27. številka.
i-«
lii
v i
Trst v petek 1. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
..Edtaoat
'ziat* eakrat na dan. razun owJ»>li iu p unikov. oh f». uri zvečer
?iar«£altia iaaAa :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ 6 „
ta en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naorej. Na na-roČbe hrer T»rilo*f-n*» naročnine w aoravs ae ozira
Po tobakarnafa ▼ Trutu ae prodajajo po-uunezne številke po 6 atotink (3 nvč.i: irven Truta pa po 8 atotink (4 nv«*.i
Telefon it*.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ff&iaoatl je tal
H^O
Oglasi
<e računa/o po vrstah v petitu. Za "rratno naročilo 3 primernim popustom Poniana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai it«l. ae računajo po pogodbe
Vgj dopisi naj ae pošiljajo uredništvu, Nefrankovani «lopisi ae ne <u>rejemaio Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu otclane aure-jema upravniStt«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Lredni&lvo in tlakama ae nahajala v
ulici Carintia 5tv. 12. L'pruTiilštfo, lil ■prejemanje Inseratov v ulici Moliš piccoio Siv. .'I, II. iia<i»u.
Uda|«t»li in odgovorni urednik F r * n ticJcik
L.*atnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v T rstr.
-1
• t«111 •
187611901
------- --- -S m -
P ne 8. januvarja 1876. je izišla prva številka
..Edinosti4', dne 8. t. m. je torej minolo 25 let, odkar izhaja glasilo našega političnega društva „Edinost". Ali dan, ki naj bi bil za nas dan zadoščenja, dan veselja, dan jubileja, bil je dan velikih skrbi, dan viharjev, dan titanske borbe za manifestacijo naše ekzistence na tej pedi zemlje slovenske, n**razdružni od vseskupne narodne lasti naše! Y veliki borbi nismo smeli misliti na-se, na svoj list; boj za veliko narodno stvar je zahteval vso našo skrb in brigo.
Zato prihajamo št- le danes, da se na skromen način spomnimo t«-ga pomembnega dogodka v življenju lista „Edinost".
Ni nam namen, da bi tu pokazali plastično, kak«« s«- je razvijal naš list iz preskromnih začetkov, rasel in dorasel do tega, kar je danes.
Temu slavnostnemu izdanju je priložena točno jMisneta prva številka, kakor je izišla dne 8. januvarja leta 1876. Čitatelj naj le primerja to prvo številko s številkami, kakor izhajajo sedaj ; pomisli naj, da je oni listič v skromni obliki izhajal le po dvakrat na 1110« c, a da danes izhaja vsaki dan v veledostojni, veliko povečani obliki ; ogleda naj si tedanjo in današnjo vsebino, pa ima jasno sliko pred seboj o mogočni njega evoluciji. Dejstva govore: drastičneje ne bi mogli tudi mi označiti velikanski korak od prvih začetkov do današnjega stanja. Ali če hočemo v jx>lni meri pojmiti pomembnost jubileja „Edinosti44, obsežnost vsega narodnega dela, ki ga je dovršilo to glasilo naše v tej dobi 25 let, se moramo spominjati v prvi vrsti, da se je paralelno z listom razvijalo tudi naše tržaško Slovenstvo. Kakor je se sv« »jo nalogo rasel list, tako je rasla žnjim tudi naša družba. Naš list je bil glavni instrument političnemu društvu na velikem delu za narodno in politično vzgojo tržaških Slovencev. In na tem delu je bil b«)žji blagoslov! Primerjajte le nekdanje občne zbore in -hode, z današnjimi, primerjajte predmete razpravam, zanimanje zborovalcev in njih udeležbo na debatah, pa boste videli, kako je v ljudstvu narasel zmisel za javna vprašanja, za vse, kar je v dotiki z življenjem in obstankom naroda ter s pogoji za nadaljnji razvitek, pa boste videli, kako se je naše


$
*
narodno in socijalno življenje ražširilo in poglobilo, kako je postalo ekstenzivneje in intenzivneje! Na tem vspehu ima svoj pošten del zasluge naše glasilo.
Rado se govori, da nazadujemo. To je res in ni res. Naša politična borba ima res beležiti le malo vspehov, a nevspehov vse polno in na vseh koncih in krajih. Ali treba razlikovati med političnimi borbami in razvijanjem naroda. Kakor je na jedni strani res, da politično nismo napredovali, ali da smo celo nazadovali, kakor je res, da dosedaj nismo mogli narodu svojemu priboriti narodnih in političnih pravic in mu nismo izvojevali, kar mu je zagotovljeno v ustavnih zakonih : tako jc na drugi strani nepobitna resnica, da smemo biti zadovoljnji z razvojem svojim kakor narod. Naša borba, v kolikor so vspehi odvisni tudi od druzih, neprijaznih nam faktorjev, ni imela in še danes nima vspehov. Ali sveta resnica ostaja, da narod mora najprej v samem sebi graditi fundamente svojemu obstanku! To je: narod se mora usposobljati za borbo za svoja prava ! Usposoblja pa se, ako se v njem budita in krepita zavest in navdušenje za svoja prava, ako se mu oživlja vera v lastno moč in mu raste volja za — življenje. Narod, ki hoče živeti in ki je pripravljen za vsako žrtev za uveljavljenje te svoje volje — tak narod ne umre !
A baš to se ne da tajiti : iz sebe smo rast!i. O tem pričajo cela vrsta društev, narodnih, zabavnih, denarnih, gospodarskih, o tem pričajo velike volilne bitke, za katere smo se usposobili, in pričajo moralni vspehi, ki jih dosezamo zlasti v novejih časih, v prvi vrsti pa priča dejstvo : da smo si na strani nasprotnikov izsilili — respekt!
To je velik vspeh, na katerem se je zahvaliti uglednim možem in rodoljubom, ki so delovali v našem društvu, in se je zahvaliti — našemu glasilu !
Z zadoščenjem in ponosom se smemo torej ozirati na 25-letno dobo življenja „Edinosti44. Osebe v društvu in pri listu so prihajale in odhajale, delo, pošteno delo, pa je ostajalo in je nadaljevalo. In še nekaj druzega je, kar se ni spremenilo in je ostalo tako, kakor je bilo oni dan, ko je izišla prva številka našega lista. To je — naš program! V pridejani 1. številki ga morete čitati.

„Edinost" bo neodvisen list; on bo svobodoljuben, a ne svobodnjaški; njegovo svododoljubje bo se-J zalo do tiste meje, do katere sezataj pravica in jx>štenje ; on bomiroljuben in n<- bo budil domačih prepirov, ampak priporočal bo edinost in slogo; on bo naroden in bo budil slovensko rodoljubje, učil, dramil in jaeilo bo naše prosto ljudstvo.
Tak«« so sklrnili možje, ki so pred 25 leti zasnovali naš list; in to velja še danes. Njihovi direktivi sledimo tudi sedaj in jej hočemo slediti tudi v bodoče! V sedanjih voditeljih naših je neomajljivo prepričanje, da za tržaške Slovence je možen in koristen le tak program in ni za las drugačen! Ako bi mi dobili nalog, naj spišemo program temu listu, šli bi jednostavno tja in prepisali bi, kar so napisali možje pred 25 leti!
S tem se smemo ponašati pred slovenskim svetom in povzdignenim čelom moremo danes, o jubileju tega lista, kazati na 25-letno nepremično zvestobo — svojemu programu !
Te zvestobe je niso mogli omajati nolu ni napadi, ni od desne ni od leve ; v trenotkih, ko smo morali v polnih požirkih piti kuj>e grenkobe, v trenotkih, ko so nam lastni rojaki delali krivico, ker niso umeli ni nas ni našega programa, nas je vsikdar tolažilo in krepilo globoko prepričanje, <la je ta program dober, da ga je narekovalo najčišteje rodoljubje.
In ker je dober in ker odgovarja potrebam naroda, mu hočemo ohraniti zvestobo tudi v prihodnje. Vemo pa, da naš list ni še j>o|>oln, vemo, da je še mnogo pomankljivega na njem, vemo, da imamo še daleč do one točke na svojem |x>tu, kjer se vsaj približamo tisti meri popolnosti, ki jo imamo pred očmi.
Ali nekaj bi prosili cenjene čitatelje in slovensko javnost. Pomislijo naj, kolike vsote rodoljubja, jx »žrtvo val nosti, samo-zatajevanja, vztrajnosti, u dan osti do jx>-stavljenega si cilja, jeklene volje in ljubezni do svete naše stvari je trebalo, da smo dospeli tako daleč. To naj uvažuje naša javnost, da ne Ik> z rekriminacijami brez potrebe grenila veselje do dela in da bo s- pravično sodbo in s pametnim upoštevanjem razmer in sredstev bodrila sedanje voditelje za delo v nadaljnji razvoj in |m>-polnjevanje tega glasila !
Naše geslo b<xli —delo! Neprestano delo, ki dobiva svoje impulze le iz slovenskega patrijotizina; delo v ta namen, da našemu tlačenemu rodu sinejo lepši dnevi, da tudi pred naš prag sine enkrat zlati žarek narodne sreče in slobode, ko bomo vsklikali radostno: rode, gospodar si na svoji zemlji!
Ti Vsevečni pa rosi svoj blagoslov na to naše delo ! Prosimo Te za to v imenu večne pravice, v imenu nauka Tvojega o jednakosti vseh ljudij. v imenu dosedanjega trpljenja in mučeništva našega milega roda. To je koprneča prošnja naša do Tebe, o večni Bi»g, danes, ko zaključujemo razdobje 25 let dela svojega.
Napredek Jmostf v zadnjih letih.
(l>opis.)
Po najhujši volilni borbi slavimo dogodek, ki je veliceg^. |H>mena za j»olit!čni in kulturni razvoj Slovencev v Trstu in okolici, — jtetindvajsetletnico lista »Edinost«.
Petindvajset let v zgodovini človeštva je ie kratka dol«, a |«etindvaj*et let v življenju tako kratkoživnega bitja, kakor so * i;« ti današnji jiolitični časopisi, {»etindvajset let neumornega dela za probujo in blagor naroda, to je nekaj, kar zaslužuje vso našo jm>-sornoft.
In Edinost« si je (Moteno zaslužila iittše spoštovanje, našo hvaležnost.
Trnjeva in dolga je biia pot, ki jo je moral list napraviti, pred no s^ je iz (toliime-eečnika {»ovzdign l do tednika. Koliko duševnih in materijalnih žrtev se je hotelo, j »red no je mogel list izhajati dvakrat in |>otem trikrat na teden, in sedaj, ko dobivam ► »Edinost« vsaki dan v roke, pomisli le malokdo na žrtve, ki so jih doprinesli možje, katerim je bila |w»verjena usoda našeg« lista.
Danes, ko se s temi možmi veselimo napredka, ki ga je storila > Edinost«, ko nam vstajajo n|N»mini na žalostne in vesele dogodke, na prestane !»orbe in težave, zahteva od nas
čut hvaležnosti, da se spominjamo tudi tistih mož, ki so nam v zadnjih letih povzdignili list na tisto stopinjo, ki smo jo sploh mogli ; doseči v svojih skromnih razmerah in s svojimi revnimi sredstvi.
