nedelj ^v^kdanr«»*«** ^ in prwaikor. ^ daily except Saturdays. Sunday« and Holidays. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredntfkl ia upravnlški prostori: MAT South Lawndale Ava. Offtce of Publication: 2687 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4804 Cena iisU Jo $6.00 KnUrwi M MtUr January 1«. I»U. at Um pm» affU* «mmíw UM Aot «f OtMcna* «f )Ur«h I, UT» CHICAGO. ILU ČETRTEK. IS. JUNIJA (JUNE IS). 1141 Subaerlptlon $S 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 114 Volilni davek pred vrhovnim sodiščem Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 1. 1017, authorised on June 4, lilt. akcija letal je spet nal na v Califormji itc STAVKE V REVELANDO Boj za demokrati-ziranje burbon-skega juga Washington. — Boj za demo-kratiziranje reakcionarnega juga je bil zadnje dni zanešen pred zvezno vrhovno sodišče, ki bo odloČilo o ustavnosti ali ne ustavnosti volilnega davka. Ta davek ima osem južnih držsv, ki v praksi faktično jemljejo pravico do glasovnice veliki večini volilcev na jugu. Vsled tega davka, ker ga radi prevelike revščine ne morejo plačati, je faktično ob volilno pravico od 50 do 85 odstotkov državljanov v južnih državah. V to kategorijo spadajo večinoma vsi zamorci, "hribovci", ki le malokdaj vidijo dolar, in slabo plačani delavci. Tožbo za razveljavljenje volilnega davka po državnih zakonih sta vložila pred vrhovnih sodiš- ood. Cal.. 11. jun. - j joči delavci pri North A-in Aviation Co., ki izdelu-ombnike za Ameriko in o, so imeli včeraj shod in ovali so, da se takoj vrne-delo s pogojem, da jih vo-»veljstvo, ki kontrolira d pusti na delo v masi. Vo-loveljnik Charles B. Bran-e ta pogoj odklonil in spo-e stavkarjem, da bo vsak c izprašan, predno ga pu-dek>. Stavkarji so dalje ali, da ne sme biti diskri-j in da se pogajanja glede zahteve za povišek na uro nadaljujejo. Povelj- vetnik CIQ jn CramptBon Harrlg odgovoril, da armada ne diskriminacij in pogaja-ide plače ne spadajo v nje-bmočje. Nato so se delav-;lasili za delo posamezno, vland. O.. 11. jun.—Stav-0 delavcev pri Aluminum my je bila včeraj hitro ko je prišla grožnja iz ngtona, da bo tovarna zapo vojaštvu. To je ena jih tovaren v Ameriki za lijeve pritikline za letala. » so dobili nekaj poviška iči in za drugo se bodo še li. kington, D. C.. 11. jun. — psna akcija se zdaj suče o-repa za vojaško zaseženim, v katerih se pojavi ršnih koli vzrokov ustavi-adukcije potrebščin za ar-in mornarico ter letalsko stavniki administracije lo obe zbornici, naj brez nja s posebnim ukrepom •ata, do katere meje sme-zasežbe, da ne bo potem tfja spora glede oblasti idnika v njegovem območ-klamacije izjemnega stanja v kongresu izigra-KisHnikove akcije, češ da kevelt v preteklosti dajal > komunistom, ko so s po-«nij CIO uprizarjali sedele po vsej deželi — zdaj vojim zasega njem tovaren aa to, kar hočejo komuni-JJireč politično kontrolo dustrijami in vsem privat-pitalom. ublikanci in burbonski de-»tje bi radi videli, da vla »jaštvom zlomi vsako stav-1 pa proti temu, da bi bile k1 P"40 in čez šest mesecev bo Anglija vse drugače stala na bojiščih kot stoji danes. Med tem pa bo Anglija izpostavljena težkim bojem in doživela bo še mnogo razočaranj, ampak Angleži bo tega že vajeni in bodo vse prestali. Dobro bi bilo, Če bi nekateri imeli malo več potrpežljivosti in ne bi vedno godrnjali in zahtevali pojasnil. Hitler ni sklical parlamenta, predno jd^oslal oklopnjačo Bia-marek v morski grob—ln tudi ni pozneje stopil pred zbornico, da se opraviči, za izgubo Blsmar-cka . . . Churchill je tudi rekel, da nasprotuje ustanovitvi nekakšnega nadzorovalnega meddominlj-skega kabineta, kajti čim več bo odgovornih odborov, tem več bo zmešnjave in tem manj od*|£MU govornosti, ko ae bo drug zanašal na drugega. Debata v zbornici ae nadaljuje PREMOGOVNI OPERATORJI NA JUGU SE PODALI Prittali to na priporočilo tpravnega odbora KONEC RAZLIKE V PLAČAH o Waahlngton. — Nevarnost nova stavke v premogovni industriji je minila, ko so se podali operatorji na jugu in sprejeli priporočilo vladnega spravnega odbora glede izenačenja plač med SNPJ in njego* civilni pogreb ]™«rom in ^ se je vršil 7 junija ob velikem tudJ Premogarji v južnih drža Domače vesti JPO dobil dovol|enJo od vlade Chicago. — Vincent Cainkar, predsednik slovenske sekcije Jugoslovanskega pc^nožnega odbora in podpredaednik Jugoslovanskega pomožnega odbora V Ameriki, je 10. junija preJe* °d držav-nega departmenta v Waahingto-nu dovoljenje za nabiranje denarnih prispevkov po JPO za podporo prizadetim v stari domovini. Vesti la Detroita Detroit, Mich. — Dne 5. junija je tu umrl Joaeph Božič, star 55 let in rojen v Sv. Križu pri Litiji na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, dva sinova, itlri hčere in sestro. Bil je član društva 518 spremstvu. . Ia Pennsylvania Forest City, Pa, — Frank Le-ben mlajši, član društva 124 SNPJ in 27 SSPZ, je bil poklican v vojaško službo v New Jerseyju, kjer je bil upoalen. — Iz tukajšnje srednje šole je te dni gra-duiralo 76 slovenskih učencev in učenk. Naši bolniki v Mlnnosotl Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici St. Mary's se nahajajo: Pavlina Bizel iz Eveletha, članica SSPZ, O. Lah z Elyja in F. Miroslavič, članica SSPZ is Dulutha. — Vreme je tu deževno in mrzlo. Clevolandako vaall - Cleveland. — Dne 0. junija zjutraj je Frank Fortune, star 18 let, v nekem prepiru z očetom zagnal zadnjermi steklenico v glavo s takšno slin, da se je oče John Forttma sgfMdil na tla in na mestu umrl. Prišla je policija in odvedla fanta, kakor tu di njegovega starejšega brata Johna v zapor. Nesrečni oče je bil star 48 let. — Istega dne je umrla Uršula Blatnik, roj. Ur-bančič, stara 05 let in doma iz Za fare pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča drugega moža, oaem sinov in hčera ter 12 vnukov. naj ___ imeli ameriiki Infervectonisti, OaÜée bo vaeeno zmagalo! vsaj nekaj veaelja . . . Amerika bo Altu rtka postala _ je torej soodgovorna za vpad v O zagotavlja rtuftal,ko otokov ^ n c. 11. jul.. _ „ .. k »'ill Je /agotovili31^ ■Wtne'dry ° * ' " " 1 k Jun ~ *** Mu*~ 1 natrij, la« p Me »t ni delavci dobili zvišanje Youngatown, O. — Tukajšnja maatna vlada je na pritiak Utili-ty Workers unije CIO zvHala plače 180 vodovodnim delavcem. Zvišanje znaša $10 na mesec za one s stalno plačo in 15 do 17 centov na uro za delavce, ki so plačani na uro. Hitler navijaStalina novimi zahtevami Nemflte divizije straiijo na meji Stockholm. U. Jun. — Tukajš-šnjl diplomatlčnl kiogl pravijo, da so v teku večje nacijske vojaške demonstracije ob meji Sovjetske unije z namenom, da Hitler izsili iz Stalina nove ekonomske in politične koncesije. O-pazovalcl ao mnenja, da se Star lin zelo trudi za dosego kskšne-ga kompromiss, ker se bi rad izognil vsakemu konfliktu v tem vah prejemali e&ke plače kakor v drugih drŽavah, to je sedem dolarjev na dan. Južni operatorji so se^olgo u-pirali zahtevi rudarske unije U. M. W. A., ki je zahtevala Izenačenje plač med severnimi in jut-nimi premogovnimi polji. Rudarsko unijo ao pri tej zahtevi podpirali tudi aevernl operatorji. Južni operatorji ao inslstlrall, da mora biti na jugu I0c manjša plača, češ da bi pod Izenačenjem plač ne mogli konkurirati. Vladni odbor za Izravnavo delavskih sporov v obrambnih industrijah pa je s statistiko dokazal, da ja argument južnih operatorjev brez podlage. V svojem poročilu in priporočilu za Izenačenje plač ja citiral statistiko, ki pokazuje, da so produkcijski stroški na tono premoga osem centov nižji na jugu kot na severu; z odpravo razlika v plačah — zvišanje za 40c na dan — ae bodo njih stroški zvišali le «a tri ali tri in pol centa na tono premoga Tako je rudarska unija dosegla eno avojlh glavnih sahtev — izenačenja plač med jugom in aeverom. S tem ao bile plače pre-mogarjem na Jugu zvišane za $1.40, v severnih držav4h pa za en dolar na dan. Ča bi spravni odbor v tej zahtevi ne bil pod pri rudarske unija, bi skoraj gotovo prišlo do nove stavka, to je, če bi premogarji na severu ne hoteli sprejeti znižanja plač za 40c na dan. Pogodba, podpisana med unijo in severnimi operator ji pred nekaj tedni, namreč določa, da velja sedemdolarska pla Ča na dan le tedaj, če unija lzvo-juje enako plačo tudi na Jugu; v nasprotnem primeru se pe avtomatično zniža na plačo v Južnih državah. Spravni odbor |k ni podprl ru darske unije v drugih zahtevah. "V principu" Je sicer podprl njeno zahtevo za plačane počitnice, toda je priporočal, naj unijs letos ne insistira nar.je radi potrebe večje produkcija premoga. Tudi je ni podprl v zahtevi, da ae odpravi siatem kaznovanja premogarjev za nečiat premog. no, ampak sodelovanje Amerike ne bo izpremenilo ooločitve, de-operejo v Siriji, da bodo¿B| „ Uhko ^^ uvleče za dalj ra totalitaraka država, bolj totall-tarska kot je danes Italija ali Nemčija — In Roosevelt bo hujil diktator kot ja kateri drugI v E-Muaaolinf je tudi re- |Wkih otokov.