/O ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE L£T0 XXV. — številka 77 Cena 70 par jtoanovlteljh ob«, konference SZDL esenlce. Kranj, Radovljica, Sk. Loka fcL č ~ lzdaJa CP Gorenjski tisk J*«J- Glavni urednik Anton Miklavčlfi °<»KovornI urednik Albin Učakar £L A SILO SOCIA KRANJ, sreda, 4. 10. 1972 tednik. LJUDSTVA ZA GORENJSKO kvaliteta izbor konkurenčne cene solidna postrežba £5 LET V__ V KRANJ m IOjUsiou Zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Škofji Loki **Btktif* 86 V SkofJI Lok! zaCenJa XVI- zborovanje slo-obfi z8°dovlnarjev. Pod pokroviteljstvom skupščine letni j SkofJa Loka sta ga ob 1000-letnlcl mesta in 500-«Jrux? Očetka kmečkih uporov pripravila Zgodovinsko *k0 'Vo 7-» Slovenijo v Ljubljani in škofjeloško Muzej-"fuštvo. ^^r*L **an DO dr" **av,e Blaznik spregovoril o freisin-0 dq° m 8°sPostvu do začetka 19. stoletja, Ivan Jan t!a dSe°nostih NOB na Gorenjskem s posebnim ozirom hj "ražK«ško bitko, Janko Krek o loškem ozemlju in "^zel ku,turnm delavcih, France Planina o zgodovini Skofii *va lla ,oškem ozemlju ter Andrej Pavlovec o ^ b kl in aanaSni' slovenski umetnosti. Naslednji N Sir!!. ^r*. ^°g° Grafcnauer govoril o kmečkih uporih načrte puntarjev ln n|iuVensltem s posebnim ozirom na r kot 0,°y° Izvedbo, dr. Ferdo Gestrin o kmečki trgovini ^r«u'|U kmcčkih uporov, dr. Jože Koropec o Štaten-ben>*a slovensko-hrvatskem kmečkem uporu, Vinko Verbij ° škofji Loki in kmečki puntarji in dr. Marija Up0ru ° Tolminskem v veseloslovenskem kmečkem ^knfu udeleženci zborovanja pa si bodo ogledali Pleier^,Loko. V petek bodo dr. Vasilij Melik, dr. Janko ^J, dr- Mirko Stiplovšek, Alenka Nedog in dr. ^Uerrj */ku2 or*S£U' elemente revolucionarnosti v poli- *ti, 0^ *,vlJenju na Slovenskem, Tomaž VVeber možno-^ne 0b l7e in metode obravnave na srednji šoli, popol-*ftQry y Ur' Pa se bodo zgodovinarji zbrali na občnem k,)0rov» .°dov,nskega društva za Slovenijo. Četrti dan &;im0 p? bodo dr- Vasilij Melik, Branko Marušlč, ? 8,oven v' Viktor Vrbnjak in Avgust Malle predavali 'boleti • po,ltikl v dm%1 Pol°vicl sedemdesetih let 'ko IZQu m Jasna Fischer ter Franc Rozman o delavca na ^raževalnrih društvih in začetkih delavskega giba-l l- ib dnjem gatjarskem in v Ljubljani. Zadnji dan J*leUr °f0yanja slovenskih zgodovinarjev je namenjen Ho' s , ,eženci bodo obiskali Bitnje, žabnico, Staro ' eica, Železnike, Sorico in Dražgoše. t>rlre(j°^0vanJe slovenskih zgodovinarjev je prva večja le l0]teeV ob Jubileju — praznovanju 1000-letnice škof-*ot 20«' Pričakujejo, da se bo v Škofji Loki zbralo več t>Hisak udele*encev. Tako veliko udeležbo je mogoče *a se j. at| z,asti zaradi sklepa zavoda za šolstvo SRS, toty0| °rovanje šteje za redno obliko strokovnega iz-Nag0^anJa učiteljev zgodovine na srednjih šolah in k"h svetovalcev. J. Govekar Na cesti prvega reda med Mejo in Orehkom je v ponedeljek, 2. oktobra, okoli ieste ure zvečef voznik osebnega avtomobila Danijel Potočnik iz Radovljice prehiteval neki avtomobil, iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozli Milan Zaplotnlk iz Ljubljane. Avtomobila sta se oplazila. Zaplotnikovo vozilo je zapeljalo s ceste in obstalo v jarku. V nesreči je bila hudo ranjena sopotnica Olga Zaplotnik, ranjen pa je bil tudi voznik Danijel Potočnik. Skoda na avtomobilih je ocenjena na 30.000 din. — Foto: A. Učakar Večina gorenjskih že nakazala pomoč Do vštetega četrtka, 28. septembra, se je nabralo v skladu solidarnosti za pomoč v poplavah in neurjih prizadetim krajem v severovzhodni Sloveniji že 10,450.000 din. To je v primerjavi z zneskom, ki bi ga bilo mogoče zbrati, če bi vsi delovni ljudje Slovenije prispevali vsaj 2 odstotka od enomesečnega zaslužka, nekaj več kot polovica. Na Gorenjskem je akcija zbiranja pomoči potekala dokaj hitro. Zlasti večje delovne organizacije so že do srede preteklega meseca prispevale po 2 odstotka od zaslužkov, mnoge med njimi pa so se odločile, da pomagajo Po-murju tudi z določenim zneskom iz sklada skupne porabe. V kranjski občini so pomoč zbrali že skoraj stoodstotno, zelo dobro so se odrezala tu- di tržiška, jeseniška in radovljiška podjetja, medtem ko je v škofji Loki nekoliko slabše. Predvsem so še neodločne manjše delovne organizacije, večji kolektivi, med njimi Al-pina in LTH, pa so bili med prvimi, ki so sklepali o po moči. Pretekli petek je o pomoči občinam v severovzhodnem delu naše republike razprav ljal tudi zbor delovnih skupnosti republiške skupščine Na predlog Izvršnega sveta so bili poslanci soglasni, da se predlog odloka o pomoči pri zadetim občinam obravnavi po skrajšanem postopku. Predlog odloka predvideva oz. predlaga, da se z namenom, da bi vsaj delno ublažili škodo občinam Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slo- podjetij Pomurju venska Bistrica dodeli 5 nit lijonov din posojila Iz rezervnega sklada. Posojilo bo brezobrestno in ga bodo občina vrnile v petih letih. L. B. j vi bi le ju a, m.* e- s a zi i c a SPECEri33|/-2\l V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME 0014. 00 22. OKTOBRA JESENICE Kako uveljaviti zvezo sindikatov? 0 V petek, 29. septembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah redna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so potrdili družbeni dogovor o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči in osnutek odloka o družbenih denarnih pomočeh, razpravljali o poročilu Zavoda za šolstvo, organizacijske enote Kranj, o reorganizaciji šolske mreže v občini, ustanovili 7-člansko komisijo za ugotavljanje izvora premoženja v občini Jesenice. Podjetju Sport-metal so odobrili posojilo za najem kredita v višini 500.000 novih dinarjev za dograditev zahodnega dela nove hale pod ■Mežakljo. Razen tega so dalj časa razpravljali tudi o osnutku odloka o sprejetju zazidalnega načrta Plavž, se strinjali z gradnjo cestnega nadvoza čez železniško progo v Mostah s-priključki, sprejeli predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Jesenice in imenovali za ravnatelja Posebne šole Jelo Leštan, za ravnatelja osnovne šole Prcžihov Voranc pa Andreja Pikona. D. S. KRANJ 0 Kranj, 3. oktobra — Popoldne je bila skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL in sekretariata sekcije za gospodarstvo pri občinski konferenci. Razpravljali so o gradivu za družbeni plan razvoja kranjske občine od 1971. do 1975. leta in o kadrovskih pripravah na volitve. 0 Jutri (četrtek) dopoldne se bo sestala kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL. Razpravljala bo o združitvi zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o srednjeročnem razvoju kmetijstva v kranjski občini. 0 Danes popoldne bosta volilni konferenci sindikalne organizacije v Savi in Tekstilinddsu, jutri dopoldne pa bo občinska volilna konferenca. A. Ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 3. oktobra — V hotelu Grajski dvor v Radovljici je bilo celodnevno posvetovanje sekretarjev organizacij zveze komunistov in predstavnikov vodstev ZK v občini. Razpravljali so o delovanju zveze komunistov v občini. Popoldne pa se je sestal tudi širši politični aktiv radovljiške občine, kjer je o mednarodnem položaju in vlogi Jugoslavije v svetu govoril načelnik oddelka za mednarodne odnose pri predsedstvu ZKJ Nace Golob. 0 Jutri se bo sestala komisija za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci zveze komunistov in obravnavala uresničevanje ustavnih dopolnil v občini. A. Ž. ŠKOFJALOKA 0 V soboto popoldne bo obiskala Skofjo Loko osemčlanska delegacija Poljske narodne fronte, ki se ta teden mudi v Sloveniji. S predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter nekaterimi kmeti se bo pogovarjala o razvoju kmetijstva in kmečkega turizma na Loškem. Člani delegacije bodo obiskali tudi nekatere kmetije, ki se ukvarjajo S kmečkim turizmom. -lb TRZIC Na zadnji seji sekretariata in predsedstva občinske konference ZMS v Tržiču so ugotovili, da so nekateri člani obeh vodilnih mladinskih teles v občini ter nekateri člani komisij še vedno premalo odgovorni in da bo treba najti ljudi, ki bodo vnesli v delo več svežine in prizadevnosti. Nekatere komisije občinske konference še niso izdelale delovnih programov, čeprav bi jih že morale. -jk Srečanje internirancev predvojne Jugoslavije V sredo, 27. septembra, je bilo v delavskem domu na Javorniku srečanje tovarišev, ki so bili zaradi svojega naprednega mišljenja in delovanja v stari Jugoslaviji* v zaporih v Bilcči in Ivanjici. Srečanje, ki je bilo po desetih letih drugo, je pripravil občinski komite ZK v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL in občinskim odborom ZZB NOV. Srečanja se je udeležilo devet tovarišev od enajstih, kolikor jih je še živih. Udeležence je pozdravil sekretar občinske konference ZKS inž. Štefan Nemec, nato pa so se več ur pogovarjali o dogodkih v stari Jugoslaviji, ko so bili zaprti zaradi svojega naprednega delovanja in mišljenja. B. Blenkuš To vprašanje so si zastavili na četrtkovi predkongresni občinski volilni konferenci zveze sindikatov na Bledu, ko so med drugim razpravljali o vlogi sindikata pri Proslava v Zalogu Drevi bo pred spominsko ploščo na Bolkovi gostilni v Zalogu pri Cerkljah proslava v počastitev prajevnega praznika. Na proslavi, združeni s kulturnim programom, se bodo spomnili dogodka v noči med 4. in 5. oktobrom leta 1944, ko je Šlandrova brigada v tej hiši uničila 16-članski štab črne roke za Gorenjsko. Nocojšnjo proslavo v Zalogu bodo popestriili tudi kresovi na okoliških vrhovih. -an Slovesnost v Gozdu Sekcija nekdanjih internirancev pri občinskem odboru zveze borcev v Tržiču in krajevna organizacija ZB Križe sta organizirali v nedeljo dopoldne v partizanski vasi Gozd srečanje borcev in internirancev tržiške občine, združeno s proslavitvijo obletnice požiga Gozda. Vas so Nemci upepelili 7. oktobra leta 1944, precej prebivalcev pa izselili. Čeprav vreme v nedeljo ni bilo najboljše, saj so se nad Gozdom vlekle nizke megle, iz katerih je pomalem rosilo, se je zbralo v prijazni in gostoljubni vasici precej ljudi. Večina jih je prišla peš,.ostali pa z osebnimi avtomobili po precej razriti cesti, ki jo je občinska skupščina Tržič prav za nedeljsko slavje za silo popravila in usposobila za promet. Osrednja slovesnost je bila ob 10. uri pred spomenikom sredi vasi. Zbranim je govoril Janez Kavar, predstavnik tržiških internirancev. Dejal je, da so postala srečanja internirancev in borcev iz tržiške občine v najbolj partizanski vasi Gozd tradicionalna in da jih nameravajo organizirati tudi v prihodnjih letih. Nato se je spomnil trpljenja, ki so ga morali internirane i preživeti v zaporih in taboriščih, ter gostoljubja, ki so ga bili deležni slovenski izgnanci in interniranci širom po svetu, posebno pa v Srbiji. Po govoru je bil pred spomenikom krajši kulturni program, v katerem so sodalova li pevski zbor osnovne šole kokrškega odreda Križe, reci-tatorji te Šole in pevski zbor Križe. Po proslavi je bilo v gostišču Podvogar v Gozdu partizansko srečanje, ki je trajalo do poznega popoldneva. J. Košnjek razreševanju družbenoekonomskih problemov v občini. Rečeno je bilo, da bo tudi v prihodnje treba vse napore usmeriti v stabilizacijo gospodarstva. Podprli so akcijo kolektiva Plamen in ugotovili, da so podobne akcije stekle tudi že v drugih kolektivih v občini. Opozorili so na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela in ugotovili, da še precej delovnih organizacij nima programov, kako bodo uresničili