amerika pomagala Franciji ln Holandiji v prizadeva-njih za mirno Izravnavo konfliktov z voditelji nacionalistih ; nih grup v Indoklni in V/hodm Indiji Budimpešta. Ogrska. 25 okt. —Zunanji minister ^^ Omi/lifti pomoti KVoasy Je dejal, da Je Ogrska /a # rj i I hI D D A ustanovitev federacije podonav-HZ MRlaaa UHi%l%/* skih držav, ker bi omogočila re-j Washington, D. C., 25 okt šitev problemov na Balkanu in KonKrign|j| R, Brown« republl- v centralnih evr« pakih državah j it |ndl«no, Je predlagal On je «mel sestanek z dopisni- ^ pomolu* organizacija Zdiu ki zunanjih listov. nšf0d0v (UNHHA) omeji1 Gyongyosay Je rekel, da se ^^^ BkJada te ortfWnl*aavl,t ki ne ¡ratirajo ka Trumana glede tnternaciona- gvo|yK(<. t^ka, govora In rbor»-11 zanje plovbe na reki Donavi v-njJ|< v»em drugim državam pod kontrolo ju>nov*b«idnih ev- nj|J ^ pomo# odre/e. lopekih dr>av in velesil Na ___ glasil je, da Je bila I>mava razglašena to svoboiino reko po pt vi svetovni vojni samo v te«»rijl Ogiski zunanji minister je izrazil upanje, da br t#»vna <»rganiza< ija Domače vesti Oblak Chicago.—Ginvni urad Jedno-te je v četrtek obiskal John Sorc, preilsediiik Izletniške farme SNPJ ln podpredsednik dru-ntva 53 v Clevelandu, in John ■ lanezic iz Mulberryja, KanN. Smrt člana Walsenburg, Colo. — Dne 11. okt. Je tukaj umrl Martin Kor-niš, star 5(1 let, rodom Poljak in Ameriki iz mladih let. Mil je član društva 2M) SNPJ lu ne zapušča sorodnikov. Društvo mu e oskrbelo civilen pogreb, Ia Clevalanda Cleveland,—-V pondeljek je u-mrl v Veteranski bolnišnici v ISreckavlIlu, O., Rudolph A Muster iz Palneavllla, liti je H. mesecev v vojni na Pacifiku. Zapušča ženo, sinčka, dve sestri in štiri brate. Starši so mu umrli, ko je družina še stanovala v Collinwoodu.—Častno so bili odpuščeni Iz armade: Joe Mo/e, ki je služIl 50 mesecev ln se bojeval v Evropi 10 mesecev; Kudnlph G»rlšek Iz Warrensvllla, ki je služIl v zračni sili ln nupravll velik» misij v Evropi; Albin Zbačnlk, ki Je služil 42 mesecev in bil prek» morja ln na zapadnl fronti dve leti,—Na dopust Je prišel s svo Jo ženo ln hčerko Petty Officer Frank Mervar ml., ki služI v New Yorku pri obrežni straži, kskor tudi Louis Stanley Kalin, Radioman 2/c. Zopet v clvllu Yale, Kana,—Z bojišča se Je srečno vrnil k svojim staršem Albin Jankole, član društva » SNPJ, ki mi Je bojeval v Afriki in Nemčiji,—Iz armade se je vrnil domov tudi Rudolph Knes, ki jia je bil toliko srečen, da mu ni bilo treba Iti če* lužo. Društvo 0 Ima še 13 članov v sluHil Strica Sama ln želi vsem srečno vrnitev. Amerika ne odobrava rusko-ogrske trgovinske pogodbe DIPLOMATICS OD-NOSAJI Z AVSTRIJO Federacija podonavskih držav * Omogočila bi rešitev problemov Načrt za znižan je davkov sprejet Breme znižano posameznikom in korporacijam Washington, D. C.. 25 n»kt.~ Senat je sprejel zakonski načrt, ki d»l»ča znižanje dohodninske-ga davka na |H>same/.nike ln Korporacije za 95,7MM. v prihodnjem letu, Načrt je bil |h» sprejetju predložen konferenci representantov obeh zbornic v odobritev, Postati mora zakon do 1. novembra, na dan, katerega Je določil federalni z.akladui depertment. Senat Je deloma amendlral načrt ln s*« razlikuje od »nega, ki je bil prej sprejet v nižji k»n-greitrti zbornici. Na podlagi načrta Ixt okrog 12,000,000 oseb, ki imajo nizke dohodke, razrešenih plačevanja dohodninska^* davka Za «in» ge |e davek r.nifan