Mnogo jih je, ki so si pridobili zasluge za razvoj Usta, zalagaje ga z duševno hrano. Imena Dolinarja, Dolenca, Ž vaba in drugih ostanejo s svi tli m i črkami zapisana v zgodovini »Edinosti«.
A z vso pravico se jim pridružuje mož, ki je listu posvetil svoje življenje, ki se je z dušo in telesom posvetil svojemu novemu poklieu, Ki je, to se lahko trdi, svoje najbolje moči žrtvoval od njega nrejevanemu listu. To je naš glavni urednik, g. M a k s o C o t i č. Nočem tu ponovljati, kar se je o tem možu pisalo in govorilo povodom njegove desetletnice, to pa moram reči, da ga ni z lahka urednika, ki l»i se bil s tako vnemo oklepal svojega lista kakor on. Kar piše, to 111« 1 i čuti. Radi načol, ki jih nevstrašeno zastopa, izpostavljen je bil raznovrstnim napadom. Dogodki zadnjih dni pa pričajo, da je hodil pravo pot, da je čisto rodoljubje, ki objema vsp dele in stanove našega naroda, ti^ta moč, katera edina nas more dovesti do vspehov in ki nam pribori tudi spoštovanje naših nasprotnikov in odločujočih faktorjev.
Olirani mu Bog še mnogo let ljubezen do dela : njegovo rodoljubje nam je porok, da bo ^Edinost« tudi v bodoče zastopala prava načela.
Xo, list ne more živeti ob sami duševni hrani. Videli smo, da se je »Edinost« razvijala. da je rasla, da je prišla naposled pod lastno streho, a nismo pomislili, da se je ta list. ki nas je vedno navduševal k idejalnemu delovanju v prid naroda, moral boriti skoraj vedno s financijalnimi težavami. »Edinost« ni bila ustanovljena iz denarne špekulacije, temveč v idejalne namene, a taka podjetja ne prinašajo dob.čka. Zlasti v zadnjih letih smo sliš di večkrat izražene želje, naj se list popolni v tem ali onem oziru, no, nihče ni vprašal, kako stoji list v materijalnem oziru: ali zmaguje stroške, Iki 11111 jih naklada pomnoženo izhajanje. Ee malokdo je znal, da bi bil lirtt že zdavnaj prestal izhajati, da ga ni vzdrževal mož, ki je zraven svojega poklica žrtvoval ves slobodni čas zboljšanju njegovih gmotnih razmer.
Sedaj, ko so premagane najveČe težave, ko se tiska list v lastni tiskarni, gleda ta mož lahko s zadoščenjem in zadovoljstvom na delo zadnjih let. llritke so bile ure, ki jih je moral prebiti, ko so z vsakdanjim izdajanjem pomnožili stroški, a se niso hoteli v isti meri povečati dohodki. A dr. Uregorill, — to je ta duša našega lista — ni obupaval. Neprestano je skrbel za svojega ljubljenca, pozno v noč je delal račune i 11 proračune in z občudovanja vrednim pogumom se je naposled odločil do važnega koraka, do ustanovljenja lastne tiskarne « pomočjo drugih rodoljubov. Delo se mu je s tem potrojilo, i no, on se ga ni plašil. »Še z večim veseljem je vporabljal svoje slobodne ure v po]>olnje- \
vauje administracije in danes, smerno reči, je
. . .i obstanek listu osiguran, je izpolnjena vsaj
ena želja našega »administratorja< dr. Gre-^
gori na.
Tržaški Slovenci ue bodo nikdar mogli ! povrniti dru. <ireg<>rinu, kar je on žrtvoval I duševno in, bodi to enkrat javno izrečeno, tndi materijalno, za naše glasilo.
On, kak-.r ga poznam", tudi ne zahteva zahvale : njemu, to sem prepričan, zadostuje zavest, da se je ravnal po Gregorčičevih besedah :
iN'c samo, kar veleva mu stan.
kar more, to mož je storiti dolžan«.
Dr. K.
Politično društvo „Edinost".
Vrli mož — ki baš radi tega zaslužuje, j da je njegovo iim* zapisano na častnem mestu v analih te«;a društva —. gospod A 11 t o n T robe c iz >v. Ivana, je že dne j?0. septembra leta 1*74. povabil k sebi več odlič-nejib rodoljuliov na pogovor radi usta no- ( vitve političnega društva za tržaške Slovence. Njegovemu ineneuju o potrebi takega društva -s> pritrdili vsi.
Kmalo na to, dne 4. oktobra 1*74, se 1 je v isti namen družba mož, nadahnjenih I najidejalnejim rodoljubjem. sestala v častit-;
Ijivi hiši, iz katere so v dolgi vrsti let pri-, hajali plemeniti impulzi 111 prekoristne inici-j jative v blagor tržaškega Slovenstva, v hiši i prvoboritelja, voditelja in veterana na narodnem delu: v hiši Ivana viteza X a-
b e r g o j a 11a Prošeku. Tu je misel dobila konkretne oblike, čemur je bila posledica, da se je dne 1. novembra istega leta sešlo mnogo rodoljubov iz mesta in okolice, ki so izvolili začasni odbor, ki naj izvede vsa pripravljalna dela za uresničenje plemenite in vele-aktuvelne izdeje, v prvi vrsti, da sestavi pravila. Xa naslednjem sestanku, dne H. novembra 1874 je odbor že predložil pravila. 1 Xa pretresovanju istih se je posebno inten- ! zivno udeležil nepozabni pesnik in pisatelj naš, gospod Fran Cegnar.
lTrejena pravila so se predložila vladi v |K>trjenje in z odloki »m visokega c. kr. na- j mestništva od dne 30. novembra št. 13342/1 so bila ista potrjena. Xatisnila jih je narodna tiskarna v Ljubljani v 500 izvodih.
Xa sledečih posvetovanjih so se izražali še mnogi pomisleki in nasveti, ki bi bili mogli stvar zavleči. Fran Cegnar jih je silil na hitro delo, ker se je bal, da bi se sicer navdušenje ohladilo. Mimogrede bodi omenjeno, da se je na teh sestankih omenjala tudi potreba, ki je ravno danes najnujneja in najaktu velneja^: potreba »Narodnega doma« ; seveda ti rodoljubje tedaj niso mislili na »dom« v takih dimenzijah, kakor je potreben danes z ozirom na prelepi razvoj našega s<»cijalnega življenja.
Pritiskanje Cegnarjevo je izdalo: prvi, ustanovni občni zbor je bil sklican na dan 2. febrnvarja 1875. Jutri bo torej 26-let-nica obstanka našega društva.
Prvi občni zbor se je vršil v »stari šoli« pri sv. Ivanu ob 3. uri popoludne. Udeležba je bila sijajna iz mesta in okolice. Vlado je zastopal policijski komisar in pozneje svetovalec, Slovei.eem predobro znani pokojni gospod V > d i c. X'a shod sta dosla tudi sotrudnik »Triester Zeitunge«, gospod Kafka in svetovalec na pomorski vladi, gospod vitez W i t t m a n n.
Predsednik osnovalnemu odboru, pokojni občespoštovani kremen - značaj, Ste f a n X a d 1 i š e k, oče pretigledne narodne rodbine, ki je tudi danes v prvih vrstiti) narodnih delavcev, jeotvoril zbor z daljšim govorom,
v	katerem je razložil namene ustanovljenega političnega društva, pozival rojake na zložno delo, na energično zahtevauje ustavnih in narodnih pravic ter vzbujal zanimanje za gospodarska vprašanja. Jedno njegovih izvajanj je bilo: društvu »Edinost« je namen povspeševati duševno in materijalni« blaginjo tržaških Slovencev.
Zapisnikar je bil nepozabni Ivan I)o-1 i n a r.
(iospod Anton Trobec je preči ta I poročilo o delovanju začasnega odbora.
< wi»spod vitez W 1* t t m a n n je pozdravil shod v laškem jeziku in je v daljšem krasnem govoru izvajal, kako narodne aspiracije objemljejo duše in čutstva. X e srečen on, ki ne čuti za svojo narod-n o s t. Ali narodnostni čut ne sme biti v namen, ampak le v sredstvo. Namen družbe člo ves.ee mora biti — čut človekoljubja. Z življenjem narodov je istotako kakor z živ-ljsnjem človeka : to je vzdigaj«»ča se in padajoča črta. Vaša sreča je, da se g i b 1 j e t e v dvigajoči se črti. Ali
vi	ste še mladi, vi se morate še mnogo učili. Poživljal je torej okoličane, naj se čutijo jedno z meščani, kajti nobene razlike ni med
ohčanom-okoličanoni in občanom-meščanom :
. 1
vsi imajo jednaka prava in jednake dolžnosti, vsi morajo biti jednako vneti za — skupnost.
Po tem lepem govoru je bil izvoljen prvim predsednikom pol. društva »FMinosti« gospod odvetnik dr. B i zj a k, ki se je v izbranih besedah zahvalil na izkazani mu časti. Xa to je gospod A 11 to n Trobec govoril o dobrotah ustave »n važnosti pol. društva ravno zato, ker je istemu naloga, boriti se za ustavne pravice.
Jako navdušeno je govori! tedaj kapelan svetoi vanski, gospod Josi p K r i ž m a n, proslav vši Vodnika kakor uzor rodoljubnega moža.
\ odbor so bili izvoljeni : za I. okraj: Ivan Sancin, Ivan Dolinar, odborniki: Eovrenc Sancin, Andrej Sancin, namestniki : I. Ciač, I. Xadlišek, A. Skerl, Jože Kurent, svetovalci;
za II. okraj : Ivan Purič, odbornik: Davorin Kerbun, namestnik : Jurij Gerdoij, Davorin Pečar, France Nadlišek, svetovalci ;
za III. okraj : Štefan Nadlišek, Anton Trobec, odborniki ; Zulian, Gustinčič, namestniki :
za IV. okraj : Ivan Gerlanc, odbornik : Andrej Martelanc, namestnik ; Jakob Fer-luga, Franee Martelanc, Luka Piščane, svetovalci ;
za V. okraj : Miha Urbančič, tir. Bizjak, odborniki; Andrej Raženi, I. M. Sosič, namestniki; Martin Grgič (lJadriče), Franee Smrdu |Eenčaj| (Bazovica), I. M. Malalan (Opčine), Miha Kale (Gropada), Jakob Štrukelj (Trebič), Luka Vidav (Bane), svetovalci ;
za VI. okraj: I. Nabergoj, odbornik; 1 Silvester Ukmar, namestnik; Jože Bogateč, I Matija Štoka, Ivan Goriup, svetovalci.
V odborovi seji due 14. febrnvarja se je odbor konstituiral takode: Štefan Nadlišek podpredsednik, Ivan Doli n a r tajnik, Anton Trobec blagajnik.
Temelj je bil postavljen in na tem temelju je društvo delovalo dalje do — danes. To delovanje je bilo neumorno zlasti pod načelstvom Ivana viteza X a b e r g o j a, ki je bil že 1. junija 1875 — po odstopu dri. Bizjaka — izvoljen predsednikom in ki je nosil to breme dolgo vrsto let od 1875 do 1891, ko je stopil na njegovo mesto sedanji predsednik g. prof. Matko M a 11 d i c. Prirejali so se shodi, na katerih je ljudstvo dozorevalo poli tiski in se vzbujalo narodno. Društvo je posezalo z resolucijami, sklepi, manifestacijami, prošnjami, pritožbami v vse javne dogodke, ki so bili v zvezi z interesi našega naroda. Možje, ki so žrtvovali sveje moči razvoju tega društva, zaslužijo polno hvaležnost v srcih naroda.
