'K'	z-m&i,
C.. /c
Z*f »_
• d&. xg $&.
Naročnina lista:
Celo teto . . K 50— Pol leta . . , , 26*— Četrt teta . .	,	13—
Zunaj Jugoslavije i Itelo teto . , „ 66.—
Posamezne številke
m Štirih straneh M v.
Uredništvo i.Hpraviijštvo: Maribor, Koroška ulica it, B. — Telefon št 220.
STRAŽA
Me@dwfsen poIMéen lisi sa stoweaisfeo ljudsim
Inseratl all ozaanfia
se računajo po K UM od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —*
«Straža** izhaja v pon* del jek, sredo m petek« Rokopisi se ne vračajo«
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne,'
94. številka.
Maribor, dne 25. avgusta 1920.
Letnik XIL
Hrbtenica brez mozga.
V
T. R. S. — Da se ne bomo izražali o nasprot -nikih, ki so liberalnega ali svobodomiselnega mišljenja, vedno nikalno, razkrivamo pred svetom eno njihovih vrlin: prirojeno svojstvo jim je namreč, da po-množujejo stalno slovenski besedni zaklad in to še v času, ko se trudijo njihovi prvaki za vzcvet „jugoslavenstva“ ter žagajo veje „slovenskega separatizma.“ iTako so prišli torej preko „soli Jugoslavije“, „malega človeka“ in drugega njim lastnega jezikoslovstva do „hrbtenice Jugoslavije.“ Kakor nam poročajo časopisi, se je skrivila „hrbtenica Jugoslavije“ v ustih sokolskega govornika v Rajhenburgu in ta da je sokolstvo.
Poznavajoči sokolstvo ne moremo reči, da se je ravnalo kedaj tako, kakor mu predpisuje resolucija II občnega zbora Ceske oboe sokolske z dne 19. IV. 1897, ki pravi: „Sokolska društva ne omejujejo svojega članstva v naziranju in izražanju o političnih , verskih in socialnih vprašanjih“, a zavije takoj z repom: „dokler je v soglasju s temeljnim narodnim stališčem.“ Vredno le sokolske „načelnosti in nepristranosti“ so pa zato sklenili na V. občnem zboru iste sokolske zveze v dneh 27. in 28. novembra 1910 v Pragi, da mora stremiti sokolstvo za tem, da postane verstvo zasebna reč vsakega posameznika in da „na današnjem zborovanju zbrano sokolstvo iznova proglaša svoje stališče popolne svobodomiselnosti v vprašanju verskega prepričanja . . . Obenem si pa želi,
5 da sokolska društva ne sprejemajo za svoje člane članov klerikalnih društev in onih, ki ve doma služijo klerikalnim težnjam.“ Ko se je osnovala poleg Orla na Češkem še druga, Sokolom tudi nasprotna orga -nizacija, soeialdemokraške Delnicke telocvične jedno-ty, so pa sklenili Sokoli na omenjenem občnem zboru resolucijo, da so delavska telovadna društva sicer v idejnem nasprotstvu s sokolskimi društvi, a „pripadniki politiške socialno-demokraške stranke so pa seveda ravno tako iskreno dobrodošli v naših vrstah , kakor vsakdo, ki soglaša z našimi splošnimi načeli.“ iVemo: samo katoličan ne sme biti! V smislu zgornjih resolucij je pisal Sokolski vestnik (IL I. str. 1), da je to „obenem tudi naše načelno stališče. Po tem se ravnajmo v vseh konkretnih slučajih.“ Takšna je —
hrbtenica sokolstva, o čigar ustanovitelju dr. Tyršu zatrjujejo Sokoli sami, da „se je držal vedno in zvesto svobodomiselnih načel“ (Slovenski Sokol, VIL 1. str. 9) in ki je učil, „da naj sokolstvo deluje v svobodnem duhu, v svobodomiselnem smislu“ (Sokolski vestnik IV. 1. str. 23). To je mozeg drugače brezmo-zgne hrbtenice, ki se ni približala niti oddaleč one -mu vzgojnemu namenu, kat or ga je skušal opredeliti J. Kren I. 1893 v češkem „Sokolu“ v članku : „V čer-vancicli nove doby českeho Sokolstva“, ki naj obsega po njem pojem: „čisto značaj.“
Z vsem omenjenim je vokvirjena slika sokolske hrbtenice, kakor se nam prikazuje prav zadnji čas , v kolikor ji niso primešane še pestrejše barve „vse -narodne, nepristranske, nadstrankarske sokolske kulture.“ Kakor poroča časopisje, pa se je vendar našla med Sokoli glava, ki je je strah tega sokolskega vse-Irazerskega nauka ter je izjavila pred tedni na so -kolskem zletu v Rajhenburgu: „Ne lastimo si mi tega, da je najboljše to, kar delamo mi, pa če pride nekdo, ki nam dokaže, da je njegovo delovanje bolj -še, mu radi damo prav.“ Kaj pa so nas učili, da je sokolska stvar „večnoresnična“ in zdaj naj mar že iščejo kupca za njo!
Zapisano je, da je Sokol „bojna organizacija od svojega početka do danes . . . Sem spada tudi boj za svobodo v verskem, političnem ali kakršnemkoli naziranju“ (Sokolski vestnik I. 1. str. 63). „Kakršnihkoli naziranj“ ne bomo preiskovali. Pravijo pa, da se ravna sokolstvo v tem „boju“ preveč po nauku: „Kdor prizadene tebi Sokolu en udarec, vrni mu jih iri!“ (Sokolski vestnik IV. 1. str. 59) in po TyrSovem pozivu v članku „Naš ukol, smer a eil“, kjer veleva „Orožje v pesti! Uredba vojaška! Stokrat, tisočkrat bodi to rečeno!“ Torej samo po sokolskih načelih.
Doletela nas bodo morda očitanja, da smo zdra-žljivci in „da kalimo ljubi mir med nami.“ Gospodje, ki ste tega mišljenja in sedite mirno v svojem zatišju, ‘ali vam je znano, kje in kako ruje organizirano sokolstvo proti nam? Ne pišemo tega vsled I. sokolskega pokrajinskega zleta v Mariboru — da bodo i -meli manj težav, smo jim prodali zato še lepo pri -pravljene tribune od I. slovanskega orlovskega tabo-
ra! — temveč vsled zagrizeno strupenega sovraštva in nastopa proti nam na celi črti. Ko smo razmak a niii svoje vrste, jih je postalo strah. Pri njihovi agD taciji proti nam pa bomo poskrbeli tudi mi, da bo pa-< del njih lastni udarec po njih samih. Naš nastop ob' I. slovanskem orlovskem taboru jih bega, svoje ljudi kličejo le proti nam. Vsa svobodomiselna hrvaška žurnalistika, kakor; „Riječ“, „Obzor“, „Agramer iTagblatt“, „Hrvat“, „Novosti“, „Jutarnji list“ itd. itch skrbi za sistematično blatenje orlovstva, ki si pridobiva brzim poletom tal med katoliškimi Hrvati in dalje proti jugu. Kakor da ne morejo priti do sape, nas obmetavajo z najgršim blatom. „Agramer Tag blatt“ (17. Vili. 1920) n. pr. je mnenja, da morajo na mariborskem I. sokolskem pokrajinskem zletu „pravi Sokoli iz Srbije in Vojvodine pokazati s svojo števili no prisotnostjo’, da tam Orel ne more razprostreti poroti in da ne bo zastrupljal z avstrijskimi idejami srbskega ljudstva.“ Sokoli da naj berejo svobodomiselno, kakor tudi naše časopisje, ki piše o Orlih, „da bodo spoznali razliko med moralo in nemoralo.“ (Bra^ vo, jim priporočamo tudi mi!) Vsak orlovski pojav pa da se naj naznani Sokolskemu savezu, „da se že v kali zatre to Susteršičevo seme.“ Brezmozgna „hrb -tenica Jugoslavije“ se pretresa! Ker pa temu ne sme biti tako, piše isti list v podlistku „Siet“ oder „Tabor“? dne 19. avgusta 1920, kjer govori v „dostojni“ obliki o „čukovstvu“ in njegovem „temnem izvoru“:! „Predobro poznamo naše dobro in bogaboječe (zakaj pa sokolstvo to rabi? op. pis.) jugoslovansko ljudstvo, nego da bi imeli kakršenkoli strah, da bi se mogel njega‘širši krog nalezti te bolezni (tu misli orlov-stvo; op. pis.), ki se je hoče ubraniti celo večji del naše patriotične (drugače pa pravite, da ni! op. pis.) duhovščine.“ Nalezla pa se je tè „bolezni“ najpoprej sokolska hrbtenica, ki ji razpadajo kosti. „Osnovaše velike Orlove“, pišejo o nas, in mi jim bomo v tem sledili. Vaš strah pred nami, svobodomiselni četniki, nam je porok za to, da smo že napeli jadra v pravo smer !
