PLANINSKI VESTNIK odnese prek modrikastih obrisov Alp, prek vrhov in prepadov v nevidne daljave, ki se iz oblakov spreminjajo v neomejeno barvo, preraščajo čas in prostor. Nekako s strahom pričakujem in slutim, da me bo vsak trenutek nekdo iztrgal iz teh sanj z ukazom: — Hej, čas bi že bil, da gremo! KO ZAPIHA TAM PO TRATAH ... V domu je bilo prav tako kot v pravem domu živahno, veselo, harmonika je raz­ metavala poskočne tone razigrane polke, mi pa smo pohiteli, da še pred nočjo obiščemo kralja Matjaža. V vlažnem, temačnem, zavitem oknu za­ puščenega rudnika je ob straži starih he- lebard naslonjen na težko kamnito mizo dremal, močan, velik, mračen; niti vesela svetloba baterije, topli snop žarkov, ki so rezali zaveso vlažne teme in osvetljevali umazane mlakuže vode na blatnih tleh, ga ni predramil, niti za trenutek; s stropa je enolično kapljala voda, uspavajoče po­ časi — in tako smo molčali, ogrnjeni z mrakom in mirom njegovega spanca. ERNA MEŠKO Po zanimivih člankih, ki jih že dolgo vrsto let objavlja v Planinskem vestniku, je Nada Kostanjevic že dobro znana in priljubljena dopisnica PV. Osebno sem jo spoznala julija 1986, ko me je povabila, da greva skupaj na Mirenski grad. Nikoli še nisem bila tam in zelo sem bila vesela, da bom v družbi z Nado in njenima dvema varo­ vancema obiskala ta biser Primorske. Joj, kje je Prlekija in kje Primorska! Celo Slovenijo od severa na jug je trebalo pre­ potovati. Nada mi je svetovala postanek v Vipavi, kar se mi je po peturnem sede­ nju v vlaku in avtobusu prav prileglo. Srečna sem bila, ko sem na avtobusni po­ staji zagledala nasmejano Nado z njenima »mulcema«, kakor pravi ta plačana mama svojim varovancem. In kako vljudna sta ta fanta! Še trgala sta se, kdo bi mi nesel prtljago! Seveda sta šla z nama na avtobus Samo in Robi; tako Nadi ni bilo trebalo skrbeti, da bi fanta doma kaj »ušpičila«. Pa tudi rada jo imata tako, da sta najraje v njeni bližini. Po slabe pol ure vzpona iz Mirna smo dosegli cilj — Mirenski grad. Grič se dviga ob robu kraške planote na južni strani Mirna nad reko Vipavo, ki se vije tod mimo. Vrh griča doseže 120 metrov Zunaj, pred hrupnim domom, se je luna že zdavnaj zapletla v najvišje veje črnih smrek in mrzlo noč obarvala z modrikasto modrim sijajem. Dolgo je še donela pe­ sem in sama sem obnavljala vsak trenutek dneva, ki je bil že zdavnaj včerajšnji. Morebiti bi bil odhod s Pece bolj žalosten, saj nerada zapuščam novega prijatelja, goro, toda Vlatka nam je odkrila naš na­ slednji cilj — najbližjo sosedo, lepo Urš- Ijo goro. Čeprav je bil zaradi novih gojzarjev vsak korak neprijeten, na trenutke celo boleč, sem veselo hitela za družbo. V teku sem se poslavljala od Pece in moje »na svi­ denje« eni gori je postajal vse jasnejši »pozdravljena« novi. Medtem ko to pišem, zunaj jesen razme­ tava preostalo listje in nenavadno diši po zimi, v vsakem dahu vetra pa so verzi: »Ko pa zapiha tam po tratah njen veter, zdrznejo se trave. V strniščih zašušti otožno: glej, slutijo že polja sneg in kavke.