65(5. st e v.
V Ljubljani, ponedeljek dne 20. oktobra 1918.
Leto
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v upravniltvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravniltvu.	:#
Telefon številka 118.	:::
:"i......
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	«|
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.’
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanju po-st pust. — Za odgovor je priložiti Mamko, m
as	Telefon številka 118.	e:
Za volilno reformo.
Volilni red za deželni zbor kranjski, kakor so ga napravili klerikalci. ni pravičen. O veleposestvu ne maramo niti govoriti, ker dejstvo 'da ima kakih pedeset volilcev kar deset poslancev, govori cele knjige o nazadnjaškem duhu. ki še vedno vlada v Avstriji in bo vladal vse dotlej. dokler se ljudstvo ne zgane in ne začne boja za svoie pravice in proti privilegijem, ki jih še danes, v dvajsetem stoletju, vživa v naši ljubi Avstriji aristokracija navzlic vsem zakonom, ki jamčijo državljanom popolno ravnopravnost. Kurija veleposestva ie tak kuriozum, da bi bilo resnično odveč šele dokazovati, da se ta kurija mora odpraviti, ali pa — ako se že hoče vzdržati princip interesnega zastopstva, četudi niti ta princip ne odgovarja več duhu časa — vsaj spopolniti na ta način, da dobijo volilno pravico v tej kuriji vsi oni. ki plačujejo določen višji zemljiški davek.
Pa tudi ako izvzamemo kurijo kranjske nemške aristokracije, moramo priznati, da je bil volilni red tudi v ostalih kurijah tako prikrojen, 'da se v bistvu ni nič spremenilo, temveč se je samo Število mandatov tako pomnožilo, da so mogli dobiti klerikalci v deželnem zboru sami za sebe večino in kakor hitro se je to zgodilo, so klerikalci pozabili na svo-|o nekdanjo zahtevo po splošni in ; enaki volilni pravici, radi katere so ; v dež. zboru vodili obstrukcijo, ker njim je bilo pač malo do ljudskih pravic, njim se je šlo samo za tem, 'da dobijo v svoje roke vso oblast v 'deželi, da bodo mogli delati kar bodo hoteli in gospodariti z deželnim denarjem kakor se bo njim ljubilo.
Njihova dosedanja vlada je pokazala, da je temu res tako. Pozabili so na vse svoie obljube, na vse Jepe besede, ki so jih nekdai govoriti in takoj so vpeljali tak korupcijski režim, kakor ga pozna maloka-tera avstrijska kronovina. vsekakor pa se menda v nobeni ustavni korporaciji s takim cinizmom in javno ne proglaša načelo; cuius regio llllus re-llglo kot v kranjskem deželnem zboru, tega načela javno in odkrito niti Khuen na Hrvatskem nikdar ni proglasil, temveč je poskušal svoja nasilstva vedno opravičiti drugače, 'dostojnejše.
Breznačelni so naši klerikalci in bodo gotovo jutrj pobijali ono. kar 'danes zagovarjajo, ako jim to ne bo več konveniralo. Iz najhujših nasprotnikov privilegijev so postali zagovorniki in čuvaji teh privilegijev, ker je vladi pač na tem veliko ležeče, 'da privilegiji ostanejo, klerikalci pa 'danes ne morejo in ne smejo nastopati proti vladi, ker jih ona dTŽi po konci in jim dovoljuje vsa njihova nasilja samo dotlel. dokler ne storilo
ničesar proti njej, temveč puščajo tudi njej proste roke v gotovih rečeh n. pr. pri njenih germanizatoričnih stremljenjih. Ko je posl. Ribnikar klerikalcem to očital v dež. zboru, so postali zelo nervozni, dež. glavar si je pa »drzneža« zapisal in ga ie pri prvi ugodni priliki izključil iz treh sej.
Da bi torej klerikalci kaj storili za volilno reformo, za razširjenje pravic ljudstva, je pač izključeno. Oni so dosegli ono, po čemur so hrepeneli. dobili so večino v dež. zboru in s tem popolno oblast v deželi in sedaj se ne brigajo več za svoie nekdanje obljube. Volilno reformo bodo morali vzeti v svoje roke drugi, to vprašanje bo morala vzeti v svoje roke opozicija. Napredni poslanci so že govorili o temu v dež. zboru in poslanec Oangl ie iznesel celo nekaj konkretnih predlogov. Klerikalci so molčali, ali so se pa izgovarjali na vlado in na ono klavzulo v volilnem redu. da se v kuriji veleposestva ne sme ničesar spremeniti brez privolitve poslancev te kurije.
Slab izgovor. Vlada ne sme stati nad ljudstvom, ona bi morala biti — kakor je v vseh resnično ustavnih državah — samo eksekutiva volje ljudstva in pravi nonsens je. ako se v današnjem času, ko so suveren-ske pravice ljudstva že plošno priznane, ljudski zastopnik izgovarja na vlado, češ, ona ie nasprotna razširjenju ljudskih pravic. In tako so govorili klerikalni poslanci, mesto da bi kot zastopniki ljudstva stopili v odločen in neizprosen boj s tako vlado. ki si domišlja, da stoji nad ljudstvom. Ali klerikalci ne morejo m ne smejo nastopiti proti vladi, ker jim je ta zvezala roke in noge!
Tudi so klerikalci očitali naprednjakom njihovo nekdanje stališče v vprašanju splošne in enake volilne pravice. Res je, narodno napredna stranka ie bila svoječasno nasprotna splošni in enaki volilni pravici. To ie bila napaka, ali narodno napredna stranka to svojo napako sedai popravlja. ona stopa z napačne poti na pravo pot, medtem, ko so klerikalci zapustili pravo pot in stopili na napačno. In kai je častnejše: priznati svojo napako in se popraviti, ali pa vedoma in hote grešiti? Naprednjaki so sprevideli svojo napako in so se popravili, klerikalci Pa vedoma in hote grešijo!
Volilni boj, ki začenja na Kranjskem, se mora vršiti pod geslom za ali proti volilni reformi. Vsi iskreni demokrati, vsi prijatelji ljudstva In boritelji za njegove koristi na eno stran in v eno vrsto, na drugo stran pa sovražniki ljudstva; nazadnjaška vlada, klerikalci in nemški baroni. Proti vladino-klerikalnl-aristokratič-ni koaliciji — koalicija vseh naprednih in demokratičnih elementov v deželi in zmagala bo pravična stvar!
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
»Jaz napadem prva. On bo hotel takoj izvršiti svojo grožnjo. Z isto-rjjo mojega prejšnjega življenja ne bo me mogel očrniti, zakaj sami bodo vedeli o tem več, nego jim bo mogel on izdati... Ako pa poizkusi govoriti o Zaku — potem me bo Žak tudi branil. Ako je opasno, rešiti nje, ki jih ljubim, je tudi moja dolžnost, žrtvovati se za njih rešitev... Torej Oilberta, vojna je napovedana.«
In še preden je odložila klobuk v sobi z venci, je prašala Florestana:
»Očka! Povej no, kje je zdaj Bobeta!...«
»Bobeta? Ona poje ta čas v »Moderni Alhambri«. Ali bi jo šla rada poslušat?«
»Ne. očka, govoriti moram z
njo.«
»Torej bi šla rad k njej?«
»Da. Ti imaš gotovo njen sedanji naslov.«
»Imam ga. Nova Bobetina hiša le v Bulonjski aveniji...«
Povedal ji je številko in vprašal nato:
»Kaj pa hočeš govoriti z Bobeto,
dušica?«
Beseda ji ni šla prav z jezika...
»No, povem ti. In ti povej potem svoje mnenje, ali imam prav ali ne.«
»Veš kaj... tako čudna se mi zdiš. Ali je kaj važnega, Oilberta?«
»Boš že videl. Gospodična Ivona je zdaj v tistih letih, ko se pirnice može.«
»Vraga, temu ne uide nihče: vsi smo rastli. Tudi ti. Oilberta, si zdaj v takšnih letih... manjka ti samo še ženina, a tudi ta se oglasi, le počakaj.«
Nasmehnila se je čudno.
»No... Ivonin je zdaj prišel. In misli si; poznam ga. Videla sem ga pri Mihelini. Ko pa sva govorili o njem, mi je dejala ona sama večkrat, da je nepošten človek, ki ni zagrešil samo neviteških dejanj, marveč tudi takšna, ki bi jih sodišče strogo preganjalo, ako bi jim bila znana.«
»Vraga! Ali, veš, Oilberta, vse to ni prav zanesljivo: ako se človek zameri ženskam, pripovedujejo o njem vse mogoče in nemogoče, kar jim pride na um.«
»Res je, očka; toda povod imam misliti, da je govorila Bobeta resnico. Tem bolj, ker sem imela sama priliko spoznati, da je zmožen zlih dejanj.«
»Oh! Potem je stvar drugačna. Pa kako si spoznala to?«
»Predolgo bi bilo, ako bi ti hotela povedati, očka. Verjemi mi na besedo. In zdaj mi povej svoje mnenje: kaj naj storim, ko vem, da ostane velika nesreča preprečena, ako zamolčim to, kar mi je znano in pustim, da se zgodi, ker morem zabra-niti z eno samo besedo?«
Pismo iz Belgrada.
B e 1 g r a d , 2. oktobra.
Slovenci v državni službi.
Vsled pomanjkanja sredstev, ki so potom proračuna stavljenja- na razpolago raznim državnim korporacijam, je ustavljeno vsako vspre-jenianje novih delovnih moči v državno službo do novega leta.
