238. številka.
Ljubljana, četrtek 16. oktobra.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak   daa, IzvzeciSi ponodoljk.^ in dnevo po praznikih, tor veja ps poitl prcjarcm.  za ftvatro-oqerske dežele za celo leto 16 jrold., za pol leta 8 go a ,
ia Mtrt lata 4 gol'1. — Za LJubljano DCJM pošiljanja na dou s* oelo leto 13 Rold., za Beti t lota 3 ko>'. 30 kr., u on lncuoc I Rold. 10 kr.   Zn pošiljanje ra dom i«   a5u.ua 10 krajo, za mosoe, 30 kr. za oetrt lota. — Za tuja dežele za ooio loto 20 gold., za pol leti tO ffold.   -  Z", gospode učitelje na ljudskih Mah in za dijake veija znižana cona in sicer: Za Ljubljano za Setrt leta 2 gcld. 50 kr., po poitl projaman ia oetrt leta 3 gold — Za oznanila so plaći ij« od četiri* »topno potit-vrat'3 6 kr. čo ao oznanilo enkrat li/jka, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. će »o tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća štompolj za 30 kr. Uoj/iai Daj 66 itvoio franklrati. — iiokopiai sa ne vraćajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na oeiovcki c      v Tavćarjovi hiđi „Ihjt'jl Evropa4*. l)pr*vnytvo,  na katero naj m blagovolijo pošiljati ntrofatao, r.tklamjioije,  oznanila t. j. aduuin;.it'.-aivyu* -eĆI, je v ,Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V I i nitim ii i 15. okt.
Na Češkem v nemških okrajinah in na Koroškem je pravna stranka bila postavila svoje kandidate za državni zbor, a niti eden „pravnarjev" nij bil izvoljen. Ker pravna stranka spada k veliki federalistični stranki, če prav repi :.jntuje samo njeno skrajno desnico, izvoljeni ustavoverci pa so centralisti, ne moremo se veseliti tega izida iz splošnega federalističnega stališča. A ta neuspeb „pra>narjcv" nam dokazuje, da se prosto kmetsku ljudstvo ne dii več rabiti za orodje črne reakcije, in da sprevida, kam merijo cilji s fevdalci združenih klerikalcev.
Nemško ljudstvo na Češkem se je tedaj pri volitvah glasno izreklo proti pravnemu programu, češki narod tega programa ni-kuli nij sprejel, on se drži svojih državnopravnih načel. Celo češko kraljestvo s petimi milijoni prebivalcev no pošlje nobenega pravnarja v državni zbor; kajti da bi v mestih ali velikem posestvu pravna stranka kje god zmagala, tega si še sama ne doiniš-ljuje. Češki marod jo svobodomiseln : potomci llusitov, Žižka in Prokopa ne bodo upognili svojih glav rimskim brezdomovincem.
Tudi na Koroškem je pravna stranka v obeh nemških volilnih okrajih propala. V slovenskih okrajih sta bila kandidovana Einspielcr in Vigele, poslednji vsled kompromisa ; kajti mi poznamo g. Vigeleta kot svobodomiselnega moža, kateri programa pravne stranke nikoli nij podpisal. In baš zato je razmerno več glasov dobil (samo za šest je bila razlika), nego pravnarski Einspielcr. V narodnem oziru smemo k ljubu neugodnemu izidu zadovoljni biti  s Številom
glasov, ki sta jih dobila Slovenca Einspielcr in Vigele. To nam kaže veliki napredek n a-rodne zavesti na.Koroškem in ko bi volilni okraji ne bili navlašč tako umetuo sestavljeni, čisto slovenski zvezani s čisto nemškimi, zmagali bi že zdaj bili narodni kandidati. Samo še nekoliko let vztrajnega delovanja, in koroški Slovenci bodo posvojili narodnjakih zastopani v prihodnjem državnem zboru.
Narodna ideja bode rešila koroške Slovence pogina iu potujčevanja, ona se naj širi in ž njo svobodno mišljenje. Pravni program vcepiti ljudstvu je toliko, kakor izruvati korenine narodnega čutenja in na njega mesto postaviti sredujoveški verski fanatizem s črno vojsko proti človeški omiki in duševnim pvi-dobitkom sedanjega veka.
Propad pravne stranke pri volitvah je tedaj naraven in prepričani smo, da bistroumni Slovenci se ne bodo dali preslepiti od starega birokrata \Veiss-Starkenfelsa, ki je izkoval pravni program za nemške klerikalce, ampak da bodo pri volitvah pokazali, da so zvesti svojemu staremu narodnemu programu iu da nečejo biti grobokopi svobode in napredka.
Politični razgled.
V J^f ubijani 15. oktobra. V 1V*f## v drugem volilnem razredu je ostala volitev nedoločena, ker nij imel nobeu kandidat absolutno večine. Sandrinelli je dobil 884. Buzzi '360, dr. Rabi (mladoue-mec) 233 in Conti 105 in Nabergoj 1 glas. — Torej bo ožja volitev med Sandrinellijem in Huzzijeiu.