ta del ustavnih dopolnil. Posebno skrb bodo sindikati v prihodnje posvečali delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Zavzemali se bodo še naprej, da se odpravijo osebni dohodki, ki so pod minimumom, da se ukine nočno delo žensk, da se zagotovi gradnja družbenih najemnih stanovanj, da se v občini ustanovijo srednje šole ali oddelki, uredi podaljšano bivanje otrok itd. Podrobno pa bodo tudi raziskali varstvo pri delu. Republiškemu sindikalnemu vodstvu so predlagali, da določi življenjski minimum in najnižji osebni dohodek zaposlenih, da poskrbi za postopno brezplačno šolanje za vse in da bodo najkasneje V štirih letih učenci v vse« razredih osnovne šole dobil« učbenike zastonj. Vsi mlad}« če so nadarjeni in v social* nih težavah, naj dobijo pendijc. Podprli pa so pW predlog, da bi se materam skrajšal delovni čas za ctiO leto in da bi matere po P0" rodu imele pol leta dopusta- Na konferenci so izvoli« sedem delegatov za kongtf zveze sindikatov Sloveniji Kot kandidata za novo i* publiško vodstvo zveze sin<> katov pa so predlagali u"v Andreja Ariha iz GG Bled m Angelco Zupan iz Viatorja -enota hoteli Bled. Ko so razpravljali o vodil' nih funkcijah v republiškem sindikatu, so Toneta Kropu* ška predlagali še naprej za predsednika, za podpredsednika so predlagali Jožeta Globačnika in Iva Tavčarja* za tajnika pa Slavko GrČaH ki je zdaj podpredsednic republiškega odbora družbenih dejavnosti. Udeleženci konference s^ tudi ponovno pozvali ne organizacije v občini, & se odzovejo pozivu za Vota prizadetim v Pomurju. A. žala* Boroveljska delegacija obiskala Tržič V petek, 29. septembra, je obiskala tržiško občino dele- 'gacija občine Bot ovije na Koroškem, ki jo je vodil župan Thomas Sorgo. Petkov obisk sodi v sklop vsakoletnih stikov med tržiško in bo-roveljsko občino in je tako kakor vsi prejšnji minil v prisrčnem in prijateljskem vzdušju ter odkriti izmenjavi mnenj. Celodnevni obisk borovelj-ske delegacije v Tržiču je bil razdeljen v dva dela. V prvem so si gostje najprej ogledali nekdanjo usnjamo Runo. Gostje so bili presenečeni nad moderno proizvodnjo poli-uretana in spretnostjo vodstva obrata, ki kljub modernizaciji proizvodnih »prostorov vzdržuje redno in neokrnjeno pioizvcdnjo. Borovelj-čani so si s posebnim zanimanjem ogledali tudi oddelek narodnoosvobodilne borbe v tržiškem muzeju. Sledili so uradni pogovo/i med delegacijama Borovelj in Tržiča. Člani delegacij so se dotaknili vseh tistih stvari, ki motijo dobre sosedske odnose med Slovenijo oziroma Jugoslavijo ter Avstrijo. Sem sodi skrunjenje partizanskih spomenikov in obeležij na Koroškem, znašanje nad dvojezičnimi napisi na kiajevnih tablah in uradih itd. Gospod Thomas Sorgo je pojasnil dogodek v Borovljah, kjer so se nasprotniki sožitja med slovensko narodnostno skupino in Avstrijci znesli nad partizanskim spomenikom, in obžaloval to de- janje. Dejal je, da so storilcu že na sledi in'da je to »prvo tako dejanje v občini Borov-Ije«. Poškodovan spomeni* so morah zato prekriti. B0" roveljčani so izrazili pn'PraV! Ihnost, da se taki izpadi, \ motijo dobre odnose me0 Slovenijo in Koroško, odp& vijo. J. Košnj«* Izpad pri davkih in taksah »Va prodajalna in skladišče Lesnine Ljubljana na Primskovem pri Kranju bosta kmalu goto-^ - Foto: F. Perdan Lesnina gradi v Kranju Li^I?0v&ko P°dJetJe Lesnina poljana gradi na Primsko-^em pri Kranju v tako ime-0vani komunalni coni novo Lojalno in skladišče za "Oh-istvo, polizdelke in grad- £aka| upada proizvodnja? t , au' smo že o ugotovitvi auovljiške občinske skupšči-• da so polletni rezultati Pocf0dar'en,a industrijskih .Mletij v občini slabši, kot je ObJ Predvidcno- Na četrtkovi tli LnS^ Vo«'lni piedkongres-do ,°nteienci sindikatov ra-vlJtške občine pa je o tem šiena11 tUdl predslavnik Pla* Med vzroki za upadanje ouvodnje v njihovem pod-t>Q,i 1? omend dva: eden je tiči a?'ltev surovin' drugi Pa' Kij, v Sarnoupravnih spora/.u-Jim amouPravni sporazumi b« namreč ne dovoljujejo, da Tal£ ali oseone dohodke. 5obrimmaJ°, V Plame ali ni volia1'1'1'00'' P°Casi plah-nje bnn1xrVnteres za dosega-tem pa i rezultatov. Pri ti, aa \V Ja seveda poudari-kolektiv lamcn eden tistih posega, °y\ ki je že Pred leti **e rezultat d°bre proizvod" >^ pa je drUge nr,u, ' na nekatere le obrat a V cfoc!ni resne' •p°razumaVal1- Samoupravni ?°S0Čin J S° V Plamenu one-*IV oW Sv°Jevrsten na-V} lr,ačuuavanja boleznin. Alpina bo gradila nove proizvodne prostore 1° iraeli i !no,stio sporazuma h boli! p.odJetju 2,5 odstot- ku :li v ?levi[o°IainJ-' TOcdtem ko se je }° do iTaj, Povečalo kar na se itJdslotkov. Pri tem S>- pTneČl,J0'o ^ z eno tc-^ektiv m.e-n je biI "amreč 8a le štipendiral in šest me-sester. Zdaj bi radi ^^^sk^31010^ in šest me Tovarna obutve Alpina Žiri si je za letos tako v proizvodnji kot v izvozu zadala dokaj smele načrte. Dosedanji rezultati so dokaj ugodni, čeprav jih je letos močno prizadete omejitev uvoza reprodukcijskega materiala, s cimet' je bii ogrožen tudi njen izvoz. Druga težava, s katero se je tisoččlanski kolektiv iz Zi-rov moral spoprijeti, je veliko naraščanje cen surovin na svetovnem trgu. Nekatere vrste usnja so se namreč podražile kar za 100 odstotkov, cene obutvi pa so v glavnem zamrznjene. Tako je dohodek Alpine močno ogrožen. Posledice bodo zlasti občutne v drugem polletju. Izračunali so, da bodo prav zaradi tega izgubili najmanj 6 do 7 milijonov dinarjev planiranega ostanka dohodka. Menijo tudi, da bi pri nas cene obutvi lahko sprostili, saj ponudba presega povpraševanje in bi huda konkurenca sama uravnavala cene. Prav velika ponudba na domačem trgu je spodbudila kolektiv Alpine, da se je še bolj usmeril v izvoz. Lani so prodali v tujino 40 odstotkov izdelkov in s tem dosegli 3 milijone deviznega priliva. Letos pa računajo, da bodo lahko prodali v tujini za 4 milijone dinarjev čevljev. Letos bodo izdelali okrog milijon 100 tisoč parov čevljev, od tega 200 tisoč parov smučarskih. Kljub vsem težavam v Alpi-ni niso pozabili na nadaljnji razvoj, Ze ta mesec bodo začeli v Žireh graditi nove proizvodne prostore. V sodelovanju z občinsko skupščino v Ajdovščini pa bodo uredili obrat tudi na Colu, kjer bo našlo kilih najmanj 200 delavcev, zlasti žensk. L. B. Odborniki tržiške občinske slcupščine so na zadnji seji obravnavali tudi poročillo o proračunu, skladih in sredstvih občine v letošnjem prvem polletju. Poročilo sveta za družbeni plan in finance pravi, da naj bi skupni dohodki občine v letu 1972 znašali 14,889.044 dinarjev. Od tega nai bi se v proračunu zbralo 8,375.914 dinarjev, temeljna izobraževalna skupnost pa naj bi dobiila 6,513.130 dinarjev. Ob koncu letošnjega prvega polletja je dobila tržiška ob-č;na 6,714.879 dinarjev ali 45,1 odstotka planirane letne vsote. V proračunu se je od tega zbralo 3,718.914 dinarjev, na računu izobraževalne skupnosti pa 2,995.965 dinarjev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v letošnjem v občinski proračun ugodneje dotekali davki od osebnih dohodkov, in sicer se jih ja zbralo za 3,9 odstobka več, ter prispevki za urejanje mestnega zemljišča, kjer znaša presežek 8,5 odstotka. Izpad pa beležijo pri drugih davkih (v primerjavi z lanskim prvim polletjem se jih je zbralo za 0,4 odstotka manj) in pri taksah, kjer se jih je zbralo za 3,4 odstotka manj. Kljub omenjenim izpadom in delu denarja občine, ki mora biti po zveznih predpisih obvezno v rezervi bo letošnji proračun dosežen, saj se je položaj pri taksah v zadnjih mesecih precej izboljšal, pa tudi drugi plačniki so dovolj disciplinirani. jk Izmenjava izkušenj Konec prejšnjega tedna so se v Celovcu zbrali predstavniki organizacij Koroške, Venete in JuSiJske krajine v Italiji in Sloveniji, ki se ukvarjajo s stanovanjskim gospodarstvom. Z Gorenjske sta se posvetovanja udeležila direktor Podjetja za sta.no. vanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ivo Miklavčlč in predsednik izvršnega odbora poslovnega združenja stanovanjskih podjetij Slovenije ter direktor stanovanjskega podjetja Jesenice inž. Marija Vičar-Zupančič. Udeleženci so se seznanili t avstrijskim zakonom, ki ure ja financiranje stanovanjska gradnje in pomoč pri gradnji stanovanj ter z urbanističnim in komunalnim razvojem glavnega mesta Koro. ške Celovcem. Ogledali so st tudi več gradišč, nekatera že zgrajena stanovanjska nase. lja, sodobne čistilne naprava za vse vrste odplak Ud. Imenovali so tudi tri komisije (tehnično, finančno ekonomsko in pravno), ki bodo prihodnje pripravljale podobna srečanja. Razen te v vzgojno-varstvenih us vah v občini. Referendum za telovadnico V začetku prejšnjega meseca so se člani delovnega kolektiva Železarsko izobraževalnega centra z referendumom odločili za samoprispevek za gradnjo šolske telovadnice. Od 74 zaposlenih je na referendumu glasovalo 71 članov, od tega se je 56 članov odločilo za samoprispevek. Referendum so izvedli predvsem zaradi tega, ker na ŽIC nimajo svoje telovadnice in so zato imeli dijaki pouk v telovadnici TVD Partizan na Jesenicah,, ki je precej oddaljena od Železarsko izobraževalnega centra. Razen tega so jim čimprejšnjo gradnjo telovadnice narekovale ve^j kacijske zahteve, yo *a tj morajo v srednjih šolah rf prostore tudi ustrezne pouk telesne vzgoje, Novo telovadnico sko izobraževalnega °— bodo predvidoma gradili *J vzhodni strani glavne stav Z1C Načrte so že V*&*$* predračun pa znaša 2,619- J din. Telovadnico naj bi W* dili do leta 1974. Razen * moprispevka bo nekaj ja prispevala tudi repuhUJ »JV kilomoter in 750 me-tudV' V deIa je bilo vključeno jev-1 PopraviIo mostu in Mre-Pose * področja, ki so bU(Jnje P^oka Jezerniea Oh*? Za as fal tira nje s* dali ucam s te bili tudi sami pripravljeni sodelovati pri financiranju. V celotno akcijo je bilo vključenih približno 150 prebivalcev. Doslej je biilo narejenih že nekaj več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. S prostovoljnim delom in denarjem so občani pokrili dve tretjini . celotnih stroškov, ena_ tretjina pa bo pokrita iz sredstev prispevka za mestno zemljišče in 1-odstotnih sredstev Uspela Iskrina zamisel Zabeležili so prek 4000 obiskovalcev Jtraaj ■ ~~ Elektromehanika obrat; Je bila z nekaterimi bot0 0?a G°renjskem v so-*e Prert ^f1* za vse občane. ie bil« eveto uro dopoldne lavnimi vrata obiskove!iko čakaiočih. Med «0 niso bili redki, ki SltaJS* tud"i od drugod in Svojce na delovnih stih. ^Hii v Kkovalci. med aih- So k.