Nikdar ne bomo vračali hudega za hudo in ne bomo sledili nasprotnikom na slabo pot. Da ž njimi ni mogoče živeti v miru, vemo predobro. Krivdo bodo zvračali vedno, kakor že navadno, na nas in se jezili, zakaj jim kalimo vodo. S poštenimi in dopust-

LISTEK.
Brat Nardžič :<
Spomini irliisie mladosti»
(Dalje.).
Da bi se pač vsak orlovski izlet tako končal, da bi bili izletniki z nočjo vred doma! Ponočno izostajanje po raznih veselicah, zlasti če to ni v domačem kraju, se le prerado izprevrže v zapravljanje , popivanje in podobne nerodnosti. To velja zlasti sedaj po vojski, ko ne hodijo gostovat k raznim javnim telovadbam le Orli, temuč tudi Orlice in dostikrat tudi obojni naraščaj!
Koliko nevarnosti tičji v tem, da naša stvar ne bo mogla roditi blagoslova našim družinam, temuč ga bo še razdirala. Dobri stariši vedo, da njihovi o-troci tudi v dobri družbi niso Itako dobro spravljeni, kakor pri njih doma. Zato si žejo otroke pravi čas domov. Ce jih ni, so nevoljni/ in v skrbeh. Daj Bog, da bi Orel in Orlica nikdar ne rušila tesnih vezi med stariši in otroci, zakaj, ne poznamo svetejših vezi v naravnem življenju, nego so te!
Sploh se zdi, da bodo veselice, prireditve, iz -leti, zabave, predstave, itd. postale kmalu posebno poglavje v našem zamotanem socijalnem problemu ^ Ce je le vse to tudi dobro? Pa povsod bi morali biti takorekoč vsi !
Res je duh časa tak, toda pomisliti moramo kako daleč smemo z duhom časa — recimo^ kako daleč smemo v posnemanju svobodomiselnega in svobodo -Ijubnega sveta, da bomo še po pravici nosili naslov — katoliške organizacije . . 4
XV.
Tisto leto je bila tudi' v Kamniku večja orlov -ska prireditev. Aranžirala jo je Zveza sama. Orli so prišli iz najrazličnejših krajev, tudi z Goriškega in iz Bele krajine. Metliški Orel je celo nastopil s po sebnimi telovadnimi vajami: skok v višino ob palici. /Vodil je to skupino neki kaplan:, ki je bil celo pred-
• telovadec. Na gledavoe pa to ni dobro vplivalo,, v kolikor so kaplana poznali. Bilo je slišati razne nepri-kupljive opazke.
Od nas smo šli v Kamnik le štirje. Jaz sam sem pa bil pravzaprav med dijaki, podobno kakor le-I to poprej v Škofji Loki.
Kamniški odsek s svojim okrožjem je bil v tistih časih med najvzornejšimi. Odseki, kakor Kamnik, Komenda, Smarca, Domžale, so bili močni in jako delavni. Tudi za umsko in srčno izobrazbo se je mnogo storilo. Zal, da je vojska tudji jam okoli raz-dej alno vplivala.
Skoro v vsakem večjem kraju kamniškega o -krožja so imeli Orla, Nekoč smo slišali napovek, da se bo ustanovil Orel celo na Senturski Gori, visold gorski vasi pod Kamniškimi planinami» Rekli so, da bo takoj 40 krepkih fantov v, krojih.
Res nas je na nekem izletu presenečila močna četa korenjaških fantov. Rekli so: To so napovedani Senturščani! Imponirali, so nam! Zlasti če smo pomislili, da so to sami — hribovci!’ Pa tako čedno nastopajo !
Vodil jih je starejši .laut“, M bi mu v civilu človek rekel „gospod“. Saj je izgledal jako inteligentno. Francelj Cibošek mu je bilo ime.
Ta odsek je nekaj časa dobro gibal. Vendar je videti, da mu planinska tla, niso bila ugodna. Polagoma je zadremal in sam Bog zna, če se bo kedaj predramil.
Mislim, da so včasih orlovske odseke brez vsakega premisleka ustanavljali, samo, da boj več Orlov! Dajte 'fantom kroje, pa jih imate! Toda rdeča srajca le en čas vleče, če ni druge, globlje podlage in privlačnosti . * .
Jaz sem bil ob omenjenem izletu prvič v Kamniku. Umljivo je, da me je krasna okolica silno zanimala. V Domžalah sem občudoval krasen Dom, ki se mi je zdel kakor palača iz tisoči in ene noči, Vesel sem bil, da je to krasno poslopje last katoliške organizacije, prav globoko v srcu je pa ostajala na pol nezavedna zavidljivost - Domžalčanom. Spomnil, sem se pa tudi, da je moral ta Dom naložiti gore skrbi
na rame tistih, ki so ga' bili spravili pod streho.
Kamnik je znan kot priljubljeno letovišče. Visoke planine v ozadju skrbe za to, da poletna -vročina ne peče preveč. Tudi par«, znamenitosti ima» Na primer staro trinadstropno cerkvico na Malem Gradu, ki je mene zlasti zanimala.
Katoliška organizacija je imela že takrat lep društven Dom na, glavnem trgu in gledališki oder z bogato opremo.
Izmed Kamničanov se pa tokrat nisem z živo dušo seznanil. Edini človek, na katerega sem odnesel trajne spomine, je bil neki Orel: Sinkovčev Blaž,. O njem moram kaj lepega povedati.
Bik je fant v krepki moški dobi, morda že malo na drugo plat.. Obdarovan je bil z nemajhno obilnostjo Njegov orlovski kroj je imel težko nalogo, da je spravil celo Blaževo telesnost v varno zavetje. Nekoliko mu je bilo sicer olajšano, ker se dobri Blaž ni prenaglil v svojim gibanju, temuč je premišljeno po_ časi, nekako častitljivo prestavljal svojo znatno osebnost.
Zvedel sem nekje, da mož danes ni več med živimi. Naj mjirno počiva in tudi na oni svet mu kličem: Bog živi!
Naštete lastnosti pa niso bile edin vzrok mojih osebnih simpatij do Blaža. Poleg vsega tega je bil namreč tistikrat za reditelja in kolikor sem mogel videti, je svojo nalogo prav dobro vršil. Čeprav je po -časi hodil, ga je bilo vendar povsod dosti Zlasti je imel piko na paglavce, Id so menda imeli pregrešne namene, utihotapiti se brez vstopnine na veselični prostor in ondi biti le za zgago.
To je pač pri vsaki naši prireditvi tako. Nekaj Sokolov in še več Sokoličev hoče biti zraven» Pa jim ni na tem, da bi pošteno plačali svoj obolus. Blizu kake odprtine se zbirajo in preže na ugodno priliko, da smuknejo notri. Dostikrat taki tihotapci prav a -rogantno nastopajo med množico. Bolj v kakih skri -tih kotih se vrše spopadi z jeziki, včasih tudi s pestmi, To velja zlasti dandanes za sokolski naraščaj, ki je marsikje od sile drzen, tu pa tam jih žalibog po -snema tudi orlovska otročad- Dalje prihodnjič.
nimi sredstvi pa jih bomo zavračali vsikdar in pov -sod ter jim ne bomo dovoljevali, da bi se zaganjali v nas, mi pa da bi jim držali prosto tarčo. Skrbeli bomo z vsemi močmi, da „hrbtenica Jugoslavije“ postane še bolj brezmozgna in zrahljana ter ji želimo s „soljo Jugoslavije“ in z „malimi ljudmi“ enake končne usode.
Sokolstvo in vera.