O ttii-.il.u-ttr .»•# * #/».*. t h razmerah, ki se Čedalje bolj zamotavajo , piše oficijozna dunajska „Montags -Rcvue" tako-le : „Mir v diplomatičncm položaji se je hipoma skalil z dogodjajem, ki utegne biti resnobnega in važnega pomena. Porta je pretrgala preiska-vanje bosniških dogodeb, katero je z Avstro-Ogersko začela. Obrnila se je z enostranskim popisom vspeha onega preiskavanja na evropske oblasti. Mi no vemo (V) dobro, kake namene ima avstrijska vlada, in kako bo viuila nezaslišano ravnanje turške vlade. Toda zdi se nam potrebno , da ne porta odvadi takih mislij, kakor jih zgoraj javlja. Turčija mora končno vedeti, da sicer Avslro-Ogerska nema interesa, pospeševati razpadanje, katere*mu je menda osmansko cesarstvo zapalo, da je dunajskemu kabinetu vzdržavanje orijentalskega „položaja" le po godu, da pa zato nema pravice terjati samo nekega obzirauja od turške strani, nego tudi vroče in hvaležne simpatije od sultana in njegove vlade. Ako on odbaciva oblike, ki so za občevanje narodov sploh , dveh v prijateljski zvezi stoječih držav pa še posebej predpisane, menda se tudi Avstro-Ogerska no bo na te oblike navezano smatrala. Da-si morebiti corigradskeniu napadu manjka otići jelnega značaja, bode ipak dunajski kabinet nejasnej situvaciji konec storil, ter dostojni* zadostenje za izvršeni, ali vsaj gotovo pri pušČeni inzult terjal." — To je v avstrijsko-oficijosnih listih nezaslišan jezik. Iz tc iskre more plamen na-tati. In pozabiti nij, da je bilo orijentalno vprašanje ondau, ko jc bil ruski car na Dunaji, na dnevnem redu in so precej po odhodu ruskih diplomatov ofi-cijozui Andrašijevi listi jeli drugače pisati, nego prej. Morda bode ta mala razprava An drašiju ljub povod do daljnih resnejih ko rakov ?
Vili.? ii'i^ \
Na M^fftitvujtk-vm kaže izid volitev, da so voljeni republikanci llćmusat, Turignv,
Kazen.
(Novela, francoski spisal J. Riviere*) nadaljevanju.) II.
Gospa Destrade so stresne od nog do glave.
— Ah! predolgo sem čakala, reče, kazen bo še hujša. Brž, brž, nadaljuje z gorečo eneržijo, ne obotavljajvi se, delovati treba.
Julija jo gleda, zaupajoča iu tresoča so ob enem. Pripravljena jo bila pomagati materi, podati se čisto njej.
— Zaročenec tc je ravnokar zapustil, kaj ne V
— Da.
— Dobro! idi za njim, dohodi ga, pazi nanj. Prosi ga, naj ti da eno uro, eno Baiuo uro, predno izvrši svoj namen. On ti ne bo odrekel, on ti ne smo odreči.
— Da, tako ga bom prosila, da mi takoj prošnjo izpolni.
— Jaz bom čakala gospoda Larcev. Storila bom, kar imam storiti. Julijeta, ne boj se več.   Idi, dete moje, idi urno.
Julija takoj odide Emila iskat, /delo se ji je, da uij nijeue nesreče več.
— Na ta način, dejo polglasno gospoja Destrade, bodem vsaj jaz sama zadeta.
iu.
Edmond je prišel tisto uro, ki mu jo je gospod Destrade zaznamil. Od sinoči se je ukvarjal z dilemom svojega položaja. Ali z Julijo se poročiti, ali pa gospod Destrade izve resnico. Prvo, kakor drugo, oboje je bilo enako nemogoče. Mraz ga je preletel, kadar se je domislil, da bi imel hčer svoje metrese vzeti za ženo; sicer pa Julije tudi nikdar nij ljubil. Njegovo srco je bilo popolna last ženske, katere tajnostno življenje je bilo uže šest let njegovo, in razeu katere za-nj nij bilo niti sreče, niti bodočnosti. Ako
pa bi so branil pripoznati se za sokriviČnika gospodičino Destrade, bi njen oče takoj vedel, kaj si ima misliti, in kako mu je ravnati. Edmond je imel pred soboj baš straš no razžaljenega, ncspravedljivega soproga. Ko bi ga usmrtil, bi gospa Destrade ne mogla iti z morilcem svojega soproga. Ločen bi bil od nje zaradi prolite krvi in sramote, še bolj pa zaradi grizenja, ki bi obadva tiapilo, ko bi se poskušala ljubiti. Ako pa bi nasprotno Edmond pal, bila bi ženska, ki mu je bila tako draga, za zmiraj prepuščena tugi, da ga je zgubila, iu ni jokati bi se ne mogla pred očmi moža, ki bi jej ne odpustil niti solz, niti zmote. Vzdihnil je, ko je mislil, da bi moral umreti nemoČan in obupen, pustivši jo za plen žalosti in poniževanju.
Končno pa si ipak izmisli sredstvo, ki je baš mejilo na tak skrajen sklep. Odlok Julijin, naj si je bil še  tako buren  in ne premišljen, bil je  gospe Destrade in njemu ugoden;   pridobiti  jima  je  mogel,  ako bi
Revmond in Girot-Ponzol, vsi imajo več ko še enkrat toliko glasov, kakor monarhisti.
Chanubord baje sprejme ustavo od leta 1814 in splošno volilno pravico z majhnimi spremembami, kakor tudi trobojno zastavo z lilijo, ako narodna skupščina restavracijo formelno votira.
Na ŠpfMjskvni jc najvažnejša novica ta, da se kmetje v Navari začenjajo navduševati za ivobodo , akoravno so do zdaj imeli Karlhti vso svojo ranč v tej provinciji; tudi severna aimada ue da več želeti. Tndi drugod Karlisti čedalje bolj tla zgubljaj-'.
jttit.t/. i minister prava, Vigli-ani, izdeluje postavo, ki duhovenstvu prepoveduje sklepati cerkvene zakone, ako se nij poprej civilni zakon sklenil. — Vlada bo ustanovila sedem velikih vojaških poveljni-štev, kajti postava o tem se je že davno dala.