O delovanju društva zadnjih 10 let nočemo govoriti. Isto leži pred vsemi kakor odprta knjiga. V to knjigo poglejte in sodite objektivno!
Danes, ob 26-letnici obstanka tega društva nam pa kipi iz globine rodoljubnega srca želja: živi, rasti in razcvitaj se v obrambo roda slovenskega na obalih sinje Adrije!
List „Edinost".
Na občnem zboru političnega društva «Edinost». dne 9. maja 1875 je g. Anton Trobec povdarjal nujno potrebo, da si tržaški Slovenci zasnujejo svoje glasilo. Ze takrat je priporočal, da listu bodi ime «Edi-nost». Zborovalci so soglasno pritrdili T robce-vemti menenju. S tem je bila misel oživljena, zrno je palo v rodovitno zemljo. O Trobce-vem predlogu so razpravljali potem v odborovi seji dne 13. maja istega leta, zlasti sta navduševala za misel gg. Ivan Nabergoj nepozabni Ivan Dolinar in Ivan M. Vato v e c. I-te seje sta se kakor gosta udeležila tudi sedaj že pokojna : tedanji kapelan svetoivanski Josip Križman in pisatelj Fran Cegnar. Po temeljiti razpravi so izvolili v ta namen poseben odsek sestojeei iz gg. Kri ž mana, Pipana, Grla u ca in Dolinarja Xa občnem zboru dne 20. junija 1*75 p« je menil gospod Pipan, da bi bilo bolje, ako bi se zložili z Goričani in da bi ustanovili skupno glasilo. Tudi gospod Ivan Xabergoj se izrazil za to, da bi se pogodili z Goričani.
To menenje je bilo slednjič tudi vspre-jeto. Xa občnem zboru, dne 11. julija 1875, ki je se vršil pri sv. Ivanu — so nadalje razpravljali o stvari. Za združenje s »Sočo« ie bil zopet cospod Pipan, proti pa gospod Križman, češ, tla je »Soča« liberalna in da se s takim listom ne kaže družiti. Xa tem zboru je bil navzoč tudi teganji urednik »Soče«, pokojni Viktor Dolenc, kije branil »Sočo« pred očitanji Križmanovimi Viktor Dolenc je ponudil »Sočo« kakor skupno glasilo in je izjavil, da so Goričani pripravljeni celo za to žrtev, tla se »Soča« preseli v Trst. Tudi g. Martin Pečar seje izjavil za združenje, vsprejet pa je bil predlog Trobcev, da se v Trstu ustanovi poseben list, kakor je že predlagal poprej.
Xa občnem zboru pri sv. Ivanu dne 1. novembra 187:") pa se je stvar zopet zasukala in prevladalo je menenje za druženje z Goričani. Temu menenju e je pridružil ce.d isti gospod Križman z ozirom na to, da se je spor nn Goriškem poravnal. Izvoljen je bil torej poseben odsek za pogajanje z Goričani. Kako so se pote.n ta pogajanja vršila in — razbila, morejo razvideti čitatelji iz poročila o občnem zboru društva »Edinost« v Bazovici dne 'M), decembra 1875, natisnjenega v danes priloženi 1. številki »Edinosti« od leta 1876.
Ostalo je torej pri tetn, da se v Trstu zasnuje posebuo slovensko glasilo pod imenom »Edinost«. Ko so bile premagane vse težave, je prva številka koaečno izišla dne 8. janu-varja 1876.
Najprej je izhajala »Edinost« vsakih 14 dni, {totem |v> enkrat na teden, !ia to dvakrat na teden in dvakrat na teden s prilogo » Nnviearc.
Do leta 1**2. se je tiskala »Edin<*»t« v Llovdovi tiskarni. (totem pa se je preselila v Dolenčevo tiskarno.
S 1. janlivarjem 18«.»4. je izhajala 3 krat na teden v 2 ^zdanjih, zjutranje in večerno, in sicer do 1. 1*1*6. na dveh straneh v večetn fornatu.
(»d leta	do 2. aprila 1*^8. na 4
straneh v nekaj manjšem formatu tudi trikrat na te«len v 2 izda njih. Dne 4. aprila 1 se je preselila iz tiskarne Dolenčeve v lastno tiskarno ter je začela izhajati po dvakrat vsaki dan zjutraj in zvečer. Ta način izdajanja «e je bil ukrenil radi časniškega koleka. Jutranje izdanje za mesto je bilo namreč vsled te uredbe koleka prosto, a večerno za abonente je bilo kolekovano.
Na ta način j** izhajala »Edinost« do konea	leta.
S 1. ] a no varjeni 19U0., {*» ttdpravi ča-nišk- ga kolka je začela izhajati v jn.večanera formatu enkrat na dan in sicer zvečer, kakor izhaja še danes tako.
Prvi urednik jej je bil jtokojni Ivan Doli nar; od leta 1**2 naprej Viktor Dolenc; |m> Dolenčevi smrli sta jo uredovala |H»kojna K r a ii Ce g n a r in A v-g u s t Kerinavner do konca 1. 1*8< ; za njima je prevzel uredništvo j>okojui Lovro Ž v a b. Le ta je u redova 1 »Edinost« do svoje smrti septembra 1888. Na to je nastopilo nekako »med v ladje« brez pravega glavnega urednika. Sodelovali so razni rodoljubi, so-sebno gg. J u s t P i »i a m c in L u d o v i k F u r 1 a n i.
To je trajalo do začetka 181*0 leta, ko se je politično društvo « Edinost* pogodilo se sedanjim urednikom, gospodom M a kn o m C o t i č e m.
To hi bila kratka in jnivršna zgodovina postanka in razvoja našega lista teh 25 let. Dolžnost pa nam je, da se tu hvaležno spominjamo iH«li onih mož, ki so bili vsikdar pripravljeni za materijalne žrtve v podporo glasilu tržaških Slovencev. Hvala jim prisrčna. zlasti pa rodoljubom Ivanu vitezu Naber goju, rodbin* T rud nov i, gosp. Kal istra, Josipu G o r u p it, 8 a b C a, Man koču, V a tove u in drugim.
Vsem na čelu pa treba omenjati vrlega g. Antona Trobca. On je bil tako rekoč spočeinik -Edinosti* i.i |njegova rodoljubna hiša ie bila riltel toliko našemu ulasilu kolikor političnemu društvu »Edinost*. V njegovi hiši -e zbirali rod olju bje, ko >o snovali ta list in društvo.
Imena ustanovni kov in dobrotnikov našega gla-.la ostanejo zabeležena ne le v analih lista, ampak tudi v srcih hvaležnih tržaških Slovencev. I stanovili so nekaj koristnega, neoiih<»dno potrebnega in — trajnega. Se pozni rodovi se IhhIo spominjali dela njihovega rodoljubja in njihovih žrtev ter bodo blagro-vali njihov spomin.
Kolikor se jih je že preselilo v božjo večnost : večni jim pokoj in nepozaben spomin ! Onim pa. ki še žive in delujejo med nami za iste ideale, ki so jih vodili pred 2o leti, ko so snovali ta list, bo gotovo v najlepše zado-«'enje in naj vere plačilo, ako bodo videli. da to. kar so z snoval', raste, se razvijam -itolnjuje tla i je v blagor in srečo Slovencev •ob A d rij i.
V	kolikor ie to odvisno od sedanjega urednika in od družili einiteljev, ki vodijo to narodno podjetje, obljubljamo danes svečano, da h«»čeuio posvečati istemu vse sile v ta namen, da dobrotniki dobe rečeno zadoščenje !
Društvo ..Pravnik1 m njepvo Mo „Slo?. PravniK" v 1.1900-
(Poročilo tajnika dra. E «>rs t erj a na občnem zboru društva »Pravnik« dne 2»>. jan. li*)l.i
Dvanajsto leto obstanka minilo je društvu »Pravnik« : Društvo se nahaja v dobi miru, v dubi tiheira razvoja Znakov nazadovanja ni, dmštvo stoji namreč krepko kakor prej v vrsti kuiturnih in znanstvenih institucij narodov h. Živi in deluje v svojem glasilu v »Slovenskem Pravniku«, ki ga je izdalo zadnje leto kakor XVI.
V	g. dr.it Danilu Majaronu si je društvo izbralo urednika, ki vodi mesečnik »Slovenski Pravnik« z rutino naloge si sves -tega, v prid razvoja slovenske pravne vede Vsestranski skrbnega moža. Dr. Majaron si
vzgaja svoje sodelavce, dobro pozna one, ki bi bili voljni in zmožni, znanstveno delovati, vabi in vspodbudi jih k pisanju, kajti dobro mu je znano, kaj da bi prijalo našim potrebam in kje da je še neobdelana ledina, ki jo ni smeti več v nemar pustiti. Oživljajoča je v tem oziru njtgova skrb. glasilo naše pro-speva jw»d njegovimi rokami in glasno pohvalo zaslužuje si g. dr. Majaron, ker nam podaja vsikdar zanimivo in znanstveno pomenljivo vsebino v posamičnih mesečnih snopičih, ne le v slovenskem, marveč tudi v hrvatskem jeziku.
Po materijah, ki jih obdelujejo v zadnjem letniku »Slov. Pravnika« znanstveni spisi, je videti, da nahaja vs:ika glavnih vrst pravne vede enakovredno vpoštevanje, materijalno civilno kakor tudi kazensko pravo, ci-vilnopravdni in kazenskopravdni red in tudi upravno pravo, ki ga je najti v najnovejših zanimivih odločbah. Posebno skrb p<»sveča g urednik sodni medicini; v odnosnih spi sili preskrbuje naše glasilo sodnim zdravnikom toli zaželjeno »copio verboriun«, slovensko zdravstveno terminologijo, ki naj dovede vse sodne zdravnike k podajanju slovenskih zdravniških izvidov in mnenj. Spoštovanje sta pa našla v zadnjem letniku »Slovenskega Pravnika« tudi pravna zgodovina in pravna filozofija.
Materijelno civilno pravo obdelujejo v rečenem letniku Karol \Venger, ki razpravlja v dveh sestavkih »o avtorski pravici«, v tretjem pa »o pravnem značaju zahtev pri stoječi h zakonskemu drugu po § 757 o. drž. zak.« J. K > v č l i k piše o vrednotah (valutah), dr. Dane Marinie pa »o malae Hdei stečnika napose dostalea.«
Kazensko pravo zadeva obširen spis v mnogih, razumevanje zakona ohjasnujočih primerih iz najnovejše p:akse glede zakona »o prometu z živili«.
Civilnopravdni red je predmet (h ema Anton Levee vima spisoma »o Aiskrecijo-narni oblasti predsednika senata glede provedite dokazov« in o »povabilu radi obnovitve pretrga nega postopanja«.
Izvršilni red sta si izbrala Henrik S t u r m k razpravi »o določbi Ij 74 izvrš. reda« in dr. Eran M o h o r i Č k spisu »o odstopu in preodkazu terjatve po novem zvr-šilnem redu«.