»vedal dele-giieljl Ameriške zveze poljskih Židov, da sta Poljska in Hualja sklenili* dogovor glede vrnitve 100,000 |»oljskih Židov, ki ae nahajajo v Husiji, v poljske pokrajine Dejal Je, da protižldovske uktivnosti finaneirajo zunanji in-leresi lz razloga, da «»črnijo sedanjo poljsko vlado v javnosti, in naglasll, da vlada ne zapostavlja Židov ln da imajo nekateri \a>ne |>ozU ije, Koiporacije IxhIo plačale trli milijarde dolarjev manj davka ftaziB^aVa atomske v tirilualnjem letu kot letita j .. . energije v r raneißt Skof Hurley imenovan za nuncija v Be I gradu Rim. 25, okt - Vatikan je i-menoval Joaepha Mur ley ja, škofa »z St Aiigustma, Kla,, za Pariz, 25. okt Vlada generala Charl« ¡»a de Gaulla je naznanila ustanovitev odbora za ras-lskavo atomske energije Ta bo imel kontrolo nad materialom n nadziral mduHtnjsko produk- mltu kot tiara Liga naiodov. Dalje je rekel, da bo morala k'Hifrrenca držav v okviru nova sve- Združenih nai«idov rešiti prr»-Združenlhi bleme pod/mavskih držav v in naVôdov iit^rlla vré sa ohranitev' Urrmu stabilizacije ek<»nomije ' j.- prevzel I I»40 Iriuneija v IMgradU. Jugoalavl- j njo atom.kr energije zaeno pa ,a To mesto je bilo izpraznje« bo dajal na.vete vladi o medna^ no od I UMI, ko ao Nemci Is- rodnih dog«»vorlh gMe aporab-gnali nuncija Kttoia Feliclja. Ij-nja atomske energije. Za za-H ur lev le bil znan kot novral- četno delo je finančni minlater 1 "¡UUUiL in nacistov. Hvo,o| določil vsirto 91 OOOO.POO Odbor iuzlio kot škof v Kt Augustlnu I imel pr«*te roke v vaeh oti- tih i PRO»VFTA P R O S V E T A Mil fcHUGHTtNMhNT GLASILO IM LAKTU tU A SLOVENSKE MARODWE PODPOR« JEDMOTT mi mmé pubiMM Ratwul Ifaroraina aa fcOruSane driifi flsvea Chica^a; 1 lalo. I^Napoi lela. »l-*0 «a Mai " Chioaeo to ekO^o Cook Ca. »?.S0 «a celo lAo. S3.75 >a pol lata; aa «osomatee If.«* SubacnpUoa rata»: !•« «ha U at led StoJ* C«n*4a M OO par rear Chicago and Cook County »7 M) P* rear, toreiea couelrto* MM P0f TOO* Caaa agio** P® do»o»o»u^-IUkop*at dopiaoe in oaaa»0*eu4k Mankov »a pa vraiaja lafeopto lissfwrpo rsebUw (friice MUj*. drama poami lid.) «a *rae|a poMliatalju la f alu*a|u. 60 Jo pftleiu Advertising ratas on _ aad unaolidiad articles will not ba taiurnad such aa Moria., plays poems etc.. will bo ***** whoa accampoaiod by sail addraaaod aad stamped Has loe aa «oa. kot tasa atik s llaloau PROSVETA MS7-M So. Lawndala Ava« Chicago 29. Illlnoio MEMBER OF THE fEDERATED PREM Glasovi iz nase PISMA PRIHAJAJO | rovali $50,000. Upam, ko to pi- i Claraland, Okia^Kakur vod dem, da «o fantje že doma. \ drugih, tako sem tudi jaz prejel) Spominjam se, ko nam Je lo-pismo iz stare domovine. Ne kabli časopis A. D. trobil, da bom navajal podrobnosti pisma,' ljudje nočejo domov pod Titovo ker itak ni važno. j vlado. Da se razumemo—do- i V izčrpkih se glasi, da so vsi mov ne morejo tisti, ki imajo živi in zdravi / Pila mi brat, da slabo vest, tisti morilci svojih njegov mlajši sin ni doma; je v službi in se mu dobro godi. Tudi razmere se z vsakim dnem bratov. Čitali smo, da naj počakamo, da bodo pisma pridela prihajati, tedaj da bomo sprevi- m zboljšujejo. Umevno je tudi, da deli kdo Ima prav. A sedaj, ko so veliko prestali za ¿asa vojne. ' imamo črno na belem, sporoče-Bolj važno se mi vidi pa pi-' no