To velja posebno za železniško službo, za katero je prosilo največ Slovencev, ki bodo šele z novim letom vsprejeti.
Pri železnici so bili dosedaj vsprejeti Slovenci in to za Skoplje. Lapovo, Stolac, Milatovac in Niš po eden, za postajo Belgrad eden in za železniško ravnateljstvo dva.
K pošti se je dosedaj ponudil samo en Slovenec, ki bo najbrže tudi vsprejet, dočim imajo avstrijski Italijani dva zastopnika v tej državni stroki.
Ker je v poslednjem času mnogo uradnikov iz Poštne in administrativne službe imenovanih za nove kraje, so se nekateri uradniki pritožili in niso hoteli nastopiti svoje dolžnosti v zavzetem ozemlju. Vsled tega je ministrstvo notranjih zadev sklenilo, da se bo v bodoče'smatralo vsacega uradnika, ki bi ne hotel nastopiti brezpogojno svoje službe v določenem kraju in času. da se ie svoji službi prostovoljno odpovedal, za event. nastalo škodo v državni upravi, ki bo vznikla vsled tega. pa bo odgovoren dotični uradnik in se bo z njim postopalo v smislu disciplinarnih predpisov.
Vreme.
ie postalo v Belgradu precej hladno in po nekaterih krajih v notranjosti je že zapadel sneg. kakor pripovedujejo potniki, ki prihajajo iz notranjosti v Belgrad,
Nekajdnevno deževje je jako ohladilo temperaturo in zimske suknje so zaplstile shrambe, da se osvežijo na ostrem, mrzlem vetru, ki pihlja posebno v dopoldanskih in jutranjih urah.
Zima se približuje in morda bo ona vplivala, da ublaži vročo balkansko kri. ki je toliko časa razburjala evropske duhove.
Toda iskra bodočih požarov ostaja Še vedno na Balkanu. Mars.
Iz življenja Ise Boljetinca.
Ta albanski junak je eden izmed onih poarbanašenih Srbov, kte-rih pradedi so se odtujili svojemu narodu pod žezlom turške vlade. Rodil se je leta 1870 v Mitroviči; star je torej sedaj komaj 43 let. Že v svoji mladosti je kazal, da se razraste v
Pomolčal je par minut. Nato ie dejal:
»Torej greš k Bobeti, da poizveš natančneje?«
»Da.«
»Vrla deklica si. Idi, dete moje, in stori, kar ti veleva srce.«
»Oh! Saj sem vedela...«
»Ampak — tega se menda ne bojiš, da bi ta Človek...«
»Cesa naj se bojim?«
»Res je. Kaj ti more, nazadnje?«
»Ničesar,« je odgovorila brez obotavljanja, dasi je prebledela ob tej besedi.
»Kdaj torej pojdeš?«
»Jutri.«
»Ob kateri uri?«
»Ravno to premišljam zdaj: zjutraj bom imela preveč posla pri markizi. Toda porečem ji. da me ti potrebuješ ob dveh. Ali ne?«
»Bogme... Saj imava res nekaj nakupov, na katere se lahko izgovoriš.«
»Velja. Jutri zjutraj, ko pojdem od doma, pošljem Bobeti obvestilo s pnevmatično pošto in Ji naznanim svoj poset.«
»Prav tako. Obvestiš jo, m ona te počaka. Ti imaš res same dobre misli, dragica moja,..«
XLIV.
V Bulonjski aveniji.
Prišedša drugo jutro k markizi, ki jo je čakala, da ji prečita pošto, ie dejala Oilberta:
Trmast magarec.
Italijan vpije: Avanti, avanti! Nemec kriči: Vorwarts, vorwarts! Osel — se ne gane.
divje drevo, pod katerim ne bo pri-ebžališča nedivjemu pribežniku.
Od nekdai je bil strah in groza lastnim rojakom; čete njegove so mu bile slepo udane in so mu stregle na vsak migljaj. Z 20. letom je bil že vodja roparske čete, ki je kradla, morila in zažigala vse, kar jo je oviralo na njenem potu. Tako je podil Turke čez mejo. če se mu je le zljubilo; čutil je v sebi neko nadoblast, ki ne pripozna ničesar drugega kakor samega sebe.
Vojskoval se je z vsemi in proti vsem; zdaj proti Turkom, potem proti Bolgarom, tretjič proti Srbom, itd., bil je vedno na strani tistega, ki ga je bpljše plačal, da je lahko oviral v bitkah to ali ono armado. Prej ni bil toliko znan; ko so pa prestopile pred 'etorn balkanske armade svoje meje. se je vzdignil tudi on. in oviral posamezne čete v raznih bitkah. Nikoli se ni moglo ugotoviti, na čigavi strani se bori in proti komu vodi boj. Delal je zelo previdno in zvito — listi pa so morali dementi-rati dan po izidu lista to in ono — korespondence niso dobile nikoli gotovih poročil. Tako je živel v bogastvu in igral — dvojno vlogo.
Kdor se ni takoj uklonil Boljetin-cevim zahtevam, je izgubil glavo. Tako je ob priliki neke vstaje naščuval neki tuj konzul svoje vojake proti Boljetincevim četam; čez nekaj dni je dotičnik ogledoval utrjene okope; naenkrat se prikaže za obzidjem glava albanskega vojaka, strel poči in konzul se zvrne mrtev na tla. Pozneje ie bil ubijalec obsojen na 15 let težke ječe; odredili pa so, da se vrši še drugi proces, kjer ie bil morilec obsojen na smrt. Za slednje ie poskrbela seveda ruska vlada.
Med tem je rastel vpliv Ise Boljetinca vedno bolj in bolj. V hudih stiskah in težkih slučajih so ga kli-
cale na posvetovanje glede pomoči različne vplivne osebe.
Tudi ex turški sultan Abdul Ha-mid je klical 1904. leta Boljetinca v Carigrad, da se pomiri in nanovo spoprijazni z njim; poskušal je že, ! kako trda je njegova koža, in kako dela z vsemi, o katerih ve. da so slabiči; seveda je Boljetinac odšel vi Albanijo z bogato nabitimi mošnjami, v katerih so počivali zveneči zlatniki. S tem se je sultan z njim pobotal in Boljetinac mu je obljubil, da ga bo pustil v bodoče pri miru. Ko je bil Abdul Hamid odstavljen, se je Boljetinac boril proti Mladoturkom. Vstajo leta 1910 je vodil med Albanci seveda tudi Boljetinac s svojimi četami.
Arbanasi gledajo na Boljetinca kakor na narodnega mučenika--® vsaka njegova želja jim ie zapoved. Čuvajo ga kakor punčico v svojem očesu. Živi tudi v raznih pripovedkah kakor kakšen italijanski Rinaldo Rinaldini, in Albanci imajo o njem celo legendo.
Po sklepu londonskega in buka-reškega miru se je umaknil v ozadje. Malo se sliši o njem. Listi so celo poročali, da je ujet v rokah Srbov, ki ga bodo prej ali slej postavili pred vojno sodišče.
Da se to kdaj dogodi, resnično dvomimo. Boljetinac pozna albanske kraje in se skriva po zasedah s svojimi pristaši. Zadnje čase se je pojavil tudi v trozvezdju roparskega ministrstva Albanije.
Sam je izrazil željo, da bi rad posetil svoi rojstni kraj. Vprašanje pa je. če mu bo to srbska vlada dovolila; bržkone mu bo skalila tiste spomine iz početnih časov njegove divjosti s tem. da mu to prepove, ali pa, da ga Srbi zajamejo.
Po tolikih škodljivih zvezah in napadih lahko pričakujemo, da mu
»Dobro jutro, gospa markiza. Kako ste spali?«
»Tako, tako, dete moje. Mraz je bilo. Ogenj mi je bil ugasnil.«
S tem je ponudila Oilberti zaže-ljeno priliko, da ji omeni svojo željo:
»Ravno, kar se tiče mraza, sem vas hotela prositi nečesa, gospa markiza. Ali mi dovolite danes po obedu dve prosti uri?«
»Ali — Kaj ima to opraviti z mrazom?«
»Moj stari oče hoče kupiti železno peč in smatra mojo navzočnost za potrebno pri tem važnem delu.«
»Bog ne daj, da bi bila jaz zapreka vaši železni peči,« je vzkliknila markiza smeje se. »Le poidite jo kupovat, Oilberta, in vzemite si časa, kolikor ga boste potrebovali.«
»Hvala vam presrčna, gospa markiza.«
Malce nervozna in mrzlična je začela odpirati pošto.
Korak, ki ga je imela pred očmi, je bil vendar tako važen! Bil je tako opasen — čeprav je zatrdila Flore-stanu nasprotno!
Vrhutega jo je vznemirilo in užalilo danes še nekaj drugega.
Pri obedu je napeljala markiza razgovor tako, da je morala Oilberta povedati zgodbo o svoji železni peči še enkrat. In vnel se je dolg pomenek o pečeh in raznih drugih kurilnih pripravah ...
Grof d’ Ormoa je zatrjeval, da te peči niso zdrave. I.vona ie menila, da
ni na svetu ničesar udobnejšega — in grofica je imela spet svoje mnenje. — Samo Žak je govoril malo.
Toda bil ie pogostoma raztresen, in zdelo se ie, da mu roji »zopet kak Fulk po glavi«, kakor je zatrjevala Ivona ob občem smehu; zato ni pripisoval nihče posebnega pomena njegovemu molčanju.