Sodno medicinske spise podajata dr. P. Defranceschi in dr. Ivan Robida. Prvi, ki je kakor vstvaritelj pregnantne prav iz narodove govorice povzete terminologije iz prejšnjih letnikov kar najbolje akreditiran, zbral si je kakor predmet primer umora in primer trajnega oslabljenja besede, ki mu daje priliki* za izk lesa nje novega besedila, dr. Robida pa objavlja tudi tajnika zelo zani-majoči instruktivni slučaj duševne »degenera-eije in alkoholske psihoze«.
V	področje pravne zgodovine spadata arinvalistiško objavljenje P. pl. Radicsa o
; »opominu pred prisego, za priseganju in zasliševanju prič«, kakoršen se nahaja slovenski pisan v rokopisu iz I. 172i': To objavljenje je za pravnika jednako zanimivo kakor za jezikoslovca. »O literaturi politične ekonomije« j iše dr. Ivan Z mavec, po.iaja v tem pregled razvoja vede, ki je v socijalno ra k vneti naši dobi jedna najaktualnejših ved.
Pravno filozofskega značaja je v našem »Pravniku« objavljeni slavnostni govor »o pravni znanosti«, ki ga je govoril vseučiliščni profesor dr. E. S p e v e c dne 3. inarea lani na slavnosti 25-letnice zagrebškega pravniškega društva.
Spomin slavnega učenjaka v Pragi leta 1*75. zamrlega dr.a Josipa Krain/.a, ki je bil slovenskega rodu. posvečen je daljši življenjepis.
Ne zahirao končno objave sklepov lanskega shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic in pa sklepov lanskega shoda odposlancev avstr. notarskih zbornie.
Toliko v pregled vsebine lanskega našega letnika »v kolikor se tiče njegovih znanstvenih člankov. »Slovenski Pravnik« pa obsega razun člankov v vsaki mesečni številki U>gato obilico odločb iz najnovejše pravosodne prakse. Da je izbera teh odločb vsikdar zanimiva, ker ima najnovejše slučaje zgolj odločilne vrednosti, je priznano, ne manjka tu niti priznanj se strani uredništev nemških juridičnih publikacij, ki so že mnogokrat objavili sestavke našega glasila.
V	glasilu »Slovenski Pravnik« pojavlja se delovanje našega društva, na delovanje to je društvo opravičeno ponosno, v njem tiči zaklad marljivosti njegovih členov.
Na tem mestu spominjati se nam je ne-
davne« umrlega odvetnika g. dra. Alfonza Moscheta. Ranjki je bil »Slovenskemu Pravniku« v letih 1881 do 1883 prvi usta-novnik in urednik. Po premoru 4 let je jel 1. 1888. na novo izdajati »Slovenski Pravnik«, dokler se ni istega leta ustanovilo naše društvo, ki je prevzelo nadaljno izdavanje lista, hroječega danes 16 letnikov. V tiru. Mo-schetu je zgubilo naše društvo zvestega prijatelja in člena, vse vrste pravniškega stanu pa simpatičnega in koncilijantnega stanovskega druga. Ohranjen bodi zasluženemu možu v analih našega društva trajen spomin !
Izmed delovanja našega društva je še omeniti, da se je društvo udeležilo dne 3. marca 1. 1. 25-letnice hrvatskega pravniškega društva v Zagrebu, po deputaciji, obstoječi 1 iz gg dra. Ferjančiča, dra. Majarona in dra. Krisperja. Kakor povzemamo odnosnemu poročilu, se deputacija z največo radostjo spominja odnosnih slavnostnih ur. Zadobila je duševne utise, ki naj jih navdajajo k čim intenzivnejšemu delovanju v prid razvoju na-sega društva.
Tudi slovesnega praznovanja stoletnice rojstva <lra. Eranceta Prešerna se je udeležilo naše društvo, zastoj »a no je bilo na vseh slavnostnih shodih, ki jih je Ljubljana priredila velikemu pesniku v spomin.
V	odboru so zasedali izvoljeni na obČ-nsin zboru dne 24. januvarja: načelnik dr. Ferjančič, njega namestnik dr. Majaron, tajnik dr. F oe rs ter, blagajnik dr. Pire, knjižničar rodni tajnik Kavčnik, ljubljanski odborniki notar Gogola. sodni pristav Milčinski, dež. sodni svetnik Polee, vnanji pa: minist. tajnik dr. Habnik na Dunaju, odvetnik dr. Hrašovec v Celju in odv. kandidat dr. Zuc-con v Pulju.
V	svojih zadnjih sejali se je odbor posvetoval za prihodnjost, kako bi se nadaljevala društvena priročna zbirka zakonov, za katero so rokopisi že pripravljeni, odnosno obljubljeni in to : za novi zvršilni red z naknadnimi določbami in odločbami za trgovinski zakonik in menični red. Tudi je odbor imel priliko posvetovati se o namenih okrožnega zdravnika dra. H o ma n a, ki je pripravil rokopis za kratko slov. terminologijo sodni medicini. Konečno je odbor razpravljal nasvet, ali ne bi kazalo, da društvo »Pravnik« začne prirejati popularna znanstvena predavanja o praktičnih pravnih, upravnih in socijalnih vprašanjih.
Dana-njemu občnemu zboru bo dana s tem prilika, izreči svoje meuenje in svoje želje glede teh odhorovih ukrepov.
Dr. Foerster.
Politični pregled.
V TRSTU dne 1. februvarja 1901.
Naš triumf. Marsikomu se je odprl ob izidu minolih državnozborskih volitvah v v Trstu čisto nov svet, mnogi so ob tem dogodku strmeli in se jim stvar tako nemogoča dozdeva, kakor da bi se v sredini atlan-skega oceana odkrilo novo kopno. Malone vsi slovanski in tudi drugi časopisi so pisali o našem fenomenalnom vspehu in vsi so priznavali velikanski napredek tržaških Slovencev. No največe priznavanje in največe zadoščenje prišlo nam je od one strani, od katere bi se najmanje nadejali — od naših najhujših nasprotnikov v Trstu — od »talijanske stranke in to ne morda samo s kakim člančičem v listih, temveč o slovesni priliki, na ustanovnem zborovanju novega političnega društva združenih našik nasprotnikov v Trstu, katero se snuje iz strahu pred istimi Slovenci, katerih eksistenco na tržaškem ozemlju so do sedaj vedno zanikali, trde, da v Rossetti-jevi domovini »non si parla che italian«.
Predsednik Zanetti sam se nas je najprej spominjal v svojem nagovoru, čegar besede podajamo tu v d oslov nem prevodu : ». . . proti nam so Slovani nastopili, mogočni vsled železne organizacije, sadu vstrajnega in neutrudnega delovanja . . .« in potein : ».. toliko pa nas ne more zadovoljiti izid volitev v V. kuriji, na kateri je doživel naš kandi- | dat ponižanje s tem, da je prišel v ožjo vol
itev s slovenskim kandidatom. Ali, da bi bil vsaj izid te ožje volitve tak, da bi mogel izbrisati doživelo ponižanje.»
Najvažnejša izvajanja pa je podal, kakor ob vsaki taki priliki, najbistreja glava v nasprotnem talx>ru, dr. V e n e z i a n.
Nočemo se spuščat' za sedaj v polemiko z njega izvajanji, sloneči mi, kakor vedno, na sami blesteči sofistlki, temveč omeniti hočemo le najvažnejši moment v njegovem govoru.
ki preludira novi italijanski taktiki ; in to je očitanje svoji lastni stranki, da tišči, liki znoj, z glavo v pesku, ter da ne opaža, ali noče opaziti, delovanja slovenske stranke pod izbornim vodstvom slov. pol. društva v Trstu.
To je znamenit moment v naših narodnih bojih, to je dokaz, da Italijani tividevajo nevspešnost politike zatajevanja naše eksistence, da priznavajo naš obstanek, naše delovanje in našo moč, ter da jih je — strah in v tem strahu snujejo društvo za «narodno obrambo*.
To je naš največi triumf, katerega smo doživeli v težavni, ali žilavi in vspešni narodni borbi ; oholi nasprotnik nas je pričel 1 priznavati te r z nami računati.
Vendar nas ne sme ta veliki moralni vspeh zazibati v neplodno počivanje po težkem boju, temveč nas mora vspodbuditi k še ! vstrajnejšemu in krepkejšetnu delovanju, posebno še, ako premotrimo natanko vzroke, ki so prisilili italijansko stranko, da je vodstvo iste slednjič vendar enkrat natočilo čistega vina svojim privržencem. Italijanski mogotci so prišli do zaključka, da morajo napeti vse svoje moči, ako nas hočejo še nadalje tlačiti, da pa pridobijo vse svoje pristaše za brezobzirni boj, morali so jim, če tudi s težkim srcem, pokazati naše pozicije.
Mi pa se moramo pripraviti sedaj na še hujše napade na naš narod, ker i-nsprotnik bo v najbližji bodočnosti gotovo razvijal vsa svoje moči. Naš odpor mora biti torej še veći, nego je bil do sedaj in vsaki naš mož mora biti v tem boju junak, naši slovanski bratje pa nas morajo v tem težkem boju izdatno podpirati. Le tako smemo pričakovati, da bomo v bodočnosti vedno korakali — naprej do zmage !
Iz otvoritvene seje zbornice po-
slance T. Iz sinoćnje brzojavke so že mogli posneti čitatelji, tla je že v prvi seji prišlo do eksplozij. Začetek torej ni posebno nadobuden. Čim je ministerski predsednik pozval starostnega predsednika dr. \Veigela, so češki narodni socijalisti klicali proti ministerskim klopem : »Gorjć vam, ako bi v prestolnem govoru le ena beseda padla proti češkemu narodu ! Pfuj Korber! N a 1 j u d s k e m štetju nam kradejo s t o t i s o č e d u š ! Ze obračunamo z vami ! Le počakajte, <la le prestol ni govor ide mimo nas ! Varujte se!«
Citn pa je starostni predsednik v svojem nagovoru, polnem samih sladkih besed, omenjal smrti Angležke kraljice, so členi nemške ljudske stranke in radi kal ci vsklikali : »Slava Burom! Doli z Angleži ! Zmaga Burom ! Wolff: Doli z ničvrednimi Angleži ! Sramota ! Češki narodni socijalist Klofač po češki : Slava Burom! Ta spektakel je trajal več minut in se je razburjenje ponovilo, ko je predsednik ob zaključku svojega govora predlagal, naj se predsedništvo pooblasti, da predsedništvu angležke zbornice izreče so-žalje. — Ali ni ironija to ? Ta demostracija je bila naperjena tudi proti anglofilski politiki nemške vlade in zlasti proti cesarju Viljelmu. A uprizorili so jo neinškt radikalci ! ! Svet se suče.
Pred zapriseganjem poslancev je bilo 8 najmlajših členov zbornice izvoljenih zapisnikarji. Mej njimi tudi Slovenec Pogačnik in Hrvat Ferri.
Slovesna otvoritev po cesarju bo v ponedeljek.
Parlamentarno snovanje. Toliko češki agrarci in klerikalci, kolikor češki narodni socijalisti so se bili obrnili do češkega kluba z vprašanjem, da-li bi ne bilo možno zasnovati skupni klub čeških poslancev, oziroma tvorbo, ki bi omogočila združenje vseh državnopravnih skupin v obrambo političnih in socijalnih individuvalitet ?