¡STie^AiiiHki de £rto že v vo)- kel.'da pride večji del Grčije pod '*1Y8>lske. ni z osiščem, čeprav še ni legal- Italijo. ■Sr^ffnftRI »ve nimajo no-'solini je včeraj po dolgem času L'a •«•d bo otokov'spet govoril v radiu in je rekel. | vropl Kaj prav za prsv hoče Hitler od Rusije, ni nstsnčtio znano tukaj, znano je pa toliko, da bo v Mtaikvi privolili v nove ekonomske zahteva že pred dvema tednom s, nato pa je Hitler čez noč prišel z novo zahtevo, katera je zelo reanega političnega pomena Ta zahteva nI še znane, vendar domnevajo, da Hitler hoče Imeti prost prehod preko Južne Rusije na Kavkaz, odkoder bi rad prišel čez Perzijo Angležem ze hrbet v Mali Aziji. Vest ae glasi, ds Hitler hoče imeti hiter odgovor iz Moskve — med tam pa je postavil celo vrsto vojaških divizij ob ruski meji od Črnega morja do Finske, a katerimi namerava ostraUti Stalina, da se čim prej poda. V Moskvi se na vse načine mu čijo, de bi zevlekli vao stvar toliko časa. da ae o ječi jo Angleži s pomočjo Amerike in udarijo Hitlerja s kakšnim večjim porazom. (Malin vsekakor Iskreno la- CIO zahteva volitve prilnlandCo. Jeklarska družba T izplačala $170,000 zaostalih plač Plttsburgh. — Jeklarska unija unija CIO je pri zveznem delavskem odboru vloilla prošhjo, da odredi tovarniške volitve v je-klarnah lnland Steel Co. v India-na Harborju, Ind. V teh jeklar-nah dela okrog 12,000 delavcev, 10,000 od katerih je organiziranih, pravi unija. Nekaj dni prej je jeklarska unija vlošlla allčen apel pri zveznem delavskem odboru za volitve v Jeklamah Bethlehem Steel Corp. v Johnstownu, Potts-townu, Rankinu ln Leetadalu, Pa., ln v dveh manjših tovarnah te družbe v Los Angelesu. Istočasno Je naznanil John Mayo, podpokrajlnskl organ iza-toričnl direktor v Youngatownu, O,, lia ja Youngatown Sheet & Tube Co. izplačale $170,000 na zaoatallh plačah 200 delavcem, ki ao izgubili delo po stavki v "malem jeklu" leta 1937. Delavski odbor je potem odredil, sodišča pa potrdila, da mora družba te delavce odškodovatl na zamujenih plačah. Mayo je tem delavcem svetoval, naj viola kolikor mogoče od tega denarja v svetne obrambna zadolžnlce kot v zahvalo za ameriško demokratično formo vlada. Rekel je, da ja kaj takega—protektlranje delavcev po vladi—mogoče le v demokraciji. Prodiranje v Sirijo se vrši povoljno Nemški bombniki napadli Hajfo Kairo. 11. jun. -- Angleške in francoske svobodne čete ao dosegle Dsmaak, eno glavnih mast v Siriji In danes Je v toku okupacija tega mesta. Druge kolone, ki prodirajo proti Bejrutu, ao naletela na odpor, ki pa bo kmalu zlomljen. Mod tem so sngleške bojne ls dje i>krcsle moštvo na obrežju Labenona, na severni strani Bejruta z namenom, da zaprejo po- Šikaniranje pri Fordu razgaljeno 2rtve nastopile na preiskavi delavskega odbora Bdgewater. N. J,—Na prelska vi, ki jo vodijo zastopniki zvez nega delavskega odbora o proti delavski politiki v tukajšnji Fordovi tovarni, j» nastopilo še več delavcev, ki so izpovedali, da so bili odslovljeni, ker so bili osumljeni unijskih simpatij. Prej so bili smatranl kot dobri delav ci in tudi promovirani, kot hitro so bili pa osumljeni unijskih simpatij, so pa naenkrat postali "nesposobni" in bili vrženi ns cesto. Vodstvo tukajšnja Fordove tovarne je našlo razne pretves* za odslovltev. Ča Jih nI bilo, ja pa samo poskrbelo zs pretveze. Najobičajnejši "trik" je bil, da je bil zaznamovani delavec ob-dolžen, da Je poškodoval predmet, ns keterem je delal in bil takoj odstovljen. V resnici je y.s poškodbo poskrbela kompanl-ja. Neki delavec, po Imenu Walter llughea, Je bil vržen na cesto po 20 letih službe, češ da ni jekla. Ko je potem vprašal za ponovno upoaliUrv, mu Je načelnik "aervlce" departmenta (šplo-naža in terorizma) dejsl: "Če mi dokažeš, da ae boš držal od u 40,000,000AMERIČANOV SLABO HRANJENIH Boljša dieta potrebna za narodno obrambo IZJAVE VESCAKOV Waahington. — Nu konferenci o narodni prehrani za obrambo so razni veščaki v prehrani poudarjali, da ja v Ameriki 40 milijonov ljudi alabo hranjenih aH podhranjenih. Govorili so o ba-lanciranih dietah in vitaminih, ki so potrebni alehernemu v zadostni količini in pravilni kako-voatl, da se telo uspeAno upira raznim boleznim ln da je človek zmožen svojega dela. Govorniki, večinoma visoki vladni uradniki, so priznali, da je idravatveno stenje velikega dala ameriškega naroda na salo nizki stopnji. Podpredsednik Zdruienlh držav Henry Walace je rekel, da "najmanj 40,000,000 ljudi v Združenih dršavah trpi radi zelo slabe diete. Kadar v groceriji potrošite samo pet centov za koallo ana osebe, Je salo težavno, razen če ste treniran dletik, da kupite potrebščina z dovolj hranilne vrednoati, ki bo dajala potrebno energijo, na da bi pri tem govorili o pravilni kombinaciji mineralnih snovi, protinov ln vitaminov," Wallace, bivši poljedelaki ta j, ink, je tudi dejal: "Znano nam je, da Je najmanj tri četrtine a-merlškega prebivalstva, ki nimajo, kar bi lahko imenovali dobro dieto." Generalni brigadir Lewis Hershey, pomožni načelnik svesne naborne administracije, Je ra-kal, da ograža narodno obrambo valika plast ljudi s nizkimi dohodki, ki so vsled tega podvrženi stalnemu napol stradanju. "Naša sdrsv8tveno stanje Je tako, da naa ja lahko sram kot naroda," Je dejsl general Hershey. In on Že ve, kaj govori. Od vsakega milijona vpokllcancev za vojaško službo je 400,000 icvrienih radi fizične alabnati ali hib. "NsJbrže sns tretjina teh trpi na rasnih telesnih hibah, ki direktno Uvlrajo iz slabo hrana/' Paul McNutt, xveini administrator socialna zaščite, pa ja citiral statistična poročila, ki govora, da Je dolga deprealja pustila za sabo milijone ljudi "brez iniciative in zanimanja." Žigosal je kritike vlade, ker aa zanima, da nekoliko olajša položaj podhranjenih slojev, ni pe omenjal anlžsnja apropriaclj za WPA, valed česar bodo tisoči Izgubili še to svojo borno eksistenco McNutt je navedel položaj v nekem okraju v Tu s asu Oblasti tegs krsjs so priznale, da je lete ltf.18 "20% smrtnih slučajev nastalo radi nezadostne in slaba prehrane." Ae trikrat slabše pa je v nekem okraju v volilnem diatriktu kongresniks Dless. McNutt je citiral poročilo, ki pravi, da je v tem okraju v zadnjih petih MIh podhranjevanje vaaj deloma odgovorno za flO'% smrt- osabnosti ln nI Je, boš dobil delo," toda Hughes ni dobil dels nszsj Pretakava sa vrti že nad štiri tedne nih ^.¿«v. ln je ž« razgalila Fordov Uro-riJm m*d delavci 1 Visoke vladna _ ___drugi veščaki v dleti so dobro orisa I f problem prehrane ln nit-Vozniki V Minneapolitu k»gn zdrsvstveriegs atenjs veli- kega dels ameriškega prebivalstva I* njih govorov je raavid-Minnespolla, Mlnn., II. Jun. —|no da je vzrok temu alabo raz prestopili v CIO Tukajšnja unija voznikov, moč na organizacija, ki je pod vod stvom znanih brstov in radiksl cev Mylea In Vlhrmt punne, je delitev narodnih dohodkov ~ preveč na eni strani ln promalo na drugI strani, kjer je večina ljudi. Niao ps podel! nobenafa ta v glavno mesto od naaprotne _____I_____r_____ Strani | sklenila, da pusti Ameriško de- ^„„„^ b| vodil ls Ugs sla Vč»raj so se pojavili nemški Isvalui faderscljo tn prestopi v t p,,^.