« (D. Cesaric) (Naše planine) nadmorske višine in je 80 metrov nad Mirnom. Kot mnoge slovenske griče tudi Mirenski grad že stoletja krasi Marijina cerkev. Usodna zanjo je bila prva sve­ tovna vojna: avgusta 1917 je bila že vsa cerkev v ruševinah. Leta 1924 so na ru­ ševinah začeli cerkev obnavljati in ko je bilo vse opravljeno, je prišla druga svetovna vojna, v kateri je bila cerkev ponovno poškodovana. Popravljati in ob­ navljati so jo začeli leta 1955 pod vod­ stvom akademskega slikarja in kiparja To­ neta Kralja. Kogar zanima obširnejša zgo­ dovina, jo bo našel v brošuri »Mirenski grad pri Gorici«, ki jo je izdala Misijonska družba z Mirenskega gradu ob posvetitvi sedanje cerkve leta 1986. Moj namen pa je predvsem, da opišem razgled. Saj človek skoraj verjeti ne more, kaj vse se s tega hribčka vidi ob jasnem vremenu! O tem smo se lahko prepričali, saj smo imeli najboljše vremenske pogoje. Na zahodu, 120 do 140 kilometrov daleč, je videti Dolomite v Tirolah. Njih najvišji vrh Marmolada, 3342 metrov visok, je vi­ deti za Krminom in Vidmom. Na desno, 80 do 100 kilometrov daleč, so Karnijske Alpe, meja med Italijo in avstrij­ sko Koroško, z najvišjem vrhom 2816 m. Na desno, pred Karnijskimi Alpami, a že v Julijskih Alpah, 50 km daleč, je Kanin (2592 m). Ta je na severu in zahodu v RAZGLED Z MIRENSKEGA GRADU PRI GORICI POL SVETA JE VIDETI Z NIZKEGA GRIČA PLANINSKI VESTNIK Italiji, na jugu pa v Jugoslaviji. Na za­ hodu pod Kaninom žive slovenski Rezijani. Za Kaninom je Špik nad Polico (2757 m) in Viš (2666 m), a ju zakriva Kanin. Desno od Kanina je stožec Rombon (2208 metrov) nad Bovcem in 20 km od Rom- bona na desni je Triglav, najvišja sloven­ ska in jugoslovanska gora (2864 m). Z Grada ga vidimo tik desno od svetogor- ske cerkve. Navidezno prav ob Triglavu, v resnici pa nam malo bližje je Tošč (2275 metrov). Na levo od Triglava, 50 km daleč, je Vogel (2348 m) (to ni Vogel južno od Bohinjskega jezera, 1923 m). Med Rombonom in Triglavom, ki sta od Gradu približno 55 km daleč, je v raz­ dalji nekako 40 km Krn (2245 m). Desno se Krna drži Maselnik (1906 m). Za Maselni- kom je Lanževica (2003 m). Bolj spredaj pred vrhom Krna se nekoliko vidi Kolovrat (1243 m), ki je med Volčami in Livkom ob Soči, nekako 33 km daleč. Med Kolovratom in Ježo izvira Idrija, ki je meja med Beneško Slovenijo in Kam- beškim. Pred Rombonom je 35 km daleč položni stožec Matajur (1643 m), levo od njega pa Razor (1228 m) in Mija (to ni veliki Razor, ki se vidi od Kranjske gore proti jugu, 2604 m). Čez Matajur — Mijo, smer vzhod—zahod, gre italijansko-jugoslovanska meja: južno je Slovenska Benečija v Italiji, severno pa jugoslovanski Breginjski kot in Kobarid. Desno se Matajurja drži Mrzli vrh (1758 m). Za Mrzlim vrhom desno, 42 km daleč, je Kravji vrh (1772 m). Zadaj za goriškimi Brdi se vidi bela pika: Marijino Celje — Lig nad Kanalom. Za Brdi, 20 km daleč, je 812 m visoka Korada med Idrijo in Sočo. Desno vidimo Sveto goro-Skalnico (682 m) in zadaj Banjščice. Še desno je Trnovski gozd z vasjo Trnovo, Kucelj (1239 m), za Kucljem malo desno je Modrasovec (1357 m), Čaven, Kolk (Kuk). Vidi se tudi del Nanosa; najvišji vrh, Suhi vrh (1313 m), se ne vidi. V Goriških Brdih je Števerjan, Cerovo, Medana, Sv. Križ nad Kojskim in Oslavje s kostnico. V kostnici so posmrtni ostanki 60 000 vojakov, padlih v 1. svetovni vojni, med njimi nekaj »avstrijskih«. Desno je Podsabotin in dolg hrib Sabotin (609 m). Levo od Brd je Krminska gora in del Krmina. Vidi se Stara Gorica v Italiji, grad nad mestom, velika stavba Malega semenišča. Nova Gorica je