Parlamentarna komisija češkega kluba je že odgovorila rečenim trem skupinam, d a je pripravljena v s p r e t i j i h v klub, si pridržuje pa zahtevati od teh treh skupin, da označijo one naloge, katere bi si moral po njih menenju naložiti klub.
Tako vidimo, kako češke skupine — z ozirom na resnost časov — streme po sti-snenju rama ob rami v obrambo interesov naroda in se niti ne menijo za to, da so agrarci, klerikalci in narodni socijalisti prišli i v zbornico v znamenju boja proti Mladoče-hom. Tako delajo drugi, Slovenci pa — —
Katoliška ljudska stranka se je združila s prejšnjim centrumoiu. Nova tvorba se bo imenovala klub centra in Uda ! proglas, v katerem bo rečeuo, da je vsikdar pripravljena za varovanje koristi narodu nem
šk^tf:*. * da h««če sj»oštovati tudi pravice družili namdnoMi. ker je to edino jamstvo za	Itiafinju in ugled monarhije. —
Predalniku« kluba je izvoljen dr. Kathrein. prvim na mest n i k« »m Treofofel«, drugim dr. Furlt«.
Slovanski centrum Za danes priob-
eu enio brez vsake pri|Mimnje nastopno brzo-jat no vet>t. k« jo čitamo v «Slovencu« :
»Dunaj, 31. jan. KatnJiako-aarodni |»o-»tanei kranjski so se dam u provizorično konstituirali kot slovanski (-elitnim in so provizorično vodstvo izročili dr. Siisteršičii. Onima nalogo z drugimi slovanskimi posla nei se |H>gajati o vstopti. 1 K«daj so pristopili: 1 >va katoliška Moravana dr. Stoja n in dr. H rutian n «kI izvenkranjskih dr. Gregorčič, vite* B*-rks in Žičkar. V sprejem hberaln.h Sl«»veiM*ev je izključen. l>ahnatinski Hrvati se bodo jutri posvetovali, kako se i>od.» ravnali v teh razmerah. Lil*ralni Slovenci l>e-racijo sedaj pri drugih slovanskih poslancih, na i jim (»omagajo priti v zvezo, a v očigled krepkim in sianovitnim izjavam katoliško-narodnih (»oslaneev se zdi izključeno, da bi mogli biti sprejeti.*
O jezikovnem vprašanja. Bivši
'jedelski minister v Badenijevem ministerstvu, grof I>edebur, pripravlja obširen spis o jezikovnem vprašanju v deželab češke krone, s katerim dokazuje na p«»dlagi mnogoštevilnih Zgodovinskih [»odatfcov, da je bilo dvojezično uradovanje v javnih uradih dovoljeno «*elo že za časa vlade n^in-ke manjšine na (1eškem in da so formulo o samo nemškem uradovanju oživili NVmci š*-le v novejšem času.
Iz Brna pa iioročajo, da misli načelnik nemških naprednjakov na Moravske in, dež. in drž. iioslanee d' F.lvert izdati spis o reše-nju č«-šk<»-nen škega spora na |>odlagi narodne samouprave.
Iz ogerskega parlamenta. V zbor-n "i poslancev je pojašnjeval trgovinski minister Hepedns, da se je o sestavi tarife za prevažanje moke oziral na koristi vse dežele ter da je jN.stranske važnosti, ako se izvaža več moke iz {budimpeštanskih, ali pa iz provincijalnih mlinov. \a }>odlagi statističnih dat je dokazal, da tarife niso v nikakem obziru škod«• vale budimpeštanskim mlinom. Po tem so bile brez debate vsprejete vse točke trgovinskega ininisterstva. O proračunu kmeti -k ega ministerstva je izjavil poslanec Ant. Bauer. da je privrženec sani ostal nega carinskega ozemlja, da pa je proti takojšnjemu u velja v ljenju istega, ker Ogerska ni še dovolj močna za ta korak. (Aha! Ured.) V današnji seji se razpravlja o i dem ni tet ni predlogi, čemur l »odo --ledile volitve v <dseke.
i
Tržaške vesti.
Prvo številko >Kdinostl«, izišlo s. ja-nuvarja lv7*>, dol h: čitatelji priloženo temu listu. List je natančno ponat isnjeu z vsemi tiskovnimi tMigreškami. Znamenito pa je, da so črke naslova ravno iste <m1 leta 1876. Po-sodila nam i h je dobrohotno Llovdova tiskarna, ki jih je imela še skranjene.
Prit« žhe o ljudskem štetju pred iVl. i u dants. — Mej drugimi je čitati v l. številki «Kdin< sti», izdani pred 'J leti nastopni stevek :
• Okoličani smo tudi morali plačevati kazni, ker nismo umeli ukaza zastran ljudskega popisovanja, ker ni bil razglašen v našem jeziku. Zoper vse take krivične kazni moramo očitno protestirati in vlado opominjati. naj mestni magistrat pripomore, da se nam take zoperpostavne krivice ne gode*.
Danes po leti čujemo iste pritožbe v ravno vršeče m se ljudskem štetju. V 25 letih se nista premenila ne magistrat ne vlada v tem oziru in le se skrajnim pritiskom smo iziMislovali od vlade, da nam je {«» skoraj že dovršenem ljudskem štetju, milostno dovolila nekaj slovenskih tiskovin. Pa naj še kdo trdi, da nas vlada ne protežira in podpira! Ako ne več, saj ne manj. nego pred 2h leti.
Ljudtko štetje. V ulici Chiozza štev. 1 so prišli dne 3. januvarja ob 6. uri in jm»1 zvečer neki »uradniki* ter zahtevali od neke stranke, stanujoče istotam, (ki je pripravljena nastopiti v javnost z |K>lnim imenom ako treba) podatkov za ljudsko štetje.
Ker je bila v tetn slučaju žena sama doma, se je branila dati kakoršnjih si bodi podatkov: ali gospodje so jeli groziti s kaznijo, na kar se je žena — udala! Povedala je vse, kar treba, in dostavila, da se v nje hiši govori slovenski.
c Gospodom* ni ugajala ta zadnja izjava, zato so začeli izprasevati stranko, ne govori li
morda zraven slovenskega, tudi še kateri drugi jezik ! Da govorite laški, smo se prepričali, -o rekli, sedaj nam še povejte, da-li govorite še druge jezike! Mi moramo napisati tu vse jezike, katere govorite, drugače boste — kaznovana ! !
Zapisali so torej, ker je žena izjavila, da govori tudi nemški — tako le : italiano, tedeseo, slavo! (Tli se vidi vsa absurdnost rubrike občevalnega jezika).
Mož tu omenjene ženske, ki je takoj na to prišel domov in je zahteval, naj mu »gospodje* pokažejo kaj in kako so napisali. Ko je ta |M>slednji opazil, da so <gospodje* napravili nezakonitost, je zahteval, naj takoj spišejo novo polo — drugače da stori potrebne korake.
Storili so mu «ljubav» in zapisali kakor je mož zahteval — ali veliko vprašanje je sedaj : kater o p o 1 o so gos p o d j e izročili na pristojno mesto?!
Stranka pričakuje, da vladni organi strogo nastopijo v zasledovanju krivic, ki so se dogmi i le tržaškim Slovencem o letošnjem 1 udskem štetju ! To pričakujemo tudi — mi !
Nezaslišan je nastopni slučaj :
K gosj»odu K., duhovniku pri sv. Antonu starem, je prišel te »Ini revizor za ljudsko štetje, ter je istemu pokazal polo, ki jo je omenjeni gospod duhovnik spisal svoje-časno.
Na mestu, kjer je čast. gospod K. bil zapisal besedo : sloveno, je sedaj pisano — italiano!!!
Poslušajte sedaj, kako se je to zgodilo ! Iz s so nanravili i, iz 1 so napravili t, iz o ko napravili a, iz v so napravili 1 in i, iz e pa a!!!!
Stranka je zahtevala, naj se jej pusti tako {»opravljena tiskovina, ali gosp. komisar ni privolil v to.
Ako se količkaj pazi, se vidi takoj po-na reje nje, kajti pod italiano se še lahko čita — slo v eno ! !
To je že vrhunec vseh mahin icij, da ne rečemo kaj drugega, ki se rabijo proti nam, na naše — uničenje.
Ta slučaj mora biti posebno priporočen slavni vladi, kakor tudi državnemu pravd-ništvu !
Cvetka n a ir rob starčku Josipu Merlakn.
Sledč primeril Hrvatov v Ca tiče Specchi nabralo se je mej Hrvati in Slovenci za »Dijaško ustanovo« v spomin rodoljubnega starčka Josipa Merlak-a, ki si je nakopal bolezen in smrt o priliki volitve dne 1. januvarija t. L, natlaljuih 1 < > kron.
Darove v gornjo svrho sprejema začasni blagajnik dr. Gustav Gregorin, odvetnik v T rstu.
Pogreb turškega konzula. Včeraj po-poludne se je vršil pogreb tukajšnjega generalnega turškega konzula Voussouf Zekv Et-fendi-ja iz njegovega stanovanja na kolodvorskem tigu št. .'i naravnost na pokopališče. Truplo se imbalzamira ter odpelje v Cari-grad.
Čitateljem. I>a ustrežemo od mnogih stranij izraženi želji, uredi se izdajanje »Edinosti* tako, da bo list od ponedeljka naprej že okoli .">. ure pop. v razprodaji po vseh tobakarnah.
Mestna plinarna. Tukajšnji »A vaiiti«, bavi se s skrajno slabim gospodarstvom v mestni plinarni, katera se mora v jednomer boriti z vedno rastočim deficitom ter piše med drugim :
Vsi" 1 različnih, skrajno pomanjkljivih naprav in poprav izvirajo vsakovrstne nevarnosti in vsakdanje realne škode podjetju in škode konsumentora, ki morajo plačevati lakov plin, ki ima morda vse dobrote, samote ne, da bi — razsvetljeval.
Rešeni obtožbe. C. kr. redarstveno vodstvo je prijavilo tukajšnji c. kr. okrajni sod n i j i tj naših mož radi nedovoljenega, razvijanja tiskovin.
Obtoženci so namreč plakatirali o priliki zadnjih volitev in so bili zasačeni na »delu«, odgovarjati so morali torej kakor gori rečeno.
Obtožence je branil gospod dr. Slavik, tako vspešno, tla so bili vsi oproščeni vsake krivde! Omenimo naj še, da je bilo obtoženih tudi mnogo drugih in sicer od vseh strank ter da so bili vsi kaznovani od 3 tlo 5 kron globe.
Razsvetljava škedeiijske ceste. Mestna delegacija je dovolila svoto 4900 K za napravo 11 plinovi u svetilk od tram\vavske postaje pod Skednjem do Skednja. Troški za vzdrževanje proračunjeni so na letnih 515-68 kron.
Ali Škedenjei bi se motili zelo, ako bi mislili, da se to napravi radi njih ; dokler ni bilo tramwaya, tudi svetilk niso hoteli napraviti, no, sedaj pa, ko prihajajo njih ljubljenci s tram\vayjem na sprehod v Skedenj so preskrbeli hitro, da ne bi si v temi po noči še bolj skrivili svojih krivili nosov.