«. bombniki nad Sirijo in poakušs CIO. Sklep je bil Irvršen naglo ^ jo ovirstl prodiranje Angležev In n. aajl In predi«* Je šel na gla- svobodnih Frsnrozov, Uri* an-1 «ovanje brez vsake di bate, kar jo reakcionarni republikanec kt Je gloška zračna sila Jih odbija i povzročilo veliko nezadovoljnost inad kampanjo grozil, da bo o-Nemd so Iz zraka bomberdirsli! v uniji, — V Istem čaau (• junl- čistil mesto unijskih raketirjev 11 da bi Hitler zdej navalil na Hajfo-v Palestini, glavno luko 'js) ao ae vršile v Minneapolis A np Ii Jo In ze letos pozabil na v katero prihaja olje Iz Iraške .«ihčlnake volitve ln trn župane Ituaijo .. 'ga Morula I Ja bil Uvoljon Marvm L. Klina, in komunlatov." Delavski kandi-dat za župana T A Eide je oatal v manjšini aa okrof 6000 glaeov. (Dalj« »• Pr" kol0^, J svojih nemških in i«*kth sovratt Hitlerja in nič mu n^ ^ v. pohval. Hitlerjeve vzlic temu ga bob. če> rr j- apizarske duhovnike. C^^M kr.t kot prtvi? Ce - . M cialiste in ateiste k. dlakah, čemu nc bi on duhovniških apizarjev »n P" . dijo v Ameriki pot h.tlenzmu ^^ Čas je le, do »»JT^ mnenja o «vojih nrkstoWw zmožen tega. ................. PROSVET* TIIK ENLlGllTKJffclEWT w Westminster se mi je vodno zdel del Londona. Ne radi parlamenta ki sloves. Našla sem dostojanstveno i*,, njegovih trgih, squarih, stavbah. pa smo vajeni, da stoji tam, čeprav je b«, bolj nov in manj dostojanstveno poniji nekatere druge lepote Westminstra. Ne va lača parlamenta ni nova. Zidana je okoli rega, prastarega jedra: Westminster Hill zidovju in tramovju te dvorane je lepoti dicija, ljubezen za Westminstrsko palača kot bi vrag hotel, bomba je padla na streh dvorane in zanetila ogenj med tramovfc še dolgo, odkar niso štedili niti z denarjd ti a čaaom, da so rešili les črva, ki ga je n dal v prah. Zdaj pa ta ogenj! Spet mao dili s trudom, da bi ga pogasili. Ali ifaj narejena. Vendar pravijo, da se bo dala ¡m viti. "Če ne doleti Westminster Hall k hujšega v bodoče. Tam poleg je popola porušena poslanska zbornica. Te izgubi i bog ve kako ne obžaluje: bila je tako a d premajhna za današnje razmere, kurjava j ventilacija v njej sta bili slabi, akustiki ne veliko vredna. Danes se je parlamenti v novem domu — ne povedo nam, kje -poslovanje gre dalje neprekinjeno. Ej, moj Westminster Preko ceste nasproti prva njegova stavba: Westminster soboto ponoči ji je ogenj uničil no ladjo. Plamteče tramovje je padak na "grob neznanega junaka". Danes pogledat ubogo Abbey. Od daleč in ni opaziš, da je imela tako usodno noč. stoji nepoškodovano. Zelena trata pred 9 polna belih marjetic. Po poteh na trati ji prestana procesij» ljudi. Tiho pridejo, oi se po stavbi in spet odidejo. Bližje na tti opazim ne le belih marjetic, veter podi p» in po zraku kosme črnega sežganega p* Mogoče jih je pripodil tam od one strani! slanske zbornice. V kotih ob cerkva*! dovju je zmetanega na kupe, na metre vs kar je ostalo barvastih cerkvenih oknk. riženo in raztrgano svinčeno omrežje, ki S še oklepa majhen košček barvanega šteto kor je vdelan dragulj v nakitju. Po veji je steklo padlo ven iz tisočev različno ob« nih svinčenih okvirčkov. Precej velft barvanega stekla opazim na kupu. >«aj ga proti solncu: stare, zakajene, z roko * gotske črke se pokažejo: into the joy. Moja prijateljica je stanovala v GrajJ Squaru. Ali ko je tam okoli pwtajal"M če, je preselila svoje pohištvo izven krat pa se vrne pogledat, * njem, če še stoji, ali če ga ni vee P*»« sva se domenili, da se dobiva v njere» vanju zgodaj dopoldne naslednjega o» ■ noči smo imeli divje čase. Zato zju «J lahko priti v sredo mesta. AvtoW F povsodi samo ne po običajnih ulica* sem le prišli v bližino tja, karo"J*^ Izstopila sem iz avtobusa, misiua kaj korakov bom preje prehod» vozila, p« tudi hoditi um dol. m ■■ Ulice so bile polne pgžarnih stroje*»-"reecue parties", kaj vem, česa m wjr^ tere so bile popolnoma zaprte * P^, ge le dejansko neprehodne. m , galnih cevi so se vili ^^ ^ in prah razvalin sta se «nešs* - ožganem. Ne, tam kjer je ^ ca, ni bilo slabo. Sc-ednja h^^ Kjer je bilo njeno sUnov.njej^ .¿U na strehi pokazali ognjen. V** (Dalje na 3. ftrsn.) 6LASII O IN LASTNINA SLOVBNSSB NABOÜNS COUPON N P. JKUNOTE Ot|m a# wl paMaM k? atoraoa NtUtatl Baaafit ImMv ' NmUi m »aa. kmr to» at* ■ IWm PIIOAVKTA tliT-lt S*. U«iM* A»«.. Chtoaa». IW—«■ MBH BKS Of TMK rSDBBATBO PBBBB Dalum V <*lapaj«i na prtmmr (Jut* M. IMt). pok« vatepa la^i,. um »aatovu pomni. 4a y mm tš » Um klwwi pataàto mm, prfatoa. TvaovlW to pravolaaao. 4a ap »Mi lia» — oatorl Skupina časnikarske «alle CIO la eveactie United Praia, Id podplaujajo Glasovi iz naselbin Ne« pikniki na farmi SNPJ Clevelsnd. O.—V nedeljo, dne 15. junija, se bo vršil velik piknik društva Vipavski raj ftt. 812 SNPJ na izletniških prostorih S. N. P. J. Kei sem dober prijatelj Vipavcev, z veseljem rečem in zapišem dobro besedo za njih društvo. Saj sem vendar trden Krašovec, doma s Krasa, torej njihov sosed še iz starega kraja, sedaj pa sem njihov sosed tukaj. S sosedi je treba vedno biti v dobrih odnošajih. Mnogokrat pa se spoprimemo na balinišču tako, da se vse trese, balince pa silijo k balincu. Tretji vzrok, da Vipavcem in njih društvu pomagamo, je ta, da se oni vaelej radi udeležijo naših prireditev. Obljubili so nam, da pridejo na oba klubova piknika, to je na 6. julija, ko priredita piknik klub 27 J8Z m zbor Zarja, potem pa na 13. julija, ko se vrši piknik kluba 49 JSZ. O-ba ta dve piknika se bosta obdr-žavala na zadružnih prostorih SNPJ. Gotovo je, da bo postrežba prvovrstna na vseh teh piknikih. Uljudno ste vabljeni vsi, da se udeležite nedeljskega piknika društva Vipavski rsj SNPJ, potem pa tudi ostalih dveh. Torej na veselo svidenje v nedeljo, dne 15. junija na pikniku druitva 312 na farmi SNPJ! Vabljen je tudi Filip Godina, stara vipavska korenins, da pride, da se spoprimemo ns balinišču. Klub št. 27 JSZ je dosedaj še vselej imel veliko udeležbo na svojih piknikih. Zabave je bilo obilo za vse in razpoloženje imenitno. Zato pa pridite tudi na letošnjega in se zabavajte z drugimi številnimi prijatelji. Ne smemo pozabiti, da na tem pikniku bo pela Zarja, ki jo vselej radi poslušamo. Upam, da se vidimo na vseh teh prireditvah tam zunaj v prosti naravi! Anton Jankovkh, 147. Novice ls Wyomlnga Kemever, Wyo. — Ko pišem te vrstice, dne 7. junija, dežuje že 14 dni vsak dan. Pa tudi drugače imamo še vedno hladno vreme in se ni treba bati, da se bi človek znojil v wyominški vročini, ker je ni; še celo za debele ljudi je ravno prav. Tukajšnji rovi obratujejo po dva do tri dni v tednu, tako da se nam rudarjem ni treba bati prevelikega zaslužka radi vojne pripravljenosti. 8mo pač v dobi strojne produkcije in lahko v par dneh naredimo toliko, za kar je pred leti vzelo teden dni. Draginja je pa z vsakim dnem večja in vse izgleda, da bodo šle cene še višje. Torej se nsm delavcem ni treba bati. da bi postali bogati. Pa kaj hočemo, ker živimo v teh razburkanih čaaih. Svetovni preobrat prihaja počasi, ampak gotovo. Kljub temu se lahko počutimo srečne, ker živimo na ameriških tleh, kjer uživamo svobodo. Lahko se tudi svobodno izražamo in povemo svoje miall ter prepričanje. Človek pač ne ve, kaj izgubi, kadar izgubi svobodo; to spozna šele potem, ko je prepozno. Delujmo z našim predsednikom roka v roki za poraz diktatur in za odpravo suž- nosti vsepovsod. Živela svoboda in demokracija, diktatorjem pa skorajšnji pogin! Anion Tratnik, 267. 