- tUdl PreCeJ mla" dolini vrP0 °®ledu zel° za-soh , jbal> >ih je zani' ^nslrifcna Proizvodnja te-**3£ii> central, telefonov. V " "2acijo in vrtalnih izdelkov, tudi nad , f°varn^J^ in ^Jenostjo «a je J«. Zato bi lahko rekli, la °l>isk mnoge zado- voljil, pronekaterega mladega obiskovalca pa najbrž spodbudil, da bo čez leto ali dve tudi sam postati član tega že skoraj 6000-članskega kolektiva, ki se bo v naslednjih dveh letih povečal na prek 7000 zaposlenih. Tistim, ki so omogočili, da so si tovarno in obrate ogledali vsi, ki jih to zanima, kakor tudi številnim strokovnjakom, ki so vodili skupine po tovarni, gre vse priznanje in pohvala. In kot smo izvedeli, so bili tudi v Iskri z obiskom zadovoljni. Sklonili so, da bodo v prihodnje vsako leto za en dan odprli vrata te zanimive tovarne. — Zanimiva odločitev, ki bi jo lahko posnemala tudi druga podjetja. A. Ž. podjetij za komunalno dejavnost. Ta akcija je imela velik odmev in je spodbudila tudi prebivalce drugih predelov Žirov, ki bodo temu zgledu kot vse kaže kmalu sledili. Ponekod so se celo že začeli pogovarjati o zbiranju sredstev na podoben način. V nekaj letih bo tako mogoče urediti vsa cestišča v Žirch, to pa bo pomenilo precejšen prihranek denarja krajevni skupnosti. Treba je namreč vedeti, da je vzdrževanje makadamskih cest izredno drago. Doslej je bil ves proračun žirovske krajevne skupnosti porabljen prav v ta namen. Trenutno predstavlja največji problem ureditev ceste Žiri—Nova vas—Račeva— Podlesec. Omenjeno cestišče je že dlje časa potrebno temeljitih rekonstrukcij. Za prvo fazo ureditve bi bilo po predračunu potrebnih najmanj 140.000 dinarjev. Tisti, ki stanujejo ob tej cesti, so že pokazali zanimanje, da bi se stvari čimprej uredile — asfalt naj bi dobilo vsaj cestišče do konca strnjenega dela Nove vasi. Investicija za to cesto bi bila znatno višja od investicij za ostale odseke v prvi etapi in bi sedanja sredstva in sredstva zbrana od občanov ne bila zadostna, kar pomeni, da bo nekje treba dobiti še dodaten denar. J. Govekar ipl. inž. Lojzeta Blcn-kuša. direktorja Cestnega sklada Slovenije. Pravzaprav bi brošuro lahko brez pridržkov uvrstili med almanahe, saj spričo bogate, s podatki in kvalitetnimi fotografijami ter skicami opremljene ne krepko prerašča nivo običajnih glasil. Avtorji sodijo, da zasluži pozornost najsi Ša javnosti. Kot znanilec otvoritve prvega odseka mreže avto cest Slovenije, etapo Vrhnika—Postojna, bo nedvomno pritegnila slehernega motoriziranega občana naša skupnosti. (-ig) Dovolj možnosti za sodelovanje V nedeljo se je končalo v Bohinju srečanje mladine slovenskih čevljarskih podjetij, ki ga je organiziral mladinski aktif tovarne Jelen iz Tolmina, udeležili pa so se ga mladinci iz tržiškega Peka, žirovske Alpine in mariborskega Lileta. Mladih z novogori-škega Cicibana na srečanju zaradi delovne sobote ni bilo, aktiv Planike i/. Kranja pa se vabilu ni odzval. Srečanje mladine čevljarskih podjetij je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem delu so se predstavnik! posameznih aktivov po. govarjali o možnostih sodelovanja (v teh razgovorih sta sodelovala tudi predstavnika republiške konference ZMS in republiškega sveta zveze sindikatov), drugi del pa je imel družabni in spoznavni značaj, združen s plesom, športnimi igrami in izleti po Bohinju. » Mladinci so se v pogovoru dotaknili problema štipendiranja učencev in dijakov čevljarskih poklicnih in srednjih šol. V Sloveniji imamo dva izobraževalna središča za čev. Ijarsko stroko, in sicer v Kranju in v Žireh, vendar bo treba šolanje v omenjenih središčih poenotiti, če na združiti in s tem. osnovati enotno izobraževalno središča v republiki. Vzporedno s tem bo treba sprejeti tako štipendijsko politiko, da diplomanti ne bodo uhajali iz enega podjetja k drugemu. Mladinska vodstva iz slovenskih čevljarskih podjetij so v Bohinju tudi sklenila, da se mo. rajo mladinske organizacija vključiti v razprave o razvoju čevljarske industrije v Sloveniji in v razprave o uresniče. vanju ustavnih dopolnil v teli podjetjih. O teh vprašanjih nameravajo sklicati posebna posvetovanja. Prav tako sa bodo morala po mnenju mla. dine slovenska čevljarska podjetja dogovoriti za boljši način medsebojnega obveščanja. Eden od sklepov pa ja bil, da je treba organizirati pogostejša družabna, kulturna in športna srečanja mladine, zaposlene v slovenski čev. ljarski industriji in vključiti tudi mladino, ki je na bohinjskem srečanju ni bilo. i J. Košnjek Poglabljanje prijateljskih vezi V četrtek, 28. septembra, je bilo v Tržiču že drugo srečanje tržiških turističnih delavcev z županom Baumannom iz pobratenega mesta Ste Ma-rie-aux Mineš iz Francije. Poleg prijateljskih vezi, ki obstajajo med mesti, se sklepa nova vez na področju turizma, ki naj bi prijateljske stike obeh mest še bolj poglobila. Predsednik tržiškega turističnega društva Vladimir Erjav-šek je na srečanju prikazal možnosti sodelovanja na področju turizma. Prek tržiškega turistične. ga društva bi lahko prebivalci Alzacije sklepali z našimi turističnimi agencijami razna letovanja 51-rom po Jugoslaviji. V ta namen so dali županu Ste Marie-auv Mineš vrsto prospektov za njihovo turistično društvo in podarili bogato kolekcijo originalnih tržiških spominkov. Nad turističnim sodelovanjem je bil gospod Bau-mann zelo navdušen in bo posredoval želje Tržičanov njihovim turističnim de-lavcem. .jp GLAS * 6 STRAN Kmet ni konkurenca, temveč sodelavec Pred devetimi leti je prevzel krmilo delovišča (posestva) Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja v Poljčah domačin Jože AVSENIK. Takrat, ko je Jože Avsenik prevzemal posestvo, je bilo na obratu zaposlenih 48 ljudi, danes pa jih je 20, To doka- Jože Avsenik zujc, kako se je proizvodnost na dolovišču v Poljčah povečala. Jože Avsenik je orisali značilnosti delovišča. »Imamo okrog 30 hektarjev zemlje, vendar jo dajemo precej kmetom v najem. Sami jo obdelujemo le toliko, da redimo 175 molznih krav in okrog 40 visoko brejih plemenskih telic črno-bele in svetlolisaste pasme. Približno 160 telic imamo v kooperacij-skl reji pri kmetih, ki so se odločili za vzrejo plemenskih telic in so že uvedli pašno-košni sistem. Kmetje dobijo pri nas sesna teleta, stara 1 teden. Redijo jih do brejosti petih do sedmih mesecev. Naš obrat jim plača prirast ter še 10 odstotkov več od klavne vrednosti živali. Za vse te živali plača obrat zavarovanje, nadzoruje rejo in svetuje. Na posestvu smo s takim sodelovanjem rešili prostorsko stisko In obdržali hribovske kmete, ki lahko redijo le tako živino, ker odvoz mleka ni mogoč. Kmetje se za tako sodelovanje zanimajo. Nekateri imajo tudi po 20 naših plemenskih telic. Za tako sodelovanje je bilo odločilno leto 1968, ko je dalo Gozdno Ob večjem vpisu v kmetijske šole V Svečini je bila seja upravnega in nadzornega odbora skupnosti kmetijskih šol Slovenije, člani obeh teles so ugotovili, da je letošnji vpis v poklicne kmetijske šole zadovoljiv. Tega pa ne moremo trditi za šole za kmetovalce in za gospodinjske šole, čeprav vpis v te šole traja do konca meseca. Srednje in poklicne kmetijske šole so letos lahko zadovoljne. Tako se je v prvi letnik šole za živinorejske in veterinarske tehnike v Ljubljani vpisalo 57 učencev, v kranjsko mlekarsko šolo 54 učencev in v poklicno vrtnarsko šolo Medlog kar 7? fantov in deklet. Tudi poklicne kmetijske šole v Rakičanu, v Turmšču in v Mariboru se lahko pohvalijo z dobrim vpisom, neprimerno boljšim kot pretekla leta. Vesti s srednjih in poklicnih šol so torej ugodne. Še posebno razveseljivo je, da so se v srednje kmetijske šole vpisali predvsem kmečki fantje in dekleta! V Rakičanu so prav vsi učenci prvega letnika kmečki sinovi in hčere. Čemu povečano zanimanje za kmetijske šole? Verjetno vedno bolj prodira spoznanje, da brez strokovnega znanja ne bo napredka v kmetijstvu, razen tega pa daje družba ved- no več denarja za preusmerjanje kmetij, za mehanizacijo, za arondacije itd. Prav tako pa so se izboljšale možnosti za prodajo glavnih kmetijskih proizvodov, predvsem mleka in živine. K večjemu vpisu na kmetijske srednje in poklicne šole pa je pripomoglo tudi tesnejše sodelovanje učiteljev kmetijskih šol s kmetijskimi delovnimi organizacijami in kmeti. Ker traja vpis v šole za kmetovalce in v kmetijsko-gospodinjske šole do konca meseca, je o uspešnosti še preuranjeno govoriti, vendar do sedaj zbrani rezultati kažejo, da vpis ne bo dosegel pričakovanj. Te šole so v Svečini, v Rakičanu, v Turnišču, v Šentjurju pri Celju, v Muti, na Grmu in v Novem mestu, čeprav niso redne kmetijske šole, ampak le sezonske, dajo vseeno potrebno strokovno znanje, ki ga kmet in kmečka gospodinja še kako potrebujeta za umno kmetovanje. Zaradi tega lahko pričakujemo in upamo, da bomo na začetku oktobra lahko zapisali spodbudtiejše rezultate. Predstavniki šol so se pripravlieni z mladimi fanti in dekleti pogovoriti in jim svetovati. J. Košnjck gospodarstvo Bled kmetom kredite za preusmeritev in modernizacijo kmetij. To Je bila ena najučinkovitih naložb v zasebno kmetijstvo, od katere ima korist tudi družbeni sektor. Kmet je svojo kmetijo preusmeril in jo navezal na družbeni obrat, s katerim poslovno sodeluje. S tako prakso bomo nadaljevali. Poleg živine ima naše posestvo tudi plantažo jabolk Resje pri Podvlnu ter nasad črnega ribeza. Imamo dosti hlevskega gnoja in tako povezujemo živinorejo s sadjarstvom. Za pivovarno v Laškem pa letno pridelamo še okrog 100 ton pivovarniškega ječmena.« Delovišče v Poljčah ima uni-laktor, posebno napravo za molžo krav. »Naš unilaktor alfa-laval je četrti v Evropi. Sodobno molzišče bi moralo steč} že maja lani, vendar se je zataknilo pri domačih dobaviteljih, če bi vse kupili v tujini, bi unilaktor že delal. Stroj smo kupili zaradj pomanjkanja delavcev za molžo krav. To je naporno In natančno delo, delo v vodi in mrazu. Amerikanci zaposlujejo molzače iz Švice in jih tudi zelo dobro plačajo. Z unilaktorjem dela samo en človek. Kravo pomolze v 8 minutah. V ia čas je všteta tudi priprava na molžo. Izračunali smo, da bomo z unilaktorjem skrajšali molžo za polovico.« J.Košnjek Slaba letina podražila krompir in jabolka Letošnja slaba letina je krepko navila cene sadju fa> krompirju in se ponudba Je majhna. Na kranjski tržni' d že skoraj mesec dni krompirja ni moč kupiti, cene zimskim jabolkom pa se gibljejo od 5 do 7 dinarjev-Bati se je, da bi praznih rok ostali tudi tisti, ki b* si želeli oskrbeti zalogo za zimo kar pri kmetih. Sadja skoraj gotovo ne bodo mogli kupiti, cene kromphJ3 pa se gibljejo od 1,70 dinarja do 2 dinarjev za kilogram- Kakšna je ponudba v trgovinah in kakšne so cene/ Povprašali smo v prodajalnah nekaterih gorenj«'4''' trgovskih podjetij. Za zdaj Je povsod še dovolj krompirja In jabolk, vendar zaloge niso kdove kako velik*- V vseh prodajalnah trgovskega podjetja živila Krafll v teh dneh prodajajo zimska jabolka Jona lan, zlati m j rdeči delišes. Ce jih kupimo vsaj eno gajbico, dobim0 sadje I. kvalitete po 4 dinarje za kilogram, sadje »*• kvalitete pa je za 50 par cenejše. V trgovinah Agrarie, ki prav tako spada v sklop pO* Jetja Živila, ter samopostrežnih trgovinah pri nebotlCj niku, pri vodovodnem stolpu, na Klancu, v Bitnju *» Britofu prodajajo tudi krompir za zimo. V vseh drugih poslovalnicah živil pa krompir kupci lahko naroČijo ln ga bodo dobili v nekaj dneh. Cene se gibljejo odvi*1 DO od sorte in kvalitete od 1,40 do 1,80 dinarja. Slaba letina Je prizadela tudi Kmetijsko živlkk* kombinat Kranj. Na zalogi imajo le še manjše ko,i^ krompirja, ki ga prodajajo v vrtnariji na Zlatem pou. po 1,50 dinarja. Jabolka, in sicer jonatan, zlati bi r&& delišes ter nekatere druge slabše vrste pa prodaj al kar v sadovnjaku Resje pri Podvlnu. Cene se giblje!