Vremenski Test ni k Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 5.1, ob 2. uri popoludn* 5.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7 49.8. — Danes plima ob 7.17 pred p. in ob 8.54 {K)p. ; oseka ob 1.35 predpoludne in ob 2.1 popoludne.
konsu m n a društva pozor! Tiste društva, ki se v nedeljo udeleže pouka, naj prinesejo sahoi tudi pravila.
Jutrajšiije in nedeljske zabave. Prijatelji zabave so za jutri in za nedelj' 3. t. m. dobro preskrbijeni.
Za posebno strastne plesalce in prijatelje pustnih mask je jutri č i t a 1 n i š k a m a -š k a r a d a v S k e d n j u, katero omenjamo obširneje na drugem mestu.
Dalje imamo jutri v soboto veselico v «N a ro <1 n e m <1 o m u» pri S v. 1 v a n u, katero priredi pevsko društvo »Slovan* iz Padriča. Veselica prične že ob 5. uri in pol popoludne in ne ob 6. uri in pol, kakor smo včeraj naznanili po pomoti.
Kdor ne more na to veselico, pa naj gre na K o n t o v e 1 j na veselico pevskega društva »Danica« (prične ob 5. uri popoludnejj ali pa v B a r k o v 1 j e na veselico »Zarje«, ki prične tudi ob 5. uri popoludne.
V nedeljo ni treba nikomur premišljati, kam naj bi šel in jo kar ureže na P r o s e k na veselico pevskega društva »Hajdnh«, ki se prične ob 5. in pol uri pop. — Tam se bo gotovo izvrstno zabaval.
Opozarjamo si. občinstvo na plesni v e n č e k, katerega priredi odbor tržaških gospa dne 9. febrnvarja t. 1. O tej priliki se bo plesala tudi »Beseda«. Prihodnji teden se začne razpošiljanje vabil.
Maškarada škedenjske »Čitalnice«,
ki se bo vršila jutri zvečer, obeta postati z ozirom na veliko zanimanje, ena najkrasnej-ših maskerad, kar ji je do sedaj priredila naša Čitalnica. Velika okusna dvorana bo krasno razsvetljena ter se je za to priliko odstranil tudi oder, tako, da bodo imeli plesalci 240 kvadratnih metrov prostora. Odbor se nadeja velike udeležbe toliko od strani domačinov (med katere prištevamo seveda tudi najdražje nam brate Alagdalenčane), kolikor tudi drugih tržaških in okoličanskih Slovencev.
Ples se prične točno ob 7. uri zvečer in bo trajal do 3. ure zjutraj.
Vstopnina je za moške 1 K. za ženske 80 stot.
Gostom naznanjamo, da je odhod zadnje vožnje električnega traimvava iz Skednja v Trst ob 10. uri zvečer. Vožnja stane iz Trsta in od Sv. Ivana do Skednja 20 stot., iz Barkovelj pa direktni listek do Skednja 30 stot.
i
J Odsek trgovcev z jestvinami v Trstu. P.
n. Podpisani odsek določil je, da priredi letos v dobrodelni namen trgovski ples v nedeljo, 3. febrnvarja ob 10. uri zvečer v gledišču »Arinonia«; igrai bode ves vojaški orkester c. kr. pešpolka št. 97., plesalo se bode češko Besedo; plesovodja g. Umek. — Vstponina 2 K za 1 gospoda (z dvema g.). Prosi se priti v plesni toaleti.
Uverjeni, da V. B. hode tudi letos počastilo z osebno prisotnostjo naš ples ter s tem koristilo dobrodelnemu namenu, priporoča se podpisani
ODSEK : Predsednik: Hanibal Skerlj. Bamhič Jakob, Cergolj Ivan, Furlan Anton, Hlabše Ivan, Kranjc Josip, Millonig Ivan. Novak Rihard, Plesničar Vekoslav, Popatnik Fran, Pertot Andrejevič Josip, Rožanc Josip, Skodnik Josip, Strekelj Leopold, Tomažič Ivan, Vatovec Ivan, Z\vitter Zdrav ko, Zgnr Leopold in Žgur Fabijan.
Opomba. Na razpolago gospodom so vse lože in sicer po 8 K v pritličju, *> K prvi red, 4 K drugi red, in po 2 K tretji red. Lože se bodo prodavale od danes naprej v kavarni »Commercio«, ulica Caserma, dokler se vse razprodajo: zategadelj se prosi gospode, ka-j teri se mislijo udeležiti plesa, da si jih priskrbe pravočasno.
Vsakdor od odseka bo imel na razpolago ustopnice.
Vesti iz Kranjske.
*	P r v i o b č n i z b o r društva » Merkur« v Ljubljani. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani imelo bo v nedeljo svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu bo med drugim tudi volitev odbora in razsodišča.
*	Ljubljanska trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Josipa Kušarja predsednikom in Antona Kleina podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto 19(11.
-
Razne vesti.
Kriiger zdrav. Iz Amsterdama poročajo, da je vest o Krugerjevi bolezni popolnoma izmišljena ter da se isti počuti popolnoma dobro.
Dvojčka rojena v različnih stoletjih. V
Parizu živita dvojčka, od katerih je bil eden rojen v minolem stoletji, nekoliko minut pred polunočjo 31. dec. 1900, drugi pa 1. januvarja 1901, 3 minute po polu noči.
Otok brez možkih. Na otoku Anona na južni strani Nove Gvineje prebivajo izključno-samo ženske. Žive se od ribolovstva. Na otoku se ne sme naseliti noben možki, vendar pa se jini dovoljuje, da se sinejo mimogrede muditi na otoku. Otroke možkega spola, ki so posledica tacih mimogredočih obiskov, pomečejo v morje in samo deklice puščajo na življenju.
Prebivalstvo Prage O zadnjem ljudskem štetju so našteli v Pragi brez predmestij 196 166 prebivalcev; leta 1890 so jih bili našteli 175*751.
Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno uporabo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi, 203. — III. — O 1 ej oglas!
Brzojavna poročila.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 31. (B.) Srednja stranka gospodske zbornice izvolila je svojim načelni-nikom kneza Schonburg-Harteusteiii, ker je dosedanji načelnik ktiez TrauttmansdorfF odklonil zopetno izvolitev. Namestnikom je izvoljen grof Meranski. Vsi dosedanji členi konservativnega odbora srednje stranke so zopet izvoljeni.
Državni zbor.
DUNAJ 1. (K. B.) Danes zjutraj so imeli seje klub ustavovernih veleposestnikov, popoludne poljsko »Kolo«, vsenemška zveza in nemška napredna stranka.
Vojna v južni Afriki.
JOHANNESBURG 31. (K. B.) Glasom novih poročil ni škoda, ki so jo Buri napravili utrdbam Modderfontein-a in \Vanreen-a, take velika, kakor se je početkom mislilo. Sklepa se, da so bili Buri pod Baver-jevim poveljstvom.
Državni dohodki /jedinjenih držav.
VVASUINGTON 31. (B.) Državni dohodki so znašali v januvarjut. 1.47,520.286, izdatki pa 40,037.000 dolarjev.
Ustajn na Kitajskem.
LONDON 1. (H.) »Standard« poroča iz Tienčina : Uradno poslopje provizorične vlade v Tienčinu je v minoli noči popolnoma pogorelo. Ogenj je bil baje podtaknjen.
V zadnjem času so se razobesili po Tienčinu lepaki v kitajskem jeziku, kateri so obtoževali provizorično vlado radi pobiranja davkov za tekoče izdatke.
Sr. fr. poček
odvetniški koncipijent in kazenski zagovornik
v £jubljani
želi vstopiti v
odvetniško pisarno
POZOR!
K«i«»r iMitivlmje izvrstni
portlantski cement
m
tiyilravlično apo (Romano)
jVtarino £ukša
na Prošeku pri Trstu.
(Vne uji<nhit*.
|JfVsaka gospodinja \j in mati	)
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-KneiDpovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).
I'1 Z-
Imi
Jaz Ana Csillag
OBUVALA!
P EPI KRAdEVEG
if *rrrt i? ptm (Fina nuno *>i iiiasn
priporoma i»ojo
bosrato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Pn4tn« narolb« izTri* » tistem d»tT». Otipo^iljateT j« poštnin« proeta.
Pt* trema vatko delo na debelo im dfobaa ter uTrtuje iiU * n«j*e£jo nmtanjČaortj« ta loAiottio po koakmroačnih cenah.
Za mDOfobr^M aaie^b« m pripore««
Josip ItantM
GORIŠKA LJUDSKA. POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (loriri
Cosposka ulica hšt. 7., I. nadstr,
v lastni hi Ji.
Hranilne vlose sprejemajo se <n\ vsaeejra, ee ttnii ni elan društva in se obrestujejo i h i 4 V*#/o» De da, l»i se odbijal rento i
Posojila dajejo >amo elanom in sicer na mcnjirc 6 */# in na vknjižbe jm» o 1/a°/0-l'raduje vsaki dan .hI 1». do 1 '2. ure dopol. in «»d 'J. do 3. ure potMtl. razven nedelj
Stanje Iran. Tlog leta 1899. okroglo R. 1.400.000. Postno-hran. račnn str. 837.315.
s svojimi 18") centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi «lo-l»ila sem jih vsled 14-me-seene uporabe svojesanio-iznajdene pomade. To so imjslovitise avtoritete prignale /u je«lino sredstvo, ki ne provzroea izpadanja las, povspeSuje rast istih, poživlja hišnik povspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na ghivi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5. ****************
* * * * * * * * * * * * *
M slov. zaloga pbištva *
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a %
se nahaja	^^
M
v Trstu, Via Piazza vecchia H (Rosario) št. 1.	&
Oia desni strani cerkve sv. Petra). ^
Konkurenca nemogoča, ker je blago
iz prve roke.	^
Novoporočenci pozor!
Velika . zaloga <
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal I stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako j vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de i Anton Krešeak. fioriea, Gosposke uliee st 14 Prrnlaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Ljudska kuhinja
(z dekretom)
je na prodaj. Podrobneje se izve na upravništvu »Edinosti.«
prvega tenorista
rokodelca, kateresibodi stroke sprejme in mu preskrbi ugodno službo »Pevsko in bralno društvo v Zagorju ob Savi«. Pojasnila daje L. Habat Zagorje o /S,

(gl®©©©©©©©1 S ALEKSANDER LEVI MINZI
Prva in največja tovarna pohištva
vseh vrst.
TRST
TOVARNA:
Via Jesa,
vnjjral
Via timitanea
ZALOGE:
piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje)
in Via Riborgo št. 21
\ «'lik izhor ta pecari j, zrcal in slik. Izvršuje m;u<»cIm' r1 i ]m» posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
Hustrovani cenik zastonj in franko
Predmeti postavijo se na parobrod ali železnico franko.
RESTflORflNT
,Pri ogerskem kralju' §
(„R6 d' Ungheria")
ulica Commerciale številka 5.
Podpisani usojam si naznaniti slavnemu občinstvu. tla sem odprl pred kratkim navedeno restavracijo, katera
je odprta vsaki dan do polunoći. Toči se: KF* Plzensko pivo
Vino prve vrste istrsko, dalmatinsko, štajersko,
in dolenjski cviček.
Na razpolago so tudi raznovrstna vina v boteljM.
Kuhinja preskrbljena je vedno s svežimi, gorkimi in mrzlimi jedili.
