OBZORJA STROKE
Damjan J. Ovsec
"dejstva ostajajo, so pa nekoliko drugačna"
Indijski pregovor pravi: licivprečneži lajajo, modri razpravljajo (111 se pogovarjajo). Zadnjega Z mnogimi ljudmi ni mogoče opraviti, zalo na mnoge polemike, kol je morda kdo že opazil, ne odgovarjam- Ne zalo. ker naj hi leži! zgolj k temu, da hi bil moder, ampak zalo. ker ne znam in nočem lajati. Ker pa se, za čuti o, pojavljam telo v polemikah, pri katerih nimam nič zraven (glej moj odgovor S. Kremenšku), sem si tokrai premislil in zapisal nekaj besed tudi sjioštovanemu g. Janezu Cvirnu. Čeprav so minili meseci. naj stvari kljub vsemu ne gredo v pozabo.
V Glasniku SED (32/1:2, 1992) sem v odgovoru na pisanje dr. Slavka Kremenška. ki je nosilo naslov A dejstva ostajajo, povsem mimogrede omenil, da zgodovinar Janez Cvirn v svoji knjižici o družabnem življenju v Celju (Kri v luft! Creve na plot!, Celje 1990) uporablja moje definicije posameznih pojavov družabnega življenja (hvalabogu, lahko sem samo vesel! ), vendar pri tem nikjer v knjižici celo v bibliografiji ne. poimensko ne omenja nobenega od etnologov. ki so se s tem ukvarjali pred njim (jaz. na primer, dvajset let prej. Maja vodim trinajst let za mano, potem pa še vrsta drugih), '['o je vse. In se res je Kot je res mtli lo. tla nekaterih zgodovinarji, če le morejo, zmanjkujejo pomen dela etnologov in ga pogosto namenoma spregledujejo. O icm bi znala naša stroka Marsikaj povedali
No, pa k stvari. Torej, J Cvirn se je znašel v mojem odgovoru S- Kremenšku mimogrede. 7. njegovim načinom upoštevanja" drugih sem hotel zgolj ilustrirati neki trend, ki ■SI,K> mu priča. In tudi to je res. No, pa naj se enkrat (čeprav le res mučno) spoštovanemu | Cvirnu v potluk in sebi v bahavo Zapišem zgolj eno: kakorkoli že, metodo ali način za Preučevanje družabnega življenja sem dognal sam. jo torej sam "Izumil", brez mentorskih pomagal (baje sploh nisem ll"e] mentorja) in brez kakršnihkoli sugestij iz ta. lucralure. Nikjer pa seveda ne trdim, da je bila moja meloda ali način n'ltboljši. Trdim samo, da sem nekaj bolj ali manj posrečeno Ustvaril na novo Zdaj pa hi mi rad nekdo, kar se ni zgotlilo P|vič, to nonšalanino speljal. Osemdeset odstotkov moje knjige o družabnem življenju ljubljanskega meščanstva je nas-Ul° n;l podlagi pričevanj mojih informatorjev (kar je seveda etnološka metoda), tako kot je nastala v komuniciranju s ^Piavimi) ljubljanskimi someščani vsa moja vednost o njih To
vedo vsi. razen J Cvirna, ki pa najbrž tudi ve, tla je (bilo) tako, vendar mu ta vednost seveda ne pride pni v.
Če način, nivo in dolžina Cvimovega pisanja oziroma nebrzdanega napada (mojih šest vrstic proti njegovim desetim (!) odstavkom slabe vesti) ustrezajo Zgodovinski stroki in očitno tutli tedanjemu uredništvu Glasnika, to seveda ni moj problem. Vsekakor pa bi pri tem zaman iskali vsaj kanček zdrave pameti, smisla za dialog m seveda okusa. Kadar naredim kaj narobe, svoje napake rad priznam: oprav ičiti se mi ni tuje, kar moji kolegi dobro vedo. Vendar od g. Cvirna ne pričakujem opravičil za njegove napake, kei jih niti ne vidi. Konec koncev veljamo nekaj le zaradi bistvenih stvari, ki jih utelešamo. In če jih nimamo, potem je življenje pač zaman.
Ker si vsakdo lahko prebere, kaj sem v resnici zapisal jaz in v kaj se je g Cvirn - ki ga moja "polemika z dr. Kremeni kom neposredno ne zadeva - povsem neupravičeno obregnil z gromozansko občutljivost ji > in superiornosljo. nimam k stvari v eč kaj dodati; Razen ene točke. Dejstvo, tla g. Cvirn očitno ne Spoštuje tlela drugih, da bodisi sovraži citiranje ali pa ga citiranje utruja To je njegova stvar, njegova volja in njegov problem; meni je popolnoma vseeno (končno tudi znameniti ameriški lilozof Ralph Waldo Emerson ni maral citiranja) Toda njegovi arogantni izpadi na moj račun niso več samo njegova ,stvar. In tega mu ne dovolim,
P.s. In seveda, tudi g Cvirna v abim pod svojo bohinjsko lipo v Stari Fužini (skupaj z drugimi, k jih (»menjam v odgovoru dr. Slavku Kremenšku) na konstruktivno prijateljsko sreča nje, pogovor in vse, kar .spada zraven.
Damjan Ovsec
Ljubljana, 3. «. 1994
PRIPIS UREDNIŠTVA: S tema pismoma v Glasniku zaključujemo polemiko Ovsec proti Kremenšku in Cvirnu (in obratno), ki poteka od leta ¡991 v Glasniku SED.
Na sestanku Uredniškega odbora dne 24. i. 1995 je Skoraj potomca prisotnih (3:1, 3 vzdržani) menila, da naj se pismi objavita.
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
35