^ odvisno od vrste sadja ln kvalitete, od 1 ^° dinarjev. Veletrgovina Loka škofja Loka se s prodajo *,z^^ ce ne ukvarja. Izjemoma vsako leto prodajajo Jabo*K ' Letos jih kupci lahko kupijo v vseh prodajalnah teg podjetja po 3,70 dinarja za kilogram. Na zalogi limu sorte jonatan, zlati in rdeči delišes. Večje količin« Jjj bolk so prodali tudi sindikalnim organizacijam v večj delovnih organizacijah, in sicer po 3,15 dinarja. V poslovalnicah Mm-ko v katerih prodajajo sadJ* poslovalnicah Murke, v in zelenjavo, in v samopostrežnih trgovinah prodaj . jabolka za ozimnico po 3,60 dinarja za kllog^*1™-sicer jonatan, zlati delišes in zlata parmena. V P1"1 njih dneh pa bodo imeli na zalogi tudi dovolj kro^ pirja. Cene še niso določili, vendar menijo, da ne dražji od dinarja in pol. V vseh trgovskih poletjih imajo tudi dovolj kom** virane zelenjave in sadja. L. Boga M Osnutek zakona o gozdovih še ni popom v vega razprave o osnutku no-republiškega zakona o gozdovih se je vključila tudi zadružna zveza Slovenije oziroma njen odbor za gozdar, stvo. Gozdarska zakonodaja je bila doslej stvar zveze in republike, ustavna dopolnila pa to zakonodajo prepuščajo v celoti republikam. Odbor za gospodarstvo pri zadružni zvezi meni, da so v osnutku zakona premalo upoštevana stališča javne razprave o go. spodarjenju z gozdovi, ki Je bila pred tremi leti, ter zaključki republiške skupščine ter organov ZK o tem vpra. šanju. NOvi zakon bi moral izhajati prav iz teh stališč in zaključkov. Osnutek zakona ne upošteva dovolj sedanjih razmer v kmetijstvu In gozdarstvu, razen teza pa tudi pojem skupnega gospodarjenja z gozdovi nI dovolj jasno izražen. Prav tako so se na odboru vprašali, do kam sega družbeni interes nad gozdovi. Ali samo do biološkega dela proizvodnje in do odkazlla ali še dlje. Ali je skupno gospodarjenje samo biološka proizvodnja ln strokovna skrb za gozdove ali tudi promet z lesom. To so samo načelne pripombe, izražene na seji odbora za gozdarstvo, člani od. bora so dali več pripomb na posamezne člene osnutka. Menili so, da je v členih, ki govore o samoupravnih pravicah kmetov, podana nezaupnica kmetom kot samo-upravljavcem ln gospodarjem, saj premalo odločajo o gospodarjenju v svojih gozdovih. Prav tako bi morale imeti večje pristojnosti samo. upravne skupnosti kmetov, lastnikov gozdov. Odločale naj bi tudi o zbiranju in porabi biološke amortizacije, kar pa je po osnutku pristoj. nost republiške uprave. Tudi pri prometu z lesom je imel odbor pripombe. Njegovi člani so menili, da bi lahko kmet potem, ko je plačal bio. loško amortizacijo in stroške gospodarjenja, prodal *J gozdnim gospodarstvom »J* drugI kmetijski organizacij'« s katero sodeluje kot kmet«' *ki proizvajalec. Vsekakor bo treba o o*N& M zakona ln o kasnejše^ predlogu zakona še marsikj povedati in dopolniti. P«**J vsem bo moral zakon i»3e* tiste predloge ln načela. *T katere pravi osnutek, da V9 Je, vendar se njihova vsem-1* med členi Izgubi. -J. Košnje* Letos je dovo kostanja ■Id Letos so imeli naD'^L $s in borovnic manj sreč , ^ jih je bilo razmeroma p ^ Več uspeha pa se obeta raJcem kostanja, saj ^J^^ vseh krajih Gorenjske o» y Zaradi ugodnega vrefl* ^ Času zorenja je kostatij p tudi bolj debel kot Pre> leta. Kustos tržiškega muzeja Znani doma in na tujem Eden zelo redkih in manj Vatlih poklicev je verjetno f^ic kustosa. Ko obiščemo •p^ej in si ogledujemo stare j.animive predmete ali raz. icna orodja, se najbrž vpra-r^°> kdo vse to v muzejih zt>ere in razvrsti v prostoru, da Pritegne obiskovalce. To ?el° opravlja, seveda še poleg ^gega, kustos muzeja. Mesto kustosinje v trži-em muzeju je prvo službeno mesto Nade Bizjak, ki ga Javlja že tretje leto. *ada Bizjak V nfalt0^' ^° sem se zaposlila la?UZeju' sem na Pobudo ZB fia. llreJati »talno zbirko tw*i de,avskega gibanja v .f,ski občini. Delo je bUo *ata kot začetnico, zelo zahtevno. Res je, da je bilo zbranega že veliko gradiva, vendar mi je polletno delo za ureditev stalne zbirke pripravilo dosti skrbi.« Tej zbirki je brez daljšega premora sledilo urejanje stal. ne čevljarske zbirke. V preteklem letu pa je začela urejati usnjarsko zbirko. »Za postavitev stalne razstave usnjarstva sem vložila največ dela in truda. Zbirala sem predmete v Tržiču in okoliških krajih, koder je bilo včasih razvito usnjarstvo. Vsakdo, ki je hranil različne usnjarske predmete, jih je rad odstopil muzeju. Največ gradiva sem dobila vsekakor v Tržiču, veliko pa tudi v Bistrici pri Podtaboru. Zbirala sem tudi fotografije in arhive.« Tako je bila spomladi od. prta nova in obenem tudi četrta zbirka tržiškega muzeja. »Preden se lotim izdelave neke zbirke, se moram seznaniti z literaturo in arhivom, ki se nanaša na to zbirko. Nato sledi zbiranje ustnih virov, predmetov, fotografij in arhiva. Ko vse to zberem, sle-di izdelava scenarija. Končno pride na vrsto še oblikovanje razstave ali zbirke in priprava vitrin ter panojev.« Stara Polakova tovarna, v kateri je danes tržiški muzej in jo imenujejo v Tržiču tudi zgornja »kajža«, dobiva vedno več stalnih zbirk. Se-veda ne bo ostal muzej samo pri obstoječih štirih zbirkah. Delo Nade Bizjakove se nadaljuje in bo verjetno v kratkem rodilo nove uspehe in s tem novo pridobitev tržiškega muzeja. -Jp Tržiška folklorna skupina Karavanke je bila ustanovljena pred šestimi leti in ima danes 40 članov. Njen predsednik je inž. Miro Repič, koreograf pa že od vsega začetka Marjan Vodnjov, predavatelj telesne vzgoje na osnovni šoli kokrškega odreda v Krizah. Mladi tržiški plesalci so se v teh letih predstavili v številnih krajih domovine, lepoto slovenskih in jugoslovanskih' ljudskih plesov pa so ponesli tudi prek njenih meja, in sicer v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Italijo, Švico in Francijo. Program skupine obsega 12 plesnih spletov. Obiskovalci prireditev, na katerih nastopajo Karavanke, so najbolj navdušeni nad plesi z Gorenjske, iz Srbije in iz Slavonije. Tržiški plesalci so delavci, študentje in dijaki, doma iz Tržiča in okolice, nekateri pa so tudi od drugje, na primer iz Kranja. Pogosto se dogaja, da morajo člani folklorne skupino takoj po gostovanju, neprespani in utrujeni od vožnje, na delo ali v šolo, vendar premagujejo te težave in napore z veliko voljo in prizadevnostjo. Da bi dobila folklorna skupina Karavanke dovolj mladih plesalcev in da bi slovenske in jugoslovanske ljudske plese .negovali tudi v drugih krajih občine, bodo letos ustanovili na vseh treh osnovnih šolah tržiške občine folklorne podmladke. Samo na osnovni šol; kokrškega odreda, kjer folklorni podmladek že deluje, se je na okrožnico prijavilo 22 učencev. Ta mesec bo začela v Tržiču vaditi Še ena folklorna skupina, ki se bo specializirala predvsem za slovenske ljudske plese. Karavanke so imele letos že prek 20 samostojnih nastopov doma in na tujem, do konca leta pa jih bo zaneslji- France Godec razstavlja v Tržiču ^Oft pete'c so v paviljonu Vo Tržiču odprli razsta-pP akademskega slikarja anceta Godca. France Go- Uif je rodil leta 1910 v Jub,jani. Obiskoval je šolo Je vU^etno obrt, leta 1928 se jj^lsal na zagrebško Umetni?* akadeim>> kJer ie bU ifeV m Kršeničev učenec. *ve i čam akademiji se je Wk izpopolnjeval v ate-fcJ1 a Tratnika, Sternena, *t0j* ln Grošeta. Prvo samota iS* »Ustavo je Imel že le. K '37 v Ljubljani. Od tedaj tUj!np razstavlja doma ln v *ka » (IndiJa. Burma, Dan-*V Zahodna Nemčija, ZDA). Je 8 °lja in tempere se mu aaJbolj priljubil gvaš i 'carjeva glavna motivika K[ >ra^na, redkeje portret £ žaiu*. Njegovo slikarstvo %!i ^ina Poznega impre-jn fovlzma. Kot ob-V ^a'ec slovenskega pejsaža p°znoimpresionJstični ob- delavi se izpoveduje s pre-finjenim čutom za drobna lirična razpoloženja. Godčeva izrazita krajinska motivika sodi med pomembne tipične stvaritve slovenske umetnosti. Očarljiva mehka nežnost in poetično ožarjena sanja-vost ne veje iz njegovih podob samo zaradi izbranega motiva, temveč tudi iz posebnih barvnih harmonij, svojevrstnega gledanja na prostor, iz posebnega navdiha in njegove osebne razpoloženjske čustvenosti. Francetu Godcu je narava postala glavna učiteljica. Oblikovanje narave ga zanima kot osvajanje in kot nadaljnja variacija že obdelanih motivov. Njegove krajine zazive s slikarsko kompozicijo s slikovito lepoto, z navdihom najpristnejših razpoloženjskih vrednot. Godčeva umetnost je resnično slovenska hi nikjer drugje ne bi mogla vzkliti tako kot na naših tleh. Slikarju je tudi glasba zelo blizu. Barva in glasba sta človeku dani že od začetka. Godec kot slikar in muzlk se teh sredstev poslužuje ln jih prav tako oddaja. In prav zaradi tega v Godčevih delih liričnih razpoloženj preveva muzikalna lahkotnost. Godec slika z razpršenimi barvami in tako ustvarja videz zasanjane in romantične pokrajine, polne trenutnega navdiha. Največ slika svojo rodno Ljubljano, svetle posavske bregove, njive ln gozdičke, kozolce, v zelenju skrite vasi, zlate tople jeseni, bele snežne zime. Godec je izrazit kolorist. Njegove barve dokazujejo stopnjo fovi-stične zahtevnosti in vživlja. nje v prostor barvnega zaporedja. Razstava bo odprta do 12. oktobra. V. Praprotnik vo 35. Pretekli mesec so se nadvse uspešno predstavili tržiškemu občinstvu v dvorani tržiškega kina, gostovali pa so tudi po vaseh tržiške okolice in sicer brezplačno! Nastope na tujem pa Tržičanom že nekaj let organizira njihov stalni menežer in znani italijanski pevec Beppino Lodolo, ki bo svojo skupino pevcev in instrumentalistov, v kateri so na primer pevci Carmen Villani, Massimo Ranieri itd., 20. oktobra gostoval v Tržiču. Znana skopska skupina Ma-gnifico pa bi rada odšla s tržiško folklorno Skupino na 10-dnevno turnejo po nekaterih evropskih državah. Tržiški folkloristi urejajo tudi svoje klubske prostore, organizirajo piknike in izlete za plesalce ter družabna srečanja, na katerih se med plesalci krepijo prijateljske vezi in medsebojna navezanost. Karavanke bodo poslale nekaj svojih članov na koreografske tečaje, izdati pa nameravajo tudi brošuro s programom v petih jezikih. Do konca leta imajo Tržičand v programu še nekaj pomembnejših nastopov. Gostovali bodo v Ravnah na Koroškem, zaplesali bodo ameriškim turistom na pikniku, ki ga organizira ljubljanski Magistrat, s svojim nastopom ox bodo popestrili tudi proslavitev 10. obletnice tržiškega lokalnega radia. • Vse to kaže, da postaja tržiška folklorna skupina Karavanke pomemben dejavnik v družbenem življenju tržiške mladine jn da že presega namen, za katerega je bila skupina ustanovljena, to je negovanje starih ljudskih plesov. J. Košnjek Vokalno-instrumentalni koncert V Kranju bo v petek, 6. oktobra, ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše vokalno instrumentalni koncert. So-pranistka Mira Končič-Mrac. sek iz Maribora bo pela solo-speve E. Griega, Lhotka-Ka-llnskega in A. Berga; violin-čelist Bogo čehovin bo izvajal C. M. VVebra: Tema z variacijami in popularno špansko suito skladatelja M. De Falla. Vse točke spremlja koncertna pianistka Gita Mally. Pred koncertom ob 18. uri bo v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Zmaga Jeraja iz Maribora. Ob 18JS0 pa v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave Gorenjska kmečka noša. P. L. Prva samostojna razstava Ivana Gluhodedova Po daljšem času si bodo obiskovalci galerije na škofjeloškem gradu spet lahko ogledali slikarsko razstavo. Tokrat se bo prvič samostojno predstavil žirovski samouk Ivan Gluhodedov. »Že v šoli sem bil navdušen za risanje,« mi je pripovedoval pred dnevi, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Zireh. »S slikanjem sem se bolj načrtno spoprijel leta 1954 — približno takrat kot ostali Zirovci Janez Sedej, Jože Peternelj in Konrad Pe-ternelj. V začetku sem veliko posnemal stare mojstre, kasneje pa sem se po nasvetih likovnih kritikov vse bolj osamosvajal.« Razstava v Škofji Loki bo prva vaša samostojna razstava, kajne? »Res je! Že večkrat sem razstavljal z ostalimi žirovski-mi samouki, samostojne predstavitve pa še nisem imel. Vedno mi je primanjkovalo časa. Treba je namreč vedeti, da sem redno zaposlen v tovarni obutve Alpina kot mo-delir. Dela za razstavo, sedemintrideset jih je, sem pripravljal približno dve leti. Večina od teh je tihožitij, ker mi bolj Jezijo' kot pa pokrajina, čeprav moram povedati, da delam vse od kraja. Slikanje mi danes veliko pomeni. Mislim, da je treba slikati zaradi veselja in ne zaradi de narja.