6e o sepadu Elisabeth, N. J. — Najprej se želim zahvaliti uredništvu Pro-svete za popravke v mojih dopisih, kajti v hitrici se človeku vrine mnogo napak v pisavo. U-redništvo nam vse lepo priobči, namreč kar je za javnost. Upam, da z mojimi dopisi ne bo nihče užaljen. V tem dopisu bom nadaljevala z opisom naselbine Leadville, Čolo., kakor je bilo tam pred mnogimi leti. Neko jutro sem opazila, da se sosed pripravlja k setvi solate. Ni bila moja navada, da se bi z njim razgovarjala. On je bil oskrbnih Slovenskega doma na Elm st. Pričel je seja-i ti, kar pride neka žena po aleji in ga vpraša, čemu danes seje solato, mar ne ve, da je praznik vnebohoda. Možakar jo je pogledal, potem pa odvrnil, češ, če je vnebohod, je to pač olrajt, videla bo, kako bo solata rastla in molela svoje liste gor za Kri-stom. Z dotično ženo sva se dobro nasmejali, oče sejalec pa se je hudomušno namuzal. Možak je bil dobre volje in vesele narave. Zgodilo se je, da je na njegovem vrtu res vse lepo uspevalo. Tisti oskrbnik Slovenskega doma je naredil tudi vino iz suhega grozdja. Imel je velik pro-tor. TJja so tudi prinesli umrle člane od raznih jednot. Navadno je pokojni član ležal v domu po eno noč in skoro vsak pogreb se je vršil iz dvorane. Pogrebne obrede sem slišala v naše. stanovanje, ker smo stanovali zraven dvorane. Za časa mojega bivanja tam ae je vršila le eno veselica. Sedaj imajo vse drugače in tudi več veselic. Kakor sem že zadnjič omenila o stavki, so v času stavke ljudje premišljevali, aii se naj izselijo v druge kraje ali naj ostanejo. Moja brata sta bila užaljena In sta nam svetovala, naj se nikar ne selimo in naj ostanemo skupaj. Ampak moj mož je nameraval, da se po vojni vrne v svoj rojstni kraj k staršem, ker je imel v načrtu, da ostane na domu. Spravili smo našo ropotijo skupaj za odhod na dolgo potovanje v oddaljeno Pennsylvanijo. Sestra mi je pisala iz Denverja, naj nikar ne gremo v Penno. Prav je pisala; to je tudi bilo proti moji volji, kajti lahko se marsikaj izgubi, težje pa je stvari kupiti. Brata sta se težko podala in privolila. Prišel je čas ločitve. Dne 8. avgusta smo vse uredili, veči noma pustili tam, ostalo pa na postajo in od tem v Pittsburgh. Ločitev od mojih ljubljenih bratov je bila pač težka. John je jokal kot otrok, Jack se jc vzdržal, a vsi trije smo bili žalostni. S seboj sem imela otroka, ki je bil star osem mesecev, katerega ata moja brata zelo ljubila in večkrat peetovala, pa tudi dete je oba ljubilo. Čaa ločitve je naglo prišel. Vzeli amo alovo od prijateljev in znancev ter sosedov. Vsi smo bili ob ločitvi žalostni. Bernard in njegova žena sta bila botra najini hčerki in tudi onadva sta nerada videla, da odpotujemo. Z njimi smo si bih dobri prijatelji. *Mrs. Bernard je že umrla, blag ji spomin. Tudi moj brat John je umrl, se leta 1918; pobrala ga je influença y Leadvilki. Jakob je ostal v bolnišnici, ker je bil istotako bolan. Bolničarka mu je povedala, da je brat u-mrl. Dejal je, naj telefonira v Denver J. Peketzu, ki je uredil pogreb, da jc bil moj-"Wat prepeljan v Denver, kjiu jo bil pokopan poleg sestre, ki je tam u-mrla 14 dni prej. Oba počivata skupaj na enem pokopališču. Bila sta rada skupaj v življenju, dvakrat je k njej prišel iz stare domovine. Ona je bila naša polsestra, ali v sestrski ljubezni edina. Sedaj oba počivata v Den-verju. Jack je odšel nazaj v staro domovino, tako sem ostala sama z mojo družino v tej bogati deželi. Agnes Pasarlch. 540. Naši prUasni obiskovalci West Middlesex, Pa. — Dne 24. maja so me telefonično obvestili, da naslednji dan, to je 25. maja, nas obiščejo Clevelandčani. In res, ob 11. dopoldne sta se pri nas ustavila dva avta z našimi prijatelji. Ako pa bi bil vedel, da pride z njimi tudi gospod Papež, bi bil razobesil bar-jak, tako da bi bil bolj časten sprejem, pa so se morali zadovoljiti z navadnim sprejemom. Seveda, s elevelandskim Papežem je bila tudi njegova žena in hčerka, ki je pa že zaročena in 5. julija bo svatba. Tudi nas so povabili, naj pridemo na ženito-vanje in mi smo obljubili, da pri-deme, če ne bo deževalo. S Papeževimi so bili tudi stari bečlar-ji, ki so še fantje, namreč Frank Francelj in John Strekal, pa .tudi žena in sin Jožeta Strekala ter Heglerjev sin. Gotovo so vedeli, da se pri'nas po domacè pravi pri Bertu, toda ne točimo drugega ko vode in mleko, ampak ta pijača ne ugaja v vročini; še mene rad trebuh bpli po njej. Pa so" kar s seboj pripeljali v škat-ljah ječmenovca, ki se je imenitno prilegel zlasti meni, ker mi je poplaknil ves farmarski prah iz grla. John Strekal je želel, da me spozna zaradi mojih dopisov v Prosveti, ki jih rad čita, kakor je rekel. Včasih se tudi dodobra nasmeje mojim izvajanjem v dopisih, pa mu dokaj odlože, "kakor bi vzel dozo medicine." Rekel je, da bi me bil rad videl lani, ko so me Minnesotčani obiskali in ko sem imel zadaj raztrgane hlače, spredaj so pa palci moleli iz čevljev, tako da sem bil v silni zadregi in nisem vedel, kako bi stal, da si bi ohranil svojo dostojnost. To je res bilo zelo funny. Papeževa žena je rekla, da ji naj dam najprej k voder, potem bo šele hvalila našo farmo. Kmalu nato so se pripeljali še Grmo-vi in razgovorov je bilo dovolj, vmes smo pa pridno praznili ječ-menovec iz škatelj. Nato smo se vsi skupaj odpeljali v Slovenski dom. Pričelo se je tretanje, pogovori in petje. V taki družbi gre čas hitro naprej. Kmalu se je stemnilo. Poslovili smo se od vesele družbe, Jim želeli srečno vrnitev ,v vjlèvçfend in pa skorajšnje svidenje. Nahajamo se v pikniški sezoni. Upam, da Jm> Šlo po jifeči, tako da se bom prvega letošnjega piknika lahko udeležil dne 4. julija v Girardu, Ohio. To bo piknik in ohijski dan SNPJ, ki ga Pismo iz Londona (Izvirno poročilo pro sveti.) Stavka, ki ni več stavka Kadar pride tako daleč, da glavni odborniki CIO sami izjavljajo, da niso odobrili niti dovolili neke stavke in sami kličejo delavce nazaj na delo, tedaj je jasno kot beli dan, da ta stavka ni več stavka, ki je bila delavcem potrebna, da si izboljšajo plačo ali druge pogoje. To se je zgodilo v Inglevvoodu, Calif., kjer je pred enim tednom zastavkalo 12,000 delavcev v tovarni za izdelovanje bombnikov — najpotrebnejšega pripomočka za obrambo Amerike in Anglije. Slo je za mezdni povišek in sporna zadeva je bila pred vladnim posredovalnim odborom, a še prodno je odbor rešil zadevo, so lokalni voditelji unije oklicaii štrajk — kljub temu, da so prej obljubili, da delavci ostanejo na delu, dokler posredovalni odbor ne poda svojega odloka. Prišlo je torej tako daleč, da so bili lokalni odborniki unije javno ožigosani po vodilnem odborniku unije CIO kot komunistični hujskači, nato pa suspendirani iz organizacije. Skrajni čas je bil, da je odgovorno vodstvo izprego-vorllo energično besedo in storilo energičen korak! Skrajni čas je bil, da sta glavni predaed-nik CIO in direktor oddelka za letala pri avtomobilski uniji CIO stopila na prste — komunističnim ssboterjem, ki pod zakloniščem poštenega unionlzma Izrabljajo delavce za svoje zločinske cilje. Požrešni delodajalci izrabljajo komuniatično sabotažo proti delavcem in proti Rooseveltovl vladi — komunistični sa boter ji pa izrabljajo kapitalistično požrešnoet pod pretvezo, da se tepejo za večje plače delavccv, pa hujsksjo delavce v stavko, daei so danes razmere takšno, da delavci v vojnih induatrljsh lahko dobe s posredovanjem akoro vse, kar zahtevajo. Komunistom ni prav nič za delavske koristi; njim je le za to, da na vse mogoče načine ovirajo proizvodnjo potrebščin za obrambo ln s tem pomagajo Hitlerju. Iz tega je jasno, da stavka, kakršna je bila v lnglewoodu, nI bila stavka, temveč sabotaža — najgrša, najsramotnejša in najbolj zločinska zloraba poštene stavke in pravice do stavke! Dolžnost delavcev je, da prvi javno obsodijo zlorabo te vrste, kajti resna nevarnost je, da jim bodo komunisti dlskreditirall ln dokraja uničili s težkimi mukami in po dolgih bojih pridobljeno pravico do stavke! Slepomišnikom v resnem času V resnih in težkih časih smo in' ne pride nam na misel, da bi zbijali šale na račun te ali one oeebe samo zaradi šale, kajti dnevi so preresni. Včssi