Na čelo j»#-##.fA1 vi/11 ministerstva bo menda spet Hizmark stopil, in kadar ne bo kancler navzoč, bo najstarejši minister predsedoval.
in*/tv.i\<t „Times4' piše, da je lord Tenterdou postal stalen državni podtajnik v ministerstvu zunanjih zadev.
V tlnitskvm državnem zboru je 58 članov stavilo predlog, naj zbor terja od ministerstva odstranjenje onih over, ki se pro-tistavljajo skupnemu delovanju ministerstva in ljudskega zastopstva. Predsednik je povedal, da se bo ta predlog po posvetovanji o linam"nem vprašanji rešil.
Dopisi.
0«l nv. I.riiiirla 18. okt. [Izvirni dopis.) Pretečeno nedeljo je bil pri sv. Lenartu volilni shod. — Volilcev je vendar malo število prišlo. Temveč je bilo kmetskih fantov brez volilne pravice in ženskih, katere so bile prišle, proti liberalnemu dr. Ploju „zatirano vero" branit. Za predsednika je bil znani cekmošter Pečovnik izvoljen. G dr. Ploj v jedernatih besedah svoj program razvije, in slednjič tudi vero omeni. Ali ko je kratke besede izustil : „nekateri pravijo, da je vera v nevarnosti", nastane velik krik. Na komando navzočnega, kaplana g. Suhača, se začno ženske in kmetski fantje dreti , da o veri ne pustijo govoriti: „vera je v veliki nevarnosti", saj je g. Herman zadnjokrat to odkrito rekel : „duhovski stan se zaničuje," itd.; in kmetski fantje so obljubili, duhovnike tako dolgo braniti, dokler jih kaj bode.
Potem so počeli psovati, razsajati, kakor da bi bili stekli, in g. dr. Ploju nij druga ostalo, nego tak zbor zapustiti. Poštenejši kmetje so glasno terjali , naj g. dr. Ploj svoj govor k ljubu kriku nepoklicane sodrge konča, ker s tem še nij nič hudega povedal, Če je oroe-uil, da nekateri pravijo , da je vera v nevarnosti. Ali vse zastonj, klerikalno geslo: ue govoriti pustiti, je bilo enkrat izdano, „in z neumnostjo se bogovi brez vspeha bojujejo". Potem je še kaplan Suhač surovo ljudstvo prav krščansko proti g. dr. Ploju huj-skal, z lažmi in obrekovanjem ljudstvo slovenskemu kandidata odvračal. Ta fanatikar jim je namreč kvasil, da bi g. dr. Ploj pri Kapeli duhovski stan nesramen stan imenoval bil. To je nesramna, od duhovnika Gre-gorca izmišljena laž. Nikomur nij v glavo palo, duhovski stan nesramen imenovati, g. Ploj tega tudi nij storil. G. dr. Ploj je pri Kapeli samo rekel , da je ta od Hermana stvorjena reakcijonarna stranka nesramna stranka, — to pa je velik razloček. Ta stranka je na vsem prepiru med štajerskimi Slovenci kriva, ta stranka zavira vsak napredek, podkopava Šolo, podkopava narod, samo da bi Rim rešila, da bi duhovski stan k go-spodovanju spravila. ,rKaj je meni za slovenski narod, in njegovo prihodnjost, jaz ne zapustim ne sina ne hčere" , je neki kaplan rekel, kako moremo tedaj mi iz narodnega in naprednjaškega stališča to stranko imenovati , katera tako zlovoljno s slovenskim narodom igra?
Mi spoštujemo duhovski stan, slovenski narod mu bo že za to hvaležen, kar jc za njega storil, ali klerikalna stranka pelja narod v prepad. „Zakaj se mi nebi za Rim vojskovali , saj naši sini ne bodo krvi preli vali", je oni ultramontanec rekel. Iz tega se vidi, da ti ljudje nemajo ne iskrice domo ljubja v sebi ; kaj  je jim za narod , če le oblast v roke dobijo. — Ideja zedinjene Slo venije še jo pred kratkim vse Slovence brez razločka stanu navduševala.   In  kaj delajo sedaj ti klerikalci ?   Kavno  s tistim geslom odvračajo Kosarjevci v breškem in sev niškem okraji ljudstvo od g. dr. Vosnjaka! Ali se mora taka stranka častivredna imenovati? Le d em oral i z i raj te na tak način ljudstvo, bomo videli, kam da pridete. —
Lenartski volilni shod pa nema nikakega pomena, volilcev je bilo premalo, in ti še nijso zavoljo farških kuharic in podhujskanih fan-talinov do besede prišli.
Tz Y.<n&kPfp» trgr/ti na slov. Šta-jerji 14. okt. |Izv. dop.j V občini sv. Krištof e bila narodno-liberalna zmaga lebka — prišlo je 43 volilcev — od teh ho naši dobili .">!>, 88 in po ;>7 glasov, nasprotni pa samo po 12. — 11 nj 4i boj je bil v občini Marija Gradec — ali zmagali smo vendar narodnjaki sijajno. Prišlo je 34 volilcev: naši kandidati so dobili po .'$4, 33 in po 32 glasov, nasprotni pa po 10. — V občini sv. Krištof sta duhovnika župnik Cank in kaplan Gmajner na vse kriplje agitirala in sta si bila zmage gotova, ali pomagalo nij nič, propali so vsi niti enega svojih privržencev ali Kosar-jevcev nijso skozi spravili. — V občini Marija-Gradec je pa župnik Skerta na vso moč delal in po krčmah v trgu može lovil in jih prigovarjal, da naj tiste može, katere on nasvetuje, volijo, ali nič ni, pomagalo, nobeden njegovih mož nij bil voljen — in Skerta sam nij nobenega glasu dobil. — Zbranih je bilo 8 duhovnov skupaj in so nekatere može h kosilu pri nadžupniku povabili. — Sli so tje, a en mož je šel za njimi in stopivši v nadžupnikovo sobo , zavpije: „Možje, kaj delate tukaj? saj ne bomo v cerkveni zbor volili, temveč v državni zbor; tukaj nij Vaše mesto , preč tedaj od tukaj. Ta pametni mož je bil tudi za volilnega moža voljen.
Domače stvari.
— (Slov«'ii ^ k i m iiio>«-iii na \«>-4 ranj*l4«'in.) Vse stare „Novice", ki so včeraj izšle, so polne obrekovanj in hudobije proti dr. Razi agu. No dajte se v poslednji hip premotiti. Vidite človeka svoje krvi, dr. Razlaga, ne volite Nemca grofa! Vsi prijatelji našega slovenskega napredka naj v poslednjem hipu pred volitvami v tem smislu na vso moč delajo med volilci.
— (Vse prijatelje »Slovenskega Naroda") prosimo, naj nam denes 10. gotovo, ne zanašajo se drug na druzega, tele-gratično naznanjajo izid volitev od vseh volilnih krajev.
gospodičina pri njem vztrajala,   ali   se vsaj blinila, nekaj dni premišljcaje,  in jima pripustil, da se odtegneta žugajoČej   in nepo-pravljivej nevarnosti.   Edmond je mislil ubežati z gospo Destrade.   Šla bi   tako daleč, da bi jih nihče   več ne preganjal. Gospod Destrade je bil energičen, a sebičen Človek; molČljiv, zaničujočim ponosom bi se vdal, ko bi ga žena zapustila.   Nij je več  tako ljubil, da bi se staral, ako bi mu bila na veke zgubljena in kano mrtva za-nj.   Edmond in gospa Destrade pa  sta   imela   ljubezen za edino zavetje, v katerem bi se popolno združila.   To bi bilo zadosti.   Pozabljena bi živela v samoti, in bi morebiti res ne bila nesrečna.   Edmond si nij tajil niti žalosti niti dvoumnosti takega prognanstva, a občutil je za Viktorino eno neizmerno in mogočno vdanost, ki ne pozna ni kesanja ni onemoglosti Strastno je želel, da  bi  imel  končno sam ljubico.   Zdela se mu je  vedno   mlada, in popolno njemu vdana.   Samo to je dvomil, alt   bo   gospa   Destrade  sprejela njegov načrt, ali ne.   Ljubila je preveč svojo hčer
da bi jej zapuščala nesramnost svojega bega; nij je hotela prepuščati svetu v zaničevanje, v pomilovanje. Obotavljala bi se, zgubljala bi Čas, da bi bržkone obelodanila to edino sredstvo rešenja. Navduševal se je, mešal se je, klel je to edino sredstvo rešenja, katero mu je absolutizem ljubezni usiljal, katero ao mu okoliščine svetovale. A vendar bi bilo dobro, menil je, ko bi se gospa Destrade za kaj odloČila.
Edmonđ je mislil, da bo skrbela njegova ljubica, da ga takoj o prihodu ne bo nihče videl. Sama sta se imela zgovoriti, kaj jima storiti. Nij se motil; srečal je hišno, katero mu jc gospa Destrade naproti poslala. Ta ga je peljala v hišo, tako, da ga nij nihče videl. Nekaj trenotkov pozneje je bil pri Viktorini.
Takoj iz početka ga je osupnilo, da se mu jc ljubica tako spremenila. Kako je pa tudi trpela! Imela jc ipak rudoča lica; a ta rudočica jo bil nekak febrilen ogenj, ki ji je silil v oči.
— Vendar ste prišli, mu reče, malo časa imava. . . .
Kaj ste sklenili?
On jej pove. Poslušala ga je z gine-njem, katero je komaj brzdala, z urnim in žarečim izrazom veselja, ki jo jc za trenotek predrugačil in jej dal nekdanjo lepoto.
— Hvala, dragi moj, mu odgovori, hvala da ste mislili na taisto, kakor jaz; a to nij mogoče.
— Zakaj ne?
— Zato, ker jo boljše, da sem takoj kaznovana, in da moja sramota umrje ali zgine z menoj; ko pa bi ušla, bi me spremljala na begu in bi tudi ostala na mojej hiši. Mučila bi me celo v vašem naročji. Moja hči bi se je med objemanjem svojega soproga in svojih otrok no mogla iznebiti. Naj objokuje svojo mater, a zarudeti no sme zaradi njo.
— Ah, saj sem vedel, mrmra Edmond. Vi me ne ljubite več dosti, vi me ne ljubite nedeljeno.
— Ne misli tako! deje gospa Destrade,
— (.,Tndi dr. Razlag je uskok") piše 1. broj novo izišlega cerkvenega lista, in pravi po BleKveisovo-hinavsko, da jc pobegnil na Kranjsko. Leta 1869 so ga vsi slovenski poslanci v Ljubljani pol ure nagovarjali, naj se preseli iz Brežic v Ljubljano in ker on tega nikakor nij hotel obljubiti, ga je njegov prijatelj dr. Lovro Toman na zadnje rotil pri njegovem rodoljub.ji, naj to žrtvo doprinese, ker sicer bi takrat Slovenci izgubili večino v kranjskem deželnem odboru. „Novicam" in Bleivvcisu je to dobro znano, torej sc nijso upale dr. Hazlagu očitati, da je na Kranjsko „prikoračil", kjer ima celo domovinsko pravico in je že dosti let tudi posestnik na Dolenjskem. Koliko je storil za kranjsko deželo, jo vsem deže-lauom znano in Če bode novi ..Mrencelj" tako nadaljeval, kakor jc začel, bode gotovo deželi narobe koristil.