Cene smerne.
Za obilni obisk posebno v tem pustnem času priporočani se slav. slovenskemu občinstvu udani
Bdnel.
i n	~	_ _ ^	-	Glavnica v akcijah 20,000.000 K.
—» • - Živnostensk* banka	*
ft^Mn, berzno posredovanj«, posojila m vred-	0
«Htaa papkjt, menični eekompt vinkullranja la	na DUfiajll, I., HeiTeiigaSSe IZ.
razvinkuliranjo obligacij.	J
Podrti tnioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcab. Taboru, BeneSavi, Iglavi, Moravski Ostravi.

i i
fc
Šaljivi
»Kdor na Brivca se naroči Od jeze al* od »meha poči-
»»
Brivec
izhaja v Trstu 6. leto; brije trikrat na mesec.
Program :
Splošno britje kosmatincev, izdajic in raznih Slovanožrcev ter vrhu tega prinaša tepe stike.
Za šalo satiro, kritiko in drugo drobnarijo se plača letnih šest kron.	Miuoš kamUŠČic,
lastnik in urednik.
Ugodna prilika.
IZBOR
NAOČNIKOV IN NANOSNIKOV
s pereokopičnimi lečami predpisani od zdravnikov; okovi iz jekla, niklja, zlata in srebra po pO jako nizkih Cenah.
IZBOR
akroniaticmih daljnogledov. Moderne lorinjete po nečuveno nizkih
cenah in brez konkurence.
Jzvršuje se vsakovrstne poprave teh predmetov.
Via Jfuova — nasproti lekarne Zanefti — Via Jfuova.
£epo veliko posestvo
pri glavni e«-ti v Spodnji Šiški štv. 20. pri ,.Kankrtu\ 10 minut <-<\ Ljubljane,
v n:« '«-*li pr I jul »IjeiM-m kraju ljubljanskih meščanov, v katerem je že čez 40 let prav <j<>i»r.. «>1 h~k;i'i:i krema, je na prodaj z vsem inventarjem za HOO oseb za primerno <»en«». 20.000 kron more n m hiši vknjiženili ostati.
I ti\<'iit:ir je v najbolj priljubljenem slami. I*r<»met vsako leio : piva 230 hektolitrov, vina 120 hektolitrov, kar se lahko izkaže.
1. Poslopje. M sa. ob-toji iz o sol), l\ hlevov itd.
Poslopje: >alon za H ► oseb, v katerem sta dve veliki peči, in zdaj vedno prirejajo društva velik«* veseliee.
.">. Poslopje: lep salon za 1H0 oseb, zraven lep senčnat vrt za 4(M) oseb, veliko dvorišče in izvrsten vodnjak.
hišni posestnik in krčmar
V Spodnji Šiški it. 20. pri Izubijani.
\;ijl»olj;i prevlaka za ]KKlove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. 4. 4. 4. za podove
v <-eter«» nijan-ab za mehak les, ki pokrije vsako pre;-nn {»rt-vlako. s« nt prilepi. ?*e }ra lahko opere in je trpežen, /a IO ~ m. zadostuje 1 k<r. po 'J kroni t pleha*ti >katlji.
Razsežno jamstvo
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
>•1 iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
^osTo^	_ /^varilo! Vsi deli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ti dvornega zaiaptelja „pri črnem orlu"
■I
Praga, Malastran, ogel S|M>riierjeve idiee. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: G, Lueiani, K. Leitenhurg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	™
Ces. in kralj.
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj. I Schulerstrasse štv. 21
l'stanorljena 1X32.
Razpošilja se tudi po postnem povzetju.
Nadaljne	ali tete : pi-alna in kopirna črnila
nepivuj'H'ljive marti za u>uje, patentovaso sredstvo za ohranjevanje podplatov .. Vandol-. Kovinska čistilna rin«>. »rebni»- in zlat«- evctilna mila. laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega r»veta najbolje
leščilo (blks) "M
Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto.
KKKJOOfr+OOOfJOOfJOOf
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10 - 4>OKR4 - Vrtna ulica 10.
priporoča
pristna l>Ha in i-rna vina i/, vi-pav>kili. Ciirlaiiskili. briskih. dalmatinskih iu isterskili vinogradov.
IK »stavlja na dom in razpošilja že-lezniei na vs*» kraj«- avstr«f-oterske monarhije v r-<ni;li ."»♦» litrov naprej. Na zahtevo |*o-silja tu<1 i uzoree.
Cene zmerne. Postrežba poštena
Liudovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizljskih pušk Bo rovi je (Ferlaeh) koroško
priporoča
-voje najboljše in zanesljive puike vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojatrontrelne puike za ftibre, ris a niče, lovske kratke puike in dvo-cevke za eele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnej^e puškarako ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse. udelavam cevi v stare pu^ke. nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j š e m delu o e o o o o zmerne cene. 000000
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Ivan Scmulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu iu okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna iu poštena.

iilag. gosp.
Gabrijel Piccoli
dvorni založnik Nj. Sveži tosti papeža Leona XIII
v Ljubljani.
Zaloga z lesom
vsak*- vrs-te in mere za mizarje in kola rje ; zlasti pa kolesu«* špiee, platišča, kartele, re-nieljne itd. prij»oročata
Božič & Stanič
TR>T Via Lazzaretto vecchio 18 - TKST
♦ i jr+mii^or i •
Podpisani si usoja na-j znaniti Vašemu blagorodju, da ae je doposlana mi tinktura za želodec rabila z
__ __T_ dobria vsjK-bom pri želod-
* Du^®^	enem ter črevesnem ka-
taru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih.
GKA1>EC, dne -J. februvarja ls97.
Bolnisniea usmiljenih bratov
Provineijal: F. Emanuel Leitner. vi^ji zdravnik.
Blag. goHjt.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Ze mnogo časa svetujem vsem onim. kateri trpiio na bolečinah v želodcu in neredui>atih v črevesih. da uporabljajo Va-o izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom Z odličnim spoštovanjem Momjan (Ntrai. •». oktobra
l>on Peter Frameeschiiii,
duhoven.
Valjični mlin
Vinko Majdića
W V KRANJU
priporoča vse vrste svojih, /.bok izvrstne kakovosti, mnogobrojno n;i svetovnih rasta vali odlikovanih pridelkov po najnižjih conah: pšenični debelo in drohnozrnati zdroh (gries) : pšenično, r/eno, poletimo, turščno in ajdovo moko za krmo : debele in drobne otrobi : jesprejn. kašo ii«l-
( eniki. ponudbe in vzorci so na ra|>olair<» Naročila se izvrše vestno in nemudoma.
ZASTOPSTVA
na Reki:	v Trstu:	v Gorici:
g. Viljem IWayer g. Aless. Rupnick & C.ie g. Ernesto Stecker & C.ie
Via S«|iiero nuovo Št. !♦.
..Ljubljanska kreditna banka'
v Ljubljani B^ Spita.lake ulice »t- 8.
Makup in prodaja vseh vrst rent. državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. t»varov&nj0 proti kurzni izgrubi. Ptobm* k vsem žrebaniem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/t0/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.
pepeta Kraševca
Velika zaloga obuvala in lastna čevljarnica v Trstu, pri cerkvi sv. Petra (Piazza Rosario, pod ljudsko šolo).
Bogata zaloga od navadnega do najfinejšega obuvala za gospode, gospe, gospodične in otroke.
jp^- Poštne naročbe se izvrže takoj In so poštnine proste, "^f
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ga izvrši z največjo točnostjo in natančnostjo po zelo zmernih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča	jos|p stantiČ, Č6VljarSfcl lOjSter.
$vetilnik
i i glasilo slovenskih delavcev.
Izhaja dvakrat na mesec.
Za vse leto K <gl. 1.50), pa pol leta K l.fiO <80 noč.). V Trstu se
prodaja j>< »sani« zna številka |x> 10 stot. (5 nove.) Dobi s«- ga v si rdeč i h tobakarnah :
Ravnikar. Carintia. Hajeen. blizu juž. kolodvora. — Martini, na B« Ivederjii. — Stanič. via Molin piccolo. — Veiser. nasproti tiskarne
Dolenc. _ Krsten, na vogalu Volti di Cliiozza. — Pipan, prelaz iz via
Torrente na lesni trg. — Via Molin grande. — krat z i g. via del Rivo. Afrič. Canijx) Marzio. — Ko u celi. via San Marco. — Bruni, pri cerkvi Sv. Antona starega. — Sette fontane.
filip 3vanišević
zaloga pristnih
dalmatinskih vin
ulicu C uri 111 iu ste v. ir.
Prodaja na
* drobno in debelo K K
Pri|»oroea ob enein svoji
gostilni „ADRIA"
ulica Nuova št 11.
Lekarna ?,Praxmarer"
„fli due Mori"
TRST. — Veliki trgr. — TRST.
Priporoča :
Spiritus sinapis compositus
^Igojon.
Jedino sredstvo proti zobobolu. rev-
mati^ glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane ie 20 nvč.
Trzašia posojilnica in hranilnica
leiistrovana zadruga z omeienim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, I. n.
(Slovanuka Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod Ham.
Posojila dajejo se samo zadružnikom \n sicer na uknjižbo po 51/,"/., n» menjico po 6% na zastave po 5 \,0/0-
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
FILJALK A Barriera vecchia št. 1. 0°0
00
00
(nasproti „Armonije") Postrežba vedno točnu.
Z:t tnnog »brojni obisk priporoča
FILIP IVANIŠEVIĆ
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno 4. tinkturo
lekarnatja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika N]. Svetosti papeža kot želodec krepčnjoče in tek vztan-jajoče. dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navadnem teleanem zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v ška-tljicah po 12 in več stekleničic.
V< lobi vajo se tudi v stekleničicah po 3«» stotink v mnogih lekarnah v Trstu. Primorskem. Istri in Dalmaciji.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo ?»e v -katljieah v Prendinijevi lekarni
v Tr>»tu in v vaeh tukaj-njih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stotink.
Prva domača velika zaloga najboljših in svetovnoznanih šivalnih strojev orig. „PFAFF" in dvokoles raznih tovarn.
Saunig & Dekleva
GORICA
ulica Municipio štv. 1
Velika zaloga
najbolišiti slamorezaic z verigo ali brez
Ceniki zastonj in franko.
Lastna mehanična popravljalnica v Hunski ji lici štv. 16. 1
J. KOPAČ
l ika sv. Antona štv. T. - GORICA. Odlikovana sveča r n a na par @—
Velika 11 ■trata /:il< dobro vležanih sveč iz garantirano pristnega čebelnega voska (kakoršne so predpisane po i« v. oi •!-«•': u i k u /a -lu/.bo božjo), katere gorijo jako šteeilno in miru 1. ne da bi so kadile ali cedile.
Take sveče nosijo zraven stoječo natisnjeno varnostno znamko, ki je vknjižena pri c. kr. trgovinskem ministerstvu
na Dunaju. Cena klg1. kron 4-.90.