je potrebno, da se gredoč ozremo s ceste v jarek ln si privoščimo šalo nad ljudmi, ki se ne premaknejo niti za laa s svojega večnega ležišča v jarku, zabavljajoč ns mimoidoče, ampak danes ne bo Šale niti v tem primeru. V mtalih imamo našega starega brata Trünke, kateremu ni prav, kadar Prosveta tu pa tam sune "fnthra" Coughlina zaradi njegovega api-zarslva in petokolonatva. To delamo tudi z drugimi irskimi "fathrl," katerih je cela vrsta v Ameriki ln ki navdušeno tolčejo po velikem apirartikom ln petokolonskem bobnu. Naša glavna naloga danes je pobijanje sovražnikov demokracije, pa naj so kdor koli ln kar koli. Htnt Trunk pa smatra, da ml sujemo Coughlina tiamo zato, ker je "father" ln to svoje pre- pričanjv v svojem otočjem stilu na dolgo ln široko (Hidčrtava. To pa nI res. Sšj Trunk ekibiio prečita sleherno vndico v Prosveti, torej lahko vidi, da so predmet kritike v naših člankih /a preiej časa le apizarjl, petokolonci In diugi zavirati |M»močt za Anglijo ln potrebne ob"imo beeedo "faUier" v u /uradi tega ker je "father** angleška hassflr ln angleške bvaed? v slovenskem U tedllu — ra/en Imen oa«*bt krajev ln orgsnl-xAcij — pišem«' navadno v uäeecih. Zanimivo je to, da brat Trunk na vidi rad (MJa t ladajl koloeL) Irski premler Eamoa da Vale-ra, Id Je protestiral proti nameravani Iconskripciji Ircev v Severni Irski. Id apada pod Anglijo. prirejajo skupne federacije društev SNPJ v naši državi. Kdo bi izostal od take prireditve! Izvajal se bo obširen in dober program, nastopili bodo dobri govorniki, postrežba bo na razpolago za vse v mehki in trdi obliki, o-kusnega prigrizka pa seveda tudi ne bo manjkalo. Imeli bomo spet lepo priliko, da se sesta-nemo z mnogimi prijatelji in znanci. Torej na prav veselo svidenje 4. julija v Girardu v parku Avon, kjer se bo ta slavnost vršila! Dne 7. junija je naš mladinski krožek št. 21 SNPJ imel veselico v Slovenskem domu. Udelež* ba je bila velika in vladalo je splošno veaelje ter zadovoljnost. Se celo iz Pittsburgha se je pripeljala šestorica nalašč na to zabavo. Bili so to Klune z ženo in hčerko, John Fabec s sestro in John Ujčič. Klune vodi tam trgovino in je rekel, da je ob odhodu deževalo tako, da se je kar kadilo, a to jih ni ustavilo, da ne bi izpolnili svojega načrta. To je bil njegov prvi obisk v tej naselbini. Pred leti se je sicer enkrat peljal skozi naše mesto, ampak takrat Še ni tyla šaronska naselbina tako znana v javnosti kot je danes. Zato je želel, da nas obišče ob priliki naše mladinske veselice. Rojak Klune je povedal marsikaj zanimivega o sedanjem sistemu, razmerah in pa o vojnih problemih. Iskrena hvala Pitts-burždtrom in vsem ostalim za po-set mladinske zabave. Dne 8. junija smo pa pri našem društvu 262 SNPJ volili delegata. Izvoljen je bil naš društveni tajnik Frank Stambol, namestnik pa podpisani. Aaton Valentlnčič, 262. O slavju društva št. 6 SNPJ 8ygan, Pa. — Pri društvu št. 6 SNPJ je bil izvoljen za delegata tajnik John Virant, za namestnika pa Frank Pustovrh. Rudolf Kramžar, ki je bil pobit v rovu, se nahaja v bolnišnici St. Francis v Pittsburghu. Udeležba na slavju društva Bratstvo št. 6 SNPJ dne 30. maja je bila zelo velika. Četudi so bili prostori dvorane povečani, so bili polni občinstva. Videlo se je, da je bilo občinstvo dobro razpoloženo. Vsak si je ob prihodu želel ogledati stavbo in vsi so sč strinjali, da jc lepo urejena. Društvo Bratstvo je dobilo vse priznanje za predelani dom. Zlasti je lepo urejeno novo kegljišče, ki se je občinstvu tudi do-padlo. Slavnostni program se je lepo završil. Vsi govorniki ao poudarjali, da je naš Društveni dom lepo poslopje, ki odgovarja našim razmeram in potrebam in društvo je pač lahko ponosno na svojo zgradbo. Društvo Bratstvo se iskreno zahvaljuje vsem posetnikom slavja. Uspeh je bil dober, zahvala za to pa gre vsem, ki so prišli od blizu in daleč ter prisostvovali otvoritvenemu programu. Prišli so člani Od društva 106 iz Imperiala in od št. 88 iz Moon Runa, ki so imeli najete avtobuse. Iskrena hvala vsem. Govorniki na slavju so bili prvi podpredsednik SNPJ br. Vid-rich Iz Johnstovma, Mike Ku-mer iz Univcrsala, predsednik federacije zapadne Penne Anton Čipčlč ter Milan Medvešek in Louis Zor ko iz Clevelanda. Vsi govorniki so čestitali našemu društvu k lepemu napredku in uspehu. Omeniti moram, da v nedeljo, dne 2t. junija, se bo vršila velika proalava pennsylvanskega dneva SNPJ v Strehami, Pa . v Drenlkovem parku. Uljudno ste j vabljeni vsi, da se v velikem številu udeležite. Loreas Kaučič.1 Ali bombe so tako eno: slabo. Tako ve£■^J'>i tra, doli do avtobusne ,x»C\koH HJ težkih, nerodno, vZr»5 Nejjrijaaie, grde, adane k , ogtoaov ■ utemlh tlmitkuv tArtlM, poveaU. to v ateAaJu. A* ovice starega kraja ... Za najboljše nosilce te vasi se imenujejo krneli. Gotovo, bi bUi oni poklicani, mladini vce->zen do rodne grude. Go-je tudi, da se navadno lečki sinovi kot učitelji č oddaljujejo od občest-i. Pisec razmotriva splo-ie razmere na našem po-nato nadaljuje: Mlad u-pcha iz dneva v dan na lah, iz dneva v dan pa se stopnjuje želja po lepih večjih krajih. Zaželi si dravinjskega razreda, vsaj gostilniške hrane, kmetih še te ne dobi. In točaranje stopnjuje nje-jpenenje po bližini kul-edišč. Mlad je in željan i V borbi za boljša me-le le prerade upogibajo ¡e, kajti tudi to je neiz-ojav današnjih časov. bi pridržali mlade uči-vasi? Mladi pisec sodi, tanje ne bo izboljšalo z i kmečkih sinov na uči-ker bodo tudi oni zade-take ovire. Stanje se bo o tedaj, ko se učiteljem ne bo treba boriti z gmot-rbmi, ko se bo njegovo prizadevanje res pravilom se učitelj ne bo vkle-Jce spone raznih načrtov, vsa javnost podpirala u-na njegovi Vzvišeni poti bjala opore, tedaj se ne na vasi največkrat osa > v svojem delu. Vas ibil, ona pa bo kot dre-močnih zdravih ljudi ker bo imela srečnega učitelja. čiteljskem tovarišu," se ašajo učitelji in učitelji- iripovedujejo, kako sta-Frav v tej številki či-iednji bridki opis, ki ga a učiteljica iz Lakovca ikih Toplicah. in pol leta brczposel-' dobila Marjeta dekret, ¡mljevidov in več so na-►mačini in so nekako na-drobno, skromno na-»mc "obljubljene deže-• ^ višinski zrak in vi-»Ince l)o menda kar pfre-o- Toda prva pot je ne »toče, temveč skozi nharje. Prva pot v "pla '"' Nekje v tem raju i vrata v sosednjo sobo odpirajo le na pol. K sreči je sosednja soba skoraj neuporabna. Široka je 1.90 m, in jo vso zavzemo dvoje vrat in dve navzkrižni o-kni. Peči v njej ni mogoče postaviti Pisarna dobi svoj "čar" šele spomladi. Tla so položena kar naravnost na zemljo in tako se zgodi, da poganja iz špranj vsako pomlad osat. Se* veda ima pisarna tudi pozimi svoj posebni čar. V kotu samu-je velika razdrta krušna peč, stene pa se iskre kakor dvorci kraljice zime. Marjeta ni razvajen otrok, toda včasih ji ie kar bridko pri srcu. Drugim bi bilo še ivcnijc tenja mladih jev na vasi ubljana, 28. februarja. učiteljev iz vasi raz-Učiteljskem tovarišu pravnik in izvaja: Dan le polnijo časopisni stol-■olovitvami, da je treba L šob reorganizirati, U* huvi predlogi o ljudem zakonu, očita seu-da niso dovolj močna na katero bi zidali stav-Ijudsko-šolske vzgoje. jeitti, da bi vzgoja res _ ^_______ ________________ ijštrie iiuje ilovenskega ^ gaj ima }/jav na pretek, da ne l^i želeli biti niti pokopani, Še naslikani ne v takem "brlogu". Podgane in miši pa se kar izborno počutijo v njem in to je tudi tolažba .. .Svoj opis končuje menda učiteljica z naslednjim tolažilnim stavkom: V tem brlogu sem stanovala polnih pet let. Zdaj zidamo novo šolo. TRIJE NEVARNI TATOVI PRIJETI Ljubljana, 28. febr.