« Kako gledajo domačini na vaše delo? »Moram reči, da Žirovci a zanimanjem spremljajo naše delo. Kar precej slik že krasi domove v kraju.« In družina? »Kaže, da bo eden od sinov moj naslednik. Letos je dobil celo priznanje Male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki.« Načrti? »Videl bom, kakšen bo odmev razstave. Od tega bo v marsičem odvisno moje nadaljnje delo. Seveda pa nikakor ne mislim prenehati sli« kati.* J. Govekar Po plašče in obleke v pasažo hotela Transturist Konfekcija Krim odprla v Škofji Loki svojo prodajalno Konfekcija Krim Ljubljana, ki je s svojimi modnim] in praktičnimi modeli in dosegljivimi cenami znana potrošnikom Širom po Jugoslaviji, je vrsti prodajam, ki jih ima v skoraj vseh večjih mestih v Sloveniji, dodala še eno. Pred mesecem je v pasaži hotela Transturist v Škofji Loki odprla prijetno opremljen lokal, ki bo gotovo razveselil kupce konfekcije v mestu in okolici. Na površini šestdesetih kvadratnih metrov je na ena strani razstav, ni in prodajni prostor konfekcije, na drugi pa lahko obiskovalci izbirajo med modeli moških in ženskih pletenin ter moškim in ženskim perilom. In kaj nam v prodajalni nudijo za bližajočo se zimo? Dekleta in žene bodo rade segle po čudovitih plaščih iz tvida in kara ter drugih vzorcih in blagih po nareku letošnje mode. Izbira je dovolj velika, da bo zadostila še tako zahtevne okuse. Prav lako je na voljo dovolj oblek vseh številk in barv ter vzorcev iz volnenega blaga, dio-len lofta in jerseva. Na voljo so tudi volnene pletene obleke. Da bi izbiro v trgovini še povečali in tako zadostili okusom kar največ potrošnikov, je v trgovini moč kupiti tudi modele drugih konfekci- onarjev. Tako poleg plašceV in oblek, ki jih dzdclajo v domačem podjetju, Jahko kupi te modele konfekcije RJO H Reke, Inexa iz Beograda, Ce be iz Požarevca, Novoteksa I Novega mesta, Kroja iz Škofje Loke in drugih. Tudi ra pletenin ni inič manjša, saj se v pasaži hotela Transturist lahko oblečete v jopice in P* loverje znanih slovenskih ■ jugoslovanskih tovarn. Še posebno pa bo kupe*« zlasti tiste nežnejšega sP018^ razveselilo, da je vsak pla^ ln obleka v prodajj le v dve9 do treh številkah ln se tO * različnih barvah. Tudi cene so dostopne, saj najcenejše plašče iz ietošnj'i kolekcije dobite že za 700 d»f narjev, najdražji pa ne P1*! segajo cene 1050 dinarje* Modele spomladanske kolekj čije, ki jih ir.-,sjo 5e nekaj nij zalogi, pa prodajajo *e P* 200 dinarjev. , Trgovina Konfekcifa Kri"' v pasaži hotela Transturist * škofji Loki Je odprta vsa» dan od 7. do 19. ure. Matjaž Zigon IO DRUGO ROJSTVO Končno je vodja pristopil od strani k lini, jo gkri t za steno z iztegnjeno roko previdno odprl, In tresket pušk in strojnic je kar udaril na ušesa. Aleš je napeto sledil z očmi topničarjevi roki. S trepetajočim srcem je skozi odprtino uzrl visoko, ozko poslopje, podobno škatlici za žveplenke, stoječi na daljši, hrapavi stranici, s krajšo obrnjeno proti njemu, nekoč je bila to verjetno pošta ali kaj podobnega. Iz oken pri tleh in pod Streho — vmesna so bila zazidana — in iz strel-nic betonskega bunkerja na vogalu so.pobliskova-la orožja, a semkaj skozi okence, za čuda, še ni udarila nobena krogla —• vsekakor tistimle še v glavo ne pade, se je škodoželjno zarezal Aleš, da bi izza majčkene line mogla taka huda zver prežati — zato sploh ne obračajo pozornosti nanjo! Takrat je fant začul povelje;. — Vsi ven! in zagledal je. kako Je belin potegnil iz torbe svi tek debele vrvi. Aha, sprožiti namerava od daleč, iz zaklona — saj ne veš, če se ne bo hudič že v cevi razpočill se mu je posvetilo — in že je odbi/el po stopnicah, skozi vežo in uto za vogal hiše, med borce, z orožjem v rokah pripravljene na naskok. A ponovno se je moral otresati prihuljenega tujca, ki se je spet priplazil iz skrivališča, se ga z obema rokama krčevito oklenil ter mu branil storiti odločilni korak. Eno je zavest, da je treba, že zaradi drugih, če hočeš biti skojevski voditelj — drugo je nagon, ki te plaši pred tem, kar te mogoče čaka precej za tistimle usodnim oglom ... Pred njim ob zidu je stalo dekle izredno nizke postave, skuštrano ko ciganka, z rdečim križem na belem traku okrog nadlakta z veliko platneno torbo, tudi s križem, na ledjih. Tedaj se je, bržkone slučajno, ozrla čez ramo. Verica! jo je spoznal. V hrupu se mu je zazdelo — a ni bil gotov — da mu je nekaj rekla, kakor pozdrav, pa se kot v zadregi spet okrenila. Takrat, ko sem si priboril puško, sem ji očital, ker ni jurišala s prvimi v postojanko — da je sramota biti med zadnjimi, sem rekel! se je spomnil. Ne, nočem biti sedaj sam tak! je sklenil za trdno, odpel svojo mavzerico, jo še krepkeje oprijel za vrat kopita in za cev, se nagnil naprej in srepe čez muho predse v vogal, s stisnjenimi ustnicami, napet kakor lok, čakal na tisti hip... ... Pok kakor iz minometa, volčje tuljenje, poblisk, raztresk, kot da bi strela udarila, puh, zaskelijo bobniči; matastemu Alešu zemlja pod nogami zadrhti, po zraku piskajo kosi betona, kamenja, železa, grom se odbija od enega do drugega pobočja, šipe žvenkečejo — streljanje iz postojanke je potihnilo — Juriš! Huraa! Hii-rraaa!!! — med divjim vpitjem se Aleš skupaj z drugimi zapodi čez dvorišče, proti črno-sivi dimni zavesi, ki od tal navzgor zagrinja postojanko — nekaj skokov, že je blizu kamnite ogra-jice — tedajci, vse v isti stotinki sekunde: grozovit tresk mu prebode ušesa, buh ognja skoraj vzame vid, zaskeli ga v levem sencu, aaa ... opo-teče se, z ramo butne v tndo deblo tistega golega drevesa, odleti mu mavzerica, objame deblo... somrak v duši, vse hujši mrak — suče se, vrti, vse naokoli se vrti — peče, žge, žari v sencu, aaa ... še vedno objemaje deblo, zdrkne ... očala ... kje očala ... iztegne desnico ... grabi — grabi v prazno... tema, noč, črna noč ... gosta ... svinčena ... Ko je Verica, kot tudi drugi, med grmenjem bomb in pušk iz postojanke pribežala nazaj za vogal in v svesti si, kaj je bolničarkina dolžnost, poškilila po dvorišču, se ji je srce v usmiljenju stisnilo: tam pod golo Češnjo je ležal Aleš — spoznala ga je v noči predvsem po torbici — na hrbtu, z glavo proti njej, obrnjen malo na desno, negiben, z rokami, stegnjenimi proč od sebe, z levo nogo, v kolku nenaravno močno upognjeno na ven in zvito, kakor da ne bi bila njegova. Hudo ga je zadelo, ja, če ni znabiti spl°n jo je presunilo. Na tiste Alešcve v nič' devaj besede pred mesecem dni, ki so jo spravljale v večjo stisko, kadarkoli ga je odtlej srečala« ta trenutek sploh ni spomnila, še en bežen P.^ gled proti postojanki, dim se je domala razka Jj iz spodnjih oken v levi polovici zgradbe. *! ostala cela, in iz podstrešja — poki in svet" ^ joča se ustja cevi, mraz jo je stresel, a ne <* še kaj pomišljala, je namignila mitraljezcu J^jJ joča se ustja cevi, mraz jo je stresel, a ne i - tu, tistemu smelemu kodrolascu z nemško vol* ško kapo, ta je skočil izza hiše in 2 brenom v r.fl kah užgal po oknih, Verica se je vrgla na tla se po trebuhu z neverjetno naglico splazila ^ češnje, pograbila z desnico mavzerico, ki je - ^ na tleh za seženj od drevesa, si jo prevrgla v vico,' se urno obrnila, segla bliskovito celo Fj naočnike, ki jih je s kotom očesa opazila v sner zraven Aleša, in mu jih vtaknila v odpeti «°r™ žep suknjiča — ne da bi imela pri tem časa <*. jeti, kako je pograbila le polovico ^om^e!]% okvira, z enim samim steklom — zagrabila AIe jj z desnico za roko in ga, majcena ko miška, *n sikanjem svinčenk, z nadčloveškim naporom V vlekla za seboj. Ko se je priplazila za vogal in je bilo MJj-jjJ breme še zadaj, na dvorišču, se je oprla na r0..^ se mukoma dvignila na kolena, se z zgornJ delom telesa obrnila in s poslednjo močjo Pot . nila Aleša za podpazduhe v zaklon — nato,pa0D je sesedla na pete in se onemogla prislonila zid, zakaj pred očmi se ji je zameglilo. > $ čez čas ji je odleglo. Dvignila se jc spe1 „ kolena, si še enkrat globoko oddahnila, z obrisala čelo, kljub mrazu potno, in si jelfl ^ ljivo ogledovati Aleša. . lejiia» Ležal je na hrbtu, kakor ga je bila pr,Vi ^ docela nepremično, ne da bi kazal kakršen ^ znak življenja; golo glavo je imel od drsenj^ tleh upognjeno nazaj, oči na pol odprte. ^ zijajoča, v obraz je bil mrtvaško bled. P° T uhlju je v drobnih curkih polzela temna kn* Bridge turnir na Bledu »Ste na seznamu« ' Z ieno iiviva na Gorenjskem te štirinajst let. Žena je ie prej, preden sva se pred petimi leti poročila, stano\o. la v sedanjem stanovanji'. i*o poroki sva takoj začela iskati drugo stanovanje in Vložila prvo prošnjo. Da bo stvar bolj jasna, naj povem, da to stanovanje, v katerem smo sedaj, ni vredno tega imena, saj ima en sam stanovanjski prodor v velikosti 4 x 3 m. Stavba je ena 'zmtd najstarejših v Begunjah in je Prej vredna imena »razvalina« kot človeško bivališče. Stene »stanovanjskega« prostora sem zaščitil s papirjem in lesonitno ploščo, saj je omet zaradi vlage ie odpadel. V hiši ni ne vode ne elektrike, da o sanitarijah sv'oh ne govorim. Stranišče je zunaj stavbe zasilno, najbolj Primitivno. V tem prostoru iivimo štirje, fena pa je se-daj v porodnišnici. Iz n\e bo družine. Nekaj dni starega prišla še s petim članom otroka naj prinese v ta razpadajoči prostor!? Kje naj lena pere in kako naj v t°.m stanovanju živi porodnica, da o nas ostalih ne govorimo? Ali si človek s čutečim srcem lahko zamisli bivanje v tej razvalini brez vode ,elektnke in stranišča, med razpadajočimi stenami in na približno 12 kvadratnih metrih za pet ljudi? Ali je še sploh' slabše bivališče na Gorenjskem, kjer naj bi še bivali ljudje? Moje prošnje so bile do sedaj naslovljene na vse mogoče ustanove in organe in vse do .sedaj ni od teh jno-šenj nič več kot nič. Socialno skjbstvo, stanovanjska uprava in sam prcdscd>iik občine so seznanjeni z mojim problemom. Vedno so me odplavili z »ste na seznamu«. Kaj imam jaz od tega seznama? Se zares v petih letih, posebej pa še v zadnjem letu, ko je bil na poti že peti član moje družine, ne bi našlo skromno, a vendar i lovka vredno stanovanje. Ali ne bi našli prav za ta čas nekoga, ki je dobil stanovanje in ga je bil manj potreben kot moja družina? Družinsko bivališče pod šotorom sredi Radovljice so pri. stojni videli in jim ni bilo ljubo, da je sramotilo mesto, moje bivališče, ki po vrednosti ni nič boljše od šoiorske-ga, pa ne sramoti ne kraja in ne občine, saj je povsem skrito in potisnjeno v breg in grmovje na desni strani v začetku prelepe doline Drage v Begunjah. Morda je kriva tudi moja ponižnost in zadovolj-nost, da sem se vse do zadnjega časa zadovoljil z besedami »ste na seznamu*. Povem naj, da je kljub ponižnosti tudi meni privrelo do konca in potrpeti ne morem več. Če pa mi še kdo lahko da recept za novo mažo potrpljenja v mojih stanovanjskih pogojih, pa sem še pripravljen potrpeti. A prepričan sem, da pravega recepta za to ni več. V Poljčah, v neposredni bliiini Begunj, v bivši kmetijski m sedanji začasni podružnični osnovni šoli je ie mesec dni prazno stanovanje. Da bi se lahko vanj vse. lil, noče nihče nič slišati; izgovori so različni: eni so se izgovarjali, da še ni prazno, čeprav je že bilo, drugi, da je stranko težko vzeti, ker menda nameravalo tO stavbo prodati itd. Ljudje, kje imqte srce? Ali