VošVne »veće i:> torče I. a\>tr. sestava klg. K 4.40 Sveče n torče I. italijanska sedava	„ .. o,—
Velika /alova kadila I. vrste......2. JU
II. „ . - . . „ „ 2.—
Sd eciialiteta i>ovo-kana vrvica za vžiganje >več,	ki ie 'j
Kadilo granis.........klg. K 1.20
1'ovoskario platno za oltarje .... meter „ 2,— •Stenj in stekla za večno luč, stearinske sveče za sobe in oltarje, sveeiee in Jež useke za božična drevesa po nizki(1 cenah, ceneje od znane v francoskih zavitkih in katera se nič ne cedi, zavitek [>o l'>0 stotink.
Velikonočne okinčane sveče izdelujem z vsakovrstnimi dekoracijami po zelo nizkih cenah. Bogata zaloga vsakovrstnega medu. garantiranega p tanca za čebele klg. po K t.20. med I. vrste po K 1.08 klg.
Na debelo gosp. trgovcem primerno cenje. ^—
Fsprejemam ts&1q čas ramen Toset in mine po tekočih cenah.	z* pristnost mojih sveč jamčim 2000 k.
Za obilne naročbe se uljudno priporočam pree. duhovnišivu, cerkvenim upravam in slavnemu občinstvu.
•s _ *
:, s PRVA TRŽAŠKA TOVARNA
za napravljanje acetilenskega plina
ROCCO & C.
Via della Sanlta 11. — TRST — Via della Sanita IX
Srebrna Kolajna Budapešt 1899. ^ Zlata kolajna I. vrste Uorica 1900,
Autorizovani instalaterji plina, vode in plina acetilen.
Aparat na acetilne od Josipa Roeco. patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lakko rabljiv, ne eksplodira, vsprejet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji.
Apneni karbur I. vrste
koji 1 kg daja 360 litrov plina po kron kvintal
Velik izbor svetilnic
in pripadkov
za razsvetljavo
SPECIJALITETA:
Cestue svetilnice .ACETILEN'
na 1 ali plamena brez dovoda plina (priprave za dvore [vile], kijoske in mala mesta^
Vsprejemajo se dela za Instalacije in popravljanje
vodovodov.
Pisarna in zaloga:	Delavnica:
v uliei Sanitik 11,	v ulici S. Giorgio.
Ceniki in proračuni brezplačno in franko.
I* ori p isan p r i p o r o č a slav. občin-
„Svoji k svojim"
99	0	#	stvu svojo
bogato založeno peka rij o. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom: prodaj alee, krčma rje i n o d j e-malce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vsake vrste raoka— domače pcSivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. ^>00000000000
Petarija je v u,'ci Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se ndani	Jakob Perhauc, lastnik.
Karai
„Trgovinska" in „Nemška"
kjer sti shajališči vseh Slovanov v Trstn
priporoča lastnik Anton Šorli. Na razpolago so vsi slovanskih in drugih časnikov Posebne shrambe za prtljago cenj. potnikov.
M. AITE
TRST V a Nuova TRST
vogal ulice S Lazzaro o.
Bogat izbor >novlj za moške in ženske obleke, flanel, barhent, piket, maje od volne :u bombaža, odeje itd. Raznovrstoo perilo na meter, srajce, ovratniki, ovratnice najnovejše mode. namizni beli in barvani prti, bela in barvana zakrili j a a na meter ali v kosih. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
I
■
I I
Naročbe za moike obleke po meri.
Velik izbor blaga za zastave in narodni! trakov.
Nizke cene ! **	Točna postrežba !
I
xxx^XXXXXKXX500CXX^XX
Zaloga
tu- in inozemskih vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
a. GULA - TRST
Vogal ulice Caserma in Poste vecchie
(nova mestna palača).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih de/.ertuiu italijanskih in avstro-ogerskih vin, Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti.
Rum, Konjak, razna žganja itd.
Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrati. Razpošiljanje na deželo p<» poštem povzetjti.
Ceniki na zahtevo franko.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
JC \ Tratil. uliea -t. Antona it. I.
]>ri|»oroča «-a štitim svojim odjema!«***!«! svojo pr<*daialni.*«», preskrbljeno z vsemi manutak-turniiiti predmeti, »Iruzeiio s kr«»jačni«*o za »si h h le.
Sokolska obleka
kompl.
Haveiofe nepreinotiji?
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
soKse^a m rombažn masu za možie oDlefce., sraicc iz Žide. volne, lavo-teuis, plana itd., zapestnic, ovrat-niKov. penis za možke. otrainc t ?seb barvah in tonah, nogo vic, rit, lopic vseh trst. posebno za toirisTe m kolesa ne. modnin predmetov, roltouc iz mtii in kože ter dežnikov ih solem kov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijski!) zastav, transparentov
in trakov za vence v različnih barvali. i/C Po najnižjih cenah.
Na zahte\anje po&iljajo se urorei vseh vrst z doti enimi eenann. |K»štnine prosto.
Trsov.-obrtna reeistrovana zainp
z neomejenim jamstvom. * ».oi;M I. semenKka nI. it. 1.. I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge. stalne, ki s*, nalože za najmanj je«ino leto |m> n°/0, navadne |>o 41/*0/* i" vloge na Conto-eorrent (v. 3.60#/t. Sprejema hranilne knjižice družili nvodov brez izgul>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na por«>štvo ali zastavo na f>letiio odplačevanje v tedenskih ali mesečnih ol>rokih, proti vknjižbi varščine na lOletoo odplačevanje, v tekočem računu jm» dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |k» MI kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih }m« dogovoru. I>eleži s«' obrestujejo |h» 6-1r>70.
Vplačevanje vrši se osebno a!i potoin jM.iožnie na čekovni račun štev. H42.3U6.
I" radne ure: «mI 9—1 'J do|toludiie in
od H--1 pojnddne: ob nedeljah iu praznikih
..d 9—12. do}M*liidne.
Slovenci!
Slovenke!
Voščilo (Biks)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°o o°o o°o
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima
3van Drufovka, zaloga usnja in tovarna nadplatov v Gorici.
Na drobno ga prodajajo v Trstu sledeči gg. trgovci. M. Milouig, ulica Ghega 4; Zgur A Popatnik ul. Poste nuove 5; Hanibal Skerl ul. Pilone 4; Al. Plesniear ul. Giulia 25; .Tak. Hamhić ul. Giulia 7; Josip Kranjc ul. Media 13 ; Andrej Urdich ul. Stadion 5; Anu Godnig ul. Nuova; .los. Koejanćič ul. Barriera 11»; I. 1'relog ul Boflco 2, I. Kramer Rojan pri cerkvi 1 ; Jv. Tomažič ul. Molin a vento 3.
0 * # . 9 m	> 0 m 0 M	>f ■ 4 ) k	■ 0 m 0 m 0 m 010*
Kwžzdov Korneuburski prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dijetetićno sredstvo za konje, arovedo in ovce. Rabljen skoro «0 'et /,e v mnogih hle vih, kedar živina e raria jesu, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-iitev redilnosti mleka pri kr&vaii
Cena l/i Skatljica kron 140. ^kutijice 70 stot. Pristen je le irav*-n atojećo varnostno znamko ter je prodaj ▼ vseh lekarnah in drogeriju*! Glavna zaloga
Fran Ivan Kwiztia,
C. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bclgarski dvorni zalagntelj. Okrotnl lekarnar, Korneubnrg pri Dunaju
Za lO K
genfska rem. ura iz plaque
zlata je edina galva nično * s 14 karatnim zlatom pomešana »Iražestna ura, kojo vsakdo ceni na 1<M» K. V resnici pa stane z 1 toga to graviranim in odskočljivim pokroveem, nepresežniin
Za lO kron j.,mstvom v dobroti in preeiziji da ."> let le 10 K ; anker repa-sirana, H okrovei 14 K ; remontoir iz pristnega srebra, s 15 kamenčki, s .*> močnimi in Inigato graviranimi srebrnimi okrovei, kot najboljša ura pripoznana, izvenredno močna 10 K : nikelnasta, dobro regulirana 7 K f><) sb4t. najelegantnejsa verižica iz plaque zlata za gosjtode in dame 4 K.
14 k;iratni /lati prstani
za dame in gosj>o<le pomešani
s pristnim srebrom. Vsak
prstan nosi e. k. novčarski
pečat. Jamči se za dolgotrajno
stanovitost. Biseri "in barv.
kamenčki so zelo umetno izbrušeni in se
čudežno svetijo. Stane 'J K. močnejši 'i Iv ;
poročni prstani - K 2f> stot. (za mero se
vpošlje od rezek papirčka).
Pri vabljiva novost r
Koncertna piston j>i-senika vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke cene, veliko presenečenje. Brez sekiric zamore svirati vsak najlepše plesne komade, korač., pesni itd. Instrument ima 1?S glasov, koje spremljajo kaj čudežno basi. Stane f> K. Bogato i I ust r. cenik gratis.
izdeluje in pošilja
Frva sisešfa izdeloval« taiMric
3. Stjepušin •t*
Sisek (hrvatska)
jC Odlikovana na parižki razstavi 1900 in na miljenijski razstavi_ 1896 z velikimi kolajnami. "^L.
Velik ilnstrovan cenik se pošilja na zahtev vsakemu brezplačno in tranko.
M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berg^g^asse 3.
Leta' MofoMti
v Gorici, prave in edine želodčne kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskegu.
ZdraviK.a moč teli kapljic je ne|>rekosljiva. — Te kapljice v redijo redno prebav-Ijanjc. čc se jili dvakrat na dan j>o jedno žlieico popije. Okrepi pokvarjeni že-lodee store, da zgine v kratkem času omotica in životna len ost (mrtvostj, Te kaplice tudi store, da človek raji je. jC Gena steklenici 30 kr.
Pro<lajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošil jat ve pa jedino v
lekarni Cristofoletti v Gorici.
1 P
i i
Varstvena znamka: SIDRO-
LINEMENT. GAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po <SO stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vknpovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z naSo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.	< O N
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Praal
Elizabetine ulice 5.

©
j
j	izdeluje	k
vabila k veselfram iu plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in listorni papir z natisnjeno tvrdko /a trc«uf i u zasebnike, raznovrstne v i/it niče s primernimi in eleiraiit-n i m i škatljieami. listke za oddajo in sprejem	in pošiljatev. opo-
mitijahiiee. dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trirovske knjige, osmrtniee. poročna nazna-O O O O nila itd. itd. o O O O
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
in
ženski list ^SLOVENKA*
TISKA:
Šaljivi list „BRIVEC'
in
..Gospodarski list"
glasilo ,,Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne „Kdi" -st" sta izšla v slovenskem p r e v o d u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja
Avgusta Senoe:
„Čuvaj se senjske roke44
in
BARON IVICA".
<f>
(O
cc
C/5
ce
</>
CC
l

Ustanovljena
leta 189&.
Telefon št
870.	"	M	Telefon št. 870.
Ulica Gariatia štv. 12. i TRST # Ulica Gariitia št?. 12.
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n.
o
O C
o
oo
o
oo
o
oo
o
o o
o
o o
o
oo
o o oo oo
Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine.
^ Ose toSno in po zmernih cenah k>
Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-	Kflor DOdplTa MarilO „ElliflOSt"
doljubov v podporo listu ..Edinost" ter se	.omoi.o..oiiomohooomohomoi
I ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje	Tjoflljira Uđi list „EdillOSt" !f tega glasila tržaških Slovencev.
0o0O0O0o0'i0o0M0o0i*0ii0>