Nihče — to prav za prav ni točno. Oilberti ga je bilo skoraj mučno gledati, ko je sedel tako brez besedi, dasi se je zdel docela miren in kazal čisto svoje vsakdanje lice. Vstopivši se ji ie nasmehnil, kakor se ji je nasmehnil vsak dan — s tistim ustne-vom, ki je pomenil njima obema tajno obnovljenje prisege: Ljubim te... zaupaj in potrpi...
Vendar pa je zapazila bdš v tem pogledu žarek, ki je bil manj prozoren nego običajno; in v navadni frazi, s katero jo je pozdravil kakor sle-heri dan, je cula dobro nenavadno drhtenje.
In tako ni vznemirjalo Gilberte le vprašanje, kako izvojuje sklenjeni boj proti Francu de Pjerfit. marveč tudi mučna negotovost, zakaj je Žak danes tako čudno izpremenjen.
Prav slabe volje se je poslovila takoj po obedu, rekoč Ivoni;
»Odhajam. Vrnem se čez dve
uri.«
Naglo je hitela v markizino Stanovanje, da vzame klobuk, plašč, boo, in vse ostalo, kar le bila pustila pri njej.
(Dalle.)
Srbija v poslednjem slučaju pripravi primerno plačilo.
Dnevni pregled.
Napredno časopisje psuje — »Slovenec«, češ, da ie umazano, da mu ni nič verjeti itd. To dela škofov list radi volitev, ker ve, kaka moč je napredno časopisje v volilnem boju. Ampak stvar je ponesrečena, ker občinstvo samo dobro razlikuje dobro od slabega, ono je zapazilo, da naprednim listom nikdar ni treba ničesar preklicavati, medtem ko mora »Slovenec« pri vsakem porotnem zasedanju priobčevati dolge izjave, v katerih obžaluje, da ie temu in onemu bre^ povoda čast kradel. Iz teh izjav ie razvidno, da ravno klerikalnim listom ni nič verjeti, ker lažejo in obrekujejo na veliko, posebno bodo pa to prakticirali sedaj, za časa volitev, pri prvem porotnem zasedanju po volitvah bodo pa vse lepo preklicali in dalje govorili, da je napredno časopisje lažnjivo! Klerikalci pač mislijo, da občinstvo, vsega tega ne vidi, pa se motijo, ker danes se že govori po Slovenskem: laže kot »Slovenec«.	u.
Proti velikim možem ie težek bol. zato tudi nemški poskusi zatemniti Napoleonovo slavo nimajo nika-kega uspeha. Napoleon ie podvzel boj proti vsej Evropi, skoraj vsi narodi so bili pod njegovo oblastjo — skoraj vsi narodi so se borili v bitki pri Lip-skem — ena na njegovi strani, drugi proti njemu — in vendar se klanja cel svet pred njegovim genijem. Zanimivo Je bilo n. pr., da so Nemci svojemu največjemu dramatiku Hauptmannu naročili, naj za slavnost ob stoletnici 1. 1813. napiše posebno igro proti Napoleonu. Hauptmannu se pa igra ni posrečila, ker ni mogel pisati proti Napoleonu in Je bila igra lansko leto prepovedana. Hauptmann kot pesnik ni mogel sam sebi lagati, zato ie njegova igra izzvenela drugače, kot so si želeli Nemci. Tako so imeli Nemci takoj s početka težavo s svojimi slavnostmi proti Napoleonu. Tudi sedanje bodo izzvenele na prazno.
Zboljšanje učiteljskih plač. Hinavska klerikalna večina v d. zboru Je odklonila nujnost dr. Tavčarjevega predloga za zboljšanje učiteljskih plač in odkazala predlog finančnemu odseku. Vsak pameten človek ve, kako se sprejemajo razni predlogi v odsekih. posebno če gre — za učiteljstvo. In na vse to pravi »Slovenec« i
ZdM s« T*a pcVmt za \VV»ctrVt»o
bi bilo za klerikalno) bando uboga prevarana učiteljska para.
Johancijada. Slava grške Ilijade bi Odiseje zgine; grob ji skoplje Johancijada. Praksa Johančnega Kristusovega trpljenia in krvavljenja je stara in povsod ie že predstavljala Kristusove muke. Izučili so jo kapučini na Reki. Ti so prvi opazovali pe-HjodiČno krvavljenje svete Johance. Kapucini na Reki so prvi dali ljudstvu zagotovilo, da trpi Johanca Kristusove muke; trpi kot Kristus, ki ie prelival svojo kri za naše grehe, kot io sedaj v odpuščanje in odstranitev božje šibe cedi tudi Johanca. (Samo da le Johančna kri telečja.) Ko se je 'Johanca izučila pri kapucinih,, kako Se da kri od sebe. je začela s svojo (roljufiJo po reški okolici. Tam nekje Sivi tudi neka takšna duhovniška posoda Jelica Vlah Po imenu in ta je raznesla vest. da se ie na Francoskem nekemu človeku pokazal Jezus Kristus in ie želel, da se najdejo ženske, ki bi njegove bolečine občutile in prelivale kri. To baje so pisali reški patri. In glej! Johanca je bila že ena
izmed teh žesk in za to so jo v procesiji peljali v okolico, da kaže ljudem svoj smrad. V Kastav jo je pripeljala neka starka v družbi z učiteljico Može. Ljudstvo je bilo željno čude žev. Ker so bili pa med temi, ki so jo hoteli videti, tudi liberalci, je Johanci naenkrat odpovedal aparat in krvi ni bilo, kar je ljudi tako razkačilo, da se jim je Johanca le z največjo težavo umaknila na kolodvor. V nekem drugem kraju so poklicali Johaneo v procesijo; koder je šla, povsod je bilo dosti krvi za njo in ljudje so mislili, da je to — čudež in lizali telečjo kri, pomešano s krvjo Johance. ki je imela ravno perijodo. Tako »Riečki Novi List! «
Ljubljana.
— Napoleon v Ljubljani. Čudno se je zdelo nekaterim v soboto zvečer pred škofijo, ko je nekdo rekel, da ie nekoč tako gledal Napoleon na Ljubljančane, kakor je v soboto n. pr. gledal škof na množico, ki je poslušala godbo. Iz tega se vidi, kako malo poznamo domačo zgodovino. Na-polen je bil res v Ljubljani in sicer leta 1797. koncem maja. Napoleon je tega leta zmagal Avstrijce v Italiji in je po slavnih zmagah prisilil avstrijske čete, da so se umaknile za Alpe. Napoleon pa jim je sledil in jih gnal do Leobna na Štajerskem. Avstrija je morala skleniti mir. Pri tej priliki se je vračal Napoleon skozi Ljubljano v Italijo. Bil je takrat star komaj 28 let in je bil — prvi general. Napoleon se je pripeljal v Ljubljano pred poldnem in se je nastanil v škofiji. Kako je škof sprejel velikega gosta — ni znano. Napoleon se za to menda tudi ni mnogo zmenil. Privoščil si je dobro kosilo — potem pa se je naslonil na okno in je gledal na množico, ki se je med tem nabrala pred škofijo. Ljubljana je bila takrat še malo mesto. Bog ve s kakšnimi občutki so stari Ljubljančani gledali velikega zmagovalca, katerega ime ie že takrat postalo slavno. Pravijo, da je imel Napoleon temen obraz in ostre oči. Ljubljančani si pač niso mislili, da bo ta general enkrat njih cesar, ki bo ustvaril ilirsko kraljestvo in naredil Ljubljano za glavno mesto Ilirije... Bog ve, kaj si je mislil Napoleon, ko ie celo uro gledal z okna ljubljanske meščane! Morebiti mu je že takrat prišo na misel, da bo iz nijh naredil Ilirce, ki bodo stali na straži ob Adriji. Popoldne ob 2. se le Napoleon odpeljal proti Vrhniki. Pozneje ni bil Napoleon nikoli v
r^iruVAVanfennV im »o -v dobi
»Ilirije« pogosto slavili razne »Napoleonove dneve«... Sedaj čez 100 let so Ljubljančani v njegov spomin z zastavami okrasili svoje hiše.
— Mladi Mahr, je vodil nemške dijake in jih hujskal, da so hajlali. Vzpričo tega se ni čuditi, da so nemški srednješolci v Ljubljani taki iz-zivači. ko jih »vzgaja« največji ljubljanski kulturtrager. Njegov oče hnia nekak »Erziehungsanstalt!« Naj bi vzgojil svojega sina in napravil iz njega dostojnega človeka. Ali zanimivo bi bilo vedeti, odkod in kako pride mladi Mahr do tega, da skupno z realčnim profesorjem Kadiuniggom vodi švabske srednješolce po Ljubljani in jih uči demonstrirati proti Slovečem. Da ni dobil ta človek službo »vzgojitelja« nemških srednješolcev? Kdo ve. mogoče je tudi to, da država plačuje take ljudi, da Slovence izzivajo. Sai policijskega uradnika Turnerja tudi plačuje država, da nas psuje s kranjskimi psi, o.