—Danes je ves dopoldan zasedal veliki ka ženski senat, v katerem so pod predsedstvodm Ivana Kralja sodelovali Brelih, Lederhas, dr. Fellaher in Zorko. Sodniki so imeli pred seboj tuji imovini nevarno trojico že večkrat kaznovanih obtožencev. Bili so to znani specialist za tatvine koles 21-letni mehanik Leopold Omejo s Toškega čela, 26 letni kovaški pomočnik Ivan Hrome iz Podgo-rice in 30 letni soboslikar Viktor Zaje. Obtožnica, kfjo je zastopal državni tožilec Lendovšek, je nava jala celo rajdo tatvin, vlomov in eno razbojstvo. Omejcu samemu je pripadala obtožba za tatvino 11 koles. Hromcu je obtožnica očitala predvsem 3 vlome, in si cer pri Antonu Ježku, pri Zornu Martinu, ki ga je opravil skupno z že pokojnim Valentinom Sojer jem in spet sam pri Gregorju Koširju. Vsi ti vlomi so bili izvršeni v Hromčevem domačem kregu, kjer so mu bile razmere pri vaščanih prav dobro znane. Kakor sta glavna obtoženca Omejc in Hrome vsak na svojo pest kradla in vlamljala, tako sta včasih tudi skupaj delala: obtožnica je navajala štiri vlome, enega izmed teh pri Ivani in Mariji Bregar v Brinju sta opravila na prav razbojniški način. Omejc je Marijo davil za vrat in ji tiščal usta, da ni mogla kričati, drugi je pa pobral denar. Toda nasilna fanta to pot nista imela prida sreče kakor sicer, ker je bilo denarja le za silo pri hiši in se jima niti ni izplačalo, kar sta tve gala. Hrome pa je imel na vesti še en vlom, ki ga je opravil skupno s tretjim obtožencem Viktorjem Zajcem pri Jakobu Jancu v Brdnjah. Končno je obtožnica dolžila že Omejca, da je v nekem kazenskem postopanju proti Hromcu pred leti v sporazumu s slednjim lažno pričal, a Hromca je dolžila, da je Omejca k temu nagovoril. V razlogih je obtožnica nava jala, da se je Omejc s tem, da se je specializiral na tatvine koles, hotel kot mehanik osamosvojiti. Z malimi izjemami so vsi obtoženci skoro glede vseh točk obtožbe priznali krivdo. Kakor je bila razprava precej dolga, tako s« je tudi posvetovanje sodnikov spričo številnih točk obtožbe, pri katerih je bilo treba presoditi mero krivde in mero povračila v obliki kazni, precej zavleklo. Obsojeni so bili vsi trije, in sicer Leopold Omejc na 4 leta robi je in 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Ivan Hrome na 5 let robije in 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic, Viktor Zaje pa na 6 mesecev strogega zapora in 1 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Medtem, ko si je Omejc pridržal eakoniti rok za premislek, ali bo kazen sprejel ali ne, in je Zaje prijavil le priziv zaradi previsdke odmere kazni, pa je Hrome, ki sta ga zagovarjala odvetnika dr. Maček in dr. Brus-kovič, takoj prijavilrevizijo postopanja zaradi izreka o krivdi in priziv glede previsoke odmere kazni. PRVO DELO V VINOGRADIH Novo mesto, 3. marca .—Letošnja dolga in precej ostra zima je delo v vinogradih nekoliko zakasnila. Dolenjski pregovor pravi, da sveti Valentin (14. februarja) ima ključ od korenin, in tedaj prične dolenjski vinogradnik tudi s prvim obrezovanjem trt. Toda letos je na dan sv. Valentina še ležal sneg tudi po re-brih, kjer so največ vinogradi, da z delom ni mogoče pričeti. Ko f)a so topli dnevi z nekoliko odjuge stopili sneg, ko se je pričela semlja sušiti in ko je sv. Matija razbil zadnje kose ledu, že hite vinogradniki v vinograde, da opravijo prva dela. Vinogradi se oživljajo z rezači, ki hite, da delo čimprej opralo. Gnoj in kolje so že pozimi, ko je dobri sanenec lajšal vožnjo, po sicer težko dostopnih potih zvozili v vinograde, da je tako zdaj vse pripravljeno za nujna pomladna dela. Ker je bilo lani slabo vinsko leto in so kazali vinogradi kaj žalostno sliko, si dolenjski vinogradnik v letošnjem letu obeta boljše letine, zato tudi z veseljem opravlja prva dela. Tudi delo na polju se bo kmalu pričelo, zato vsakdo hiti, da čimprej dovrši rez in tudi prvo kop v vinogradu, da se bo drugo delo lahko v redu izvršilo.' Tudi letošnja zima je naredila po vinogradih marsikje precej škode, ker je mnogo žlahtnih trt omrznilo, ki jih bo treba nadomestiti z drugimi ali pa, kjer je to mogoče, s pogrobanjem ostalih trt. Začetna dela v vinogradu so znak konca zime in prihoda zaželjene pomladi, ko se vzbuja novo življenje. Res je sicer mogoče, da še pade sneg in pobeli naravo, toda ne bo imel več trdne lege, ker ga bodo topli žarki kmalu pregnali. Pomladni sneg je gnoj revežev, zato se ga nikdo ne boji. raj' »«. majhna kmečka koto majhna, da ji je v bre-"Ljudska šola".' Sicer poznajo, tujci pa «fcj "zaidejo" v ta skri-* planinskega raja", •puk-vn spominek je ma- ^ (*ikut so jo počaatili ®!,jn,kl " avojim pose-1 kf* K-a zamrežena okna. j* »> kakor bolne, o-1 1 P«"no in ljubosum-ra(JJ«> vsak najmanjši Šolska izbica je ' "i težki bole-P Kakor J! P"<»l'rt . . . starček tik Ste ne ao razjeda* rj "d i a k AKtih ure je ta, natrpana dol kj ' Edino udob-"i solnce izgu-l Mtetu» ime, pa si '<■ er ne more P» '« m delu ča-del«. Vse dru-Je kuhinja! M ta tu. dela J^«-* posle je 11 v njej. O-r»x2 4x2 6 m) ♦a «tu. vse le-! '^mačnoet. V kl zavzema j E2iHi« Sled-1 Praktičen iolar Oče: Sinko, kaj pa počenjaš z razmnoževalnim strojem: Sinko: Za kazen moram napi* sati 50 krat: "V šoli moram biti priden," pa sem vzel stroj da pojde hitreje, e Pred domačim sodiščem Mož — Danes mi je šef odpovedal službo. Žena: Ali si kaj storil? —- Prisegam, ti da nisem še nikoli nič storil. Čigav je Lovrenc Košir? Mod Angleži in Nomcl se Je vnala sanimiva pravda o tem. kdo )e Isnašel poštno znamko V nekem nemškem strokovnem listu smo pred časom čitali trditev, da je bil naš rojak Lovrenc Košir, ki je bil kot namestnik državnega knjigovodje od leta 1848 dalje uslužben pri avstrijskem trgovinskim ministrstvu na'Dunaju ter je bil iznaj-ditelj poštne znamke—Nemec. Pisec članka očita Angležem "duševno tatvino in nesramno predrznost, da si lastijo idejo o poenostavljenju poštno reforme in zamisel poštne znamke. Kakor tudi se pisec z vso gotovostjo postavlja na edino pravilno stališče, da je "oče" reforme in poštne znamke bil naš rojak Lovrenc Košir, toda nikakor ne moremo priznati njegove trditve, da bi bil Lovrenc Košir— Nemec. Da to trditev popolnoma ovržem, naj služijo naslednji podatki. Spodnja Luša (okraj Loka), kjer je Lovrenc Košir zugledal luč slovenske zemlje, spada pod župnijo Sv. Lenart. Ker je bila ob času Koširjevega rojstva ta župnija brez duhovna, so morali nesti mladega Koširja v 2 in pol ure oddaljeno župnijo Selce h krstu. Rojenice so mu takoj ob rojstvu pokazale, da drži njegova pot v daljni svet. Spodnja Luša je popolnoma slovenski kraj. Koširjev oče Janez, trden gorenjski kmet, je umrl leta 1816 v 65. letu starosti, in kakor je zapisal župnik Ažbe v mrliški knjigi, vsled krvnega izbruha (Blutsturz). Koširjeva mati se je poročila v svojem 18. letu. med tem ko je bil njen mož že v 38. letu; med njima je bilo skoraj 20 let razlike. Po moževi smrti je vzela gospodarstvo v svoje roke, in ker sta bila doma še dva sinova, starejša od Lovrenca, se je odloči la, da pošlje najmlajšega sina v ljubljanske šole, gotovo v upa nju, kakršno še danes gojijo vse naše kmečke matere, da bo sin nekoč postal "gospod". Ker pa ni sama zmogla vsega dela na veli kl kmetiji, se je omožila v drugič in tudi v tretjič. Umrla.