za Panovcem. Na Panovcu je prav na levo frančiškanski samostan s cerkvijo iz 17. stoletja. V kripti je v Ko­ stanjevici krsta s francoskim kraljem Kar­ lom X. Burbonskim in krste sorodnikov. Za Staro Gorico je Podgora s Kalvarijo, potem levo Ločnik, Mossa, S. Lorenzo di Mossa, Capriva. Desno od Sv. Gore je hrib Sv. Gabrijel (646 m), še na desno pa Sv. Danijel (554 metrov). Pod Trnovskim gozdom so Vi- tovlje s cerkvico na majhnem stožcu. Za Vitovljami visoko zadaj so Mali Golaki (1492 m), Mrzovec (1406 m) je malo na levo. Levo od vrha Sv. Gabrijela kuka izza hriba Porezen (1622 m). Pod Trnovim je strma stena, izpod katere izvira potok Lijak. Desno od Sv. Gabrijela, daleč zadaj, je Rodica nad Bohinjem (1962 m). Na Krasu se vidi Fajtji hrib (433 m). Nižje levo na griču je Gradišče, kjer je nekaj časa živel pesnik Simon Gregorčič. Spodaj v ravnem so Renče, v bregu je Vogrsko, potem Volčja draga, Bukovica, Bilje, Vrtojba, Šempeter pri Gorici. Levo je Štandraž pri Gorici, na zahodu Sovod- nje, Rupa, Peč, Gabrje. — Od Vrha nad Gabrjami se vidi samo šola. Levo od Marmolade se vidi Presanella (3556 m), ki je že na zahodu od Adiže, potem Bernina (4050 m), ki je že v Švici, 280 km daleč, in desno Ortler (3899 m) v Trentinu. Prav utrudila sem se pri naštevanju. Hva­ ležna sem misijonarju Alojzu Mlakarju, ki nam je ljubeznivo tolmačil razgled, pred­ vsem pa Nadi, ki mi je odkrila ta edin­ stveni košček slovenske zemlje, biser Pri­ morske. Ne bo vam žal, če si ga ogledate. Prva žrtev himalajske jeseni Masao Yokoyama, 44, vodja 30-članske ja­ ponske odprave, fe, kot kaže, prva žrtev te Jesenske sezone na območju Mount Eve- resta. Umrl je 2. septembra letos na severni, tibetanski strani Everesta, najverjetneje zaradi izčrpanosti med plezanjem. Novico so pri­ nesli evropski plezalci, ki so se vrnili v Katmandu, vendar niso vedeli nobenih po­ drobnosti. V celoti Je tako od leta 1922 umrlo na Eve- restu 84 ljudi, od tega devet Japoncev. Ja­ ponci so na Everestu izgubili več svojih ple­ zalcev kot katerikoli drugi narod razen šerp. Dne 14. septembra pa Je bila nesrečna med­ narodna odprava v južno steno LotseJa. Plaz je odnesel in ubil poljskega zdravnika Cze- slawa Jakiela, dva druga, Poljak In Italijan, pa sta Jo odnesla s poškodbami. . Sovjetski tabori v Pamirju Vsakoletni sovjetski mednarodni alpinistični tabori v Pamirju postajajo iz leta v leto vse bolj priljubljeni. To poletje so bili v njem plezalci Iz 18 držav. Najmočnejša moštva so bila iz Švice (45 ljudi), ZDA (42) in Bolgarije (34). Težavne smeri in splošni dvig plezal- skega standarda so bili značilnost v aktiv­ nosti te sezone. Več navez Je splezalo na Pik Komunizma (7483 m), med njimi Novo- zelandca Gary Bali In Colin Monteath. Sen­ zacija je bil spust s padalom s Pika Lenina (7134 m), ki sta ga izvedla Francoza Chri- stophe Revere (23) in Emanuel Combe (27). — Pamir leži globoko v osrčju Osrednje Azije in ponuja alpinistom z Zahoda razmeroma poceni možnosti, da med svojim bivanjem v kampu splezajo na dva ali celo tri sedem- tisočake. Ena Izmed prednosti tega območja je primerno vreme. Štiričlanska novozeland­ ska odprava je ob tej priložnosti uradno iz­ ročila Komiteju za šport ZSSR v baznem ta­ boru povabilo, naj štirje vrhunski sovjetski alpinisti obiščejo Novo Zelandijo. . ,,