— Policijski uradnik Turner mora iti iz Ljubljane, to je najmanj, kar moremo zahtevati kot zadoščenje za
njegov predsinočnS nastop. Da bi nas policijski uradniki zmerjali v Ljubljani s kranjskimi psi kakor si je to dovolil ta drzni človek, to pa vendar-le ne gre. Klerikalci imajo pri deželni vladi dovolj vpliva in njihova sveta dolžnost je, da vsaj to dosežejo, ko so nam pripeljali v Ljubljano take ljudi. Oni sploh nosijo vso moralno odgovornost na izzivanje policijskih organov, ker oni so vsilili Ljubljani državno policijo. Sicer pa smo radovedni, kaj bo ukrenil policijski ravnatelj grof Kunigl, ki morda vendar sprevidi, da to vendar ne gre, da bi taki-le Turnerji izzivali po Ljubljani Slovence s takimi psovkami. Francozi niso tako delali pred sto leti, oni so bili vljudni in so podpirali vsa slovenska narodna stremljenja, radi česar so ostali pri Slovencih v dobrem spominu. Sicer je res, da Nemec, ki je po svoji naravi surov in nasilen, ne more biti enak kulturnemu Francozu, ali to, kar se dela v Ljubljani, je pa vendar malo preveč.	u.
— Državna policija v Ljubljani je predsinočnjem imela svoj debut, ki je pa — slabo izpadel. Izvršila je baje štirinajst aretacij in to povodom patriotične slavnosti. Ali ti razni Turnerji, Finki fa kako se že vse imenujejo vse te razne velike policijske giave, niso pomišljali, da spravijo s tem celo to patriotično slavnost v neko čudno luč? Ali ti ljudje niso pomišljali, da sj bodo povsod v inozemstvu toliko število aretacij tako razlagali, da so bili Ljubljančani nasprotni tej proslavi? To bo pa metalo nekako čudno luč na Avstrijo, ker bodo povsod v inozemstvu čisto pravilno sklepali iz tega. da se Slovencem v Avstriji ne godi dobro in pametna policija bi storila vse, da potečejo take slavnosti brez incidentov, ali pa vsaj brez aretacij. Štirinajst aretacij povodom patriotične slavnosti — to ni mala reč! Inozem-svo se bo pri tem malo zamislilo in te misli ne bodo ravno laskave za Avstrijo, ki pravi, da je Slovence »oslobodiJa« francoskega jarma zato, da jih razni Turnerji lahko zmerjajo s psi. (N. B. Areracije so bile zaradi »živio«-klicev!)	u.
— Petkov mlrozov! Kakor se je obnašal v petek zvečer pri miro-zovu bivši žandur Fink, presega vse meje. Letal je Pred Škofijo sem in tje in zgubil je tudi kapo. Cel čas je kon-feriral z znanim razgrajačem Mah-rom in ščitil par pobov, ki so hajlali, mesto, da bi jih razpodil. Odgovoren Je sem v prvi vrsti zato. da so se
pripetile tveUntoe »cerve. Ne vem kaj
pošilja Kiinigl takega človeka, da dela m ulici red. ko je znam, da je vedno in povsod Še vse zmešal, kjer se je pojavil. Fink ni za javne nastope on je rojen pač le za kaj drugega. Drugi tak ptič brez perja je tirolski Turner. Človeku postane skoro slabo. če vidi to puhlo napuhnjenost. kal res niso imeli pri tržaški policijski direkciji nič boljšega, da bi poslali delati red v Ljubljano. Moj Bog, kakšni nastopi so to. Kot bi se igrali ravbarje in žandarje. Samo vpitje in letanje nobene resnosti in nobenega možatega nastopa. Ce že moremo imeti državno policijo v Ljubljani, potem prosimo, da merodajni faktorji vendar pošljejo semkaj razne ljudi, ki se na policijsko službo razumejo ne pa Finke in napihnjene Turnerje. Končno bodi še pripomnjeno, da bi se bil izvršil cel mirozov mirno, ako ne bi izzival Mahr. ki ie demonstri-ral z par nemškimi lerfanti. Mahr si je seveda mislil: Die Polizeikomman-danten sind doch wir zwei: ich und mein Freund Turner, pozabil je. da to velja samo za nekatere »oštarije«.
Razvoj slovenskega knjižnega jezika v jugoslovansko smer.
Dr. Fr. Ilešič.
V »Slov. Narodu« z dne 10. maja I. u Sem priobčil članek o »Razvoju Slovenskega knjižnega jezika v jugoslovansko smer.« O članku so pre-cei obširno poročala peterburška »Slavjanskija Izvestja« (št. 28/21), češ, poslednji čas se očividno uverja-No slovanski narodi, da jim ie preveliko drobljenje le v škodo, a poljska slovanofilska smotra »Sviat Sla-vianski« (IX, str. 371 sl.) je razpravo priobčil v polnem obsegu na poljskem jeziku — kot razpravo, »ki razsvetljuje princip s konkretnimi dejstvi.«
V zadnjih petih mesecih sem na-dalfevaJ svoja opazovanja v tej stvari m v sledečem priobčujem rezultat, ki se načeloma krije s tem, kar sem pokazal maja meseca z drugim gra-flivom. namreč s činjenieo: Naš knjižni Jezik se zadnji čas znatno prlmlka srbohrvaščini, in sicer (naravno) v svoji materiji, v besednem zakladu (n« v obliki).
Kako se besedni zaklad more udomačiti, za to naj podam zopet nekaj zgledov Iz prejšnjih časov! Leta 1850. se Je zdelo potrebno, bera-
ški ali z drugimi slov. izrazi razjasnjevati še take-le »manj znane besede«; čaša. deček (= fant), ded. dvorana (= velika izba), grb, krvo-lok, nežno, useda, posadka, posel, prestol, prizor, soprog, sovrag, šotor, tabor, tdniava, ton, zaseda, značaj, znoj, žep (= aržet, mošnja).
Proti besedi »župan« v nje današnjem pomenu je bil še 1865 odpor. Uredništvo Einspielerjevega »Slovenca« v Celovcu je takrat prejelo tak-le dopis:	»Slovenski	sremski
predstojniki al Burgermeistri Vas ponižno prašamo, zakaj »Slovenec« srenjskega predstojnika ali Burger-meistra »Zupana« imenuje. Ze od davno pretečenih časov je bila ta beseda »župan« od ljudi zaničevana ino sai še mi vemo, kaj so župani pri grajšinah za eno delo opravljali, namreč: oni so podložnikom ali kmetom zapovedovali na tlako delat hoditi, oni so pri taistih, kateri so na tlako delat prišli, zraven stali in kakor neumno živino k delu priganjali, dalje so tudi župani tudi novince k žolnirjam lovili, zategavoljo smo jih tudi beriče imenovali, beseda župan ali berič je vse eno.« Uredništvo je zagovarjalo uvedbo te stare slovanske besede, kakor so jo rabile »Novice« že od 1848, ter pripomnilo:
* V »Dveh igrah za slovensko rtešliš.e,*. (na kopeu), \...................................
— Brezobzirnost. Pri pogrebu majorja Zittererja v četrtek popoldne bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Ze pred začetkom pogreba — na Starem trgu — je začel postajati nekemu mlademu poročniku konj nemiren in se vzpenjati. Vsled velike gnječe bi se bil dotični gospod s konjem moral odstraniti, če se pa ni, je bila pa dolžnost policije, ga na to opomniti. Konj je bil celi pot nemiren, na trgu Tabor se je pa začel resno plašiti, skakati, vzpenjati se in brcati okoli sebe. Sunil je nekega vojaka v trebuh in zmešal defilujočim vojakom vrsto. Slučaj je, da ni bilo večje nesreče. Poročnik pa niti tedai ni čutil potrebe se odstraniti in je šel v gnječi s še plašečim se konjem naprej. Čudno se nam zdi, da ga ni,so niti policija, niti starejši g. častniki opozorili. nai se producira na vežbališču ali kje drugje, ne pa nad glavami meščanstva.	Očividec.
— Koncert »Glasbene Matice« bo v torek 21. oktobra 1913 zvečer ob tri četrt na 8. v dvorani »Mestnega doma«. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova (Bole), slovenska koncertna pevka. g. Jaroslav Kocian, virtuoz na gosli iz Prage, g. M. Eis-ner, koncertni pianist iz Prage in g. Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane.
— V šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani se je letos zaradi obilice učencev morala nastaviti še ena nova izvrstno usposobljena učiteljska moč za klavir. Odboru se je posrečilo pridobiti za zavod gdč. Ljudmilo Petranovo, ki je šest let obiskovala praški konservatorij in klavir ter vse druge obvezne predmete dovršila z najodličnejšim uspehom. Bila je vseh šest let učenka Slovencem dobro znanega profesorja klavirja na praškem konservatoriju g. Karla Hofmelstra, ki je bil pred imenovanjem na konservatorij pro- j fesor klavirja pri »CH. Matici« v Ljubljani. Le-ta in pa ravnatelj praškega konservatorija vladni svetnik Kaan pl. Asbest sta gdč. Petranovo kot odlično usposobljeno učiteljsko moč najtopleje priporočila za napredek in procvit slovenskega glasbenega zavoda. Gdč. Petranova jc
15.	t. m. učiteljsko službo nastopila.
— Ponovitev Jubilejne telovadbe Sokola sinoči v Narodnem domu je pri srednji udeležbi občinstva zelo krasno izpadla. Proste vaje, tako Sokolov kot Sokolic, so se proizvajale s popolno sigurnostjo. Sokolski ples,
proizva-ian od strani Sokolic z grazi-Joznostjo, od strani Sokolov z oslajeno močjo in eleganco, le občinstvo naravnost elektriziralo in ni moglo prenehati z aplavzom, ki so ga sokolske vrste res v popolni meri zaslužile. Pozicija sokolskih plesnih vrst ob iz-venelih akordih Hoffmanovih pripovedk le bila v svoji svečani tišini ča-rokrasna.