-je 14. januarja 1835 v visoki staro* sti 73 let. — Uta 1845 je pogorela Koširjeva rojstna hiša; letnica te nesreče je zaznamovana na tramu v hišni vpži; takrat se je rešil samo zadnji del hiše. Nemščine se je učil Košir šcie po prihodu v Ljubljano in pozneje v službi. Ker so se tedaj pisali vsi uradni spisi v nemščini, je popolnomu razumljivo, ds ao se pisala tudi lastna imena v nemškem pravopisu. V svojih spisih omenjata Schweizer-Lor-chenfeld Koširja "ein Oester-reicher", torej "Avstrijec". V prvem članku omenjam, da zasleduje Šemrov Koširjevo ime v šematizmih do leta 1U4Ü, tedaj izgine iz ljubljanskih spisov in ga srečamo spet leta 1858 kot namestnika državnegu knjigovodje na Dunaju. Moja trditev, da je bil Košir po letu 1B4Ö premeščen na Dunaj, je popolnoma upravičena. Iz kakšnega razloga je bil Košir premeščen na Dunaj? Znano je, da je Avstrija 1. junija 1850 uvedla po zgledu drugih držav "poštno znamko," in komu drugemu naj bi bila poverila preosnovo poštne reforme, Če ne, onemu, ki jc Že leta 1836 ears Slika predsednika Rooaavelte. ko Je sadnjlč govoril po radiu ln obenem tudi raaglaall popolno tajemno atanje. stavil svoje predloge o poenostavljenju poštne reforme in uvedbi znamke? Košir je bil tedaj dodeljen avstrijskemu trgovinskemu ministrstvu, kateremu je tedaj pripadala tudi poštna uprava. Ce se je imo Košir pisalo v nemškem pravopisu "Ko-shier" in ga prej omenjena nemška pisatelja imenujeta "Avstrijca", ni to nikak dokaz za Pismo iz Londona (Nadaljvvanjo a I. atranl.) , so bili ognjegasci za njimi! Niso jim dull prilike, da bi se razplamteli. V gornjom nadstropju sem našla prijateljico, pripravljala in delila je čaj ognje- mrnmmm m r~rrrr ^ gascem. Pogledam skozi okno, nam jasno dokazuje, da je nem- J® f™""0 ,1 8ten0, 4Na ^ ° trati v sredi squara je —-" »H-ta w p M; Slike U Antarktika e Mali Ameriki (na polje, sej se vhod v "Dig Tow®", kjer ¿e prebivala zadala a kap »dieti a ameriških reslakevalcev. ška pripadnost povsem izključe* na. Krstno ime "Lovronc" je med nemškim narodom tako redko, da, skoraj nezuano, medtem ko je ta svetnik med Slovenci zelo močno zastopan. Prav tako num priimek Košir sam jusno in določno priča, du^je bil njega nosilec Slovenee. Pisec v nemškem strokovnem glasilu očita Angležem "duševno tatvino" Koširjeve ideje, ta trditev bo tudi držala, ker prav vsi pisci o Koširju — Schweiger-Lerchenfeld, Klesskalt, Haas in drugi poudarjajo eno in isto: "Ko le Košir leta 1B3S govoril v Ljubljani s Anglešem Gellawalem. Je ta Košir levo Idelo laaeeet v Anglijo, tam stopil v attk ■ drugimi reformatorji poštne uprave, ka terl ao vae od leta 18M do 1140 gledali, da so to Koširjevo sami-sel isvedli ln uresničili." Prav zato moremo Jugoslovani z mirnim srcem in ponosno pouduriti —Lovrenc Košir je bil rojen Slovenec in — Jugoslovan, ves svet pa mu je dolžan zahvalo za njegovo idejo, vsled česar zasluži v polni meri, da ga imenujemo "Očeta poštne znamke!" V dolžnost si štejem izreči zahvalo prečast. gospodoma župnikoma, g. ftušteršiču v Selcah in g. ftinkovcu pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko (zdaj v Doleh pri Litiji) za pomoč pri iskanju rojstnih podatkov. P. Kobal-Murnc. Minnesota izboljšala delavsko zaščito Tiče te deloma uposlenik delavcev St. Paul. Mina.—Državna komisija, ki upravlja zakon brez-posclnostne počena In razbita visela križem kražem po »tonah. Umivalniki oškrbtjeni, nekaterih Je manjkalo pol, dru gi popolnoma. Kes, Viljem je bil v brivnicl. In celo nekaj starih gospodov tudi, ki so Jih brili. Da, vode nimajo, plina nimajo, sli post reči ti morejo s vsem, kar hočeš. Vodo prineso od zunaj segrejejo jo v kotličkih nad ognjem. "Vse to Je le za časno, gospodu, boste oprostili dokler ne najdem drugih pro-atorov. Knla. d« m» nama ne bo mečkal in da bova hitreje našla mesta, katera bodo oznanjena na radu, kjer se bodo vršile bitke". Ko «v« bila z delom gotova in preti no sva zemljevid obchiU tja," pravi sinko. Vaai mu ni- benega poročila ni bilo o naših sem pokazal, ker je na zemljevi-1 obmejnih mestih, du ni bilo. ' Poročali so o bombardiranju Bslgrada in o bojih v Vardarski dolini krog Skoplja, o naših kra- "Mupa" je bila kljub oglašanju Tribune silno pomajkljiva. V Sloveniji ao bila zaznamovala samo večja mesta kot Ljubljana, Kranj, Maribor,. Krško, Novo mesto, Cerknica in Kočevje. Naših malih obmejnih trgov in vasi na Gorenjskem ni bilo nikjer. Izpuščene so bile še Jesenice, Kranaka gora, Bled, Kamnik in Skofja Loka, za katere bi človek pričakoval, da bi našla mesto na zemljevidu, a jih ni bilo. Silno nerodno se ml Je zdeio pojasnjevanje. Toliko sem vedel povedati ainkotu o naših krajih poprej in mu uatvarjal domišljijo o naših malih mestih poleg Ljubljane, katera ao slovela radi tega ali onega, sedaj jih pa niti na vojnem zemljevidu ni in jaz nimam svojega pripovedovanja a čem podpreti. "Mapa" je zelo površna in silgo (Mimanjkljiva, aem se skušal izgovarjati. "Počakajva do jutri. Zjutraj bodo gotovo poročali, kako fronta stoji In priobčili bodo manjše zemljevide, na katerih ImkIo obmejne vasi In tako se morda zgodi, da ti bom pozneje lahko |M>kazal našo vaa." poleg radia, kjer bi ga vsak čas lahko snela z žeblja, sva ga polo- Čakala sva neetrpno prvih po-žila na mizo. ročil, ki pa niso bile nič manj po- "Sedaj ml pa pokali, kje je va- manjkljlva kot "mapa". En dan. ša va* in povej koliko dni »m»"dva, tri dni, "mapa" je pa še ve-vzelo Nemcem, da bodo prišli do dno viaela na steni nerabna. No- jih pa nič, kakor da bi ne ležali takorekoč v trikotu mej in je bilo tamkaj nemogoče se izogniti vojne. Proti koncu tretjega dne pa je bil omenjen Kranj. Odkod ao prišli v Kranj preko drugih vaai Italijani, poročilo ni povedalo. Mesto Kranj je bilo torej prvo msato na najini "mapi", katero js bilo odtrgano od Slovenije. "Koliko ameriških milj je to od vaše prave meje? Koliko milj daleč je aovražnik sedaj v Sloveniji?" je hotel vedeti Clarence. Mene je pa dužilo v grlu. Kako naj bi v tem času računal kilometre v> milje, ko ao mi stale pred očmi vse tiste strahote prejšnje vojne, prve in zadnje dni, ko je naš razbiti polk vračal domov v novo državo in ni bilo na ulicah Ljubljane nikogar, ki bi naa pozdravil — kakor so nam obljubljali prej? Saj je bilo razumljivo, zakaj ne. Nenaden preobrat. zmešnjava in radoet osvoboditve. vse skupaj ae je mešalo, zato je od pusti ji vo, da so pozabili na Planinakl polk. ki je krvavel in umiral na bojišču štirideset mesecev, sedaj pa se je vračal domov In sedaj, prav aedaj, ko me sinko vprašuje, koliko milj daleč je sovražnik v naši domovini, stoji pred mano vprašanje, pboivita kje stoji naš prejšnji polk, naš nekdanji 17U lovski bataljon? itd. Ali so na naši slovenski meji ali ao Jih poslali daleč doli na Jug? Dan pozneje je bil omenjen Maribor. O Celju, Valenju, Spodnjem Dravogradu, Zidanem moatu, Trbovljah in Zagorju nismo čitali nič, kakor da ne obstoje, ali pa da so obstali pred vojno. Teden se je bližal h koncu, najna "mapa" pa je bila še vedno nerabna. Tistih bojev, katere sem si ustvaril v domišljiji za vsako ped zemlje, za vsako vas, ni bilo. Nak, to ni noben Kras, nobena soška fronto, kjer je stala fronta na mestu celo leto in ao bile javnosti znane vsake male vasice, vsak potoček in hribček — to je "Blitzkrieg", ki ne pozna več tega in se jim ne zdi Več vredno poročati. Zato poročila skačejo z mesta na mesta; še par tokih skokov in skrbi, kje stoji fronto» ne bo več . .. Ampak "Blitzkrieg" tudi ni hudič, in če bi tudi bil, ga mora biti enkrat konec, me je tolažil notranji glas. Srbski generali, ki so se takorekoč rodili vojaki, morajo že vedeti, kaj delajo. Hitler je "blitzkrigal" po drugih ravnih državah, po Srbiji ne bo. Njegovi tanki in njegova motorizirana armada ne bo mogla br-zeti po ovčjih stezah čez prepade in navpična skalovja. Niso sicer imeli dosti časa za priprave, ampak nekaj so ga le imeli in tisti čas, saj jaz sem mislil tsko, so poslsli vojske v ozke soteske in podminirali vsako veliko skalo v gorovju, da bodo izvabili sovražno armado v te soteske in jim odprli pot, kadar bi jih imelTaovolj, tedaj bodo pa zažgali, da se zasujejo doline s Hitlerjevimi tanki in armado vred. Mqd tem bodo po Vardarski dolini navzgor pridrveli Angleži in Grki. Angležev je bilo pripravljenih kot listja in trave, vsaj tako bi človek sodil po poročilih o izkrca vanj <4 angleških čet in ker jih Amerika že toliko časa zalaga z aeroplani, morajo biti tudi v zraku močni in tako se bo enkrat vendar preobrnilo. Ne, preprostemu človeku je nemogoče verjeti in razvozi jati, kako bi mogli drveti tako slepo v pogubo, ako niso videli prav nobene prilike za zmago ali vaaj zadržanja nekaj mesecev. Čemu je bilo treba Jugoslaviji stradati ves čas vojne ssmo zato, da je u-stregla sovražniku, ki jo je nazadnje vseeno požrl? Cemu čakati, da je