— (Dr. C os ta) nam v zadnjih »Novicah " obširno, a prav klečeplazno odgovarja, kakor to zna samo kameleon, kakor je on. Kdor bi hinavskega klečeplaza te meljito ne bil spoznal, mislil bi: „kako bo-gaboječ, pohleven in dober je ta klečeplaz in kako mu je „81, Narod" krivico storil." Ali lisjaka poznamo in mu bomo po volitvah (zdaj ne utegnemo) pobožno obleko s telesa potrgali, v kateri tu pridignje klerikalnim gosem. Imamo tudi še precej novega povedati. In dolgo ne bo trajalo, da ga popuste tudi kranjski kaplan ju s terejalkami vred, zadnja njegova slepa armada, in kakor ga je nam Gcrmanija plunila v slovenski tabor, tako jej ga, predno bo dve leti minilo, vržemo črez plot nazaj in se oddahnemo od te mote, ki je tako dolgo nijsmo poznali.
— (Iz Kamnika) sc nam piše: 11. t. m. se je vršila volitev iz okolice kamniške ki tudi enega moža voli, in bil jc odločen narodnjak izvoljen, ki bode gotovo za slovenskega kandidata glasoval. Znano je, da naš Klančič, okr. glav., povsod dela za Ap-fal trema, a revežu se povsod spodletava. Četrtek bode pa pokazal, da mi nočemo, takih mož, katere o, kr. okrajni glavarji in ustavaki priporočajo.
— (Na B lokali) so voljeni 4 možje za Razlaga, trije za Hohenvvarta. Fajmošter je dobil iz 2f> samo 13 glasov.   Med volilci
ter ga potegne k sebi, da je čutil, kako ji je srce klepalo. Ne, Edmond, ljubim vas bolj, kakor kedaj; in gotovo računam veliko na vas, ako hočem od vaše ljubezni nekaj zahtevati.
Ona obmolkne, a on je ne vpraša. Srce mu je bilo zmoteno in polno straha.
— Vi ste pač razumeli, nadaljuje ona, in mislim, da vam nij treba praviti, da se moja hči ne more za naji žrtovati. Ona ljubi svojega zaročenca, on ljubi njo. Pa ko bi se tudi ne ljubila, bi ta žrtev ne bila nič manj nemogoča. Uboga deklica naji je rešila za nekaj ur, in hvaležna jej morava biti iz globočine srca, kajti treba nama je bilo tega Časa, da sama sebe premagava in jej izkaževa enako vdanost. Dati jej morava nedolžnost in srečo nazaj. Edmond, moj sklep je storjen, vso bom povedala svojemu soprogu.
— Kako V vsklikne, opotekajoč so od vdarca, ki ga je vendar uže slutil. Gospe Destrade nij mogel verjeti.
(Dalju prilj.)
je tudi izvrstni svobodomiselni mož Tone Lavrič, kar fajmoštra in ,,Prijatla' kaplana strašno peče.
— (Iz Starega trga na Notranjskem) se nam piše 14. okt.: Pri denašnji volitvi v Starem trgu smo sijajno zmagali. Voljeni so za volilne može Mazi, Vil ar, Z n i d a r ž i č Franjo in Anton, J a n e ž i č, Peče, Vidmar, Pranecki in Mlakar, vsi za dr. Razlaga. Pri volitvi so bili žup nik in dva kaplana. Župnik je dobil samo osem glasov, klerikalni zdravnik Švaj^ar jo bil sicer voljen, pa nij volitve prevzel, ker si ne upa za Hohenvvarta glasovati. - V mestu Ložu so gotovi vsi glasi za dr. Zamika.
— (Od zidanega mosta) se nam piše 14. oktobra: Denes so bila v bližnji Loki volitve volilnih mož. Zbralo se jc 50 volilcev in volili so skoraj enoglasno sedem volilnih mož nar odno-1 iber al ne stranke, ki bodo glasovali za g. dr. Vošnjaka.