— »Slovana«, katerega lastnik je bil doslej Dragotin Hribar, je prevzel posebni konzorcij, na čelu mu pesnik Oton Zupančič.
— »Veda« ima v štev 4. in 5.. ki sta skupno izšli, naslednjo vsebino: Odgovori na anketo o jugoslovanskem vprašanju. Dr. Zdenek Tobol-ka: Vseslovanstvo. (Konec.) Dr. Albert Bazala: Problem ličnosti. (Ko-, nec.) Dr. Štefan Sagadin: Reforma avstrijske uprave. Dr. Oton Sethlik: Karel Havliček - Borovsky o Slovencih. (Konec.) Dr. Dragotin Lončar: t Milan Pajk. Andrija Gavrilo-vič: Iz prepiske Antona Aškerca. Iv. Vavpotič: Jesenske misli ob letošnji »pomladni« razstavi v Jakopičevem paviljonu. Slovstvo, umetnost, jezikoslovje. kulturna zgodovina. Niko
Bartulovie: lz srspsko-hrvaške književnosti. Emil Adamič: Novi Akordi XII./3. Ivan Vavpotič: Poglavja o slovenski umetnosti. II. Ivan Koštial: Dr. M. Murko o mohamedanski srbohrvaški epiki. Dr. Oto Steblik-»Umelecka Beseda« v Pragi in Jugoslovani. Filozofija, psihologija, pedagogika. Pavel Flere: Reforma učne v delovno šolo. F. V.: Vojaška in srednješolska vzgoja. K. O.: Milan in Milena. Gledališka predstava na prostem v Divji Sarki. Pravo in uprava. Dr. Štefan Sagadin: Dr. Leonida Pitamic, Pravica poslanca do dijet. Politika. Albin Ogris: Nekaj novejših prispevkov h kritiki sodobne demokracije. Politična ekonomija. Dr. Juraj pl. Tomičič: Carnsko-politični eseji, I. Vladimir Knaflič: Avstrijska gospodarska zakonodaja 1912. Beležke:	(I. Koštial. Archiv
f. slav. Philologie. Dr. Lokar, Wor-ter und Sachen (Murko. Schropf-kopfe bei d. Siidslaven). Dr. Vrečko. Revue des Deux Mondes. Dr. Ilešič Iz štiftarjeve avtobiografije. Dr. Oz-vald. Meminisse juvat; O slovenskem učnem jeziku. Dr. Vošnjak. Mje-sečnik pravničkoga društva. V. K.: Časopis za zgodovino in narodopisje. Naši Zapiski. Omladina. Danzers-Armee-Zeitung. švviat S!o\vianski (Jugoslovanska resolucija.)
— Ilirija — Slovan: 12:0. Včeraj sta nastopili dve domači moštvi Ilirija in Slovan. Slovan se ie rodil šele letos in se komaj dobro naučil rabiti svoje mlade sile. Tu in tam smo opazili, da bo sčasoma iz teh dečkov nekai dobrih igralcev. Dobre volje jim tudi včeraj ni manjkalo — seveda prot' Iliriji niso mogli doseči uspeha. Napa-ka je bila posebno v tem. da je letelo vse na en kup in da igralci niso držah svojih mest. Golman je bil lahko par žog več ujel in bi bilo tako število golov manjše. Obisk je bil slab. kar pa ni odobravati, ker tudi domačih močij ne smemo podcenjevati. Slovanu želimo, da se krepko razvije.
— Črnovojniki se morajo vsako leto meseca oktobra kakor imajo predpisano v svojih črnovojniških knjižicah zglasiti. Ker je mogoče, da je marsikdo kot črnovojnik na to svojo dolžnost pozabil, se dotični v njih lastnem interesu opozarjajo, da ne zamude te zglasitve. ker kdor to zgla-sitev opusti zagreši zglaševalni pre stopek in je vsak sam kriv, če ho vsled tega kaznovan. V mestu Ljub ljani se črnovojniki zglašajo v Mestnem domu.
— Uredništvu »Dana« v Ljubljani. 634. Z ozirom na notico, priobčeno V »Danu« z dne 9. oktobra til. St. 645 pod naslovom »Selo pri Ljubljani« zahtevam v zmislu § 19 tiskovnega zakona, da objavite v zakonitem roku na istem mestu svojega lista in ; istimi črkami sledeči popravek: N res, da je g. Lucija Orehek iz Udrnata svojo sorodnico opljuvala samo zaradi tega, ker je svoje pooblastilo izročila nekemu naprednjaku, res pa je. da sem še danes pripravljena s prisego dokazati, da g. Lucija Orehek me ni ni nikdar tega storila. Selo Pti Lin-bljani. 11. oktobra 1913. Juvan Katarina.
— Uredništvu »Dana« v Ljubija.
ni. Z ozirom na notico, priobčeno v »Danu« z dne 9. oktobra t. I. št. 64f pod naslovom »Selo pri Ljubljani« za htevam sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona, da objavite v za-k. roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: 1. Ni res, da se jaz v javnem sramujem g. Oražma. res p? je, da jaz takega obrekovanja, s kakršnim sem bila napadena v »Danil* št. 634. ne morem trpeti. 2. Ni res, da sem jaz svojo sovrstnico opljuvala
»Mi. ki vemo in poznamo sramotno ime »župan«, pomedli bomo in pro-stor naredili našej mladini, katera od tistih krivih in osramotenih »župana« in »beričev« nič ne bode vedela.«
Naj pride s svojo zgodovino še »pesnik«, Prešeren ima »pevca« in še Stritar pravi (v »Glasniku« 1867, str. 57); »Poje naj pevec, poet ali pesnik (kakor imenujemo zdaj po hrvatsko take može).«
Clenica »nego« se ie zdela Stritarju (Zbr. sp. VII. 259) še tuja. a dandanes? Kdo se spotika ob njej? Starinske »bukve« so že davno dale mesto »knjigi«.
Besede s »pro —« so udomačene i>od vplivom srbohrvaščine, a živa duša dandanes ne čuti pri njih ničesar tujega: pročelje, neprodiren, prozoren. proizvod, pobujen itd.
Trdina zatrjuje, da sta besedi »važnost« in »zavisen« iz srbohrvaščine. češki »ufadnik« je že davno in vobče znani slovenski »uradnik«.
Razvoj našega knjižnega jezika v jugoslovansko smer ie naraven plod »življenja«, t. j., prihaja sam od sebe, ne morda in edino vsled forsi-ranja načelnih Ilircev. V sledečem navajam zglede pisateljev in listov, ki nimajo namena, jezikovno Ilirstvo naravnost pospeševati. Značilno je na pr., da je v život opisu Janka Kersnika, ki ga je spisal g. dr. Ivan Prijatelj (Izbrani spisi VI. seš. .1) najti
sledeče »ilirizme«: brežuljki (str. 5), kmetiška nasleja, poreplo (10), opre-ka (30), shvačanje (37), devojka Ana (51)* vzkresitelj (185).
V dobi lanskih in letošnjih balkanskih dogodkov so naši žurnalisti intenzivneje čitali ostale jugoslovanske novine in vsled tega se ne moremo čuditi, če je letos poleg že starejšega »mejdana« (bojišče, boj) zavladal tudi »juriš« = naskok »Sl. Narod« 14. im 27. maja in »Omladina« X, str. 1); tako si bomo tudi tolmačili »obustavljene sovražnosti« (»Sl. Narod« 23. julija in 2. avgusta) ter »obustavo sovražnosti« (»Slovenec« 26. julija. Čisto domač je postal »če-taš«.
Ker imajo Hrvati-Srbi svoje sa-mostalno politično življenje in svoj vnanji ter notranji uradni jezik, je naravno. da je tudi tu preskočila kaka beseda papirnate politične meje; davno udomačen je že »preki sod«; udomačila se ie že tudi »tiralica« — Steckbrief (»Slov. Narod« 27. maja), nov je po stvari in po nazivu »nogomet«. ki ga je v »Danu« dne 20. maja brez potrebe nekdo kritiziral — beseda je prav tako dobra, kakor n. pr. »rokopis«: kakor se z roko piše, tako se z nogo meče žoga —; stare so vojaške »vežbe« in uradniški »čini« (čmovnik!); bolj novo je, če predsednik govornika »ukori« (»Slovenec« .29, maja) aji če je kdo M »ukorjen«:
(»Slovenec« 23. maja); terminološki trden ie že i »steznik« (Schniermie-der«.)
Sploh pride s snovjo naravno tudi beseda; tako je Aškerc v svojih orientalnih pesmih uvel »dučan«, ki je v srbohrvaščini znan izraz = tr govina. prodajalna.