po svojcih, ki so bili prisotni smo, ki sem ga prejel od bra- ob groznih prizorih, ki so se na tovih dveh sinov, ki se že več slovenski zemlji vprizarjali, ali časa nahajata na Francoskem, vi sedaj priznate, da vam vest Leta 1942 so ju z mnogimi dru- očita, da ste bili na napačni po-gimi fašisti odpeljali v južno ti?! Spokorite se, vam svetujem. , Italijo, po zasegu Korsike pa so Ako ste pravi katoličani, s povej-Naša ameriška politična demokracija je stara že več kot pol- jih odvedli tjt| kjer so ostali, do- te se »vojih kriminalnih grehov, drugo stoletje, toda še danes je v marsičem in marsikje zelo kru- Wer jih nlso Amerikanci osvo- Zapeljali sto tudi nekaj drugih, Ijeva. Najbolj šepasta in hroma je v južnih državah, kjer za mi- ^ji. imeu gta ae dobro in od katerih pa jih danes veliko lijone državljanov, zamorskih kot belopoltnih sploh ne obstoji. bil ma vedno j, g^ z njima z obžaluje, da so vam verjeli. Zelo korumpirana je tudi po velemestih, kjer vladajo raketirske dopisovanjem. Vedno sU mi pi-( AM ni tudi eden vaših ožjih boliticne mašine starih kapitalističnih strank. Te mašine so v|Mla da „jj ^^ veliko pisati, pristašev prejel pismo, v kate- a da še ni čas za to. Končno sem f^ je med drugim pisano: "Demokratiziranje" Balkana je—blaf! d risanih z boi niča h tudi poskrbele skozi stroge volilne zakone, da jih ne more izpodriniti kakšna nova stranka. Tem so v mnogih dUav*b nametana vsakovistna polena pod noge—kar skušajte priti'n* flusnvnioo izven demokratske ali republikanske stranke! U kakšni gotpodarski ali socialni demokraciji je v tej deželi še žilo malo sluha. Do prihoda "new deala" ga sploh ni bilo. Skoraj v vseh Industrijah, posebno pa "openšaparskih" je vladala prava fevdalna avtokracija. Delavstvo je imelo le toliko pravic, kolikor si jih je priborilo s težkimi, čestokrat krvavimi boji. Ta duh fevdalizma je še danes močan po vseh industrijah. Z njim je na iplošno orežet tudi ves vladni organizem, kajti pravih delavskih prijateljev je le malo, pa bilo to pri mestnih, okrajnih, državnih ali v zvezni vladi. Tudi na polju socialne zakonodaje je naša Ame- i ika v zadnji, ne v prednji vrsti. iZ drugo besedo: Ta naša demokracija je na marsikakem polju šc zelo pomanjkljiva in šepasta. Tudi če pogledate na polje šolske izkoriščevanje, si lahko mislite, vzgoje, vidite velike kontraste in pomanjkljivost. Saj ima U naša, | Ker je teh fantov iz Primerja na eni stiani silno bogaU, na drugi pa revna, slumska Amerika še 'Janci, skoraj 10% analfabetov! Na drugi strani pa naša revna rodna Slovenija v zadnjih 20, 30 letih skoraj ni poznala nepismenosti. Amerika je lahko vzgled drugim državam le v tem, ker se v pre-teklucti ni spuščala v militarizem in prisilno vojaščino, ker ste vami pred policijskim terorjem—ako niste v stavki!—ker se tudi piiseljenci lahko kulturno svobodno gibljejo, ker greste lahko iz enega konca dežele v drugega, ne da bi vas kdo motil—brez vsakega potnega lista ali policijskega dovoljenja, in končno, ker uživamo svobodo govora. Toda na vseh drugih poljih je ta naša toliko opevana demokracija še zelo pomanjkljiva in šepasta. Posebno, če ste zamorec, imate trdo življenje, kajti živeti morate v pamorskih ghetih, pa bilo na Jugu ali Severu, Vzhodu ali Zapadu; na razpolago so vam le najslabša dela di le v razdvojitev PETEK, 