Na Slovenskem imajo sokolstvo! nekateri še vedno za zgolj narodno organizacijo, ki stoji nad političnimi strankami in pušča svojim'članom tudi versko svobodo. Nekdaj je bilo tako. Sedaj pa, je sokolstvo vdinjano liberalni stranki in svobodomiselnemu brez-verstvu. Da je sokolstvo in liberalstvo ali demokrat-stvo eno ter isto, tega tudi Sokoli' več ne tajijo. Tu hočemo pokazali in dokazati, da je sokolstvo na Češkem, Slovenskem in Hrvatskem protiversko.
Osrednji organ Češke Obče Sokolske „VesMk Sokolsky“ piše očito, da Sokol ne more biti katoličan, V 6. številki „Vestniku Sokolskeho“ z dne 26. marca 1920 čitamo: „Danec po stoletjih se vračamo znova k idealom taborske demokracije. Danes je prišla doba, ko s to cerkvijo (to je katoliško cerkvijo, op. pis.) obračunamo. Ta obračun naj pospešijo (sokolske) zlet-ne slavnosti.“
V	št. 7 „Vestniku Sokolskeho“ z dne 8, aprila 1920, članek „Sokolstvi životnim nazorem lidu češko-slovenskeho“, III. del: „Kako je razmerje med sokolstvom in vero“, še lepše osvitljuje protikatoliško star lišče Sokola.
Pa nedostojnem laskanju predsednika Masary-ka, ki ga naziva „vladarja češkoslovaškega naroda“, „gospoda“ ali „prvega škola vstale republike“ prinaša „Vestnik“ naslednje stavke:	Ne govori li iz ust
Masarykovih TyrSovo sokolstvo? Ali imate v žilah še vedno oni strup iz Judeje (bolje iz Rima), ki nam ga je vlila v nje rimsko-katoliška cerkev, zmagovalka nad našim narodom na Beli gori, kjer je jezuitsko cerkvenstvo triurni ir a io nad češkobratsko vero Huso-vo“. „Vestnik Sokolsky“ torej imenuje katoliško vero strup, ki nam ga je v žile vlila rimsko-katoliška cerkev. Ali more biti med vernimi katoličani še kdo, ki bi veroval sokolstvu, da je zgolj narodna organizacija, vzvišena nad verskimi boji?
V	isti številki piše „Vestnik Sokolsky“ dalje:
„Sokolstvo je torej novodobna češka vera. Sokolstvo je sinteza (zveza) krščanstva z antiko (poganstvom), Ce ima krščanstvo telo za nečisto, za posodo vseh strasti (kje uči to krščanstvo? op. pis.):	Sokol po
vzgledu starih Grkov neguje kult lepega človeškega telesa, seveda oživljenega in obomladenega od silnega duha. Tako je Tyrš s helenstvom (poganstvom) premagal rimski strup (katoliško, vero op. pis.) v češ -kem značaju. S Tyršem verujemo* da biva samo živa materija (stvar) obdarjena s silo, ki jo lahko imenujemo kakor si bodi: ali >sila, ali energija ali kone-čno božanski duh. Utrjujmo telo, da se moremo po -kloniti duhu. Tako nam je telesna vzgoja le sredstvo k daljnemu cilju: dvigniti človeka,- harod in človeštvo k onemu Praduhu ki pronika svet, k oni Prašili, ki giblje celo vesoljstvo.“ (Brezverski panteizem, op. pis.). Sokolstvo torej hoče iz duše svojih članov iz -trgati vero v ,Boga m mu daje v nadomestilo češče-nje,mrtve stvari. Krščanstvo je Sokolu premalo, zato ga hoče zvariti s paganstvom.
„Vestnik Sokolsky“ št. 9 z dne 6. maja 1920 gre še dalje. V članku „Beseda k sokolstvu“, pravi: „Mi sploh, ne vzdržimo načela, da njismo proti veri, — če nočemo zabresti v popolen nas zares nevredni indi-lerentizem. O veri lahko imamo splošno različna mne nja, (toda mi, ki smo Cehi, ki poznamo Svojo zgodovino, ki smo demokratje, republikanci, smo in moramo biti proti veri, ki ji je klerikalizem ali duhovska nad vlada, duševno suženjstvo in nasilje najnotrajnejše bistvo. Lahko so tudi drugi klerikalizmi, tudi docela necerkveni, toda katolicizem je klerikalizem cel in povsod. Lahko imamo o veri sploh in o verskem čuvstvovanju različna mnenja, toda če smo misleči ljudje 20. stoletja, smo In moramo biti proti veri. Smo skratka in moramo biti proti katolicizmu, četudi smo premnogi še dozdevno njega pripadniki, in je treba, da to enkrat odkrito, glasno, izrecno in za resnico iz javimo. Bratje in sestre, ne motite se! Končno se začenja obračun z Rimom! Začenja čas, ko se verski napredek, znotraj že davno proveden, pokaže tudi na zunaj, začenja se čas, ko bo konec nenravne dvostra nosti in dvojakosti husitsko-katoliške . . . Verujem , da zagrmi kar najprej od vseh strani naravnost, in v resnici odkrito sokolsko . geslo : Sokol ne more biti podložnik Rima, Sokol vedno naprej, v vsakem izpo-polnjenju, v vsakem zboljšanju, v vsakem napredku in torej tudi naprej proč od Rima!“
Tako piše češko glasilo sokolsko. Slovensko sokolstvo je s češkim v najtesnejših stikih in je tudi glede vere že podalo svoj Credo, ki pravi: „Brez zmagovitega kulturnega boja ne pričakujemo trajne zmage sokolskim idejam“ (besede staroste slovenskih Sokolov, dr. Pavla Pestotnika na sokolskem občnem zboru 11. februarja 19121, In „Krščansko svetovno na ziranje je, v ostrem nasprotju s tendencami sokol -stva“, (Zapisal isti 'dr, P. Pestotnik v „Sokolskem vestniku“ leta 1913). Kako s,ovenski Sokoli pri svojih prireditvah ostentativno izostajajo od službe božje , kako otroke ob nedeljah s svojimi izleti odvračajo od sv. maše, tega ni treba več ponavljati.
Odkar je v jugoslovanskem, sokolstvu prevzel vodstvo slovenski Sokol, plava tudi hrvatski Sokol popolnoma v protiverski v kulturnobojni vodi. V Za-grebu n. pr. prireja posebna predavanja za razkri -strjanjenja svojih članov. Eno takih predavanj je ztu.
čel predavatelj približno's tem le: Večina vas, ki ste prišli k predavanju, se z mojimi izvajanji ne bo strinjala, kakor nikdo ne, ki ima še vero. Ker stojim odločno na stališču, da je vera le notranji dušni pojav brez vsebine, da je edino resnična le materija, ki je večna. In potem je začel s svojo opičjo teorijo itd. Tako vzgaja zdaj "hrvatski Sokol.
Na Slovenskem se najdejo še ljudje, ki hočejo veljati za dobre kristjane, ki pa nikakor ne razumejo zakaj moramo biti proti sokolstvu in še (zdaj ne uvi-. dijo, da je za našo mladino bilo nujno potrebno kr -C šeansko telovadno društvo,, Orel. Upamo, da jim bo-I ito ti dokazi, o katerih resničnosti se lahko vsako uro J prepričajo v „Vestniku Sokolskem“, odprli oči, da I Sokola ne bodo imeli več za brezbarvno, indiferentno f društvo kakor kako pevsko ali športno društvo, am-I pak, da Je Sokol na Češkem, ravnotako pa tudi na
Ì* Slovenskem in Hrvatskem izrazito protiversko, svo -bodomiselno društvo, čegar namen je, razkristjaniti I naše ljudstvo. „Vestnik Sokolsky“ je zapisal: „No-I ben Sokol ne more biti katoličan“, mi pa pravimo : f „Noben prepričan katoličan ne sme in ne more biti j Sokol!“
5 ------- ,	- - -  ■ —  ,
politične vesti.
I	j Jugoslavija.
Regent Aleksander bo obiskal službeno Bosno začetkom septembra.
Zasedanja Narodnega predstavništva je preloženo od 25. t. m. na 31. t. m. radi velikega mohamedanskega praznika.
Ministrski s v e t v Beogradu se je zopet pečal z našim položajem, ob albanski fronti. Namestnik ministra za zunanje stvari dr. Ninčič je poročali o zboljšanju tamošnjih razmer.
Uve'ljava državu eg a proračuna za leto. 1920 je podpisana.,
Finančni minister je odredil kovanje drobiža. Kovan bo najprej drobiž po 25 par oziroma 1 K. Zatem bo izdelan drobiž po 10 par oziroma 40 vinarjev. Drobiž bo iz posebne bele zmesf, izdelala ga bo Avstrija.
, V Beogradu se bo vršila 26. t. m. konfe -rein c a trgovcev in bankirjev, na kateri bosta zastopana tudi Ljubljana in Zagreb. Konferenca bo raz -pravljala o prodaji ter nakupa deviz, o reorganizaciji devizne centrale, o zagotovitvi valute za izvoz itd.
Izid občinskih volitev v, Beogra-d u. LDU. Beograd, 22. avgusta. Izid občinskih volitev, M so se danes vršile v Beogradu, je nastopen: komunisti so dobili 3622 glasov, radikaldi 3310, demokrati 2736, republikanci pa 643 glasov. Z ozirom na to so dosegli zmago komunisti. V smislu volilnega reda za občine, ki velja v Srbiji, bodo dobili komunisti v beograjski mestni upravi mesti predsednika in podpredsednika, razen tega pa dobijo komunisti še 30 odborniškib mest. Radikalci dobijo osem odbornikov, demokratje 6 in republikanci onega. Skupno je 45 od-borniških mest. Zastopnik komunistične liste je bil Filip Filipovič. Ižid občinskih volitev v ostali Srbiji Še ni znan.
P o d o s © d a j znanih poročilih o izfrdu občinskih volitev v Srbiji nadkriljuiejo radikalci demokrate v razmerju:	radikalci 216	: demokrati 167.
Všteti pa niso komunisti' in ne skupno radikalno-de -mokratski mandati.
Italija.
LDU. Reka, 23. avgusta. Reški delegat v Rimu, dr. Springhetti, je izjavili raznim časnikarjem, da je sedanja policija mesta že nemogoča. Neprilike so vsak dan večje in onemogočujejo nadaljnje vztrajanje policije pri svojem delu. Reka sledi politiki, ki so jo proglasili 30. oktobra 1918 ter so jo večkrat ponovili. Reška delegacija je odšla v Rim, (la osigura svoje stališče pri italijanski vladi. Reka se bori bolj zase kakor pa za Italijo. Reka je v bodočnosti, kakor tudi v prošlosti v prvi vrsti nastopala, da ščiti lastne italijanske interese.
Anglija.
V Lublinu se bo vršila 24. t. m. irsko-an-gleška mirovna konferenca, kjer bodo razpravljali, o samoupravi Irske.
Angleška vlada je zagotovila Egiptu sa-'mostojnost. Egiptovska vlada bo lahko nadzirala samostojno svoja inozemska zastopstva in bo tudi lahko se uvrstila med zvezo narodov. Anglija bo stražila z neznatno posadko samo Sueški prekop.-
Rusija—Poljska.
Poljska protiofenziva se je posrečila. Poljaki so v, prodiranju. Poljska armada je zasedla Mlavo, Ostrolenko, Lomžo in Bialysjtok. Poljiski general Sikotski je zajel 20.000 boljševikov, Boljševiki brze iz poljskega koridorja. Mesto Brest Litovsk z okopi vred je v poljskih rokah. Poljaki so ujeli bolj-ševiški ge'neralni štab in 18.000 ujetnikov. Na jugu so bili- boljševiki poraženi pri Mikolajevsku. Ruske čete so na brzem umiku na celi severni fronti. Poljaki zasledujejo Ruse s konjenico in brzostrelnimi topovi. Francoski častnici, ki služijo v poljski vojski, se bojujejo v prvih vrstah.
Z boljšoviškimi četami se bojujejo tudi Ukrajinci v osrednji Ukrajini, kjer so po mnogih bojih z boljševiki postali Ukrajinci gospodarji položaja.
Moskovska poročila javljajo, da poljska mirovna delegacija nalašč prelaga mirovne seje od dne do dne.
Grška.
V Atenah, okolici in po vsej Grški, se nada-» ljujejo aretacije radi napada na Venizelosa. Aretira-* nik j,e veliko najuglednejših oseb, kakor nekdanji mi-« nistrski predsednik, več ministrov, generalov in od-* puščenih častnikov. V Grški prevladuje mnenje, da bo po tej aretaciji preprečen vsak poizkus za vzpo ■ stavi te v Konstantinove vlade.
Amerika.	"
Socijalisti Zedinjenih držav so; se izrekli za tretjo internacijonalo, odklonili so pa diktaturo proletarijata po ruskem vzorcu.
Med Peru in Chile vlada ostra<napetosti Pričakovati je vojne, ker je Chile zavrnil papeževo razsodbo.
Pnevne vesti.
Jadranski zbor. „Narodni svet za neodrešeno domovino“ je sklical v Zagreb- sestanek predstavitel-jev organizacij in poslancev iz neodrešenih krajev in političnih strank. Zborovanje se je pričelo v sobota zvečer in zaključilo ponedeljek popoldne. Po zelo ži-vahnih razpravah je prišlo do enotnega naziranja in: enotnih sklepov. Ustanovil se je „Jadranski zbor“, ki bo imel prvo zborovanje v Beogradu meseca oktobru; in se bo shajal potem redno v določenem kraju. Po-sle jadranskega zbora vodi stalni „Poslovni odbor“, obstoječ iz 11 članov in 11 namestnikov in sicer sa trije iz Ljubljane, šest iz Zagreba, po eden iz Sušaka in Splita. Ljubljanski zastopniki so: odvetnik dr« Gregorič, dr. Fornazarič in dr. Besednjak; iz Zagreba so: dr. Marjanovič, dr. Giunto, dr. Katalinič, Jeretov, dr. Mandič, Viktor Car Emin in drugi. Ta poslovni odbor vodi do prvega jadranskega zbora vse posle, njegova naloga je, da primerno informira in pripravi javnost, izvede enotno organizacijo, poskrbi, da še povsod ustanove podružnice „ Jugoslov, « Matice.“ Ustanovitev „Poslovnega odbora“ in „Jadranskega zbora“ je prvi korak do velike skupne organizacije in smotrenega dela.
Volitve; v Beogradu. Udeležba pri volitvah jo bila zelo majhna. Vseh volilcev je bilo čez 30.000. 'A volitve se je udeležilo komaj 10.000, torej komaj 30%. Samo komunisti so postavili na noge vse svoje pri staše. Za komuniste so glasovali poleg vseh delavcev tudi v znatnem delu občinski uradniki in razni drugi manjši inteligenclerji. Za radikalce obrtniki, trgovci ter sploh staro, stalno meščanstvo. Za demokrate skoraj vsi uradniki prečani.
Ko si gradimo svojo lepo in bogato državo, ne zanašajmo se nikar več po otroško na entente (ki je glede mest in narodnosti drugačnega mišljenja kakor mi), ne na sosede (ki hlepijo po naših krajih),, ne na socijaliste (ki niso ne narodni, ne mednarodni, marveč nemškutarski, oziroma lahonski), ne na boljševike (ki so se povsod skazali kot najslabši gbspodarji), marveč edino le sami na sebe, na svoje delo, na svojo kulturo, srčno in umsko izobraženost. Vsak izmed nas je državljan, domovina to smo pred vsem mi, ijudje, ne samo narava in dežele in hribi in doline. Vsak srečen za se in srečni bomo vsi, srečna s tem vsa 'država!
Ententina misija na Koroškem se pritožuje.
Citali smo v nekem ljubljanskem časniku, da je prišel načelnik ententine misije k našemu zastopniku s pritožbo, da slovenski časniki pišejo neugodno o èn-ientlarjih. Dobil je odgovor, da naša koroška misija nima nobenega vpliva na slovenske časnike, ki izhar jajo izven cone A. Gospodje ententlerji bi bili lahko to sami vedeli in si prihranili nepotrebno pot. Vedeli bi bili lahko tudi, koliko je zapravila ententa na svojem ugledu in vplivu med našim narodom od razsula Avstrije pa do danes. Grešili smo, ker smo tako otročje naivno zaupali ententi in to naivnost in zaupanje smo plačali s Primorjem in s Koroško ter z raznimi bodljaji na Štajerskem. Izgubili smo mornarico, bili nečuveno prikrajšani v zadevah vojne odškodnine — z eno besedo: ententa se vedno in povsod postavlja na stališče Italije, ki gleda samo, kako bi nam škodovala, nas ovirala v razvoju, zabodla trn v paše meso, kjer le more. Italija je za nas največji in neizprosni sovražnik in zastopnik te Italije zaseda t ententini misiji v Celovcu. Mi ne moremo verjeti v nepristranost misije, v kateri zaseda zastopnik našega največjega sovražnika. Mi ne moremo biti prepričani o nepristranosti sodnika, ki je obenem tudi zločinec in zagovornik zločincji! Mi smo protestirali, da zaseda v tej korporaciji tudi zastopnik italijanskega naroda, ki je bil sistematično zastrupljevan s sovraštvom proti nam in čegar nacionalistična ideologija se je razvila do neke vrste duševne bolezni. Ker se naši zahtevi ni ustreglo — ako bi dotični Italijan imel v sebi kaj čustva poštenja,'bi se moral sam odreči tako nedostojni ulogi — smo izgubili do te kor -poraeije vse simpatije in vse zaupanje. Mi bomo njeno postopanje neprestano zasledovali, kritizirali in: skušali preprečati, da se laška intriga ne bo mogla udejstvovati v celi naravi zahrbtnega lašfcega značaja- Vsako postopanje Italije, delovanje italijanskih delegatov po različnih misijah, kakor tudi n. pr, divja-nje laške drhali v Trstu pod vodstvom laških oficirjev in pod protektoratom laške vlade so samo Členi enega in istega sistema postopanja proti nam, ki nas hoče oslabiti, zasužnjiti in iztrebiti, kakor so delali njihovi predniki, stari Rimljani s podjarmljenimi narodi.	,
Delovanje razmejitvene komisije, Maribor, 23., avgusta. Tehnično\osebje razmejitvene komisfije je
danes pričelo z določevanjem meje. Odpeljalo se le na našo začasno mejo nad Dravogradom, kjer nudi naravna lega obmejnega ozemlja možnost, da se določi jedoča meja med nami in Avstrijo brez težav En-lentna komisija pa je medtem napravila ogled obmejnih krajev od-, Spilja do Marenberga.
Zavohali so dobiček. Med svobodno trgovino in brojem m prospehom demokratskih listov vlada neka čudno-ozka zveza. Ko zmaga demokratsko .načelo svobodne trgovine in prostega izvoza, se pomnoži broj ali vsaj obseg, demokratskih listov. Ko so liberalcem v naši državi prvikrat zacvetele izvoznice v njihovih rokah, je demokratsko časopisje takoj želo sadove z nakupom tiskarn po raznih krajih, kakor v Mariboru, Ljubljani itd. In ko je sedaj zopet zmagajo demokratsko načelo svobodne trgovine, so se ne -katere izvoznice že vnaprej pretvorile v demokratske časnik^: v Ljubljani začne te dni izhajati nov demokratski dnevnik „Jutro“, v Mariboru pa nov demo -kratski dnevnik „Tabor.“ To je gotovo velik uspeh svobodne trgovine na časnikarskem polju. Ta uspeh se že tudi javlja pri liberalnem privesku, takozvani Samostojni kmetski stranki. Samostojni namreč na -povedujejo ustanovni občni zbor svojega gospodarskega društva „Ekonom — med našim ljudstvom znanega pod imenom „pokvarjena koruza“ — in obenem je njihov „Kmetijski list“ izšel v povečani obliki. Tako so torej liberalni bratci zavohali dobiček.
Libex*alcl kandidirajo kot poverjenika za pra -vosodstvo žč znanega dr. Gregorja Žerjava. Ta dr. Žerjavova najnovejša kandidatura ni po volji niti liberalnim sodnikom, ki se povprašujejo:	Kaj bode s
pravosodjem v Sloveniji, ako mu bo načeloval agro-merkur Žerjav, ki je imel dovolj boja in žalostnih posledic konflikta z roko pravice ? Do Žerjavove drz -nosti glede pojmovanja časti se zamore povrniti le miadoliberalni agromerkur. Poverjeništvo za pravo -sodje in — Grega Žerjav —- to sta vendar dva tako nasprotna pojma, kot voda in ogenj.
Poslanec g. dr. J. Hohnjec je poslal na komando dravske divizije v Ljubljano v imenu Kmetske zveze odločen protest proti nerodnemu ukazu vojaške o-blasti o popisovanju živine in voz. Celoten protest, ki je namenjen, da ščiti naše kmetsko ljudstvo proti nepotrebnim in nepremišljenim šikanam od strani vojaške oblasti, prinese „Gospodar.“
Gora Olika. V nedeljo 29. avgusta predpoldne na Gori Oljki velik ženski shod. Na shodu govori g. poslanec dr. Hohnjec. Cerkveni govor ima župnik E. Bračko.
Cehoslovaki na slavnosti v St. liju. Predsed nik čehoslovaškega Orla br. František Dolansky piše te dni svojemu prijatelju v Mariboru: „Srečnega se čutim, da se me slovenski Orli spominjate. Se vedno so mi v prijetnem spominu dnevi, ki smo jih preživeli Cehoslovaki ob priliki veličastnega orlovskega tabora v Sloveniji. Sprejem v St. liju, Vaša gostoljubnost v Mariboru in na drugih .krajih dične slov. zemljo nas je posebno razveselila. Radosti nas Vaše vabilo v slovenske Termopile — v St. Ilj. Pridemo . Jaz pridem že 4. septembra na oddih v St. Ilj. Zdar Buh! Bog živi! Tvoj Fr. Dolansky.“
Sokolsko krščanstvo. Da je ljutomerski Sokol pod vodstvom vzornega vzgojitelja in Koropčevega 'ljubljenca Lubeja jako krščanski, je pokazal že ob raznih prilikah. Tako tudi 15. avgusta ob priliki kla-verne sokolske prireditve v Ljutomeru. Svoj obhod so imeli ravno med službo božjo in ker glavna moč sokolstva obstoji v kričanju, so pri tem obhodu kri -Sali tako, da so hudo motili službo božjo. Ker veliko odraslih niso imeli, so za to kričanje največ dresirali naraščaj. Vsi treznomisleči ljudje se vprašujejo, kako da šolske oblasti prepuščajo otroke za tako motenje službe božje? Čudno pa je tudi, da starši, ki na vero še kaj držijo, puščajo svoje otroke in večje sinove k takemu društvu, kakor je Sokol. Da se pri «Sokolu ljudje, kakor Lubej in nekateri drugi dobro počutijo, je umljivo, a da so pri njem tudi sinovi ta-I kih, ki bi tudi pri cerkvi še radi kaj veljali, to pa je skoro uganka.	.	..
Se nekaj o sokolski oliki irt vzgoji. Pri sokolski ljutomerski prireditvi 15. avgusta so Sokoli „kulturno“ delali pozno v noč ali bolje zgodaj v jutro, po -; polnoma po njihovem znanem kulturnem programu . Menda so se vadili, da bi pri zletu v Maribor odne-! «H prvo darilo pri pitju in plesanju. Višek svoje kulture in olike pa so pokazali, ko so se skoz trg domu slekli in kričali, kakor da bi bila zasedla Ljutomer kompanija afriških črncev. Zakrulili so tudi pesem o neki ponočni ptici, pa peli so jo o sebi. Pametni ljudje pa so si napravili sodbo, v kaj Sokol pod vodst -vom Lubeja in pod varstvom šolskega nadzornika Konopca vzgaja mladino.