— (Iz K al ob j a) pri Oelji 12. oktobra. Denes smo imeli pri tukajšnji občini volitve volilnih mož za državni zbor. Izvoljeni so taki možje, kateri bodo gotovo za g. dr. V o šn j a k a glasovali. Tega gospoda zelo časte, ker spoznajo, da je že dosti dobrega za kmeta storil in je tudi mož zato, da še kaj storiti more Čudno sc tukaj kmetom zdi, zakaj duhovni tako g. Kosarja priporočajo, kateri nema nobenega dokaza, da bi še kedaj za prosto ljudstvo kaj storil bil. Kmetje pa tudi spoznajo, da, ako duhovniki v de želni zbor pridejo, v prihodnje gotovo vojsko imamo. Da bi le druge občine tako voliti hotele, iu ne poslušale tistih, ki nemajo nikelj dosti polnega žaklja.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek 13. okt. je dramatiško društvo v deželnem gledališči predstavljalo slovenskemu občinstvu uže znano igro „Graščak in oskrbnik", katero je po J. Kraševskem iz poljskega poslovenil Josip Nolli. Igra je slaba. Dolgočasno dejanje se vleče skozi štiri dolge akte. Zastonj gledalec čaka, kedaj se bode dejanje kaj zaplelo, zapleteno razvozljalo. Noben prizor ga ne ogreje, baŠ za to ne, ker je prizor prizoru podoben, kakor jajce jajcu. Akt se konča, pa človek ne ve zakaj, akt se začne, pa človek spet ue ve zakaj, ker se v ujenr ponavlja to, kar je užo v prejšnjem slišal. — Igralci so se hvale vredno trudili, da bi v igro kaj ognja in živcu ja pripravili; se ve, da brez posebnega uspeha. Naj preje se mora pohvaliti g. Kocelj, kije ljudomilega idealista , brez vse energije in praktičnosti (grofa Zavolskega) prav izvrstno predstavljal. Gospića Podkrajško-va (Amalija) in gospica Jamnikova ste storili vse, kar se je iz njijnih nalog narediti dalo. G. S c h m i d t (Albert Čarnkovski) je izpolnil svojo dolžnost, tudi g. Kaj zel je pokazal, da nij zastonj ljubljence veselega občinstva. Pri g. Nolli-ju (oskrbniku) in g. S. Paternostru (Prokopu) je bil sufler malo preglasen. Gledališče je bilo prazno, da bi bili Ichko plesali po njem. — Še nekaj! Zadnjič je „SI. N." grajal „prmejdu-ševski" jezik, s katerim je g. AleŠcvec v svojem „Tidoglavcu" občinstvo trpinčiti poskušal ter grajal tudi nekatere lokalizme gg. igralcev. Reči sc mora, da so si igralci to dobro zapomnil] ter v „Graščaku in oskrbniku" govorili prav čist iu lep jezik. Tako je prav. p. I
— (Kolera.) Iz Črnomlja sc nam piše 14. oktobra: Česar smo se že dalj časa bali, strašna azijatska kolera se jc tudi v naše mesto zatrosila. Včeraj in denes sta dva moška in ena žena na njej umrla. V velikem strahu smo. Žena, gospa tukajšnjega davkar-ja, jc včeraj v jutro še bila popolnem zdrava in nij čutila najmanjše nadloge, denes pa že na parah leži.
— (Iz Svetinj pri O r mužu) sc nam piše: Denes je začel neki tujec, ki ima tukaj vinogradi trgati. DomaČi Šo ta teden ne bodo prav začeli ker je vreme ugodno, grozdje čisto in zdravo. Zrelo jc grozdje popolnem, kakor tudi listje, ki jc začelo žc odpadati. Pričakujemo tedaj precej in prav dobrega vina.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Itakek 14. okt.:*) Izmed 200 volilcev v Cerknici izvoljeni so za volilne može enoglasno: llrcn, Obreza, Krašovec, Svelec, Pogačnik, Milavec, Meden, Meden, Mele, Debcvcc. — Klerikalci so vslcd svoje lastne nesramne agitacije sijajno propali.
/t Mfttufj v Istri se nam telegralira: Sjajna zmaga na Voloskom biralištu ! Vitezič, pučki poslanao je skoro jednoglasno izabran.
Raaiie vesli.
* (Predrzni tatovi.) Na Češkem jc imel nek nepre možen kmet koštrnna, katere* ga je zelo 0pital, in ga jo mislil zdaj k svojemu godu zaklati. A po noči pridejo tatovi, vzamejo koštrnna, in ga pod oknom one hiše zakoljejo in začu » iz kože devati. Gospodar sc zbudi in gre z ženo k oknu gledat ter začn rta na pomoč klicat. A tatovi reko, da se bo z njima taisto zgodilo, kar se je s koštruuom, ako nij sta tiho in ako sc od okna ganeta; ko so tatovi vse v red spravili, odidejo, in jih še dozdaj nij mogla soduija najti.
l/java.
Podpisani odgovorni urednik izreče s tem, da z notico v „Slov Narodu" št. 17 od 2'2. januarja z napisom »tatvina" , g. Jarnej in Antonija Sehlebnig nijsta bila mišljena, in da urednik nij nikdar hotel teh dveh raz-žaliti, ter da jo obseg one notice neresničen.
Ivan Semen, odgovorni urednik »Slov. Naroda".
INlMlUltO.
Goini grad. Na štev. 233. vašega cenjenega lista, v kterem članik od zgorue Savine z uajstrastnišimi napadi gorno granskoga oskrbnika in gozdarsko gospodarstvo napada, sem primoran zarad zlobno popačenih dogodivščin in razžaljen" časti sledeče zavernuti.
1. Kar so opustoščeuja gornograuskih gozdov posebno tekočega leta tiče, — priča-luije oskrbništvo mirno c. k. uređeno gozdarsko Comesijo; — iu ako dotične viši oblasti o mnogih časnikarskih Člankih ne odredijo, bode oskrbništvo samo zato preduzetje prošuo dalo.
2. Ako je oskrbništvo mesto dosedanjega nerednega škodljivega sekanja (Pliiutcr\virtli-schaft) — redni golosek (Kablhieb) zarad lagšega cultiviranja upcljalo, jo li mogoče da bi se tolika krivica v gozdnem gospodarstvu zgoditi zaniogla , če se je to leto okoli 80 oralov lesa posekalo — kakor članek svetu raznaša? —
Če tudi bi se pri 12.000 oralo gozda vsako leto 120 oralo drevja posekalo, — ne smelo bi se še pri 100 letnem sekanju to opustošenje imenovati. —
*> Kor jo bil tu tolegram tudi samo v enom <lelu zadnjega lista, ponavljamo ga.
:;. Številke 40.000 in lf>.<M)0 gl. ho tako pretirane, da se vsi možje zdrave pameti kterim je stvar poznana, čudijo , in naj bi pisavee člauka stivilke za ponižal, še bi bilo prenapeto. —
4. Da je oskrbniiki ured zarad piena-rejenja in povekšanja gornogradske in ver-bouske žage kakor tudi zarad tega, da les zavolj slabe cene ne prodaja več n spodnih krajih, ampak u Terst, ceno za čvetermj od poprej povikšal, jezi, se veda tu kaj sne kupce; alj oskrbnik stori le svojo dolžnost, ako si dohodke grajščiue pouzdignuti prizadeva. —
(Jorui grad 12 vinotoka 1873.