V poetičnem, vzvišenejšem slo gu so se povsem udomačili izrazi kakor: kita cvetja = šopek; kititi se. nakitje (Zofka Kvedrova v »Vedi« III. 282); kumica = botra (zastavam), kum (Sl. Branik« 1913, 169); otirati solze = brisati; utva = ra-ča; majkamali; svečenik = duhovnik; svirati = igrati; negovati: pro-sjak = berač; devojka; netiti podžigati (v prenesenem pomenu podnet (Aškerc, »Omladina« X); po-set — obisk; svod = firmament; zanos = navdušenost; zanesenost (E. Kristan v »Katonu Vrankoviču« 78): turoben = pobit; »studeni toki Studenc ljubezni« = mrzli (Peter Bohinjec, Izbrani spisi II. 18); uteha = tolažba; le-k = zdravilo; selo = vas; seljak = kmet. Slično je s srbohrv. »probujen« (na pr. »narodno probu-jen«) in slov. »prebujen« = kdor se je »prebudil«. Dalje adverb oziroma veznik, »i«: I ti = tudi ti; i jaz i ti, — Prim.: »otvoriti sejo« (torej »o-tvoritii« v prenesenem pomenu), a »odpreti vrata« (»odpreti sejo« bi bilo absolutno nemogoče!) V prene-
ker ie pooblastilo izročila nekemu naprednjaku, res pa je, da sem za časa občinskih volitev v Mostah, svoji sorodnici Katarini Juvan, ko sem čula, tta ie vsled nasilnega nadlegovanja liberalnih agitatorjev preklicala pooblastilo, dano S. L. S., rekla: »Kaj mi delaš sramoto!« na kar ie ona pred pričami zahtevala, nai velja pooblastilo za S. L. S. 3. Ni res. da sem jaz bahaie metala bankovce po tleh, res pa je. da mi je po nesreči padel na tla samo en 20kronski bankovec. 4. Ni res, da sem pri tem omenila, da so to denarji nabrani za revne moščan-ske otroke in da je Bog najprvo ustvaril sam sebi brado, res pa je. da tega pred nikomur nisem rekla. 5. Ni res, da bi bil denar nabran za Vincencijev© konferenco samo pod mojim nadzorstvom, res pa ie. da ga izročim v to določenim odbornikom, kakor hitro ga kaj dobim. 6. Ni res da bi mi mogel dopisnik ali kdorkoli dokazati, kar je »Dan« pisal o meni. res pa je, da sem zadnjič obljubila 100 K nagrade tistemu, ki bi dokazal, a se še do danes ni nihče oglasil. 7. Ker m« dopisnik »Dana« ob sklepu iste notice pozi vije. da imenujem z imenom one liberalne rodbine, ki so bile podpirane mu hočem, ker se resnice ne bojim pred nikomur, postreči za enkrat s sledečimi imeni splošno znanih liberalcev: sokol Humsky in tisti Dolinar Ivan. ki je za liberalce dvakrat volil. Ta dva sta sicer že na drugem svetu. 'Živijo Pa še, in bodo lahko sami izpričali: Heine, ki ga je Vincencijcva konferenca podpirala v njegovi bolezni skozi tri mesece, čevljar Pogačnik fn znani Tekavec, ki mu je Vinc. konferenca oblekla kar 4 otroke. Je pa še več drugih, katerih imena so pri vodstvu konference na razpolago. Naj se dopisnik k istemu potrudi ali pa nai vsaj v »Danu« podpiše svoje ime. da se mu bo z nadaljnimi dokazi lahko postreglo. Naj se nikar ne skriva za uredništvo in naj se ne boji resnice, kakor se je jaz ne bojim! — Udmat, dne 11. oktobra 1913. Lucija Orehek.
—»Poslednji dnevi Pompejev« v
kinematografu »Ideal« je tehnično tako krasno izvedeno delo. da Se niu ne more očitati tudi en pogrešek ne. Dogodki, ki se imajo predstavljati, se vsled svoje elementarnosti nekaj nepopisno tragično-groznega in vendar so izvedeni s takšno realnostjo, da tudi enkrat nimaš občutka, da to ni resnično. Do srca segajoč je beg naroda pred poginom in pogin Nidije, ki nima nikogar na svetu, ki bi jo tako ljubil, kakor ona želi... Glancus, njena ljubezen, odhaja z drugo v naročju ... tega ne prenese, raje smrt. In zato poišče večnega miru v valovih. O pretresuloči vsebini krasno izvedene tragedije ne govorimo. Boj treh kultur, v katerem Egipčan nekaj časa zmaguje — to ie duhovna vsebina. Hrepenenje Glauca do Jone, Čarodejnica. maščevalnost in zahrbtnost velikega duhovnika egipčanskega. to ie okvir, v katerem se odigrava ena naj večjih tragedij: pogin mesta Pompeji.
Velik shod c. kr. držav, nastavljencev v „Mest. domu“.
Včeraj se je vršil ob številni udeležbi shod c. kr. drž. nastavljencev in sicer ob 11. uri dopoludne v Mestnem domu v imenu združenih organizacij .c kr. drž. nastavljencev.
Shod je otvoril g. davčni nad-upravitelj Lilleg. Pozdravil je s toplimi besedami zbrane udeležence sho-
jgfe^BEgjasegsigjBBiT.-r-j ttt Ti~r i -— *-
senem pomenu rabimo tudi izraz: »steči« = pridobiti, na pr.: steči si zasluge, kulturne stečevine (v srbohrvaščini se rabi izraz tudi v prvotnem, materialnem smislu).
Doslej manj rabljeni, a po etimologiji povsem umljivi so izrazi kakor: metež (Branik« 1913, 105); vrelo = vir (dr. Kidrič); oddolžiti se (»Slovenec« 24. julija); groblje = pokopališče (Slov. Narod« 19. julija); naklada; upotrebiti; napotek = navodilo; veščina (»Lj. Zvon« 1913, 411); zaledje (beseda, ki sloni na srbohrvatskem pomenu besede »ledja« = hrbet); odelo lojalnosti (Grafenauer, Zgod. II. 4); pobuda (dr. Kidrič); vikati = kričati; pobrkanost pojmov (dr. Kidrič v »Slov. Narodu« 17. maja); smiljenec = ljubljenec (»Dan« 8. jun.); odvratna neresnica (»Slovenec« 7. jun.); razsulo (Grafenauer II. 314); »krai vseh neprilik = kljub ... ; ograničenje ozemlja (»Slovenec« 30. maja); odraziti, odražati se = sich abheben; »dve rečen,ici, ki sta padli včeraj v deželni zbornici, moramo pribiti« »Slovenec« 25. sept. = stavka 7); dojilja (»Dan« 4. maja); sumnjati = dvomiti (Zofka y »Vedi« III., 282); zaročnica = nevesta (ib.); progonstva (»Slovenec« 30. aprila 1913); »osveščenje ogrskih Poljakov (»Naši Zapiski« 1913, 253).
Prvotno boli kot srbohrvatske.
A dandanes tudi kot slovenske čuti-
da gospoda drž. poslanca dr. Ravniharja i. dr. Po njegovem govoru posnamemo tole: »Zopet prihajamo pred forum javnosti. To ni sramota za nas, sramota je to le za one. ki imajo v rokah usodo državnih uradnikov. Prihajamo opetovano z zahtevo, da se reši službena pragmatika drž. uradnikov. To je za sedaj minimum, kar zahtevamo. Molče smo prenašali bedo, sedaj je ne moremo več. Naša vlada ima polno roko denarja za ladije in druge take stvari, za nas svoje uradnike ničesar. Kakor se vidi, ni vladi prav nič na tem, da reši klice državnih nastavljencev. Obljub je vse polno, tako od strani vlade, kakor tudi od strani državnega zbora. Obljube pa so ostale samo obljube. Vlada in parlament sta nanje pozabila. Za ladije in druge take stvari je bilo denarja dovolj, da bi se pa našla še kje kaka trohica za zboljšanje plač državnih uradnikov, to ne.
Nato podeli besedo g. dež. poslancu prof. R e i s n e r j u. Ta je v svojem jedernatem govoru označil bedo državnega uradništva in zahteve tega približno s temi besedami:
Pozno prihajate in vendar ste prišli. Prišli ste, ker ste slednjič spoznali, da ste nalagani, opeharjeni, osleparjeni, ogoljufani. Odprta je samo ena pot — ultimatum: tako ne sme iti več naprej! Oglejmo si položaj podrobno. Povsod se najde c. kr. državne uradnike, ki iščejo po raznih krajih svoj postranski zaslužek, ker s svojo dosedanjo plačo nikakor ne morejo izhajati. In vlada tega nikakor noče videti. Sprevideti ie treba, da čim težje živi uradnik, tim težje živi tudi obrtnik in trgovec, ker ima v njem svojega odjemalca. Če bi država zahtevala od svojega služabnika-uradnika v slučaju potrebe patriotizma, bi bil ta uradnik čuden patriot, zakaj polovico krvi je izdal in drugo polovico so mu zarubili. Kličemo: »Vsakdanji kruh, da se nasitijo vsaj naši otročiči!« Dokazano je namreč, da morajo v dobi takozvane kulture služabniki te kulture prosjačiti za kruh in mleko. Tega mora biti konec. Naša najnujnejša zahteva je, da se uvede službena pragmatika in z njo zvezane določbe.
S to pragmatiko se ie uganjala hinavščina, da malo talcih. Vlada je odlagala zahteve po nji. Še več. Vlada Je delala s tem odlaganjem dobičke. S službeno pragmatiko v roki je vplivala na parlament, da so se izdajali milijoni za ladije in druge take stvari. S službeno pragmatiko v roki. Mi pa smo čakali zboljšanja od zasedanja parlamenta do zascdc-danja. Zastonj. Obljubljali so nam in nas s tem mamili. Ako hočete da vam napravi pes kako svojo umetnost, mu kažete kos kruha toliko časa, da jo napravi. Potem mu daste oni zasluženi košček kruha in ga še pogladite povrhu. C. kr. državni uradnik je slabši od tega psa. Vlada mu kaže kruh. on izvršuje svojo dolžnost. ko pa zahteva svoj zasluženi kruh, mu pravi vlada:	Poklekni!