Mariborskemu Sokola se cedijo sline po naši Ì prireditvi v obmejnem St. liju. Ponedeljski „Marib. delavec“ je napisal jeremijadno pritožbo, češ, zakaj rse bodo udeležili šentiljske prireditve le Orli pa ne ! Sokoli, ko smo vendar skupno branili to trdnjavo . 'liberalci in osübito Sokoli niso nikdar niti z mezincem mignili za obrambo St. lija, katerega jo bran ter ubranila ob naši meji edino narodno budno delujoča SLS. Sokolonf je sedaj naenkrat zadišal rujm Sentiljčan, da bi v njegovem objemu Pote^zbada , »zzivali in še morda z gnojnico glivah naše Šentilj sko branitelje in narodne junake. Desetletnico Sloy . 'doma v St. Iliu bodo slavili res bratje, ki so se ^oteževali narodnega boja, ne pa narodni izzivači in
n,nazđar“-kričači pM kupici alkohola. dobivamo
Sokol v pravi luči. Od vseh ! strani dobivamo
Poročila o škandaloznem obnašanju Sokola iu_
ibc. iz spod. Hoč pa, se nam še posebno P^o^-Na-
;Se Hoče so — res pravo gnezdo Sokolov in Sokolić
Stran 8»
- ponočnjakov. Te spake po cele noči tulijo tisto sokolsko himno,_ vmes pa čivkajo Sokoliće. Po oele noči ni božjega miru. Ob vsaki ponočni uri tulijo in se derejo'kakor zbesneli. Starši, lepa ršč za vaše hčere m sinove, le tako jih vzgajajte prav po sokolsko, sai sadovi ze dozorevajo. Oblast pa pozivamo, da naredijo enkrat red in se peruti tem Sokolom in Sokoli-cam maio prestrižejo, kljunčki pa z nekom zamašijo, ua bomo imeli ponoči mir. Povemo pa, če sé to ne zgo ui v najkrajšem-času, smo primorani se poslužiti — samopomoči!
Gospoda krog „Delavca“ se po „Delavčevi“ trditvi smeje naši kritiki o sokolstvu. Iz pozitivnega vira vemo, da je ta smeh laž in da je liberalna gospo-ca samo zaobljubila maščevanje g. Voglarju in „kri-ž an emu ognjičarju Pircu, ki sta na nezaslišan način Dlalila m skušala smešiti orlovski tabor. Vemo, da g. ui. Irgoliču, Pivku.itd. ni ljubo, da se ju tira na oder osebne kritike, pa naj se zahvalita za „Pran -ger“ gg. Vogiar-Pirc, katerim sta resnost, resnica in dostojnost španska vas. Bomo videli, kdo se bo smejal zadnji? Torej na svidenje v smehu po sokolski prireditvi. Ne smejte se dnevu pred večerom!
Žleba pisanja „Mariborskega delavca“ se je pokazala v štev. z dne 23. t. m. le v njega vredni luči. Grenko se mu zdi, če zapišemo katero besedo na račun svobodomiselnega sokolstva, ki pripravlja svoj zlet v Maribor. Obnaša se kakor pocestni otrok, ki obmeče z blatom in kamenjem mirnega popotnika izza skritega ogla. Ko pa popotnik otroka izsledi in ga pošteno zlasa, gre le-ta tožit domačim, češ: ničesar mu nisem storil, pa me zdaj lasa. Gospodje časnikarskih otročarij: kdo pa je bil tisti, ki je ob priliki. I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru klical na nas žveplo in ogenj in dobesedno divjal nad nami?! Kdo je prinašal sramotilne slike o nas? Ali se je takrat zgražal svet nad nami, ali nad vašo preračun -jeno zlobo in nepoštenostjo? Ste-li varovali takrat svoj in naš ugled pred gosti? Vam je znano obnašanje sokolstva v onih dneh nasproti nam? Kdo je pometal na nas več psovk, ko vaš list in vaši svobodomiselni pristaši? Ali ste'boljši zdaj, ko pišete v isti številki, da smo o telovadbi na I. slovanskem orlovskem taboru samo pisali? Kdo pa vam je vendar pripravil telovadni prostor na Teznu in postavil tribù -ne ? Kaj ne, to smo storili le za Sokole, za nas ne ! Kdo pa jè imel telovadne tekme 29., 30, in 31. julija t. 1.? Gotovo Sokoli? In 1. avgusta t. 1. so gledale ti-sočglave množice telovadbo sokolske halucinacije na Teznu? Ce vam je zdaj neprijetno naše pisanje proti sokolstvu, je to le tepež šibe, ki ste jo bili vrezali vi za nas. Menite mar, da naj delamo reklamo za protiversko sokolstvo, ki zliva gnojniòo na nas? Imejte nas za karkoli hočete, poštenosti in dostojnosti od vas ne pričakujemo, primite pa najprej sebe za ušesa! ! Znašajte jezo nad seboj in nad svojo zlobo!
Celjska „Nova doba“ laže v mariborskem pismu prav po svobodnjaško. „Delavec“ v rokah „pisatelja?“ urednika Reharja se je tako dvignjil (nazadoval), da je pridobil (izgubil, če jih je sploh kedaj posedal) 500 naročnikov. Mariborska tiskarna se bo popeljala po Dravi. Sodbo o „Marburgarici“ pa bo gotovo objavila „Volksstimme“,
Hermann Wendel, znani nemški socijaldemo-kraški publicit, se je mudil te dni v Mariboru. Peča se osobito z jugoslovanskim vprašanjem in je napisal o Jugoslovanih že več dobrih del. Vtise s svojega lanskega potovanja po Jugoslaviji je bil opisal v „Frankfurter Zeitung“, kjer sploh priobčuje članke o jugoslovanskih razmerah.
Za nesrečne koroške pogorelce, ki jim je nemška roka uničila vse premoženje, so darovali: stalni gostje gostilne F, Kavčič na Privozu v Ljubljani 1420 K, g. Ivan Nagel,, župnik v Sent; liju ob Dravi 20 K; g. Ivan Kolavčič, gorišlci kanonik, tačas na Brezjah 60 K;'g. kanonik piše: „Trije begunci iz naše, -žal še vedno zasedene in hudo zatirane goriške okolice pošiljamo od svojega uboštva mali znesek kot skromen prispevek v pomoč' ubogemu pogorelcu Fran eu Vedenik in njegovi ženi Magdaleni iz Care vasi blizu demarkacijske črte med A in B cono, z nujno prošnjo, naj bii vsi Slovenci, a posebno tisti, M so kot vojni dobičkarji obogateli, prihiteli na pomoč tej nesrečni družini z obilnimi darovi,“ Nadaljne darove sprejema radevolje upravništvo našega lista,.
Ljuti boji krog Skadra? LDU, Reka, 23. avgusta, Reška „ Vedetta d’Italija“ donaša iz Rima vest, da se pri Skadru razvijajo ljute borbe med Srbi, Grki in Albanci. Albanci so v premoči. Dobili so pomoč od 5000 črnogorskih dobrovpljcev pod’ poveljstvom generala Martinoviča, kateremu je poverjena obramba Skadra. Tiranska vlada je odredila mobilizacijo štirih letnikov.	v.v	,	.
Prej ko se zaročiš ali poročiš z Nemko, slov. inteligent, izposodi si letnik 1919 „Ljubljanskega Zvona“ in mirno preberi ter si k srcu vzemi Milan Pugelj a prav bridko pa resnično meditacijo (premišlje -vanje) z naslovom „Prebujenje“ v številkah 7 in 8 . stran 425 in 481, Pa tudi ubogaj — sebi in narodu m
državi v prid!	,	,___„
Izvoz blaga v Nemčijo. Izvoz našega blaga V Nemčijo je dovoljen samo proti zavarovanju nemških mark in izvoz v Cehoslovaško proti zavarovanju če-
hoslovaških' kron.	.	_	, / _
Borza: LDU. Curih, 23. avgusta. Devize:, Ber-« lin 11.70, Newyork 6.03, London 21.68, Pariz 42.75, Milan 27.90, Praga 9.50, Beograd 23,50, Zagreb 5.80, Dunaj 2.60. Budimpešta 2.55. — LDU- Dmrnj) 23 avgusta- Devize:, Berlin 507.150* Čukih 37.50; valute: nemške marke 304,50, francoski franki 1700, italijanske lire 11.50, aogleški funti 800, ameriški dolarji 235, rublji 290; v prostem prometu:, Zagreb 237.-
257, BfidimpeŠta 100-410, Praga. 400-428, VarSav» in Krekov 94—110. čehoslovaške krone pettisočaki im manjši bankovci 400-420, novi; dinarji 975-1025,
Utariborske vesti.
„Mariborski Delavec“ se bo poslovil od javno-* sii kot revija za „klasične popise“- rodbinskih roma -* nov, tragedij in škandalov. Pisec vseh onih strašnih pobojev, umorov itd., ki so zagledali luč sveta v „M* Delavcu“ nekako uživa pri opisovanju nasilne smrti* Ako bo „Tabor“ tudi polnil svoje stolpiče z „ravber-romani“ izpod peresa ognjičarja g. Pirca, potem bo križan „Tabor“ z g. Pircem vred.
Kdor shmgemu jamo koplje, sam v njo pade « Ob priliki orlovskega tabora so se mariborski libe-ralci-Sokoli trudili na vso moč, da bi preprečili okin-
Čanje hiš in razobes zastav od strani Nemcev. Njihov: teror jim je uspel v upu, da bodo Nemci v toliko u -bogljivi, da bodo okinčaii svoja poslopja in razobe sili zastave za sokolsko prireditev. Sokol je vložil celo prošnjo na trgovski gremij s pozivom, da stopijo mariborski trgovci odločno na dan prireditve na stran sokolstva. Predsednik trgovskega gremija, brat-Sokol Viljem Weixl, je zastavil vso svojo liberalno moč, da bi pridobil svoje nemške kolege za kinč v pozdrav Sokolov. Trgovski gremij V Mariboru je odklonil vsa-* ko okrasitev na čast Sokolom. Kakor je storil trgovski gremij, bodo storili baje tudi hišni posestniki, o-brtniki itd. Kcior drugim jamo koplje, sam v njo pade, kaj ne, da bo tako, brat Viljem Weixl?
Olepševalno društvo naj ne misli, da plačujejo
zato naši člani prispevke, da jih moro izzivati godba pri promenadnem koncertu v mestnem vrtu z igranjem sokolske koračnice, kakor se je to dogodilo v nedeljo 22. t. m. Izzivači pa so jo spremljali še s ploskanjem, da je reč bolj očitna To bodo lahko storili v nedeljo na svojem zletu. Olepševalno društvo, ki je zato odgovorno, naj bi bilo nepristransko in hočemo* da je takšno vsaj na zunaj, ne pa da nas obklada z neprimernostmi
Vprašanja in odgovori. 1. Kaj dela stanovanjski urad? Ima v službi cel kup domišljavih ženščin, ki oddajajo sobe in stanovanja, katera izvedo slučajno od drugih strank, svojim „prijateljem.“ — 2. Kaj dela policija? Opazuje v družbi od raznih vogalov megle na nebu, zato ne vidi in ne sliši nič, kar se njene službe tiče. — Kaj dela verižniški urad? On: „ščiti“ trgovce	— 4. Kaj dela
referent za protokolacijo trgovskih tvrdk? Jaše staroavstrijskega uradnega belca in priznava razne Felix, Rosa, Wilhelm. — 5. Kaj dela sanitarna oblast? Spi spanje pravičnega. — 6. In kaj dela naš slavni magistrat?	Gleda, kako rastejo pri tr-
govcih nemški napisi in cene, a pozabil je popolnoma na § n trg. reda. — In tako plavamo naprej. Seveda, božji mlini meljejo počasi!
Poslovanje urada zoper navijanje cen. Pri podružnici državnega urada zoper navijale« cen, veri-žnike itd., ki je začela poslovati v Mariboru dne; 14.
p.	m. je bilo vloženih v prvein mesecu njenega obstanka 125 prijav. Na podlagi istih se je Izreklo 25 kazenskih razsodb radi navijanja cen, 6 padi neoznar menovanja cen, 16 radi prekoračenja oblastveno do -ločenih cen, 39 radi veriženja, 30 radi tihotapstva, 2 radi prekomernega zaraöunjarqa za osebno obrtniška opravila in 7 radi drugih prestopkov. V zadnjih dneh so se zgodili sledeči posebno zanimivi slučaji:	Dne
14.	,t. m. je bila ustavljena radi poskusa tihotapstva precejšnje količine klobas in jajc oseba, pri kateri sa je našlo ponarejen žig občine Logatec, s katerim so se žigosali 1 in 2 kronski bankovci. Kaznovan je bil tuuradno radi poskusa tihotapstva na 1000 kron gluhe in 15 dni zapora. Radi zlorabe žiga se bo imel še zagovarjati pri sodišču. Dne 18. t. m. so bili ustavljeni v neki,gostilni v mestu tri osebe, ki so verižile s saharinom, od katerega se je zaplenilo 14 kg. Kaznovani so bili na globo 100Q, oziroma 5000 kron in 8 dfai oziroma 1 mesec zapora. Ker so istočasno zakrivili tudi dohoclarstven prestopek, se jo zadeva o -vadila tudi finančni oblasti. Dne'20. t. m. je bil ustavljen trgovski pomočnik H,; B. z Dunaja, ker je tukaj verižil z različnim blagom, ki ga je prinesel iz Nemške Avstrije, Kaznovan je bil na 2000 K in en mesec zapora.
Organizacija vojnih invalidov ima svoj Javni shod 5. septembra ob 9. uri v gostilni prti „Rdečem ježu“ v Mariboru. Poverjeništvo za Maribor uraduje vsak: pondeljek, sredo in soboto od 9.—12. ure, od 2,—5, ure Poverjeništvo opozarja svoje ude, da poravnajo člani članarino, katero dolgujejo nekateri že preko dva meseca. Poverjeništvo se tudi zahvaljuje za vse podarjene mu prostovoljne prispevke.;
Popisi.
Sv. Lenart v Slov. gor. „Mariborski delavec“* se huduje, ker je deželna vlada za Slovenijo imeno vala za člana sosveta trške občine Sv. Lenart g. K. Avbla. Imenovani gospod ima baje mnogo grehov na vesti. Ker je danes v modi proglašati neljube ljudi za državi nevarne elemente, je seveda g. Karl Avbi tudi državi nevaren. Očita se mu sovražnost, pepa-trijotično mišljenje in krvoločnost. Vse to je seveda ia-mišljeno. Gr Avbi je znani kliki pri Sv, Lenartu neljub, ker sé ji ni hotel brezpogojno ukloniti in ker Ji je še pravočasno pokazal hrbet. G. dr. Gorišek, bivši gerent Kopič in Polič se še morda spominjajo, kolikokrat so bili v začetku tekočega leta osebno pri g*
£>d£'7rcjrai ere Talk :■ Vekoslav S tv ran*
Marinen»
CirHa
ilisk .tifarne ì>ÌL?-fci
A vbiti, kako so si takrat brusili pete in jezik, da bi jga pridobili za novo napredno gospodarsko stranko pri Sv. Lenartu. Da se teh ljudi odkriža, se je gospod Avbi takrat vdal in je podpisal kandidatno listino te nove stranke za občinske volitve. Na prvem mestu te kandidatne listine stojita podpisa g. dr. Go-rišeka in Kopiča, na predzadnjem pa podpis g. Avola- Originalna kandidatna listina je na razpolago . ITakrat g. Karl Avbi v očeh dopisnika „Mariborskega delavca“ ni bil niti najmanje državi nevaren. Ali dopisnika ni sram te komedije? Le psujte in obrekuj-te! Čimbolj boste lagali in obrekovali, tem slabšo je za Vas. Z vislicami, z orožniki in z nepotrebnim šikaniranjem prebivalstva se ne dela politika. Edino prava pot je pozitivno delo za narodov* blagor. Gospod Kopič in g. dr. Gorišek sta bila nad eno leto na krmilu. Kaj sta storila za blagor ljudstva in občine? «Občinsko gospodarstvo sta zapustila zanemarjeno . sejmišče podrto, občinsko hišo v slabem stanu, da je deževalo skozi streho; studenci, tehtnica itd., vse za-
nemarjeno. Seveda za tako delo ta dva gospoda nista imela časa in razumevanja. Lovila sta veleizdajalce in državi nevarne elemente, povsod za vsakim grmom sta videla strahove, ki jih v resnici ni bilo . Tako sta imenovana gospoda tratila zlati čas, misleč si, da je najprimernejša pot za zavarovanje javnega interesa, ako si najprej pomaga Glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu in Rodna gruda.
Razno.