26. OR-tt^ in se ne morejo vesehti zm, I ge z nami. Tudi domov ne mogli iti, kadar bomo mi iii to je bil dan zmage ■ £ žalosten dan za nas " ai V drugem pismu pa me v šuje, če sem že dobila pismo iz stare domovine o ? rad šel pogledat v Jugoslav,,? če mu bodo dovolili. J0' Kakor sem že omenila, ^ so pričela prihajati piSma re domovine. Pred kratkim sem tudi jaz prejela pismo od br^ tranca, ki je upravitelj na lilu ski (litijski?) pošti. Pismo je gistrirano in oddano 8. avgusta prejela pa sem ga 8. oktobra t£ rej je hodilo prav dva meseca Bratranec piše: 'Težko sem pričakoval trenou ka, ko Ti lahko zopet pi$em Tvoj oče Še vedno živi. prwj kratkim sem bil zopet pri nje-mu. Skozi vso vojno sem bil naj-večkrat pri njemu, to pa zato ker drugi sorodniki niso mogli k njemu radi meje, ki jo je n». pravil okupator.' * ^ Kakor Ti je znano, ima oče ................ večkrat napade radi ¿olčmh Produkt necMeke "kultura"(lil). Ta nemška Šldovka izgleda kot ^a1mnov in ludi zadnJ»č. ko sem starke, toda * šala srednjih lat. Rešena Ja bila Iz neke nacijske 01 «a Je napadlo. Je koncentracijske kempe. sama kost in koša., Zda] se sdravl v neki zel° slab, čemur pa se ni čuditi, bolnišnici v Berlinu. Živ tip nacljskcga barbarstva. b0 meseca Januarja star 83 sedaj. Novica nas je zelo Dre-tresla. • 1 V ujetništvu je bil dve leti in imel je pljučnico. Sicer pa se ni čuditi, kajti bil Je toliko čaaa brez jedi in Še človek iz železa ne bi mogel prestati. Tudi jaz sem bila internirana v lagerju Auschwitz, ki je v Šle-ziji. Med potjo pa sem ušla, nato sem bivala dva meseca v Celovcu, nato pa sem se pridružila partizanom. Pri partizanih sem bila devet mesecev, sedaj pa sem zopet doma. Jaz in Marija sva poročeni.. Marija ima za moža Lojza Bu-leševega, moj mož pa je doma iz Bovca. Tudi on je že tri leta pri partizanih in do sedaj je vse srečno prestal. Irfiam hčerko, ki ji je ime Danila. Stara je tri leta. Marija pa ima hčerko Ano, staro eno leto. '^ Drugače je vse po starem. Lakote nismo preveč trpeli, ker smo si sami pridelali. Ako Vam je mogoče, odgovorite. Sprejmite pozdrave in poljube od vseh žalostnih.—Dora." Naj omenim, da nečakinja Dora ni imela slovenskih šol. Mary Knez. inšeiese. Poleg tektiče gonje proti Rusiji tudi tukaj ne gre funds- narodov v dva antagonistična si tabora, med kaUrima bo prej ali mentalno za nič drugega—kakor tudi na v Južni ali Centralni Ameriki, na Španskem. Portugalakem, v Grčiji ali kjerkoli. Saj je ves svet poln reakcionarnih ali napol fašističnih diktatur, toda Washington in London sta z njimi že leta v dobrih odnošajih! Ves ta krik o potrebi "demokratizacije- Balkana ni nič drugega kot politični, lahko tudi imperialistični bluf. Dokler je bil Balkan poln nauol fašističnih diktatur, n» bilo s strani zapadnih "demokratičnih" ail nobene«a ptiliska za njih demokratiziranje Ta pritiek |e nastal šalo oadaj. ker je na Balkanu in na splošno v sovjetski sferi odklenkalo gnili reakciji, ki Je izšemala in se mastno tedlla na račun revnega naroda ter dajala telo dobičkonosne kon- slej izbruhnil nov svetovni požar, ki le danes obeta biti usoden sa vse—v oa, tudi za našo Ameriko Cas je. da sa Waahington in London streznite ter najprvo po. meteta pred svojim pragom. Obema Je sigurno snano. sli vsaj bi jima moralo biti, da demokracije, kakor tudi