Obljubljanja od strani vlade so vedno zaspala. Z novim upom smo gledali na 1. september letošnjega leta. Mislili smo, da se bo vstreglo takrat naši zahtevi, po zboljšanju plač. No, 1. september imamo sedaj za seboj, vlada pa pragmatiko pred seboj. Za leto 1913. smo bili ogoljufani. In marsikateri pesimist bo rekel, da v I. 1914. ne bo nič boljšje. Res je, ne bomo prenašali to koruptno slepar-jenje še nadalje.
Parlament je eden glavnih krivcev naše bede. On bi se moral potegniti za naše zahteve a se ni potegnil. Izgubil je pravico imenovati se Ijud-
mo besede: kolebati: obitelj; potvo-ritev oporoke (»Slovenec« 4. jun.) potvarjati (Slov. Branik« 1913, 160.); okrenem se; novci; opasen; pogi-bel = nevarnost; šetnja; glup; odo-leti, neodoljivost (»Slovenec« 11. jul.) šaren (šarena postrv, »Lovec«) 1913 št. 7); činjenica = dejstvo (Iv. Vavpotič v »Vedi« III., 285); prilike = razmere: razborit; oprema, opremiti vzpostaviti = wieder herstellen; graditi = zidati; žuriti se; osvetiti se = maščevati se, zadača; zaposliti: prekiniti; s vrha; smotra; isti-na; po vsej priliki = najbrž; otvo-riti; ostaviti = zapustiti; dobaviti; dobavitelj; pesem - prigodnica.
Udomačujejo se pa tudi nekateri drugi izrazi, ki so sami na sebi po svojem korenu manj jasni; na pr.: zavičaj (Soča« 31. maja, »Ljubljanski Zvon« 1913, 279); lutka = pupa; dojem = vtisk (A. Debelak v »Ljub. Zvonu« 1913, 277); splošno v rabi je še: »nanizati« (na pr. Peter Bohinjec, Izbrani spisi II. v uvodu in str. 16); lebdi (Dr. Dolar v »Ljub. Zvonu« 1913, 276); zlokoben = usoden (»Sl. Narod« 8. avgusta; Pavel Flere v »Babica pripoveduje« 10.); izvaditi = ven vzeti, napr. knjigo iz žepa, zob (»Slov. Narod« 1. in 19. jul.); iz-ticati = povdarjati (»Dan« 10. jul.); odvažen (Vlad. Knaflič v »Vedi« III. 306; »Ljub. Zvon« 1913, 412); oklevati = obotavljati se (Grafenauer I.
ski. Vseh prevar glede naše pragmatike je kriva večina parlamenta. Glejte, najde se ljudsko zastopstvo, ki potrdi izdatke za bojne ladije in take stvari za zahteve svojih ljudi pa se ne zmeni.
Kje je krivda? Ker molčimo. Tako izkorišča parlament naše razmere.
Naš sotrpin je ljudskošolski učitelj. Treba je samo pogledati faktum: Marsikak učitelj bi rad zamenjal svojo službo s službo šolskega sluge, ker ta ie bolje plačan od njega.
Zato bodi naš klic in zahtevat »Parlament vzdrami se in ti. visoka vlada, odpri oči!«
Viharno ploskanje in živio-klici so bili zahvala gospodu govorniku za njegov lepi govor.
Nato so zastopniki nekaterih društev avstrijskih drž. uradnikov prebrali svoje izjave, strinjajoče se z referatom prof. Reisnerja. Spremlje-vali so te izjave dobro klici.
Nato je predsednik prebral
resolucijo.
Avstrijski državni nastavljenoi so se naveličali nadaljne zločeste igre z njihovmi življenjskimi vprašanji. Ob otvoritvi državne zbornice zahtevajo od strank takojšnjo odpomoč v smislu neodložljive uvedbe službene pragmatike in z njo zvezanih določb ter izjavljajo že danes, da stavijo za neizogibne posledice, ki bi nastale vsled nadaljnega zavlačevanja, odgovornim vlado in parlament.
V Ljubljani, dne 19. okt. 1913.
Resolucija se je dala na glasovanje in je bila soglasno in z vzklikom sprejeta.
Nato je predsednik podelil besedo g. držav, poslancu Ravnihar-j u, ki je v kratkih besedah branil svoje stališče kot član parlamenta c. kr. državnih nastavljencev. Govornik zagotavlja, da bo v imenu kluba poslancev v državnem zboru delal na to. da se doseže izboljšanje plač državnih uradnikov. Govoril je nato še g. Bekš, na kar je gospod predsednik izjavil, da je došlo na shod 12 brzojavk od raznih strani, tičočih se programa shoda. Slednjič omeni, da .bo v kratkem shod glede pomak-nienja Ljubljane v I. razred aktivitet-nih doklad, na kar zaključi shod.
Tržaška ,Johanca‘
pred porotnim sodiščem.
Ne samo na Kranjskem, ampak tudi drugod se najde vedno kaka »Jo-hanca«, ki puli in vara ljudi. Tako je bila aretirana lansko leto, dne 6. septembra Antonija Pirjevec, roj. leta 1849. v Zalogu pri Postojni. Aretirana je bila na zahtevo Lucije Markovičeve m Ivane Stibilove, poročene Gorele. — Antonija Pirjevec ie vdova že kakih dvajset let. Njen mož je bil pismonoša v Trstu. Ko je ta umrl. je vživala Pirjevec po njem 400 K pen-zije na leto. RazrTme se. da človeku ni mogoče živeti v Trstu s tako majhno letno vsoto. Pirjevec ie vsled tega tudi stradala v začetku, v zadnjih letih pa je živela vedno boljše, čeprav je bila brez vsakega posla. Kako je prišla do boljšega življenja? Denar so ji nosili lahkoverni, omejeni ljudje, katere je znala Pirjevec pridobiti ter jih izrabljati. Pirjevec je bila namreč silno »pobožna« ženska, bila Je v ne prestani stiki s samostanom, posebno pa s patrom Aleksandrom, glavarjem samostana pri kapucinih. Ljudje pa so vedeli, da hodi Pirjevec vedno v samostan in nasprotno, da hodi že veliko let pater Aleksander na obiske k Pirjevičevi. Lahkoverno ljudstvo je
61); zdrmati = potresti (Dr. Štrekelj v »Levčevem Pravopisu« 8); makar = najsi tudi.
Če čitamo v »Slovencu« z dne
16.	jul.: »kar je bilo predvideno«, je ta zadnji izraz sličen nemškemu, a rabi ga čisto slučajno tudi srbohrvat-ska žurnalistika; vsekakor je še manjše zlo nego n. pr. obrat: »To uoje nasprotiprihajanje« (= Entge-genkommen, »Slov. Narod« 23. avg.), ki ga moremo že nadomeščati s sr-bohrvatsko »susretljivostjo« (prim. srečati!). (Ali ne: naklonjenost, prijaznost? Op. ured.)
Udomačijo se cele fraze; na pr. »čudo golemo« = velikansko (»Sl. Narod« 19. julija 1913); »osvetliti si lice« »Slov. Branik« 1913, 128); »Kukala ti manjka!« (s kukavico« vred = podel človek).
Dialektično tudi v slovenskih deželah utemeljene so na pr. besede: »harem« = vsaj (»Dan« 11. oktobra 1912), »(za)badava« = zastonj (Knezova knjiž. V. 7). ki se pa sicer ne rabi: Beseda »vred« = ozleda, poškodovanje. ki je v srbohrvaščini dobro znana na pr. kot »uvreda« = žalitev, se uvaja (»Ljub. Zvon«) 1913 411.) Pojav čisto za sebe — zakaj tudi oblika ie bolj srbohrvatska — je »ganotje«, ki ga je mogoče najti v našem tisku na pr.: »iz ganutja« (»Sl. Narod« 1. septembra 1913), »ganotje« (dvakrat v dveh razmih knjigah).
čutilo kmalu, in kazalo veliko spoštovanje do te žene in polagoma ie zaslovela po Trstu za svetnico. Ljudje ji niso rekli drugače kot »Santa Tunina«. Kdo bi ne spoštoval, kdo bi ne cenil svetnice? In tako se je dogajalo, da so začeli prihajati k »Johanci« — pardon. k »Tunini Santi« razne ženske ter jo izpraševale za ta ali oni nasvet. Tu pa se je začela čutiti naša tržaška »Johanca« v svoji ulogi. Vsakemu. ki je prišel k nji, je svetovala nai bo pobožen, naj hodi večkrat k izpovedi in obhajilu, nai daruje za uboge, naj daje za maše itd. Pozneje pa je postala zaupnica samostana in je nabirala denar za samostan. Marsikatero ženska je pošteno odrla za božjo stvar in tako je odrla tudi obe tožiteljici. ki sta io zatožili na policijo. •
»Tunina Santa« je stanovala v ulici Riborgo št. 27. IV. Tja so hodile različne ženske, in usoda je hotela, da sta prišli v pest »svetnice« tudi omenjeni tožiteljici. Najbolj prizadeta je bila tožiteljica Lucija Markovič, kateri je izsesala »svetnica« nič manj kot 5000 K. To pa se je zgodilo na ta način: Markovič je bila brez službe in v tem času je izvedela za »Tunino Santo«. Šla je k nji in jo prosila za nasvet, kai naj stori, da bo srečnejša. Ta Ji je dejala, nai se gre najprej blagoslovit h kapucinu patru Aleksandru. Šla je; za blagoslov je plačala 10 K. Sreče pa le ni bilo. Poslala io je vnovič h kapucinu. In ta je vnovič blagoslovil Markovičevo za 10 K. In taki blagoslovi so se ponavljali neprestano — sreče pa od nikoder. »Tunina Santa« pa ji je rekla, da mora biti vstrajna in verna, sicer ne bo mogla doseči sreče. Polagoma je začela sesati iz uboge Markovičeve denar, zdaj za reveže, zdaj za sveče, zdai za svetinje itd.