se ne morete v svojih razkošnih stanovanjih vživeti v družino, ki biva v prostoru, kamor dober gospodar ne bi dal niti prašičev? Če bom storil kaj nezakonitega, ali me boste po svoji vesli lahko izročili paragrafom? Iz te moje stiske in bede ter skrbi za družino, posebej še za otroka in ženo, ki še nista prišla iz porodnišnice, se lahko marsikaj zgodi. Omenim naj še občutje, ki je potrjeno z dejanji in po ovinkih ali j)a tudi direktno, da bi stanovanje že imel, če bi bila z ženo Slovenca. Ker pa sva »tasjiodnja«, pa ni nič, Čeprav tu delava, ustvarjava dohodke sebi in plačuicva vse pristojbine tu. Iskala sva z ieno primerno bivališče, da bi ga kupila, saj sta si s pridnim delom nekaj prihranila, našla nisva, oziroma tudi pri tem iskanju je naju oviralo, da nisva mogla kupiti to, da sva »taspodnja*. Prosim pristojne občinske organe, naj dajo na moje javno vprašanje, javni odgovor, kako je mogoče, da mi v tem času niso mogli pomagati in zakaj se ne bi vsaj začasno lahko vselil v izpraznjene prostore v Poljčah, in, ali jim je vse več kot življenje petih ljudi. Kdor bi dvomil o resničnost*, navedb, naj se prepriča. Občinskim organom se ne bo treba prepričati, saj vedo, da so navedbe resnične, Če pa je Še kdo, ki ne ve, a je bil na to opozorjen, naj ga pa njegova malomarna vest pripelje pogledat. Kopijo tega pisma sem poslat predsedniku skupščine občine Radovljica. Ivan Gavranič, Begunje 135 Pod pokroviteljstvom Bridge zveze Slovenije, turističnega društva Bled in zavoda za pospeševanje turizma na Bledu bo od 4. do 8. oktobra na Bledu bridge turnir. Od 4. do 6. oktobra bo v hotelu Jelovica odprto moštveno prvenstvo mestnih reprezentanc, 7. in 8. oktobra pa bo v festivalni dvorani'peti mednarodni bridge turndr parov. Zelo uspešno deluje že peto leto radijski amaterski klub Lesce. Dvajset prizadevnih in skromnih fantov uporno izpopolnjuje znanje in veščine vzpostavljanja in vodenja brezžičnih zvez. Pod vodstvom dolgoletnega strokovnega učitelja in organizatorja Jožeta Poljanca z Bleda in njegovega sodelavca Ivana Osojnikarja iz Lesc je klub postal pomembno središče radio strokovnjakov. Med njimi je šest takšnih, ki so že opravili izpit 3. in 4. razreda. Ustanovili so tudi sekcijo v Gorjah in pomagali ustanoviti samostojni klub v Bohinju. Za zdaj so vzpostavili že prek 2000 zvez z radioamaterji z vsega sveta. Najbolj ponosni so na zveze iz Na občinsko skupščino v Tržiču že nekaj časa prihajajo prošnje, pritožbe in vprašanja, zakaj je cesta v partizansko vasico Gozd tako zanemarjena. Znano je, da je ljudi v Gozdu vedno manj, da so nekatere hiše že popolnoma opuščene in prazne, da mladi odhajajo z domačij in iščejo kruh drugje in da ostajajo na kmetijah le starejši. Dobra cestna povezava Gozda s Krizami bi ta proces vsaj delno zavrla in pripomogla, da vasica, ki je med vojno veliko pretrpela, ne bi ostala prazna in zapuščena. Dostojno ureditev cestne povezave z dolino je zahtevala tudi občinska organizacija Zveze borcev Tržič. Cesto v Gozd mora vzdrževati krajevna skupnost Križe. Zanjo in za vzdrževanje drugih krajevnih cest, mišljena je predvsem še pot proti Retnjam ter javne razsvetljave je dobila skupnost v Kri-lah letos 1,700.000 starih dinarjev prispevka od mestnega zemljišča, 2,600.000 starih dinarjev dotacije iz občinskega proračuna ia vzdrževanje Organizator je pripravili lepo število denarnih nagrad. Ta* ko bodo na moštvenem prvenstvu dobila nagrade prva tri moštva. Prvo moštvo pa bo dobilo tudi letošnji pokal Bleda. Na mednarodnem turnirju parov pa bodo razdelili nagrade 40 parom. Razen tega pa bo podeljenih tudi precej praktičniji daril. Avstralije, Južne Amerike, daljnega sovjetskega vzhoda, Japonske in od drugje. Dokaz o njihovih uspehih je na tisoče kart., ki jim jih pošiljajo neznani prijatelji. Vsi člani kluba in upravni organi za narodno obrambo v občini se zavedajo, da ima njihova dejavnost velik pomen za splošni ljudski odpor. Zato je sodelovanje med njimi zelo tesno in vsestransko. Tako člani dobivajo precejšnjo materialno pomoč. Vendar pa sodobno viš-jestopenjsko usposabljanje amaterjev še ni dovolj sredstev in potrebnih naprav. Zato amaterji pričakujejo, da bo za njihovo delo še vcČ razumevanja in materialni!! 'šreclstev. JR cest in javne razsvetljave in še namensko poldrugi milijon starih dinarjev za urejevanje ceste v zgornjem delu vasi. To znese skupaj 5^00.000 starih dinarjev. Pri gradnji ceste Križe-Golnik je cesto v Gozd uporabljalo tudi Cestno podjetje Kranj, vendar je dalo za to krajevni skupnosti Križe primerno odškodnino predvsem z namenom, da skupnosti cesto v Gozd s tem denarjem in z denarjem, ki ga dobi od občine, spet usposobi za normalni promet. Vendar se popravila ceste v Gozd Križani niso lotili. Sli. sati je, da so denar porabili za asfaltiranje cest po vasi, na vprašanje, kje je denar za cesto v Gozd, pa odgovarjajo, da ienarja ni! Občina bi s svojim denarjem cesto v Gozd sicer lahko popravila (in verjetno jo bo treba), vendar ima to lahko negativne posledice. Kaj lahko se zgodi, da tudi krajevne skupnosti sled'jo primeru kriške in denar, namenjen za ceste, porabijo v druge namene, reševanje »svojih« problemov pa prepustijo skupščini! J. Koiujek Čudne slike na proslavah Slika, katere fotokopijo vidimo, Je bila kupljena na proslavi v Strahinju, ki je bila posvečena 17. septembru, zadnjem boju II. bataljona kokrškega odreda. Kot smo že pisali — In ne le enkrat — je bil ta boj 13. in 14. septembra 1942, to je Pred 30 leti. Vsa slika in čudni podatki na njej pa je v ljudeh, ki so jih kupovali kar po 3 din (barvna slika kakega kraja stane le 1—2 din), vzbujala kaj čudne občutke. Podatki na njej so nekam isanui..ni in netočni (OF je bila ustanovljena 1941, ne 1942. leta; ni Udem temveč Udin boršt) in poleg tega ne povedo nič. Kljub temu smo jih kupovali, saj človek, ki pride na lako proslavo, misli, da take spominke širi organizator in da b° s tem počastil padle itd. Čustva svojcev so v takih trenuten še posebno rahla in zato ob takih priložnostih ni težko Prodajati npr. tudi slik. Ko pa človek kupi, je že prepozno. ♦V * SPOMIN' r£A ' v • ' 1X, 72..jf+J&Z Saj bi bilo tako delo hvale vredno, če bi slika govorila ° dogodku, na katerega so vezane posamezne proslave — ali Pa. da bi Imela pravo vsebino, tako pa nima ne enega ne dru-8ega. In ker se prodajalka teh in takih slik pojavlja letos 8koraJ na vseh gorenjskih proslavah ln ker kljub iskanju ime-avtorja na teh »Izdelkih« nI, Je treba povedati, da to ni delo organizacij, temveč nekega posameznika, ki za vsestransko slabo delo hoče preveč denarja, izkoriščajoč čustva udcložencev. Prizadevni radijski amaterji v Lescah Pozabljena cesta v Gozd! 4*?. Med teritorialnimi gasilskimi društvi so bili najboljši gasilci iz Begunj. — Foto: F. Perdan Gasilci iz radovljiške občine najboljši V nedeljo je bilo v Straži-šču pri Kranju področno tekmovanje gorenjskih gasilskih društev, ki ga je v okviru tedna požarne varnosti organiziral področni gasilski štab za Gorenjsko. Tekmovanja Se je udeležilo 9 teritorialnih gasilskih društev, 7 industrijskih gasilskih društev, 2 mladinski enoti in 1 ženska dese. tina. Teritorialna in industrijska gasilska društva so se pomerila v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem tekd z.zaprekami, mladinci v vaji z motorno brizgalno in polaganju cevovoda, ženske pa v polaganju cevovoda in v testu o preventivni službi. Pri organizaciji tekmovanja je pomagala občinska gasilska zveza Kranj, ki je prispevala večino tekmovalnega orodja ln naprav, pozivu na tekmo-vanja pa so se najmnožičneje odzvala gasilska društva s področja gasilske zveze Radovljica, ki so pobrala vsa prva mesta. Med ženskami so zmagale gasilke z Bleda, med mladinci pa gasilci z Bleda pred Begunjami. V tekmovanju industrijskih gasilskih društev so bili najboljši gasilci Elana iz Begunj, drugi so bili gasilci društva Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, tretji pa gasilci LIP z Bleda. Med teritorialnimi gasilskimi društvi so bili najboljši Be-gunjčani, drugi so bili Blejci, tretji pa gasilci društva Kranj-Primskovo. Po oceni organizatorjev je tekmovanje uspelo. Zaželeno bi bilo, da bi se takih tekmovanj udeležilo še več društev, saj se med pripravami na tekmovanje in na samem tekmovanju krepi usposobi je. nost naših gasilskih enot. -Jk V Tržiču gradijo nov gasilski dom Priprave na 90-letnico gasilstva v Tržiču Prihodnje leto bodo tržiški gasilci praznovali 90-Jetnfco obstoja- gasilskega društva Tržič, ki je bilo obenem tudi prva organizirana gasilska enota v občini. Na ta pomemben jubilej so se že začeli pripravijatri. Organizirali bodo več tekmovanj, med katerimi bo vsekakor najbolj pomembno mednarodno tekmovanje za pokal Jožeta Dor-niga, ki je bil ustanovitelj gasilskega društva v Tržiču. Pruštvo tudi želi, da bi do praznovanja nabavili novo 4000-litrsko cisterno, kajti stara je premajhna in tudi že Izrabljena. Nova cisterna bo Stala 300 tisoč dinarjev. Ker Je to precej visoka vsota, je društvo organiziralo zbiralno akcijo prostovoljnih prispevkov, ki je že v teku. Zbirajo pri občanih in obrtnikih ter računajo na razumevanje vseh, da bo akcija uspela. Največja pridobitev in prispevek skupnosti pa bo vsekakor otvoritev povsem prenovljenega doma. Dosedanje poslopje je staro čez šestdeset let in je neprimerno za njihove potrebe. Gasilsko društvo meni, da gredo občini vsa priznanja in pohvale, da bodo končno dobili nov gasilski dom. Dela za obnovo ln povečanje gasilskega doma bodo znašala 630.000 dinarjev. Od tega zneska bo 400 tisoč prispevala Nove cevi za gasilce Ker gasilci iz Zaloga pri Cerkljah zaradi zastarele ppreme niso bili kos požarom v vasi in okolici (ob zad-jem požaru na poslopju Pe-Bohinca v Zalogu, ki ga zanetila strela, so domačim ;ilcem popokale cevi), se e krajevna skupnost Zalog odločala, da bo pila nove cevi. bili gasilci 60 tlačnih ,C cevi, no opremo in dobili gasilci v .tih. Ta dolžina za oddaljenejše došča gasilcem ku-Tako so do-metrov novih ostalo potreb-cevi pa bodo prihodnjih le-cevi namreč kraje ne za--an občina ostalo pa je v obliki kredita izposloval pri Ljubljanski banici predsednik republiške gasilske zveze Metod Rotar. S to vsoto si bodo torej zgradili dom, v kar pa še ni vračunana vsota, potrebna za opremo prostorov. Obnovljen in znatno večji dom bo imel v pritličji! orodjarno, delavnico za manjša popravila, kurilnico ra centralno ogrevanje ter sanitarije. V prvem nadstropju pa bo učilnica, sejna soba 3 tridesetimi sedeži, dva pisarniška prostora za občinsko gasil sko zvezo in društvo ter stanovanje za hišnika. Ob domu pa bo zgrajen petnajst metrov visok stolp, ki bo kar za pet metrov višji od starega. Dela, ki jih je prevzelo SGP Tržič, so stekla in računajo, da bo dom do zime že pod streho. Prek zime in še v naslednjem letu pa bodo opravili še notranja dela. Svečana otvoritev doma bo za občiinsk|i praznik, ko bodo tržiški gasiloi praznovali 90. jubilej obstoja. •JP Večen boj s podganami V jeseni, ko postane zaradi hladu in kasneje tudi zaradi pomanjkanja hrane v naravi bivanje glodalcev na prostem neprijetno, se navadno začne invazija na človekova prebivališča in skladišča hrane. Mali glodalci so že od nekdaj nadležni za človeka, še posebno pa takrat, kadar se posebno namnože. Pred časom je Subo-tica prav obupavala nad to nalogo, saj so vsa obrambna sredstva po vrsti odpovedala. Teh glodalcev se lotevamo z najsodobnejšimi sredstvi, vendar pa ni nobenega upanja, da bi na primer kdaj podgane popolnoma iztrebili. Ostane nam le permanentno uničevanje. Na ta način manjšamo gospodarsko škodo, obenem pa tudi preprečujemo zdravstveno škodo. Mali glodalci, med njimi najpogosteje miši in podgane, namreč prenašajo katerekoli bolezni, pa tudi določene bolezni kot so kolera, kuga in nekatere črevesne bolezni. Težko bi našli podatke, koliko škode napravijo glodalci, nazoren pa je že podatek, da podgane letno po vsem svetu požro okoli 33 milijonov ton žita in pa 20 odstotkov vseh poljskih pridelkov. Pred podganjo in ostalo glodalsko nadlego se lahko vsaj deloma ubranimo s preventivnimi ukrepi, žival se pred preganjanjem seli, zato je kaj šibka tolažba, če danes nimamo podgan, jih pa lahko, če so zanje ugodni pogoji, dobimo jutri. Zato moramo vsa živila hraniti tako, da podgane in miši ne morejo do njih. Prav tako naj bodo tudi bivalni prostori tako grajeni, da glodalski nadlegi preprečujemo vstop. Ob tem velja omeniti zadnja opažanja, da nekateri sodobni gradbeni elementi kot je na primer stiropor glodalcem izredno prijajo. Okna do višine 80 cm od tal morajo biti zaščitena z močnimi žičnimi mrežami, saj podgana to višino zlahka premaga, odlikuje pa se tudi po Izrednem plezanju. Še posebej bi morali paziti na širjenje teh neprijetnih glodalcev rejci malih živali. Hrana, ki se raztresa ob vsakodnevnem krmljenju živali, je pravcata vaba za miši in podgane. Prostor za male živali pa bi moral biti tako urejen, da bi preprečeval vstop glodalcem. Proti podganam in drugim neprijetnim glodalcem se borimo s sistematsko deratizacijo. Medtem ko za podjetja živilske stroke in ostala veljajo stroga določila o zatiranju podgan dvakrat na leto oziroma po potrebi, pa se za večja mestna področja opravlja deratizacija navadno v jesenskem času. Medtem ko te vrste akcija v Tržiču že poteka, pa bodo v naslednjih mesecih do konca tega leta prišla na vrsto še ostala gorenjska mesta. L. M. OČISTIMO GORENJSKO Težave s smetišči Radovljiška občinska skupščina je področje javne snage 8 predpisi sicer uredila, vendar v vseh krajih niso določene lokacije za smetišča. Deloma so za to krive tudi krajevne skupnosti, ki Še niso predložile lokacij. Pa tudi Komunalno podjetje Bled, ki je odgovorno za odvoz smeti, svoje delo ne opravlja najbolje. Glavni del krivde pa seveda pade na občane, ki ne upoštevajo določil in odlagajo smeti na neprimernih krajih. Tako je v radovljiški občini zraslo precej divjih smetišč. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je podprl napore upravnih organov za ureditev te zvrsti komunalne dejavnosti,. Sprejeti so bili tudi že nekateri ukrepi. Tako J6 bilo določeno, da se bodo za vsa naselja v občini smeti odlagale na mestih, ki jih bodo predlagale krajevne skupnosti. Za industrijske odpadke tovarne Elan, Veriga, Plamen bodo določili posebno lokacijo, in to v odročnem kraju, kjer poŽif? ne bo motil okolice. Predlagajo lokacijo pod naseljem Mošnja v opuščeni gramoznici Knafclj. Razen tega pa bodo odvo* smeti v prihodnje odvažali tudi z nekaterih naselij, kjer ji" doslej niso. Vse tiste, ki ne bodo upoštevali določil, bodo kaznovali. J-R- Bajar v Bobovku - turistično in rekreacijsko središče Kokrice Na Kokrrioi so v začetku thaica letos ustanovila pododbor Turističnega društva Kranj, ki ima 4 sekcije, in sicer sekcijo za olepšavo kraja in propagando, sekcijo za Sport in kulturo, sekcijo za gostinstvo in turistične sobe *n sokcijo za organizacijo izletov. Pododbor je že pripravi nekaj uspešnih akcij. Akcija »Očisti svoj domači kraj« je odlično uspela in prispevala, da se je Kokrica po-kpšala. Razen tega so odšli člani pododbora na izlet. Pri-^'•i/ilii so se jim tudi kokrškd f^ci, ki so v vsakem kraju, Jer so se ustavili, zapeli ne- kaj pesmi. Pododbor je sku- paj z matičnim društvom izdal razglednico z motivi Kokrice in Kranja. Člani društva, teh je 160, so izredno prizadevni in jim za posamezne akcije ni žal ne časa ne denarja. Dežman Lojze je na primer razen prostovoljnega dela pri olepševalni akciji prispeval prostovoljno v društveno blagajno še 1200 dinarjevl Člani bi radi opremili tudi turistične sobe, vendar sami za to nimajo dovolj denarja. Turistični krediti bi bili zato dobrodošla! V teh dneh posebna komisija pododbora na Kokrici ocenjuje urejenost vrtov. Lastniki treh najlepših bodo dobili nagra- Tekmovanje traktoristov v Cerkljah Preteklo nedeljo je bilo P'«l zadružnim domom v Cerk]jah tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji, ki 8a je v počastitev krajevnega Praznika Cerkelj in okoliških Vasi organizirala komisija za *Port pri AMD Cerklje. Na tekmovanju je nastopilo 34 traktoristov, med katerimi je bilo tudi nekaj mladincev in pionirjev. Prvo mesto je zasedel Jakob Kropivnik iz Pšate, drugi je bil Andrej Lombar iz Cerkelj, tretji pa Jože Remic iz Vasce. Najuspešnejši tekmovalci so prejeli diplome in praktične nagrade. AMD Cerklje namerava organizirati prihodnje leto še večje tovrstno tekmovanje, -an ti .^rbo, Prešernov rojstni kraj pravimo: da je narodna svetla ^° ^c ,reba č"vwt' in negovati. Vendar podrle klopce .avtobusni postaji ob glavni cesti in kupi smeti tega ne »Kazujejo! (jk) - Foto: F. Pcrdan de. Turistični delavci na Kokrici bodo razen tega organizirali 17. oktobra vinsko trgatev. Prireditev bo v kulturnem domu, izkupiček pa bodo nameniili za začetek urejanja rekreacijskega središča pri bajarju v Bobovku, ki je bil že doslej v poletnih mesecih dobro obiskan (dnevno tudi do 600 kopalcev), vendar jezero in okolica nista bila urejena. Ureditev rekreacijskega središča ob bobovškem bajarju, ki bi po sodbi Kokrčanov moral prti v občinski program izgradnje rekreacijskih objektov, je glavna naloga turističnega pododbora na Kokrici. Opekarna prostora, velikega okrog 7 hektarjev, ne uporablja več, ker so na tem mestu zaloge gline pošle. Rekreacijsko središče naj bi urejevala v dveh etapah. Pododbor s Kokrice je pri Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju že naročili 'idejni načrt rekreacijskega središča, svet za urbanizem in komunalne zadeve pri kranjski skupščini pa zaprosili za lokacijsko dovoljenje. Prav tako se je pododbor že dogovoril s Projektom iz Kranja za dovoz odvečne prsti z gradbišč, s katero bodo zemljišče izravnali ter pridobili potrebne površine za zelenice, lepotično drevje, grmičevje in športne naprave. Po programu nameravajo najprej jezero očistHi (to bodo opravili člani mladinskega aktiva), urediti dohode k vodi ter postaviti lesen podvodni pod, ki bo preprečeval kaljenje vode, obenem pa bo služil neplavalcem, ter speljati v jezero po ceveh tudi del potoka Belca. S tem bi bilo omogočeno stalno čiščenje jezera. Ker bo za ta dela potrebno precej gradbenega materiala, predvsem lesa, bodo zanj prosili pri okoliških kmetih. Vzporedno s tem imajo v načrtu tudi graditev novega betonskega mostu prek Bedce nad opekarno (stari se je skoraj porušil), ki ga ne bodo uporabljali samo obiskovalci bobov-škega bajarja, temveč tudi opekarna. K sodelovanju nameravajo pritegniti še Splošno vodno skupnost Gorenjske. Vsa omenjena dela predstavljajo prvo etapo izgradnje rekreacijskega središča v Bobovku. Na Kokrici upajo, da bo s pomočjo gospodarskih organizacij (Kranjske opekarne so zemljišče odstopile brezplačno), krajevne skupnosti in prebivalcev, zaključeno v dveh letih. Drugo etapo pa predstavlja izgradnja gostinskega obrata (brunarice) ob jezeru ter kampa. J.Košnjek Dopisna deSavska univerza v Ljubljani vpisuje v dopisne šole osnovno šolo (5.. 6., 7. in 8. razred) administrativno šolo (dveletno) ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) delovodsko šolo (za strojno stroko) poklicno šolo kovinarske stroke vpisuje tudi v dopisne tečaje nemškega in italijanskega Jezika tehniškega risanja za skladiščnike za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) Vpisujemo vsak dati od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1972/73, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3 dinarjev na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312141, poštni predal 106. »Od spomenika do spomenika« V soboto in nedeljo so bili taborniki OKG Križe gostitelji tabornikov iz raznih krajev Slovenije. Priredili so že VI. tradicionalno tekmovanje pod naslovom »Od spomenika do spomenika«. Navečer pred tekmovanjem je bil ob šoli kokrškega odreda taborni ogenj. Nad šotore se je spustila že trda noč, ko je bil zbor tabornikov. V noč se je razlegala taborniška himna, zagorel je taborni ogenj, ki je naznani«" začetek slavja. Zbranim tabornikom je spregovoril namestnik na-čolnika OKG Križe Janez Ka-var. Naslednji dan ob 9. uri se je zbralo na startu ob šoli dvaindvajset ekip iz Ljubljane, Tolmina, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Križev. Med ekipami tabornikov so nastopili tudi ekipa JLA iz Tolmina in planinskega odseka iz Križev. Vsaka ekipa je štela Štiri člane in je morala opraviti okoli 14 kilometrov dolgo pot. Na poti so imeli sedem kontrolnih točk, koder so morale ekipe opraviti naloge iz prve pomoči, orientacije, risanja terenske tlorisne skice ter streljanja z zračno puško* Najtrši oreh za vse ekipe pa je bil prihod na kontrolno točko pod določenim kotom. Pot je vodila ekipe predvsem po desnem bregu Tržiške Bistrice mimo petih spominskih obeležij zadnje vojne. Šele pozno popoldne se je tekmovanje končalo in nekaj čez šestnajsto uro je bila razglasitev rezultatov. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa OSK skorja Loka s 1908 točkami, drugo mesto piva eivipi OSM Tržič s 1784 toč-kanii in tretje mesto ekipa JLA iz Tolmina s 1561 točkami. liT #|» ISKRA Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki Vabimo vse, ki jih zanima delo pri nrutiranju gospodinjskih aparatov in vseh vrst malih elektromotorjev, da se brezobvezno zglasijo v tovarni v Železnikih. Zagotavljamo vsem, ki bi se odločili sodelovati z našim kolektivom, zanimivo delo na najnovejših strojih in po najnovejših tehnoloških postopkih. Podatek, da izdelamo letno prek 2,5 milijona elektromotorjev in 300.000 raznih gospodinjskih aparatov, vam zagotavlja, da boste člani kolektiva največjega proizvajalca elektromotorjev v Jugoslaviji. Pridite in se sami prepričajte! Kmetijsko živilski kombinat Kranj Cenjene potrošnike obveščamo, da smo odprli v Kranju v kiosku za GLOBUSOM CVETLIČARNO DELOVNI ČAS JE OD 7. DO 19. URE. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Škof j a Loka — Reteče vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodnji Tovarna nudi primerne osebne dohodke, povrnitev potnih stroškov, možnosti izobraževanja in pridobivanja polkvalifikacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev je možna za nedoločen in določen čas. Vse Informacije lahko dobite v splošni kadrovski službi tovarne osebno, pismeno aH po telefonu štev. 85-673. Podjetje Gorenjska oblačila Kranj išče dve kvalificirani šivilji oziroma krojača za potrebe obrata konfekcije Kranj. Pogoji: KV šivilja ali KV krojač, enoletna praksa, lahko tudi začetnik, 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj osebno dostavijo pismene ponudbe v splošno kadrovsko službo Gorenjskih oblačil v Kranju, Prešernova c. 6. GLAS -* 13. STRAN mali oalasi PRODAM Prodam dva PRAŠIČKA. Kokalj, B rez je 40 5118 Prodam KOPERSBUSCH in PEC na OLJE. Kebetova 28, Kranja ali telefon 21-051 5119 Poceni prodam dobro Ohranjen PRALNI in ŠIVALNI STROJ. Telefon 21-855, interna 29, Kranj 5120 Prodam pet mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico. notemaže 5, Preddvor 5121 Prodam dvižna GARAŽNA VRATA 230 x 255 iz lahke ko. Vine (nemška). Cena ugodna. Vi kar je razveseljivo in spodbudna c„ — ____j: fnatno večje kot prejšnja le-la. kar ' ■Kino. So pa težave zaradi Pr°storov. Cicibanom bo tre-a. Poiskati prostor drugje, šaj J'h je Tekstilna tehniška J*la odklonila zaradi preobremenjenosti prostorov. To po-j eni novo skupino otrok v J*i Franceta Prešerna, s či-r^r se bo aktivnost vadbenih *.r očitno zmanjšala. Pa tudi lccr je urnik vadbenih ur ze-° natrpan. V omenjenem šol-|*em poslopju se od pol sed-e do pol desete zvečer zvr-Prek sto otrok in odraslih: P'onirke, mladinke, članice, ^reacija Vsaki od teh sku-'n Je telovadnica na voljo anto eno uro. Potrebno bi 1,0 podaljšati vadbeno uro mladink in članic. Pred pomembnejšimi tekmovanji je ena vadbena ura odločno pre-mailo. Na osnovni šoli Simona Jenka vadijo moški. Tu se pojavlja star problem — problem vaditeljev. Ne pionirji, ne mladinci nimajo svojega staJnega trenerja in če to v bližnji prihodnosti ne bo rešeno, bo to pomenilo konec moške telovadbe. Za vse tiste, ki bodo letos prvič prišli in za naše stare člane, objavljamo urnik vadbenih ur: OŠ France Prešeren: ponedeljek in četrtek: 18.30 do 19.30 pionirke, 19.30 do 20.30 mladinke in članice, 20.30 do 21 30 rekreacija — ženske. Oš Simon Jenko: sreda in petek: 18.45 do 19.45 pionirji, 19.45 do 2045 mladinci, 20.45 do 21.45 člani. J. S. Tretje mesto za SD Iskra Na ljubljanskem strelišču je bilo v nedeljo zaključno kolo liga tekmovanja v streljanju z MK puško serijske izdelave. Udeležilo se ga je H ekip. Gorenjsko sta zastopali ekipi kranjske Iskre in SD Brata Kavčič iz škofje Loke. Vrstni red: 1. Olimpija 2444, 2. SD »B. Kidrič« Maribor 2372, 3. Iskra 2360 (Frelih 482, Malovrh 481, Čeme 473, Lozar 465, Rozman 459)... 5. SD »B. Kavčič« Škcfja Loka 2317 (Fojkar 496, Gerlcvc 492, Ramovš 464, Stržinar 456, Novak 409). B. Malovrh Smučarski skoki Krst kranjske plastike Do predvidenega roka, to je do L oktobra, je bila v Kranju zgrajena nova 50-metrska skakalnica, ki je pokrita s plastično maso. V nedeljo so prvi ska. kalci kranjskega Triglava že preizkusili napravo. Prek mostička so se kot prvi pognali Klemen Ko- bal, Marjan Mesec, Janez Bukovnik in Matevž Podobnik. Glavna dela na kranjski skakalnici pod Šmarjeino goro so tako končana. Do otvoritve v soboto, 21. oktobra, bodo morali opraviti še nekaj del, med drugim tudi postaviti sodniški stolp. J. J. Premik v množičnosti kot ni bil v desetih letih Trener Peter Didić vaterpolsko sezono Sezona vaterpola v Sloveniji je bila letos uspešna, saj se je množičnost povečala, kot že dolgo ne. Ustanovljena je bila gorenjska zimska liga, odigrano je bilo zimsko prvenstvo SRS in republiška liga v dveh skupinah z 8 ekipami. Skratka, napravljen je bil premik v množičnosti kot ni bil dosežen v 10 letih. »Velike zasluge za razvoj vaterpola v SRS ima nedvomno kranjski Triglav,« pravi .trener Peter Didić, ki je sam imel letos bogato sezono, saj je opravljal mesto trenerja članske ekipe, bil trener mladinske državne reprezentance (do 18 let) in mlade držav ce (do, 18 let) in mlade držav-hkrati pa je sodil zelo uspeš, no več tekem I. zvezne lige. »Največji uspeh sezone za Triglav je bil, da so si spet trije mladi priborili mesto v mladinski državni reprezentanci (švarc, Z. Malavašič, Vi-dic). Po kvaliteti je bda naša članska ekipa boljša kot v minulih sezonah. Medveščak je bil zasluženo prvi, saj je pravzaprav profesionalna ekipa in deluje torej v boljših pogojih kot Triglav, žal naša ekipa nima kvalitetnih igralcev, ki bi po kvaliteti posamezni, kov odstopali od ostalih. Vratar F. Rebolj je letos solidno branil, vendar nam je prav v odločilnih trenutkih nekoliko zatajil. Doma so vedno zaigrali sproščeno, v tujih bazenih pa vedno z določeno nervozo. Vse to je vplivalo na rezultate.« V splošnem je bila tudi letošnja sezona za Triglav zelo uspešna. Pionirji so bili pravki SRS in osvojili tudi pokal PZS, prvo mesto v prvenstvu SRS pa so osvojili tudi mladinci. Na državnem zimskem prvenstvu so bili tretji, poleti pa sedmi. Na prvenstvu v Kotoru mladinci niso zadovoljili, zlasti slabo so zaigrali stebri ekipe. Po kvaliteti mladinske ekipe bi povsem lahko osvojili drugo mesto. Žal se pionirji zaradi po- manjkanja finančnih sredstev niso udeležili državnega prvenstva, kjer bi povsem lahko osvojili eno izmed prvih mest. Za vse te uspehe pa je ne- dvomno zaslužen poleg trenerja Petra Didiča tudi izredno prizadeven upravni odbor vaterpolo sekcije PK Triglav, ki ga vodi Mate Beci& J. Javornik Jesenice : Bolzano 7: 2 V prijateljski mednarodni hokejski tekmi sta se na Jesenicah v soboto srečali ekipi Jesenic in Bolzana (Italija). Jeseničani so sicer zmagali, vendar je bila tekma slaba, v drugi tretjini pa so na pobudo gostov gledalci nekaj minut uživali v pravi profesionalni boksarski tekmi. Gole za Jesenice so dosegli: škerjanc 3, T. Košir 2, Poljan šok in Eržen po 1. V četrtek pa se obeta pod Mcžakljo zanimivo srečanje. Gostovala bo namreč spet ekipa KAC (Celovec), ki je star znanec jeseniškega občinstva. Pred nastopom bo v športni dvorani gostovala tudi koroška alpska godba, ki bo pred tem imela samostojni koncert pred jeseniško železniško postajo. -bef Gorenjska nogometna liga Jesenice : Tržič 1 : 0 V podzvezni nogometni članski ligi so bili v soboto doseženi naslednji rezultati: Lesce : Alples 5:2, Bohinj : Šenčur 0:5, Naklo : Britof 3:4, Jesenice : Tržič 1:0. V vodstvu so • Jesenice s 7 točkami pred Tržičem in Alplesom, ki imata po 5 točk. V I. razredu so bili zabeleženi naslednji rezultati: Retcče : Kondor 3:3, Kropa : Primskovo 2:2, Preddvor : Sava 3:0. LESTVICA: LESTVICA: Kropa 3 2 1 0 14: 4 5 Kondor 3 2 1 0 13: 5 5 Preddvor 3 2 0 1 11: 5 4 Primskovo 3 1 1 1 7: 6 3 Reteče 3 0 1 2 6:11 1 Podbrezje 3 0 0 3 2:22 0 izven konkurence Sava B 3 0 0 3 10:15 0 mladinske lige: Tržič Alples 6:2, Bohinj : Tri- a : Jesenice 4:3, Lesce : Jesenice 3:2 , Tržič . Sava LTH 2:0. Triglav 4 4 0 0 23: 3 8 Tržič 5 3 0 2 15:19 6 Lesce 4 2 1 1 9: 6 5 Bohinj 4 2 0 2 11:11 4 Alples 4 1 1 2 6:11 3 Jesenice 4 1 0 3 14:10 2 Sava 3 1 0 2 6: 9 2 LTH 4 1 0 3 5:20 2 Pionirska liga — A skupina: Bohinj : Šenčur 2:3, Jesenice : Tržič 3:1, Lesce : Alples 2:0, Naklo : Britof 9:0. V vodstvu so Jesenice. B skupina: Preddvor : LTH 1:0, Sava : Oš L. Seljak 3:0, Triglav : Primskovo 5:2. Vodi Triglav z 8 točkami. P. Novak Prek štiri svojcev zapo-tlcnih, upok9Jenih članov kolektiva, mladih in- starih iz Kranja, drugih krajev Gorenjske pa tudi od drugje je v soboto obiskalo in si ogledalo Iskro Elektromehanilco Kranj ln njene obrate na Gorenjskem. Skoraj 6000-članski kolektiv je ta da>n delal, posebni vodniki so vodili »kupine, nad Iskrino restavracijo pa so neprekinjeno vrteli filme o Iskri. Precej obiskovalcev je pri-llo, ker jih je zanimalo, koliko se je ta največja kranjska tovarna spreme, nila v nekaj letih, še več fa je bilo takšnih, ki skre še niso videli. Od Itevilnih obiskovalcev smo tri poprašali o vtisih. MILKA KNEŽEVIĆ, (14 let) učenka iz Kranja: »Veliko sem videla in sem presenečena, kaj vse delajo v Iskri. Se posebno me je zanimala proizvod-nja števcev, kjer se mi zdi, da je delo precej od. govorno in težko. Jaz sem se sicer že odločila, da bom medicinska sestra, tisti, ki se še niso, pa so lahko videli, da je delo v Iskri zelo zanimivo.« JOŽE MERSOL, (35 let), zaposlen v Verigi Lesce: »Odločitev, da pokažejo tovarno vsem, ki jih zanima, je vredna vse pohvale ln bi jo lahko posnemali tudi drugi kolektivi. Jaz sem pred leti sicer že bil v Iskri in sem si ogledal orodjarno. Vendar pa se je od takrat do danes res veliko spremenilo. Mislim, da je danes sleherni obiskovalec lahko opazil, da je Iskra veliko, urejeno podjetje z visoko organizirano proizvodnjo. Mnogi so lahko videli, kako delajo svojci, mladi so dobili predstavo, kam se lahko usmerijo po šoli, starejši pa so lahko ugotovili, da se je njihovo nekdanje delo v torarni bogato obrestovalo « MATO OMAN, (32 let), predmetni učitelj Iz Kranja: »Zelo sem presenečen nad napredkom, ki je bil dosežen v zadnjih desetih letih. Ko smo bili namreč brigadirji pred 10 leti na obisku v Iskri, je bilo vse čisto drugače. Danes je lahko tudi nepoznavalec ugotovil, da je delo'v tovarni dobro organizirano, da je poskrbljeno za delavce in da je Iskra velika tovarna. Po moje se bo prenekateri šolar, ki je bil danes tukaj, laže odločil za poklic« A. Žalar Otroci lz Zlrov In okoliških krajev so v ponedeljek prvič prestopili prag prenovljenih šolskih prostorov. Slovesne otvoritve so se v petek udeležili številni gostje in domačini. — Foto: J. Go* vekar Prenovljena šola v Žireh Žireh bo v nekaj letih s plačevanjem samoprispevka reše-vprašanje šolskih prostorov in vzgojno-varstvenega zavoda :k je bila v Žireh slo- In kai bo v mihrvtni«* l* n»l*»icir* rAtnmntni. i V no v V petek je bila v Žireh slovesna otvoritev prenovljenih šolskih prostorov. Udeležili so se je številni gostje, domačini in upokojeni učitelji, ki so, nekdaj učili na tej šoli. ' Žirovska šola je v zadnjih nekaj tednih dobila malone popolnoma novo podobo. Urejeno je bilo novo centralno ogrevanje, vodovodna inštalacija, električna napeljava, ozvočenje, položen je bil parket, šolski prostori so bili prepleskani, narejena pa so bila še nekatera manjša dela. Celotna naložba je znašala blizu 1300.000 novih dinarjev. ' Vsa sredstva za obnovitev Šolskih prostorov so bila zbrana s samoprispevkom, ki so ga začeli Žirovci plačevati po glasovanju v novembru leta 1970. In kaj bo v prihodnje še treba urediti? S pomočjo samoprispevka bo že prihodnje leto zgrajena nova vzgojno-varstvena ustanova, ki bo lahko sprejela 120 otrok. Obenem bo urejena tudi osrednja kuhinja za šolo. Novi prostori bodo že omogočali pripravo celoletne male šole za žirovske malčke. Giadnja telovadnice — prepotrebnega objekta za Žiri — in prizidka ob novi šoli z urejenimi štirimi kabineti se bo začela kakor hitro bo gospodarsko stanje to dovoljevalo. Na petkovi proslavi, sodelovali so komorni mladinski pevski zbor, mladinski pevski zbor, recitatoiji ter instrumentalisti domače šole, so lahko udeleženci spoznali pestro življenje učencev ži-rovsk šole Padlih prvobor-cev. Izvedeli smo, da v okviru športnega društva deluje atletska, rokometna, smučar« fka, košarkarska, namiznote-niška in šahovska sekcija tel* sekcija za disanje. Dekleta so bila letos že četrtič republiške prvakinje v košarki, lani so bile državne prvakinje in letos še republiške klubske prvakinje. Zato se bodo prihodnje leto ob 15 letnici delovanja športnega društva na šoli športniki res lahko pohvalili z lepimi rezultati, ki so jih dosegli v preteklih letih. Poleg špoitnikov velja Še posebej omeniti izvrstne pevce žirovske šole. Brez njih skorajda ne mine nobena proslava v kraju in tudi t občinskem merilu so se že dobro uveljavili. Mladinski komorni zbor je prejel povabilo /a udeležbo na zvez-nem tekmovanju pevskih zborov, ki bo prihodnje leto. J. Govekar Ob osnovni šoli v Žirovnici bolo do leta 1973 zgradili nove prostore za vzgojiio-varstveflJ zavod, poleg tega pa bodo adaptirali nekaj prostorov v sedanji zgradbi, predvsem n*,e*"? kuhinjo. Delo bodo opravili v treh etapah, prav zdaj pa gradijo ob osnovni šoli v Žirovnici novo telovadnico. — Foto: F. Perdan