revolucije, ni mogoče importirati alt eksportirati v nobeno deželo, marveč se mora razviti na lastnih tleh. v lastnih okolščinah Prepričani smo. da se bo razvila tudi na Balkanu, in sicer veliko hitreje, če se zapre prit Stari, gnili reakciji, ki pozna "demokracijo" le nae In sa svoje nikdar polne lepe Ce to pomeni "komunizem", tedaj smo mi za1 DVOJE PI8EM IZ KNEŽAKA Strabaaa. Pa. — Prejela sem dve pismi iz Knežaka pri Št. Petru na Krasu, ki jih je pisala moja svakinja Antonija Marin-čič. Prvo pismo se glasi: "Preljuba Ančka! Komaj sem čakala dneva, kdaj Ti lahko piiem. Upam, da boš pismo prejela. Najprvo vas vse skupaj srčno pozdravljamo. Ne vem, koliko vas je. Pri nas manjkajo Ivan, star 22 let, Mirko, 20 let, in Milan, 18 let. Ančka. to je hud, zelo hud udarec za očeta in mater. Kdo bo skrbel za nas, ko nas sedaj že zapuščajo moči? Deklice so še majhne in ne vem kdo bo skrbel zanje. Janez ima 50 let, zgleda pa kot da je 70 let star, tako se je revež postaral, j Danes pišem več pisem. Eno Tebi in eno Micki, Toni in Jo-hani ps skupaj, ker nimam od Johane naslova. Tona je imela dopis v časopisu in v Sardiniji so ga knežaški fantje čitali in jo spoznali, pa so ji odpisali. Fantje so prišli domov in mi prinesli njen naslov. V naših krajih je bilo ubitih mnogo ljudi Največ pa jih je pojedla Nemčija. Ako jih ne bi iz nemške Internacije rešili Američani, Rus* in Angleži, bi vsi pomrli. Nsjbržc jih je tam ostalo za vselej tri četrtine Ko bi vedela, da boste prejeli pisma, bi vam natančneje pisala, kako in kaj. Počakala bom. da bo odprta pošta in potem bom pisala bolj podrobno. Pretrpeli smo hude čase, slabe letine, preganjanja, ropanje Vse smo prestali. toda sedaj smo goli in bosi in komaj živi. Dolgo ne bomo živeli, ker smo izmučeni in živčno bolni. Kadar bo zopet odprta pot, bom pristala Tončko k vam. Otroci so namreč zelo oslabeli Zmeraj jočemo za našimi drecimi sinovi in revice vse to težko gledajo Tudi če te kaj jesti oo takoj site. ko vidijo, da z Janezom neprestano jočeva. Ubogi Janez je stavil vsa svoje upe v lepe, pridne in dobre si Torej vojno smo prestali. Tr. nove, sedaj pa je ostal sam in da je bila, posebno za nas, Slo-povrhu še bolan in izmučen, vence. Sestra Mara je bila od-Vsak dan je bolj bolehen. peljala v Nemčijo. Sedaj se je Pozneje Ti bom pisala o smrti povrnila, toda je zelo izmučena, naših fantov, sedaj pa imam pre- j Tudi ostali smo šli skozi hude malo prostora, pa tudi rane so čase. Gotovo ste čitali o grozo-prevelike ter jih težko nanovo' tah, ki jih je prestal naš revni odpiram. Ančka," moja ljuba se- slovenski narod. Ako prejmei stra, laže mi bo, če boš prejela ! to pismo, Te prosim, da mi od-moje pismo. Sedaj nimam ko- j govoriš in potem Ti bom natanc-mu potožiti. Matere nimam, se- neje opisal, kaj se je tukaj go-stre pa imajo tudi svoje križe in ' dilo." težave. , | Tako piše moj bratranec. Pi- Zaključujem in Te vsi skupaj smo je bolj obširne vsebine, pa srčno pozdravljamo. Tvoja ne bom poročala vsega. N^j Tončka." Drugo pismo, ki ga je istotako pisala svakinja, pa se glasi: "Draga Ančka! Eno pismo sem Ti že pisala, toda ne vem, če si ga prejela. Spomnila sem se na Tvoje sinove, za katere ne vem, kje so (eden je bil ubit v tej vojni in počiva na Guadalcanalu), a mojih ni več na tem svetu. Pridružili so se pratizanom in