sovražnik napravil krog in krog nje obroč, ko so bili izgledi — vsaj človek bi mislil tako, dokler Hitler š« ni imel Rumunije in Bolgarije — mnogo boljši za odpor, kakor so bili potem, ko so bili obkoljeni? Človek se otresa takih vprašanj, pa se jih ne more otresti. Moj notranji glas, ki mi je prerokoval, da si bo Hitler polomil v Jugoslaviji zobe in da bo tisti slsvni "blitzkrieg" izgubil svoje bliskovito ime, se ni obnesel. Poročila so suhoparno poročala naprej o izgubi novih mest. Padla je Ljubljana, Belgrad. Čudeža ni bilo pričakovati več, nastalo je samo vprašanje, kam in h komu. Vsa leta po vojni skušam iztrebiti iz sebe, plemensko in narodno mržnjo, a kadar pridem do I-talijanov, se mržnje do njih ne morem iznebiti. Nikamor niso mogli v prejšnji vojni In nikamor niso mogli v tej, dokler jim Hitler ni priskočil na pomoč. Čeprav sem trdno prepričan, da i- Unija nogavičarskih delavcev CIO Je morala maakiratl neko delavko valed bojazni pred šlkanaml delodajalca, predno Je naato pila a govorom po radiu ▼ High Pointu, if. C. Tuje dete Grigori| Rylkin "Če se ne motim, je o tem pisal že Mark Twain. Dovolite, da si prižgem cigareto?" Prižgal si jo je, pa je takoj ugasnila. Naš posetnik se ni brigal za to okolščino in je nadaljeval svojo povest: "Da, Mark Twain. Veste, on je imel brata, ki mu je bil silno podoben. Često so ju zamenjavali. Nekoč so ju kopali, pa je pri tem edfen izmed njiju utonil. Tola kdo je bil to, Mark Twain ali njegov brat, še do danes ni pojasnjeno. Prišel sem vam povedat zelo slično zgodbo. Res da v moji zgodbi ne gre za dvojčke, tudi nihče ne u^one in se vse srečno konča, pa vendar . . . Spet je poskušal prižgati si cigareto, ki pa načelno ni hotela goreti. Srdit jo je vrgel v pepelnik. "Nesramnost! Kakšno blago mečejo na trg! O čem priča vse ;o? O pomanjkanju elementarne kulture v delu. Nekoliko vošari-jo, pa je gotovo. Pri nasdobiš cigarete, trde ko kamen, vžigalice, ki se ne vžigajo, lahkomiselne ključavnice, razburjene kozarce, ki sami pokajo, zaspane ure. Toda nimam namena govoriti o rečeh, marveč o ljudeh. Govorim o pomanjkljivostih v širšem obsegu. Dotakniti se hočem barbarskih odnosov nekaterih naših sodržavljanov do njihovih dolžnosti. Navajam kričeč primer: Mojemu znancu Vasiliju Kuzmiču Birjukovu, stanujoče-mu v Moskvi, Gorkega ulica 68, je zbolela triletna punčka Lju-sja. Škrlatinka. Bolnega otroka so oddali v otroško bolnico Ok-toberskega rajona v Moskvi. Upraviteljica bolnice tov. Čer-njak je tolažila roditelje: "Kar nič se ne vznemirjajte, pri nas je talijansko ljudstvo, delavstvo, ni krivo, človek ne more imeti do-njega tistega nagnjenja kot bi ga morda imel, če ne bi bili vedno, tako izdajalsko na prodaj tistemu, kateri več plača. Vojne še ni konec in vse, kar more človek upati sedaj je, da bi se ne končala v tem stanju kot je sedaj. "Mape" Jugoslavije ne gledam sedaj več. Obrnil sem jo okrog, da mi ne greni spomina, sinku pa sem pojasnil, ko je bilo vojne konec za Jugoslavijo, da sedaj naš dom, o katerem, sem mu mnogo govoril, spada začasno pod Italijo. Besedo "začasno" sem naglasil in zategnil z namenom, da bi bilo res samo začasno. PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KNJIG KUHARSKA KNJIGA: ■Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV I Stane samo »"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^l ^ Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod ps so*< tud: v jeziku naroda, ki mu Js kaka Jsd posebno v navadi Ta knjiga Js neksj posebnega sa ons, ki ss zanimajo za lmhsnjs in ss hoda Jo ▼ njem ttmbolj lsvalbati in" izpopolniti. mi ^T' H _ Naro«te pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Btraat 2 s Msw York. N Y izvrstna oskrba. Vse bo v najlepšem redu." Pet tednov je ležala Ljusja Birjukova v bolnici. Zaskrbljeni starši so skoraj vsak dan prihajali v bolnico k znanemu okencu, kjer so jim prav ljubeznico dajali pojasnila o stanju bolne punčke, o temperaturi, o teku. Bolezen se razvija normalno, ni-kakih komplikacij, punčka je vesela in tudi tek ima. Starši so jih veseli, zlasti pa so se razveselili, ko so jim povedali: 'Vaša hčerka je popolnoma zdrava, jutri jo lahko vzamete domov/ Drugi dan proti večeru je bilo hladno in silen veter je bril po Moskvi. Starši so odnesli otroka, od nog do glave zavitega odeje. 'Potrdite prevzem otroka in hitite domov. Na ulici ne govorite z otrokom.' Roditelja se smehljata, se zahvaljujeta in krepko stiskata roke ljubeznivim ljudem v belih plaščih. Mati je vzela sveženj z otrokom in se začudila: 'Ali je postala težka!' Dežurna sestra je odvrnila s ponosom: 'Pri nas se je zredila za 800 gramov/ Prinesli so sveženj domov in ga oprezno razvili. Kaka srčkana punčka! Rdeča lička, sinje oči, ki pa nekoliko zaeudenö gledajo neznanega strica in neznano teto Stric in teta stojita presenečena z . izbuljenimi očmi. Lahko s 1 uroaoi H predstavljamo, C* ta tisto minuto, ko£ svežnja tuje dele LJusje. Zavila sta nesla nazaj v bolni*? S dete.'-Ta je/ l^N ? ,punčka i« dete in vidva jo mL*1 m naše dete.'Celo, 1 pirali na u način je Prišla sestra u/^ punčke, kar to vz^I Roditelja pa sta zaht* so ju spustili v dvoS sta seveda takoj nafla3 sjo. Toda ljudje v beT so imeli v tem pogj^' Ijivo mnenje: Ta puncku mi to vemo bolje.' ™ Naenkrat se je v u 6 vmešala sama Ljusja. M je svoje ime in priimku naslov. Da, ona sami j«! lala zadevo. Nehrakti Kasneje se je izkazalo, «k Ljusja od samega začetku na pod drugim imen« druga punčka pa pod, Bikovih. Birjukc dobivali pojasnila o temperaturi in teku tujega otroka. Mati tej. je takisto točno dobivak stila o zdravstvenem stak peraturi in teku male Ljd jukove. Še več: Ljusjoaoi operirati na ušesu in za (o cijo je dala dovoljenje ča ja mamica. 'To je vsa zgodba," ji J pripovedovanje nai pJ "To je čisto svojevrstni 2 ščina in sličnega primer»! poznam. Mislim, da tudi iu podobnega še niste culi Te di taki popolnoma oaamlji meri bi se ne smeli dogijf nas. Zato mislim, da je In zgodbo s tujim otrokom d ti javnosti. Treba je polaa česa lahko privede nekuM površni odnos človeka fcj ki mu je poverjena" t ■] Najzanesljivejše dma Isvske vesti so v dsevil»' sveti." Ali jih ¿ItaU «sil TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dda Tiska vabila sa veselice In abode, vislinlcs. ¿aiaihs H koledarje, letake itd. v slovenakem, hrvatska«. iloviM češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO W*\ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARMI * Vsa pojasnila daje vodstvo Hskarna.—Ceii» srnsrnt. uni)»ko dtio pral Pišite po informacija na natiov: SNPJ PRINTERYj 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO, W TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik pri Po Sklepu 11. redne konvencije sa lahko prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov i« •»• - ninL List Proavata stane sa vse enako, ss ¿Un. su ** •no letno naročnino. Car pa člani šs plaisjo Rri t .dni k. m Jim to prišteje k nsroininL Torej » da Je Ust predrag sa člane SIVPJ. Ltot Prt*** J* gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad tttsl U«i Pojasnilo*—Vselej kakor hitro kateri SNPJ, ali če se preseli proč od druiine tednik, oode moral tisU član is dotične naročena na dnevnik Prosveto, to takoj ............ ^ a#i in obenem doplačati dotično vsoto listu Pr«veu ^^ stori, tedaj mora upravništvo «nižati datum u to v*> Cena listu Piosvela Jei mg Za Zdruš. dršave In Kanado fO.Ot U CUmo l« O**» ** 1 tednik tn.___4JS I S tednika In____________SJS S ***** * S tednika In__________*40 S tad» k. ■ 4 tednika In............IJt « ^ 5 tednikov In._________ nM I *dnik°* Za Evropo Ja............. Izpolnite spodnji kupon, prilošite P«**1"® Z?«k** Moner Ordar v pismu In si naročitePiesvete-J* »F____4 PBOSVETA. SNPJ. SSS7 So. Lawndale Ava. Ckleago. I1L # Prilofteno pošiljam naračnlna sa Itet Fr<**"° ......ČL Ustavite tednik In «a ¿lanov moje druftlnet