Josef BiSman oskrbnik.
PO« Iti II O.
Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Izvrstno zdravilo Revalesciere du Barry odstrani vse bolezni, ki so leku zoperstavHAJo, namreč bolezen v želodci, v živcih, \ prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dnšnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuborkole, »ušico, naduho, kašelj, neprehuv Ijivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, nicdlico, iu bljevanje krvi tudi ob času nosećosti, scalno silo, otožnost, sušenje, rc\ mati/.em, protin, bledico. - Izpisek iz 75.O00 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovala:
Spričevalo It, 68.471.
I' r u n o 11 o pri Rfondovi, 20. oktobra 1869.
Moj gospod!   Morem vas zagotovit), da odkar
čudovito Revalesciere du Barry rabim, to Je od dveh
let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih HI let več ne čutim. Mojc nogo so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi hil 80 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridi^ujem, spovedu-
jcin, obiskujem bolnike, potujem precej daleč pel, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe Peter C a st o I I i,
Bach-es-Theol. iu župnik v Prunettu,
okrog Mondovl, Spričevala st. 75.70").
Dunaj, Pratorstrasse 22. maja 1871.
.laz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega j c Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel
sem namreč na želodčnem krču, kalij U in driski, od kojega me je Vale izvrstno zdravilo odrešilo.
1,. (! r o s m a n n.
Teč noj 3 i kot meso, prihrani Revalesciere pri odralčenih En pri otrocih 5ukrat svojo ceno M zdravila.
V plehastih pušicah po pol funtu 1 gold, 60 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 l.r., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov M gold.,
— RevaJesoiere-Bisouiten v pušicah a S gold. 50 kr.
in 4 gold. f>0 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tus 1 gold. 50 kr., 94 tas 2 gold. BO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 570 tas 30 gold.
- Prodaje: liarry d u Barrv & tlom p. na I>u-ii»li, tVnllliNvliKHHM«* št   8,  v   i.ji.f.lji.sii Ed.
Mabr, v (»iiki« i bratje Oberanimevr, v lus-
bruku Diechtl & Frank, v Olovci P. B i rubac her, v l.oo.i Ludvig Miiller, v JlHriUoru F. Koletnik & M. Morič, v llfrimu J. B. Stockhauacn, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
14. o k f o b r a. Pri Eicfttatu: Posedente, Forarl Ahm i/. Gorice,— Geriol iz Polhovega gradoa. — Žimorman Josefina s sinom i/. Kož mi, Partb i/. Biinger-bewt« Golob iz St Jurja Debeve iz Gradca. — Kožuh iz Stare loke. — Gospa Jelovlek iz Planino. — lOitz iz Šmarja.
Pri 9lwlf*l j Pav ič s .slu,,m in hčerjo \z Uer-vatskega. — Sabjak i/. Zagreba. — Pavlivie Iz Kril polja. — GOsehen i/. Megerek. — Tomac Štefan iz Portore. — Beeriz Dunaja. — HOnigman z gospo iz Kočevja. - Kuiith, Rausoh i/. Leipziga. — Paulin iz Senožeč. — Bolnb iz Sihinja. — PtaioUr i/. Monako-
vega. — Dr. Zoff iz Gradca. — P.iau iz Tista. — Koller Louise iz Spod. Štajerskega. -- Morič s sinom (i Poj.ika. - levičiiik iz Celja. — Kraus iz Dunaja. — Nagv i/. Gradca. — Diem iz Dunaja. — Plavšak s hčerjo i/. Trbovlj.
Pri Zuiuonu:  Si aro  i/,  Kranja.  — Franc Neža iz Ljubljano.
ri/ne c*4»H4*
V Ljubljani 15. oktobra t. 1. Pšenica 7 g}, 20 kr. ; — rež 5 gl. —  kr. j —
Imen 8 Jfld 90 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 8 gl, 90 kr.; — proso 'A gl. 80 kr.; — koruza   4 d
60 kr.; — krompir i gl. 90 kr.; — fižol H gl. 60 kr;
— masla funt — gl, 69 kr.; — ua.ist — gl. 38 kr.
— špeb friš-m — gl. .'p; kr.; — Spoh povojen — gl. (3 kr.; — jajce po B'/| kr.; — mleka bokal 10 kr. govedine luni :Ji» kr.; — r letino funt 31 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 00 kr ; — slamo cont —>ri. 75 kr.; — drva trda 7 g!d 60 kr.; — mehka 5 gl. 80 kr.
Dunajska borza 16. oktobru
t.'vsoin telegrafid»n
: ni uri. 'ii' .-, v bjUlkuVOlJ Enotni drž. dolg v srobrn 1860 dri. posojUo .... .Mjcije narodne banke Kreditne akcijo.....
Napol. . . 0. k. c*U:rd
'•tn»bn»
jv.ro^lo.«	
68 gni.	—
.   72 .	90
100 .	—
954 .	—
218 ,	—
,  112 „	
9 „	9
107	»;o
— kr.
Brezplatno poducevanje
v glasbi.
Podpisani naznanja, da bo 20. dan t. m. začel lir«>#.|>laln<» podučevati v polji in v igranji na ra/.ličnili insi i uuiciii i Is.
ter s tem vabi k obilnemu udeleževanju.
Kdor želi učiti se, bodi Hi petja bodi si igranja na kakem instrumentu, naj »e oglasi vsaj <lo prilioriiij«* nabolc med 7. in H. ur<> zvi'čor v čitalnicui pevski sobi (I. nadstropje, na desnoj).
V petju podučevali se bodo i uo»podj<-i ifo*|M>(lic*iiio. pa posebc.
V Ljubljani, 14. oktobra 1873,
Jurij Sc lian tel.
čitalnični pevovodja in gledališki (27.'>) kapelnik dramatičnega druUva.
Pred sleparstvom se svari!
.Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalcu preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katere firma prodajalca ne da dovoljne garancije. Pri meni kupljeno ure so vsak Čas ali izmenjajo ali nazaj vzenmjo, «IoKu/. najsti i»^,i j>c sol idno.sti !
Neverjetno, pa resnično!
Zi       I    C£|~k  \r-mt    in   I   o*l   švicarska moderna porcelan-einail-ura, z lepimi seljaukami !«*   i  rt KI.  111   I.  —in cvetlicami omaili; ana, prav elegantna in p<» niski ceni,
koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo, r^     (|    mr\    •      ■ i prava angleška,  srebrna cilindrasta ura, s čisto tahni-verižici), z
'tJ^ 1*1   i-i   rt     uiedaljononi, etuijem, ključem in bletnim garantilnim  listom,  in z
reservnlm urnim steklom vred. Taisto kr<»no-časomerno Ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 60 kr
|.>  •      e k      I    velja praktična, dobra iu čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura. ki Wfm  III   l*J _,1. je'najboljšo delo, kar so nune misliti; zdravnikom In p. duhovnikom itd. bo te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura uiti za sekundo •zaiti ne sme.
y      I tt   J,.   |w  crl   Ke dobijo modeme vojaške ure. lehke, lične, poleg tega jako elegantne M*W III   IO j^l« m «,kusne, in kar je glavna reč, zeld natančno gredo in  so po čudno niski coni; k takej mi dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in filelnim garantilnim listom, ^amrt   IQ  tt\   l'6*  €>•!   "rebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim OttlllU   MJm  III   ■•J1  —kristalnim steklom,  z verižico in medaljonom iz tahui-zlata in garantilnim listom vred.
I8* ali QO  o*l   prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom, K3ftlllU  M*J ril I  <^\f ^ I. najfinejše gravirana,  s pravo  talmi-zlato   verižico iu garantilnim listom vred.
^•lllio <r*l   prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, mc-
>'»""' rt     daljonom iz talini-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom.
K^tilllO   14- 1^1* taista, znamenito fiuojša, l orijentaličnim kažipotom.
SJ,1||W.   \£i n||   §(%  4,.|    prava angleška Prince  of VVales-rcmontoarna ura, najmočnejšima m\9 <lll   1 s „bsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravom, čistem
talmi-zlatu: te uro imajo celo pred druzimi to prednost, da sc brez ključa navijajo; k takšnim liram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom In garantilnim listom vred zastonj
Samo _
medaljonom in garantilnim listom vred. 1 M    ..Ij   "IAl    tv.\   celo majhna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačena, s 'HI       f    rt     pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. IM   i II   20   <»*|   prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronomc-■ <      III «■'• terna ura z dvojnim pokrovom,   najfinejše emailirana ,  s fino
I o prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, ciiindrasta, novo fazono, z dvojnim
rt • kristalnim steklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri-
s talmi-zlaro
Samo Samo
verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom iu garantilnim listom vred.
I w   £v|i   •>I h   in   •> rr    trl   najfinejša prava angleška siderna ura, na  15 ru-►3IUIIU    "O   rtll iii   <^*9   »^1. binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata. medal-
jonom, usnjatim ctuijein in garantilnim listom vred. UQmn   »JI I   in   O^i   it-l   Srebrna remontoarna ura,  se brez ključa navija, ►3rtlllU lil ^1. verižico in medaljonom vred.
Samo 23, 25 in 27 gl !X>*v™t      35 ve^,l,00, moda,jono,n 1,1 «™,i,"hu
^miiiii  ^1^1 ili if\   PrftVa angleška srebrna  remontoarna   ura  z dvojnim po«
OltlllU OtJ 111 -*vr ^-,1» krovom, garantovana in patentovana.
SaillO lil  50 ^l«  prava angleška zlata siderna ura s kristalnim steklom
**■ •**:   S«4   I i M t  <t.|    fina zlala remontoarna ura s kristalnim steklom,  106 iu SaillO  DU,   4&   111   HMJ  gl.   Uf, »I. z dvojnim steklom,
Cn-rMA M K *> f\i\ ...I pravi angleški kronometer, z remontoaroin, dvojnim pokrovom OaillO  <UU — dllll gl.  j„ kristalnim steklom.
Kazen tega vno kje drugod ali od kogar druzega razglašeno ure vviicjf.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure. večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. (Jena poprav s 61etno garancijo gl. il/», gb    •>     i" tfh
hHfimena naročila
so na poštno povsM i j« ali i»ošil|sttev zucNku v -ti nritli izvrše. Na posebno zahtovanjo so l>ošiljajf> tudi ure iu verižice na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje.
Mojo cono so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojino terjatvami na visočini časa.
VnI, ki si novo uro naročiti žolč,
VhI, ki staro uro za novo zamenjati hočejo, so prošeni, bo na mojo firmo obrniti.
(176—12) Uhrenfabrikant, Rothentliurmstr. 9, Wien.
RtiMlov nuj ne «s<»ih'o znpoiniii.
Izdajatelj iu za nreduiatvo odgovoren: Ivan Semen.
Lamnina in tisk .Narodne tiskarne".