so prelili »vojo kri za slovenaki narod in njegove .pravice. Ubili so jih be-'ogardisti. Padli so blizu doma. /es čas so bili v gozdu, spali na nc*u in mrazu. Hoteli so dobiti .aj jesti, zato so se približali do-nu, toda bili so ubiti, predno so s mogli umakniti. Potem so nas gonili po zapo-ih, mučili, pretepali, vasi pa požgali. Z Janezom neprestano jo-eva, tako da sva skoro oslepela, ''réstala sva veliko nepopisnega b premieri kot prvi doku-demokratične miselnosti venski literaturi, »vensko gledališče v tej prav gotovo ni dalo tega, bi moglo in moralo dati. sjien del igralcev je ostal ljubljanskem ^ "državnem liscu." Tako je bil post^v-tisti del naših igralcev, ki ikl pravo pot, a najtrše pogoje. Ne samo zara-h razmer, ki tudi na o-em partizanskem ozem-bile vseskozi ugodne, adi pomanjkanja delov-i, so morali marsikaj & in premostiti neštete da so prišli do uspehov, tlo v taken času in pod i pogoji, je treba ocenja-relativnimi merili. In če mo tako, lahko zapišemo, ipehi niso majhni, da bo niie novo narodno gleda-marsikatero od teh pred-našludiralo v najbolj vi-dneh in uprizorjeno pr-crnomeljskih deskah, u-ilo tudi v osvobojeni Hani, v Trstu in po vseh slovenske zemlje, lnilo gledališkemu živ-na osvobojenem ozemlju i prvi sovjetski filmi, ki so k nam: dokumentarni film lingradu, Mavrica in Cir- I ^o novih kompocizij, for- nje pevskih zborov in voja-|godb in prihod umetnikov Wobojeno ozemlje, je viii-'■fega glasbenega 'življenja ;,nine mitinga na stopnjo Ptni'na koncerta; violinski »virski koncerti, pevski nacistični zborovski kon-vojaških godb—vse to je [v zadnji zimi že kar boga-ubeno sezono, kulturno dogajanje na o-Djenem ozemlju, predvsem ki jc bilo dostopno le froma v zelo ozkem krogu, posredovala naša radijska la tudi neosvobojenim de-ISlovenije, predvsem Ljub-m Kmalu bo poteklo' leto, | Je radio Osvobodilna K* prvič oddajal. Danes ajo poročila od vsepovsod •Mijo in poslušajo t lju njegove sporede: t ■Jjni in nu Primorskem, na l «"-'«h v Italiji, na Hrvatic Si* drugod. In njegovi F1 borate. Kakor hitro je u linična zmogljivost po-yy «• dvignili tudi spore-p ' '"'»J so dodali poroči-J"^1«"1 ti^ka. mladinske r 'n i>ot« m kulturne spo-I !eh govorili naši pre-' kulturnih, političnih r*ukih vprašanjih, gle-" n;,st"Palo s služnimi ■ ludi * svojimi redni-H«1' težišče pa je bilo na predvsem brigadnih, stenskih časopisov in žepnih listov do časa, ko smo dobili prve tiskarne in so naši časopisi "Slovenski prorocevalec" in "Ljudska pravica" in potem še drugi izšli prvič tiskani, kakršni izba-jajo še danes. Ti časopisi dosegajo danes po svoji obliki naš predvojni tisk. njihova vsebina pa je nova in njihova beseda svobodna. "Ko se poloze borba za ob-"x 'J stanek in za podobo družbe, se naša oblaat, vojaška in civilna, prične borba za njeno kulturo, jo je vseskozi podpirala. Raz- to je za njeno življensko vse-mah tega življenja je bil bogat bino," je zapisal nedavno Juš Kozak. To je res in velja za nas še posebej v teh dneh, ko čutimo, da je naša vojska in politična zmaga dobljena in se pričenja boj za gospodarstvo in kulturno obnovo. Danes gledamo na prve plodove našega novega umetniškega iskanja že z ostrejšimi in umirjenimi pogledi in ocenjujemo vse to šele kot prve začetke tiste umetnosti, ki jo bo naš čas rodil in ki bo našo borbo upodobila. Ob tem čutimo, da smo prekinili z vsem, kar je bilo slabega v našem kulturnem življenju zadnjih predvojnih let, sprejeli pa smo vso bogato kulturno dedščino in vnesli željo po lepoti, ki je bila v vsem tem času živa, med borce na fronti in med naše ljudi v osvobojenih krajih. Ob četrti obletnici Osvobodilne fronte gledamo tudi na to plat svojega dela z zavestjo, da je bila naša borba vse od prvega dne do danes, ko se iz gozdov in vasi spet vračamo v naša središča, tudi borba za ohranitev slovenske kulture in za njeno novo podobo. (Konec.) fašistični domobranski teror nad slovenci (N4<:m| ^ ' Kru osvobojenega o- o-r,. J* kulturno ."vljenju pa je za-' M;'ie pokrajine ln naročje Kolenca, katerega je od mladosti ljubila in kateri Jo je pustil na cedilu. In zgodilo se je, da je Kolenc tudi začel zahajati k Meti v vas, toda Meta Je razumela, da se on hoče ženiti pri Zalki. Užaljen« nad vsem tem mu pravi: "Na moji hčeri hočeš torej popraviti, kar si zagrešil na stan." Da se morejo vse te zmešnjave završiti, so pa potrebni še nadaljnji karakterji v tej Ign. Namišljena nevesta Pavleta bo Frances lic, ki z veseljem sprejme tako imenovane "grde vloge. Vsaki igralki je prijetno, ko ji done samo lepo doneči pridevniki na ušesa. Toda s to vlogo ni tako, kar se vse reče o ubogi Marjani (lic), ne zveni blagodoneče. Ilčeva pa razume tako komedijo in ve. da nekdo j mora vlogo igrati ln zato Jo t, veseljem sprejme Podala Jo bo pa imenitno O igranju Olge Marnove mi ( ni treba poudarjati, ker je ena j najzmožnejših mladih igralk, ki resnično doživlja svojo Igr« , Zato veseli to mene. kot reži- _ _ _____________ _ _ serko, in veseli Je boste tudi vi. orfla»islreo#o^ doleeetvi. ia «ploh proti vaseso. kar da Jo imamo fopet priliko vi- .¿k«. Zalo je tudi obdarila Hloukefa «*fnate Coetla deti in slišati. Zadnjih par let ^^^^Zim*»** aa "»■■HwlsaT»-*sr rs4 nI B. Desatua Ob le) prtjlkj >• ^ ^ ~ For Factory Work STEADY WORK - GOOD PAY - 4« HOUR WEEK GOOD OPPORTUNITY FOft STEADY RELIABLE MEN Apply EMPLOYMENT OFFICE S. XI. srmsdni zbor, ursd za 1 Benaoavllle Road Near Mannheim Road • Franklin Park, Illlnole Amerlkanlsem" Je po naaorlk Amoriika legljo-fonje la kuj- je bila odsotna iz Clevidanda ^^ Igra zahtev, tri ženske ln prt ? a. stiki moških vlog. Največjo moško r«<*>u mmot g Nekoliko podatkov, ki tU jih pričakovali o bodočih eUktričnih iadanicah . . . / p a u Krsaotai,.. Hliščeči chrom ln plsrtična oprema, notranjščina izdelka, ns ksto-rem ss rut pozna noben ma dež. Aktivnosti . , . Znanstveno smrzovenje in kontrola so-palice vam bo nudila dovolj hladu za /mrrovalni kompartment. Zmrzovanje I . . . Zled n jeva In 1 oddslsk zs hlajenje Jestvin zs bodočo uporabo r Ml/Vi Verčnoel . , , Deluje z zelo nizkim električnim tokom. i ar1* vVJ Proetornoeil ... da shrani lahko vsllke kose msea, bu» Če . , . In prooUir še ostaja Pollee naatavite poljubno Brsiaal... Nobene potrebe zs vlečenj« tac g ledom ,. . niti jih nI treba držali pod pipo, da odtali ledene kocke { and Laundry H-E-L-P Apply Room 241—Personnel HOTEL SHERMAN WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Plain cooking • Own room and bath No laundry and no windows * Happy' home and open salary Call—BEVERLY 0661 COOK GENERAL HOUSEWORK White, under 40; own room and bath, personal laundry; experienced. Good salary, 330. LAKEVIEW 8067 OPERATORS SINGLE NEEDLE seaming and hemming curtains STEADY WORK Satisfactory wages by the hour Fabricated 345 W. Hubbard GIRL OR WOMAN wanting good home in return for general housework and salary. Good working conditions and pleasant home. Call EDGEWATER 4258 MOTrfER'S HELPER Own room - 2 children, 7 and 4. Good working conditions; pleasant home. Plain cooking • Good wages Call KEYSTONE 2785 COOK Experienced, for priest home • Good working conditions • Go nights. Good salary. Apply 3040 Walnut St. or phone KEDZIE 5957 COOK WHITE Family of 4 - Other help Own room - No laundry 1430 Lake Shore Dr. Whitehall 7655 L I N O - T Y P E OPERATORS Steady work Good pay PARK RIDGE 14 Elevator Operators File Clerks Mail Cferks Telephone Operators Excellent working conditiona STEADY EMPLOYMENT Apply Room 241—Personnel Office HOTEL SHERMAN GIRLS Beginners STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPERATORS Salary and Bonus • Excellent Post-War Opportunities H ibbar d-Spencer-Bartlett Co. II So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor bovs First Class Machinists to put up, maintain and repair Complex Machines. Take apart and find out necessary repairs. Repair and rebuild. Repairing and fitting of small parts. Steady work. R. J. EDERER CO. 540 N. ORLEANS ST. Call in person at the employment office from 8:30 A.M. until 5 P.M. Straw Operators IZKUŠENE NA "SATURN" KITAH Dobo delavne okollttine Najboljie cene STALNO. * DOLGA SEZONA "Daylight workroom" Oglasite •*, pripravljeni za delo pri DEL-RUTH HAT CO. 153 Ne. Wabash A v* DEARBORN 283« 13 to 33 Yaars Old STOCK COUNTERS To Work ia Warehouse SALARY and BONUS Excellent Post-War Opportunities Hibbard-Spencer-Bartlett Co. - II 80. Michigan Avanue Mrs. Freebury—Fifth Floor Women and Girls Wanted to work ln a factory Experience not necessary GOOD PAY Steady employment Apply at J. GREENEBAUM TANNING CO. 3057 North Rockwall Stmt MEN-BOYS Get a permanent job in a growing business. No experience necessary. See Mr. Gervase JOHN F. CUNE0 465 W. CERMAK * ženske kl ste bil« uposlaa» t industriji Ali gl«dat« za delo? TELEFON KOMPANUšI RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure pos Rabimo tudi POMAGALKE V JEDI OgUsite se v uposlovalnem uradu za ienske ILLINOIS BEI TELEPHONE COMPANY v pritličju 309 W. Washington & j CHICAGO pants maker and cutti (Experienced) STEADY WORK PANTS FACTORY LOCATED TWENTY MILES FROM EXCELLENT OPPORTUNITY FOR GOOD WORKER HARRISON 7196 burlington r ai lr0a| Needs SWITCHMEN FIREMAN - BRAKEMAN See M. Cooley burlington freight h00| 433 W. HARRISON Secure your future with an old eetabliehed company WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR • DESIGNERS, ENGINE^ <• MACHINE DESIGNERS • TOOL DESIGNERS • DRAFTSMEN • LAYOUT MEN MEN & WOMEN Bigger Choice of Positions NOW than LATER Get started right1... ~ _ now for a BIG Autumn and StUrT commenaurate with ability Holiday Season. Both selling E*«*11*"»! working conditiona and non -selling—For Men and Many company benefits Women. Discount to employees on purchases. 6th Floor Employment Office netcher's BOSTON STORE State It Madlaon Writ«, give age and experience »0: GENERAL MANAGER MR. BILLINGHAM OR PERSONNEL DIRECTOR MR MARK W. F. & JOHN BARNES COR' 301 S. Water St. - Rockford, III.