' Stavka nemškega delavstva. Ker je v Nemčiji vsak delavec postavno obvezan, da se mu odtegne gotov odstotek zaslužka v prid državi, se je temu skorodane uprlo vse delavstvo Nemčije, Delodajalci, ki so odtegnili delavcem predpisani davek, so bili izpostavljeni največjim nevarnostim, da jih delavstvo ubije. Po vsej Nemčiji se je delavstvo uprlo temu dav ku, vsied česar bo imela država velikanske izgube ,
ki bodo znašale na milj arde. .‘Gospodarski položaj Nemčije bo vsied te stavke silno prizadet.
Mir s Turčijo. Ravnokar se je podpisal v Iran coskein gradu Seores mir s Turčijo. Od mogočne o-tomanske države, pred katero se je tresla nekdaj cela Evropa, je ostala samo še senca. Bolnik je umrl tako tiho in lahno, da okrog njega stoječi dediči skoraj niti niso opazili kedaj. V Evropi ostane Turčin samo še majhen, 60 km dolg in 40 km širok košček sveta z glavnim mestom Carigradom. A tudi ta posest ni popolna, ker je podvržena nadzorstvu drugih držav. V Aziji so izgubili najlepše kraje: Mesopota-mijo. Palesano, Armenijo, Arabijo. Samostojna armenska država sega do Črnega morja. Turkom je o-stala samo Anatolija ali Malji Azija, a tudi ta ne cela. V zaledju Smirne so dobili, Grki velik, kos dežele, Francija pa Sirijo. Kar je ostalo pri Turčiji,, bo stalo pod nadzorstvom entente in sicer: Francoska ima1 nadzorstvo nad Cilici,j,o, Italija nad Adaliio in Korsijo, Angleška nad ostalimi deli.
Mariborska eskomptna
beate v Mariboru,
Tegetthofo»*
Pita itetr 11«
?@tef£n ifetr. 16«
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
SSirafanta s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun protà naj« ugodnejšemu obrestovanjn.
Kvpuie la PfOCiaia: Devize, valute, vrednostne papiije itd,
Izdala : čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta,j
Na vrednostne papirje in na blago, ležeče javnih skladiščih.
Dale Kredite : Pod najugodnejšimi pogoji.
PraVZQIIta s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
I Bela naznanila.
Raznai
m e
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr datume in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
JAM IGNACU, MARIBOR
SBAJSK1 TEG T grada (Sarg).
i j-, sa «neženje sprejema jt Ci IIU Karija Bitonja v Aleksandrovi cesti 6, na vrta, Maribor.
Išče se /
DRUŽABNIK
(kompanjon)
za takojšnji pristop za že vpeljano trgovino na najbolj prometnem kraja v Mariboru s kapitalom 200- do 300.000 kron v svrbo iazširjenja trgovine. Cen j. ponudbena uprav-ništvo lista.	683
¥n Irm n n in 8tatl0Tanie -E« <* 111 Mili" gg sprejme veö
solidnih molkih oseb. Vprašati je »ri Elizabeti Kekec, Maribor, Trubar, er a, nlica štev. I, dvorišče vrata I.	878
Till 51 ir lz door8 ia poštene ■Mljda slovenske rodbine, iz
višjih gimnazijskih razredov išče stanovanje in hrano v Maribora. Ponadbe na upravo lista. 696
Slovenci širite „STRAŽO,,
Proda sai Traplstovski
U » _ pristni prvovrstne kakovosti Sla prodaja in razpošilja,
vsakovrstna
«adiA kupuje, prodaja in SSlfStJiS razpošilja
M&llia Uh, triofec,
trgovec
MARIBOR, Glavni trg. 4.
nofo vinsko po-1 I tl tl 0*111 godo v vsaki velikosti, prodam slivovko na debelo in uà drobno, laneno seme ter vse vrste žita. Fraajo Kirin, trgovina mešanega blaga, Voj — Križ, Hrvatsko.	698
Vi 1A 8	® sobami 135.000 K,
v llu gostilno, kavarno tudi v najem, veliko bilo v mestu, moderna posestva pol do 1 aro od Maribora, malo posestvo blizu kolodvora 65.000 & proda pisarna „Rapid“, Maribor, Gosposka ul. 28. 697
Eleganten
voz z usnjato streho ia svetlim soknom tapeciran, en „Fauzer“ ali mestrski vez, dva vaiarsa, rjavec in lisee in knmet-oprema, na prodaj. Maribor, Smetanova ul. 59. (Mozartgasse).	690
fi! n «m ir tefe®i na p^daj.
Ul ti Ml VII Maribor, Smetanova ul. 59. (Mozartgasse). 691
Službe i
Dva kožarska pomočnika
vešča špaltanja (Bandmesser“Spalt-masehine) ia dva vešča ;:oslnže-vanja stroja za meso rezati (Entfleischmaschine) kakor tudi več kožarskih pomočnikov vajenih dela pri japnu in obdelovanju (Zurichtung) se sprejmejo. Ponudbe na tvornica koža i cipela A. Jakil d. d. Karlovac.	692
ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT V MARIBORU.
6 MESEČNI TEČAJI
IN
4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA 1920.
NARODNA KAVARNA
V MARIBORU, Vetrlnlsk® šiita 2.
Vsa k vežer svira io poje ju^osEov. tamburaške društvo. Za obilen obisk se priporočata podjetnika.
Papir in sifter koneeptni in boljši se dobi zdaj ■v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor, ga kdo želi. Gene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si narobe papir, dokler ga je dobiti.
TEČAJI
za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje.
ess Obšir. prospekt brezplačno
ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MABIBOR, Vetrinjska ulica 11, II. nadstr., sprejema od 11,—12.
BEwCiW 5- &VTO&UE
IPCNI ^Mfekiurno blago |e %Rrll dospelo iz inozemstva
in se dobi pri
J. N» ŠOŠTARIČ
MARIBOR« Gosposka ul. 5.
Sukno za moške obleke,
meter K 220’—, 260—, 300 — itd. Sla&evma za moške obleke, met. K 70 -, 80--, 100 — itd.
Izgotovljene moške obleke, suknene K1500 —, 1800’—, 2000 — itd. Izgotovljene obleke iz hlačevme, K 600 —,
700 —, 800'— itd.
Uelite izbira perila in
—	Izgotovljene moške Mače
__	iz Mačevine, K 140 —,
160—, 180-— itd. Izgotovljene Mače za —' dečke, K 60--, 70-— in
—	80-—.
—	Flavina, močna, meter
__	kron 40-—, 48-— itd. na
dveh straneh tisk, meter “	K 48-—.
Pri stari zalogi so se ee»
—	ne primemo znižale.
pletenin lastnih izdelkov.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
sestopstve mMpalsta rafinerije Orasr©ir@d
ter imam zmiraj v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po nttjnižjih dnevnih cenah vedno najboljše špecerijske in kolonijalne pridelke in bode pri méni vsak najboljše postrežen.
lsk@D Prea€s Maribor
{preje Quart des«)
trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica
665
STROJNO OLJE X £ ggJ TOVOT MASI
lekarna
v Mariboru.
Slavnemu občinstvu »ljndno naznanjam, da sem odprl D0V0
lekarno na Glavnem trgu 20, v Mayerjevi hiši
Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili in zdravilskimi potrebščinami.
Mh. ph. Ivàn Vidmar,
lekarna „pri sv. Areha“.
BRZOJAVKA! dospelo! Velika
izbira — VBUlSliliO tette! Prepričajte so in oglejte si zalogo v trgovini 676
Seiriar, MALA NEDELJA.
Klanjajoč se sklepu božje Previdnosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, gospod
Jakob Hribernik
častni kanonik, dekan, župnik itd.
previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 18. avgusta mirno v Gospodu zaspal.
Braslovče, 18. avgusta 1920.
749	Bratje in sestre.
ZAHVALA.
Za tolažilno sočutje povodom smrti našega blagfga brata, strica itd., gospoda
Jakoba Hribernik
častnega kanonika, dekana, župnika itd.
izrekamo vsem gg. duhovnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo, f Posebno se zahvaljujemo mi*, gosp. celjskemu J opatu Francu Ogradi za vodstvo pogreba, g. r dr. Lukmanu za v sree segajoč govor, ostalim | gg duhovnikom, sl. učiteljstvu ter vsem drugim korporacijam in organizacijam za častno J spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. 8 Nepozabnega rajnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Braslovče, 20. avgusta 1920.
Žalujoči ostali.