(Konec jutri.)
Najnovejša tele-
*
fonska in brzojavna
poročila.
SRBIJA NE ODNEHA?
Belgrad, 19. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Doznaje se, da so velike sile trozveze na svojo zahtevo, da Srbija mora odpoklicati svoje čete s strateglčnlh položajev, ki so jih zasedle na ozemlju avtonomne Albanije, dobile odgovor. da Srbija te zahteve ne more izpolniti, dokler ne dobi jamstva, da Arnauti ne bodo več vpadali na srbsko ozemlje, temveč bodo spoštovali določene meje. (Iz tega brzojava ni razvidno, ako ie ta odgovor na nafl-novejši korak Avstro-Ogrske pri srbski vladi, kateri se je stavil osemdnevni rok, da tei zahtevi ugodi. Ako je srbska vlada tudi v tem slučaju dala tak odgovor, potem bi to pomenilo, da ie odklonila ultimatum av-stro-ogrske monarhije in v tem slučaju stopi cela zadeva v skrajno kritičen stadij, ako namreč vzamemo resno pisanje »Neue Frele Presse« ki jo insplriraio na dunajskem Bale-platzu. »N. F. P.« namreč zopet ropota z orožjem, ali drugi dunajski listi pravijo, da je to stara taktika zunanjega urada, ki se je ni treba preveč bati. Vsekakor Pa stopa albansko vprašanje zopet v ospredje evropskega interesa in iznenadenja niso izključena. Op. ured.)
Dasi se »broj« (= število) navadno ne rabi. je pa pridevnik »ma-lobrojen« edino rabljiv; istotako par-ticip »broječ« (od »šteti«).
Pravkar iznova očrtovani razvoj našega knjižnega jezika, ki je činjenica in obenem naša korist, je postal načelo, ki vodi tehniške organizacije pri ustanovitvi terminologije.
V poročilu o izletu »Društva hr. inž. i arhitekta« v Ljubljani (»Slov. Narod« 27. maja 1913) čitam, da velja sedaj za tehniško terminologijo sledeče načelo: Vitalni, financialni in ekonomski razlogi zahtevajo, da si oba naroda enotno razvijeta svoj tehnični jezik. Tehnična terminologija se sme pri obeh jezikih razlikovati le po slovničnih in ortografičnih oblikah. Nanovo privzete besede morajo biti vedno iz istega vira. Ako imata oba naroda za kak predmet ali pojem svoj izraz, se ohrani boljši ali pa rabila oba v obeh jezikih, Izda se skupen slovar.
Pričujoči moj članek bo odjeknil najbrže zopet v »Grazer Tagblattu«; zato zatrjujem že vnaprej: Tako kakor se razvija besedni zaklad slovenskega jezika, se je razvijal tudi besedni zaklad vseh drugih jezikov: iz vsega jezikovnega področja nam smejo in morajo doraščati besede, a to področie ie za nas jugoslovanski svet.	Dr. Fr. Ilešič.
RUSIJA IN FRANCIJA — VEDNO SKUPAJ!
Belgrad, 19. oktobra, (izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Veliko pozornost vzbuja tukaj razgovor, ki ga je imel ruski zunanji minister Sazonov s pariškim dopisnikom petrograjskega »Novega Vre-mena«. Sazonov je označil evropski položaj kot resen, povdarial ie pa prav močno trdnost rusko-francoske zveze in ie na vprašanje dopisnikovo, kaj se zgodi, ako v Petrogradu zapoje bojna tromba, odgovoril odločno: »V tem slučaju stopi francoska armada pod orožje.«
Iz celega raagovora, posebno pa Iz teh poslednjih besed se vidi, da je rusko-francoska zveza trdna, prav, zaprav najtrdnejša politična zveza v Evropi, s katero se odnošaji med Av-stro-Ogrsko. Nemčijo in Italijo niti primerjati ne dajo. To se tukaj kon-statira s tem večjim veseljem, ker ima tudi Srbija v rusko - francoski zvezi najtrdnejšo oporo.
PRIPRAVE ZA POTOVANJE KRALJA PETRA V BUKAREŠT.
Belgrad, 19. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). V poučenih krogih se trdi. da se določijo posameznosti za potovanje kralja Petra v Rumunijo.
ZA DVA JUNAKA.
Belgrad, 19. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Prestolonaslednik Aleksander postavi na grobu polkovnika Milovana Nediča, junaškega poveljnika moravske divizije, nagrobni spomenik.
V Kumanovem so priredili prvi obeltni »pomen« (requiem) Junaškemu poveljniku 7. pešpolka kralja Petra Aleksandru Glišiču, ki je padel pred svojim polkom. Krali ie poslal na njegov grob venec z nadpisom: »Hrabremu padlemu poveljniku svojega polka — Peter«, prestolonaslednik Aleksander je oa poslal venec z nadpisom: »Slavnemu padlemu junaku — Aleksander.« Tudi Glišiče-vl tovariši iz vojne akademije so po* slab venec z nadpisom: »Aleksandru Glišiču tovariši.«
ŽELEZNICE V NOVI SRBIJI.
Belgrad,	19.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«), Radi trasirania železnic v novih kra-Hh se je sestavila komisija, ki ima izdelati zakonski načrt o ekspropri-jaciii zemljišč.
»ORIENT-EXPRESS«.
Belgrad,	19.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«). Začenši s 24. t. m. bo vozil na progi Belgrad-Solun In Belgrad-Soflja vlak »Orient-express«.
AVSTRIJA ST AVL J A SRBIJI ROK 8 DNI.
Belgrad,	19.	oktobra.	Avstro-
ogrski poslanik Storek ie prednesel v srbskem zunanjem ministrstvu v: Belgradu verbalno noto, s katero Avstro - Ogrska zahteva, da srbske čete tekom 8 dni popolnoma zapuste ozemlje, ki pripada Albaniji.
AVSTRO - OGRSKA PROHAZKO-VINA IN VELESILE.
Pariš. 19. oktobra. »Figaro« piše, da ie v interesu Srbije, da ne zavlačuje izpraznitve albanskega ozemlja, ki ga ie poslaniška konferenca določila za Albanijo. — Zunanje ministrstvo pričakuje razvoja nadaljnih dogodkov s popolno mirnostjo in pravi, da bi Srbija dobro storila, če se umakne iz albanskih pozicij, ker ie internacionalna komisija že na potu.
RUSIJA IN FRANCIJA IN ALBAN-
SKA PUSTOLOVŠČINA.
Pariš, 19. oktobra. Ruski minister zunanjih zadev Sazonov je imel po razglasitvi avstro-ogrskega ultimata Srbiji daljšo konferenco z francoskim ministrskim predsednikom in francoskim ministrom zunanjih zadev o položaju. Kakor pravita »Temps« in »Li-berte«, se ie dosegel popolni sporazum glede nadaljnega postopanja.
FRANCOSKO JAVNO MNENJE OB-SOJA AVSTRIJSKO SAMOVOLJNOST.
Pariš, 19. oktobra. Francosko javno mnenje je Avstriji precej gorko. Avstro-ogrski nastop naprara Srbiji v albanskih zadevah je gola samovoljnost. Srbija ni ničesar storila, kar bi kazalo na to, da ministrski predsednik Pašlč ne misli držati obljube, ki jo ie dal avstrijskemu grofu Berchtoldu.
ANGLEŽI IN ULTIMATUM.
London. 19. oktobra. Angleški krogi so naravnost osupli o postopanju Avstro-Ogrske. Avstro-Ogrska si je samovoljno dovolila braniti sklepe londonske konference, ne da bi bila preje se sporazumela z velesilami, ki so sodelovale pri sklepih londonske konference — in ravno to dela v Londonu slab vtis. Drugače pa bodo velesile solidarične.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
K. JURMAN mr LJUBLJANA Selenburg«
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujete v lastni delavnici
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
■■■■■■HKnnnBHMiHEunuHiiHE^unnmunnni
| ======== Modistinja
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
rieseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je pritožiti znamko 20 vinarjev. — Pri matih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
MINKA HORVAT
Kdor sj želj nabaviti nagrobni spomenik, si nai ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani). kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek. 995-10
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
MEEBE KEK RK REK KB KEBRE K E! K ^BKRREIlieiKEElIlISHunHnK
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsberger-jeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haas-u, odvetniku v  Mariboru.-------------------
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Več tisoč
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16-—, sedaj K 8*—.
■—	Moških klobukov =
vsakovrstnih fason, poprej K 6—sedaj K 3*—.
   Klobukov za dečke	=
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
■	Klobukov za otroke	=
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
—---------- za dame in gospode ------------
poprej K 20 —, 30-—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernalovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6.
8 dni na poizkušnjo
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira jesenskih ha zimskih kostumov, modernih jop in ■™n" plaščev, vrhnlh kril za .
Moderne srajce, bele in barvaste,
veUka izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih "■ stroškov cene brez konkurence, mm
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19. —-	: