fHtA«<u>9 A erooerd
Leto XXI., št. 282
Ljubljana, nedelja 1. decembra 1940
Cena t Din
upravuisivo ujuoijana, tvnaiijeva O — reletou štev 3122. 3123, 3124, 3120 JLZb
Inseraini jaueieK: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Iel 349* uj 3392
Potu užnica MariDor. Grajski trg St. ? — Telefon 2455
Pouružnica Oeije. Kocenova ulica Z Telefon št 190
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 17 749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126; MariDor, Grajski trg št ?. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo iHBBSEEB
Prvi december
Zgo^u viiiajs.1 piitz.iiitk.1, ku&ui je pri nas prvi ueccnioer, so za raziiKO od uiu^iii praznikov v ictu znaciini zaradi L<~ga, Ker jiu vsak. zgodovinsKo po-iiiciiiucii trenutek postavka v novo luc.
frvi december nam leto za letom obuja v zavesu aKt državnega zeui-nj<_uja, drzavnopravni postaneK Jugo-SiUMje, ki je stvarno nastaia takoj po osvuoojenju in ki se je do 1. decembra 19i5 že formirala upravno m v mnogih drugih panogah. Akt zedinjenja je postal saino državnopravna ugotovitev in potrditev že izvršenega dejstva, slovesni iziaz volje, ki je do bi.a že davno prej jasne in nedvomne obiike: volje do skupnega državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni, neiazdeljivi državi, pod vlado iste narodne dinastije.
Dva in dvajset let je poteklo od tega zgodovinskega dne in reči je treba, da je imel dobršen del naših notranjepolitičnih bojev v zadnjih dveh deset letjih svoje bolj ali manj vidno osi-šče prav v sporu za smisel prvega decembra Ogromno črnila je preteklo in sila energije se je potratilo za te boje. ki so se sukali okrog vprašanj unitaristične ali federalistične države, okrog duha in smisla našega zedinjenja in z njim zvezanega postanka naše države. Nočemo reči. da so bila vsa ta prerekanja povsem jalova in odvečna Tudi politična praksa zahteva svojo teorijo in teoretično so vedno mogoča različna stališča Šele v dia'elctiki teh stališč, v nasprotju tez in antitez, se lahko razbistri smisel nekega razvoja in ustvari tista sinteza, ki je najbližja življenjski realnosti. K temu doprinesejo važen delež še politične izkušnie. zakaj zdiava je samo tista podtika, ki ie bolj izkustvena in zato življenjsko bolj gibčna, kakor pa doktrinama. V takih dobah, kakor ie današnia. se temu procesu pridružijo še pritisk ohc;h prilik in ne™rvik v svetu in pospešuje notranje ra čiščenje.
Če se je v teku teh dva in dvaisetih let po prvodecembrskem aktu državnega zedinjenja z nekih strani poudarja'^ težnia po vrnitvi k stanju pred 1. decembrom 1918. jo je čas ozdravil prav tako. kakor nasnrotno skrajnost-no stališče, ki je dajalo dejstvu zedinjenja strogo centralistično razlago. Pokazalo se je. da je bilo napačno, če se je zgodovinski in državnopravno nujni akt zedinjenja vezal s strogim centralizmom, kakor da je ta njegova neogibna konsekvenca, in če so se vse nevšečnosti tega sistema s preveliko preprostostjo valile na samo zedinjenje. Z drugimi besedami: napačno je bilo, če se je politična borba zoper večinsko načelo, s katerim se je — sicer povsem v duhu demokracije — vodila politika, ki so jo nekateri občutili kot hegemonijo enega dela države nad drugim, prenašala na osnovna načela državnega obstoja, na našo državno idejo, na same temelje državne skupnosti.
Že lansko leto ob tem času smo lahko priznali, da se je položaj s te strani znatno zboljšal. Srbsko-hrvatski sporazum je predvsem vplival na raz-čiščenje odnosov, ki jih je politična demagogija nevarno zapletla. Besede, ki jih je v zvezi z bitoljskimi dogodki izrekel ban Hrvatske, so bile več kakor samo priložnostna izjava: potrdile so neko stanje, ki nedvomno pomeni učvrstitev naših državnih temeljev, poglobitev prvodecembrske ideje, pa tudi opomin vsem onim. ki bi si hoteli delati iluzije na račun notranjih razprtij v Jugoslaviji. Prav tako so za samo idejo prvega decembra važne besede, ki jih je te dni izrekel glavni tajnik HSS dr. Krnjevič, da smo »v temeljnih vprašanjih obrambe in obvarovanja svojega sporazumni in da ne bo mogel nihče tretji izrabiti v svoje namene Srba proti Hrvatu in Hrvata proti Srbu.«
Ti in drugi znaki kažejo, da je notranja konsolidacija naše države napredovala v vseh smereh in da stoji za idejo zedinjenja, za zgodovinskim aktom prvega decembra, vsa država. Prav zaradi tega je danes pogled na prvodecembrski praznik drugačen, kakor je bil pred nekaj leti. Nanj pada odsev požarov nove vojne, ki razdvaja Evropo in sega na d r u g e kontinente, vojne ki je porušila že mnoge državne mejnike in izročila cele narode usodni negotovosti. Naši mejniki stoje čvrsto in vsi hočemo, da bi čvrsti ostali Države, ki predstavljajo moč v današnji Evropi, računajo z nami in upoštevajo našo loialno. vendar pa odločno čuiečo nevtralnost Kdor bi hotel prikazati naše zeHinienje kot koninnkturni poiav 1 1918. bi zadel ok enerrtirpi odnor vseh zdravih sil J.,Mr>ciaviie Naša svnknda in naša <-l-,,r>nn<;t v nfl^dni državi <;ta nlod
v sTi^onist-vii in re7,,lt3f rlnlrtolptriprifi zerKn ipvkprfa
prnc<»c9 ki se ie 1 derembrfl 1018 SH-mo dovršil v ugodnem zgodovinskem
Zopet
noč o Lo
Nemški bombniki so v noči od petka na soboto do jutra bombardirali London in njegova predmestja ter povzročili novo razdejanje in občutno škodo
London, 30. nov. j. (Ass. Press.) Po daljšem oddihu je imel LondoD včeraj spet zelo hudo noč. Močne skupine nemških bombnikov so pričele takoj po nastopu mraka doletavati nad mesto v neprestano si sledečih valovih, ki so trajali več ur in so šele v zgodnjih jutranjih urah ponehali. Navz ic silnemu zapornemu ognju angleških protiletalskih baterij se je nemškim letalom v skupinah posrečilo prodreti nad London in predmestja ter obložiti nanja težke tovore bomb. Z raketami so prve skupne letal najprej razsvetlile zaželjene objekte, nakar so jih letala obsula z izredno velikfm številom rušilnih in zažigalnih bomb. Zažigal-ne bombe so na raznih delih mesta zanetile požare ki pa so bili k sreči le nekateri prav resnega značaja. Gasilstvo je imelo vso noč polne roke dela in so bili nekateri požari omejeni šele v dopoldanskih urah. Mnogo večjo škodo so povzročile rušilne bombe, ki so tako v mestnem- središču, kakor na bližnji in daljni londonski periferiji zadele ter hudo poškodovale odnosno popolnoma porušile mnogo javnih m privatnih poslopij, industrijskih zgradb in naprav. Med veliki zgradbami v središču mesta, ki so jih bombe v minuli noči poškodovale oziroma porušile je tudi neka ženska bolnišnica, več hotelov, nekaj kavarn, ena cerkev in eno šolsko poslopje. Razen javnih poslopij je bilo porušenih tudd mnogo stanovanjskih poslopij. Povzročena škoda se mora smatrati za zelo občutno. Tudi število človeških žrtev v Londonu in predmestjih je večje nego običajno, dasi še ni pc-vsem ugotovljeno.
Nemška letala so očitno pričakovala, da bo protTetalska obramba Londona slabša, kakor za časa zadnje skupine velikih napadov pred 14 dnevi, Nemci so očitno sklepali. da je zaradi zadnjih napadov na pro-vincialna mesta poveljstvo protiletalske obrambe dalo premestiti vrsto protiletalskih topniških baterij iz Londona v provinco. Ob snočnjem napadu pa so se morali prepričati, da je protiletalska obramba Londona enako močna, kot je bila. Nemška letala je sprejel strahovit zaporni ogenj, ki je trajal neprestano več ur.
400*000 kg bomb na angleško prestolnico
Berlin, 30. nov. s. (Tass) Nemški radio je javil danes v posebnem poročilu, da so preteklo noč nemški bombniki vrgli na London 400.000 kg eksplozivnih bomb in 36.000 kg zažigalnih bomb. Zadetih je bilo mnogo važnih objektov v mestu.
Nemška letala so močno bombardir^a tudi Birmingham, Liverpool in Plymoui"i. Italijanska letala pa so preteklo noč bombardirala vojaške objekte v Ipswichu in povzročila veliko škodo.
Napadi tudi včeraj popoldne
London, 30. nov. s. (Columbia B. S.) Nemška letala so danes že do ranega popoldneva ponovno napadla London. V prestolnici je bil tekom dneva večkrat dan letalski alarm. Protiletalsko topništvo je sicer večino letal pregnalo, toda eno izmed letal je prodrlo skozi zaporni ogenj ter vrglo težko eksplozivno bombo na neko stanovanjsko hišo.
Na povratku z napadov na London so nemška letala napadla neki angleški ladijski konvoj v Kanalu. Po dosedanjih podatkih napad ni povzročil škode.
Istočasno s temi napadi so danes ves dopoldan nemški težki topovi obstreljevali Dover in okolico. Topovske salve so si sledile v kratkih presledkih.
Trije napadi na Koeln v enem tednu
London, 30. nov. br. (Reuter). Koln, mimo katerega so speljane vse glavne železniške proge iz Nemčije preko Rena proti zapadu, je bil ta teden že tretjič bombardiran od Angležev. Komunike, ki ga je danes popoldne izdalo letalsko ministrstvo, beleži, da so v pretekli noči angleški bombniki znova napadli to veliko mesto in zlasti bombardirali njegove prometne in pristaniške naprave na. Renu. Dalje so angleška letala bombardirala ladjedelnice nemške vojne mornarice v Bremenu.
Druge skupine angleških bombnikov so v pretekli noči znova navalile na tako zvane invazijske luke ob francoski obali. Posebej so bombardirale Boulogne in Le Havre. Nadalje je bilo napadenih več so-
vražnih letališč v zasedenih krajih. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
London. 30. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so davi bombniki obalnega poveljstva tipa Blenheim napadli nemško mornariško oporišče Lorient. Povzročenih je bilo več požarov.
Obstreljevan konvoj
angleških ladij
London, 30. nov. s. (Reuter). Nemški bombniki so danes dvakrat brezuspešno napadli neki konvoj angleških ladij v Kanalu. Konvoj je nemoteno nadaljeval svojo pot. potem ko so ladje s protiletalskimi topovi odbile oba napada. Gledalci z obale pravijo, da ni bila nobena ladja zadeta. čeravno je nekaj bomb padlo v bliži no ladje.
28 ameriških bombnikov na poti v Anglijo
New York, 30. nov. s. (Reuter.) 28 novih težkih bombnikov je sedaj na poti iz tovarne v San Diegu v Kaliforniji proti vzhodu. Domnevajo, da lete letala v Kanado, od koder bodo poriana v Anglijo. Letala so že masltirana in jih vodijo kanadski piloti.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 30. nov. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemi ke vojske je objavilo opoldne naslednie službeno vojno poročilo:
V noči od 29. na 3C. november je bil London spet cilj povračevalnih napadov nemških letalskih sil- Opaženi so bili ogromni požari v dckih »Victoria«, kakor tudi v južnozapadnem delu Londona. Močne skupine bombnikov so ponoči bombardirale v neprestani si eilefečih valovih vojaške objekte v pristaniškem mestu Liverpoolu. kakor tudi doke v Birkenheadu, ki leži Liverpoolu nasproti. Odvrženih je bilo med drugim tudi zelo veliki? število bomb najtežjega kalibra. Silne eksplozije in požari v obsežnih skladi**!h sc razsvetljevali noč daleč na okrog. S številnimi bombami so
bili napadeni tudi drugi važni vojaški objekti na škotskem, v južni in sre.nji Angliji. kakor Birmingham. Biistol, Porth-mouth in Southampton. Južno od Lisard Pointa «?o nemški bombniki napadli neki konvoj ter z bombami poškodovali neko trgovinsko ladjo. Angleške luke so bile še nadalje minirane.
Včeraj popoldne so daljncstrelne baterije nadaljevale načrtno razdejanje vojnih naprav na obali pri Doveru. Učinki obstreljevanja so bili skrbno opazovani Daljno-strelne baterije vojske in mornarice so obstreljevale tovorne ladie in vojne ladje, ki so jih spremljale na vzhodnem koncu Kanala.
V noči na 30 november so angleška letala bombardirale kraje v severni in zapad-nl Nemčiji Razen ene manjše tovarne je Dilo spet poškodovanih več stanovanjskih hiš Dva civilista sta bila težje, več pa jih ie nllo tažie ranjenih.
štiri sovrttžna letala so bila sestreljena in sicer po dve v letalskih spopadih in od protiletalskega topništva. Dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Ofenzivni sunki nemških rušilcsv
Berlin, 30 nov. j. (DNB.) Kakor je vrhovno vojno poveljstvo že javlo. so nemški rušilci izvršili uspešen sunek proti angleški ooali Sovražnik je izrabil dolge novembrske noči. da je spet uvedel promet na veliko na angleški južni obali. Zaradi tega se je poveljstvo nemške mornarice odločbo, da pošlje ruši"ce proti spet oživljeni sovražnikovi prometni poti. Enaki vzroki so že pred tedni povzročili n^n-d na južnozapadno angleško morsko obilo, pri katerem je bila torpedirana ena sovražna križarka. Pri novem napadu nemških rušilcev se je posrečilo napadalcem v noči na 25. november potopiti dva na-tovorjena sovražnikova parnika. ki sta imela po 9000 in 3000 registrsk-"h ton. Razen tega so bile uničene v isti noči tri stražne ladje.
Po tem predrznem napadu je zbral nasprotnik močno mornarico za varstvo ob zapadnem Izhodu Rokavskega preliva in je mislil, da bo s tem ustvaril zadostno
varnost, da se ne bi ponovili napadi nemških rušilcev. Toda znova so pr:pluli nemški rušilci in so uničili v noči na 29. november sprevod ladijskih vlačilcev in še en parnik srednje velikosti. Ta nočni uničevalni napad se je zgodil prav tedaj ko so odsevali na nebu orja'k; plameni požarov v vojni luki Plymouth. Več ur kasneje so se spusti'i nemški rušilci v borbo z dosti močne šo skupino veMkih angleških rušilcev. ki so vodili proti severu. Nemški rušilci so šli za njimi. Oboji so voz li z največjo hitrostjo. Nemški rušilci so spustili več torpedov. Ob 6.44 sta dva torpeda zadela en sovražni rušilec najnovejše vrste. ki je imel 110 ton in je bil oborožen z osmimi 12 cm topovi. Na ruši'cu je nastal požar ln se je potopil Dru<ri rušilec je dobil v sredino moč-n zadetek. Ko je izginil z obzorja, se je videlo, da se potaplja. Potem se je razvila topniška bitka v sireri proti jufru. ki se ie končala ob 19 05, ker so angleški rušilci zbe^aU. V petek okoli poldneva so se nemški ru-fci po zmagoslavnem boju z razvit:mi ^as*?vami nepoškodovani vrnili na svoja oporišča..
Pomorski sipopad v Rckavskem prelivu
London, 30. nov s. (Reuter) Admiraliteta javlja nocoj v posebnem komunikeju, da so bile nemške vojne ladje, ki so se včeraj v Kanalu spopadle z lahkimi edini-eami angleške vejne mornarice, v boju ponovno zadete. Sovražne ladje pa so se umaknile v temi in zato obsega povzročene škode ni bilo mogoče z gotov ost jo ugotoviti. Angleška ladja, ki je bila v bitki poškodovana, je rušilec »Javelin«. Na tej ladji se je nahajal med bitko kot poveljnik kraljev bratranec lord Louis Montbaton. Rušilec »Javelin« je zdaj na varnem v angleški luki.
London, 30. nov. s. (Reuter) Zvečer je izdala admiraliteta komunike, v katerem javlja, da so angleška lovska letala sestrelila tri nemške bombnike in poškodovala četrtega, ko je skupina nemških letal napadla poškodovani rušilec »Javelin« na noti v luko. Na angleški strani v tej letalski bitki ni bilo izgub.
trenutku, pripravljenem po borbah, žrtvah in trpljenju.
Letošnji prvi december praznujemo po napetih dneh. ko je diplomatska ofenziva vzburila ves Balkan in se je zdelo, da bo vse njegove predele zajel strašni vrtinec razdejanja in smrti, ki se že razvija na nekem njegovem sektorju Po dneh napetosti je zopet nastopilo pomirjenje ali — kakor je iziavil sovjetski diplomat — obzorje Balkana se ie spet zvedrilo. Upajmo, da bodo naši krasni, v preteklosti več ko dovolj preizkušeni skupni domovini prihranjene strahote nove vojne Tako nam ie dala naša narodna država Jugoslavija v tenkih časih najlepši dar. ki ga more dati država svojim državljanom: mir v svobodi in v časti! Vse druge neprilike,
J KAVA3A
©ELBASAflN.
\ ^ I **
\ PODuRADEC
/i>	^i£NlŠTE_
ipOHRlD
oBERAT peštan
M0SK0P0LJE/ BIKU STAJ:-° /o »
KORICA^v-/?"
J oIdarda
'OJUV
VALOMA
0» RADOVICKAj v% o kusura
RAH0VA
ARMAT0V0N
tepeleni
PREMETI LEbKOVIK
;onica
ARGIROKASTROM N
o vv °
l DELVINOR« VISANI i^oSAMTI	f:.
QUARAf1TA J
K0NISP0US
> <? ojjouani -r-^AT ES C
DELKIfi OSKAR
Z GRŠKO-ITALIJANSKIH FK0N7
Pcvssd spopadi krajevnega značaja, ne da bi se položaj bistveno izpremenil - živahno obojestransko letalsko udejstvovanje
Rim, 30. nov. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 176. službeno vojno poročilo:
Na grški fronti so se naše čete odločno zoperstavile napadajočemu sovražniku in prešle na nekaterih točkah v učinkovite protinapade lokalnega značaja. Posebej velja omeniti divizijo »Ferrara« in konjški regiment »Guide«. Ves dan sta bili dve letalski eskadri v akciji ter sta bombardirali in s strojnicami obstreljevali objekte, ki so važni za sedanje operaci.e na grško-alban-ski fronti. Ponovno so bili bombardirani in poškodovani cestni vozli, vojaške naprave, zbirajoče se čete in razvrščajoči se oddelki sovražnika. V Polikariju so bili oddelki sovražnih čet učinkovito obstreljevani s strojnicami. Na cesti zapadno od Sajade so bila napadena v nizkem poletu in hudo poškodovana taborišča in kolone sovražnih avtomobilov. Nad škorom je 9 sovražnih letal tipa »Gloucester« napadlo 3 naše bombnike. V hudem spopadu je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. V letalskih borbah, ki so se razvile 27- t. m., so naSi lovci sestrel'li 3 sovražna Mala tipa »Clouce-ster« in eno tipa »Blenheim«. Posadka po-s^njega sovražnega letala je bila ujeta. Tri naša letala se niso vrnila na svoja oporišča.
Pri izvidniki aketji rad Malto so naša letala omazila že na veliko daljavo ogTo-men požar, ki je izbruhnil v La Valletti spričo bombardiranja, lc je b:lo omenjeno že v posledmjem vojnem poročilu.
Podgradee še vedno
v italijanskih rokah
Atene, 30. nov. s. (Reuter.) Po zadnjih poročilih z bojišča so Grki pri Podgradcu in Moskoplju odbili več močnih Italijan-
ki so nastopile ali še nastopajo, so malenkostne v primeri ?> to blagodatjo. Če hočemo obvarovati njen blagor do tiste nujne meje, ki nam jo določata občutje časti in pravice, se moramo v teh dneh bolj kakor kdaj koli strniti okrog svoje državne ideje, izvesti do največje mogoče mere tisto duhovno skupnost, ki jo potrebuje država, kakor potrebuje živo človeško telo duha Notranji sporazum, sloga, sodelovanje povsod in vsekdar — to ie narola ne dneva, marveč naše usode!
V tem smislu je letošnji prvi december še pomembneiši nego je bil prejšnja leta Varujoč mir. čuvajmo predvsem in z vso odinčnnstio zedinieno Tndoslaviio ko' edino iarn«tvo za narodni obstoj Slovencev, Hrvatov in Srbov.
skih protinapadov in so zopet sami prevzeli iniciativo na bojišču. Mesto Podgra-dec samo je še vedno v italijanskih rokah.
Priprave za nove boje
Atene, 30. nov. j. (AR.) Vojaške operacije na albanski fronti dobivajo vse bolj značaj pripravljalnih ukrepov za bližnjo ofenzivo. To velja zlasti za severno fronto okrog Podgradca. Na obeh straneh z mrzlično naglico dovažajo nova ojačenja v četah in vojnem materialu ter utrjujejo nove pozicije. Letalstvo in topništvo, tako grško kakor tudi italijansko, z vsemi razpoložljivimi sredstvi poskuša motiti redni razvoj teh zbiranj. Včeraj so bili na
severni fronti siloviti topniški dvoboji, kl so pripravili posamezne protisunke t'ko z grške kakor tudi z italijanske strani. V pehotnih spopadih, ki so bili zmerom izvršeni z močno podporo letalstva, pa se dosedanji potek bojne črte na severni fronti ni dosti izpremenil.
Na višavju okrog Argirokastra so tako Grki kakor tudi Italijani izvršili več sud -kov proti nasprotnim postojankam. Gršlce čete so pri tem nekoliko izboljšale svo je položaje ter na nekaterih točkah polrni-le sovražnika nekoliko v ozadje. Tudi iia tem frontnem sektorju je s pehotnimi ope-
Nadaljevanje na II. stir.
LERtN
KOST UR
<Vš
ME.C0V0
o

reke
'oorcvja
50 km
«,0
racijami delovalo vzporedno tudi letalstvo. Posebno aktivno je bilo italijansko letalstvo, ki je bombardiralo in obstreljevalo grške pozicije, razen tega pa tudi zbiralne točke v zaledju epirske fronte. Na ostalih frontnih odsekih ni bilo večjih dogodkov.
V	pričakovanju
večjega spopada
P&dgorica, 30. nov p. Po semkaj prispe-8ih vesteh so Italijani zadnje dni poslali na severno fronto v Albaniji 10.000 vojakov, da bi okrepili svoje tamošnje postojanke tn zaustavili nadaljnje prodiranje Grkov. Izgleda, da jim je to tudi uspelo. Prihajajo poročila, da so Italijani v teku včerajšnjih m današnjih protinapadov zopet osvojili nekatere postojanke pred Pod-gradcem. v čigar okolici se vodijo sedaj hude borbe Iz Tirane pa prihajajo vesti, da Grki še nadalje prodirajo v smeri proti Argirokastru in Elbasanu Italijanska poročila nasprotno zatrjujejo, da so pri Argirokastru po hudi borbi vrgli Grke za dva kilometra nazaj.
Letalski napadi se neprestano nadaljujejo z obeh strani. Angleška letala so danes letela nad Albanijo in metala letake, v katerih pozivajo Albance, naj se upro in pomagajo Grkom pregnati Italijane z Balkana Po zadnjih poročilih iz Skadra je treba pričakovati, da bo v najkrajšem času prisil do večjega spopada, ker so priprave v glavnem že na obeh straneh kon-> čane.
Grška poročila
Atene. 30 nov. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil davi naslednje 34 vojno poročilo:
Na več točkah bojišča so grške čete na-da'je vale 2 napredovanjem n so zasedle nekaj novih položajev na albanskem ozem-ju. z'asti severno od Kcnispolisa. Mnogo vojnega materiala in ujetnikov je zopet pad:o v gr"ke roke.
Atene, 30. nov br. (At Ag.). Grško službeno poročilo, ki je bile snoči izdano, bc'eži hude in uspešne borbe severno od Kcnispolisa, odkoder gr'ka vojska zmerom huje pritiska proti Argirokastru. Grkom je uspe'o zavzeti nove važne postojanke na a:ban?ikih tleh. V borbi za Argirokastro so se po'astili neke višine odkoder kon-tfo''*-ajo mesto in cesto v notranjost Al-banje. Borba za ti gorsko postojanko je a izredno huda Neki grški oficir ki se je je udeležil, je danes pripovedoval, da so Ita'ijani izredno trdovratno branili ta vrh. Za vsakim grmom, za vsakem drevesom so imeli svoja strojniška gnezda, tako da po dnevi niti ni bilo misliti na kak napad Grki so se lahko pognali proti vrhu šele ponrči. 6 ur je trajala borba in na obeh st-aneh je bilo mn^go žrtev. Šele v jutrnj'h urah je bila gora trdno v gr-šk h rokah.
Anq!e'ko letalstvo vedno jačje posega v borbe. Komunike, ki ga je izdalo poveljstvo angle kega letalstva v Grčiji danes zjutraj, pravi, da so angleki bomb-n ki včeraj intezivno obstreljevali fuke ob a banski obali. Hud napad je bit že včeraj zjutraj izvršen na Santi Quaranto. Bombardirane so bile ladje in pristaniške Hanrave v 'luki. Dalje so angleški bdmb-i:ki napadli Drač in Elbasan. Angleži včeraj nisc izgubili nobenega letala.
Atene, 30. nov. s. (Tass) »United Press« poroča, da so včeraj ob f. »jstraj Grki pričeli s planine Gruto« pri Moskoplju z novim napišem na italijanske postojanke. Na obeh »traneh je padlo v boju približno po 50 mož.
Ista agencija javlja, da se je včeraj ob 3 zjutraj v Draču izkrcalo z 10 italijanskih ladij mnogo novih italijanskih vojaških oddelkov.
Haptitfši fesfi
pri Argirokastru
Atene, 30. nov. & (Reuter). Po zadnjih poročilih z grško-italijanskega bojišča izgleda, da so najhujši boji v teku pred A -girokastrom Grki sami zanikajo, da bi brli mesto zavzeli, pač pa so grške čete po hudi borbi zasedle neki vrh tik pred mestom, s katerega obvladajo tako mesto kakor tudi cesto iz Argirokastra proti morju. Grški častnik, ki je poveljevali grškemu oddelku v tem boiu, pravi, da je bil si bitka za ta vrh najhujša v dosedanjem poteku vojne. Izza vsakega grma so streljaj Italijani s strojnicami.
Tudi druga poročila potrjujejo, da je Argirokastro močno utrjen.
Grški rušilec potopil italijansko podmornico
Atene, 30. nov. s. (Ass. Press.) Uradni grški komunike javlja, da je grški rušilec »Itos« potopil neko italijansko podmornico, Uo je s torpedom napadla neko grško trgovinsko ladjo v konvoju, ki ga je rušilec spremljal. Grško uradno poročilo pripominja, da zaradi razumljivih varnostnih razlogov za enkrat nI mogoe objaviti; kje je bila italijanska podmornica potopljena.
H vid napad na Brindisi
Kairo, 30. nov. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem nocojšnjem komunikeju med drugim:
V	Četrtek zvečer so angleški bombniki izvedli več napadov na Brindisi Vrženih je bilo 13.000 kg eksplozivnih in zažigalnih bomb. .Bombardirani so bili pomoli, bencinska skladišča in glavna železniška postaja. Povzročenih je bilo več požarov in eksplozij. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva so se vsa angleška letala vrnila s tega poleta.
Še o bitki pri Sardiniji
London, 30. nov. s. (Reuter.) Novinarji, ki so se o priliki pomorske bitke v Sredozemskem morju v sredo nahajali na neki angleški križarki, poročajo o bitki naslednje n<:>ve podrobnosti:
Prva s<:> opazila sovražne vojne ladje letala z nosilca letal »Ark Royal« na iz-vidniškem poletu. Letala so javila, da sestoji italijansko brodovje iz dveh oklopnic, 7 križark i;n 12 rušilcev Angleško brodovje je bilo znatno slabše. Sestojalo ie samo iz oklopnice s>Renowh« ter več drug:h edi-nic. Kljub temu je bilo z okiopnice »Re-nown« ki je poveljevala eskadri, takoj dano povelj«, da je brodovje spremenilo
smer in odpluio proti sovražnemu brodov-
ju, ki je bilo tedaj oddaljeno približno 75 milj. Ko so bile prve italijanske vojne ladje opažene, so bili oddaljene še vedno 15 milj. Po lcija italijanskega vojnega brodovja je bila v trenutku začetka bitke 20 mili od obale Sardinije. Italijanske vojne ladje so z veliko hitrostjo plule v smeri proti Cagliariju, Iz daljave 20 km so prve pričele streljati italijanske vojne ladje, čez nekaj časa so pričele odgovarjati angleške križarke, ki so se nahajale v prvi bojni liniji. Streli z italijanskih ladij so padali dokaj d3leč pred angleškimi kri-žarkami. Italijanske vojne ladje so se ves čas bitke skušale kriti z umetnim dimom. Bitka je trajala 50 minut.
Blokada Dodekaneza
Atene, 30. nov. s. (Tass.) United Press javlja, da so Angleži nad Sredozemskim morjem sestrelili neko italijansko transportno letalo, ki je bilo na poletu iz Italije na Dodekanez. Letalo je moralo zasilno pristati.
Ista agencija javlja, da Angleži s svojega novega mornariškega oporišča na Kreti skušajo preprečiti Italijanom pomorski promet med Italijo in Dodekane-zom.
Vejnav Af iiki
Rim. 30. nov. br. (Štefani) V severni Afriki so naša letala Donovno bombardira-
la topniške postojank® na področju pri E1 Davaji in Vadi Ha azinu 60 od 100 km vzhodno od Sidi el Baranija. Sovražna letala so brez vsakega učinka bombardirala Sidi el Barani.
V	vzhodni Afriki so naša letala razpršila kolono sovražnih avtomobilov na področju pri Menzeiu severnozapad^o od Bobe. Izbruhnila sta dva požara. Sovražna letala so bombardirala Keren kier ie bilo le malo škode ter s strojnicami obstreljevala luko Asab. Tam ie bilo 6 ljudi ranjanih.
London. 30. nov. j. (Reuter). Admirali-teta objavlja: Neka angleška bolna ladia ie s podporo angleškera leta^tva uspešno obstreljeval razne cilie v Ra> Ulu'; v bližini rta Guarda Fui v Italijanski Si-maliii. Obstreljevanje ie prizadejalo mnogo škode v sovražnikovih skladiščih in nastala sta dva velika požara Na angleški strani ni bilo žrtev niti škode.
Kairo. 30 nov. s. (Reu er). D^našaii komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja:
V	Sudanu ie neka naSa mehanizirana izvidnica iz zasede uspeš->0 rap^a sovražni oddelek in prizadela veUke i7ff'be tako temu oddelku. ka'-or tudi eJinicam. ki so mu prišle na pomoč Prvi Metami ie naše toon<štvo u«oešno obstrelievalo sovražni izvidniški odde^k
Tz drugih bojišč ni ničesar važnesa poročati.
ovlnarski koncert
bo drevi ob 29. uri v veliki uniocski dvorani. Spored bo izvajala kompletna
FILHARMONIJA
pod vodstvom dirigenta Draga šijanca tn s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije A. Trosta. Izvajala se božo simfonična dela Arniča in škerjanca ter čajkovskega in Dvoraka.
Vstopnice se dobe pri blagajni kina Union od Vi 10. do 12. in popoldne od 2. dalje
eing¥eiev® vlai©
Psizisanje suvereg&ssti in nedeljivosti državnega ozemlja obeli pogodbenikov — Ukimtev e!:steritorialnostI in mednarodnih konsesij — Odpoklic japonskih čet po 2 Istih, ko se vrsse mir ca Kitajsko
v toliko, ker vsebuje novo sklenjena pogodbe točno določen: rok, v katerem se morajo Čete japonsle okupacijske armade umakniti s kitajskega ozemlja. Ta rok je določen na dve leti po dnevu, ko bo na Kitajskem zavladalo mirovno stanje. S tem je bila vlada v Cungkingu pritegnjena v direktno odgovornost za pomirjenje Kitajske. Nadaljnji uspeh, ki ga je dosegel Vangčingvej, je vprašanje odškodnin. Dočim so še v letošnjem januarju — kakor to dokazujejo dokumenti, ki so bili objavljeni v Hongkonj u — zahtevali Japonci plačilo odškodnin* za vso japonski vladi prizadejano škodo pa vsebuje danes podpisana pogodba le še odškodninske zahteve japonskih državljanov, ki jih bo morala vlada v Nankingu plačati, dočim se je ne tičejo stroški, ki ih je Imela Japonska v vseh svojih dosedanjih vojaških operacijah na Kitajskem.
Anglija priznava le čangkajškovo vlado
London. 30. nov. s. (Reuter) K današnjemu oodpisu co^odbe med Japonsko in Vangčingvej cvo v ado v Nankinsu pripominja poluradna angleška izjava, da rod-pis te pogodbe ne sprenrvnia obst~.ieče-?a položaja na Kitajskem in da bo Ang1:ja še nadalie prizntva1^ edirola Cang'.ij-škovo vlado v Č mgkingu kot ediao legalno kitajsko vlsdo.
Po angleških irformacijah ie tudi gotovo. da bo Čenakajškova vlada klaib podpisu pogodbe v Nankingu nadaljevala voino z Japonsko z vsemi sredstvi.
Razburjenje v šangha|u in Pekingu
Sanghaj. 30. nov. s. (Reuter}. Skoro ve trgovine v Sanahaju so bile danes z°nr-te v znak protesta proti no^psu pogodbe med Japonsko in Vangčinsveiem. ki 1e bila danes v Nankingu podpisana.
Tudi v Pekinau ie p ?šlo m nda di nro-tijeponskih izeredov. Japonske cbla ti so davi nenadoma zaprle vsa mestna vrata Pekinga in so vse pašce in vsa vodila podvrgle strogi preiskavi. Bale ie b'l v se-verne-n delu mesta umorjen en ianonski častnik.
Š&nghaj, 30. nov. j. (DNB). V Nankingu je'bila 'tiaiifcs slovesno podpisana prijateljska pogodba med Japonsko in Vangčing-vejevo Kitajsko, ki je stopila takoj v veljavo. Pogodba obstoji iz uvoda ter 9 kratkih paragrafov. Dodana sta dva dodatna dogovora; katerih vsak vsebuje po 5 členov.
V skladu z izjavo predsednika japonske vlade Konoja o skupnih ciljih Japonske in Kitajske v ustvarjanju novega reda v Vzhodni Aziji Izjavljata obe državi podpisnici v uvodu svojo željo po miru v Vzhodni Aziji, kakor tudi po svetovnem miru. V sledečih paragrafih si obe državi zagotavljata medsebojno spoštovanje suverenosti in nedeljivosti državnega ozemlja, dalje poglobitev prijateljskih in kulturnih odnošajev. Obljubljata, da bosta storili v ta namen potrebne ukrepe in zagotavljata svojo voljo, da se bosta med seboj podpirali v zatiranju komunističnega delovanja vsakršne vrste. V tem prizadevanju bodo razmeščene japonske čete v srednji Mongoliji in v posebej označenih predelih severne Kitajske. Dogovor določa nadalje sodelovanje med obema državama za časa okupacijske dobe z namenom čuvanja reda ln miru.
Kitajska nadalje priznava v pogodbi Japonski pravico, da sme v posebej določenih predelih Kitajske imeti edinice svoje vojne mornarice. Nadaljni člen pogodbe urejuje gospodarsko sodelovanje med obema državama na temelju ravnopravnosti in medsebojnih koristi, kakor tudi najtesnejše japonsko sodelovanje pri izkoriščanju pri-rodnih zakladov zlasti v severni Kitajski in v Mongoliji, kakor tudi sodelovanje Japonske pri razvoju trgovine na daljnem teku reke Jangce. V posebnem členu se Japonska obvezuje, da bo po utrditvi medsebojnih odnošajev odpravila sedanja eks-teritorialna ozemlja na Kitajskem, kakor tudi, da bo vpoštevala možnost povrnitve gotovih mest pod kitajsko upravo. Kital-ska pa priznava šlrokopotezno svobodno trgovinsko udpistvovanje Japoncev na kitajskem ozemlju.
Pogodba tudi
z Mandžurija
Wasbington, 30. nov. AA (DNB) Man-džurska vlada je izdala danes naslednje poročilo:
Vlade Mandžukua, nacionalne Kitajske in Japonske so se sporazumele glede skupnega dela za novi red v Vzhodni Aziji, ki bo temeljil na morali, in se zavezujejo, da bodo sodelovale kot prijateljske sosede. S tem ustanavljajo novo os večnega miru v Vzhodni Aziji, ki bo postala izhodna točka za svetovni mir. Omenjene tri vlade sporočajo v zvezi s to odločitvijo naslednje:
1.	Mandžukuo, Kitajska in Japonska spoštujejo medsebojno suvereniteto.
2.	Omenjene tri države so se sporazumele glede medsebojnega sodelovanja v okviru prijateljskih sosedstvenih odnošajev z namenom, da jih ohranijo zaradi gospodarskega napredka in skupnega onemogočanja delavnosti kominterne. V ta namen bodo izdani potrebni ukrepi v vseh smereh.
3.	Mandžukuo, Kitajska in Japonska stopajo s tem v zvezo, ki ima zgoraj omenjene cilje.
Japonce koncesije
Vangčingvejevi vladi
Sanghaj, 30. nov. j. (Ass. Press). Kakor zatrjujejo v poučenih kitajskih krogih, se je Vangčtneveju v pogajanjih z japonsko vlado posrečilo doseči znaten uspeh v po-skušanju likvidacije kitajskega konflikta
Letalo giivcrnsrja CMappea sestreljeno
Vlchy. 30 nov s. (Col BS.) Franr0-ka vlada ie obiavila danss uradna p roč lo. da ie bilo letalo, s katerim ie P to/al novi guverner Chiacoe v Sirilo, v sredo ziu-trai nad Sredozemskim moriem sestre'ia-no in da so vsi potniki in člaai posadke letala skupno s Chiappeiem mrtvi Komunike navaja, da ie leta'o Do la'o brezžično klice na pomoč, ko le bi o na p~ti iz Sardinije v Tunis. Letalo ie ja ila t'a so ga obstreljeval an^ešva lovska letala. ko ie zašlo »o bitki med an<?>škimi in italijanskimi lovskimi letali v bližino vojnega podrcč'a. P>zneie so skušali p n-?-srečence z letala, ki ie prMalo na moriu. naiti. a brez usoeha in ie za4o treh"1 smatrati. da so vsi potniki in člani posadke mrtvi.
Iz mehiške Inke ubegla nemška pamika
Taoapico, 30. nov. j. (United Press) Nemška trgovinska parn;ka »Rheln« in »Idar-wal'«, ki sta zadnjič ušla zasledovanjem angleških blokadnih kontro'nih ladij, ter se zatekla v Tamplco. sta danes zjutraj ponovno odplula lz luke v neznano smer. i
Prva zmaga Hrvatske v table-tenisu
Zagreb, 30. nov. o. Tu se je snoči pričel tableteniški troboj med Nemčijo, Madžarsko in Hrvatsko. Hrvatje so snoči premagali Nemce z rezultatom 5:2. Nocoj se Nemci bore z Madžari.
Puhlmannov čaj
ublažuje kašelj!
Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek 125 g Din 37.—.
Ogl. reg. br. 1503/1936.
Amerika in Hiisija
Državni podtajnik Sumner Welles o uspešnih trgovinskih pogajanjih s Sovjetsko unijo
Washington, 30. nov. j. (Ass. Press). Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki tiska zastavili namestniku zunanjega ministra Sumnerju Wellesu vprašanje, ali lahko da kaka pojas. iia o svojem zadnjem sestanku in razgovorih s sovjetskim veleposlanikom Umanskim. Welles je odvrnil, da so potekali razgovori s sovjetskim veleposlanikom v prijateljskem tonu in tudi konstruktivno. Razgovori se bodo v bodoče nadaljevali in bodo, kakor upam — je naglasil Welles — dovedli do izboljšanja trgovinskih odnošajev z Rusijo. V prizadevanju razširjenja gospodarskih odnošajev med obema državama je Sovjetska unija že pristala na ustanovitev novega ameriškega konzulata v glavni ruski luki na Daljnem vzhodu, Vladivosto-ku. Lahko vam povem, da so se pričela že pripravljalna dela za ustanovitev tega važnega ameriškega konzulata.
Na nadaljnja vprašanja predstavnikov tiska, ali so imeli razgovori z Umanskim tudi politični značaj in ako je berlinski obisk Molotova kakorkoli vplival na njih potek in vsebino, je VVelles odgovoril: »Politična vprašanja se na tem razgovoru niso raz-motrivala in razgovori se bodo nazlic potovanju zunanjega ministra Molotova v Berlin v bodoče nadaljevali.
Ugoden očmev
Wellesove izjave
Washlngton, 30 nov. j. (AR). V ameriških diplomatskih in političnih krogih smatrajo izjavo, ki jo Je dal na včerajšnji tiskovni konferenci namestnik zunanjega
ministra Sumner VVelles predstavnikom tiska o razgovorih s sovjetskim veleposlanikom, za posebno značilno, ker je sledila neposredno po Butlerjevi izjavi v angleškem parlamentu, kjer je namestnik angleškega zunanjega ministra izjavil, da angleška vlada doslej iz Moskve nI prejela še nikakega odgovora na predloge, ki jih je London stavil Kremlju pred potovanjem sovjetskega zunanjega ministra Molotova v Berlin. V teh ameriških krogih sodijo, da se mora izostanek sovjetskega odgovora na londonske predloge tolmačiti na ta način, da smatra, da Rusija ne namerava naravnost odklonilno odgovoriti na angleške predloge. Po mnenju ameriških krogov pa bi bil jasen odklonilni odgovor manj škodljiv rusko-angleškim odnošajem, kakor pa sedanje oklevajoče stališče Moskve, ki pušča London v negotovosti.
Ameriška vojska šteje že 800.0CO vojakov
VVashington, 30. nov. j. (AR), šef gen*, ralnega štaba Zedinjenih držav G. C. Mar-shall je včeraj po radiu med drugim iz a-vil, da Imajo Zadinjene države zdaj na terenu že pol milijona vojakov, ki se ta čas intenzivno vežbajo. Ameriška kopna vojska bo štela že v nekaj tednih pribl'žno 800.000 izvažbanih mož. V primeru s sta-ležem 170 000 mož aktivne vojske, ki so jo imele Zedinjene države ša pred letom dni. pomeni to velikanski napredek, kar predstavlja trdno jamstvo za varnost Zedinjenih držav.
Žalne svečanosti!
v 1
Včeraj so bila v rumunsrki prestolnici slovesno pokopana trupla ustanovitelja Železne gasrde, Coireaac ln
njegovih tovarišev
Bukarešta, 30. novembra. AA. Danes dopoldne so bili na svečan način pokopani v Zeleni hiši, sedežu legionarskega gibanja v Bukarešti, posmrtni ot tanki K omenja Coureana ln 13 legionarskih voditeljev, Ki so bili umorjeni skupno z ustanoviteljem legionarskega gibanja. Svečanosti so se za-čeie z opeiom v legionarskl cerkvi v Bukarešti, kjer so postavili posmrtne ostanke legionarskih voditeljev tri dni na mrtvaški oder. Cim je prispel v cerkev pogiavar rumunske države, general Antonescu, je pokrajinski voditelj Baldur v. Scliirach položil na Codreanovo krsto venec voditelja rajha, pokrajinski voditelj Bohle pa venec Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. Italijanski poslanik v Bukarešti je položil Mussolinijev venec, posebni odposlanec, ki je prispel iz Italije, pa venec fašistične stranke. Sledil je svečani opelo, ki so mu razen generala Antonsca ter zastopnikov rumunske vlade in voditelja legionar-skega gibanja Horie Sime prisostvovali tudi zastopniki voditelja rajha, nemški in italijanski poslanik, španski in japonski odpravnik poslov, generali nemške kopenske in letalske misije, Člani diplomatskega zbora in drugi. Po končanem opelu je bil organiziran sprevod, ki je šel skozi mesto do Zelene hiše, kjer so bili pokopani posmrtni ostanki legionarskih voditeljev.
Codreanu dobil
najvišje odlikovanje
Bukarešta, 30. nov. p. Po končani reviziji procesa je bil Codreanu naknadno odlikovan z redom Belega križa, ki predstavlja najvišje rumunsko odlikovanje. Red
so nosili danes pri pogrebu pred krsto Codreana.
Maniu iss Gz^urttf zaščitena
Bukarešta, 30. nov. s. (Tass.) O položaju v Rumuniji javlja Associated i.c-.;s med drugim, da se nahajata bivša ministrska predsednika Maniu in G.gurtu skupno z voditeljem liberalne stranke Eral nem pod stražo v vladn h poslopjih v Bukarešti. Na ta način jih namerava vlada zaščititi pred napadi. Ista agendja javlja iz Budimpešte, da se je general Antonescu obrnil na vse poveljnike armadnih zborov rumundce vojske s prošnjo za pomoč v nastalem položaju. V Braili je prišlo do protižidovskih izgredov in so bile ople-njene židovske trgovine.

NI PETROLEJA!
Vendar dobite izvrstno
svetiobo Z DOMAČIM GORIVOM šte-dilna SVETILKA na
ŠPIRIT »LILIPUT« sa 80 sveč, kompletna s priborom 285,— din — Brez razpihovanja. Se ne kadi, ne šumi! — Zajamčeno delovanje PETRO-LUX, Zagreb Največje skladišče pe-trolejskih svetilk ln rezervnih delov za vse vrste svetilk. Sprejmemo prodajalce ln potnike! Prospekt poiljemo za 3tonj ln franko.
Knez namestnik govori danes v radiu
Nj. Vis. knez namestnik bo govoril danes. 1. decembra, na pravnik Zedinjenja ob 19.30 po radiu. Govor kneza namestnika bodo prenašale vse radijske postaje v državi.
C Jlikovanl člani Jugo slovenskega odbora
Beograd, 30. nov. p. Za zasluge pri ustanovitvi države in zedinjenju vseh njenih delov so bili odlikovani člani nekdanjega Jugoslovenskega odbora, med drugimi:
z redom Belega orla n. stopnje kipar Ivan Meštrovič v Zagrebu;
z redom Jugoslovenske krone I. stopnje: bivši senator Jovan Banjanln, bivši senator ln odvetnik dr. Gustav Gregorin, zdravnik dr. Milivoj Jambrišak, odvetnik dr. Ante Mandič, književnik Milan Marjano-vid, bivši poslanik dr. Bogomil Vošnjak in bivši minister dr. Niko Zupanlč;
z redom Jugoslovenske krone n. stopnje književnik dr. Milan čurčin ln odvetnik dr. Leontič v Splitu;
z redom sv. Save I. stopnje bivSi minister ln odvetnik dr. Drago Marušič v Ljubljani ln Industrijec Rudolf Giunlo v Prčnju pri Kotoru.
Podražitev soli
Beograd, 30. nov. a. Monooolska uprava ie danes obiavila. da ie bila z ozirom na povišanje delavskih mezd in ostalih proizvodnih stroškov prisiljena zvišati ceno soli. Fina namizna sol bo odslei po 5 din. o<tetla sol oo 2.50 din sol z-\ Živino po 0 75 din za k« Cene so v glavnem enake, kakršne so bile do lanskega septembra.
ko so bile znižane, deloma pa so tudi sedaj še nižje.
Da se prepreči nesmiselno kupičenie soli. ki jo imamo v naši državi dovolj, bodo v bedeče prodajalci foli dobivali ca-mo one količine, ki so jih prejemali p.ed 1. septembrom 1939. Nespametno ja kupovati sol na zaloso. ker se sol težko drži. vendar pa ie ie dovoli za vse normalne potrebe.
Grsd&ena nesreča
v Celfn
Celje, 30 novembra
Na stavbi"ču v Vodnikovi ulici v Celju, kjer gradi OUZD uradno poslopje, se je pripetila danes popoldne huda nesreča, ki je zahtevala č!oveško življenje. Ko sta okoli 17. 37-letni Karel Ob!i"ar iz Skal pri Velenju in 39-letni Janez Pire s Plan:ne pri Sevnici kopa'a temelje v g'obokem jarku med lesenimi opaži poleg hiše g. Me-štrova, se je velika plast zemlje zruSla v jarek. Zemlja je Obflišarja zasula do vratu, na Pirca pa se je vs,u'a 3 m debela plast. Takoj so pričeli odkopavati Obli-šarja, ki je bil še pri zavesti, a je hudo stokal zaradi bolečin. Po enoumem težkem delu so ga končno izkopali. Težka gmota mu je stisnila prsni koš in ga po.v>k dova-la po spodnjem delu telesa Prepeljali so ga v bdlnn-nico.
Sele po 19. uri se je posrečilo odkopatl tudi Pirca, ki ps je bifl na žalost že mrtev. Nanj je padla debe'a plast zemlje in ga Zflduri'a. Po komisijskem ogledu so prepevali truplo v mrtvašn.co na okoliškem pokopališču.	_
Vremenska napoved
Zemunska: Hladn-je. po večini oblačno po vsei državi, pon koi dež in snsg. Polapcma se bo od seve-o?aoada vreme ^boljšalo VeteT spremenljive jakost. večinoma sever.
Z mladim kraljem v bodočnost
N
aš narodni praznik Zedinjenja moremo prav ceniti samo tedaj, Če vsako leto pretehtamo troje: dobo, v kateri živimo, potem zgodovinske dogodke, ki so za nami, in izglede v bodočnost, v katero nas neizbegljivo potiska čas.
Usoda nam je dala živeti v dobi, ki bo pač za vse veke zapisana v zgodovino kot ena najburnejših, najprevratnejših, najbolj usodnih za ^loveštvo. Toda, okrepljeni z zavestjo dosedanje naše burne skupne preteklosti, stojimo čvrsto na braniku svoje domovine in mirno zremo dogodkom v oči, pa naj pride nad nas karkoli.
Tisoč let smo Jugoslovani živeli razdraženi, vsak pod tujim jarmom. Šele 22 let poteče danes, odkar je Viteški kralj Aleksander, takratni regent, v odgovoru na adreso delegatov Narodnega Veča razglasil enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov ln Slovencev, katero je on sam dobrih 10 let pozneje proglasil za kraljevino Jugoslavijo, kakor Je to bil njegov davni ideal. Malo Jo 22 let v zgodovini narodov ln držav, toda proglasitev Zedinjenja dne l. decembra 1918 Je bila zlati sad zgodovinskega drevesa. Id Je že dolgo, dolgo širilo svoje vrhove In korenine med Jugoslovane.
Ne bomo segali daleč nazaj, da potrdimo veliko željo Jugoslovanskih rodov po akupni državL Zadostuje, če si spet kratko
predočhno, kako smo v črni dobi največjih preizkušenj — v teku prve svetovne vojne — stremeli po edinstvu ln svobodi. Ko je bila srbska vojska na umiku z domačih tal, ni klonila njena volja po izvojevanju Jugoslavije. Srbska vlada Je dne 24. novembra 1914 izjavila Narodni skupščini v Nišu: »Ker Je vlada prepričana, da Je ves srbski narod odločen vztrajati v sveti borbi za obrambo svojega ognjišča in svobode, smatra za svojo prvo ln v teh trenutkih usodno naloero, da zagotovi uspešni zaključek tega velikega vojevanja, ki se je v trenutku, ko se Je začelo, Izpremenilo istočasno v borbo za osvoboditev In zedinjenje vseh naših neosvobojenih bratov Srbov, Hrvatov ln Slovencev«. Dne 6. maja 1915 je bil v Nišu Jugoslovanski kongres, katerega so se poleg delegatov srbske vlade, srbske vojske In narodnih poslancev udeležili RrM, Hrvati In Slovenci Iz avstro-ogrske monarhije. Med Jueoslovanl na tujem se Je obenem pričel odločen pokret 7& zedinjenje. Dne 1. maja 1915 se ie ustanovil v Londonu Jnsroslovanskl odbor, v katerem so hlll tudi tri le Slovenci. N jerovo delo Imamo dane« obširno opisano. Nad 2000 severnoameriških Jugoslovanov se |e udeležilo Jullta 1915 v P1t+shnr«rn zboro-vanla na katerem le bilo naHeSeno. da smatrajo Slovenci, Hrvatle ln Srbi borbo Srhlle ra svoio In «rHolrl M/mI tu
Prav tako so Jugoslovani v Južni Ameriki dne 1. avgusta 1915 proglasili, da bodo neumorno in trdovratno vztrajali v borbi do zedinjenja srbsko-hrvatsko-slovenskili pokrajin Avstrije, Srbije in Črne gore v enotni svobodni državni celini. Naposled je Jugoslovanski klub dne 30. maja 1917 podal v dunajskem parlamentu slovesno deklaracijo o zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovenecv.
To so le nekateri dokumenti, le nekateri izrazi dolgo zatiranega skupnega hotenja po edinstvu in svobodi. Dne 1. decembra 1918 so se izpolnile dolgoletne sanje, dobili smo svojo državo, strnili smo se v skupni krog. Mnogo bridkosti nam je bilo nanedenih v teku preteklih 22 let, utrpeli smo strašno izgubo, ko nam je zločinska roka ubila Viteškega kralja. Toda navajeni trpljenja smo le Se bolj in bolj dozorevali v bolečini, odločnosti, junaštvu in bratski strnjenosti. Usodna nova doba nas nI našla nepripravljenih. Polni smo novega, mladostnega poleta ki je prekrasno simboliziran v našem mladem kralju. Prav v letu polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra H. se čvrsto združeni zgrinjamo okrog slavnega prestola Karadjordjevičev, odločno orlpravlieni. da pomagamo mlademu kralju ustvariti srečno, vedno nanrednfočo, nepremagljivo in nedeljivo Jugoslavijo.
in dve
V Zedinjenih dt žsvph se splošno trdi, da se ima predsednik Rooseven zahvaliti le neumornemu prizadevenju svoje iene, da je bil izvoljen tretjič za državnega poglavarja. V volilnem boju fe bile t<-eba opraviti toliko raznega dela, ki mu poedinec ni kos, poleg tega kopica zaupnih poslov, za katere se zlepa ne dobi pripravno osebnost. Gospa Eleanoi Rooseveltove pa je svojemu možu predsedniku ne samo vsega zaupanja vreden tajnik, marveč tud' izredno vspešen sobojevnik v političnem boju V Ameriki se nad tem splošno znanim dejstvom nihče ne spotika, marveč listi celo s poudarkom in priznanjem piše ki o vrli ženi, ki je v tako dragoceno oporo svojemu možu.
Gospa Eleanor j" sicer »prva dama v državi«, toda sega po svojen- pomenu daleč preko okvira te s^'Ojt funkcije. Doslej so se soproge ameriških predsednikov zadovoljevale z vlogo hišne gospodinje v »beli hišiv, katerih dolžnosti so bue 'e v prirejanju sijajnih sprejemov uradnega značaja, dočim jih državni posli zunanja in notranja politika sploh niso privlačevali. Soprogi sedanjega predsednika pa po vsej priliki nikdar ni prijala ta preprosta vlo-ga. 2e za časa prve predsedniške dobe svojega soproga je segla preko začrtanih meja ter postala s časom prva politična sila v Zedinjenih državah. Tako je brez ovinkov imenuje stari politični borec Charles
Sara Rooseveltova, mati
Michelson, šef agitacije demokratske stranke, ki sicer ni naklonjen sodelovanju žensk
v	politiki
l udi predsednik sam Je globoko prepričan o važnosti ženinega dela in je pred kratkim dejal, da njegovi politični somišljeniki in nasprotniki z lahkoto zaupajo njego
vi	ženi stvari, ki bi jih njemu samemu ne hoteli nikoli razodeti Moč osebnosti gospe Rooseveltove je nekaj zagonetnega; ona nt lepa in v tem pogledu nikjer ne napravi globljega dojrra. inr-a pa izredno sposobnost da pomiri strast' v lastni stranki, da s svojo pojavo in s par stavk* potolaži besne de-putacije in ceic ihode nezaaovoljnežev in nasprotnikov Ko so se 'etošnje poletje na strankinem kongresu p<; javi t a silna nesoglasja in je razjarjena množica izžvižgala kandidata za predsedniško mesto te* je kazalo, da vohte: sj>ioh m-c nakloriem tretji kandidaturi Roosi-vetta, je buc nujno po trebno da bi se r.a sl.rdv pojavu predsednik. čigar velja\'a bi medf- ukiotila razbur jene duhove Pr^dseonil shod minister Farley fe tudi rotil hoosevelth, nai pride na zborovanje, kei bo <sice: vse izgubljeno Toda Roosevelt m pr-ie?. ke /e imel drugod mnogo nujne/še ga delt P-'Ha pa je njegova soproga, ki je z nekoliko preprosti-
mi stavki pomnila vihar na zborovanju ter dosegla, da so se takoj na/bu-j zagrizeni opozkionalc■ izrekli za Rooseveltovo kandidaturo Slekoč je 4800 strahov to razburjenih žensk prišlo v W nshmgto/, da odioč no protestirajo pr predsedniku zopet neki odlok Predsednik države se prr. ni pokazal. pač pa /e mednje prišla gospa Eleanor ter jih že v najkrajšem času toliko pomirila, da so se demorstrertke prav zado\>oljne mirno razš'e. vzklikajoč predsedniku.
Bilo bi napačno, ako bi trdili da predsednik naroča svoji soprogi. kje in kdaj naj nastopi in pokaže svojo čudežno moč Gospa Eleanor sama srratra. da -nora soprogu, ki je šibkega zdravja m stalno zaposlen z državnimi zadevami na/večje važnosti, odvzeti neprijetno breme raznih razburjenj, pregovarjanja z nezadovot jneži tolaženja ogorčenih ter odgovarjanja na razne bolj ah manj resno mišljene proteste Predsednikova soproga iz lastne pobude razpravlja z zastopniki radikalnih visokošolcev. ki stavijo včasih pretirane zahteve sprejema odposlanstva zamorcev ali obiskuje njihove
Eleanor Rooseveltova, žena
shode, kjer tudi sama nastopa kot zet o uspešna govornica V zadnji volilni borbi je gospa Eleanor z letalom posečala razne države in si je pri tem izbirala kraje, kjer so bili nasprotniki najjačji Z brezpnmer-nim pogumom se je udeleževala debat in ker je tud: stvarno zelo podkovana spretna go\*ornica ter polna don islic, ji je skoro vedno uspelo, da je ugnala nasprotnika v kozji rog.
Njena delavnost je skoro prislcndčna. Vsak dan narekuje najprej članek za časo pis pod naslovom »Moj dan« kjer obravnava v obliki prostega kramljanja politične zadeve in vsakdanje stvari, ki zanimajo povprečnega in preprostega Američana Nato sprejema politike, pttrnčevaice >n pristaše, se udeležuje raznih prireditev, zvečer pa redno poroča s\>ojemu soptogu o položaju in o delu ki ga bc treba še izvršiti Kadar je željna počitka, se zateče v skupni dom Rooseveltovih. kje> gospodinji m neomejeno vlada mati predsednikova gospa Sara Rooseveltova. najčešče pa v časih borbe nahaja zavetišče v svoj lartni tešem v zelenju skriti hišici, kjei pozno v noč razpravlja aktualna pnlit-čna vprašt-n,a s svojo prijateljico Nmcy Cook ? katero je prav za prav začela svojo politično delavnost.
Omenili smo predsednikovo mater gospo Saro, ki je druga ženska katere skrb, pozornost in ljubezen je neprestano posvečena predsedniku Rooseveltu. Ona vlada skoro neomejeno v sinov, hiši m tega mesta ni hotela dati iz rok niti tedaj, ko se je pojavila v domu gospa Eieanor, ki bi ji šlo po pravu mesto gospodinje v domu svo jega moža Poznavalci prilik trdijo, da je ravno ta okoliščina potisnila Rooseveltovo soprogo na pot politične delavnosti, ker se v domačnosti w mogla prav izživljati. S tem je šele dobila pravo polje za svoje udejstvo-vanje in v politiki je dosegla daleko več kakor bi ji bilo mogoče doseči v domačem gospodinjstvu Odkar je mladega Frankli-
ga nikoli ne bila pustila v politiko, da tega nista vse odločneje zahtevala zdravnik Dra-per in žena Eleanor ki sta spoznala, kak šen velik moralni in umstvem kapital bi ne prišel do veljave, ako bi Franklin Roseveli ostal zunaj političnega vrvenja Njje javno delovanje se je začelo l. /922, ko so bih otroci že toliko odi asi i, da niso potrebova li več stalnega materinega nadzorstva, so progu pa se J bilo zdravje toliko popravi lo, da ni več toliko potreboval strežnice, marveč sodelavko in sobojevnico. Prišlo je seveda tudi do hudih nastopov z materjo.
toda zmagala je Eleanor in mati predsednikova je kmalu uvidela, da ima prav žena. \'jen sin je medtem že tretjič doživel najvišje priznanje, ki ga more doseči ameriški državljan Odlikovanje je tem višje, ker je e malo predsednikov doseglo to čast po dvakrat, po trikrat pa razen Roosevelta lamo ie George Washington. Vrhu tega sta mati in žena ponosni, da Franklin Roosevelt načeluje državi v tako razgibanih dobah. ki zahtevajo na krmilu moža izrednih sposobnosti, visokih moralnih kvalitet ter poguma za prevzem ogromne odgovornosti. Tega moža je Amerika našla v Rooseveltu, obe gospe pa sta lahko uveriem da imata mnogo zaslug na tem, da je bil ta mož ohranjen Amer'ki ir da je tako sijajno zagospodoval v ameriški demokraciji.
DOGODKI PRETEKLEGA TEDNA
Pretekli teden je bil tako na diplomatskem kakor na vojnem področju zelo razgiban.
Na diplomatskem področju je bila na začetku tedna v ospredju splošne pozornosti Bolgarija, in sicer iz dveh razlogov: v zvezi z znano diplomatsko ofenzivo velesil osi Rim—Berlin za pritegnitev čim večjega števila držav k tako zvani berlinski trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter, drugič, zaradi revi-zionističnega nastopa poslanca bolgarske vladne večine Dumanova v sobranju o priliki odgovora na prestoino besedo. Prav za začetek preteklega tedna je bilo tudi napovedano potovanje bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Berlin. Po vseh znakih je bilo torej mogoče sklepati, da se bo tudi Bolgarija pridružila berlinskemu paktu in s tem opustila svojo dosedanjo nevtralnost. Obenem pa je govor poslanca Dumanova v sobranju o bolgarskih zahtevah nasproti sosedom, med njimi tudi nasproti nam, vzbudil domnevo, da se Bolgarija pripravlja tudi že na bližnji vstop v vojno, kar bd seveda pomenilo razširjenje evropskega konflikta na ves Balkan.
Toda nobena Izmed teh napovedi se nI uresničila. Najprej je bila demantirana pot bolgarskih državnikov v Berlin. Istočasno je vsa jugoslovenska javnost dala jasno razumeti, da obsoja nastop poslanca Dumanova kot neroden ln netakten poskus motnje jugoslovensko-bolgarsklh odnošajev, urejenih s paktom večnega prijateljstva. Strnjenost in povezanost, ki jo je ob tej priliki manifestirala jugoslovenska javnost ni bila nič manjša od one, ki se je manifestirala o priliki bombardiranja Bitolja. Jugoslavija je dala s tem vsemu svetu jasno razumeti, da hoče ostati Izven sedanje vojne, ker se zaveda, da tako najbolje služI ne le svojim, temveč tudi splošnim balkanskim ln še posebej skupnim jugoslovensko-bolgarskim Interesom- Naša odločnost v tem pogledu ni ostala' brez vpliva na zadržanje Bolgarije kakor je to pokazal nadaljnji potek debate v sofijskem scbranjru in kakor se je to zrcalilo tudi v odmevih v bolgarskem tisku.
Med tem pa je nastopil tudi v diplomatskem pogledu izredno važen preokret. ki
ga označuje dvakratna avdijenca tajnika ruskega zunanjega komisarijata Sobo-ljeva pri bolgarskem kralju Borisu sredi preteklega tedna. Vsa poročila o tem ruskem obisku v Sofiji so se strinjala v tem, da je Rusija ž njim javno manifestirala svoje simpatije ln svoje interese glede Bolgarije, obenem pa poudarila, da nikakor ne želi, da bi se Bolgarija oddaljila od svoje nevtralnosti. Tako je polagoma nastopilo v Sofiji pomirjenje, sprememba bolgarske politike v znamenju diplomatskih akcij izza zadnjega časa pa Je postala neaktualna. To Je prineslo tudi splošno pomirjenje na vsem balkanskem prostoru, ki je izven vojne. V Berlinu so tedaj napol uradno sporočili, da se je zaključila »prva faza diplomatske akcije velesil osi«, in sicer s pristopi Madžarske, Rumunije in Slovaške k berlinskemu paktu.
R umunlja Je bila pretekli teden tu<8 ves čas v ospredju splošne pozornosti. Najprej zaradi pristopa k berlinskemu paktu, nato pa zaradi strašnega umora v vojaškem zaporu v žilavi, kjer so pristaši železne garde tik pred drugo obletnico smrti bivšega svojega voditelja Kornelija Codreana, katerega truplo je bilo včeraj vnovič svečano pokopano v Bukarešti, pobili 64 sokrivce Codreanovega umora, med njimi več bivših ministrov. Kot žrtev gardistične osvete je padel tudi znani rumunski državnik in zgodovinar prof. Jorga. Dogodek je sprožil novo notranjo krizo v Rumuniji. Vlada je proglasila obsedno stanje in skuša z najstrožjimi ukrepi biti kos položaju. Toda vsi znaki kažejo, da utegnejo te nevarne notranje homatije Imeti še daljnosežne zunanjepolitične posledice, zlasti ako bo Nemčija smatrala za potrebno, da napravi red s svojimi oboroženimi silami, kar se ne zdi Izključeno.
V stališču ostalih dižav pretekli teden nI bilo bistvenih sprememb. To velja še posebej glede Turčije, ki vztraja pri svoji dosedanji politiki zvestobe prevzetim obveznostim, nadalje glede Španije, ki se berlinskemu paktu še nI priključila, ter končno glede Francije katere pogajanja z Nemčijo v zadnjem času niso napre-
kamnov so porabili za Keopsov©
piramido. Vsaj toliko delov je bilo potrebno, dokler nismo dosegli današnjega vrhunca v radijski tehniki.
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
PAPio 15 O
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA,
Miklošičeva c. 7.
RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13.
ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2.
L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška c. I L.
dovala in je celo vedno manj upanja, da bi mogla uspeti. Pozornost pa je vzbudil vstop belgijskega Konga v Afriki v vojno z Italijo.
Z Daljnega vzhoda so ves čas prihajale še ne povsem preverjene vesti o jar ponskih predlogih za mir s Cangkajškovo Kitajsko, ki bi jih mogli za sedaj tolmačiti samo kot željo Japonske, da bi svojo kitajsko zadevo čimprej likvidirala.. Spravlja vost pa kaže Japonska tudi proti Zedi-njenimi državami, kjer je tokijska vlada imenovala svojega novega veleposlanika v osebi bivšega zunanjega ministra admirala N o m u r e, pa seveda nasproti Rusiji, s katero bi zelo rada sklenila pakt o nenapadanju.
Na vojaškem področju je bOo pretekli teden mnogo zanimanja za razvoj operacij na italijansko-grškem bojišču. Grki so v svoji ofenzivi zabeležili pomembne uspehe, zlasti z zaseobo strateško važne Korice (Karče) ter Moskopolja, pa tudi s prodiranjem pri Argirokastru- Lahko rečemo, da so .pretekli teden vse vojne operacije .prenesli na albansko ozemlje, vendar je bilo njihovo prodiranje povsod previdno v pričakovanju Italijanske protiofenzive, ki se že vedno bolj določno nakazuje.
Na ostalih bojiščih ni bilo važnih sprememb, pač pa se je pretekli teden stopnjevala nemška ofenziva nad Anglijo, ki se sedaj ne omejuje več samo na London, temveč zajema tudi mnoga druga važna središča, zlasti industrijska mesta, kakor Liverpocri, Birmingham, Bristot, Southampton, Plymouth in druga. Angleži pa so s svoje strani bombardirali zlasti Hamburg, Koln, Diisseldorf in druga pomembnejša nemška središča, pa tudi Tih rin v severni Italiji, ligursko obalo itd.
V Sredozemlju sta spet trčili paj italijanska in angleška mornarica. In sicer to pot južno Sardinije, torej v zar padnem Sredozemlju. Iz uradnih poročil obeh taborov je mogoče posneti, da je bila bitka precej huda, da so bile na obeh straneh zadete nekatere ladje in sestreljena letala, da pa nobena ladja ni bila potopljena.	Scru*a»»*
izboljšalmo zemljo!
lovenija je glede prehrane pasivna pokrajina, čeprav je v ogromni večini kmečka in se večina i prebivalcev bavi s kmetijstvom. J Večina kmečkih gospodarjev je
namreč takih, ki imajo le male kmetije, ki nikakor ne zadoščajo za prehrano in preskrbo lastne družine, da na kako prodajo kmečkih pridelkov ni niti misliti in vendar je to neobhodno potrebno, kajti kmetu mora zemlja roditi vsaj toliko, da ga prehrani in mu dš pridelek zemlje potrebne dohodke za vsestransko oskrbo. Tako pa je mali kmet prisiljen ukvarjati se še z drugim delom, da more skromno izhajati. '
Slovenski kmet je konservativen in se nikakor ne more sprijazniti z umnim kmetovanjem. pravilnim gnojenjem in obdelovanjem zemlje, niti se ne potrudi, da bi se priučil sedanjim po'rebsm odgovarjajočemu kmetovanju. Tudi zemlje ne zna pravilno izrabiti; sai ie znano, koliko je pri nas še neplodne zemlje, ki ne nosi ni-kakega haska. ki pa bi se dala z malim trudom preoblikovati v plodno zemljo
Mnogo je pri nas še rodovitnega sveta, ki se ne izkorišča, še več pa je cušče. po kateri raste malokdristna re^a. Koliko je stelinikov. ki bi se dali bolje Izkoristiti, kot da rode le nastiljo. koliko pa je močvirnega sveta, na keterem ra^te le slaba in malovredna trava! Vsi ti osrromni predeli
na Roosevelta zadel mrtvoud, je mati požrtvovalno skrbela za sinovo zdravje in bi i malovredne zemlje bi se dali z dobro vo-
ljo in izdatno podporo s strani države ali banovine predelati v plodno zemljo, ki bi nosila tako posameznikom, kakor tudi skupnosti večje dohodke.
Kakor omenjeno, tega ne morejo posamezniki izvesti. Tukaj je treba izdatne državne ali banovinske pomoči. Kaj vse store v tem primeru druge države, kolike vsote žrtvujejo leto za letom za izboljšanje zemlje in za povečanje rodovitnosti. Koliko dobe gospodarji zemlje brezplačno umetnih gnojil, da se produktivnost zemlje poveča! Kadar bodo pri nas uvideli potrebo po izboljšanju zemlje in povečanju nje produktivnosti, bo tudi pri nas rodila zemlja mnogo več, kakor v sedanjih še zelo primitivnih razmerah. Tudi pri nas bi se lahko za mnogo povečal pridelek vseh kulturnih rastlin in z njimi bi se izboljšala tudi naša živinoreja, ki je še vedno v primeru z drugimi naprednejšimi deželami na precej nizki stopinji.
Mnogo sedaj neplodne zemlje bi se dalo z globokim preoranjem, prekopanjem ali rigolanjem ter z dobrim gnojenjem z domačimi aH umetnimi gnojili pretvoriti v dobro plodno zemljo. Močvirni svet, ki ga je pri nas zelo veliko in leži malone mrtev brez posebne koristi, bi se z osuševanjem, melioracijo, drenažo in pod. dal izpreme-niti v dobre njive in še boljše travnike. Tudi tu posameznik ne more storiti mnogo. temveč bi morala država ali banovina priti na pomoč.
Zemljo pa, ki je sedaj neplodna ln neizkoriščena ter ni primerna niti za njive niti za travnike, bi kazalo pogozditL Le malo je pri nas tako slabe zemlje, ki se ne bi dala pogozditL Kjer ne uspevajo v slabši, zlasti plitvi zemlji, vse vrste gozdnega drevja, bi pač kazalo zasaditi drevje, ki ne zahteva posebno dobre in globoke zemlje, kakor n. pr. borovce, ki se zadovoljijo tudi s slabšo zemljo. Borovci zemljo dobro gnoje in jo od leta do leta izboljšujejo in gnoje z odpadom iglastib listov. Tudi na takem svetu bo zemlja sčasoma sposobna, da bo na njej uspevalo tudi drugo gozdno drevje.
Tako bi bilo mogoče sedaj mnogo, mnogo neplodne zemlje, ki ne nudi človeku nikake koristi, izboljšati in prisiliti k rodovi tnostL
Sedanji resni časi, ko je ljudska prehrana zopet ogrožena, nas silijo k razmišljanju. kako bi se produktivnost naše zemlje izboljšala, da bi rodila vse za življenje potrebne rastline v zadostni množini doma, in da ne bi bili navezani na uvoz is inozemstva.
Večje državno posojilo, ki ga namerava država v kratkem razpisati v gradbene ia slične s vrhe, naj bi se v izdatni meri uporabilo tudi za izboljšanje produktivnosti zemlje.
Delo bi moralo biti načrtno in deljeno na gotovo število let.
Gospodarstvo
Obveznost ustanovitve preskrbovalnil? ustanov je razširjena na vse občine
Na podlagi členov 1. in 18. uredbe o
preskrbovalnih ustanovah in v zvezi z odredbo o ustanovitvi Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani (Prevoda) je ban dravske banovine izdal odredbo o preskrbovalnih ustanovah v dravski banovini. ki določa v glavnem naslednje:
»Prevod« je vrhovna ustanova za izvedbo poslov za preskrbo prebivalstva z živ-ljenskimi potrebščinami. Zaradi enotne in sistematične organizacije preskrbe z živ-ljenskimi potrebščinami se obveznost ustanavljanja občinskih uradov za preskrbovanje po čl. 2. uredbe o preskrbovalnih nstanovah razširi na vse občine dravske banovine. S pravilnikom za poslovanje posameznih občinskih uradov za preskrbovanje bo določen poslovni okoliš posameznih takih uradov, kolikor bo zaradi krajevnih razmer presegal območje ene občine
Občinski preskrbovalni uradi vrše vse posle po določbah čl. 2. uredbe o preskrbovalnih ustanovah in opravljajo še naslednje naloge:
1. vodijo evidenco zalog in potrebe življenjskih potrebščin v občini (vsi obrati, ki oddajo življenjske potrebščine potrošnikom, morajo dati občinskemu preskr-bovalnemu uradu potrebne podatke o višini zalog in dobavah blaga); 2. nadzirajo pravilno razdelitev življenjskih potrebščin na potrošnike; 3. oskrbujejo na lasten račun ali pa s posredovanjem trgovine ali zadružništva prvenstveno preko »Prevoda« nabavo življenjskih potrebščin in njih razdelitev na razdelilne edinice v občini (trgovine in zadruge); 4. kontrolirajo pravilno racioniranje življenjskih potrebščin, kolikor bo to za posamezne predmete po čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje določeno in potrebno; 5. za-j^edujejo gibanje cen življenjskih potrebščin in nadzirajo, da se prodajalci držijo oblastveno odobrenih cen za predmete, ki so pod kontrolo cen; 6. izvajajo preskr-bovalne akcije v občini; 7. skrbe za nabavo in obnovo rezerv in živil v smislu naredbe o rezervah hrane; 8. opravljajo tudi druge naloge preskrbovalne službe, ki jih odredi ban ali občina.
Upravo občinskega urada za preskrbovanje tvorijo predsednik in trije do šest članov. Predsednik občine je po svojem položaju predsednik urada, njegovega namestnika pa določi mestni svet oziroma občinski odbor izmed svetnikov ali odbornikov. Ostale člane ta njihove namestnike določi mestni svet ali občinski odbor iz vrst predstavnikov trgovine, pa tudi industrije, če v občini, in sicer ene ta druge po zaslišanju pristojnih korporacij ta končno iz vrst predstavnikov zadrug ta potrošnikov. O važnih ta načelnih rešitvah ta o stvareh, s katerimi se ustvarjajo obveznosti za občinski urad za preskrbovanje sklepa celotna uprava. Pisarno, osebje ta potrebščine oskrbi občina, prav tako finančna sredstva v smislu uredbe o preskrbovalnih ustanovah. Občina pritegne k Izvrševanju te dolžnosti tudi gospodarska podjetja, da sorazmerno s potrebami lastnega delavstva prispevajo, ako niso zadostila določbam člena 9. uredbe (to je določbam o industrijskih potrošniških zajednicah). Nadzorstvo nad finančnim poslovanjem občinskih preskrbovalnih uradov vrši občina, ki ji je treba predlagati proračune ter bilanco z računom izgube in dobička. Računsko leto je koledarsko leto.
Za nadzorstvo nad ostalim poslovanjem občinskih preskrbovalnih uradov pa se ustanovi pri sreskem načelstvn sresld preskrbovalni odbor, ki tudi izdela predlog oskrbovalnega načrta za vse občine s reza. Predsednik tega sreskega preskrbovalnega odbora je sreski načelnik ali njegov namestnik, ostale člane pa imenuje ban na predlog »Prevoda« iz vrst predstavnikov trgovine, zadružništva, industrije ta potrošnikov. član sreskega preskrbovalnega odbora je tudi sreski kmetijski referent. Pisarno in pisarniške potrebščine za ta odbor oskrbi sresko načelstvo. Natančnejše odredbe o poslovanju občinskih preskrbovalnih uradov bodo predpisali pravilniki. Odredba je objavljena v »Službenem listu« dravske banovine od 30. novembra in je s tem dnem stopila v veljavo.
Eacioniranje prodaje petroleja
Prodajna cena je povišana od 7 na 9 din za liter
Uprava monopolov je izdala naslednje sporočilo: Konec preteklega leta je bila po vsej državi znižana in izenačena cena petroleja za razsvetljavo. Tedaj je bila cena določena na 7 din za liter. To se je zgodilo zaradi tega, ker so petrolej kot nujno potrebščino prodajali v raznih krajih po različnih cenah. Ko je bila lani v decembru določena znižana in izenačena cena petroleju, je bila njegova nabavna cena znatno nižja kakor je danes. Nabavna cena je v zadnjem času znatno narasla, zaradi tega mora monopolska uprava zvišati prodajno ceno petroleja za razsvetljavo in bo od 1. decembra cena petroleju v vsej državi 9 din za liter. V zvezi s spremembo prodajne cene za petrolej je morala monopolska uprava izdati tudi ukrepe, da se prepreči kupičenje petroleja. V zadnjem času so ljudje, podobno kakor s soljo, pod vplivom tendencioznih vesti začeli kupovati večje količine petroleja, kakor pa so jim potrebne. To je zavzelo takšen obseg, da takega prekomernega zalaganja v interesu preskrbe s petrolejem ni mogoče več dovoliti, saj zaradi tega ni prišlo samo do povečane prodaje petroleja, temveč tudi do pomanjkanja, ki se je pojavilo od časa do časa v nekaterih krajih, ki so bolj oddaljeni.
Upoštevajoč takšno stanje ter v želji, di se zagotovi redna preskrba najširših ljudskih slojev s to nujno potrebščino, in to ravno onih po najoddaljenejših krajih, je bilo treba uvesti enakomerno prodajo petroleja. Kot podlaga so bile vzete družine, ki so z ozirom na število članov razdeljene v tri skupine: 1) družine, ki imajo do 3 člane, 2) družine, ki imajo 3 do 6 članov, 3) družine, ki imajo 7 do 10 članov, 4) družine, ki imajo preko 10 članov. Za vsako teh skup-n bo določena količina petroleja.
Pri drugih potrošnikih, kakor so državni tn samoupravni uradi in podjetja, šole, zdravilišča, bolnišnice, hoteli itd., je bila za določitev potrošnje vzeta kot podlaga število prostorov, ki so potrebni razsvetljave. Na tej podlagi je bilo takoj določeno, da se že s 1. decembrom ter ža mesec december t. 1. prodaja petrolej ta sicer:
1)	družinam z 1 do 3 članov po VA litra na mesec,
2)	družinam s 4 do 6 člani po 2 litra,
3)	družinam s 7 do 10 člani po 2% litra,
4)	družinam ki imajo več kot 10 članov, po 3 litre na mesec,
5)	drugim potrošnikom (državnim in samoupravnim uradom in podjetjem, šolam, zdraviliščem, bolnišnicam, hotelom itd.) po liter na mesec za vsako sobo (oddelek, ki ga je treba razsvetljevati).
Izdani so že podrobni predpisi za pravilno in pravično prodajo petroleja. Za izvajanje predpisov bodo skrbela sreska načel-stva, ki bodo ob sodelovanju z občinskimi upravami na svojem področju organizirala prodajo petroleja, bodisi neposredno preko občin, ali pa, da prodajo odstopijo posameznim trgovcem po navodilih in pod nadzorstvom s reških ta občinskih organov.
Opozarjajo se na to tudi potrošniki ta po-zivajo, naj od prodajalcev zahtevajo in kupujejo samo toliko petroleja, kolikor je dovoljeno s tam odlokom. Po obstoječih predpisih prodajalci niso dolžni prodati več petroleja, kakor je s tem določeno.
Uredba o preskrbi države z mineralnim oljem
Gospodarsko-finančni odbor ministrov je na svoji zadnji seji sprejel osnutek uredbe o preskrbi države z mineralnim oljem. Cilj te uredbe je, zagotoviti pravilno preskrbo državnih železnic, industrije in prebivalstva z mineralnim oljem.
Premoga ne bo zmanjkalo
Ponovno smo v zadnjih mescih opozorili na razveseljivo statistiko naše rudarske produkcije, ki kaže letos ponovno izredno povečanje produkcije premoga, kar je v zvezi z vprašanjem oskrbe industrije In privatnikov s premogom, gotovo zelo pomirljivo. Sedaj nam je na razpolago rudarska statistika za mesec oktober, ki izkazuje v pogleda premogovne produkcije nov rekord. Kakor smo že poročali, se je že v poletnih mescih naša premogovna produkcija dvignila na preko 600.000 ton mesečno. Medtem ko je produkcija v normalnih razmerah poleti najnižja, je bila letos že v juliju ta avgustu večja nego v najboljših mescih zadnje zime. Tako je znašala v juliju 612.800 ton, v avgustu 616.180 ton ta v septembru 621.800 ton. V oktobru pa se je produkcija ponovno naglo povzpela in je dosegla 677.382 ton. To je ogromna količina, če upoštevamo, da je znašala oktobrska produkcija v letih krize, to je v letu 1933 ta 1934, le okrog 400.000 ton ln da je znašala v oktobru leta 1937 le 465.400 ton, predlanskim 547.700 ton, lani pa 568.000. Nasproti lanskemu letu je bila letošnja produkcija 109.000 ton ali za 19% večja, nasproti predlanskemu letu za 24%, nasproti letu 1937 za 46% ta nasproti najslabšim letom krize za 70%.
Za prvih 10 mescev letošnjega leta dobimo naslednjo sliko naše premogovne produkcije v primeri s produkcijo v istem razdobju prejšnjih 5 let:
jan.-okt. 1936	3,512.087
jan.-okt. 1937	4,056.224
jan.-okt. 1936	4,683.218
jan.-okt. 1939	4,940.943
jan.-okt. 1940	6,039.992
Letos je bila v 10 mescih produkcija premoga za 1,100.000 ton večja nego lani in za 2,528.000 ton večja nego v letu 1936.
Ostala rudarska produkcija
Tudi ostala rudarska produkcija se je ▼ oktobru ugodno razvijala. Tako je zna-
šala letos v oktobru produkcija bakrene rude 87.795 ton (lata 82422), produkcija svinčeno-cinkove rude 63.532 ton (71.785), produkcija železne rude 67.252 ton (52.816), produkcija boksita 22.552 ton (18.732) in produkcija pirita 14.321 ton (11.369). Produkcija kromOve rude se je dvignila na 8217 ton (4451), produkcija surovega magnezita na 5204 tone (1722), produkcija antimonove rude na 2154 ton (1579) in produkcija manganove rude na 2081 ton (853). V oktobru smo vrhu tega pridobili 356.000 kub. metrov zemeljskega plina (lani 236.000) in 93 ton nafte (91).
Naša topilniška produkcija zaznamuje, da smo v oktobru pridobili 8129 ton surovega železa (lani 3860), nadalje 3889 ton bakra (3064), 4605 ton svinca (1259), 541 ton cinka (415) ta 188 ton antlmona (160).
Hud napad na Brindisi Proizvajalno področje za koruzo
Na osnovi uredbe o prometu s koruzo, ki je bila te dni objavljena, je trgovinski minister z odlokom odredil produkcijsko področje koruze. Z uredbo je, kakor znano, določena maksimalna cena za koruzo, ki pa velja le za tako zvano proizvajalno področje, medtem ko bodo banske uprave za ostale kraje izven proizvajalnega področja določile paritetne cene tako, da bodo osnovni maksimalni ceni dodale stroške za prevoz in znesek za kalo.
Trgovinski minister je kot proizvajalno področje določil naslednje sreze: 1) v dunavski banovini: bačko-palanški. batinski, bačko-topolski, gročanski, irski, jašatomi-ški, kovačiški, kulski, novosadski, odža-ški, pančevski, petrovgradski, podunavski, ramski, somborski, rumski, starobečejski, staropazovski, sremskokarlovški, sremsko-mitroviški, titeljski, velikokikindski, vr-šački in zemunski; 2) v drinski banovini:
! bjelinski, mačvanski in posavski ter 3) področje uprave mesta Beograda:
Koruza in koruzna moka se ne sme pošiljati iz navedenega področja v ostale kraje države brez prevoznega dovoljenja, ki ga izdaja Prizad. Pošiljke, naslovljene na vojaške oblasti ter poštne pošiljke so od določb te uredbe izvzete.
Gospodarske vesti
= Določitev cen za bučno olje. Da bi
mogle tvornice bučnega olja takoj pričeti k. oddajo tega olja potrošnikom v dravs.d banovini, je odredil ban dravske banovine, da Imajo prodajati to olje: tvornice po 22.40 din franko kupčeva postaja, veletrgovine po 23.75 din, trgovine na drobno pa z enim pribitko n na nabavno ceno ki je dovoljen pri prodaji jedilnega olja na drobno.
= Nov trgovinski predstavnik pri ruskem poslaništvu v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je sovjetska vlada postavila za novega trgovinskega predstavnika pri svojem poslaništvu v Beogradu g. Borisa Martinova, ki je že prispel z letalom v Beograd in je takoj prevzel svoje posle. V petek je novega trgovinskega predstavnika sprejel trgovinski minister dr. Andres, ki je imel z njim daljši razgovor.
=> Povratek viceguvernerja dr. Belina iz Rima. Te dni se je vrnil v Beograd prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, ki se je v Rimu mudil zaradi ureditve važnih vprašanj, ki se tičejo trgovinske izmenjave z Italijo.
= Pocenitev svinjskega mesa In masti v Zagrebu. Glede na nižje tržne cene za žive svinje je zagrebški urad za kontrolo cen odločil, da se znižajo cene svinjskemu mesu, mesnim izdelkom, slanini in masti za 1 do 2 din pri kilogramu. Tudi cene govejemu in telečjemu mesu so znižane za 1 do 2 din.
= Naša delegacija za naknp bombaža bo vendar odpotovala v Moskv«. Znano je, da je naša tekstilna industrija določila tričlansko delegacijo, ki naj odpotuje v Moskvo, da nakupi v smislu trgovinske pogodbe ruski bombaž. To potovanje naše delegacije v Rusijo pa je bilo ponovno odloženo. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo delegacija, ki jo tvorijo gg. Pavlovič, Sire (Kranj) ta Fischer odpotovala v Moskvo prihodnji teden. V zvezi z razdelitvijo bombaža iz Turčije je bila te dni v Beogradu seja predstavnikov bombažnih pred"inic, za danes pa je sklicana seja posvetovalnega odbora za tekstisno industrijo.
= Kontrola izvoza premoga. V direkciji za zunanjo trgovino so pripravili načrt uredbe o kontroli izvoza rjavega premoga in lignita v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine.
Znaten pridelek krompirja, i® Beograda poročajo, da je bil po uradnih podatkih naš letošnji pridelek krompirja za skoro 38% večji nego lani. V lanskem letu je znašala zasajena površina 269.600 ha, letos pa se je nekoliko dvignila na 272.800 ha. Medtem ko je bil lanski pridelek ocenjen na 13.8 milijona metrskih stotov, se je letos dvignil na okrog 19.1 mil. met. stotov, tako da je bil za 5.3 mil. met. stotov ali za 37.6% večji nego je bil lani. Povprečni pridelek je letos znašal okrog 70 metrskih stotov na ha, nasproti 52 metrskim stotom v lanskem letu. Letošnji pridelek je večji nego v doslej najbolj ugodnem letu 1934, ko je znašal 18.4 milijona metrskih stotov.
= Referat za kontrolo oen posluje od torka dne 26. novembra v novih prostorih v Gosposki ulici 12 (Novinarski dom stari prostori banke Slavije). Telefonska številka referata ostane 45-79.
= Rešitev prošenj za izkoriščen je starega tečaja za marke. Iz Beograda poročajo, da je devizna direkcija Narodne banke doslej rešila 11.500 prošenj za izkori-Sčenje starega nižjega tečaja klirinške marke pri plačilu blagovnih dolgov v Nemčiji. Vsega je bilo vloženih okrog 35.000 prošenj. Pričakovati je, da bodo do konca decembra rešene vse preostale prošnje.
= Obrtniški koledar. Obrtniško društvo v Ljubljani je izdalo »Obrtniški koledar za leto 1941«, ki je te dni Izšel. Koledarček stane 15 din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Kralja Petra trg 8
Ljubljanski trg
Ves teden je bdi trs večinoma dobro založen, le v soboto ie vladalo že pravo zimsko razpoloženje. Sicer se dobi še vedno vsega, tudi karfijol in celo kostanja ter rdeče redkvice ni manikalo. toda običajna živahnost je ponehala. Prodajalke že zebe in hite ponujati blago, da bi se čimprej e lahko vrnile domov. Mnoge gospodinje že ne obiskujejo več redno trga sai jim nudi bližnji zeleniadar vsega, kar rabijo. Kadar pa bomo imeli zaprto tržnico se bodo gospodinje ob vsakem vremenu rade posluževale trga. kar bo vsem v korist. Nekaj olajšave bi bi1 o treba nuditi prodajalcem iz oddaljenih krajev, ki spričo visokih voznih stroškov redko prinašajo svoje pridelke v mesto. Ce to ni mogoče, naj mestnia občina nakupi razpoložljivo blago na kmetih in ga oddaja po najnižjih možnih cenah, kakor se je to delalo med svetovno voino.
Cene špinači so že tako visoke, kakor sredi najhujše zime. ravnotako le endivi-ja predraga. Najcenejše so korenie. red-kev. repica in zel j nate glave. Kislega zelja ie vedno mnogo na prodaj po 4 din, mnoge prodajalke ga dajejo tudi po 3 din kg. Kisla repa ie malo mani priljubljena. cena je 3 din za kg. Ne manika tudi krompirja po 1.75 do 2 din kg. Na debelo ga je bilo v soboto komaj 4 voze.
Kmečki perutninski tre je bil dovolj dobro založen tudi še s piščanci, ki so seveda precej dragi. Bosanci so nudili purane po 80 do 100 din komad. Gospodinje jih za praznike že sedaj kupujejo, ravnotako tudi drugo perutnino. Do Božiča jih bodo debelo spitale. zato kupujejo poleg perutnine tudi koruzo po 3.50 din liter.
Nekdo bi moral poskrbeti za obrt. ki na našem trgu še ni uvedena. Želeti bi bilo. da bi kdo nudil zaklano perutnino v kosih, tudi purane, race. gosi. ker nI mnogo meščanov, ki lahko kupijo celo žival. Poleg tega bi lahko sekal zaice. domače in divje. Zaslužil bi obenem s tem da bi klal in osnažil gospodinjam perutnino. drl in čistil domače zajce in tudi divie in sploh divjačino. Brez dvma bo tržno nadzorstvo dovolilo to obrt ke~ bo s tem zelo ustreglo želiam vseh meščanov.
Jajc je bilo dovolj po 5 do 6 komadpv za 10 din. Surovega masla je bilo zelo malo, posebno na tem delu trga. Tudi kuhanega masla ie bilo manj. Kar ga je bi->o, so ga prodajale že po 42 do 45 din kg. Bolje kakor prejšni teden so bile obiskane stalne prodajalke perutnine in iaic na svojem novem prostoru.
Nekateri mesarii prodaiajo kranjske klobase na težo. To ie posrečena zamineL le cene ne bi smeli zaokrožiti navzgjr. Sploh zagovarjamo vedno prodalo vsega blaga, tudi zeleniave in sočivia na težo. Tiste merice so zelo goljufive, toda čim bolj se jih branimo, tem več jih ie v rabi.
jabolk je bilo prav malo na trgu. Sedaj pred Miklavžem smo pričakovali več-io ponudbo, sicer oa tudi povpraševanje za njimi ni primerjati z drugimi leti. Ce'e orehe prodajajo po 7 din liter fige oo 20 din kg. mandarine so do 2 do 3 din komad. oranže oo 1.50 din.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri revmatizmu in sladkorni bolezni
se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem DONAT!
Skorai povsem so zginile s trga gobe. le redka prodajalka nudi še mraznice Izredno mnogo 1e bilo v petek morskih rib, predvsem sardel in sardelic Se v sob to jih 1e bilo dovoli oo znižanih cenah 16 in 12 din kg.
Jugoslovensko-bolgarske lige v Sloveniji o naših odnošajih z Bolgari
Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani je na svoji seji dne 29. novembra 1940 v navzočnosti zastopnikov lig iz ostalih krajev Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti sledečo
IZJAVO:
Jugoslovensko-bolgarske lige so bile pred sedmimi leti ustanovljene z namenom, da na kulturni osnovi ln potom medsebojnega spoznavanja pomagajo graditi lepšo bodočnest v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije ter medsebojni obiski v teh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana, močnejša je kakor kdaj koli. Usodna povezanost vseh južnih Slovanov nam narekuje, da jo še bolj krepimo, kajti edino
na ta način bomo prenehali biti igračka kogar koli.
Zaradi tega tudi Jugoslovensko-bolgarske l:ge v Sloveniji najostreje obsojajo vsak por kus skaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo ta Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih.
Odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom. ki jih je povzročil nepremišljeni govor v bolgarskem narodnem sobranju, potrjuje, da je naša pot pravilna, da je naše dosedanje delo že rodilo uspehe in da je misel bratstva in sloge pognala globoke korenine v naši in bolgarski javnosti. Vse to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu za ohranitev bratskih odno-šajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter miru med vsemi balkanskimi narodi. Jugoslo\enskc-boigarsiia liga v Ljubljani
B E L E ž K E
Visoka pesem slovenskemu kmetu
»Koroški Slovenec« podala o slovenskem kmetu zanimiva razmišliania. iz katerih posnemamo:
»Kar nas ie Slovencev na Koroškem in Slovencev vebče. smo ali kmetie ali oa smo izšli izpod kmečke strehe. Preprosti kmečki dom sredi žive narave je pravi spomenik naše narodne zgodovine, živi dokument sedaniosti in garant naše narodne bodočnosti.
Naši predniki so se pred davnimi stoletji naselili na tei zemlii kot kmetie. varili se vanjo ko krti, si v trdem znoju trgali iz nje kruh in življenje, krstili njena polia. gorovia in vodovja. Vsa naša zgodovina do srede minulega stoletja je zgodovina slovenskih kmetov, branlcev zemlje in lastnine pred oblasti že'in'mi vpadi in odločnih zagovornikov kmečkega prava pred fevdalno gosposko srednjega veka.
Naš kmečki dom varuje, kar ie danes slovenskega idealizma med nami. Kakor korenina je. ki sili vedno v novo rast. Vir zdravja in moči ie. Iti prekipeva še v mesta in velemesta, da se vedno snet polniio s svežo krvjo in nedotaknjenim zdravjem. Ohranil ie natumost ker ea ne zadovoljujejo življenjski nadomestki, marveč se mu venomer hoče sončnih in pravih življenjskih cblik. Drugod poteka življenje često v sunkih, v akcijah in reakcijah pravijo, v kmečkem domu oa teče življenje svojo zlato srednio pot. Med em ko ie ostali svet zabredel v blodnje ma-terializma. ie kmečki rod čuval in ohranjal čisto narodno ljubezen in neskaljeni idealizem. Zemlia mu je posredovala materinstvo. da ie poiil in čartil. kar ro duri teptali in onečaščali. in gradil, kar so drugi razdirali in rušili. Ostal je kmečki dom sredi civiliziranega sveta resnična zibelka narodov in držav in med nami koroškimi Slovenci ie danes živi d-ku-ment naše bitnosti in našega slovenskega idealizma.«
Usoda Hrvatov in Srbov je neločljiva
»Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik od-nošajem med Hrvati ta Srbi. V uvodu hvali modro državniško politiko kneza namestnika Pavla ta predsednika dr. Mačka, ki sta omogočila sklenitev sporazuma. Nato nadaljuje:
»Srbi in Hrvati žive pomešani med seboj. V notranji politiki so često nastajali zaradi tega težki spori ta nesporazumi. V zunanji politiki pa je dala ravno ta pome-šanost velike rezultate, ter nas sili i Srbe i Hrvate, da postavljamo splošne skupne Interese na pravo mesto. Srbi ne morejo ostati desinteresirani za hrvatsko narodno ozemlje, ker živi na njem znaten del njihovih rojakov- Prav tako pa ne morejo biti Hrvati desinteresirani za ostala ozemlja naše države, ker na njih žive številni pripadniki hrvatskega naroda. Srbi ta Hrvati spadajo med male narode, za katere je vsak košček zemlje dragocen. Združeni v skupni zajednici imajo Srbi in Hrvati zavarovano možnost svojega nacionalnega obstoja.«
Jugoslavija ln Madžarska
Beograjska »Politika« objavlja na vidnem mestu članek »Madžarska in Jugoslavija«. V članku razpravlja o nedavnih izjavah madžarskega zunanjega ministra grofa Csakya o prijateljskih odnošajih med obema državama, »Politika« ugotavlja, da sprejema jugoslovenska javnost z velikim zadovoljstvom na znanje izjave vodilnih madžarskih državnikov o potrebi iskrenega prijateljstva med obema državama. List potem pravi:
»Ozračje prisrčnosti, ki vlada že danes med obema državama, predstavlja v teh usodnih časih realno politično dejstvo, ki ni omejeno samo na politiko dveh sosednih držav. V naših časih dobiva pojem sosedstva širši in globlji smisel, v mnogočem naravnost smisel usodne povezanosti. Madžari ln Jugosloveni žive med Karpati in Jadranskim morjem na prostoru, ki je, geopolitično gledano, zaključena celota. Noben potres v tem prostoru, naj bi bil na videz še tako izoliran, ne more ostati brez posledic za vse njegove dele. Zaradi tega
je čuvanje miru v tem delu Evrope skupni interes tako Jugoslavije, kakor Madžarske.«
Nerazumljive pritožbe
V »Deutsche Nachrichten«, glasilu Nemcev iz Slovenije, čitamo debelo tiskan člančič z naslovom »Upravičene želje našega delavstva«, članek pravi med drugim:
»še vedno je cela vrsta velikih podjetij v Sloveniji, v katerih so vse delavstvu namenjene objave sestavljene samo v slovenščini, čeprav je znaten del delavcev Nemcev. Starejši delavci, ki so večinoma obiskovali svoje dni nemške šole, še danes ne morejo razumeti teh slovenskih sporočil in razglasov. Mnogi med njimi so navezani na tolmačenje svojih mlajših prijateljev in sodelavcev, vse to gotovo ne koristi podjetjem. Pred nekaj leti so bile še vse objave v industrijskih podjet;ih na mešanih ozemljih Slovenije dvojezične. Mislimo, da je sedaj že zopet čas, da se vrnemo k temu sistemu. Ce je morda v teh krajih nekaj privandrancev, ki jim ni po volji dvojezična objava, mislimo, da so časi taki da se na njihovo mnenje pač nI treba več ozirati. Ako že hočemo korakati z duhom časa, potem moramo imeti vsaj korajžo vrniti tisto, kar ie bilo pred leti nekaj samo po sebi razumljivega. Upamo, da bodo prizadeta podjetja upoštevala upravičene želje nemškega delavstva.«
Reči moramo, da so izvajanja glasila naših nemških sodržavljanov za našo javnost skoraj nerazumljiva. Kakor koli iščejo ro naših gospodarskih ustanovah, nc najotmo nobenega večjega pod'etja, kjer bi bil »znaten del delavcev« nemški, še posebej pa ne podjetja z delavci domačini, ki ne b: ; azumeli slovenskih objav. Zelo hvaležn bi bili zato »Deutsche Nachrichten«, če bi ob priliki povedale, ki-i in katera so taka podjetja razen nekaterih znanih nemških tvrdk, o katerih pa je malo verjetno, da bi dajale nemškemu glasilu povod za njegove pritožbe. Prav tako bi bilo zaradi razčiščenja pojmov koristno, ako bi »Deutsche Nachrichten« povedale, katere predele Slovenije smatrajo poleg Kočevskega ta Apaške kotline za »mešana področja«. Tak način pisanja, kakor ga opažamo v tem listu, gotovo ne služi utrjevanju prijateljskih in iskrenih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo, ki jih tako skrbno gojita obe državi ln Jih iskreno želita čim bolj utrditi.
Sodba v valjevskem
političnem procesu
Zabeležili smo že, da teče v Valjevu velik politični proces zaradi uboja Miljka Kcrača, voditeflja valjevskih socialistov, in pleskarskega pomočnika Dragana Nikoliča. Oba sta bila ustreljena ob volitvah 11. decembra 1938. Proces je trajal osem dni in je bilo na njem zaslišanih okoli 150 prič. Prisostvovalo mu je 10 odvetnikov. Za proces je vladalo ves čas največje zanimanje občinstva in je bilo pn čitanju obsodbe navzočih nad 1500 ljudi. Oba obtoženca sta bila spoznana za kriva m obsojena. Mesar Milorad Radič je bil obsojen na 12 let robije, ker je streljal na pokojnega Ko-rača, občinski stražnik Ljubomir Simovič a na 8 let robije, ker je ustrelil pc/močni-Dragana Nikoliča. Oba obsojenca sta najavila priziv.
Hvale vredna akcija
Slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, je sklenilo prihodnji teden organizirati med svojimi tovariši nabiralno akc- > za Bitolj. Ta sklep je treba iskreno pozdraviti z željo, da bi zbirka katoliških dijakov čim bolje uspela. Z njo bo pojačena akcija, ki jo je pričelo »Jutro«, ki je hotelo, da tudi Slovenci pokažemo naše bratsko čustvovanje ta pa nerazrušno povezanost z našo Južno mejo. Napredna javnost pa Ima še vedno priliko, da s svojimi prispevki, poslanimi na upravo »Jutra« dokumentira svoje simpatije z bitoljskimi žrtvami. Vsak prispevek je dobrodošel. Pozivamo tudi nacionalna društva, da določijo iz svojih blagajn skromen prispevek za zbirko v po» moč junaškemu Bitolju.
Naro
na
red petindvijsetimi leti je bilo v Evropi sila viharno in povsem zamračeno. Ni se še dalo djgle-dat; kako se b-. končala strahotna vojna d\eb zasovražemh taborov Nastopala so vedno nova presenečenja padale nove velike žrtve
November leta petna -stega je bil mesec grozne žaloigre Junaška Srbija, ki je s to lik im odporom in danes že legendarnim pogumom kljubovala premoči, je klonila
hriba in šele sedaj smo spoznali, zakaj se tako pogosto ustavljamo. Od ondot na-rej ni več poti, le še kozje steze so, po aterih gre lahko samo po en človek. Pred nami je odhajal poik pešcev Ob vznožju sta Cakaia še dva po!ka, tako da nas je z obeh strani obdajala oborožena pehota«.
To je prvodeceinbrska sličica iz 1. 1915. Pc- takih stezah se je zamenjala strahotna pot, ki je vodila tam blizu, kjer se po petindvajsetih letih zopet plazijo vojaki, kjer moti grobni molk planinske prirode dalj-
©t® .. .
otoku Krfu. Deset tisoči Srbov so sestradani in onemogli prihiteli rja; tisoči so umrli od posledic prestanega trpljenja ln na majhnem otoku Vidu. koder sedaj poleta-vajo pošastni bombniki, so našli zadnje počivališče. Tu se je končalo nešteto čiove-

pod novim silnim navalom Vojska umikala dalje in dalje v notranjost naposled preko slovečega Kosovega nastopila pot na Golgoto. Armada ijem in prestolonaslednikom številni ugledni patrioti, ponekod m žje z ženami m otroki, so se spustili na pot. ki je bila zla sti v rem času neizmerno težka — na pot čez Albanijo na Jadransko morje in odtod v svobodo Zakaj za to umikajočo bojno elito nesrečnega naroda so tuje če te zasedale tla svobodne Srbne Domovi na je bila okupirana, toda narod in njegova država se nista dala zlonvti. Cela človečka reka svobodoljubnega naroda je razlila v edino mogočo vendar pa obupno težavno smer »Biia je to nepozabna epopeja«, je pisal nunu'e dni »Echo de Bel-grade«, »v katen je svs-r videl prebujanje tiste domoljubne mistike ki ie vedno raz žarevala srbska srca in napela njihovo vo-ijo v trenutkih ko se je odločevala usoda narc-iu in države Temu mučeništvu, ki ga je ves narod sprejel prostovoljno, da reši svojo čast. da ne kl--.nl svo.e glave pred tujcem in da ne Tapust* tradicionalnih po ti svoje zgodovine — temu urniku v Alba ni jo novembra 1915 so upravičeno dali ims srbske Golgotc«
Tako se je torej valila človeška reka svobodoljubnega nan*!* preko Kosovega polja. starosiavnega poi'a zaaosmh spominov na srednjeveško S-Mjc na kralja Lazarja na odiočilnu vidovdansko bitko. Odtod se je razlila proti a!ba i>knn goram, v dežju, snegu blatu- P^t z nepopisnimi težkočami in nepozabn mi pri/u-r-, resnična križeva pot preko pTntrn ki so zlasti v zimskem času sk.<ra; nep'eli^dne V vsej svetovni vojni tsk^ p>'n' gr jz< t in junaškega premagovanja največj h ovir, ni bilo veličastnejšoea pojava kakor je bil ta umik svobodoljubnega naroda iz njegove domovine, potem k'- s-o mu 0-pcša'e obrambne sile. Vsa Evropa ie oi!a presenečena ob junaštvu in plamenečem patriotizmu Srbov. Opevali at. ga premnoga pesniki, med njimi E. Rostand in D'Annjnzio Srbski pesniik Jovan Dučič je v tem neizmerno bolestnem času spisal pesem »Ave Serbia«, ki jo začema taKole: »Na tvoj h praporih smo odnesli tvoje sonce in v ponosu tvojih sinov smo vzeli s seboj tvoje življenje. Srbija .«
Tako je še' srbsk' narod na svojo Gol goto. noseč najtežji križ, ki ga je v tem času naložila usoda kakemu narodu Kralj Peter in presto>onaslednik Aleksander sta tudi bila na tej težki poti s svojim narodom. Z njim sta deli!a usodo z njim premagovala neizmerne muke na poti kjer ni brlo ne strehe ne kruha; kjer se je človeški bedi pridružila še krutest narave in kjer je vsakomur šlo za biti 'ali ne biti v najbolj neizprosnem smislu besede.
★
Stevan J. Jakovljevič je spisal pred leti književno epopejo te velike borbe Srbije in Srbov za svobodo. V sedanjih časih ni mogoče priporočiti bolj zanimive in bolj vzpodbudne knjige, kakor je Jakov! jeviče-va »Srbska trilogija« čije prvi in drugi del je pravkar izdala Modra ptica v slovenskem prevodu Želeti bi bi'io da jo prebral in do dna duše občutili slehern Slovenec. Berite. kako opisuje prvi december pred petindvajsetim« leti — eden izmed nnogih dni na tej golgotski poti »za knžem«:
»Dolga kolona gonjačev se ;e premaknila Nihče se ni ozrl, da bi vide' žalostno pozorišče razbitih stvari in zažganega materiala. Tam, kjer je b;ia kolona za strelivo, je ostalo črne pogorišče razmetane cunje. kosi polomljenih zabojev, vse ožgano, črno... Male dalje je bul bivak neke baterije. Vtzovi za strelivo >o brez koles ležali ko mrtvaške krste, razbite cevi so zevale ko velike mr^ve ogromne kače Malo dalje je Ježa' pepel sežgane slame in ogorki lesnih delov, iz katerih se je še kadilo. Iz zabojev potegrjeni izstrelki so bili razsuti po tleh. stolčeni in preluknjani naboji so ležali razmetani vsepovsod
Ob poti je ležalo razsekano in ožgano truplo Čepiav so se nam oči že privadile vsem grozotam so se liudje kljub temu zanimali za nesrečnež* ter spraševali po nier.j vojake, ki so se ustavili in stikali po pogorišču.
»Ne vem«, je rekel nekdo ravnodušno, »snoči je nekaj počitlo in priletel je izpod neba«.
Drugi so pojssnili. da so vojaki inženjer-sikega oddelka spravili strelivo v neko hišo Tb človek pa je prišel mimo in nevede vrge' tja žveplenk^ Tako je menda bilo
Kolone prhajale od vseh strani Nekatere so odhaiale proti Rugovski soteski, moj polk pa je odšel prot Mitrovici
Še>)e na cesti so ste ljudje zavedeli, kako falostni m ubogi se sedaj
Od dale«" smo videh da zavija kolona ne levo m da prvi že stopajo navkreber Počasi smo se bližali tudi mi Potem smo se ustavili Zopet smo se premaknili Komandirji »o pc stan navad' jezdili na čelu baterij vodnik' pa ob kolom Toda kontrola ni bila več potiebna... Prišli smo do
no gTinenje topov, ki rešujejo nekako ista vprašanja Kakor pred četrt stoletja .. In ta strahotna gol gotska pot, o kateri so že spisane debe>e knjige, pot. ki jo opisujejo šolske čitanke in ki bo še pozn;m zanam cem zbujala občudovanje, prav kakor podvigi legendarnih Homerjevih junakov — ta pot se je konča'« na d t vnem grškem
aleč nesejo fs-povl ?
Težki ladijski in daljnostrelni obalni topovi streljajo svoje težke granate po več desetin kilometrov daleč. Tako n. pr. neso ladijski topovi kalibrov do 20,3 cm na daljavo 30 km. Granate lete v loku in dosežejo pri tem največjo višino do 6000 metrov. Najtežji ladijski topovi kalifa do 40,6 cm pa streljajo že 40 km daleč in lete pri tem granate do višine 15 000 metrov od tal. S takimi topovi se tedaj lahko strelja visoko preko najvišjih vršacev na naši zemlji.
9
na
p$$@ptik. poijtPt
Feldmaršal Gčring je bil odredil, da se mora donos sladkovodnega in pomorskega nemškega nbarstva v pravkar minuli nemški gospodarski štirletki podvojiti S tem hočejo \'emci izpolniti prazn-no v svojem prehranjevanju in oskibovanju z mastmi, doseči neod\ isncst oa tzprememb v cenah na svetovnem tržišču ter osvoboditi Nemčijo od kontrole inozemstva pri dobavi sirovi n.
Nemški morski ribolov je iznašal leta 1936 596 500 ton, letos pa bi moral doseči 1,000.000 ton.
Krap
Ribarskih ladij na paro in motor so imeli Nemci l 1933 komaj 309, čez pet lei pa že 400. ki pa niso narasle samo po številu, ampak tudi po velikosti.
Pomembno je da dobiva nemška tekstilna industrija volno tudi iz bele ribje ikre.
Vrednost nemške morske ribje lovi je iznašala l 1913. <?M 46 milijonov j, leta 1938. pa že RM 103 milijone.
Posebno pozornost posveča Nemčija lo\*u kitov V tem pogledu je zavisela do l. 1935. popolnoma od Angleške :n Norveške. Nemčija /s uvažala do tega leta 200. — 250.000 ton kitovega olja na leto, 1938 l pa samo še 100.000, medtem ko je iznašala nična lastna proizvodnja to leto 90.000 ton. Jako uspešen }e bil trud Nemčije, da postane na svetovnem tržišču važen činitelj v pogledu lova kitov in njihove predelave. Od kitovega mesa se dela namreč moka za hrano goveje živine, to meso se pa drži tudi leta v pripravnih hladilnicah Kitovi brki dajejo material za tekstilije, njegovi notra-
nji organi se pa uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih potrebščin.
Omenjene hladilnice se delajo večinoma pod zemljo Njihov namen je ohraniti ribi isto svežost in hranljivost khkoi /u /e imela takrat, ko je bila izvlečena iz morja. To je velikega pomena pri rezervah hrane v primeru vojske
O takih hladilnicah pri nas še ni govora, s takim premišljenim ribarskim gospodarstvom se pa tudi ne moremo postavljati. Pri nas se n pr. riž goji samo v vardarski banovini, dasi bi se lahko tudi drugod v naši državi. Toda kako zvezo ima riž z ribjim gospodarstvom? Italija, Rusija. Kitajska in f/ruge države uporabljajo v vedno večji meri rižnu polja za odre jo krapov, ki so važna trgovska riba Pri nas govorimo v tem pogledu lahko samo o neznatnih poskusih Dejstvo je. da krap ne škoduje razvoju riža, ampak celo pospešuje njegov razvoj ker zavira riževemu razvoju škodljivo rastlinstvo in se hram z raznimi ličinkami, ki izpodjedajo koreninice mladih riževih bilk. Zavolio obilne hrane uspeva krap ns riževih poliih prav dobro tudi pri majhni globini vode (15 — 25 cmj in pri visoki temperaturi, dasi raste riž razmeroma kratko dobo (maj — september).
V	času, ko si delamo skrbi kako se bomo preskrbeli z rižem, in skušamo domačo proizvodnjo riža povzdigniti, bi bilo dobro, da bi se istočasno pobrigali tudi za vprašanje smotrne odrejc krapov rut riževih pol jih.
Adamič in Antonovič
»Jugoslovenski glasnik« iz Chicaga je objavil v številki od 19. septembra, ki je te dni prispela v staro domovino, zanimiv članek o današnjem delovanju našega ožjega rojaka književnika Louisa Adamiča in o uspehih ameriškega majorja Antonoviča. ki je po poreklu Dubrovčan in vodi danes grad-nip ameriških vojnih taborišč in letališč V članku je navedeno:
V	bližini Fatflea m Tatome v državi NVashingtonu na Tihem oceanu je največje taborišče zvezne ameriške vojske, Camp I.cwis. Izgradnja t?<;i neveja ve »L. ga stalnega taborišča je bila izvršena v celoti pod
je človeku Istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KR¥PTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in 'n snežr.o bele!
SVETLOBE. MANJ STROSKOV!
ških usod Kakor vedno ie tudi v tem primeru mučeniška kri op odtla tla svoD-ide Na solunski frunti se je nekaj časa pozneje izbojevala bitka K' ie oopr'8 vrata ponižane domovine Jugoslavija »e je rodila iz teh muk in iz trp jenja neštetih rodov in prvi december 1918 je bil nlačiHo usode za prvi december 1915.
vodstvom aktivnega ameriškega majorja Emila P Antonovicha ki je po rodu Du brovčan Rodil se je v San Franciscu dalma tmskim staršem ki so se brli priselili iz okolice Dubrovnika Zdaj mu je 45 let in je oženjen Je zelo kulturen pont^sen na svoje poreklo, zelo cer«ien \ voia.ških kro gih in od svojih predstojnikov Nedavno mu je bila poverjena izgradnja nadaljnjih novih vojaških taborišč in ietaJišč. za katere se bo porabilo več kakor 15 milijonov dolarjev (1.2 milijardi din) Vse kaže da bo majorju Antonovichu zaupana tudi izgradnja ali nadzorstvo nad gradnjo vseh novih vojnih taborišč m letališč v Zedinjenih državah Severne Amerike, ker je pač v tej stroki najsposobnejši Njegov službeni naslov je Construction Quarter-master in charge of Building To je: starešina, nadzornik za stanovanjske gradnje. To je še en primer uspeha, s katerim ce iflhko ponaša vsak Jugosloven v Ameriki.
Nadalje javlja »Jugoslovenski glasnik«.
Te dni je obiskal kraje na Tihem oceanu g Louis Adamič, znani književnik, pisatelj in zdaj tudi član važnega ameriškega narodnega obrambnega odbora (National De-fense Council) Louis Adam č je ob tej prilik' obiskal tudi majorja Antonovicha. Pretekli teden je bul objavljen članek Louisa Adamiča v več kakor 800 ameriških listih širom Zedinjenih držav Severne Amerike. Skupna naklada teh listov /naša okrog 22 milijonov izvodov. To je četrti 6'anek v vrsti člankov »Our Country«, ki jih pišejo najbolj znani ameriški književniki Članek poudarja p*.t>-ebo amerikanizacije v najbolj svobodnem smislu kot aktiven pokret za svobodo m splošno v» človeško kulturo, pokret, v katerem naj bi sodelovali vsi narodnostni elementi v Ameriki na osnovi popolne enakosti in z namenom. da se Ameriki zagotovi vsestransko in popolno sodelovanje vsakega pripadnika naroda v prid narodni obrambL
VzraJd draginje slsvenske kn|!ge
Iz ust ljubiteljev knjig se čuje poslednja leta zmerom pogosteje tožba zastran previsokih cen na našem knjižnem trgu. Dokler je bila kupna moč slovenskega izobraženca, ki je edini odjemalec resnejšega čtiva, še kolikor toliko čvrsta, se ni pritoževal nad ceno, temveč je mirno odrinil svoj davek na oltar kulture svojega naroda, dasi je vedel, da je ta davek razmeroma velik. Danes, ko so se življenjske potrebščine podražile, njegovi prejemki so pa ostali kakršni so bili, je začel razmišljati, kje so razlogi, ki so pritirali ceno knjig tako visoko. Ne bi se rad odrekel knjigi; poln je ukaželjnosti, poln hrepenenja po lepoti in resnici, ki tu pa tam zagleda kljub vsemu luč sveta. Ne more si privoščiti dolgih potovanj, odmorov v letoviščih, zato se oklepa čitanja, da pozabi na stiske, ki ga obdajajo. Toda če se cena knjigam ne zniža, si slovenski izobraženec ob sedanji kupni moči ne bo mogel nabavljati knjig.
To velja za čitatelje iz vrst intelektualcev. Slovenski delavec in moli človek, ki sta tudi dovzetna za čitanje. pa stojita kot •kupca kol;čkaj vrednih knjig itak zmerom ob strani. Spričo njunih dohodkov ne more nihče zahtevati od njiju, naj kupu-
Ofjl. r«w. pod S. B 1318 od 16. XII. 1938
jeta drage knjige, katerih ena bi jim požrla ves tedenski zaslužek Malega človeka smo kot bitje, ki dorafča, prezrli. Dopustili smo, da požira ostudne romane, pornografske zgodbe, ki mu jih uvažajo tako zvani prevajalci lz tujire. Pozabili smo, da se z dobro knjigo lahko človeka dobro vzgoji, pa se danes čudimo, ko gledamo, kje je ta naš človek ostal. — Toda to je poglavje zase ln ne sodi sem.
Da bi vprašanje visokih cen naše knjige nekoliko osvetlil, podajam tu nekaj misli in pa zaključke lz lastnih izkušenj.
Kolikšno vlogo igrajo pri držanju cen knjig na tej višini knjižne založbe, ne bom pripovedoval. Nemara bi mi kdo očital, da nimam v stvar dovolj vpogleda. Omenim naj le toliko, da si slovenski pisatelj s samim pisanjem ne more prislužiti hiše, založnik pa pride do nje kaj kmalu, če ni razsipen.
Pomembno, rekel bi odločilno vpliva na ceno način nakupa. Slovenski čitatelj, ki je glede presoje kakovosti knjig zelo nesamostojen. noče naročiti knjige neposredno od avtorja ali založnika, temveč čaka doma, da ga obišče prodajalec. Prepričevalnemu govorjenju prodajalca se potem ukloni, ne da bi vedel, da je plačal knjigo trideset odstotkov dražje samo zato, ker jo je kupil doma. Ce bi poslal dopisnico založbi, ali avtorju, bi pri osemdesetih dinarjih lahko prištedil 24 din. Ako vračunamo še nekaj odstotkov za prestopke zoper poštenost od strani nekaterilh razpečevalcev, ugotovimo, da si kupec podraži zaradi načina svojega nakupa knjigo sam za okroglo 30 dinarjev pri 80 dinarjih. Subskripcije, ki so imele namen nuditi čitatelju knjigo cereje. navadno niso uspele; ljudje so se v lastno škodo navad'.i posredovalcev.
Drugi važen činitelj, ki tudi po svoj« vpliva na ceno knjig, so knjigarne Te zahtevajo za svoje posredovalno delo 25 do 30%. Ce bi se založnik in posredovalci zadovoljili z zaslužkom, kakršen odpade navadno na avtorja, bi bila slovenska knjiga lahko polovico cenejša ter bi postala na ta način dostopna celo š;ršim slojem, za katere bo treba začeti tudi izdajati knjige. Razporeditev dohodkov od prodane knjige se pokaže v odstotkih tako: tiskarski in drugi stroški 35%, posredovalci 35%. založnik 20%, avtor pa ostanek, to je 10. Med drugim se iz tega vidi, da slovenski pisatelj ne more biti preveč sit.
Ni pa brez vpilva na v'šino cene knjigam število naročnikov. Dobre knrge se pri nas proda okrog 1500 izvodov. Če pogledamo stanovsko pripadnost naroč^kov, vidimo, da spadajo ti navadno k učiteljskemu, profesorskemu, zdravniškemu, odvetniškemu, sodniškemu in sploh uradniškemu stanu, manjkajo na pridobitni sloju Trgovcev, obrtn;kov in industrij cev, ki jih je v Sloveniji leno število, je med naročnik! od l/t do 2%. Če bi se noreča! smirel za knjigo na strani pridobitnih rlojev. bi re števTo naročnikov dvignilo visoko, kar bi ugodno vplivalo tudi na ceno knjige.
Ker se bo vprašanje cene našim knjigam moralo nekoč urediti tako, da bodo dostopne tudi malemu človeku, saj vendar pravimo, da kultura ni svojina privilegiranega stanu, bi odkrita razprava, ki bi dodobra osvetlila trgovanje s knjigami ter morda celo pokazala iz te zmede izhod, ne škodovala. Na nekaj perečih mert rem pokazal jaz, na ostala naj obrne prst kdo drugi.
Ignac Koprivee.
Neki profesor Flores z vseučilišča ▼ Limi. ki vodi izkopavanja inkaškega ra> sta Ajakuča v Andah. sporoča, da je izsledil nenavadno inkaško Industrijo. Tudi, da so Inki poznali kemič.oi postopek, ki jim ie z dodatkom določenih kemik-lij omogočal l7de'ovati iz kosti dragulje. Flores pravi, da je našel priprave in dotične
substance za ta postopek, pa da mu bo getovo uspelo ta postopale obnoviti.
aaoncAt/o* OJy
rv
Pri kaSlfu
REMEDIA
CjuajCtCOČ
SIRUP
v tem originalnem zavitim Dobiva se ▼ vseh lekarnah.
»re s p«r »n«
Himna mladih strelcev Kralja Petra
/q-&wz> Himna, nt la diR ^stvelcev Kralja. Petra. Enoglasni mladina J? i. zbor p klavirjem. ffrep£o, Baragoma..	( D? TUkbtljak)	m JJnlon JoVsl
"L ; : r ^ . '
pa. ndrov Uit,,« j r p M	N cLuR _	_ yse l f-	V pirehe. ffh	—- J. le£	. jSa. . » > > Y P P '	—1- - *—1—r— r r nd.ro, vse » ' --X- . b-v-	[J. J I ptrel . ce
'jm1	tf==J		E—=Ej	r-l-L-LJ— -^r'	r r	11...." ! r ju 1	
t r tir r *

Pričujočo koračnico smo ponatisnili na finem papirju in jo lahko vsakdo naroči pri Tiskovni zadrugi v LJubljani. Izvod je po 2 din. Priporočamo!
Skladatelj Anton Jobst, čigar učinkovito koračnico »Strelci kralja Petra« objavljamo v današnjem »Jutru«, je našim pevskim zborom, zlasti onim cerkvenim, prav dobro znan, vendar pa o njem le malo slišimo. G. Jobst, ki je po rodu Korošec, živi že dolgo let v prijaznih žireh nad Skofjo Loko, kjer si je ustvaril zelo skromno eksistenco, medtem ko je njegovo glavno delo tesno povezano z bogatim razmahom naše cerkvene in posvetne zborovske glasbe. Uveljavil se je zlasti kot komponist cerkvenih pesmi, a marsikatera točka pevskih nastopov naših društev je izpolnjena z zelo učinkovitimi njegovimi skladbami. Predvsem pa moramo povedati onim, ki ga Se niso slišali kot organlsta, da spada g. Jobst med naše najboljše virtuoze na tem težkem instrumentu. Ko človeka zanese pot med prijazne 2irovce, se lahko razveseli velikega užitka improviziranega »cerkvemega koncerta«, s katerim prijazni g. Jobst zelo rad postrežs, saj ima v ži-rovski cerkvi orgije, na katerih lahko mojster pokaže vse svoje sposobnosti. Želimo, da bi g. Jobst, ki je še poln raznih zasnov, v kratkem spet kaj napisal za naše zbore!
Huibert Footner:
uMiMiMiiifl raaess
Narodna zbirka CMD je presegla 227.000 din
Do včeraj so prispeli še ttovi prispevki
Ljubljena, 30. novembra Pred tednom smo objavili seznam vseh naših krajev, ki so do 23. novembra vpo-slalli ali prijavili svoje prispevke k desetonov cm brski narodm zbirki V naslednjem objavljamo dodatni seznam onih krajev, ki so se odzvali do 30. novembra*
Zvišali so se prispevki v Cd' ju za 372JO na 18.397 75 na Dobrni za 500 na 584, v Gornji Radgoni za 900 na 935, v Kamniku za 2.365 na 3.207, v Kranju za 316.75 na 11.257.75, v Ljubljani za Bežigradom za 210.75 na 5.222 in v Mostah za 100 na 3.772. akupaj v Ljubljani za 310.75 na 77.421, v Ptuju za 20 na 3.320 in v Rajhen-burgu za 10 na 349.50.
Na novo pa so se izkazali naslednji kraji: Begunje pn Lescah 90, Cankova 275, Cerklje na Dolenjskem 107.25, Domova 57.50. Dob pri Domžalah 133 Fokovci 100
Grobelno 171. Hrastnik 940 Jarenina 228.50, Jezero pri Pre&erju 50, Jesenice 250, Kamnica pri Mariboru 187 Kranjska gora 61 JO, Križevci 200, Limbuš 269.50, Mošnje 150, Muraka Sobota 1.151, Muta 450, Pe-tiovče 411, Pirniče 64 Podsreda 29-50, Podzemelj 50, Pragersko 215.75, Sava, Javor-nik.KoroŠka Bela lJoO, Slovenj Gradec 1.510, Soflčava 42, Sv Barbara v Halozah 6650, Stari trg pri Ložu 100, St. llj v Slov. goT. 305, St Vid pri Stični 102, Šmarje pri Jelšah 251, Vojnik 252.75, Vurberk 50, Zagorje 741, 2iri 210 din
Današnji izkaz vsebuje skupaj 15.566.75 din nadaljnjih dohodkov ter se je s tem narodna zbirka dvignila na 227.609 din. Vsem. ki so kakorkoli pripomogli k temu velikemu uspehu, najprisrčnejša hvala.
Vodstvo Družbe sv Cirila in Q1etoda v Ljubljani.
Lojzetu Golobu v sp&mitt
Poročali smo o groznem uboju na Naklem pri Kranju, pri katerem je izgubil življenje posestnik in trgovec Alojzij Golob. Pokojni je bil, kakor je »Jutro« že poročalo, ugledni kmetovalec, Imel pa je maturo in trgovsko šolo ter si je spričo te izobrazbe mnogo prizadeval dvigniti raven našega kmetijstva in gospodarstva na čim višjo stopnjo Njegovo lepo urejeno in vzorno posestvo priča o njegovi vsestranski naprednosti. Bil je tudi rezervni oficir in njegovi tovariši z orožnih vaj so mu v spomin napisali sledeče vrstice:
»V dno duše nas je pretresla žalostna vest, da si nas za vedno zapustil, da si na tako žalosten način, pod ubijalčevim nožem, Izdihnil svojo blago dušo! Skoro ne moremo verjeti, da te ne bo več v naše vrste — v vrste naše hrabre vojske, v katerih smo lansko pomlad v Tvoji družbi stali na braniku naše lepe domovine, ki si jo tako zelo ljubili Ne bo Te več med nas in pogrešali Te bomo mi. Tvoji tovariši, pogrešali Te bodo Tvoji fant je-obvez-niki, katerim si bil kot njihov starešina pravi oče in poosebljena dobrota, pogrešali Te bodo vsi, prav vsi, ki so Te poznali
bodisi kot umnega gospodarja v prijazni Polici, bodisi kot vojttka-rezenmega oficirja.
Dragi Lojze! Le kratki tedni 90 nas družili v iskrenem prijateljstvu v 32. artilerijskem polku v Mariboru, a ti so zadostovali, d* smo spoznali Tvoj kremeniti značaj, Tve, > dobroto in pravičnost in Tvojo ljubezen do lepe slovenske žemljice, od katere se kljub svoji izobrazbi nisi mogel ločiti, ostal ri Ji zvest \tse do poslednjega diha. Spominjamo se razg<nxrrov, v katerih si nam v vsej s\?oji skromnosti govoril kot prava gorenjska korenina o svojih poljih in travnikih, o domu in trgovini. Nisi se sramoval svrtfih žuljsnih rok, s ponosom si nam gor.rrril o svojem umnem kmetovanju — in spoštovali smo Tel A zdaj, v največjem razmahu f\r*jih sil, sredi plodonosnega dela za napredek našega kmetijstva, st padel kot žrtev nečlcn^eike podivjanosti! Nt Te več, I^ojze; Tvoje truplo počiva v ljubljeni domači grudi, Tvoj duh pa biva med nami in bival bo večno v naših srcih, ki 90 Te ljubila in spoštovala!
Naj Ti bo, dragi Lojze, lahka žemljica slovenska.c	Pavla.
Kriminalni roman I.
Luku Imbrieju se je zdelo, kakor da bi moral dajati takt, med tem ko se življenje v paradi pomiče mimo njega Študiral je bil pravo po vseh predpisih, a manjkalo mu je denarja. Ko je opravil na harvardskem vseučilišču prvi izpit, je dobil štipendijo Rhodesove ustanove na oxfordski univerzi v Angliji. Potem se je vrnil v Ameriko in z izvrstnim uspehom dokončal svoje študije na harvardski pravni fakulteti Naslednji dan je stopil v tvrdko Dunning, Colfyx in Porter, eno najimenitnejših odvetniških pisarn v New Yorku. Izbirala si je vsako leto najboijše izmed dijakov, ki so bili z odliko opravili izpit na harvardskem ali yalskem vseučilišču
Vendar ga je ta služba razočarala. Bil je eden najmlajših med več ko dve s<:o odvetniki te velike tvrdke. opravka je imel le malo več kakor pisarniški svinčnik in plačo je dobival tako borno da ni mogel ob nji le količkaj elegantno živeti v velikem mestu. Mladi ljudje so zaradi tega mod seboj imenovali tvrdko »pravno tovarno« in Luke je nekaterikrat ugibal, zakaj si je moral nalož ti cel hrib priprav preden se je dokopal do položaja siromašne miške.
Pa tudi tako bi mu bilo šlo kar dobro, da je ravnal tako kakor drugi. Čednemu mlademu moškemu z dobro vzgojo je bilo sijajno, čarobno krasno newyorško življenje na stežaj odprto, naj je imel denar ali ne. Toda Luku se je nepremagljivo upiralo, da bi se dajal gostiti očetom in ma
micam mladih deklet, ki so jih uvajali v družbo, ali vsega naveličanim bogatim ženam denarne aristokracije, za to, da bi jih zvečer spremljal po zabavah. Raznesel se je glas, da ne sprejema vstopnic za opero ali gledališče in da ne mara brezplačno obiskovati velikih plesov. Tudi mu nisi smel obzirno ponujati »posojil« in mu s tem izgovorom vtikati denarja v žep. In tako je presedal v Harvardskem klubu več večerov, nego mu je prav za prav godilo. Troški za članstvo so bili edini večji izdatek, ki si ga je dovoljeval. Tam je igral bridž z drugimi mladimi ljudmi, ki so bili v istem položaju kakor on. Bil je nezadovoljen s svojo službo, se dolgočasil večer za večerom in rekal sam pri sebi: »Vraga, to vendarle ni življenje za sedemindvajsetletnega mladega človeka!«
V razvedrilo mu je bilo prijateljstvo z Amosom Leejem Mappinom, slavnim kriminologom in pi-staljem. Samo Lee sam se je imenoval amaterja na tem polju, kajti najsposobnejši strokovnjaki so ga priznavali za enakovrednega. Nekoliko čokati, a bistri in dobrovoljni možiček je bil sošolec Lukovega pokojnega očeta. Rad je občeval z mladimi ljudmi, in kadar je bil Luke pri njem, se ni nikoli zavedal, da je Lee za celo pokolenje starejši od njega. Kdaj pa kdaj ga je Lee povabil na večerno zabavico, kjer se je mladi človek navadno seznanjal z znamenitimi osebnostmi Da vabil ga je, naj ga tudi nepozvan kak večer obišče in x njim pokramlja ob zakurjenem kaminu Na žalost pa je bil gospod Mappin zvečer le malokdaj doma.
Ko je Luke nekega večera stopil v Harvardski klub, mu je sluga Dodal debelo pismo z angleško poštno znamka Naslov je bil napisan z veliko, razmahnjeno pisavo, ki je ni ooznal. Ko je pi3^o odprl, je našel v njem več gosto nopisanih listov
in ček, kar je zmerom dobro došlo odkritje. Pogledal je zadnjo stran in prebral podpis: »Meddy*.
Luke je strmel in ni mogel razumeti. Kdo, vraga, bi neki bil ta Mecldy? Nato se je spomnil. Seveda! Meddy je bil v Oxfordu vzdevek malega Indijca, ki so o njsm govorili, da je sin nekakšnega radže na Jutrovem. Luke ni bil z njim nikoli posebno bližnji prijatelj, zato ga je mikalo vedeti, kaj mu Meddy sporoča v tako dolgem pismu. Čital je:
»Dragi Luke Imbrie,
strašna muka je zame, da moram sam spisati to pismo, a kaj, ko ne morem zauoati njegove vsebine nobenemu izmed svojih tajnikov. Ne morete si misliti, kakšna reč je bila, preden sem ostal toliko ram, da ga lahko napišem. Težko nalogo, kako naj ga oddam na pošto, ne da bi kdo kaj zvedel o njem, imam še pred seboj. Gotovo se zelo čudite, da vam pišem. V Oxfordu se niste nikoli bogvekaj menili zame, a name ste takrat napravili globok vtis, ker ste bili tako prekleto veliki in resni. Zelo sem vesel, da vas poznam. kajti treba mi je prijatelja v Ameriki. Vi ste edini Američan, ki sem imel kdaj osebno opravka y njim. Američani so tako naravni! To si tudi lahko privoščijo, ker so svobodni ljudje. Mene pa obdaja cela mreža spletk, tako da ne morem nikomur zaupati.
Moje pravo ime — če ste ga nemara pozabili — ie Ramavarma. Oče mi je umrl pred dvema letoma in zdaj sem šikharski radža. To sp strašno imenitno sliši, a če si človek bliže ogleda stvar, nikakor ni tako hudo. Moja državica je tako majhna, da jo na zemljevidu Indije komai najdete, in jaz sem tudi le po imenu vladar svoje debele. Angleška vlada mi plačule petdeset tisoč funtov na leto, zato pa pustim, da vlada namesto mene angleški puverner. Godi se mi kakor mnogim evropskim vladarjem: v nobeno reč ne smem
vtakniti nosu, razen kvečjemu v svojo žepno rutica Toda letni dohodek petdeset tisoč funtov je res močno prijeten in radža si zna z njimi prekrasno slajšati življenje. Visoka angleška vlada venomer skrbi zame in mi ponuja v ženitev najrazličnejše temnooke krasotice, a jaz sem si vtepel v giavo, da hočem tozadevno sam izbirati, in sem ostal do današnjega dne neoženjen.
Zvite britanske oblasti, moje voditeljice, svetovalke in prijateljice, me že nekaj časa priganjajo, naj napravim Ameriki poluraden obisk. Ena in dvajset topovskih strelov kot častni pozdrav ob prihodu, kosilo pri predsedniku Združenih držav, vojaška častna straža itd. Kakšno korist vidijo v tem Angleži, mi ne gre v glavo. Visokih troškov za ta državni obisk seveda ne mislijo trpeti zaradi mojih lepih oči. Nekaj se gotovo skriva za tem; kaj se skriva, ne maram ugibati. Mislim si pa tole: če javno pokažejo, kako dobro se godi enemu izmed vladarjev, ki vladajo namesto njih, in če se razve, kako sijajno ga sprejemajo bogate Združene države, se utegne najti še kaj drugih malih indijskih vladarjev, ki bodo sprejeli letno rento in se tako rešili vladarskih skrbi. Nu, meni je kar prav. Dam se rabiti za figuro v njihovi šahovski igri, da imam le tudi jaz kaj zabave Dri tem. Tako sem torej privolil in vse priprave so srečno končane.
Dne enaindvajsetega junija prispem s pamikom »Queen Maryc v New York in upam. da se od tistega trenutka dalje tudi vi udeležite vse stvari. Bi hoteli priti pome k parnrku in me sprem jati na mojem potovanju po Združenih državah? Nekaj mi pravi, da moram imeti s seboj človeka, ki mu bom lahko zaupal, nekoga, ki pozna Ameriko in mi bo svetoval, kako naj se vedem. Rad bi si osvojil prijateljstvo ameriškega naroda. Pa o tem bova še govorila, kadar se vidiva.
-.t^ • • KALOD
sv. mm*	cr .
I 'H i
•a 1 n-o »r e.d- a
. . .. . "i ■ ' ■
st V o za neg« r o k
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je naslovil na vse svoje edinice in njih članstvo naslednji proglas za prvi december 1940:
Lljubljana, 30. novembra
Pozvali »mo vas, da zopet razvije te so-kolske zastave, da se ponovno zvrstite v trdne sokolske vrste, da bi današnji prvi december krepko, odločno in za vsakega jasno in prepričevalno pokazali, da stoji za idejami in pridobitvami prvega decembra vse jugoslo-vensko s o k o 1 s t v o, stoji ves naš narod, pripravljen, da jib brani z vsemi žrtvami!
Pred 22 leti so na prvi december 1918 predstavniki Srbov, Hrvatov ln Slovencev »poročili svetu, da se za vedno zedinjajo v svobodno skupno domovino, kraljevino Jugoslavijo. Junaško ln pošteno smo si priborili to svobodo ln zedinjenje; vsakemu je znana in jasna njuna krvava cena. Plačali smo jo s stoletnimi borbami v suženjstvu, z življenjem milijonov našib najboljših sinov in z neizrečenim trpljenjem neštetih pokolenj. Zr*o nam Je svoboda še stokrat dragocenejša in zaradi tej, a p o-stavljamo danes dolžnost, braniti svobodo, neodvisnost in dostojanstvo domovine, nad vse ostale dolžnosti.
Našo svobodo je mogoče uničiti le za ono ceno, za kakršno jo je narod kupil: samo z novim morjem krvi ln solz ln z novimi milijoni žrtev. Naš narod je pripravljen, da rajši viteški in častno zopet krene na pot Golgote ln trpljenja, nego da bi klonil glavo v tuj jarem.
Naj ne bo nikogar, ki bi te naše odločnosti ne poznal! Smelo in junaško dvignite glave z vero v našo hrabro in s slavo ovenčano vojsko, krepite borbeni duh ln samozavest naroda, uničite brez usmiljenja korenine malodušuosti, strupeno seme onih, ki bojazljivo pogubljajo sebe zaradi
materialnih bogastev tn telesnih užitkov. Nihče nam ne bo ničesar uničil, če nam no bo izpodkopal trdne vere v našo sveto pk ,-vlco ln zlomil odločne volje, da branimo domovino, pa naj se zgodi, kar hoče.
Zaradi tega kličemo vse na popolno moralno in duhovno mobilizacijo: naj se ves narod zbere in zedlnl okoli najvišjega ideala domovine. Pred pogledom na bodočnost, polno usodne negotovosti, naj se idealu domovine podredijo vsi drugi Interesi, naj prešine vse ena misel, ena skrb in ena ljubezen: skrb za domovino ln ljubezen za njeno svobodo ln dostojanstvo.
Dogodki, ki pretresajo svet in se gibljejo okoli naše domovine, nam vsak dan ln vsak trenutek bolj prepričevalno dokazujejo, kako neločljivo je povezana usoda vseb delov našega naroda. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Danes vidijo vsi, kakšna Je bila njihova zgodovinska sreča, da so se pred 22 leti zedlnlli in stvorih veliko skupno državo, v kateri vidijo v sedanjih usodnih časih vsi Srbi, Hrvati ln Slovenci s ponosom in radostjo močnega eaščitnika ln zanesljivo jamstvo za svojo svobodo ln neodvisnost. Pred to veliko resničnostjo, kf se je odkrila vsem razumnim Jugoslove-nom v dneh velike svetovne borbe, dobiva prvi december, ki ga clsinps slavimo, nov zgodovinski sijaj in veličino.
Te občutke usodne povezanosti vseh Ju-goslovenov moramo okrepiti z zavestjo našega krvnega ln duhovnega e d l n s t v a, z JTTGOSLO-VENSKO NACIONALNO ZAVESTJO, ki
državo
je najvišji Izraz naše volje, da v svoji svobodni kraljevini ustvarimo tudi veliko nacionalno bodočnost. Zaradi tega je prvi december genialno tn dalekovidno objavil poleg misli skupne države tudi Idejo jugoslovanskega nacionalnega edlnstva kot drugI temeljni življenjski zakon naše usode. In kakor Je z jugoslovensko državo stvor-jena tista čvrsta materialna osnova, lz katere je vznikla današnja politična bi vojaška moč Jugoslavije, tako Je v Jugoslovenski nacionalni misli dana ona močna ln Široka duhovna osnova, na kateri bo mogoče zgraditi velika dela, Id bo z njimi ustvarjajoči genij fiašega naroda dostojno opravičil pred svetom ln zgodovino obstanek naše svobodne države. Danes, ko slavimo prvi december, nagla-šamo ml Sokoli s ponosom, da niso mogle nobene težkoče In prelzkuSnje uničiti v naših duhovnih očeh Jasnosti te resnice. V naših srcih ne bo nikoli zmanjšan žar vere v to veliko ln globoko sokolsko misel.
Z globokim spoštovanjem se spominjamo v tem času onega, ki je zapustil sokol-stvu jugoslovensko idejo kot svojo sveto oporoko In ki Je hll prvega decembra 1918 najpozvanejši, da objavi naSe zedinjenje. Klanjamo se spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedlnltelja. Današnji prvi december slavimo v letu, ko se njegov prvenec pripravi ia. da stopi na prestol svojih velikih prednikov. Z vsem narodom verujemo mi Sokoli, da bomo z božlo pomočjo v znaku vladavine kralja Potra n. videli velike ln dobre dni Jugoslavije. Njegovo Ime je postalo za ves narod simbol vere, zaupanja in vedrega gledanja v bodočnost.
Naj Sivi Njegovo Veličanstvo kralj Peter n.
Naj živi močna kraljevina Jugoslavija!
Sokolstvu — Zdravo!
Narodno delavstvo
za prvi
Narodna strokovna zveza, ki v svojih edinicah združuje slovenske narodno zavedne ln napredne delavce vseh strok in poklicev, se za 1. december 1940 obrača na slovensko gospodarsko javnost kot celoto in na vsakega posameznega delodajalca ter na vse, ki v teh usodnih dneh odgovarjajo za našo narodno bodočnost v svobodni jugoslovanski državi, s temle pozivom in tole prošnjo:
Dogodki nas nujno pozivajo k vsena-rodni solidarnosti in enotnosti Danes mora dobiti stvarno vsebino zahteva, da moramo delati vsi za enega, eden za vse!
Na prelomu zgodovine moramo ostati samo kot slovanska strnjena bratska skupnost V usodnih dneh je odgovornost za srečno bodočnost naroda največja pri politični večini, naj resnejša pri narodnem razumništvu in zelo usodna pri onih, ki razpolagajo z gmotno snovjo in s proizvajalnimi sredstvi in tako vodijo narodno gospodarsko-socdalno življenje in s tem ustvarjajo miselno razpoloženje ljudskih množic. Svoje odgovornosti se zavedata tudi delavec in nameščenec Časopisi so danes dobili take zgodovinske naloge, kakor jih še nikdar v preteklosti niso imeli. Vsakdo, ki se uveljavlja v javnem življenju in v javni upravi, mora vedeti, da ne služi samemu sebi ali svoji okolici ali skupini, temveč pojačano samo skupnosti naroda in velikim zahtevam časa Neposredna preteklost raznih narodov in držav nas dovolj prepričevalno svari, po kakšnih potih narodi ne smejo hoditi. Po katastrofah je kes prepozen in tudi kaznovanje krivcev dogodkov ne preobrne in ne zavre. Živimo v vojni dobi, vojna doba pa zahteva brezpogojno tovarištvo, že vsaka sebična kretnja je veleizdaja.
Narodni delavci hočejo ponosno, vdano !n vztrajno nositi težave razmer, ker vedo, da s takim zadržanjem služijo domovini, narodu in državi. S takim spoznanjem gledajo na veliki, usodni čas ter na dolžnosti celote in posameznika v njem.
S takimi mislimi in pogledi zaskrbljeni, se v prvi vrsti obračamo na gospodarsko javnost, ki v današnjem družbenem redu odgovarja za socialno usodo stotisočev slovenskih ročnih in duševnih delavcev, s prošnjo, da v gospodarskem uveljavljanju ne vidi prizadevanja za svoje gmotno-go-spodarske koristi, za ožji osebni dobiček, temveč samo sredstvo za zagotovitev gmotnega obstoja širokih ljudskih vrst. Zato morata v teh dneh pobuda in volja za konkretno socialno zaščito ležati pri gospodarstvenikih in njih poklicnih zastopstvih. Zaščita delavcev in nameščencev ne sme biti izraz stanovsko-razredne borbe, temveč slika narodne solidarnosti
Tako bodo delavci avtomatično vključeni v narodno duhovno skupnost ter moralno usposobljenost, da prinašajo žrtve za obrambo domovine ter naših skupnih gospodarskih in socialnih koristi. Gospodarska javnost se mora preko svojih stanovskih zastopstev neprestano pozitivno zan«mati za življenje in za duhovno razpoloženje delavcev in nameščencev ter z neprestanimi detan.fi in ukrepi voditi sodobno podjetniško socialno politiko. Ta politika naj bo izraz stvarne odgovornosti ra usodo delovnega naroda in živ dnkaz globoke narodne zavednosti v vrstah slovenskih gospodarstvenikov, obenem naj-dostoir.eža počastitev prvodeoembrskega praznika. Resnično pa+riotični duh mora priti do delavne praktične veljave
Delovni človek mora imeti v sebi zasidrano zavest o svoji enakovrednosti in enakopravnosti. V svojem strokovnem uveljavljanju ne sme biti oviran. Z delovno posadko mora biti vzdrževan neprestan osebni priiateliskl stik. ki naj ustvarja pri vseh občutek usodne povezanosti vseh slojev in stanov v strnjeno enoto, ki prinravljena gleda skupni usodi v oči. Socialna miselnost mora biti v viharnih dneh tako učinkovita, kakor je močna materina ljubezen Prepričani smo. da bo slovenska gospodarska skupnost z vso svojo moralno ln kulturno veličino znala nositi odgovornost pred zgodovino. Vemo. da vsakdo spoznava, v kakšen razvoj gredo dogajanja v svetu Na prvi december naj tako spoznanje posebno živo zagori, saj praznujemo spomin na borbe in na smrtne žrtve, da smo mogli vstati k življenju.
Vemo, da gospodarska javnost ne more preko noči preobraziti miselnosti, ki vlada v vsakdanjem življenju. Naše duhovno življenje v svojem prerojevanju še ni zavrelo do roba. na vseh straneh manjka socialne vzgoje in dejavne narodne zavednosti. Vsakdo je poklican, da najres-nejše sodeluje pri preobrazitvi našega duhovnega življenja in pri Jačanju skupnih narodovih življenjskih sil. 2iva vera mora na vseb straneh plamteti, vsepovsod
mora biti vedro razpoloženje in upanje v oni dan, ko bosta narod
veselo in dr-
žava neokrnjena Izšla lz sedanjih viharjev. V tej vedrini se bo krepil tudi socialni duh. ki naj nad delovnim narodom bdi kakor božja milost. Tam, kjer jc Izkoriščanje. sovraštvo ln borba med brati, pa božje milosti ni.
Letos ima praznik 1. decembra svojo posebno važnost in pomen. Ta dan naj nas notranje razgiblje in do dna prerodi ter okrepi v nas spoznanje, da je Jugoslavija tako lepa in dragocena, da je vredne vseb frtev. posebno pa tudi, da Je najboljša mati vsem, ki delajo in se trudijo.
Delavci in nameščencii vedo, da Je 1 december, praznik zedinjenja. tudi veliki praznik socialne mise'nostf in socialnega napredka, ki ga je ustvarila narodna država — in samo narodna država
Prvi december praznujemo s prisego, da hočemo vse storiti, da bo strnjeno«t narodnih sil vedno krepkejša in naš duh vedno odpornejši. Brez delavcev in nameščencev stmjenost narodnih sil ni popolna in odporni duh bi bil oslabllen.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1940.
Za Narodno strokovno zvezo:
Predsednik: Tine Zupan, s. r.
Poslovni podpreds. Dr. J. Bohinjec, s. r.
Tajnik: Albin Jančar, s, r.
R A
I
Nedelja, 1. decembra:
LJubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Kvintet pihal. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Schubertov kvartet: »Smrt in dekle* (plošče). — 9.45: Verski govor (p. K. Za-krajšek) 10: Prenos iz stolnice. — 11:

' -rij > r , •• i '\i-t .'V
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti mojega nad vse dragega soproga, sčka, brata, strica in svaka, gospoda
Otona Marčiča
uradnika OUZD
z menoj sočustvovali in izkazali nepozabnemu pokojniku toliko spoštovanja in ljubezni, izrekam najiskrenejšo zahvalo.
LJubljana, 30. novembra 1940.
Marta Marčič, otroka in ostalo sorodstvo.
i
Nič več skrbi in ugibanja, kje bi naročili in kakšne Vam bodo napravili
žalne vence /n šopke
In kje bi kupili raznovrstno lepo ln poceni cvetje
stes
?
zato, ker dobite
jfe gotove
in povsem različne
žalne vence in šopke in obilico svežega pisanega cvetja v veliki izbiri
filtali
V
GOSPOSVETSKA f„ po leg ..F.govca" hiša tvrdke I. Knez
Tam dobite vsak čas lahko do 10 gotovih svežih žalnih vencev in šopkov različnih po cvetju, barvah in izdelavi s poljubnimi trakovi in napisi, katere Vam lahko takoj dostavimo. Gotove lovorjeve vence, jubilejne vence, sveže in suhe poročne šopke, dijademe, pajčolane, vsakovrstne aranžmaje, polno lepega in poceni cvetja in še marsikaj dobite tam.
PREPRIČAJTE SE!	Pridite in poglejte Izložbo ter razstavo vencev!	KLIČITE telefon 31-74.
Tamburaški sekstet (S. Kahne). — 11.45: Klavirski koncert (gg. dr. V. Vochišek in prof. I. Krmpotič). — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Jugoslovenska komorna glasba (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 17: Kmetijska ura: Organizacija mlekarstva (inž. Erpič). — 17.30: Pevski zbor »Slavec«. — 18.15: Plošče za oddih. — 19: Napovedi, poročila, objave.
—	19.30: Slovenska ura: Iz svojih spisov bere F. S. Finžgar. — 20.15: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Domača zabava (plošče).
Beograd. 19.25: Proslava zedinjenja. — 20.40: Koncert vojaške godbe. — 22: Narodna glasba. — 22 50: Ples. — Zagreb. 20: Rezervirano za prenos. — prag«. 18 30: Koncertni večer. — Sofija. 19.50: Vesela muzika. — 20: Violinski koncert.
—	21: Pester glasbeni spored. — 22: Ples.
—	Berlin. 19.10: Koncert orkestra in solistov. — 21.10: Lahka glasba. — 23.10: Nočna oddaja. —
Važno opozorilo občinstvu
Zadnje čase delujejo razni nepoklicni posredovalci v kupoprodajah z nepremičninami in se poslužujejo imena pisarne »Realiteta«, češ da izvršujejo posle za zgoraj imenovano posredovalno pisarno.
Prosi se spoštovano občinstvo, da prijavi vsakogar, ki je zadnje čase vršil te posle brez oblastvenega dovoljenja, posebno še, če jc zlorabljal ime »Realiteta«. Vsi posli, ki so bili zaključeni ali so v teku in se posredovalec poslužuje imena »Rcaliteta«. a niso v resnici prijavljeni v naši pisarni, se bodo revidirali in se bo strogo po zakonu postopalo, ker je realitetna pisarna »Rcaliteta« samo v Prešernovi ulici 54./I.
V interesu občinstva je, da se ne pusti begati od raznih lažnih posredovalcev, temveč naj jih prijavi najbližjemu policijsko-mu organu ali pa obrtnemu referentu na mestnem poglavarstvu.
Lepo nagrado izplačano, kdor nam z dokazi ali pričami v naši pisarni prijavi osebe, ki so zaključile kupčije pod našim imenom ali nabirajo podatke za našo pisarno, pa nimajo uradne legitimacije.
Spoštovano občinstvo naj upošteva gornjo prošnjo, ker presega nesramnost teh pustolovcev že skrajne meje! Na pr.: Našega novega klienta je ustavil neznan človek na stopnicah pred pisarno, ga ogovoril ter vprašal, ali gre v realitetno pisarno. Ko je novi klient pritrdil, mu je gladko rekel, da je on ilastnik in da naj gre stranka kar z njim. Odvedel ga je v bližnji gostilniški lokal, kjer je hotel najprej nekaj na račun, a tega ni dobil. Šel mu je vseeno kazat neko hišo, ki pa sploh ni bila na prodaj. Tukaj je hotel imeti spet nekaj na račun, a tudi zdaj ni dobil, zato se je poslovil od njega. Možu se je čudno zdelo tako postopanje in je prišel v pisarno. Tedaj je šefle spoznal pravega lastnika posredovalnice ter ugotovil, kakšnih trikov se poslužujejo nepočto-njaki.
Iz tega tudi sledi, zakaj trpijo na zaupanju oblastveno pooblaščeni posredovalci Večina občinstva pač postavlja lažne posredovalce (šušmarje) in oblastveno priznane posredovalce v isto vrsto.
Zato prosimo cenjene kupovalce in prodajalce, preden se odločijo za nakup aH prodajo nepremičnin, da se prepričajo v naši pisarni o solidnem in hitrem poslovanju. V pisarni je več sob na razpolago za diskretne pogovore kakor tudi vsi drugi pripomočki za točen pregled mesta in okolice Ljubljane itd.
Blagovolite si zapomniti naslov našo posredovalnice za nepremičnine:
»R E A L I T E T A« ki je v Ljubljani samo v Prešernovi uJici 54.-I. nasproti glavne pošte.
Telefon 44 — 20. (—)_
POSOJILA
podeljuje državnim, banovinskim ln mestnim uradnikom ter uslužbencem in takim vpokojencem na rok od 10 mescev ali na več let, brez posebnega jamstva ali proti jamstvu. — Pismene ponudbe in pojasnila daje »Propaganda« d. d., Zagreb, poštni • pretinac 472 pod »Zajmovi«.
Večje industrijsko podjetje
išče trgovsko izobraženega URADNIKA
s prakso v tovarniških obratnih zadevah. Ponudbe pod »Vesten« na oglasni oddelek »Jutra«.
»J
1AVA" je prava
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA
MARIBOR — SODNA ULICA 1 — v lastni palači
Za Miklavža Vašim otrokom
zavarovalno polico „Drave"
Zahtevajte prospekte ln obisk zastopnika!
Vsem, ki so ga poznali sporočamo žalostno vest, da nas Je po kratki mučni bolezni zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, dedek, stric ln svak, gospod
Potočnik Hlofz
SVETNIK DRŽ. ŽEL. V POKOJU
dne 30. novembra ob 13. url.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 2. decembra 1940 ob 15. url z 2al, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
LJubljana, Celje, Sv. Trojica v Slov. goricah, 30. novembra 1940.
JUSTINA roj. GOMIščEK, soproga; VLADKO, BRANKO, sinova; ANGELA roj. SUSMAN, snaha z vnukinjo BRANKO; MIMA, JULKA, sestri in ostalo sorodstvo.
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
Kdaj dospevajo davki v plačilo
Zgradarina, pridobnina, rentnina, ki se ne pobira z odtegovanjem ob izplačevanju obresti in družbeni davek dospe vaj o v plačilo v štirih enakih letnih obrokih v naprej, in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta. Plačati pa se morajo ti davki najkasneje 15. dan prihodnjega meseca po dospelosti, torej do dne 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih dne 15. avgusta in dne 1. novembra vsakega leta. Plačilo prvega obroka zemljarine je letos finančni minister odgodil do 1. oktobra t. 1. Odtegnjena rentnina, ki se pobira ob izplačevanju, se mora plačati pose-znamku najkasneje v 45 dneh po poteku vsakega polletja (torej do dne 14. avgusta za prvo in do dne 14. februarja za drugo polletje). Pri tem davku se ujema rok plačila z rokom dospelosti
Uslužbenski davek je treba plačati najkasneje v rokih, določenih v čl. 99. zak. in pravilnika t .j. ob vsakokratnem izplačevanju službenih prejemkov po lestvici iz čl. 95. ali iz čl. 96.
Dan, ko davek dospe in dan, ko ga je treba plačati, nista po zakonski terminologiji vedno identična. Dan zakonske dospelosti ne daje davčnemu oblastvu pravice, da bi uvedlo prisilno izterjavo, če se dan dospelosti ne ujema z rokom plačila, t j. z rokom, do katerega najkasneje je davčni zavezanec zavezan, plačati dolg. Davčno oblastvo tudi nima pravice, da bi ocl tega dne dalje zaračunavalo zamudne obresti. Kjer koli torej pravi zakon: davek »dospeva« tega in tega dne, pomeni to, da morajo davčni zavezanci tega dne začeti s plačevanjem dospelega davka. Kjer pa veli zakon: davek se »plača« ali »se mora plačati« do tega in tega dne, pomeni to, da je ta dan oznamenovan z zakonom za poslednji dan, do katerega je davčnim zavezancem prepuščeno, da sami prostovoljno plačajo dospeli davek. Po poteku tega plačilnega roka je davčno oblastvo upravičeno, poseči po prisilnih, izvršilnih ukrepih zoper vsakega zavezanca, ki ni poarvnal dospelega davka do zakonskega plačilnega roka. Prav tako je zavezano po brati od tega dne dalje od davčnega zavezanca tudi zamudne obresti.
★
I). C. — D. L. — Leta 1936 ste v novembra posodili neki osebi večjo vsoto proti vknjižbi na hišo. Obresti so znašale 8 odst. V marcu leta 1939 vam je bilo posojilo vrnjeno ter za to posojilo izvršen tudi izbris vknjižbe zastavne pravice. Rentninske prijave takrat davčni upravi niste predložili, prejeli pa »te sedaj od nje poziv, da to storite naknadno. Na osnovi prijave ste prejeli od davčne uflfave plačilni nalog in sicer za ves čas. Predpisana vam je bila 12 odst. rentnina * avtonomnimi dokladami. V času od 1. IV. 1937 pa do 10. VIIL t. L ste bili brez posla. Ali lahko zahtevate odpis avtonomnih doklad za čas brezposelnosti? Ali vam bo davčna uprava predpisala kazen zaradi neprijavljene rentnine? — S pritožbo ne boste uspeli. Po našem mnenju ni popolnoma izključeno, da bi vam davčna uprava v smislu uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj ne predpisali tudi Je davčno kazen, ker rentninske prijave niste pravočasno predložili. Davčna obveznost za davek na rente, nastane dne 1. januarja prihodnjega leta (▼ vašem primeru leta 1937). pred katerim so nastali pogoji za davčno obveznost. V ostalem pa vzemite na znanje, da uživajo izvestno olajšavo pri odmeri rectnine samo vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodek, zavezan kateremu koli neposrednemu davku, ni po ocenitvi davčnega odbora večji od 10.000 din.
R. A. — M. M. — Imate malo hilico ln »te oče 13 otrok, od katerih jih živi še osem. Zadnji otrok je umrl 1930. Ali ste prosti državnega davka kot oče osmih ie živečih otrok? — Davčna oprostitev se nanaša žal le na osebe, ki imajo 9 ali več živih otrok, od katerih najmlajši ni prekoračil 14. leta starosti. Vsota vseh predpisanih davkov po vseh davčnih oblikah pa v takšnih primerih ne sme prekoračiti 500 din.
A. P. — P. — Kupiti nameravate mali kmečki mlin za domačo uporabo, v katerem bi mleli žito tudi sosedom. Promet bi znašal letno okoli 10.000 kg. Ali morate imeti za to obrtno dovoljenje in od koga? Ali boste obdavčeni pavšalno, ali boste plačevali pri-dobnino? — Obrtno dovoljenje prejmete od pristojnega sreskega načelstva. Po našem mnenju vam davčna uprava ne bo predpisala pavšalne pridobnine, ker v seznamu štirih kategorij malih obrtnikov, ki se obdavčujejo s pavšalnimi zneski, mlinarjev ni najti. Zato morate davčni upravi v svrho odmere pridobnine in prometnega davka predložiti predpisani prijavi. nakar se vam bo odmerila pridobnina in prometni davek, ki ju bo ugotovil davčni odbor.
D. A. — Z raznimi številčnimi podatki nam predo-čujete razliko glede predpisa zgradarine, ki znaša letos v primeru z lanskim letom 378 din več. Vpca-iujete nas, na kakšen način je nastala ta razlika. — Pii najboljši volji vam zaprošenega pojasnila ne moremo dati, ker »e zemljarina t letu 1939 in v letu 1940 ni spremenila. Morda je razlika utemeljena z novim predpisom prispevka y narodni obrambni sklad. Javite se pa davčni upravi, ki edina vam na osnovi davčne knjige more dati točne informacije.
P, J. — V. — Ali in kako bi mogli nakazati denar za Ameriko za kupljeno hišo? — Na noben način! Denar vložite pri kaki tukajšnji banki, ki naj osebi v Ameriki sporoči, da je kupnina pri njej založena in da more z njo v mejah naše države prosto razpolagati. V ostalem prejmete točna pojasnila tudi pri tukajšnji podružnici Narodne banke.
»Golica«. — Glede špecialnega dodatka k neposrednim davkom se bomo na pristojnem mestu še informirali ter vam na vaše pismo z dne 25. XI. t. 1. odgovorili prihodnjič.
Pravna
Uredbe, ki ščitijo osebe, poklicane v vojaško službo, pred upniki
Od 7. oktobra 1939 je v veljavi Uredba o odložitvi plačevanja najemnin, ki jih dolgujejo osebe, poklicane v vojaško službo (Službeni list od 11. oktobra 1939) od 14. maja 1940 pa Uredba o odložitvi izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi.
Bistvena vsebina prve uredbe je sledeča:
Od oseb, poklicanih v vojaško službo za najmanj 15 dni, izvzemši službo v stalnem kadru, se ne more dokler so v tej službi in še tri mesece po odpustitvi iz te službe, zahtevati plačilo dolžnih najemnin za stanovanja, ki jih imajo v najemu, kakor tudi ne tistih najemnin, katerim dospe rok plačila, ko so v vojaški sdužbi.
To velja tudi za najemnine za poslovne prostore, če je moral najemnik zaradi
poziva v vojaško službo ustaviti posel, ki se je tu opravljal, ali se je ta posel zato znatno zmanjšal.
Ce v vojaško službo ni pozvan najemnik, namreč oseba, ki je pretežno skrbela za vzdrževanje najemnika, se za isti čas ne more zahtevati od najemnika, naj plača dolžne najemnine in tudi ne najemnine, katerim dospe rok plačila v času, ko je oseba, ki je pretežno skrbela za njegovo vzdrževanje, v vojaški službi.
Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na tiste najemnike, katerih dohodki zaradi njih poziva v vojaško službo niso bili zmanjšani.
Ko preteče čas, določen in naveden v I. odstavku, sme zahtevati najemodajnik od najemnika plačilo najemnine, ki ji dospe rok po tem času. Poleg redne najemnine sme zahtevati, naj mu plača tudi še 50 odst njenega zneska kot odplačilo dolžnih najemnin, katerih plačilo je bilo odloženo.
Glede odložitve izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi je pa odrejeno:
Proti osebam, poklicanim v vojaško službo, izvzemši službo v stalnem kadru, se ne sme, dokler so v vojaški službi kakor tudi 30 dni od odpusta iz te službe, ne dovoljevati ne opravljati nobena izvršba za poplačilo denarnih terjatev, ki se opirajo na zasebnopravne naslove, ali da bi se izposlovala druga zavezančeva dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju ali za izpraznitev in predajo rabokupnih stvari.
Preden dovoli izvršilno oblastvo izvršbo ali opravi kakršnokoli dejanje zoper fizične osebe ob izvršbah iz prednjega odstavka, mora po službeni dolžnosti ugotoviti, ali je zavezanec v vojaški službi, oziroma če je bil v vojaški službi, ali je preteklo 30 dni od odpusta iz te službe. Pristojna vojaška in občinska oblastva morajo na zahtevo izvršilnega oblastva in prizadetih oseb takoj izdati potrdilo, da je zavezanec, oziroma da ni zavezanec v vojaški službi, oziroma da je preteklo ali da ni preteklo 30 dni od odpusta iz te službe. Prošnje, naj se izda tako potrdilo, in potrdila sama so oproščena vseh taks.
Izvršilno oblastvo ustavi po službeni dolžnosti izvršbo, ki je bila dovoljena proti predpisom prednjih odstavkov in razveljavi hkrati vsa že opravljena izvršilna dejanja.
Od predpisov te uredbe se izvzemajo:
Terjatve službo j emnikov vseh vrst, ki izvirajo iz službenega razmerja in terjatve za vzdrževanje.
R. I. P. — Ali ima nezakonska hči pravico zahtevati doto ali »balo« od nezakonskega očeta. — Po zakonitem določilu občega državljanskega zakona, ki dosedaj še ni spremenjen, more zahtevati nezakonska hči doto le od svoje rodne matere ali od njenih staršev. Nezakonski oče je dolžan skrbeti za vzgojo, oskrbo in preskrbo otroka vse dotlej, da se more otrok sam preživljati. Čim je nezakonska hči poroči preneha očetova dolžnost preživljanja, k« pade v dolžnost zakonskega moža.
»Mokronog«. — Uredba o zaščiti najemnikov. — To uredbo smo t bistveni vsebini objavili v nedeljskem »Jutra« od 23. novembra 1940. Najemnine sa poslovne prostore, ki ste jih dali v najem tudi ne smete zvišati. Po Uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije bi bili občutno kaznovani z zaporom in denarno kaznijo, če bi zahtevali za poslovne prostore višjo najemnino, ko ie pa bila na dan 1. septembra 1939.
»Stroj«. — Sestra Vam Je posodila denar za nakup stroja. Ali je račun, ki se glasi na njeno ime, dokazilo, da jc stroj njena last. — Če Vam je sestra denar za nakup stroja samo posodila, stroj ni njena, ampak Vaša lastnina. Račun glaseč se nanjo, ne more biti dokazilo za njeno lastnino, ker stroj ni nikdar prišel v njeno last. V zavarovanje njene terjatve ji pa morete stroj do polne vrnitve posojila, zastaviti. V času zastavitve pa sme Vam dovoliti rabo stroja.
»Periferija« — Pošljite točen naslov, da odgovorimo obširneje in pismeno.
S. M. — Kahšna mora biti kavcija »a možitev art-poročnika in a«, kapetana. — Za oienitev častnika je predvideno gmotno zavarovanje in sicer za po-ručnika najmanj 80.000. —din za kapetana II. razreda pa najmanj 50.000.— din. Častnik se sme poročiti z izvoljeno osebo le, če more ta oseba po svoji častitosti in nravnem vedenju, po svoji izobrazbi in vzgoji ter po ostalih svojih lastnostih postati častnikova žena. Njeni roditelji morajo biti na glasu vrlih in častnih ljudi. Uredba o ženitvi častnikov je izšla v Službenem listu t dne 19. januarja 1935.
A." O. — Plače rezervnih podčastnikov. — Pojasnilo. ki ste ga dobili tam, v nobenem pogledu ni točno, člen 53. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice govori pač o tem, da imajo rezervni podčastniki iste pravice kakor aktivni glede brezplačnega zdravljenja in podobnih ugodnosti, ne govori pa o plačah rezervnih podčastnikov. O denarnih prejemkih govori {len 270., ki pravi, da »rezervni podčastniki za čas vojaških vaj v mirnem času, kakor tudi v vojni dobi, ne dobivajo niti plače niti ostalih dodatkov, predvidenih za aktivne podčastnike«.
Rezervnim podčastnikom priporočamo, naj se za potrebna pojasnila raje obračajo na vojaške urade, da si s tem prihranijo mnoga razočaranja in da se ognejo možnim neljubim posledicam, če bi se ravnali po tako nestvarnih nasvetih. Vsem interesentom svetujemo, naj si nabavijo knjigo majorja Slavka A. Farkaša »Zakon o ustroistvu voiske in mornarice«. Delo majorja Farkaša je telo izčrpno, vsebuje vse do. datke in izpremembe. V njei se najdejo vsa potrebna pojasnila, da jih ni treba iskati pri raznih nestrokovnih svetovalcih.
Zdravniška
I. S. Kr. pri Pt.: Pred dvema letoma ste si baje pokvarili želodec. Ni vam prijalo meso, paprika, salata, pa tudi ne vino. Zdravniška preiskava, kakor tudi rentgen, ni mogla ugotoviti ničesar pozitivnega. Potem, ko ste se nekaj časa držali diete, se vam je stanje izboljšalo. Ko ste sc pred par meseci pregrešili v pogledu diete, se vam je stanje ponovno poslabšalo. V glavnem imate sledeče težave: zjutraj se vam pehajo neke grenke sline. Pri umivanju zob krvavite iz »st. Mesa in alkohola ne prenašate. Odvaia-nje je neredno. Blato je sluzasto, ali pa v obliki kro-lgic. Med blatom opažate svetlo kri. Stalno imate isto težo in se nikakor ne morete zrediti. — Iz znakov, ki jih navajate, se n« more točno reii, da gre ravno za rano želodca, odnosno dvanajsternika. Izven dvoma pa je, da gre za neko obolenje želodca, odnosno prebavnih organov, pri katerem igra tudi nervozna komponenta veliko vlogo. Napačno bi bilo sklepati, da gre n. pr. samo za obolenje črev. Treba je namreč pomisliti nt vpliv, ki ga ima vsak organ telesa na drugega. V slučaju okvare enega organa, se poruši ravnotežje telesa, kar vodi k bolezni. V vašem primeru bi bilo treba pregledati po vrsti: stanje zobovja, želodec (rentgenološko, in želodčni sok), jetra, blato, urin in kri. Sele na podlagi vseh teh ugotovitev, bi se moglo odločiti za to sli ono bo> lezen. Svetujem vam zato, da te napotite v kako večjo bolnico, kjer boste ostali približno teden dni
v svrho preiskave, nakar se vam be odredilo potrebno
zdravljenje.
M. R. Ljubljana. — Dokler ima žena perilo, je zmožna materinstva.
Bodoča mati: Mislim, da je dotični zdravnik menil, da imate slabo razvito maternico. V takih primerih se razširi maternični vbod. Možno pa je tudi, da je dotični smatral, da imate jajčne kanale za-mašene. Tudi ▼ takih primerih prihaja v poštev nekaj sličnega. Najboljše je, da greste ponovno k zdravniku, ki vas je preiskal in ki vas torej pozna, da vam pojasni vaš položaj.
Jesenice 13: Vse vaše težave so živčnega izvora in verjetno prehodnega značaja. V poštev bi prišli vaja v obvladanju samega sebe, torej neke vrste avtocu-gestija. V drugi vrsti pa so potrebna razna sredstva za pomirjenje živcev. Obenem priporočam po možnosti brezmesno hrano, pa tudi hrano brez ostrih začimb. Gojite intenzivno tudi telovadbo io šport.
F. Novo mesto: Po vašem opisu sodeč imate kronično vnetje debelega črevesa. Obenem so se vam ponovili hemeroidi, na katerih ste bili pred leti operirani. — Priporočam tako zvano jabolčno kuro. Skozi 4 do 5 dni vživajte dnevno 1 kg zribanih svežih jabolk. Kasneje šele preidite k normalni hrani. Po potrebi ponovite opisano kuro, ki naj traja ponovno 2 do 3 dni. Glede hemeroidov priporočam mrzle ob-kladke in lahka odvajalna sredstva. Ako se ne bi stanje izboljšalo v 3 do 4 tednih, pojdite ponovno na operacijo.
I. L. v P.: Ako vam je specialist na podlagi preiskave z mikroskopom izjavil, da ste zdravi, potem lahko to tudi verjamete. Vse, kar še sedaj opažate, so ostanki vnetja nekih malih žlezic, ki so pa povsem neopasni. Na podlagi tega lahko živite povsem normalno življenje brez vsakih omejitev tako v hrani, pijači, kot v športu. Ostala vaša naziranja so zmotna. Predaleč bi šel, ako bi vam hotel vse pojasnjevati. Kadar boste o priliki zopet obiskali kakega zdravnika, se pogovorite ustno o tej temi.
M. L Smrečje: V naših krajih nastopi običajno prvo perilo med 13 in 15 letom. Ako se zakasni za par mesecev, to še ne znači, da bi bila po sredi bolezen. Svetujem, da zaenkrat ne podvzamete ničesar. Ako pa perilo ne bi nastopilo še 1 do 2 leti, potem pojdite k specialistu za ženske bolezni.
(Do mata vodi tudi Ke5, 30 Dh5+, Sg5, 31. Lg5: itd.).
30. Sd4—c6-h, Kc5—c6, 31. Se6—d4+, Kc6—b6, 32. Sd4—b3+,
(Beli ne najde takoj prave poti).
32. ...Kb6—b5, 33. Sb3—d4 + , Kb5—b6, 34. Sd4—f5+i, Kb6—a5.
(Ne gr« več Kc6. 35. Se7+. Na Kb5 pa bi dobili celo 35. Td6:!, Df5\ 36. Db7: + itd.).
35. a2—a3!!, b4:a3.
(IzsiH j eno. Grozilo je ab4:+ in nato ie Db3+ itd).
36. Tdl—al! Se4—c5, 37. Sf5xI6. Dc8— c6, 38. Tal:a3+, Sc5-*4. (Ali Kb6, 39 Tb3+ itd.).
39.	Ta3:a4 + !!. Dc6:a4.
(Na Ka4: bi sledillo 40. Da2+, Kb4. 41. Da3 mat).
40.	Df7—c7+. Ka5-b4. 41. Dc7—c3 mat.
Vasja Pire
ŠPORT
Predzadnje štiri tekme
Srečanja v XIII. kolu slovenske lige bodo v Ljubljani, Celju in Mariboru ter na Jesenicah
V ostalem sporeda
Medklubski odbor ljubljanskih šahovskih klubov priredi pod okriljem Slovenske šahovske zveze v sredo, dne 11. decembra ob 20. v gostilni »Mrak« velik brzoturnir za individualno prvenstvo Ljubljane. Pravico udeležbe imajo vsi šahisti v Ljubljani, ki so verificirani kot člani Slovenske šahovske zveze. Udeležene" bodo razdeljeni najprej v več predskupin po 12 igralcev. Zmagovalci iz prsdskupin bodo nato igrali finale. Za finale je predvidenih več lepih nagrad.
Čeravno je poteklo sedaj že nad 3 mesece od občnega zbora Jug. šah. saveza v Celju, ni stavil poslovni odbor saveza v Zagrebu doslej še nobenih predlogov glede predvidene reorganizacije Jug. šah. saveza na podlagi novih narodnih savezov. Slovenska šahovska zveza se je glede akcije za reorganizacijo informirala pri Poslovnem odboru saveza v Zagrebu, pa do trenutka, ko je pisano to poročilo, še ni prejela nobenega odgovora. V Celju je bilo na občnem zboru po želji samih članov novega poslovnega odbora saveza dogovorjeno, da bo Poslovni odber izvedol reorganizacijo saveza v približno 3 mesecih.
V turnirju nemških mojstrov na Poljskem je zbudil posebno pozornost naslednji poraz Bogoljubova.
Sicilijanska obramba Beli: Mross	črni: Bogoljubov
I.	e2—e4. c7—c5, 2. Sgl—f3, d7—d6, 3. d2—d4, c5:d4, 4. Sf3:d4, Sg8—f6, 5. Sbl— c3, e7—e6, 6. Lfl—e2, Lf8—e7, 7. 0—0, a7—a6, 8. Lcl— e3, Dd8—c7, 9. f2—f4, Sb8— d7,
(V poštev prihaja tudi Sc6 Bogoljubov pa se od nekdaj poslužuje raje poteze Sbd7). 10. Ddl—d2,
(Nenavadno. Običajno nadaljevanje je 10. Khl ali pa Del ter potem Df2 ali Dg3).
10. ... b7—b5, 11. f4—f5!?, (Najbrž ne povsem korektna poteza, s katero pa beli v partiji uspe. Res je bil beli že tako rekoč prisiljen k odločnejši akciji. Če bi dopustni Lb7 z napadom na e4, bi bila njegova pozicija očividno slabša).
II.	... Sd7—c5(?)
(Čeprav bi to na videz nasprotovalo principom, bi bil tu črni lahko vlekel e6—e5. Po SI3 ali Sf3 sledi potem s tempom Lb7 in kmet e4 je vedno resno ogrožen. Če pa potem beli odgovori 12 Sd5, ostane črnemu po zamenjavi skakača močan prosti kmet e5, pa še pritisk na c- iinij5)-
12. f5:e6, f7:e6, 13. Le2—f3, b5—b4, 14. Sc3—e2, e6—e5?
(Sedaj ta poteza še daleč ni več tako dobra. Na e6 in f5 ostaneta črnemu ves čas slabi točki. Seveda pa ie biio treba že ne- j kaj storiti za kmeta b4, ko je obenem gro- ; žilo e5. Verjetno je najboi) enostavno Sce4:, saj je na Db4. možno d6—d5I).
15.	Sd4—b3, "Sc5:e4?
(Ta kmet prinese črnemu vsekakor pogubo Beli oride de odločMnega napada).
16.	Lf3:e4, Sf6:e4. 17. Dd2—d5! (Neprimerno mcčneiše nego Db4:).
17.	... Lc8—b7, 18 I)d5—17 + , Ke8—d7. 19. Df7—f5+, Kd7—d8,
(Izgleda, da se celo črni s svojim kmetom več »ku?a izogait' remiju pa za- j to ne igra več Ke8 V resnic: je zaradi ne-sigurne policije s-^ojega kra'ja črni pač že izgubljen).
20. Tal—dl, Le7—f6, 21 So3—d2. Dc7— d7, 22. Df5—n5, DJ7—c6, 23 Dh5-g4, Kd8—e7?
(Po tej novi napaki odloči bel' v sijajnem stilu. Treba ie bi.'lo vlec; Dd7 in beli bi moral menjati dame, če bi hotel igrati na zmago). 24. Tfl:f6!!
(Popolnoma korektna žrtev). 24. ,. g7:f6, 25 Dg4—g7+. Ke7—e6, 26. Sd2—f3, Dc6—c8,
(Zaradi grožnje 27. Sd4+ izsiljeno. Na Dc4 bi prišlo 27. Sf4+ itd., ker pade potem Lb7 9 šahom). 27. Se2—d4-H!
(Nova sijajna žrtev. zopet popolnoma korektno Čeprav ima sedaj beli ceflo trdnjavo manj, je njegov napad nevzdržen). 27. . . e5:d4. 28. Sf3:d4 + , Ke6—d5. (Če Ke5. potem seveda najprej še 29. De7 + ). 29. Dg7—f7+, Kd5—c5,
Cisto blizu Je že konec najvažnejšega prvenstvenega tekmovanja na domačih tleh in že prihodnjo nedeljo bomo vedeli za novega in prvega prvaka Slovenske nogometne zveze. Nogomet pa je takšna Igra, da lahko Se v zadnjem hipu preobrne v«e račune, pa zato ni dobro govoriti o končnem zmagovalcu, preden nI sodnik zaključil zadnje igre. Teoretično so v vrstnem redu po tabeli možne Se nekatere spremembe, da celo na vrhu, kjer je ncdaj Ljubljana z eno točko naskoka na prvem mestu in ima naslov bodočega prvaka bolj ali manj že v rokah. Ce pojde vse brez presenečenj, bo zelo verjetno tako tudi ostalo. Za enkrat pa le počakaj mo Se onih ! sedem dni....
Predzadnjih osem točk v slovenski ligi za sezono 1940/41 bo oddanih torej danes v naslednjih srečanjih:
Mars—Maribor
Ob 14.15 na igrišča Ljubljane s predtekmo ob 13.
Borba dveh enajstoric, ki sodelujeta kot drugoplasirani v tej konkurenci iz Ljubljane in Maribora. Mariborčani so zdaj na predzadnjem mestu in bi jim bila današnja zmaga več ko dobrodošla, toda Marsovci so na domačih tleh še nevarnejši kakor zunaj in verjetno bosta obe točki ostali v Ljubljani. Tudi prvo srečanje se je končalo s 3:1 za Mars.
Olimp—Ljubljana
Ob 14.15 na igrišča Olimpa v Gaberju pri Celja
To bo srečanje zadnjega s prvim v tabeli, v katerem bržkone vsa dobra volja in niti domači teren ne bosta mogla preprečiti, da bi Ljubljana ne spravila vsega izkupička. Prav za prav pojde v tej tekmi Celjanom samo za rehabilitacijo po onem dvoštevilčnem in najhujšem porazu vsega tekmovanja (0:10), kl so ga doživeli v Ljubljani.
Železničar—Amater
Ob 14.15 na stadiona Železničarja
Mariborski prvi predstavnik v ligi še zmerom kandidira na prvo mesto in bo danes na lastnih tleh z Amaterjem obračunal za izgubljeno točko (2:2) v Trbovljah. Zelo verjetno Trbovelj č&ni tudi to pot ne bodo mogli uspeti kakor že v nekaterih zadnjih srečanjih, tako da bodo železničarji bržkone ostali Ljubljani prav do zadnjega tik za petami.
Bratstvo—Kranj
Ob 14.15 na stadionu Bratstva
Ponovitev gorenjskega derbyja na Jeseniških tleh, ki bo minil predvsem v znamenju prestiža za obe moštvi, ki sta krepko zasidrani sredi tabele in se jima ne more dogoditi nič več hujšega. Jeseničani se v tej tekmi pripravljajo na to, da bodo kolikor mogoče izravnali vsekakor precej izdatni poraz (1:4) iz Kranja.
zavzema najvidnejše mesto velika nogometna prireditev v Beogradu, ln sicer
medmestna tekma
Beograd—Zagreb
s predtekmo juniorskih reprezentanc Srbije in Hrvatske. Obe prvi enajstorici bosta nastopili v najmočnejših postavah — za Beograd večina BSK-a, za Zagreb pa večina Gradjanskega in obeta prireditev vzbuditi mnogo zanimanja, tem bolj, ker bo v zvezi z današnjo proslavo zedinjenja in gostovanjem najboljših hrvatskih nogometašev v prestolnici obenem tudi velika sportno-nacionalna manifestacija.
Po vzorcu beograjske tekme sta se za medmestno tekmo za danes dogovorili tudi mestni reprezentanci Novega Sada In Subotice.
Dalje moramo tukaj omeniti 5e zaostalo tekmo iz jesenskega dela tekmovanja v hrvatski ligi, in sicer med Hajdukom tn Splitom v Splitu. Prvo tekmo Je HNS na protest Splita razveljavil, čeprav je do konca manjkalo samo še 9 minut, in tako morata danes obe enajstorici vso igro ponoviti.
Med ostalimi športniki so v teh dnevih zelo agilnl
table-teniški igralci
Pri nas doma se je včeraj začelo in se bo danes ves dan nadaljevalo (v prostorih Mladike na Kodeljevem) Izbirno table-teniško tekmovanje za določitev dveh najboljših moštev iz Slovenije, ki bosta še v teku tega mesca nastopili na državnem prvenstvu v Zagrebu. Tamkaj imajo prav v teh dnevih table-teniško prireditev večjega obsega, in sicer v obliki troboja med Nemčijo. Madžarsko in Hrvatsko.
Slednjič moramo opozoriti še na eno prireditev, ki je glede sezone vsekakor nekoliko kasna, ima pa že staro tradicijo in jo na vsak praznik narodnega zedinjenja prirejajo slovenski atleti. V mislih Imamo današnji dopoldanski
»Tek zedinjenja46
s startom In ciljem pred kraljevim spomenikom v Zvezdi (ob pol 11.). Tekmovalci bodo kakor vsako leto tekli na dveh progah po mestnih ulicah, od katerih vodi daljši tudi čez Ljubljanski grad. Kakšna bo udeležba, je težko reči, ker je ta prireditev po nesrečnem naključju prišla v dobo nerešenih sporov med prireditelji ln Slovensko lahkoatletsko zvezo, kar bo Imelo gotovo slabe posledice za njen športni uspeh, še bolj pa za njen propagandni namen. Na odsotnost velikega števila atletov, kl jo napovedujejo z vseh strani, bale niso imeli vpliva niti nekateri glasovi, češ da naj bi vsaj ta športna manifestacija v okviru proslave državneera praznika nudila atletom priložnost, da bi složno nastopili in pokazali pot onim, kl so se okrog1 njih sprli za zeleno mizo.
SSZ je storila pm korake
Naša vrhovna predstavnica v športa je bila ustanovljena še pravočasno, vendar potrebuje sodelovanja vseh narodnih zvez
Na prvi plenarni seji Slovenske športne zveze dne 26. t. m., o katere poteku smo nekaj več poročali v pet kovi številki našega lista, je med ostalimi govoril tudi njen tajnik g. Joso Goreč in v svojem poročila nanizal nekaj značilnih težav, s katerimi se mora slovenski šport boriti v novih razmerah. 2e ti podatki kažejo dovolj zgovorno, kako potrebna je bila ustanovitev te vrhovne predstavnice slovenskega športa in je samo škoda, da nekatere športne zveze še niso dovolj spoznale njenega pomena. Iz tajnikovega poročila posnemamo med drugim naslednje:
Ze takoj pri ustanovitvi SSZ in tudi v dobi petih mesecev od obstoja se je videlo, da med večino narodnih zvez za to športno centralo ni bilo pravega razumevanja. Položaj se je zdaj nekoliko izboljšal, kaže pa, da bo le še trajalo, preden bodo vse organizacije spoznale vrednost takšne skupne organizacije. Zveza je takoj po ustanovitvi opozorila nase kot na organizacijo, ki je pozvana, da sodeluje pri vprašanjih športa kot strokovni organ in zaščiti ob vsaki priliki njegove interese.
Glavno delo zveze je šlo dozdaj za ustvaritvijo sporazuma med vsemi tremi vrhovnimi narodnimi zvezami in odstranitvijo i sporov, ki so se pri tem pojavilL SSZ je bila takoj priznana kot enakopravna organizacija s »Hrvatsko športsko slogo« in s »Savezom srbskih športnih savezov«, žal pa so se pir urejanju sporov pokazale velike težave, kl tudi sedaj še niso odstranjene. SSZ je pri tem delovala popolnoma samostojno ln odklanjala vsako naslonitev na katero koli drugo stran. To velja ne glede na dejstvo, da se je posebej pogajala s SSSS, da bi uredila razdelitev sredstev iz pozicije 1.087 v proračunu ministrstva za telesno vzgojo, ki so bile še na razpolago po stari ureditvi športa v državi. V tem primeru je šla v skupno akcijo, da bi se te postavke prilagodile novim razmeram, pri tem pa vzela za podlago, da je lz lanske proračunske postavke prejel šport v Hrvatski 2,802.900 din, v Sloveniji (skupno z JZSS) 112.500 din, v ostalih srbskih pokrajinah pa 668.500 din. Iz letošnje proračunske dobe je dobila Hrvatska 1,800.000, srbske pokrajine 190.000, Slovenija pa nič, kar pomeni, da je bilo i v dveh proračunskih dobah r t Hrvatskem :	...
I izplačanih 4,613.90 din, v srbskih pokra j i- 1 in Korotana.
nah 858.500 din, v Sloveniji pa 112.500 din. Sporazum je bil dosežen tako, da naj bi narodne zveze v Sloveniji dobile 531.000, v srbskih pokrajinah pa 1,039.000. To je bil predlog, o katerem pa žal ni verjetno* da bo sprejet v celoti.
Ker se vse reorganizira v športu, st Je SSZ sporazumno s SSSS odločila tudi, da je treba likvidirati tudi organizacije, ki so se preživele, to je predvsem »Savez športnih savezov«, ki že leta ne deluje, pa vendar uživa visoke podpore države in banovine. Značilno je, da ta savez že dve leti ni imel seje, pa je iz lanskega proračuna prevzel din 31.500, iz letošnjega pa tudi že 5.000 din, razen posebne dotacije iz proračuna banovine Hrvatske. SSZ zastopa stališče, da v bodoče nima pomena vzdrževati tega foruma, ki je že dve leti de fao-to mrtev.
Nekoliko drugačen je položaj glede »Jugoslovenskega olimpijskega odbora«, ki je v sporu s srbskim delom in ne pride do ureditve in pomirjenja. SSZ je bila mnenja, da ta likvidira in se ustanovi nov, ld bo užival zaupanje vseh, in sicer po predstavnikih HSS, SSSS in SSZ.
Zaradi vedno večje razdelitve na nove upravne enote, posebno še tam, kjer je delo pridržano zasebni pobudi, se je pojavil tudi predlog, naj se ustanovi stolica za telesno vzgojo na ljubljanski univerzi. SSZ se je zavzela tudi za to, naj bi slovenske pokrajine dobile tudi primerno zastopstvo med višjim uradništvom ministrstva za telesno vzgojo.
V zvezi je doslej včlanjenih 12 narodnih zvez, 5 športnih panog pa je zastopanih samo po posameznih klubih, ker še nimajo svojih zvez. Poudariti pa je treba, da bo bodoči razvoj vse bolj zahteval organiziranje po narodnih zvezah, ker bodo tako razdeljena sredstva v javnih proračunih in so tudi ostale vrhovne organizacije organizirane po teh načelih. Naloge, ki čakalo SSZ so še velike. Brez dvoma je prišla zveza v času, ko jo slovenski šport nujno potrebuje, ker je treba biti na straži, da bo dosegel enakopravnost za tisti del jugoslovenskega športa, ki je pokazal največ konstruktivnosti, največ zrelosti in največ uspehov.
Pokalna tekma na Igrišču Mladike. Danes ob pol 11. bo na igrišču Mladike pokalna tekma med prvima moštvoma Mladike
mode
žol, grah, leča in bob. mleko in vsi mlečni
fcdeHd
Offlji«ovih hidratov ie mnogo v sladkorju. v žitaricah, koruzi, torej tudi v kruhu. »Jv ovseni kaši in ovsenih kosmičih. tw tudi v sočivju. krompirju, rižu Vitamini so življenjsko važne nadome-stilne snovi, ki pospeš i: Jo delovanje žlez, rast kosi: ir« krope raravne obrambne sile telesa. Učink ;e' • že v prav majhnih količinah. Vitarn: vsebujejo: jetra, šoi-nača, zelena s*. a in sploh vsa presna zelenjava, sadit- !••• sveži ter brezalkoholni sadni sokosi. Sad to ni samo p.slastica ali nameček; tvoriti b« moralo važon del obeda in večerje.
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH LN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI »IOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Sadni kis
Obleke s pletenimi vložki
Morda ste kupile v trgovini cenen ostanek blaga, ki ga ie preveč za bluzio in premalo za obleko Tu si kai lahko pomagate z novo modno zamislijo, ki predlaga sestavo tkanine s pletenimi deli. Tudi pri popravilu starih ponošenih oblek je v^avljanje pletenih vložkov odličen pripomoček kaiti z niimi nadomestimo in prekrijemo obrabljene dele na obleki, da je zopet videti kakor nova.
Volno za pletenje izberemo v barvi blaga obleke ali oa v povsem kontrastni barvi. Tako poživimo n. pr črno obleko z vložki iz jagodno rdeče volne, rjavo z zelenimi pletenimi vložki, temnomedro s svetlomodrimi itd. Kot nadomestne dele
Dva okusna z"mska plašča
pletemo navadno rokave, oplečnik, srednji del života, žepe ali ovratnik in man-šete.
Na prvi obleki, ki jo predočuje naša skica, je videti sestavljene rokave pleten ovratnik in enako pleten srednji del života.
Naslednji obleki vstavimo preko prsi široko pleteno progo, ki io prekinemo s pokončnim obrobkom iz blaga za gumbe. Tudi reverji so pleteni kakor tudi ozki. pokončni žepi. izpod katerih izhajata dve gubi na krilu.
Pri tretji skici nas zanimajo ozko pleteni rokavi, kratek pleten oplečnik s pletenim dečjim ovratnikom in moderni pleteni žepi.
Za nežne in vitke postave priporočamo
pletene vložke iz tako zvane angora volne. Mladostno in ljubko učinkuje obleka s stranskimi deli iz angora volne in s pletenimi rokavi in hrbtom iz enake volne. Obleko zapremo spredai s patentno zadrgo v odgovarjajoči barvi. Kroi za obleko in pletene vložke dobite na krojni poli revije »Ženski svet«, septembrsko-decembrska številka. Krojno polo lahko naročite posebej pri upravi »Ženskega sveta«. Ljubljana, Aleksandrova cesta.
Vsaka dama
si želi imeti plašč al! kostum res lepo in elegantno izdelan. Zato ga naroči pri strokovnjaku za damsko krojaStvo.
Priporoča se Vam
LINDIČ ALOJZIJ,
Rožna dolina, Cesta VHI 27.
; Poseben specijalist za ohlapne plašče. Na željo pridem na dom — Sprejemam tudi stara popravila. Pri naročilu na ta oglas dobite poseben popust.
Na isti krojni poli najdete tudi kroj za okusno športno jopica ki jo sestavite iz blaga in pletenih delov. Jopico lahko uporabite za smučanje in za izlete, zlasti če ji ukrojite život iz nepremočljive balonske svile.
V vsakem gospodinjstvu ie kis nujno potrebna začimba, ki io tekom vser-» leta kuharica uporablja dan na dan. Vrhu tega pa je kis uporaben tudi v domačem zdravstvu za razne koristne obkladke ?a dodatke kopelim za osveženje pri slabostih ter omoticah i. t d.
Za vse to in še za marsikaj drugega se modra gospodinja poslužuie edinole zdravega vinskega ali kakega drugega sadnega kisa. Tako imenovana kisova esenca, ki se dobiva ob suhi destilaciji ler-a kot postranski pridelek ter prihaia močno z vodo razredčena v premet kot kis ali ocet je namreč zdravju zeio škodljiva, a tudi jedem ne daie priietnega okusa kakor pristni vinski ali sadni kis.
Pametno so ravnale one gospodinje, lci so si v jeseni iz grozdja, jabolk, hrušk ali kakega drugega mani vrednesa sadja ter celo iz vrtnega, oa tudi iz divje ras-
KRZNENE PLAŠČE
OVRATNIKE in MUFE s! izberete — po ugodni ceni pri
Ce ste dovoli spretne v šivaniu, lahko prvega in drugega napravite same in sicer na podlagi krojev, ki jih dobite na krojni poli revije »Ženski svet«. Tričetr-tin9ki široki plašč ima 96 cm prsne širine, dolgi s krzneno garnituro ooremlieni plašč pa je preko prsi širok 104 cm. Na krojni poli je prvi plašč označen s št. 3002, drugi oa s št. 3003. Krojno polo lahko naročite posebej pri upravi revije »Ženski svet«, Ljubljana. Aleksandrova cesta.
Naši jedilniki
Sestavljeni nai bodo tako. da vsebuje dnevna hrana vse štiri važne snovi ki so predvsem potrebne našemu organizmu. To so: tolšča. beljakovine, ogljikovi hidrati in vitamini. Vse to mora biti v dnevni hrani tako razdeljena da so naštete sestavine v pravilnem razmerju med seboi. Človek, ki tehta okoli 70 kg in dela srednje težko delo. potrebuje na dan 50 gr tolšče. 50—80 gr beljakovin, med njimi več rastlinskih nego živalskih, ter 500 ogljikovih iiidratov. Razun tega je še potrebna telesu voda in rudninske snovi.
Tclšč je največ v slanini, maslu, olju, loju, smetani, v orehih, kostanju, kokosu itd.
Beljakovin bogato je meso. kruh in vsi
močnati izdelM. jajca. sir. sočivje. t j. fi-
L.ROT
LJUBLJANA, Mestni trg 5.
točega jagodičja. ali tudi samo iz njegovih tropin pripravile za vse leto dober in zdrav sadni lds. Za one. ki so vse dobre prilike zamudile, vseeno ni še vse zamujeno. Ob uporabi svežih jabolk in hrušk si lahko tekom vse zime in pomladi prirejajo sproti sadni kis.
Sadni kis iz olupkov. Kadarkoli lupiš jabolka ali hruške polaga i v skledo vse nepoškodovane olupke in obrezke. ki ne smejo biti nagniti. Operi vse in stresi v primeren prsten lonec ali velik kozarec. To mešanico zali i s toplo vodo tako. da sega nekoliko prek i olupkov. Da se olupki ne dvignejo, jih lahko kakor kislo zelje obtežiš s čisto deščico in kamnom. Posodo zaveži z boli redko tkanino in jo postavi vrhu ognjišča, kjer ie toplo. Olupke in po možnosti tudi nekol:ko zrezane-ga sadia dodevai ob vsaki priliki kadarkoli uporabljaš v kuhinji ali pri iedi olup-ljeno sveže sadje. Vselej pa treba sproti zalivati olupke s toplo vodo. da so vedno popolnoma pokriti. V petih do šestih tednih se tekočina sikisa in dobimo zdrav mil kis. Izdelek ie boljši in izdatnejši, ako takoj izpočetka priliješ v posodo z olupki kako skodelico močnega vinskega kisa.
Ko je kis gotov ne sme več ostajati na istem toplem kraju ter v lahno pokriti posodi, ker bi se sicer izpremenil v vodeno brozgo. Odlij ga. počakaj, da se iz-čisti in sede gošča na dno. nakar ea precedi skozi krpo. Po potrebi mu primešaj še malo močnejšega vinskega kisa. ter ga
nalij v steklenice, ki jih dobro zamaši in položi v hladno klet
V jeseni si lahko pripravimo sadni kis iz malinovih. ribezovih ali grozdnih tropin zalijemo iih z eorko vodo in nekoliko vinskega kisa. premešamo, sicer pa postopamo kakor z olupki. Posebno ma-linov kis ie j ako okusen: razredčen z vodo nam služi lahko namesto vina za prirejanje vinskomak ter za okisanie jedi.
Nov! orehi
Prcmlkalnica
da dobiš v zemljepisna
POIZKUSIM APANAZA KLARINET PARAMARIBO MAHAGET APOLONIJA PRISEBNOST MIRAMAR
Premika i te besede tako. treh navpičnih vrstah tri imena.
Tri števila
Med števili 1900 in 2000 ie troje takih, ki imaio posebne lastnosti Vsako izmed njih je zmnožek štirih oraštevil. to ie števil, ki se daio deliti samo z eno in sama s seboj. Nobeno teh praštevil ni 1. in pri vsakem zmnožku so štiri različna pra-števila. Poiščite ta tri števila!
Dve magnetni palici
Srečata se dva prijatelja. Eden izmed njiju ima dve enako veliki železni palici.
»Pozdravljen. Tone!« pravi prvi. »Ena izmed teh dveh palic je magnetna druga pa ne. Ce uganeš brez kakšnih drugih pripomočkov, katera palica je magnetna, ti io podarim!«
Kako je Tone uganil, katera ie magnetna?
Skrit pregovor
VSAKDANJOST — UPORABA — ZGODOVINA — PODOBA — MAJNIK — VSEBINA — PETARDA — JAGODA — MUHAVOST — KRAVA — UHARICA — LAOTSE — STRUP — KRAJAN.
Iz vsake besede vzemi dve črki — iz zadnje tri — in sestavi iz njih pregovor.
Deljenje s črkami
L L M M L D S : ISK = ISSK
L V K D LELL LI DH LS I D L I DH D H S D H S
Namestu črk '-stavi pravilne številke, da dobiš račun, ki se izide. Ista črka nadomešča vselej isto števiiko.
Rešitve ie treba poslati najpozneje do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce, ki b~do vsaj tri uganke prav rešili, bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nasiad.
Ali pojde hitreje
Dva brata, ki ima eno samo kolo. hočeta priti od doma na določen kraj. Upata. da bosta precej časa prihranila na tale način: Najprej sede na k:lo starejši brat. se pelje naprej, pusti čez nekai časa kolo ob cesti in gre peš dalje. M ajši brat pride peš do kolesa, sede nani in se pelje za starejšim bratom. Ko ga dohiti, mu da kolo in gre zdaj spet on peš dalje. Tako delata, dokler ne prideta do
domenjenega kraja. Zdaj ie treba ugotoviti. ali sta na ta način prišla prej v krai. kamor sta bila namenjena. Upoštevati je treba, da hodi eden izmed bratov zmerom peš. Vsota delnih prog. ki sta jih obs sku-pai napravila neš. le prav toJikšna kakor znaša pot od c ma obeh bratov do kraja, kamor rta namenjena. Ce prideta oba cb istem času na cilj. bi prišla t- di peš ob istem času. Ali je ta razlaga tr^vilna?
Strti orehi
Tri skrivnostna Števila: Niso tako skrivnostna! Ce odštejemo od največjega števila naiprei prvo. ki ie za njim potem pa še drugo dobimo Števili 4.455 in '245. Ti dve novi števili imata že to pred i ost, da smo pri njih neznani ostanek odpravili. Ce razstavimo ti dve števili pa pra-faktorje. dobimo, da ie niun skupni mnogokratnik 45. Ce s tem Številom ki m>-ra biti tudi skupni mnogokratnik prvih treh danih števil (brez ostanka), delim* ta znana števila, dobimo vselei ostanek 27.
Premikalnfca: Tri zemljepisna imena so Sahalin. Opatiia in Daruvar.
Starinski nap*s: Kako nai bi bili leta 57. pr. Kristom že vedeli za štetje, ki se je šele kasneje začelo s Kristovim rojstvom?
Cevi: Uporabili so tri cevi po 7 metrov, dve Po 5 metrov in eno po 3 metre.
Skrit pregovor: Ponoči ie vsaka krava črna.
Zgodba brez črke »r«: Zgodb o mački in psu bi lahko navedli milijon Ze tistih, j ki so jih poslali naši vneti ljubitelji uga^k, i bi bilo lep kup Da pa bo vsakdo mislil, i da je bila njegova najboljša, ne objavljamo nobene. No — sai tudi tale zgodba — . če jo smemo tako imenovati — nima no-| benega »r«.
j Skrit pe nik; France Prešeren, j Stric Matic je nagradil pet pridnih rs-j sevalcev. Po eno knjigo revije »Življenje in svet« dobe naslednji:
Anica Jelovič, Zenica. Vojni lager 11, Tatjana Staničeva. Ribnica na Dol. Antm Cerkvenik. Ljubljana VII. Kavškova 13. Silva Antloga, Gotovlie 44.. p. Žalec in Marko Milač, Ljubljana, Rožna d lina V/15.
Kmetijska
posvetovalnica

Ogl. reg. S. Br. 7006/3f
Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
Fred Clatter:
a raztre
Silen naliv jc bil povod, da je profesor Harley Manners opustil ta dan svojo navado In ni šel peš domov. Izjemoma je eniu-at stopil v avtobus. Sedel je v prenapolnjeni voz ter se poglobil v svoje misli o problemih predavanja, pri tem je držal pod desno pazduho debelo knjigo, med koleni pa zaprt dežnik. Medtem ko se profesor Manners sploh ni zanimal za sopotnike, ga je vendar z največjo pozornostjo opazoval mož, ki mu je sedel nasproti. Temu možu je bilo ime Birdle Smith in preživljal se je s tem, da je izkoriščal slabosti svojih sopotnikov, zagrešivšl včasih razne manjše ukane in žepne tatvine.
Opazujoč profesorja je dognal, da je to čudak ali blaznež, zakaj učenjak je zrl pred se, kakor da je v mi3lih bogve kje, skoraj neopazno je gibal z ustnicami in sprevodnik ga je moral trikrat pozvati, da plača vožnjo. — To bo najbrž kak profesor, — si je dejal Birdie, — in brez dvoma nima pri sebi niti poštene žepne ure —• Dama, ki je sedela poleg profesorja, je bila nekaj čisto drugega. Zavita je bila v dragocen kožuh in njen klobuk, njeni čeveljčki ln bele usnjene rokavice, vse je bilo kar najbolj elegantno. Nosila je diamantne uhane, ki so bili videti kakor pristni, ln prav tako je bila zapestnica posuta z diamanti ln smaragdi. Uhane je Birdie ocenil na najmanj sto funtov in za zapestnico bi brez dvoma dobil enak znesek, če bi--ta--
Zdajci Je Birdie radostno zadrhteL Opa-
zil je, da se je zaponka naramnice odprla in dragoceni okrasek je počasi lezel z roke. Pri tem pa je bilo najbolj pomembno to, da lastnica tega ni c-bčutila. Birdie se je zagledal drugam, da bi dame ne opozoril s svojim pogledom na zapestnico. Njegovi možgani pa so vročično delovali. Kaj, če bi z dragulji posuta zlatnina, padla na tla! Spustil bi na njo časnik, ki bi ga potem pobral z zapestnico vred. Nato bi naglo skočil z voza....
Birdie se je skriva j ozrl na Harleya Man-nersa, toda profesor kajpada ni bil opazil ničesar, še vedno je strmel pred se, roke oprte na ročaj svojega obrabljenega dežnika. Potem se je Birdie spet zagledal v zapestnico in ni mogel odmakniti oči od nje. Postajal je nemiren. Vzel je iz žepa umazan robec ter si z njim obrisal čelo.
V tem trenutku — avtobus se je bil pravkar ustavil — je planila dama z zapestnico kvišku ter hitela proti vratom: »Trenutek, jaz tu Izstopim!« — je vzkliknila nervozno sprevodniku. Zadela Je v profesorja in Birdie je videl, kako ji je zapestnica zdrknHa z roke in padla vnapol odprti profesorjev dežnik.
Nobeden, ne profesor ne dama, ni opazil tega dogodka. Birdiejeve drobne sinje oči so kar stopile lz .jam in kakor hipnotiziran je stremel v dežnik, pri čemer mu je kri še hitreje vrela v glavo. Tam, nekoliko centimetrov od njegove roke, je bilo celo imetje, ta raztreseni blaznež pa nima o vsem tem niti pojma! Birdie se je moral
na nekak način polastiti dežnika. To sicer ne bo pretežko delo, samo kako ga izvršiti?
Medtem ko je Birdie uvaževal vse možnosti, se je avtobus ustavil in profesor Manners je vstal, da bi izstopit Birdie mu je naglo sledil. Obupno se je oziral proti oblačnemu nebu in prosil boga samo, da bi ne deževalo. Ce raztreseni profesor odpre dežnik, mora opaziti zapestnico takoj, ko pade na tla. Profesor pa je počasi šel svojo pot. Naravnal je še pravilno gumijev obroček na dežniku, ki mu je zdaj bingljal z leve Iehti. Birdie «e je obvladoval ie s težavo. Nekaj mora storiti, toda kaj? Bilo mu je, da zblaznl! Saj vendar utegne vsak trenutek deževati. Ko je Birdie o vsem tem mukoma premišljeval, je profesor prečkal cesto in stopil v kavarno. Skozi okno je Birdie vzradoščen videl, kako je profesor postavil svoj dežnik v stojalo in sedel za najbližnjo mizo. Naročil si je skodelico kave ter se nato poglobil v svojo knjigo. Birdie, ki ni odmaknil pogleda od dragocenega dežnika, je tudi stopil v kavarno ter sedel kolikor moči blizu stojala. Kavarna se je polnila ln Birdie si je naročil čaj. Profesor je zrl nepremično v svojo knjigo. Za isto mizo je sedela mlada dvojica ter se zaljubljeno držala za roke.
Birdie je zmešal svoj čaj in ga izpil brez navdušenja. Vstanem in vzamem dežnik, si je mislil. V najslabšem primeru se oprostim — pomota! »Plačam!« — je zakllcal. Natakarica je bila pravkar pri drugi mizi zaposlena. Naposled se mu je vendar posrečilo, da je vzbudil njeno pozornost. Ko je šla k Blrdiejevl mizi, se je zasukala tudi nekaj okoli profesorja, ki je v tem trenutku zaprl knjigo in dejal: »Plačam — kavo in pecivo«.
Birdie bi bil skoraj zaklel. Profesor je vstal, stisnil svoj dežnik pod pazduho ter zapustil kavarno. Tudi Birdie je kar najhitreje plačal svoj račun in pohitel na ulico, kjer je še videl profesorja, kako zavija v stransko ulico. Stekel je za njim. Zdaj je treba nekaj storiti, sauio odločnost more pomoči!
Da bi Birdie ne znal tega raztresenega profesorja ukaniti? V trenutku ga je dohitel, se mu nasmehnil in rekel: »Oprostite, gospod, vzeli ste pomotoma moj dežnik. Moj in vaš sta stala v kavarni drug poleg drugega.«
Profesor je pogledal svoj obrabljeni dežnik, ki mu je za držaj visel na lekti. »To je čisto lahko mogoče,« je odvrnil, »saj sem zelo raztresen. Ali ste o tem prepričani?«
»Docela,« je odgovoril Birdie. »Poznam svoj dežnik po gumijevem obročku. Svojega dobite zanesljivo v kavarni.« Pri tem mu je dežnik skoraj iztrgal iz roke.
»NI se vam treba oproščati,« je ponovil in izginil za oglom.
Profesor Manners je za trenutek neodločen obstal. Ker pa je oelo pričelo prše ti, se je vrnil v kavarno, kjer ga je natakarica sprejela z materinskim pozdravom: »Ali ste spet pozabili svoj dežnik, gospod procesor?« Je dejala in mu ga Izročila. »Zdaj ga že dobro poznam, gumijev obroček Je že čisto trhel, morali bi si kupiti novega.«
Dan pozneje je zagledal razočarani Birdie Smith v rubriki »Izgubljeno In najdeno« lista Dail.v Post oglas: »Najdena Je bila draeooena zapestnica z diamanti in smaragdi. Lastnica naj se oglas! pri profesorju Hn rlevu Manneršu, Momlngton Hill 18.«
Birdie je zmečkal časnik In ga zalučal na tla: »XI prekleti raztreseni starec!«
Nova kmetija
P. U. LJ. Kupili ste 8 ha veliko kmetijo, od katere je polovica njiv, dve tretjine travnikov in ena tretjina gozdov. Vedeli bi radi, koliko živine n. pr. goveda se lahko redi na takem posestvu. Zemljišče boste obdelovali z najemnikom in sicer tako, da boste deležni gotove mnetine pridelka. Za živino in končno tudi gnoj morate Farni skrbeti. Premalo podatkov ste navecu., da bi vam mogli postreči z natančnejšim odgovorom. Vedeti bi pač morali, kak?na je zemlja, in kje leži posestvo. Povemo vam lahko, J a se more lediti na 1 ha dobro obdelane zemlje eno večje govedo. Ce je torej Vaše posestvo količkaj prida, bi mogli rediti 6 velikih goved in 4 do 6 manjših. Seveda, število živine se še vedno lahko poveča. Z dobrim gnojenjem in pravilnim kolobar j en j ern se spremeni travnike v njive in obratno, pa povečate ene in druge pridelke. Računati pa morate v prvi vrsti s prehrano najemni-kove družine, da bo imela dovolj živeža.
Striženje konja
A. Z. H. Konja ste kupili, ki ima prav veliko dlako. Sosed vam svetuje, da konja Ootrižfcte. Nekateri pa vas odvračajo, češ da se konj prehladi če ga ostrižete pred zimo. Ali bi konja lahko oprali, vprašate?
Konja se striže samo v izjemnih slučajih. Nekateri strokovnjaki zastopajo stališče, da se konja sploh ne sme striči. Pred zimo pa se striženje ne more priporočati, ker bi izpostavljali žival prehladu. Ce se že mora konja striči, se to izvrši poleti. Dobro negovanemu konju redko kdaj tako poraste dlaka, da bi bilo striženje potrebno. Redno snaženje s ščetko odstrani vsako odvišno dlako. Konja se lahko tudi pere, pa samo v poletnem času. V ta namen je vzeti mlačno vodo in rmlo. Po iz-plaknenju s čisto vodo. se mora konja odrgniti, da se posuši. Ce je toplo sončno vreme, niti tega ni treba. Razumljivo, konja se lahko pere tudi v potoku ali na reki, če je voda primerno gorka.
Clkanje sadjevca
I. S. K.: V zgodnji jeseni ste napravili sod sadjevca. Zdaj pa opažate, da cika. Kako bi ga popravili?
Ce ie ltisanje že močno napredovalo, sadjevca ne boste mogli ozdraviti, in je najbolje, da ga pustite popolnoma skisati in ga porabite za kis. Clk se laže prepreči kot pa zdravi in sicer s pravilnim priprav-lianjem sadjevca in s primerno hladno shrambo. Vendar se da tudi kisanie ozdraviti, če ste to pravočasno opazili 'n sicer tako, da pretočite sadjevec v močno žveplan sod (2 traka na 1 hI).
Rigoianje vinograda
F. C. Br.: Za rigoianje vinograda je najprimernejši čas pred zimo in pozimi. Spu-site ga do globine 70 do 80 cm. Opozoriti vas moramo, da pri kopanju odstranite večje kamenie in korenine starega treja, ki jih spomladi sežgite in pepel porabite za gnoj v vinogradu. Ce boste rigolali v snegu, ne rakopavajte snega v zemlio. ker se bo t.fitn le počasi stal al in bo delal zemljo r.ir-io Zelo priporočljivo ie. da obenem z rigol-mjem tudi gnoiite s hlevskim gnojem ali komnostom. ki pa ne dajaite zemljo globlie kot za dolžino lopate, ker se sicer ne bo pravilno razkrajal in bo bolj škodoval kakor pa koristil.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
> JUTRO c št. 282.
i.
Nedelja, L XTL1940.
Prastara vladarska hiša
stara rodovina - Zakon iz ljubezni proti tradiciji - Simbol! cesarske mogočnosti na Japonskem — Obleka, ki se nosi samo
enkrat

JapsnskJ cesar Hirohito
V palači Kujo, »gradu štiridesetih vrat« v Tckiu, živi za zidovi, ki jim ne more škodovati nobena bomba, 124 japonski cesar božanskemu bitju podobno življenje.
Na Japonskem imajo
staro prerokovanje,
po katerem bo vladarska rodbina, ki je zasedla japonski prestol z Džimujeni 1. 660. pred našim štetjem izumrla s 124. vladarjem. Ta napoved, ki je delala marsikakšne-mu Japoncu hude skrbi, se doslej ni uresničila, čeprav so spočetka kazali V3i znaki zanjo. Cesar Hirohito je namreč po dolgi vrsti prednikov kot prvi
prelomil staro tradicijo
in sklenil zakon iz ljubezni, ne da bi se menil :'.a predpise glede izvora svoje žene. Sicer je bila princesa Nagako, s katero se je rnikado poročil 1. 1929., dve leti preden je zasedel prestol, članica ene najuglednejših japonskih rodbin, ni pa neposredna pripadnica rodbine Fudživara, ki je bila od L 1300. edina rodbina, iz katere so si japonski cesarji in prestolonasledniki
izbirali svoje žene.
Hirohito je uveljavil svojo voljo ln tisti
krogi, ki jih je navdajala skrb, so se morali potolažiti pač s tem, da ima princesa Nagako kakor večina japonskih plemeni-tašev vsaj malo krvi rodbine Fudživara v svojih žilah. Japonska je morala devet let

Japonski prestolonaslednik
Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdkl
Crago Schwab
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga Konfekcije za gospode m dečke.
i
m m
»Poglej nu, kako neznatnega možička vleče 7,b seboj gospo Ošabnova!«
>Res je res, in pripovedujejo celo da ga ■ sesaiom za prah pritegne k sebi. če se hoče odtrgati od nje ... «
(»Sondagnlsse Strix«)
čakati na novega prestolonaslednika. Mlada cesarica je rodila sprva tri hčere, toda po japonskem pravu cesarska oblast ne more preiti na dekle.
Vsa dežela je bila zato navdušena, ko se je 1. 1933. rodil princ Cugu, ki mu je določeno, da postane
12 5. japonski cesar.
Vprašati se moramo, kako je mogoče, da je neka rodbina že 2600 let na prestolu. To temelji pred vsem v naravni rodovitnosti japonskih žen, drugič pa v tem. da se v prejšnjih časih vladarji niso zadovoljevali z eno samo ženo. Politično pa je dinastija prebila vse viharje, ker vidi Japonec v svojem cesarju božanstvo, ki izvira od samega
sončnega božanstva.
Japonci svojih vladarjev nikoli ne imenujejo po imenu kakor je tudi izraz »mi-kado« na Japonskem neobičajen. Pravijo mu le »heika-denka«, »najvišje veličan-
stvo«, ali »tenšl-sama«, »nebeški sin«. Japonskega cesarja ne kronajo, cesarske krone tam sploh nimajo. Prestol zasede s tem, da sporoči to svojim prednikom s svečano ceremonijo. Trojico njegovih vladarskih simbolov predstavljajo
zrcalo, ogrlica ln meč.
Bajeslovnost, ki obdaja Hirohita, pa mu ne preprečuje, da bi ne imel svojih zasebnih nagnjenj. Sedanji japonski cesar je Izvrsten plavalec, jahač in igralec golfa, poleg fotografiranja se bavi tudi s proučevanjem morskih bitij. V svojih laboratorijih se bavi pogostoma v družbi z znamenitimi učenjaki pogosto
z mikroskopskimi raziskavami
malih morskih bitij. Med čudne običaje japonskega dvora spada tudi to. da ce^ar ne nosi nikoli dvakrat iste obleke. Vsako svoje oblačilo podari svojim dvornim uradnikom, ki smatrajo takšno darilo seveda za veliko dragocenost.
Plesalka zahteva
»dostojen kostum"
Afera v Bostonu zaradi neizpolnjene page^
Vsakovrstne o vremenu
Muslimani ne govore nikoli o njem — Deževni Bruselj Mesto s srednjo temperaturo
Na zemlji je naiman; 25 milijonov ljudi k- nikoli ne govore o vremenu To so muslimani, k, si ne d>v>liujeio nobene j opazke o vremenskem položaju, da bi ne bilo videti kakor da kritizirajo Alahove namene
Tem češče in tem bolj razburjeno pa govore o vremenu prebivjalc Dauson Cityja. mesta zlatih rudnik uv v Airiki Ljudje imajo prav kajti po'et- se dvigne toplomer tam do 45 stopiti Celzija oczimi pa pade do 57 stopinj pod ničlo To mesto ima rekord kar se tiče redno pona vljajočih »e temperaturnih ekstremov
Med posebnosti, kar se tiče temperature, spada gotovo tudi irkutsiia pomlad. Med tem ko vlada še mraz 10 do 20 stopinj pod n čio, je sončno žarenje tako močno, da se strehe na sončni strani opoldne cedijo od mokrote.
So mesta s prijetnim in z manj prijetnim podnebjem. Mesto Payta je tako suho, da tam nekoč sedem let zaporedoma ni bilo
dje v njih »rodijo z ga1o$amI m dežnimi plašči« Tudi v Brusliu dežuje po 200 in več dni na leto Posebno podnebje ima San San Francisco. najbolj vroči tamkajšnji mesec sliči našemu maju najhladnejši pa našemu aprilu. V San Franciscu ni nikoli prevroče, a tudi nikoli premrzlo
Najhladnejša točka na zemlji in ob kakšnem tečaju ali v Sbiriji. temveč kakor kažejo novejša dognanja, v Fortu Rae ob severnem rokavu Velikega jezera sužnjev v Severni Ameriki Ta naselbina ki šteje ie nekoliko indijanskih duš. ima pozmi neredko temperaturo do 71 stopinj pod ničlo Samo šest tednov v letu je Fort Rae, važno oporišče za love na kožuhe/vinarje, v stiku z ostalim svetom.
Po drugi strani je neki francoski raziskovalec v tuarežkih oazah izmeril doslej najvišjo temperaturo v senci namreč 67.7 stopinj Celzija V najobsežnejšem vročinskem področju na svetu, v Osrednji Afriki, so
V Bostonu zasleduje javnost z vso pozornostjo in z mnogimi debatami tožbo, ki jo je vložil ravnatelj tamkajšnjega va-rietčja »Eldorada« proti plesalki Eliani Ascotovi, ker ni hotela nastopiti v neki reviji m se ta zavoljo tega ni mogla vršiti. Plesalka se je branila obleči kostum, ki so ji ga bili pripravili za to revijo, ker se ji je zdel preveč skop in preveč prozoren V zgodovini ameriškega varietčja takšnega primera menda Se ni bilo. Javno mnenje se je razcepilo v dva tabora, ki se prepirata za plesalkino stališče in proti njemu. Nje najbolj vneti nasprotnik je seveda gledališki ravnatelj, ki ga dostojnost, na katero se plesalka sklicuje, prav nič ni ganila in zahteva visoko odškodnino za to, ker je ^scoUov« orelomila pogodic.
Miss Ascottova pa pravi, da ni imela niti najmanjšega namena prelomiti pogodbo. Naj Ji dado samo spodoben kostum, pa bo takoj izpolnila svojo dolžnost Ne želi, da bi ravnatelj poudarjal vedno samo nje telesne čare, da bi privabil očinstvo. To si hoče osvojiti a svojo umetnostjo. Ko 50 ji
prinesli kostum za revijo, je ugotovila da ga predstavlja le nekol.ko prozornih paj-čolanov. Niti s šiviljo niti z ravnateljem
se ni mogla zediniti, da bi kaj tjkinjga oblekla. Da bi občinstva ne razočarala, je bila pripravljena nastopiti pač tudi s tem kostumom, zahtevala pa je, da jI dovolijo obleči pod pajčelani klasični pas lz kovinskih ploščic, ki bi jo vsaj malo zakrival. Ravnatelj pa tega ni dovolil.
Sodišče je odredilo naj se o stvari izjavi komisija gledaliških strokovnjakov. Šivilja je kot priča menila, da ni imela gdč Ascottova nobenega vzroka, da bi se pritožila glede kostuma, »saj sem ga napravila lz dvojnega svilnega muslina, ki je segal skoraj do kolen. Le redko je videti plesalke, ki bi bile tako daleč oblečene «
Sedaj je vprašanje, ali bodo sodniki vzeli stvar tako resno, da bodo zahtevali nadzorno preizkušnjo v scdni dvorani. Vsekako pa je gdč. Ascottova pripravljena, rajši plačati kazen, kakor razkazovati preveč radodarno tisto lepoto, s katero jo je narava obilno obdarovala.
2iva zvezda mladosti
niti kapljice dežja. Drugi kraji, kakor Ber- I temperature 50 do 55 stopinj v senci nekaj gen na Norveškem, se ponašajo, da se lju- običajnega.
izmenjava divjih žival! iiisijo in Nemčijo
Koristno sodelovanje med obema državama
Znani Hagenbeokov živalski vrt v Stefl-lingonu je sklenili z uradom za živalske vrtove v Moskvi dogovor, pc katerem si bosta obe ustanovi izmenjali mnogo živali. Hagenbeck pošlje v Moskvo dva povodna konja, afriškega nosoroga, osem nojev in kazuarov, razne leoparde črne pantre in jaguarje in druge živali, ki so ta čas že na poti v Rusijo. Nosorog, ki ga dobe v Moskvo, bo v Rusiji prvi po tridesetih letih. Tam bo zbujal gotovo ogromno zanimanje, pri čemer naj pripomnimo, da obiščejo moskovski živalski vrt vsako leto 3 milijoni oseb.
Rusija pa pošlje v Nemčijo krasne sibir-
Mnlia je vznemirila
ske tigre, ki ao večji od indijskih, dalje snežne liooparde, polarne lisice, deset severnih medvedov transkavka-ke rise. vidre, kozoroge, divje ovce velikanke, altaj-ske jelene, jelene Dibovskega, severne jelene, lose. sajganske antilope, sibirske srne, redke morske orie * Kamcatke, stepne orle, brkate sere, pritlikave utve, kamenar-ke in druge živali.
Te živali so polovili večinoma v gozdovih in stepah širne Rus'ie Iz neka tei lh pokrajin pa n. dobiti nobene živali kajti Ru si »o osnovali velikanske zaščitne parke, v katerih uživajo živaia popolno svobodo.
Ženska gimnastika z obročem
Majveeja
nastaja v Monteporzlu — Razpolagala bo z najpopolnejšimi aparati
Kakor poročajo lz Rima, nastaja v Mon-teporziu, sredi vedre pokrajine z vinskimi goricami, velikanska stavba. Posvečena bo raziskovanju nebesnega oboka in bo predstavljalo največjo zvezdarno na svetu.
Ta zvezdama bo razpolagala z najmodernejšimi in najpopolnejšimi aparati. V središču bo vodilo veliko stopnišče v rimskem slogu do posameznih zgradb Med instrumenti se bo odlikoval v prvi vrsti veliki ekvatorial, ki ga bodo postavili v globoko in široko okroglo zgradbo. Instrument bo tako velik, da ne bo podobnega v drugih evropskih zvezdarnah.
Na obeh straneh okroglega poslopja bodo dolge stavbe za zborovanja in preda-
390 zlogov v minuti
Draždav ski novinarski rtenog"?f Ha">s Reichert je oreiel orvo oceno ta-nkaišnie industrijske in obrtne zbornice, ker ^e pri neki tekmi na minuto l-hko stfnografi^al 300 zlogov. Od kar obstoji ta zbornica, še niso podelili te ocena.
vanja, v drugih velikih dvoranah bo pa nameščena knjižnica. Poslopje s 60 sobami bo rabilo kot hotel za italijanske in tuje astronome, v druerem poslopju bodo stanovanja za uslužbence.
A K E K
isi
I
V zvezdami v Pasadeni so odkrili nekaj posebnega. Na neki fotografski plošči, ki so jo bili tam posneli in razvili, so ugotovili dotlej neznano zvezdo. Skrivnostno pegico je bilo videti popolnoma razločno in učeni možje so bil vsi razburjeni.
Svoje odkritje so objavili takoj z majhno beležko, s potem so celo vrsto noči opazovali nebo da bi dognali še kaj novega o novi zvezdi. Po štirinajstih dneh so pa morali s temi ooazovanji. ki so bila brezuspešna, nehati Zvezda ki se je bila tako nenadno pojavila, se ni hotela več prikazati. Na zadnje pa je natančnejša preiskava pokazala, da je bila v zvezdaraiškl temnici, ko so ploščo razvijali, sedla na nlast muha in njene sledove so astronomi smatrali za novo zvezdo . . .
Jupitrova vila
na Caprljn
Izmed dvanai^h cesarskih vil na rvto-ku Capriju o katerih govori T.icitus v svojih letopisj:h. je bila ta*o zvana Jupitrova vila nedvomno najve'ičastne:5a Bila ie skora-1 celo krasno me"to v katerem sta Avjrust in DoznMs Tiberij ustvarjala vse kar ie bi^o leo^sa razkošnega in korist^e^a. To zn~m ni'o J 1-pitrovo vilo so ookopaP oo nalogu italijanske vlade v zvezi z izk ^a anii v proslavo Avgustove dvatboč etiice.
Američani potujejo na
Amerika je doživela nov rekord, dva mlada Američana sta prepotovala 5000 kilometrov dolgo pol na kota kah Za to potovanje sta rabila devet tednov in sta desegla svoj cilj zagorela in zdrava Pre-kotaiila pa sta vso razdaljo iz mesta Sy-racuse v državi New York do Los Ange iesa v Kaliforniji Uporabljala sta '.zvrst-ne avtomobilske ceste in pravita db st jima ni bile treba posebno trudjti Od kar sta dosegla svo' rekord, je prav. nava na ameriške športne trgovine in kotaMv. jc poslalo spet eden najbolj pri'iub".jenih športov ameriške mladina
rivci men neiiiei
Nad 18 milijonov argentinskih pezov za bclalšdce, siromake in druge potrebne ljudi
V argentinski prestolnici je pred kratkim umrl eden najbogatejših Argeniincev, Luis Andres Repetto. Te dni so odprii njegovo oporoko, ki zbuja ogromno pozornost. Zapustil je več neg 18 milijonov argsnt:n-skih pezcv, večinoma v posestvih, ki jih bodo se cj prodali, da bodo lahko iz.plačaii vsote, ki jih je namenil neštevilnim ustanovam in posameznikom. Svojim najbližjim sorodnikom je določil kalešna 2 milijona pezov, ostanek pa dobe dobrodelne ustanove tn družbe, pred vsem pa veliko število ljudi, ki žive v skromnih razmerah in ki so imeli s pokojnikom kdaj kakršen koli stik.
Velike vsote dote vse bolnišnice v Buenos Airesu. tudi tiste, ki so jih ustanovile ino-strane in priseljene ljudske skupine. Italijanska bolnišnica ocbi n. pr. 1.2 milijona pezov, tiranska pa 1 milijon pezov, ker je
bil Repetto po očetu Italijan, po materi pa Spanec. Oporoka našteva dolgo vrsto ljudi, ki so mu v življenju izkazali kakšno uslugo. Nikogar ni pozabil, niti nočnega čuvaja, ki je pazil na hiše v četrti, kjer je pokojnik živel, niii vratarja v svoji hiši. Spjmnil se je svojega brivca, njegovih pomočnikov, stražnikov, ki so opravljali službo v revirju njegovega stanovanja, urad-ndikov v bankah, kjer je imel naložen svoj cenar in ki so mu ftregli, nameščencev v trgovinah, kjer je kupoval, in tvrdk. s katerimi je imel poslovne zveze, in seveda tuili svojih hišnih uslužbencev.
Skoraj sto ljudi lz svoje bližje in širše okolice se je spomnil z volili po 3000 do 5000 pezov z željo da bi se ta denar porab!! za organizacijo, ki bi dajala tamkajšnjim revežem jed in posteljo.
Angleški filozof Bames je stopil nekoč v čoln. da bi ga prepeljal čez ši.ioko reko. Med vožnjo je vprašal brodarja, da-li razume kaj aritmetike
»Aritmetike? Ne! O tem nisem še nikoli sli:al,« je bil odgovor.
»Tedaj rni je žal. četrtina vašega življenja je namreč izgubljena,« je dejai Bar-ncs.
Nekoliko nrnut pozneje je vprašal: »AIi razumete kaj o geometriji r«
Brodar je zasmejal in odgovrnl- »N'?'«
»Ah, tedaj je tu-di druga četrtma vašega življenja izgubljena,« je vzkliknil Barnea. »Tola o astronomiji gotovo kaj veste?«
»NT:ti o tem nič«, je odgovorili brodar.
»Nu, tedaj je izgub'jena tudi tretja četrtina varega življonjal« je rakci filozof.
V tistem trenutku je zadel čoln ob pocl-vodno skalo in se je zače) potapljati. Brodar je hitro odložil suknjo in vpraiai rao dros-ovca: »Ali znate plavati?«
»NTe!« je odgovoril 5amc$ v največjem strahu.
»N*u, tedaj sedite hitno na m-oj hrbet,« je dejal brodar, »drugače so Izgubljene vse četrtine vašega življenja!«
Sredi noči je po"tni s^l z nujno brzojavko zbudi! znamenitega ameriškega odvetnika. Zaskrbljen kiient je hotei s plačanim odgovorom zvedeti, kako je s pravdo, v kateri ga je odvetnik zastopa'!, in ea je prosil, naj mu takoj brzojavno M govori. Odvetnik, ljubitelj mirnega span a, je sedei ves ogorčen k pisa ni mizi in sestavi! odgovor. Ob 3. ponoči je klient prejo! brzojavko. Z drhtečimi rokami jo je odprl in prebral lakonične besede: »Pismo sledi!«
VSA K DAN ENA
■ t' j '. ■ .'».'■■■m"
umvm
1
Prostodušni cbica^i v Turfcestasiu
V Turkeslauu pu^jo zelo str ogo na nravnost in dostojnost. Noben moški si tam ne dovoli razmerja s kakšno žensko, preden
se ne poroči z njo. Težav 3 sklepanjem zakona pa nima nobenih, kajti če se mu zljubi, sklene lahko zakon za mesec dni, za deset dni ali pa tudi samo za en dan Neki Tibetanec. ki ie živel v tej deželi kot vodja karavan, jc iz svoje izkušnje pripovedoval kake -ie sklepajo takšni eno dnevni zakoni
Mož se je hotn;- .»ženit! pa se je obrn do stare ž^n.^ke Kj jo prib; jala v karavan sko taborišče u« ornln rrin?°m "h'ek' Ženska jr b:ln urcdilp nrogc »ak^no* ribet.-inec 1> je rteia. 1* a) i z<1r*vcg;, d^kletn ln ip 7 nekin nrii?tei'om * njeno	"r^iri ie •«■ H.^ip »i> -rtrhi v nek
sobi rnnoeo ,mm«»» »-1-«« 'f v" ' . knter- leklptj «1	P !
Intel"1 'e ^nl' ».»n1 nf.	r
Tr> rn» n"«in	; tijfV T:h<
tanec p -kazal na eno izmed icklct ki s
jo je izbral, na kar so ostala dekleta odšla domov.
Z obema lzvoljenkama sta moža odšla k mulahu. da jima zakon posveti, kajti brez tega v Turkestanu ne gre. Vzeli so kruha in malo soli in postavili oboje na mizo pred mulaha. Poročna ceremonija je bila kaj preprosta. Duhovnik je prebral nekoliko besed iz korana, vzel je kos kru-!ia. ga pomočil v slanico In Izročil oboje •bemn dvoiirama najprvo možema, potem Mtletoma Moža sta mulahu za trud po-iarlla vs^k majhen denar ln stvar je bila •nravliena.
Se preden je mulflh nrebral tiste stavke iz kor*n* 50 se bili dogovorili, da dobi dekle ko bo zakona konec, po 20 tnncrnv Tib^tnneo le no treh dneh svoji ♦eni ki mu r"da služIla, vrnil prostost. 'Trčil ij je 20 tangov nnelevno ruto in >r,v<-> obiotro a rnlndp ionska ie bila nad rt.n je*vse to dobila že po treh 1neh zakona.
Popolna zatemnitev.
(»Politiken«)
Gruden — malokdaj priljuden
Vremenski prakt'karji v decembru ugibajo: Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Ali če je rimska cesta čista in svetla, se kmet nadeja dobre letine. Drugo napoved spet razlagajo takole: Če se na sv. Barbare (4.) strnišče vidi, ga je potem videti vsak mesec. Vremenski pojavi od sv. Lucije (13.) do 24. decembra odločajo o vremenu prihodnjega leta Vsak dan pomeni po en mesec prihodnjega leta in se šteje od polnoči do polnoči. — Če pred božičem deži ne spridi ozimne rži. Ali po nekod. Božični (25.) dež vzame rž
Dež in veter pred božičem jamo koplje rad mrličem Takrat zboli največ ljudi. Če so božični dnevi zeleni, so velikonočni ledeni. Kadar dan se povečuje, zima brije le tem huje. Za letos ne velja, je pa značilna tale. Kadar na petek sveti dan pade, tedaj vsaka moka dober kruh dane V vino-gradniških krogih so prepričani: Če za sv. večer vina v sodih vro, prihodnjič dobra letina bo.
s polnilcem na bat, ki ne poceja Črnila.
STAEDTLER
e vesti
dokladi držanrcuii uslužbencev in upokojencev; uredbo o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev; spremembo uredbe o sprejemanju v službo in razporedbi zvanj uslužbencev finančne kontrole; odločbo o uporabi sipremem/b v pravilniku za opravljanje strokovnih izpitov v radarskem resoru; odločbo o uporabi kontrole cen tudi na staro gumijevo obutev in na odpadke od gumija, izvzemši avtomobilske zunanje in notranje gume; prodajne cene bencinskih mešanic; maksimiranje cene šajku ln suk-nu; odločbo za razveljavi jen je naredbe o izročanju plačilne izjave ob uvozu blaga iz rtalije; odločbo o izročitvi novega kovinskega denarja po din 0.25 v obtok; odredbo o zvišanju cen za izdelovanje bioskopskih vstopnic; spremembe in dopolnitve norm in za cestni bitumen; pojasnilo o oprostitvi banovine Hrvatske od plačevanja taks; tolmačenje §§ 1- in 4. zakona o zdravstveni zaščiti učencev; sprejemanje brzojavk za Alzacijc ln Loreno; odredbo o preskrboval-nih ustanovah v dravski banovini; odredbo o pekih in prodaji kruha v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novin«.
za dame in gospode, praktična in luksuzna nudi v izbrani kvaliteti PARFT MEK1J A »VENUS«, Tyrševa 9._
Na splošno veljajo približno naslednje vremenske napovedi: Zelen božič, bela velika noč. Ali pa: O božiču za steno (zunaj), velika noč pa za pečjo — Če Otroci (27.) so oblačni, k letu kruha ne bodo lačni. Z drugimi besedami: Če je dan nedolžnih otročičev oblačen, bo naslednje leto dobro. — Dan 1. decembra je dolg 8 ur 43 minut; 22. decembra, ko je najkrajši dan in začetek zime, 8 ur 26 minut, najdaljša noč pa 15 ur 34 minut. Dan se skrči do 21. decembra za 19 minut in naraste do 31. decembra za 5 minut.
* Vodnikova prtika za L 1941. je sama vredna 20 dinarjev, sai ji po opremi in vsebini Slovenci nimamo enake De-želan in meščan, inteligent in naš preprosti človek, vsi io bodo med letom radi iemali v roke. ker bodo n šli v niči poleg katoliškega in pravesa/nega koledarja. najnovejših poštnih pritobin in taksnih predpisov tudi obilico poučnega in zabavnega čtiva. Vodnikova družba pa vam nudi za 20 dinarjev poleg pratike še dve izbrani povesti ter prep trebno do-1 j udno-strokovno knjigo inž. Turka. »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«! Naročite se takoi na letežnie lene Vodnikove knjige, ki bodo v kratkem razprodane!
f/^
• Praktični učiteljski Izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani 21. do 29. t m. Izpit so napravili naslednji učltelji-pripravniki(-ce): Kačič Meta, Ma-jer Bogdana, Malešič Frančiška, Mastnak Marija, Merčun Stanislava, Meterc Marta, Orel Nada, Presen Olga, Sotlar Ana, Tej-kal Davorinka, Vičar Hedvika, Dovžan Franc, Družinšek Amalija, Grohman Fra-njo, Lilija Bogomil, Logar Franc, Mihelič Marija, Pipp Kristina, Rous Marjeta, švi-gelj Bogomira, Triller Rudolf, Ušenifinik Jakob, Veršnik Stanislav.
*	Diplomirani so bili za rudarske mže-njerje gg. žeravica Marko, Klaser Drago, Mladinov Dušan, Ranzinger Hubert in Zabavnik Stanko.
*	Orožniški izpiti. V času med 25. in 27. t. m. je pred izpraševalno komisijo pri dravskem orožniškem polku v Ljubljani delalo izpit za čin orožniškega narednika vodnika sedem orožniških narednikov lz dravskega orožniškega polka. Izpit je napravilo pet orožniških narednikov, ln sicer: Franc Cizl (Sv. Lenart v Slov. goricah), Fllio Meršol (Krško), Franc Grošelj (Radovljica), Matevž Urh (žeJezniki) in Pašan Mehmedinovič (Podnart).
*	Službeni Ust drav»«e banovine z dne 80. novembra štev. 9« objavlja: uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe Q izredm
•	Novo poslopje našega poslaništva v Berlinu. Pretekli petek je naš poslanik v Berlinu dr. Ivo Andrič prevzel novo palačo našega poslaništva v glavnem mestu Nemčije. K temu poroča Nemški poročevalski urad: Ker le treba po načrtu preurediti Berlin, je zgradila Nemčija nova poslopja za poslaništva, s kate isni bo zamenjala dosedanja poslopja Tako je bila nanovo postavljena tudi hiša za kr. jugoslov. poslaništvo na parceli Rauch-strasse 17/19. Po nalogu zunanjega ministra von Ribbentropa ie nesmfki šef protokola v petek izročil novo poslopie poslaniku dr. Andriču.
•	Kratkovalovna radijska postaja na Visu. V kratkem bodo začeli graditi ultra-kratkovaiovno radijsko postajo na rtu sv Andreja na Visu. Nova oostaja ie ootreb-na v glavnem zaradi telefonske zveze Visa s kopnim. Nabavljena ie že najmodernejša aparatura. To bo ena izmed najmodernejših radijskih postai te vrste na Sredozemskem morju. Veliala bo 311.000 din.
Sardeltao pasto t}NEPTUN"
eksporttra v razne države Evrope in Amerike
„NEFTUNW d. d. — Split
največje domače tovarne sardin
* Plombiranje radijsKih aparatov. Direkcija pošte ponovno opozarja vse lastnike radijskih aparatov, za katere se radijska naročnina ne plačuje, da jih morajo do 15. t. m. prinesti na pristojno pošto na ogled in plombiranje. Plombiranje je brezplačno, izvršiti pa se mora na tak način, da je vpo-raba teh aparatov brez vednosti pošte nemogoča. Vsak plombiran aparat se bo zavedel v poseben spisek Vsa podjetja, ki se pečajo s popravili radijskih aparatov, morajo plačati vsaj enkratno naročniško pristojbino. Dalje opozarja direkcija pošte vse trgovce z radijskimi aparati in njih zastopnike, da se pri prodaji aparatov točno drže veljavnih predpisov in zaveze, ki so jo podpisali ob podelitvi ali podaljšanju dovoljenja za prodajo. Trgovci, ki poleg dovoljenja za prodajo radijskih aparatov nimajo še posebnega dovoljenja za prenosni radijski aparat, ne smejo strankam niti predvajati aparatov na domu niti dajati strankam aparatov na preizkušnjo. Dopustni preizkusni rok znaša v vsakem primeru največ tri dni. Vse aparate, ki jih stranke dobe na preizkušnjo, morajo trgovci zaradi evidence javiti pristojni pošti. Kupci radijskih aparatov se morajo takoj prijaviti pošti kot naročniki, da se izognejo neljubim in dragim posledicam komarjenja.
Radio sprejemniki
vseh najboljših svetovnih znamk, kakor: Sachsenwerk, Graetz, Telefunken, AEG. Blaupunkt, Minerva itd. — Šivalni stroji: Naumann in Vesta. — Pisalni stroji: Adler, in Trlumph.
RADIO STROPNIK
SLOVENJ GRADEC
•	»Vaške pott°be«( novo delo Ignaca Kopriv ca, Izda avtor v samozaložbi. Zavoljo tega bo knjiga izšla šele takrat, ko se bo priglasilo dovolj naročnikov. Ljubitelji šti-va o življenju na naši vasi, ki jo razjeda beda in bolezen, naj naroče knjigo čim prej z dopisnico. Na ta način pripomorejo, da lahko delo prej Izide, obenem pa prlšte-dijo na kupnini- Po zaključku subskriipcije bo namreč knjiga dražja. Pri prodaji v naprej stane 75 din. Naroči se pri Ignacu Koprivcu, Ljubljana, univerza.
*	Uspehi hrvatske operne pevke v Mo-nakovem. Nova operna zvezda ie Gjurgia
Milinkovičeva. ki se je že v Curihu tako lepo razvila, da je stopila v vrsto prvih evropskih opernih pevk. Letos oa se prav posebno uveljavlja v Monakovem. ki ie važno gledališko središče Nemčiie. Nastopila je že v »Aidi«. v »Plesu v mas ah«, nato v »Kavalirju z rožo« in v »Salomi«. Kritiki pravijo zlasti o »KavaHriu z rožo« da je dosegla izredno velik uspeh Generalni upravnik monakovsk" opere 1e prepričan. da bo Gjurgia Milinkovičeva z vlogo »Kavalirja z rožo« dosegla svetovno slavo.
*	Učitelji za hrvatske narodne iole v
Rumuniji. Zagrebške »Narodne novin e« so objavile natečaj za učiteljska službena mesta na hrvatskih narodnih šolah v Ru-muniji. Izpopolniti je treba dve učiteljski mesti na hrvatski manjšinski narodni Soli v Klokotiču, dve mesti v Krašovi in po eno mesto v Jakajči in v Keči. Za službe lahko prosijo mladi rimsko-katoiišlu učitelji, ki so že položili praktični učiteljsid izpit. Prednost imajo neoporečni, ki znajo orglati. Prošnie je treba vložiti pri prosvetnem oddelku banske oblasti v Zagrebu.
*	Markiranje divjačine v znanstvene »vrhe v dvorskih loviščih. Uprava dvorskih lovišč v Beogradu je markirala v svojih revirjih večia števila koristne dla-kaste in pernate diviačine z aluminiiasti-mi obročki, odnosno markicami z napisom »Uprava dvora. Beograd«. Divjačina v dvorskem lovišču ie markirana z markicami z napisom »Dvorsko lovište Be-lje«. Vsak obroček in markica imata poleg napisa tudi številko To markiranje divjačine ie izvršeno zato. da bi se ugotovilo gibanje diviačine. Naproša se vsakdo. ki bi markirano divjačino ustrelil, ulovil ali na drugi način našel, da izvoli te markice poslati upravi dvorskih levišč v Beogradu in natančno naznaniti, kje in kdaj je bila žival z ustrezno markico najdena. ustreljena ali ulovljena. Stroške za odpremo teh markic bo uprava dvorskih lovišč v Beogradu draCTe volje povrnila.
*	Samopomoč stavkajočih brivcev. V Banjaluki so začeli stavkati brivski pomočniki in frizerske pomočnice Po treh dneh stavke, ko ni bilo mogoče dos?či sporazuma z mojstri. 90 sklenili, da od-pro brivnico in so s posebnim oro<*la<=om povabili meščanstvo nai podprč stavkajoče v njihovem prizadevanju.
Važno za šole!
Šolskim vodstvom in nadzornim oblastem, šolskim in gradbenim odborom, arhitektom in gradbenim oddelkom bo pri sestavi programov za opremo novih ter obnovo starih šol odlično služil katalog šolske opreme, bogato opremljen s slikami vsakovrstnega sodobnega pohištva za šole. Ta Izredno praktičen katalog je izdala
TOVARNA POHIŠTVA REMEC — Co., KAMNIK,
katera ga zainteresiranim na zahtevo brezplačno pošlje.
jemala v petek od 18 do 20. ure in v soboto od 15. do 20. ure. — V četrtek ob 17 uri bo otroško Miklavževo. Darila se bodo sprejemala v sredo od 16. do 20. ure ln v četrtek od 15. do 17. ure. Vse zagrebške Slovence opozarjamo na bogato društveno knjižnico, ki posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure ln vsako nedeljo od U. do 12. ure.
* Mnogi kmetje Ae nimajo nastilja. iz Zasavja nam pišejo: V petek se je vreme spet mono poslabšalo in je začelo deževati. Proti večeru se je dež sprevrgel v sneg in so hribi dobili belo odejo. V dolini se je sneg mešal z dežjem. Prvič je snežilo prt nas zelo zgodaj pred tedni in. so mnogi kmetje našli pod rahlimi sneženimi plastmi užitne jurčke, ki so se zakasnili in jih je prehitela zima Sploh smo Imeli jesen tako neugodno ln deževno, da mnogi kmetje niso založili svojih listnjakov z zadostno množino nastilja. Navadno imajo
AVTOBUS Ljubljana—Barje—Ig—Iška vas
vozi od 1. XII. 1940 po novem voznem redu, ln sicer vsak dan:
Postajališče: Ljubljana, Krekov trg.
odhod iz LJUBLJANE ob 6.00, 12.30, 18.30 odhod iz IGA	ob 7.—, 13.30. 19.30
L KRALJIC, Ljubljana, Gosposvetska 1
pri »Figovcu« — tel. 36-98.
* Društvo Slovencev v Beogradu priredi tudi letos svoje tradicionalno mlklavže-vanje v prostorih Ruskega doma, Kraljice Natalije ulica 33, ln to: za otroke v četrtek 5. decembra ob 17. uri v gledališki dvorani, za odrasle pa v soboto 7. decembra ob 21. uri v zgornjih prostorih Ruskega doma. Darila za otroke se bodo sprejemala 5. decembra od 9. do 16. ure, za odrasle pa 7. decembra od 9. do 20. ure pri vratarju Ruskega doma.
DARILA, Bil RAZVESELI
■nMBsaHBaanaBnaBBB
eleganten damski plašč popoldanska obleka vezena svilena halja suknja za gospoda v prvovrstni kvaliteti in nizkih cenah.
«i;niwnitii.iH;!ii»»inw»ii»wiiiTimntm*inut'^E iiBirntiaaB'
KONFEKCIJA S
PKMllflfflilMI
f □FSSS tip PRI TROMOSTOVJU
* Miklavž kaj rad prinese Vodnikove knjige, ker ve .da z niimi razvesel pridne obdarovance. ne da b: m ,ra> g obok i Doseči v svoi žep. Letoinj knjižni dar Vodnikove družbe je posebno pr meron za Miklavževo ali božično darilci. Starši priskrbite svoii odrasli deci lepo zabavno in poučno čtivo. n močite ji pravkai i i-šle Vodnikove knjige, če oa te že lmat". izberite kai iz zaloge pre^šiiih let Opašite se takoi v pisarni Voinikove družbe v Ljubljani. Knafljeva 5. ali pa v knjigarni Tiskovne zadruge Selenbnrg >/a ulica Mariborčani nai se javijo v kn garni Tiskovne zadruge, na A ekrand-ov! certi. a Celjan: pri upravi »Jutra« v Celju.

iir&Ll i*
revmatizem. akuten kot kroničen kostne bolečine.otrpJost v vratu ln vse vrste trganj uspešno zdravi RUSKI ODLI2. Dobiva se v lekarnah v originalnih zavitkih Po pošti pošilja
DVORSKA LEKVRNA BOGOJE MCA — 9KOPLJE.
Reg S. br 20.112 od 9. IX 1932
*	Pctrovaradin je 'p?t samost j ia občina. Pred 10 leti je bil Petro ara 'i« ori-ključen Novemu Sadu Pe ' rovarad;ncsn to ni bilo posebno všeč ker so b 11 o~n^s-ni na svojo občino, razen tega so -e pr to-ževali na dajatve in trošarino ki io ie zahtevala skupna občina. Zdai je prišla iz Beograda vest da je Petrovaradincem uspela borba in da bo Pretrovaradin rp3t samostojna občina.
*	20!etnica sarajevske** gledlišča Včeraj in danes praznuje raraievsko gledališče 201etnico svoje nrve predstave Praznuje io skupno z Narodnim gledališčem iz Beograda, ki pride v Sara:evo pr ikra t na obisk. Tako se bodo rosebno poudarke dolgoletne umetniške zveze obeh gledališč Spored proslave je prav obširen Sarajevsko gledališče, skozi katero ie doslei šlo že okrog 300 igralcev, šteje da->es 29 članov in to 13 dam in 16 g~sp~d->v. V zboru je 14 članov in članic. Tehnično osebje šteje 15 članov, orkester pa i® vojaški. honorarno plačan in 6ve1e po potrebi do 25 članov.
*	Slovensko pr°svetno društvo »Narodni Dom« v Zagrebu vabi na Miklavževo, katero priredi v soboto, 7. t. m. v društvenih prop+orih Tomi^lavov trg 19. n. 7?o-t^i.Tnjf^kPT bo uve^pl me' vas M'k!?vža s peklenskimi in nebeškimi prebivalci ter navadne zemske pevce. Darila se bodo spre-
gospodarji, ki se oskrbujejo v gospodarstvu načrtno, listnjake polne že o Martinovem. Letošnja mokra jesen pa ni bila priporočljiva, da bi vozili moker nastilj. Prve dneve tega tedna so na vso naglico gi abili in vozili listje domov. Zdaj, ko je gozdove prekiij sneg, ne bo mogoče zakasnelim gospodarjem priti do potrebne množine nastilja. Za letos se je obnesel stari kmečki nasvet, naj si začno živinorejci spravljati nastilj že na previsu poletja v jesen. Takrat je nastilj suh, ovira je le v tem, ker Imajo kmetje takrat največ drugega neodložljioega dela.
*	Največji sodobni ruskl pisatelj A1 e k -sej Tolstoj je napisal Izredno lepo in zanimivo mladinsko povest »Zlati Ključe*«. Ta čudovita knjiga je izšla tudi v slovenščini z obilo ilustracijami, ki sc posnete po ruski. Izdaji. »Zlati kljuCek« je izdala Založba Modra ptica. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. Cena 36 din-	(—)
*	Na avtobusni p'°gi Ljubljana—Prezid —Sušak je zaradi snežnih zamet°v začasno ukinjena avtobusna zveza.	(—)
*	Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tvomice čevljev »Pek «. (—)
*	Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) se začno 2. decembra Dnevi in ure pouka po želji obisk. \a!cev. Pro p.kt na razpolago Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c 15 Največ ia s ro-jepisnica 30 stro ev (tel f on 43-8?). (—)
*	Vsakovrstne knjige in sli anlcs za M;klavževa darila do najnižjih cenah ima v zalogi kr.iigama TI kovne za. ruge. v Ljubljani. Selenburgova ul. 3. (—)
W


*	Društvo krošnjarjev za Slovenijo obvešča člane kakor tudi neorganizirane kro-šnjarje, da bo letni redni občni zbor v nedeljo 8. decembra ob 14. v restavraciji štru-kljevega hotela, Kolodvorska ulica, Ljubljani. Vabljeni vsi krošnjarji z obrtnim dovoljenjem. (—)
•	Veliko zanimanje za rimsko sezono v Rogaški Slatini. Kakor znano je uvedlo
! ravnateljstvo tega priznanega zdravilišča zimsko sezono z vsemi možnostmi lečenja ! kakor v času glavne sezone, ln to v naj-i moderneje urejenem hotelu »Jugesloven-| skem kralju«. Cene so seveda znižane in zelo povoline, tako da je vsakomur omogočeno bivanje v Rogaški Slatini. Indikacije so: bolezni želcdca, čev in jeter, bolezni Izmenjave tvarine (diabetes), bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic in mehurja, bolezni perifernih živcev itd. Strogo dietna kuhinja. Dosti je ljudi, ki niso šli na dopust poleti, pa jim je zdaj omogočeno uživati lepoto Rogaške Sltalne ln okolice. Hkrrtu pa se zdravijo. Na tisoče zdravih se mora zahvaliti za svoje ozdravljenje lečenju v Rogaški Slatini. Zahtevajte prospekt od zdravilišča Rogaške Slatine. (—)
*	Darujte praktično. Najlepše darilo za vsako roko je nalivno pero »Jugopatent«. Dobavlja tudi na obroke. Jugopatent, Ljubljana, Dvofakova 8. (—).
•	Bratu nož t srce. V vasi Dolnjem Ze-bancu v Hrvatskem Zagorju je šel Franjo Bistrovič na polje orat za oizimino. Ker pa le bil že deli časa zaradi dedščine v sporu z bratom, je b~at Marko prihitel z nekaterimi svojimi pajdaši na polje Po kratkem prepiru je Marko zarlnil kuhinj-
ski nož bratu v srce. Nato se ie sam javil orožnikom.
*	Nepremišljena mladina. Zadnji čas M je v naših krajih primerilo že nekai pobojev med mladino. Zdaj poroča i o iz Va-raždina: V vasi Leskovcu se ie pop ldne vračala šolska mladina domov Naenkrat so se sprli dečki in deklice Neki lOletni deček ie udaril devetletno Terezijo Vido-vičevo s oestio 00 glavi in io na mestu ubil Dogodek je vzbudil splošno obžalovanje.
*	Izvršilci velikega vloma v Petrovgradu pod ključem. Poročali smo o vlomu, ki le bil 8 t. m. izvršen v draguliarno Zida Son-neberea v Petrovgradu. Vlomilci so odnesli za 400.000 din plena Zdai so prijeli osumljenega dninaria JosiDa MToševiča, ki ie prodaial različne zlate predmete Priznal ie vlom in ie izdal svojega pajdaša Jurija Čolaka iz Bršadina Oba sta raz-prodaiala plen nekaterim kro=niar^em. ki so jih prav tako že prijeli in pri njih našli različne dragotine.
*	Otrok žrtev orožja. V vasi Knmušini blizu Požeee ie osemletni Stevo Culobrk segel po očetovi puški, ko ie bil sam doma Njegov oče Miloš se ie bil nekai orel vrnil z lova in ie pozabil puško izprazniti. Sinko 1e snel puško s stene in jo začel obračati Naenkrat se je puška sprožila in fantič ie obleral mrtev Oče se bo moral zagovarjati ored sclPčem
*	Žrtev spiašenr^a kenja V vaci Mrko-doiu Dri Bosanski Kostajnici je na straSen način izgubil živl;enie dv:mai~tle*n; Savan Filipovič Varcal ie k~n:a in k-^ je ravno pristopil k nlemu da ga zap eže in penrime za vajeti, se ie konj splašil in ie v diru Dotegnil dečka s seboi T^ko »a ie vlekel kakih 300 m po blatnih ti-h ln ga vsefa nrebil in zmrcvaril s k~<p:ti D-č-^k je izdihnil preden so mogli konja ul"v tL
Iz F *-*ufHm
Mati
Številni pasanti, ki so se v četrtek okoli pol sedmih zvečer mudili v Prešernovi ulici, so bili priče razburljivega prizora, ko je pogumna mati v zadnjem trenutku rešila svojega šestletnega sinčka izpod koles voza cestne železnice Fantek, ki je z otroku lastno radovednostjo opazoval rdeče razs\'etljena, z vabljivimi Miklavževimi 1 darili obložena izložbena okna, se je v i množici izgubil mamici izpred oči. Velik, i rdeč parkelj, ki je skrivnostno kimal za izložbenim steklom, je pritegnil nase vso otrokovo pozornost, tpko da ni niti slišal signalov niti videl tramvajskega voza, ki je privozil mimo v trenutku, ko je stopil s pločnika. Vsi smo ga že videli zmečka-nega pod kolesi in nekrt žena, lei je bi'a ravno toliko oddaljena, da ni mogla več pomagati je presunljivo zakričala. V zadnji sekundi pa se je iztrgala iz množire njegova mati, se vrgja prot njemu in ga potegnila nazaj. Pri tem drznem skoku ie požrtvovalna mati ptidla na trdi kamer.iti tlak, se potolkla in tako prestrašila, da so jo morali bližnh dvignit, s tal Sewda so se razširili takoj živahni komentarji prisotnih k nezgodi Zlasti prisotne m/niice, ki 90 se zbrple v grvčt. so si b!le edine, da morajo skrbno paziti na otroke, posebno še v prometnih ulicah.
Ta dogodek naj bi bil vsem našim materam svetal vzgled materinske požrtirr. al-nosti. Hkrati pa resen opomin: Pazite r,a svoje otroke!	— an.
MED. UNIV.
dr. A. NovoseljsMJ
ZDRAVNIK
se je preselil iz Kranja v Ljubljano Zrlnskega 7/1, tel. št. 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. in od 15 do 18.
ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rontgen - Diathermija - Solux - Višinsko sonce - Galvano-faradizacija - Vibr. masaža
u— »Na dnu Jadrana«. Pod tem naslovom se je vršilo prvo letošnje predavanje Jadranske straže 27. t. m. v dvorani že-lezničarskega glasbenega društva tS oge«. Predaval je akademik g. Ivan K u š č e r o življenju pod morsko gladino na Jadranu. G. Kuščer raziskuje s svojimi tovariši že nekaj let ob poletnem bivanju na mo: ju naš Jadran s pripomočki, ki so jih raziskovalci napravili sami. O vseh teh raziskovanjih, o njihovih rezultatih, o življenju ob morju ln v njem je g. Kuščer trko zanimivo predaval, da ga je občinstvo, ki je napolnilo dvorano skoraj do zadnjega kotička, ves čas napeto poslušalo. Predavanje so spremljale številne, res prav zanimive slike. Posebno pozornost sta vzbujala dva zelo lepa barvasta filma. Naš!m mladim raziskovalcem želimo tudi v prihodnje pri tako podjetnih raziskovanjih obilo uspehov.
n— Op°zarjamo na današnjo popoldansko predstavo »Nenavadnega človeka« v Šentjakobskem gledališču, ki se prične ob 15.15. Obiskovalci so skrbno pripravljeno igro toplo sprejeli in nekajkrat pri odprtem odru prekinili igro z navdušenim odobravar njem. Ker je za predstavo izredno veliko zanimanje, kupite vstopnice žc v naprej, da se izognete navalu pred predstavo.
u— Opozarjamo na proslavo 140ietnice Prešernovega rojstva. Proslava bo Hi rl zvečer v operi in se ne bo ponori!*. Zato sezite še danes po vstopnicah!
u— Vrtnarski tečaj za lastnike BMlIh ▼rtov. Prihodnje predavanje bo v torek S. decembra ob 19. uri kakor vedno v kemijski predavalnici na L državni realni gimnaziji v Vegovi ulici, pritličje. Predaval bo ravnatelj mestnih vrtov g. Josip Lap o stročnicah (fižolu, grahu Itd.) in plodnlcah (bučnicah, paradižnikih L dr.). Vstop prost
fzredno
praktično pisarniško pohištvo
dobavlja
Remec-Co., Kamnik
Telefon 4
Poslovalnica Ljubliana, Kersnikova ulica 7, tel. 22-66, Maribor, Prešernova ulica 4 Zahtevajte prospekte!
n— Slovesna proslavitev SOOleHsega Jubileja začetnika tiska Johanna Gutenberga
bo v Ljubljani v Frančiškanski dvorani 14. decembra ob 20. LjubLjanski grafičarji se na to prireditev pripravljajo z vso vnemo, da dostojno proslave svojega velikega prednika, ki pa ni pomemben samo za tiskarski stan, temveč sploh za vse človeštvo, saj je njegov izum šele prav omogočil, da se je poglobila kultura in da je proniknila prc.sveta v vse ljudske sloje vseh narodov. Današnja civilizacija je na sedanji stopnji neuvomno predvsem zavoljo tega, ker se je mogel tisk razviti do sedanjega obsega na podlagi izuma Johanna Gutenberga. Od tedaj je poteklo letos že pol tisočletja. In ta pomembni Jubilej proslave ljubljanski grafičarji z veliko kulturno prireditvijo, na kateri nastopijo grafične prosvetne ustanove, znani grafični pevski zbor, salonski orkester, pevci-solisti in recitatorji. Višek prireditve pa bo v dramskem prikazu. kako se je razvi!a pisava do Gutenberga in kakšen Je pomen Gutenbergovega dela za ves napredek. Javnost opozarjamo na to prireditev, ki naj si jo ogleda vsakdo, ki želi biti poučen o enem izmed najvažnejših kulturnih činiteljev. 5001etni jubilej začetnika modernega tiska proslavljajo letos po vsem kulturnem svetu.
BVESTILO!
Ker so te dni mnoge naročnice zaman iskale v Rožni dolini moj napis »Firmo«, sporočam — da začasno — dokler ne
O TVORIM MODERNE KROJA ČNIOE
za dame v mestu — delam in sprejemam v lastni vili,
FiGŽisa dolina. Cesta VTII5 27
(hiša naprej od »Julijane«. na isti cesti kot je gostilna pri »Katrci«). Se vdano3tno priporoča
LINBIČ ALOJZIJ
d a ms ki krojaški mojster.
u— Zaščitna š°la mestnega poglavarstva
Je v soboto zaključila svojo četrto serijo tečajev za ^.iščitne ekipe. V prvih štirih tednih svojega delovanja je iz:branila našim industrijskim podjetjem preko 100 obveznikov pasivne zaščite za zdravstveno kemično službo in piav tako preko 100 obveznikov za .gasilska tehnično službo. V trku ie tudi zdravstveno kemična tečaj v tobačni tovarni, ki ga poseča 41 tečajnikov. Istočasno se pripravljajo tečaji za hižno zaščito v najožjem pomenu besade, kjer bo dobilo potrebna, navodila in pouk za primer potrebe preko 6000 obveznikov, nadalje tečaji za obratne odbore industrijskih podjetij, tečaj za poveljnike javnih zaščitnih gasilskih ekip itd. Pretekli četrtek in pe-tek si je delo zaščitnega ur&ia in zaščitne šele ogledalo odposlanstvo higienskega zavoda iz Skoplja, ki organizira tam parivno obrambo.
^fijetn
TruuU
leimafoi
\ no nizih cem
^ fc i/tO'
tcrJe&i
oftoceftiOA
mne
Prireditelje božfenlc, zastopnice in
zastopnike vseh onih dobr delnih organizacij i*n drugih društev, ki namera\-aj o prirediti božlčnice za siromašna otroKe, vljudno vabi mestni socialni urad na sestanek. ki bo v petek 6. t. m. ob 17. uri v zbornični dvorani mestnega magistrata na Mestnem trgu zaradi razgovora, da se prepreči dvojno obdarovan i e ali celo neupravičena zloraba dobrode-nesti. Zastopnice in zastopniki nai orineso s seboj sezname vseh otrotk. ki iih nameravajo obdarovati.
u— P°slednji Mehikanec v Zvezdi. Včeraj dopoldne je padel poslednji kostanj v Zvezdi. Samo še nekaj neodpeljaniL panjev priča, da se je tu dolga desetletji, košati! kostanjev park. Zdaj šele je prav vidna prostornost Zvezde in Kongresnega trga. Ljubliana dobiva svoje novo, zares veliko središče.
Vsakovrstne IGRAČE
ln primerna darila za vsakogar, brivske garniture manlkire, razpršilce, družabne igre, šatulje itd. dobite še po stari ceni pri
F ©to Touristu Lojze šmucu,
Ljubl jana, Prešernova 9, poleg cl. pošte,
kjer imajo primerna darila za društvena MIKLAVŽEV ANJA
v vreči«,
M stane samo Din 2.— v katerem Je vrednost tudi do Din 10.—.
Ne zamudite ugdne prilike ln si takoj nabavite srečke velike gasilske loterije, ki jo prirejajo prostovoljni gasilci v Ljubljani. Samo za 5 din lahko izžrebate oseLni svto, motorna kolesa, dvokolesa. ra-dioaparate. šivalni stroj in še nad 400 koristnih dobitkov. Žrebanje bo 29. decembra v Ljubljani Dane*, bodo naši prostovoljni gasilci prodajali srečke, ne odklanjajte jih! Setj prebitek loterije je namenjen za nabavo sodrbne gasilske opreme. Meščani, podprite plemenito akcijo naših gasilcev in pridno segajte po srečkah! Srečke so na rzzpolaga pri vseh prostovoljnih gasilskih četah ta v trafikah v Ljubljani ter pri vssfe prost	»a^Tsklh četah v Sloveniji.
u— Sv. Miklavž bo prišel e svojim sijajnim spremstvom v četrtek popo'dne v Dramo h Golievi mladinski igri »Snsgulčica«.
Obrača se na dobra srca gg. trgovcev, zlasti tistih, ki prodajajo slaščice, pecivo, šolske potrebščine tn podobno s prošnjo, naj prispevajo a svojimi izdelki k obdaritvi tistih otrok, za katere bo Miklavžu zmanjkalo daril. Za darove, ki jih bodo gg. trgovci z navedbo svojih tvrdk poslali v sredo in četrtek do opoldne v Dramo k vratarju, se bo Miklavž darovalcem na odru med predstavo in po ljubeznivosti uredništev tudi v dnevnem časopisju imenoma zahvalil-
Odpo&jte in razvedrite se
v krasni, svetli in zračni
kavarni hotela »Slosi«
v I. nadstropju, številni tu in Inozemski dnevniki, revije in ilustracije Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene dražbe
Na« to p Marte Paulinove. Plesni večer Marte Paulinove bo v ponedeljek 9. decembra zvečer v opernem gledališču. Plesalko bo spremljal pianist prof. Marijan Lipovšek. Na sporedu: Grečaninov, ciklus Otrokov dan (šest piesov), škerjanc, Ma-fenka; Norec (ples brez spremljave); Si-vic, Nespametna devica in škerjanc, Noc-turne.
u— Učiteljski zbor šole v Hrušici pri Ljubljani je daroval znesek 100 din za božlčmco najsirsmašnejših na šoli namesto venca na grob gospe Apolonije Selanove, matere gdč. učiteljice Mme Selanove.
u— Koncert slovenske komorne g'a?be. Jutri v ponedeljek bo dana elasbo ljubečemu prebivalstvu Liubliane lena Dril ž-nost. da lahko sliši najnovejše skladbe naših domačih skladateljev Svare. Sker-janca. Osterca in Arniča Priznani naši umetniki Ornikova S;d bauer in Lipovšek bodo izvajali njihova klavirska tria. Po 1. koncertu UJMA. Id je seznanil publiko ~ s slovensko mladinsko klavirska glasbo je bilo mnogim zelo žal. da niso prišli poslušat ge. Osterc-Valia ova. ki ie Izvajala izredno zanimiv prog am. Tu "i za jutri se obeta velik užitek, zato ne zamudite prilike in nabavite si takoi vrtoo-nice v Matični knjigarni. Cene od 25 din navzdol. (—)___
Soliden — trpežen
»e dobi najbolj ugodno pri
TRIUMF, Miklošičeva c. 12
nasproti hotela »Union«.
u— Poroka, Poročila sta se včeraj v trnovski župni cerkvi gdč. Lija V r a n č i -č e v a, uradnica zavarovalne družbe »Jugoslavije« in g. Inž. Evgen M a r e k. JVOa-demu paru naše iskrene čestitke!
u— Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani ln Ljubljanska filharm°n1ja priredita v petek, dne 10. januarja 1941, v Operi velik« Akademijo za zimsko pomoč ljubljanskim revežem.
PEČI - PLOŠČICE za štedilnike in dr.
dobite najceneje pri Keramični zalogi
M. Klentenčič
Ljubljana, Tesarska ul. 5. — Telefon 27-69.
u— Neprestano deževje je tako namočilo podlago tramvajske proge na Tržaški cesti, da so se močno zrahljale tračnice. Na odseku od Langasove ulice do Stana in doma je postala vožnja s cestno železnico neprijetna, ker so vozovi na tem delu proge skoraj že tako močno poskakovali, kakor nekdaj na še neobnovljeni progi proti kolodvoru in na dolenjsko stran. Te dni so imenovani del proge zasilno popravili odnosno utrdili zrahljano podlogo. Zdaj utrjujejo še odsek od Langusove ulice do križišča Bleiweisove ceste. Razumljivo, da so taka popravila le začasna in da bo tramvajska proga na Tržaški cesti dokončno urejena šele takrat, ko bo založen še drugI tir od Langusove ulice do Stan in doma in ko bo Tržaška cesta asfaltirana ali tlakovana z granitnimi kockami.
Damske plašče, kar je lanske zaloge, dobite po starih cenah pri GORIC AR, Sv. Petra cesta. Ako pa ne morete izbrati izgo-tovljenega plašča po Vašem okusu, se Vam takoj izgotovl po meri. Blaga za plašče v lepi izberi po nizkih cenah Da zalogi!
Novi p^ebni začetniški plesni tečaj za dame in go»pode se prične fcjtri, v ponedeljek, ob 20. nrl v JenKovem plesnem zavodu v Kazini — Zvezdi. Informacije ln vpisovanje dnevno od 11. da'je in zvečer pri otvoritvi. StudenH-nje imajo p°i»nst. — Posebne plesne ure proti rezerviranju vsak dan.
Starinske predmete, pohištvo, porcelan. steKlo. Kipe. lustre. nakit itd stalno kupuje trg. Dorotheum. ing Rovšek. LJubljana Miklošičeva 12. vls-a-vis hotela »Untona«
n— Sknpna ple»na vaja z mikJav7:eva-njem vseh Jenkovih plesnih teča?ev bo v četrtek 5- t. m. ob 20. url v »veliki dvorani Kazine — Zvezde«.	(—) u— Sestanek staršev državne poskusne ljudske fiole za Bežirradom. V pon-^d-^k bo prvi letošnji skupni sestanek staršev. Na sestanku bo predaval ta1n'k Un!1e z? zaščito dece g. Vofko Jagodic »O zaSčiti mladine v vojni«. Ker je snov ak^ua^na. naj ge »tarSi predavanla ude1°že. S"st~n"k bo ob 20. v šolski telovdnlr.l. Po predavanju bo redni letni občni zbor društva »Šola ln dom«.
Lutkovno gledališče Sokola L na Taboru uprizori danes ob i>ol 16. krstno predstavo mične pravljične lutkovne igre Jožeta Sorna »Kaznovani mlinar« v štirih dejanjih. Pred predstavo bo proslava zedinjenja. Jurčkov jazz. Pridite, nasmejali se boste! (—)
u— Purane pečene In krvavice Lovši-nova gostilna. (—)
SIRKE
LJUBLJANA Mestni trg 7
TELEFON 24-56.
u— Združenje čevljarjev v Ljubljani
naznanja, da se bo v najkrajšem času vršil prikrojevalni tečaj. Interesenti nai se javijo takoi v združenju. Uprava (—)
u— Za mai denar dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenbur-gove uL 3.. knjigo, ki je najlepše darilo za Miklavža. (—)
u— Sentpetrska podružnica Družbe av. Cirila in Metoda bo tudi letcšnlo zimo priredila svoj družabni večer in sicer dne 4. januarja v »Zvezdi«. Vljudno prosi druga društva, nai vpoštevaio ta da um. ker le čisti dobiček namenjen urosoehu naše CMD.
Za majave zobe, za prenežno dlesno kakor za piškavost zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto, ki desinflclra ustno duplino. — Dobiva se v drogeriji Gregorič, Ljubljana po din 16.—. Glavno skladišče: Laboratorij »Via-Vit, Zagreb, Langov trg 3.
u— Za Miklavžev večer 5. decembra ob 19. zvečer v frančiškanski dvorani se že prodajajo vstopnice od 12 do 4 din navzdol v pisarni >Pax et bon um«, frančiškanska pasaža. Na tej prireditvi, katere čisti dobiček je določen za božično obdaritev ubožcih družin, bosta sodelovala lz prijaznosti virtuoz na kitari g. Stanko Prek ln priljubljeni humorist g. dr. Morello. Spored prireditve je razviden z lepakov. Informacije glede Miklavževe obdaritve daje pisarna sPax et bonum« (telefon 43-63). (—).
u— Nemški teč®?! lektorata nemške
akademije, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Prijave ln informacije dnevno od 16. do 20. v pisarni lektorata. (—)
u— Nadaljevalne plesne vaje SK Grafike se vrše vsako nedeljo ob 15- url v veliki dvorani Delavske zbornice. Družabne igre. (—)
u— Starši, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža ln njegovim spremstvom na domu v Ljubljani, naj čimprej sporoče svoj cenjeni naslov upravi »Jutra« zaradi dogovora. (—)
Praktična
Miklavževa DARILA
štof za moške ln damske obleke, barhente, dlvtfne, moške srajce, kravate, nogavice, rokavice — dobite poceni v
Modnem magacinu
PREŠERNOVA ULICA 5
u— Sokol L Ljubl/ana-Tabor priredi v
četrtek 5. decembra 1940 ob 17. uri v veliki dvorani na Taboru miklavževanje za de-co. Pestri spored ne bo zadovoljil samo dece, temveč tudi odrasle. Starši, rezervirajte to popoldne za svojo deco. (—)
u— Vetcrlnarska ambulanta Slovenskega društva za vax*tvo živali posluje v Ljubljani na Domobransld cccti 21. v pritličju (telefon 30-36). Pregled in zdravljenje živali dnevno od 14. do 16. ure. (—)
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčiea, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35.
u— Drevi ob 20. uri bo plesna vaja plesne šole na Tabora. Vedi br. Trošt. (—) u— Akademija Sokola Vič, ki bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega dama bo nudila vsem posestnikom lep užitek. Mimo krasnih teiovad. skladb, ki so trud in sad domačih vaditeljev ln \-aditeljic, bo nastopil tudi priznani pevski zbor »Bor« pod vodstvom br. Gučka ln pa soMst br. Milan Janovski Vsi bratsko vabljeni!
OSKRBNIKE IŠČE
Osrednje društvo SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta — za poletno Bežijo 1941 za Triglavski dom na Kredarici, za Aleksandrov dom pod Triglavom in za StanJčevo kočo. Lnteresentje naj vložijo na gornji naslov nekolekovane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja oziroma delovanja pri oskrbništvu planinskih postojank. — Prijave je treba vložiti najkasneje do 5. decembra 1940.
u— Za zimsko pom°č je votirala Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 50.000 din. ln to 10.000 din za zimsko pomeč v Ljubljani, 40.000 čin pa na razpolago g. banu za zimsko pomoč izven LJubljane.
u— Staro pritlično hišo na oglu Tržaške ceste ln Langusove ulice nasproti tobačne tovarne so skoraj že do tal porušili in v par dneh bo izginila vsaka sled za njo. Namesto1 porušene hišice, katere tramovje je bilo že povsem strohnelo, si je zgradil lastnik ob njej moderno trlnadstropno stavbo, ki je razen nekaterih malenkosti že popolnoma dograjena. Prlf^avih starih hišic je na Tržaški ctatl še lepo število in in živo nrvormlnjajo na strašen potrea, ki je zadel Ljubljano 1895. leta. Kakor vidimo, padajo dru~n za drugo, na njih mestu pa rastejo moderne večnadstropne pn-Ipčp. ki brvio počasi povsem izpremenlle Izgled Tržaške ceste.
u— Ostri ovinek na oglu Knafljeve in Selenburgove ulice Je zahteval že več prometnih nesreč večjega ln manjšega obsega, Posebno nevaren je ovinek za kolesarje. ki jih je v Ljubljani vsega spoštovanja vredno število. Najbrž ga ni kolesarja, ki bi ne bil še pobiral svojih udov in svojega kolesa z asfaltiranega cestišča Selenburgove ulice. Navadno bo taki padci lažjega značaja. Nevarnejše je ob deževnem vremenu. Asfalt je takrat Izredno spolzek in predno se zave, se znajde skoraj vsak kolesar na tleh. Precejšnjo smolo pa je Imela zadnjič kakih 13 let stara kolesarka, Id Je na tem ovinku tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Se bolj kakor poškodba pa jo je potrla okvara na novem kolesu.
u— Miklavževa razstava narodnih vezenin je odprta v Splošnem ženskem društvu, Cesta 29. oktobra, od 1. do vključno 6. decembra vsak dan od 9. do 17. Narodni Izdelki so jako lični ln natančno Izdelani ter imajo namen propagirati svojsko domače blago, ki naj izpodrine manjvredne tuje Izdelke. Vstop je vsakomur prost.
u— JNAD »Jugoslavija«. Danes ob 11. uri skupna proslava zedinjenja v zbornični dvorani vseučilišča. Vsi točno! Tajnik.
u— »Gledališče mladfh« bo v prvi polovici decembra vprizorilo Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Delo pripravlja g. Zvonl-mlr Slntič, absolvent dramske šele v Pragi. Uprizoritev utegne biti dogodek, na kar že zdaj opozarjamo vso kulturno javnost.
Ova jubileja pri Hafnerjevih
V hiši uglednega posestnika in mesarja g Matevža Hafneija v škof ji Loki so praznovali v nedeljo 17 t m dvojni jubilej. Matevž Hafner je že 56 let v mesarski stroki, njegov svak g. Jernej Černivc pa 60 let mesari in 50 let pri njem v službi. Proslava je bila seveda zelo skromna pač podobna sla\'ljencema Zlasti skromni g. črni vc, po domače stric Jernej, niti ni vedel, da se slavnost pripravija Pisec teh vrstic ga je iznenadil s Čestitko, ko ga je njegova edinka gospa Anica spremljala h kosilu.
A tako, zato ste me 'skali? O če bi vedel, bt šel rajši na sptehod za grad, pa ne na pojedino
Mladi Matevžek je končal drugi razred realne gimnazije v Ljubljani. Ko je hotel konec počitnic spet v šolo ga je oče prestregel z besedami. — Nikar več v šolo, kar doma boš ostal.
Matevžek je toiej ostal doma in zdaj deluje že 50 let v mesarski obrti Hafnerjevi so bili lastniki domačije na Visokem, ki so jo prodali Tavčarjevim. Nato so prišli v Loko Matevž še vedno dela kot mravlja, prvi vsak dan pokonci na žalost marsikateremu pospancu. Vsi Pa imajo radi, zelo rad kaj lepega pove. Njegovi sinovi so kaj vredni naslednik; očet, Matevža. Danes gospodari velikemu podjetju, ki zaposluje več ljudi Eno mu p> It zamerimo: da rad ne poč>va m prezgodaj vstaja. Mladi ljudje radi poleži ja.

\ > ■■■• ; . ■ .
■■;	-■>' !> , ' 1 f;
' H«*-"'- .	■ '•>"■
r i'■ -i'. . ; ;
Rektor Anton Trost — solist novinarskega koncerta
Koncertni pianist, rektor glasbene akademije g. Anton Trost bo sodeloval na današnjem novinarskem koncertu v union-ski dvorani. Anton Trost je nedvomno nai najodličnejši pianist, ki se je doslej z velikim uspehom uveljavil na števinil koncertnih turnejah doma in v tujini. Njego-
vo sodelovanje v Čajkovskega simfoničnem koncertu daje jamstvo, da bo izvedba na odlični umetniški višini. Nocojšnji novinarski koncert bo po sestavi sporeda najodličnejša koncertna prireditev velikega sloga v letošnji sezoni.
Ljubiteljem FOTOGRAFIJE
popolnoma novo presenečenje — Lepa povečava — v pravilnem izrezu — najbolj zaželjeno darilo. — Naročajte v edini specijalni fototrgovini
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — Tyrševa c. 20.
S9K0L
Glavni slavijenec pa je g Jernej, ki se je rodil pred 74 leti v Vodicah Ko je se- ' stra prevzela kmetijo, jo je mahnil Jernej v svet na Koroško, Gornje Štajersko in ce- } lo v Bosno, v Sarajevo. Bil je pri vojakih, ' nato pa 9 let v Kamniku, eno leto Ljubljani in zdaj že 50 let pri Hafneiju, kjer si je bil zbral tudi družico. Da vidite, našega g. Jerneja vsak dan je točno ob uri na svojem delu! Nikoli bolan, št vedno svež in močan. Čudijo se vsi, kakšna moč ima. Pa tudi ženskam, zlasti dekletom kaj prijetnega pove, da se smejijo Tudi v vojni je bil poldrugo leto, dokler ni dočakal 50 let in so ga odpustili. Jernej je skromen ko malokdo. Njegovo največje veselje in za-ba\'a je, biti ob nedeljah vse popoldneve v s\>oiem sadovnjuku Kaj poreče, da smo mu sliko takole pripravili, ne da bi vedeli Ponesrečena je, ker g. Jernej izgleda v resnici \>eliko mlajši.
Jubilrntoma iskreno čestitamo in Jima želimo še mnogo lepih, uspeha polnih let!
Gluhonemi nastopijo v Sevnici, Krškem in Žalcu
Ljubljana, 30. novembra
Po uspelih nastopih v Zagrebu in Ljubljani. kjer so gluhi igralci nastopili v okviru pros'ave 40-letnice obstoja ljubljanske gluhonemnlce in pod pokroviteljstvom gospoda bana, bo društvo gluhonemih priredilo pod vodstvom strokovnega učitelja g. lrinka Rupnika v soboto dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer nastop v Sokolskem domu v Se\'ntci, v nedeljo 8. dccembra ob pol 11 uri dopoldne v Sokolskem domu v Krškem, a v soboto dne 14 decembra t. 1. ob 8. utl zvečer v Sokolskem domu v talcu N*amsn vseh teh nastopov je naši javnosti že dobro znan. saj »o ravno pri njih spoznaU dušo g'uhonemega s prave shrani in vrednost njihovega ?o!anja po zavodih. Uvodoma nastopi gluh govornik, potem pa g"uhi igralci v dveh enodejankah. Prebivalstvo Sevnice, KrMcega in ZaTca opozarjamo na ta gostovanja s prošnjo, da pridno seže po vstopnicah, ki se bodo prodajale po hišah.
S°koIsko društvo v Ljut°mern bo na svečan način proslavilo praznik ze-injenja 1. decembra po maši v Sokolsltem domu. Kot drugI del proslave pa bo popoldne istega dne ob pol 16. telovadna akademija, ki bo obsegala obširen program hkrati pa bo pokazala sadove vztrajnega sokolskega dela.
Sokolsko društvo v StUgovi bo proslavilo praznik zedinjenja 1- decembra po maši v Sokolskem domu. Poleg svečanega dela proslave so na programu reklamacije govori in glasbene točke.
Sokolsko društvo Unec-Rakek prirrdl danes ob pol 19. v Sokolskem domu na Rakeku svečano akademijo. Po aka le i ji bo istotam oficirski družabni večer, h kateremu je vabljeno tudi vse ostalo občinstvo.
S°kol na Bledu proslavi pravnik zedinjenja drevi ob 20. s svečano akademijo. Na sporedu bo 20 telovadnih, pevskih in godbe-nih točk. Sodelovalo bo preko 200 članov, narašča jni kov in otrok. Članstvo v slavnostnih krojih! Dopoldne ob 11. zbor s zaobljubo novega članstva in naraščaja.
Sokolsko društvo Sevnica proslavi praznik zedinjenja drevi cfo 20. uri v dvorani Sokolskega doma. kier ba slavn^s'na telovadna akademiia. Nastopili bodo vsi mošiki in ženski oddelki z lepimi telovadnimi točkami ob sodelo*.-anju 9oko'skega orkestra. Vabimo vse pripadn&e Sokoi-stva in vso narodno javnosti
Kinematografi
Jesen'ce. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm »Po-^č-no potovanje«. V glavnih vlogah Th.?o Lingon in Pau! Horb:ger. MM d~datkl tudi kulturni film in vojni tednik. Sledi »Bel Ami« (—)
Dolenci Logatec. Zvočni ldno Sokol bo predvajal danes ob 16 in 20 15 ter j tri ob 20.15 prekrasni češki vel-fTm »SVuŠ-niava«. Prihodnli film v sredo 'n četr+^k »Nasmešek sreče« (Shirley Temple). Ne
KRANJ. Kino Narodni dom bo prflca-z?val dan«; ob 15., pol 19. tn mol 21. url f'^11 č^-kl f"m ki 1e povsod žel uspehe: »šola, zaklad življenja« (Vražji študentje).
It
RADOVLJICA. Gorenici n'mamo od 5. zjutraj do 10.30 nobenega vlaka v Lhib-ljano, odkar ie bil ukinjen brzi vlak B3. Prvi vlak odhaja prezgodaj, drugi pa prepozno za opravljanje uradnih ooslov, ker prihaja v Ljubljano ob 12.15. Naj se raigi ukine osebni vlak P 911. zato pa podališa osebni vlak PL 937 do Luibljane, da ne bi bilo treba v Kranju čakati dve uri Ta vlak bi imel tudi zvezo iz Bob'nja in iz Planice, odhalati pa bi mo^el ob 7. z Jesenic. Te slabe zveze z Ljubljano posebno težavno prenašajo trgovci. Njim dovolie-nih 25 km avtomobilske vožnie nič ne koristi Naj se jim dovoli do 100 km. da bi se mogli voziti v Ljubljano, kjer nakupujejo blago.
ftTRIGOVA. Iz fttrigove je bil premeščen v Križevce orožn'škl narednik g. Milan Djurič. Z njegovim odhodom izgublja Stri-gova marljivega in vestnega orožnika. Id, Je imel povsod mnoge prijateljev. Mfan Djurič je Bosanec ln velik Jugosloven. kakršnega je štrieova ravno v teh časih potrebovala. Z n^m pa odhaja agllen član strelskega odseka sokolskega društva. Svoj prosti čas je narednik Djurič rad posvetil strelskemu sportr in soko1sltim nacionalnim prireditvam. Na nlegovem novem službenem mestu v Križevcih mu žalimo enakih uspehov ki zadovoljstva v službi.
JAMA MADELEEVE,
diplomirana terapentinja za govorilne-, glasovne- in dihalne motnje. Ord. sreda, četrtek, sobota, 12.—13. — Hotel Slon.
Iz Maribora
Literarni večer v Ljudski univerzi.
Jutri bo imelo mariborsko občinstvo priliko, da čuje dva odlična predstavnika novejšega slovenskega slovstva. Iz svojih del
bosta čitala pisatelja Miško Kranjec in Anton Ingolič. Pričetelc ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze.
V PROSLAVO ZEDINJENJA
bo v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma
SLAVNOSTNI PLES
Vstopnina: Predprodaja din 10.—. Večerna Obleka: kroj — narodne noše — temna, blag. din 15.—.
U Malti je preuaval v Ljudski univerzi prosvetni referent Viktor Pirnat iz Ljubljane. Poslušalci, ki so prišli v precejšnjem številu, so z zanimanjem sledili pre-davateljevim izvajanjem, ki so jih pona-zcrjevale lepe skioptične slike.
a— Priprave za n°Vo mestno tržnico. Po nakupu Felberjevih zemljišč je kupila sedaj mestna občina na Vodnikovem trgu še dve parceli od posest niče Roze Bona-čeve in Karla Karnerja za 44.100 din. Mestna občina je kupila omenjeni parceli v smislu načrtnega odkupovanja vseh bližnjih zemljišč in objektov, ki naj služI pripravam za preureditev Vodnikovega trga ter bližnje okolice ln za postavitev nove, modeme mestne tržnice.
a— posestni izpremembi v M:iriboru. Pivovarna »Union« je kupila od Matiide Se-daj-Vasiljevičeve iz Celja Stili parcele v Ulici kneoa Koclja v izmeri 2663 kv. m za 600.000 dinarjev. — Ernest Vogrinc lz Sp. Voličine ie kupil od posestnice Ane Kme-tičeve hišo v Pipuševi ulici St. 20 za 40.000 din.
a— Pozivajo «e vsi oni starši, ki so prijavili svoje otroke, da jih v primeru vojne evakuira oblast, da v teku osmin dni sporočijo pri mestnem socialno političnem uradu na Slomškovem trgu št. 9-1 eventualno spremembo svojega bivališča.
a— Miklavž obišče letes tudi naše Narod no gledališče. Prišel bo na svoj god popoldne z zelo zabavno otroško igrico »Pikica in Tonček« ter drugimi darili za pridno deco.
a— Sneg je naleta^ai vso noč na soboto in včeraj ves dan. Po opažanju tezenske
vremenske postaje ga je zapadlo za več ko 5 cm. Snežilo je tudi na Pohorju, ponekod do 15 cm. Tezenska pestaja napoveduje za nedeljo možnost zboljšanja vremena.
Sokoisko društvo Maribor matica,
vojni clobrovoljci in rezervni oficirji priredijo v proslavo zedinjenja »Slavnostni ples« v nedeljo, 1. decembra ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma. Vstopnina v predprodaji din 10, pri večerni blagajni din 15. Obleka: kroj, narodna nofla, temna.	( -)
u— Dvojčka sta dobila pravdo proti nezakonskemu očetu. Te dni je prejelo mari-borsiko sodišče zelo zanimivo razsodbo v tožbi dveh nezakonslcLh dvojčkov izpod Pohorja za priznanje očetovstva. Tri leta je trajala ta pravda. Mariborsko sodišče se je prepričalo o resničnosti izpovedb mlade Pohorke in je obsodilo nezakonskega očeta njenih dvojčkov na mesečno plačevanje po 100 din od časa vložene tožbe- Dvojčka pa sta se pritožila. V pritožbi sta zahtevala preživnino že od rojstva dalje. Prizivno sodišče je prizivu ugodilo in vrhovno sodišče v Ljubljani je razsodbo potrdilo.
a— Razburljiv nočni lov po Mariboru za nevarnim roparjem. 231etnega delavca Štefana Iskro so trije roparji napadli na Tržaški cesti, ga pobili z boksarji na tla ln ga potem oiopali. Pri njem so našli denarnico, v kateri je bilo gotovine za 100 din. Iskra je prepoznal med roparskimi napadalci brezposelnega Ignacija Ilešiča, ki ga je policija zajela v noči na soboto na Grajskem trgu. Ilešiču se Je posrečilo, da j-e pobegnil po Vetiinjski in Kopališki ulici, kjer se je vzpel čez ograjo bivše Tavčarjeve vile in bežal naprej proti Sodni ulici. Stražnika sta ga ves čas zasledovala, dokler ni bil IlešiČ po številnih svarilnih strelih zadet. Na dvorišču v Marijini ulici št. 8 so ga zajeli in odvedli h Grafu. Sedaj iščejo še njegove roparske pajdaše.
a— Mamice, a teki; Opozarjamo na veliko tradicionalno Miklavževo prireditev, M bo 5. decembra ob 16. mi v Sokolskem domu. (—)
a— Starši! Najlepše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica »Miklavž prihaja«. Sokalsld dom dne 5. decembra ob 16. uri. (—)
a— Krznar«tvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—)
h. Celfa
e— Učiteljsko 7horovanje v Celju. Okrajno društvo JUU bo zborovalo v sredo 4. decembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne na mestni dekliški narodni šoli v Celju. Poleg rednih točk bo na dnevnem redu predavanje šol. upr. g. Lužnika »Misli o globalni metodi v pouku«. O poteku banovin-ske skupščine sekcije JUU bo poročal učitelj g. Kotnik Ob društveni 70-letnici bo-s-ta podala zgodovino Celjskega učiteljskega društva gg. Zdolšek in Roš. Društvo šteje danes 207 članov in je drugo najmočnejše v banovini. K udeležbi je vabljeno zlasti tudi upokojeno učiteljstvo.
e— Celje v temi. V petek zvečer je bila v Celju vaia v zatemnitvi mesta. Vaja se 1e Pričela točno ob 18.30. ko je ugasnila ulična razsvetljava. V mestu ie v hipu zavladala tema. ker so tudi zastrli okna v stanovanjih in ugasnili svetlobne reklame. Ulice so se izpraznile. Po ulicah so se črli samo koraki onih. ki so im-ili nujne opravke. Varnostno in kontrolno službo v mestu ie ooravljalo osebje policije. Domnoženo s Domrv.no o^liciio Avtomobili so vozili z zas'rtimi ?ar >meti ki pa so tu pa tam le premočno svetili P"> mestu so bile nameščene zastrte zasUie svetilke. Vaia ie v splošnem dob^o uspela. oač pa so bila nekatera dvorišča nre-malo zatemnj^ma Vaia ie traja'a da 20 15 e—Kova celjska gimnazija V dveh zaporednih številkah mariborskega »Večerni-ka« je objavil neimenovan pisec razpravo o vpra^nju stavbišča za novo II. realno gimnazijo v Celju Naš list je to vprašanje že obravnaval stvarne z vidika šo'e. gradbene estetike in higiene, upoštevajoč pri tem tudi težke gospodarske prilike, s katerimi mora računati zato posameznik, ka-
kor tudi javna uprava. Mirno lahko ugotavljamo, da si želi ogromna večina celjskega prebivalstva novo gimnazijsko poslopje na prostoru, ki je dovoli j velik ter po svoji legi zdrav in miren. Takega stavbišča pa ne dobimo, ako porušimo staro gimnazijsko poslopje na Slomškovem trgu s kaplanijo in muzejem vred Celje še danes ni mesto, kjer bi z občutnimi gospodarskimi izgubami rušenja starih poslopij, ki spadajo v okvir starega Celja morali ustvarjali nova stavbišča za velike, moderne šolske zgradbe V Celju še v tem pogledu ni razdalj. Celje pa tudi ni tako malo in tako neprezračno, da bi tega vprašanja, o katerem bo odločata banska uprava, ne moglo presojati objektivno m stvarno, pa tudi nepolitične ker je gradnja novega gimnazijskega poslopja naša slovenska narodna zadeva, k- ne bt mogla postati strankarsko politična, pa četud' neznani pisec v »Večerniku« še trikrat zapiše, da mora obravnavati stvar »brez vseh stranskih in političnih interesov «
OTROŠKI VOZIČEK, kolo a!l šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali
zamenjate v trgovini JOSIP URSIČ — CELJE. NARODNI DOM.
e— Slavnostno zborovanje Sokolskega društva Celja-matice v proslavo praznika zedinjenja se prične danes ob 10 10 v mestni telovadnici Ob istem času se prične v Sokoflskem domu v Gaberju slavnostno zborovanje Sokolskega društva Celja 1.
e— Slavnostni koncert v pre slavo praznika zedinjenja se prične drevi točno ob 20. v gledališču. Udeležite se koncerta v Čim večjem številu
e— Odpovedano predavanje Predavanje univ. prof dr Milana Vidmarja, ki bi moralo biti zvečer na ljudskem vseučilišču, je zaradi obolelosti predavatelja odpovedano.
e— Na glavnem brrem turnirju Celjskega šahovskega kluba si ie v petek zvečer priboril prvenstvo za mesec november inž Srečko Sajovic z 9 točkam; m p.>! izmed 12 dosegljivih drugo mest' pa je zasedel Slavko Cijan z 8 točkami m pol. Celjski šahovski klub bo zaključil svoj splošni turnir v sredo 4. t. m. zvečer z razdelitvijo nagrad V petek 6. f m zvečer bo žrebanje in pričetek glavnega turnirja za katerega so poleg spominskih razpisane tud- lepe denarne nagrade. Prijaviti se je treba do petka 6. t. m. do 20.
Radie-aparati
Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orfon - Pisalni stroji Adler in Rheinmetall ttudi na obroke**
RADIO - TOPLAK - CELJE
Prešernova 5/1. nadstr. — tel. 134
e— Tečaj za domsko krojenje Celjska poslovalnic« zavoda za pospeSevanje obrti ppi Zbornici za TOI sporoča vsem, ki so
že obiskovali tečai za damsko krojenje, da se bo tečaj nadaljeval v torek 3. t. m. ob 19.30 v Obrtnem domu v Celju.
e— Andrejev Sejem. Včerajšnji kra-marski in živinski sejem v Celju ie k iub neugodnemu vremenu obiskalo mno o prodajalcev in kupcev Kupčija ie bila zlasti v čevljarski stroki živahna.
e— Snejt je v noči na soboto lahno pobelil vrhove ckoli Celja. V dolini se sneg ni morel ustaliti
e— Upokojeno nč'telfstvo iz Cella ln okolice se bo sestalo v četrtek 5. t. m. ob 14. v Nabavlialni zadrugi v Celju.
e— Oficirji celjske garnizije prirede drevi ob 20.30 družabni večer v Narodnem domu.
e— Vodnikove kn-ilpe dobijo člani ln tudi nečlani v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
a— Namesto svečanega ple*a, ki smo
ga nameravali prirediti v proslavo zedinjenja drevi v Sokolskem domu. bo družabni večer oficirjev mariborske garnizije. Pozivamo vse sokolske člane, prijatelje sokolstva. vojne dobrovoljce in rezervne oficirje, da se družabnega večera udeleže. Obleka kroj. narodna noša ali temna. Vstotmine ni! Začetek ob pol 21. uri. Sokol Maribor-Matica. Združenje vojnih dobrovoljcev in Združenje rezervnih oficirjev.
e— Sest oseb Je ogoljufal. V Celju se I je v zadnjih treh tednih zadrževal 26-let-nl brezposelni ključavničarski Domoč-ik L Florijan M. iz mariborske okolice. Obiskal je razne trgovce in zasebnike. Nastopil je Pod raznimi imeni in se izda al za železniškega uradnika. mapistratn~ga uradnika ali Pa za uradnika OUZD P d pretvezo, da bo dobavil Dremos. iabolka in drugo blago, je izvabil šestim osebam večje in manjše zneske. Te dni so ga aretirali in izročili sodišču.
e— Tatvine v veletrgovini. V neki rel:-s3ci veletrgovin' so or šli na sVd «1,'<?i. ki je tam kradel špecerijsko b'ago Z s^čili so ga. ko si ie snet pripravil ukr°d°no blago, da bi ea proda1 Vr-di^ vsena ukradenega blaga je velika. Policija raziskuje zadevo.
ERROL FLYNN in M1RIAM HOPKINS v sijajnem velefilmu
KINO MATICA, tel. 22-41 i Predstave ob 15., 17., 19. ln 21.
DOPOLDNE ob pol 11. uri.
(VIRGINIA CITY)
Borba za zlato, čast in ljubezen! Veličastni nara vni posnetki, mojstrska režija konjeniških nastopov. — Odlična Igra! Warner Bross produkcija.
llViAIilO » D4J aju^iu .
Pod zastavo svobode
Iz Trbovelj
Trboveljski rezervni podčastniki bodo to nedeljo ustanovili svoje društvo rezervnih podčastnikov. Zbor bo ob 11. v gostilni Volker na Vodah. Ker se bodo položili venci pri kraljevem s-nomen:ku in pri spomeniku v vcini padlih žrtev, poz:va pripravljalni odbor vse tovariše, da s" udeležijo dopoldanske proslave. Zbirališče ob 8. pri gostilni Volker.
t— Skloptično predavanje g. Karla Ko-cjančifia je v polni meri doseglo svoi smoter. Dvorana Delavskega doma je bila dobro zasedena ter so vsi z velikim zanimanjem sledili poljudnim strokovnim izvajanjem. G. Kocjanč'ča je v imenu trboveljske podružnice SPD pozdravil pred^diik g. Beg. Predavatelj je navzoče seznan-l s posebnostmi barvne fotografije ter opozoril na prednosti in nedostatke raznih barvnih filmov ter njihovo občutljivost za naravne barve. Vse to je raztolmačll s pomočjo barvnih posnetkov Glavni del predavanja pa ie bil posvečen prikazovanju mojstrskih bsrvnih posnetkov našega planinskega cvetja, ki je na platnu zaživelo v krasnih naravnih barvah. Ljubitelji planin so spoznali dobršen del naše alpske flore, fotoamaterjl pa bo se poučili o vseh finesah in tudi težavah barvnega slikanja ter so od g. predavatelja dobili marslkako koristno pobudo.
t— Komisija ministrstva za gozdove in rudnike se je mudila v Trbovljah pod vodstvom višjega svetnika g. Jovanoviča ter je pregledovala poslovanje Bratovske aklad-nice. Gospodje so si ogledali naprave Bratovske skladnJce in obiskali tudi moderno rucniško bolnišnico, novo stanovanjsko poslopje in lekarno. S priznanjem so se izrazili o naprednem delu Bratovske skladni ce, ki se odlikuje po vzorni organizaciji za blaginjo tukajšnjega delavstva.
Iz Kamnika
ka— 50 lelnico rojstva je praznoval lesni trgovec g. Joško Keršmanc. Jubilant je krepke postave in prav nič še ne kaže. da se je srečal z Abrahamom. Kakor njegova postava, je krepka ln odločna njegova volja ter značaj. Cesar se loti, Izpelje do konca. Zato mu želimo, da bi ostal še dolgo čil ln zdrav!
Ka— R°detov večer avtobus bo pričel danes spet voziti To pa samo ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in dnevih pred prazniki. Večerni avtobus smo v Kamniku zelo pogrešali in želimo, da bi kmalu pričel spet redno voziti. Ker pa je državna cesta Domžale—Ljubljana še vedno zaprta, je vzpostavljena zveza zaenkrat samo za omenjene dni.
ka— Himen. Včeraj popoldne sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila gdč. Iva Šinkovec ln g. Metod emljič. Nevesta je bila več let vestna ln marljiva uradnica pri tukajšnjem odvetniku g. dr. Tram-pužu, ženin pa Je vojni činovnlk, doma lz Male Nedelje pri Ljutomeru Za priči sta bila g. Lojze Kane, tovarnar iz Mengeša in g. Ivo Zor, urednik iz Kamnika. Bilo srečno!
Iz Hrastnika
h— Praznik zedinjenja bomo praznovali v Hrastniku takole: ob pol 9. bo siužba božja . Po maši bo v dvorani SoJoiskcga doma proslava obeh ljudskih šol s pestrim snoredom. Drevi ob 20- bo v isti drvorani sokolska aKadfmija z bogatim sporedom — Vstopnina prostovoljna. Vabljeni V3d Hrost-ničnn:.
h_ »Ujež«r. Naša sokolska gledališka družina nas je prejšnjo soboto ln nedeljo spet spravila za nekaj ur v dobro voljo v teh hudih časih, ko je uprizorila N-išlčevr komedijo »Ujež« v režiji brata Inž. Frev-erja. Igralci so vse svoje vloge prav dobro odigrali. Izborni so pač bili br. Mahkota in Freyer ter sestre Kolškova, Candrova in MecslovSkova. Obisk Je bU obakrat zelo dober. V odmorih nas je kratkočasil sokolski jazz. želimo, da bi nas sokolska družina večkrat pozimi zvabila v Sokolski dam.
h— Smrtna k****. Preteklo nedeljo j« umrla za kapjo 601ctna gospa Antonija MajcenOva, soproga upokojenega rudniškega nameSčenca. Blago marodno ženo so pokopali Ob veliki udeležbi pogrebe ev v torek na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim noše sožalje!
Iz Kranja
r— Današnja sokolska akademija bo
ena najlepših, kar jih je dosedaj priredilo Sokolsko društvo Kranj. Vse vaje za akademijo so sestavili marljivi ln priznani društveni vodniki in vodnice, ostali društveni sodelavci pa so za nekatere vaje skompo-nirall posebne skladbe. Akademija se bo pričela ob 18. uri. Dopoldanska proslava bo ob 11. uri v telovadnici.
r— Krojaški pomočniki so dosegli kolektivno pogodbo. Pred tednom smo poročali, da so kranjski krojaški pomočniki stopili v stavko zaradi zvišanja dosedanjih mezd. Dosedaj so znašale njihove mezde po 2.50 do 8.50 din na uro. Ker na prvih dveh sestankih z delodajalci nI bilo sporazuma, so stopili s strvko, ki Je trajala 6 dni. Na tretjem sestanku pa je vendarle prišlo kolektivne pogodbe, s katero je krojaškim pomočnikom in pomočnicam zagotovljena mezda od 4.50 do 5 din na uro.
lil %
GOSPA. GOSPOOIČHA.T GOSPOD IN SIHKO NOSjJO KLOBUKE ZrfAMKE *M M M O •
OOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLEO FARNE CEPKVE
r— »Sveti plamen« na deskah nagega gledališkega odra. To znamenito psihološko dramo angleškega dramatika S. W. Maughama v treh dejanjih nam bodo vprl-zorili igralci Narodne čitalnice v Kranju v sredo 4. m v četrtek 12. decembra t. 1. v gledališki dvorani Narodnega doma. Prodaja vstopnic je v trgovini g. Hlebša. Cene so običajne. Požrtvovalni igralpkl zbor z upravičenostjo pričakuje od kranjskega občinstva, da mu bo s polnoštevil-no navzočnostjo pri predstavah izreklo p- i znanje za trud s katerim skuša nudti na svojem odru tudi resnejša dela svetovne književnosti. Saj je bila ta pretresljiva dramu irrana ie na vseh odrih kulturnih sredičč. Tudi na filmskem traku smo jo že gledali in bili globoko prekinjeni od visokih etičmh načel, ki prevevajo to de'o. V glavnih vlogah nastopajo s'edeče igralke in igralci: M. Koomurle-va, N Sa;tova, V. Rutarjeva, V. p-emm-jeva, brata L. in F. štirlic. L. Dežman in drugi. Režija je v rokah g. Zorca. Predstave se pričnejo obak at ob pol 21. Občinstvo je vljudno mproženo, da pravočasno zasede prostore.
Iz škoSje Loke
SI_ Izropana trgovina ob Sori. Vse kaže da se potika po škofjeloškem okraiu crganl l ana vlomilska tolpa. V začetku novembra smo poročali o velikem vlomu pri trgovcu Homanu v Podpulferci. zdaj pa je bil izvršen podoben vlom v Sori Tatovi so se lotili trgovine La vriše Filipa, ki jo ima v nagemu Lovrenc Oblak. Neznanci so trgovino skoro povsem Izropali. Količina ukradenega blaga kaže. da je moralo biti svedrovcev več Vlomilska družba Je predvsem stikala v trgovini za denarjem, ki pa ga ni bilo Šele i.otem ce je spravila nad manufakturo. špecerijsko blago In kozmetična sredstva fekoda ki Jo trpi lastnik, znaša najmanj 15 000 din Ob^.stva vodlio obsežno nrelskavo Iz Ljubljane je prispel dF.ktilcskop policijske uprave in Je posnel več prstnih odtisov.
Doživljaji
mladih
ljudi.
ene noči v tajlnstvenl hiši, v kateri črna prikazen ogroža življenje p D IJ A y A ^IT A Ob 15., 17„ 19. in 21. uri. t A 11 a Fl A W AA KINO SLOGA, tel. 27-30 Film napetih dogodkov ln močne razburljive vsebine. Dopoldne ob 10.30 matineja po znižanih cenah
TARZAN V HAREMU
B [
I
Iz Ptuja
Vse kar rabi Miklavž za obdaritev pridnih ln navihancev — navadno kupi pri droglstu Skočirju Bogomiru, Ptuj, Slovenski trg. Oglejte si razstavo daril v Izložbah
Iz Radovljice
Dr. Gantar,
Radovljica
ZOPET REDNO OBPINIRA
Naše «led*!išče
DRAMA Začetek ob 20. Nedelja. 1. dec.: ob 15. Mali lord Mladinska predstava. Izven. Ob 20. Cigani. Izven. Ponedeljek. 2.: zaprto. Torek, 3.: Razvalina življenja. Red A. Sreda. 4.: Lepa Vida. Red Sreda. Četrtek. 5.: ob 15. Snegulčlca. Mladinska predstava združena z obiskom sv. Miklavža Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. skrivalnice. Red četrtek.
Nedelja v drami. Zgodba o malem lordu. ki jo je napisala F. H. Burnettova. je Izredno prisrčna ln vzgojna igra za mladino od 8. do 14 leta. Igra »Mali lord« pokaže, kako omečl ljubek, dobro vzgojen otrok s svojo veliko srčno kulturo srce tr-dosrčnega deda. Igrali bedo: naslovno vlogo Simčičeva. dalje Saričeva, Skrblnšek, Drenovec. Presetnik, Bratina, Potokar. Daneš, Sever, Gabrijelčičeva ln Slavčeva. Zvečer bodo uprizorili burko Fr. Milčin-skega »Cigani«. Delo je bilo napisano še pred svetovno vojno. V nJem Je orisal pisatelj z nJemu lastno satirično žilico razne osebe iz podeželske gospode. Igra je namenjena smehu, zabavi in kratkočasju, zato bo za vse tiste, ki ljubijo burke in njihove značilnosti, ta predstava večer kratkočasja. Obe Igri Je zrežiral prof Sest. V »Ciganih« bodo nastopili Cesar, Drenovec, Daneš, Lipah, Presetnik, Kau-kler, Rakarjeva, Gabrijelčlčeva, Peček, Nablocka, Slavčeva, Simčičeva, Novak.
OPERA Začetek ob 20.
Nedelja, 1. dec.: ob 15. Grof Luksembur-
fiki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2.: Iz Prešernovih dni. Proslava 1401etalce Prešernovega rojstva. Dobrodelna prireditev Kola Juogoslov. sester. Izven. Torek, 3.: Figarova svatba. Red Torek.
Danes bo v operi samo popoldanska predstava, ker večerna odpade zaradi novinarskega koncerta. Popoldne bodo peli kot 16. reprizo uspelo Leharjevo klasično opereto »Grof Luksemburšklc s Franclom v naslovni m Ivančičevo v glavni Ženski partiji. Dve točki, ki sta v tej predstavi posebnost zase, je pevski vložek Ivanči-
ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V 8ISKI. telefon 41-79
RAZKOŠNA OPERETA lepša od »Belega Jorgovana«
Pesem zlatega zapada
V gl. vlogah: Jeanette Mac Donald,
Nelson Eddy Predstave : radi ogromne dolžine filma, danes ob pol 3., 5., pol 8. In pol 10. url, jutri ob 7. in 9. uri. Ne zamudite prilike!
. .inodnji spored (v soboto 7 XII. 40)
Kraljevič in prosjak
ERROL FLTNN
KJLNO MOSTE oo 14.30, 17.30 ln 21.; jutri ob 20. uri dva velefllma
BELE REŠETKE
Mickey Kooney, Freddy Bartholomey
GUNGADIN
(INDIJA GORI) Vlctor Mc Laglen, Douglaa Falrbanks in Garry Grant. Najmonumentalnejši velefilm divjih borb iz mistične Indije.
čeve, Straussov valček »Pomladni zvoki« in nastop baleta z velikim valčkom, ki je znan pod Imenom »Zlato ln srebro«. Dirigent D. Zebre, režiser E. Frelih, insce-nator inž. arh. E. Fran z, koreogr&f inž. P. Golovin.
Premiera Leharjeve spevotgre »Friderika« bo ta teden. Naslovno partijo bo pela Sonja Ivančičeva, v glavni moški partiji mladega Goetheja pa bo gostoval Josip Gostič. Opozarjamo na izredno zanimivi libreto, ki pokaže nagnjenje mladega Goetheja do lepe ln plemenite pastor je ve hčere Friderike. Melodiozna glasba, po kateri je zaslovel Lehar kot kralj operete, nosi poetično in romantično dejanje. Dirigent D. Zebre, režiser E. Frelih.
ŠENTJAKOBSKO
Nedelja, 1. dec.: »Nenavaden človek«, popoldanska predstava.
Mariborsko gledališč®
Nedelja, 1. decembra, ob 15. uri: »Vdova Rošlinka«. Brezplačna predstava za mestne reveže.
ob 20. tiri: »Za narodov blagor«. Slavnostna predstava. Znižane cene. Ponedeljek, 2. decembra: zaprto.
Zatekel se Je pes-volčjak, ld sliši na ime »A1M«. — Najditelj dobi nagrado. — Javiti gostilni »Pod skalco«, Ljubljana, Mestni trg.
Križanka št. 43
1'odoravno: 1. mesto v HoJandiji, 8. oslovska koža, na kateri so pisali v starih časih, 15. pripadnik slovanskega naroda, 16. vrsta cvetlic, vetrnica, 18.- formacija žu?e;k 19. osebni zaimek, 21. kratica Ro-oseveltove obnovitvene gospodarske organizacije. 23. hunski kralj, tudi ime filmskega igralca Hobigerja, 24. najlepši mesec v letu. 25. grška črka, 26. grški predlog. reka v Sibiriji, teče v Ohotsko morje, 30. nap'ači!o, 31. pripadnik v Nemčiji preganjanega naroda, 32. naš otok, 33. industrijska rastlina, 34. tuje žensko ime, 36. darilo, 37 primek bivšega albanskega kralja, 38. razdobje, 39. oranica, 41. znanstvena ustanova, 43 plačilno sredstvo, 44. cvetlica. simbol nedolžnosti, 46. reka v Aziji, 48. običaj. Šega, 50. izraz pri kartanju, 51. visok policijski uradnik, 52. dva enaka kensonanla, ki sta včasih tudi vokala, 54. poV:ni. "ti-inja Cmnož l. 56. prerok iz stare zaveze, 57 reka v Srbiji. 60. umni gospodar (množ.). 62. kt», komad, 63. umetni ud. 65. rusko žensko ime, 66. jezero pri Subotici. 67. oseba iz »Tisoč in ene noči«.
Navpično• 1. vrsta slike, 2. kratica nemške vojaške organizacije, 3. izrastek na nekaterih rastlinah. 4. reka v Španiji, 5. vez-nik. 6. žensko ime, 7 zdravilna rastlina, 8 mera za papir. 9. S*evnik. 10. egipčansko božanstvo 11. mesto v Rumuniji, 12. o«ebni svojil zaim.. 13. medmet, 14. govorniški oder. 17 žensko ime, 20. bojni strupeni plin, 22. drevored, 24. poljska živalca, 25.
budistični hram, 27. poldragi kamen, 29. vprašalnica, 31. osebni zaimek. 32. blago. 35. prometno sredstvo, letalo, 36. ime najslavnejšega srbskega vladarja iz srednjega veka. 39. črnogorski knez, avtor epa »Gorski vijenac«. 40. vojska, vojaštvo, 41. cerkvena knjiga (množ.), 42. del ladje, 45. žensko ime, 47. mestece ob Tisi, v Bački,
49.	de! sobe, služi za vhod, 53. reka v Nemčiji, 54. svetopisemska oaebi, 55. žensko ime, 57 rimska boginja jeze, 58. vrsta, urejenost, 59. del tedna, 61. daljša oblika predloga v srbohrvaščini, 64. kon.-»onant in vo-kal.
Rešitev križanke št. 42
Vodoravno: 1. Trubadur, 8. teleskop, 15. ritem, 16. kurat, 18. terme, 19. ena, 20. as, 22. Don, 23. Su (= kositer), 24. kan, 25. M(edved) A(nton), 26. idila, 28. kulon,
31.	Ra, 32. ideal, 34. poleg, 36. forum, 37. top, 39. Novak, 41. Tunls. 42. mallk, 44. galop, 46. Arij, 47. Bukovac, 49. dama,
50.	T(esla) N(lkola), 51. Azori, 53. aroma, 55. pl(emeniti), 56. Rio, 58. ara, 60. ali, 61. kam, 62. Erna, 63. etiketa, 64. kosa.
Navpično: 1. Trema, 2. Rina, 3. uta, 4. Be(— berillj), 5. Amadeus, 6. uk, 7. ruda, 8. tank, 9. et, 10. etnolog, 11. se, 12. Krk, 13. Omar, 14. penal, 17. ro, 21. Siam, 23. slon, 26. Idrija, 27. 1 1, 29. up, 30. Nevada,
32.	Ioni, 33. kolo, 35. gala, 36. furnir, 37. taki, 38. Piva, 40. kompas, 41. Tatre, 42. Murat, 43. karat, 45. palma, 47. bore, 48. cola, 52. za, 54. mi, 57. on, 59. ak, 61. ko.
ZNIŽALI smo CENE
DA VKLJU& DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR |
PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO OBRTNIKI, T K 6 O V C I IZBEDBN POPUST!
1	
- -ii	1 1 -
POHITITE DOKLER TRAJA ZALOGA
NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO!
„ŽIMA". TVRŠIVA 37
LJUBLJANA
C £ N £ MALIM OGLASOM
Po 50 pa/ tu oeseao, L)ui 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znenek za enkratno objavo oglasa Din 15.—» Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 21).—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
OglaSnesaodden,a^S DlH J." VUUUnk.ll
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila Ia vprašanfa, tičeča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJublfana.
B332EZE3
Beseda i LUn daveB Din «a SUrt al) daianjt naslova 5 Um Najmanifc-znesek 2G OId
Danes vsi
k »Jerici«,
gostilna Perles v Prešernovi ulici, kier bo kakor običai-no koncert s plesom. Domače koline, prvovrstna vina. Vljudno vabljeni!
52118-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes nagradni ples! Krasne nagrade! — Nudimo Vam pečene purane in druge dobrote! Pridite!
52116-18
Urarskega
pomočnika
iriK' enega in vestnega 3 po-po .m orod'-?m takoi spreimem. Janko Jazbec, Ljubljana, Miklošičeva 12.
32126-1
Dan's ples je
in vince
je šunka in sir, v četrtek pa Nikolaj pri nas bo in — hudir Gostilna »Pod gozdom« Dolenjska cesta.
32286-18

Natakarico I Tekstilca (-ko)
Vsi v gostilno
Rahne — Moste,
Velika domača zabava, godba, Kokola šramel. Razna jedila in pijače.
32142-18
Gof^ilna »Triglav«
pri Remizi priredi tudi danes kakor vsako nedeljo šramel koncert s plesom. — Nudi se Vam dobra piiača in edača, domače krvavice. Prvovrstna godba, prepričajte se vsi.
32133-18
Dobro vino
se samo hvali!
zato pridite pokusit ravnokar dospelo novo črno ln belo dalmatinsko vino, kakor tudi dolenjska In štajerska vina. — Ker slovi Isto na'a domača ln primorska kuhinja že dve desetletji vs?!X>vsod. se bodete vsa kokrat zadovoljni povr nill na starodavni 2ab-lek v gostilno RAVEM.
32190-18
Kdor ne veruje
naj se osebno prepriča o pristni kvaliteti pravih dp.!matin=k:h ln domačih vin ln zaloge vinske ve letvrdke Klarič ln Petrl-i iz Sušaka katera se to čijo v gostilni »Dal-racija« Kranj. Gorenja Sa va 15 Prvovrstna kuhi nja. Vsak četrtek in petek sveže morske ribe Oei.e zmerne Za obiien obisk se priporoča Mir io Lozič, gostilničar.
32269-1E
Pri Putrirhu
danes ples. V četrtek zve-če; prireditev miklavževa-nja, po obdaritvi velika zabava s plesom. Vsi vabljeni.	32296-18
Kje se bomo danes najbolje zabavali?
Gotovo da v gostilni pri Paniu. Zato pojdimo tja. kier se točijo dobra vina. nudiio eorka in mrzla je dila. Poleg tega vesela in cenena zabava. Totei nasvi-deme v Vegovi nI. it. 10 pri »Panju«.
32330-18
beseda 1 Oin dave» Un «a Mirt »H daianjf \aslnva s oin NajmaniS' znesek 20 Din
Perfektna kuharica
samostojna se išie za to varniško kantino v Ra dečah pri Zidar., mostu Ponudbe z referencami •n zahtevki Je poslati na tovarno »Bratje Piatmk oapirnica. Zidani T.oet«.
32046-1
Urarski pomočnik
samostojen, s Komplet nlm orodjem, se sprejme Ponudbe na oarlasnl odd. Jutra pod »Samo tojen urar«.
32004-1
Drvarjev
in oglarjev
zbirno večjo partijo za takoj. Ponudbe na Elek-rožaga, Kočevje.
31997 1
Uradnika (-co)
daljšo prakso v odvetniški ali notarski pisarni sprejmem takoj v službo. Predpogoj Je zr_an1e stenografije ln nemške korespondence Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest poslati na Lovrec. ad vokat. Slovenj Gradec.
31909-1
Dva urarska
pomočnika
išče za takoi A. Janko,
urar, Maribor, Jurčičeva 8. Tedenska plači din 400 do 500.
30291-1
mlado, priletne zunanjosti, simpatično, kavcije zmožno iščem za takoj za boljšo gostilno v trgu, katero ji dam na račun Le zares sposobne naj pošljejo svoje ponudbe t sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Kavcija 5000«.
32101-1
Kuharico
mlajšo moč, ki bi vodi la gospodinjstvo ln pomagala kot natakarica iščem.. Naslov v vseh po -iovalnicah Jutra
31942 1
Natakarico in čevlj. pomočnika
iščemo. Restavracij* Mežek, Žirovnica 47 Gorenjsko. — Ponudbe osebno ali s sliko	32095-1
s pravico tkalske obrti, iš čem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljano«
32167-1
Šoferja
mlajšega, treznega iščem za tovorni avto. Nastop takoi. Oglasiti se osebno v trgovini M Štele, Ljubljana, Pogačarjev trg.
32112-1
Kuharica
izvežbana. čista, dobi me-
/«•*» rw*«ml» * dar «v tajanje najiova s Dtn
m I mani*'	IS Dir
Aranžer
mlalša miV tšče mm« ;čenia Aranžira tudi po naročilu Cenj ponudbe na Loear. Nunska ul 3 32001-2
Knjigovodja
dolgoletno prakso
z novim letom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
značko »13«.
52192-1
Dva mizarska
pomočnika
samostojna za pohištvo, spiejmem. Kuhar Rudolf, Mokronog. Nastop takoj
32083-1
Strokovnjaka,
sprejmem takoi. kakor tudi več pomočnikov, kateri se razume v strojenju svinjakih kož v boljši izdelavi Ponudbe na Usnjarna, Kranj, Poštai predal 13.
32093-1
Dekle
za pomoč pri gospodinjstvu, ki ima veselje do gostilne in zna malo kuhati dobi takoj službo. Ponudbe poslati na Karlovšek, Smar-ieta pri Novem mestu.
32089-1
sto pri mali dobri rodbini 13če nameSčenja Ponud
1 be na ogl odd. Jutra tx>d »Journal«
31356-2
Lesni manipulant
z večletno prakso » večiera žagarskem obratu, vešč f vsrh manipulaciiah in pisarniških delih, išče službe v lesm ali kaki drugi stro ki Naslov r vseb pošlo valnicah Jutra .
51409 2
Kleparskega
pomočnika
spreimem. Ljubljana
Josip Otorepec, , Za Gradom 9.
32182-1
brivskega
pomočnika , .	.
mladega, z£ Pomoc ob Izprašana maserka
sobotoha. sprejme Frank I 'i'1e zaposlitve v popoldan-ZIeljar=ka ulica štev H.jskih urah Pride na dom.
I. nacistr.
32207-44
Šiviljsko pomočnico
prvovrstno, spreimem takoi proti dobri plači. Lastno ročno pisane ponudbe na Najverš H., Mežica.
32085 1
Oseba,
ki je njena opravljati avtomate za lesne izdelke ter en lesostrugar, dobijo stalno zaposlitev. Drago Višnar, Jesenice.
32094-1
Krojaškega
pomočnika
za velike in male kose — sprejme Černe Ivan, Slov. Javornik.
32098-1
Več čevljarskih
pomočnikov na-
sprejme takoj Konrad Go-renjak, Celje, Gosposka 28.
32068-1
Kovaški pomočnik
za sekire se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sekira«.
52108-1
Večje število
tesarjev
za Ljubljano sprejme Emil Tomažič, stavbenik., Liublja-31984-1
Jakec Skzk in Skokec
Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih.
PRVO POGLAVJE
1.
Pred Vami tn je gledališče, vsakdo od vas ga rad obišče, Najbolj vam je seve do smeha. {Saj zdravi smeh je pol uspeha).
Fotografskega
pomočn-ka (co)
sprejmem takoj. Pogoji re; tušer, kopirer, lahko tudi začetnik. — Ponudbe pošljite z zahtevkom plače na Foto Bavec, Brežice.
31976-1
Hišnika
išče telovadno društvo ▼ I-iubliani. Prednost ima mizar ali ključavničar. Naslov v vseh posl. Jutra.
32074-1
Iščem
voznega in pedkovskeg« pomočnika, zmožnega samostojnega dela. Tlaker, Teharje pri Celju.
32067-1
Deklica
14—16 let z« raznašanje oblek, dobi takoj mesto. Atelje Bazanella, Gaieva 2. Dekleta izven Ljubliane ne pridejo v poštev.
32233-1
Ponudbe na ogl. od. Jutra Dod »Masaža«.
31439-? Čez nekaj dni
vzame zelo pošteno dekle za malo plačo lažio službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2e služila«.
32066-2
Mlad pek.
pomočnik
zmožen vseh del v pekarni, želi zaposlenja. Tone Za-lokar. Dobe, Kostanjevica na Krki.	32104-2
Mesarski pomočnik
dober prekajevaiec m se kač, vajen vseh mesar sklh del. teII stalne siuž be. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31932 2
Trgovski pomočnik
šoler. z znanjem nemščine Išče službo O njene ponudbe Je posla ti na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten«.
31972-2
Krojačica
gre na dom po nizki ceni Fino dela obleke ln plašče. Pls-nene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Krojačica«.
31887-2
Čedno dekle
z meščansko šolo. išče primerne zaposlitve, najrajši » slaščičarni ali k otrokom. Ponudbe ea podružnico Jutra Trbovlje pod »Zanesljiva«.	32086-2
Mlado dekle
brez staršev, išče mesta na takarice kot začetnica. Na slov v vseb poslovalnicah Jutra.	32097-2
Dekle
ki opravlja vsa gospodinj ska dela ter zna nekaj ku be, išče službo s 1 januar jem. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prid na. poštena in zanesljiva de kle«.	32022-2
Kuhar
mlad. pride;; pošten išče primerne službe po možno iti t Ltubliani. Ponudb« □a podr. Jutra v Trbov Ijah pod »Kuhar«.
32045-2
Katera plemenita
oseba
preskrbi pridnemu dekletu službo v tovarni, tiskarni ali ka; sličnega, nai pošlje cen leni naslov oa ogl odd Jutra pod »Revni starši«.
32053 2
Leicista - fotografa
sprejme takoj Koemur, fotograf, DruStvena ul. št. 34	32012-1
Hišnico
zs večjo hl5o z vrtom Iščerr. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana«. 32011-1
Kene Alojzij
slaSCičarskl pomočnik, naj Javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod >:NuJno in važno delo« 32008-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj v stalno delo. — Gašnerln Anton, čevljarstvo, Kropa 30 nrl Podnartu.	31979-1
Zdaj zastor gor! — Kdo nas pozdravlja?
Kdo se priklanja in predstavlja? IJa — ta J^fcec Skok, na uvaiii pa je Cšiiakec Rok.
Knjigovodjo
sorejmen- takoj Ponudbe na Klektrožaga. Ko čevje.	31998-1
Delovodjo
strojne ln elektrlčarske delavnice. z večletno prakso pri vseh rudniških napravah, po motnost t absolvent delovodske šo le. se išče Plača po do govoru ob prostem sta novanju. kurjavi ln raz svetil avl Ponudbe pola ti na rudnik št Janž. KrmelJ na Dol.
31994-1
Dekle za vse
pridno, ki zna kuhati ln vsa druga hl^na dela opravljati, se takoj spre J me. Prednost Imajo one. ki govore nekoliko nem 'flr.e. Ponudbe na S. J'irjovlč, Slatina Faden-cL	31993-1
Boljšo postrežnico
strojso pošteno, sprejmem za pospravljanje sob Ponudbe na ogl. odd. Jutra fod »Imam dobro priporočile«.
32156-1
Družabnica
inteligentna., mlajša, prikupna se išče za preko zime na Jug. Možno tu di etalno, dobro honori rano nameščen Je. Ponudbe z navedbo dose danjega delovanja oeeb ciml podatki in sliko pod šifro »Dalmacija« na ogl. odd. Jutra.
323i5-l
Preprodajalce
iščemo, ki obiskujejo pri vatne stranke, za dober predrret. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala kav cija«.	32226-1
Uradnico
za pisarniška dela, iščemo Pon dbe z zahtevki na ogl udd. Jutra pod »Uredna :n
mail.iva«.
3r-"27-l
Frizerko
res dobre moč	sprejme v
stiino službo	Pogoji po
degevoru. Josip	Polak Ra
kes	32248-1
Mlado gibčno dekle
ki zna kuhati ln Ima veselje vozit! s kolesom po LJubljani dob! službo takoj. Ponudbe na o^l odd Jutra pod »otb čna«.	32221-1
Frizerko
dobro moJ. sprejmem s 15. XII. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 33«.
32361-1
Gospodična
ali gospa zanesljiva oseba. dobi mesto blagajnlfarke. ln kot pomo* lastnic! ka varne. Ponudbe z na vedbo dosedanje službe In sliko je poslati n» podružnico Jutra v CelJ-.i pod značko »Kavarn*« 32369-1
Služkinjo
stara 35 do 45 let, pridna, poštens, ki zna kuhati in vsa hišna dela delati, išče mala družina. Ponudbe na ogl odd [utra pod »Dobra plača 1894«.
32088-2
Trgovska
sotrudnica
mešane ali galant stro
ke. z znanlem nerrfičlne ln nekoliko strojepisja, Posedaj službovala v Ljubljani prosi mer=ta kjerkoli. Na.=.t^pi lahko takoj. Ponudbe r.a oddelek Jutra ped »Mlada agllna«.
31930-2
Bolniška strežnica
ajena bolnikov, želi me sio pri kakem gospodu ali dami v mestu ali na ciežell r^oti pri.Ternl pla čl Cenjene ponudb po »'atl na podružnico Jutra v Celju pod značko -Potrpežljiva«
31865 2
Trgovska
pomočnica
tzučena v trgovini z me-anlm bl&som. mlada, poitena ln zanesljiva moč Išče primerne zaposlitve Nastopi lahko ta kov. Cenjene pomuibe
Absolvent
kmetijske šole vešč vseh panog kmetiistvs in kletarstva, z dvoletno prakso na veleposestvu, išče primerne službe na veleposestvu a'i t vinski trgovini Ponudbe na podruinico Jutra v Ptuju pod »Samostojna moč«.
31989-2
Trgovska
pomočnica
poštena, marljiva i odličnimi spr*čevali želi službe v manufakturni trgovini ali v trgov:ni z mešanim blago:.*. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna in dobra moč«.	31982-2
Trgovski pomočnik
me.ane stroke, mlad m Kai.esijlv, aelo agilen, -..-I name Vrenja kjerko-; na deželi ali v mestu. Ponudbe na podružnico Jut.ra v Celju pod šifro »Agilen«.
31818 2
Uradnik
vetziran v knngovodstvu, korespondenci, dober organizator, išče
Gospodična
izurjena v pekarni, stara 21 let. vajena vsega gospodinj stva in kuhe. želi zaposli tve kier koli. Naslov se tz ve t vseh posloval. Jutra.
32069-2
Samostojna šivilja
fie šivat na dom. Po nudbe pod »Izurjena« na ogL odd. Jutra
31985-2
Marljiv mladenič
lz vež o in v najraaličnej iih gospodarskih delih, ki je bU zaposien v rae nih tovarnah v inozemstvu, se Je moral vrniti ln i&če zaposlitve. Je ce lo uporaben, priden de lavec. polten ln neoporečen človek. Kdor bi ga mogel zaposliti ra akla difičnlka ali sa katero drugo delo v trgovini ali pa v Industriji ali v kakem večjem gospodar stvu, naj pošlje ponudbo pod Slfro »Priden fant« na ogl. odd. Jutra.
32002-2
Mlad fant
zanesljiv in pošten išče kakršnokoli službo najrajši t okolici Liubljane. Naslov w vseh poslovalnicah Jutra.
32169-2
Šivilja
gre na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32113-2
Kuharico aH
kuharja
»nreime gostilna Lovšin Giadišče 13.
32367-1
Postrežnico
ki zna tudi kuhati, sprej iDcm takoj za ves dan. — IgTišk« 14/11., desno.
32311-1
Strojnik
vefič vseh parnih ln mo ton.lh strojev, z daljšo prakso. iSče službo v večjem podjetju. Nastop iahko tako). Naslov v vseh posl. Jutra
32198 2
Upokojen uradnik
vsestransko verzi ran m 7-aneslJiv garancije zmožen, prevzame upravo hit. Ponudbe pod »Ad mtnlstractja« na ogl od delek Jutra. 32199-2
Starejša služkinja
išče službo za vsa dela ali za postrežnico. Naslov v vseh posl Jutra 32200 2
Steklarski
pomočnik
dobro lzurjer. vseh v stroko spadajočth del. želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra nod »Dobro izurjen«.
32212 2


NPiiMilPl
-- ter-	W &&
. -r-. ir1: » „-, i-----;
Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni »EMONA« cvetlični čaj z limono, rumom ali mlekom. — Zahtevajte samo originalno pakovanje. — V vseh trgovinah.
Knjigovodkinja
ln korespondentka. sa mostojna moč z ena r.jem slovenske tn nem- van e ke stenografije, vešča strojepiska, e 10 letno prakso, želi spremeniti službeno razmerje. V poštev pride predvi-em namestitev v celjskem ali laškem okraju. Po nudbe pod »Stalna na mestltev«.	32271-2

Pcstrežnica
pridna, poštena zmofna vseh hišnih del ln samo stojna v kuht. Išče pri •neme zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Ju tra pod »Urna«.
32363 2
Plačilna natakarica
zmožna, s kavcijo, nemščine, želi službe v boli Jem lokalu izven Ljubliane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«.
32164-2
Popoldansko službo
< takojšnjim nastopom dnev no ali le za nekaj dni v tednu išče vestna uradnica s perfektnim znanjem slo venskega, srbohrvat. in nem. jezika, zmožna vseh pisarniških poslov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldanska služba«.
32162-2
Šofer
z večletno prakso na avtobusu, želi spremeniti službo s I. januarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač«.
52111-2
Kmečko dekle
vajeno hišnih del, išče primemo službo. Preradoviče-va ul. 2. Ljubljana — Moste.
32130-2
Drž. izprašan kurjač
Sluga
ali pomožni delavec išče službo v tiskarni ali kaj primernega. — Nastop 15. XII. 1940. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Pošten, zmožen nemščine«.	32281-2
Dipl. maserka
nudi cenj. damam telesno masažo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Masaža«.	32263-2
Gospodična
star« 22 let, trgovsko na-oUražena, z znanjem nemščine, želi namestitve v trgovini ali gostilni. Naslov: Justina Zuža, Gotovlje 4% p. Žalec pri Celju.
32370-2
Gosnodična
trg. naobražena, z znancem nekoliko nemščine, želi kakršnekoli zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštrna«.
32315-2
ke)
Kuhinjsko učenko
sprejmem Hrana in stano-hiši. — Gostilna, Tyrševa 31.
32328-44
Brivskega vajenca
ali vajenko. ki Ima ve selje do obrti. Išče Err.t-ner Rudolf, Stožice 23. Ljubljana.	32339-44
Mesarskega vaVnrn
iz dobre hiše spreirr,« takoj Kos, Dobrna pri CMiu.
32373-44
Vajenko
sprejme takoi damski modni salon Rozman Jelka, Cesta 29- okt. 23.
32313-44
Inštruktorja
, J ešolca. vestnega, sprejmemo. Naslov v vseh po-
s.ovainicah Jutra.
32352-« Dipl. učiteljica
r-tičve nerrščino. francoščino in klavir. Cena rr^er-na. Dollar, Mestni tre VIL 32165-4
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Ve5ernl tečall odd?lkl od pol 7 do 3 ln od pol 3. do 9 ure zvečer ta :'a'etnikp ln izre*b?nce. Te ali od 1 do 4 rr^-ce. Pouk tudi po d^ietatu. N'ovi tečaji se pri-ro 2. dceembra — šolnina najnižja Največja stro-jp-M-nica s 50 pralnimi ttrojl rsznlh slstomov. 7ptsovanJe dir-vno — hrlst^fov učni zsvod.
Vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, spreime železnim v i domobranska c 15. ceL Ljubljani. NasloP v ateh ; 3 82	31801-4
poslovalnicah JuU*.
S3t»'-44
■iJian

Beseda I Oin daven J Oin 158 4ifrr au iRinnie naslova 5 Din Nalmanlši znest-k 17 Oin
5000 din
in več lahko zaslužite z proizvodnjo kemijskih produktov. 155 odličnih presku šenih receptov fmast za čevlie, laki. lepila, č-mla, pi^.-iče. parfumeriia itd) z navodili o voden<'u kemi-skega podjetia pošl-emo interesentom za din 96 po povzetiu. Idealna eksrtc-^ca. Potreben kapital male"!-^-sten. Kemi<ski zavod, Paši-čevo 70, Dunavska banovina .	31917-3
'*■.? i J
Beseda i Ofn	3
mn ^a =lfrc aH dn nn.te aaslova 5 Din N-vmanJfti znesek 17 Din
Potrik
dobro vpeljan z lastnim avt/r-m preraame d-ibro zastopstvo za dravsko banovino. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »U^peh«.
31925-»
Potniku
ki potuje po dravski banovini sc r.udi postranski^ zaslužek. Ponudbe na oclasni oš^. JuUa pod »Mar';iv in vesten«.	32225-J
Oglarja
za napravo ve vagonov oglja lz že pripravljenih metrskih drv sprejmeml takoj. Pojasr^a • "-».jc
.	, -t. i r tra pod »Vsa oskrba v hi
z večletno prakso išče služ- |	31975-44
bo, zmožen vseh vrst par-
Fotografskega
vajenca (ko)
In pomočnika Cco) takoj j	Lirbjana. Gl-da-
st>reimem ali s 1. jantarjem | litka ul. 7.	32222,3
Ponudbe na ogl. odd. Ju-
nih kotlov, kakor tudi lo-komobil in centralnih naprav. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32134-2
Natakarica
prikupna, poštena ter spretna, išče službe Gre tudi za sobarico. Ponuo'be na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Kjerkoli«.
52136-2
Kuharica
srednjih let išče službo. — Zmožna kuhe meščanske hrane, vajena vsega gospo-dimskega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Pametna«.
15 letni fant
z 2. razr. mešč. šole išče mesto vajenca pri elektro, radiiski ali mehanični obrti. Poizve se na ogl. odd. Jutra pod »15leten«.
32035-44
Učenko
za modistinio sprejmem. — »CHIO, Ljubljana, \Vo!fo-va 3.	32157-44
Manufnkturist
večletno prakso, agilen, dober prodajale', verriran isto galanteriie. Konfekcije, vešč nemščine, zanesljiv, s prav dobrimi referencami, orožne vaie odslužil, prosi namestitve zaradi likvidacije sedanie tvrdke — proti skromnim zahtevam. Po-
Frizersko vajenko
spre ime — Zavrl Milan, St. Vid n^d Ljubi'ano.
32204-44
Vajencc
• predpisalo šolsko 12. 32155-2 obrazbo se sprejme ta koj v trgovino z meia-nlm blazom, s hrano ln stanovanjem v hiši. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober računar«.
32376-44
ir. a večletni prakso. «™>nim """V?- . V sluJbo. Nastop takoj! ! nu<Jbe 1*	odd" Ju,tra
Dopise na ogl pod »Uradnik«
astop talcoj odd. lutra
*lM3-2
Prodajalka
zmožna saniosto;neg* vod-
stva trgovine, z znaniem slo
pod »Delaželjen, manufak turist«.
zmožen
32184-2
Gospodje trgovcil
Kateri želi tudi za izpoma eanie zmožnega trgovskega
noš:aH 7» n^^ venskega	in nemškega iw - , set-udnika, verziranega ma-
po? a.i na poa.^jlnuo i ,	premfnit; «!„*f,0 nufakture. galanterije, mo-
Jutra v Celju pod zna ; 'j'1	Ptemeniti s uzoo. k f kfi., , dobrimi
.ko »Vestnost«. Ponudbe	na ngl odd. Jutra konfekc ,e. z dc.brim.
31860-2
Trgovski pomočnik
iZie-oan v trgovini z meianlm blagom voja iilne prost, poiten ln zanesljiv, agilna moč, — liče službe v trgovini ali -;.k!adl.«ču. ta takoj aH pozneje. Cenjene ponud be poslati na podružnl co Jutra v Celju pod ž.1 fro» Točen«.
31970-2
pod »Poštena in zmožna.«
31980-2
Trgovska
sotrudnica
mlaiša moč, verzirana v vseh panogah trgovske stroke. z znaniem slovenskega in nemškera lezika. ter zine
in a trjfovskega kmigovod- ftče primerne zaposlitve
referencami in prakso. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim tako;« .
32185-2
Absolventka
trgovskeea tečaja, s pet razredi sredme šole. vešča stenografije. »troiepisia, knii-odstva ter korespondence
stva, išče namestitve. Ceni. ponudbe na ogl odd. lutra pod »Popolnoma zanesljivo«.	31931-2
«®v<
išče primerne zapos kot urednica ali bUjjtajni-čarka. Naslov r vs?h poslovalnicah Jutra.
32244-2
Beseda 1 Oin davpR 3 Oin ta Mire ali dajanje naslova "i nm NalmaniSt enesek 2C Oin
Instrukcije
sa vse ioiske predmete nudijo brezposelni pro fesorski Saudidatje •strokovn laki Novlnarsk. dom Gosposka 12. urao Qe ure od 10 do 12
21» o
Inštruktorico
iščem za meščansko šolo. i Naslov v vseh poslovalni-! cah Jutra.
1 _ 32187-4
Italijanščino,
francoščino
in druge srednješolske predmete poučuje akademičar-ka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Romanistka I«.
32287-4
SesedB 1 Oin daven f >m «a Mfrc ali da tanj«
•oslova S Oin Naimanlfcl V Oir>
Kopalno peč
komo etno rabi'eno — prodam Kupim malo sobno pečioo. — Cokert, Gregorčičeva 5. Ljubljana.	32023-«
Šablone
za predt!skan:e. ro^no de'o, kal-ror tudi cel pribor za predtlskanje dobiš najceneje ln pod naj boijSim: pogcjl pri tvrd-k! M Bleier, Zagreb. Kr-dedjeva ul. 15.
239-4
Gg. frizerji, pozor!
Naimndemeišc haubo iz ploščnatib cev lavor in 1 aparat za trajno ondulacijo »S.?turn« nov, naprodaj. — Ludvik fleršič, Ljubljana. Testa 29 oktobra 13. Telefon 37-54.
31627-6
Lokomobilo
Lanz 25 KS v dobrem stenju, prodan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Ugodna prilika«.
52107-4

m
Splošno ugajati — duhovni ideal življenja!
Knjiga »Vaša osebna dra-žest« je kažipot uspeha v
življenju Naročila: »Tajnosti življenja«, Zagreb, poštni predal 140 — Cena din 60.— na ček. račun 31.640.
NtlZnailttO' Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 2 decembra t L
* trgovino i železnino
Na zalogi imam vse potrebno blago kakor vse kuhinjske potrebščine, stavbeno okovje kopalnice in vse ostalo biago ter orodje za vse panoge obrtniška iid.
Priporočam se za obisk in zagotavljam, da bodo cenieni odjemalci vsak čas ugodno postrežcni.
Z odličnim spoštovanjem
Sekavčnik Filip
TRGOVINA Z 2ELEZNINO
Uubliana
Cesta 29. oktobra (Rttnsfoa c.)
Stroj za prevleko Darujte praktično > Električni aparat
<nimh<Y<7 •» hlacrnm Najlepše darilo za vsako ro- za pobiranje prahu kupi gurn PO V a otagom ko je sJugopatent ndivno Triumf, Miklošičeva c. 12.
»Astor« z vsemi orodji.
pero«. Dobavlja tudi na
ra vs» velikosti lt laso- ^broke Jugopite;e> Ljnbljt. ce gumbov ter več tisoč na_ ^{j^ova 8.
g-umbnlh delov, novo, poceaj proda: Ludvik Ileržlč. Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13, telefon 37-54
32174-6
32289 «
Batna črpalka
31632-6 za hišni vodovod na ročni •	pogon z mecesnovim rezer-
Obešalniki za	varjeni za 1000 I. naprodaj.
Chiodi, Devica Marija v
Briljanten prstan
večn, popolnoma čist proda Milan Košak Cankarjevo nabrežje 31.
32277-6
Aparat za trajno
kodranje
kupim ali vzamem na p sodo proti dobri odškodni ni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober aparat«.
32129-7
Trgovsko opravo
obleke	Polju, ca 600.000 kom. raznih iTTst ugodno proda v bloku ali manj lesna lnd.
lastnik. Ivan Vehovar,	, ,. ,, Koprivnica pri Rajhen- ' Prodam radi selitve. Mo-
burgu.	derne stelaze, stekleni pulti,
31804-6	vse skoraj novo. Parfume-
___rija »Venus«, Tyrševa 9.
Dobro haloško vino__32132-6
rovke. inpro5d0am.domPofneudSbe	Singerjev šivalni
podružnici Jutra Ptui pod	»Ta'n' stroiček (igrača) m
»Prirna kvaliteta«.	šestilo za srednje šole vse
32092-6	^obro ohrameno, prodam.
__Gallusovo nabrežje št. 13/1.
I	32146-6
Maerklin
električno lokomotivo, — 32115-6 transformator, 5.70 m trač-
__ nic, prodam. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
32261-6
Biedermaier
pisalnik!	Prodam
(Schreibkommode), ongi-	2 kroglična ležaia SKF pre-
naino okovie. ovalna miza,	mer 40 mm in 2 kom pre-
rložena plošča, stebričaste	mer 30 mm. Naslov v vseh
noge, sofa, razni porcelani,	poslovalnicah Jutra, prodam. Naslov v vseh po- 32180-6 slovalnicah Jutra.
32084-6
Otroške igrače
avto na nožni pogon, m kompletna železnica na pero, ugodno naprodai Oeled pri oskrbniku veleseima.
32262-6
Matador,
skoro nov, 6 škatelj. prodam. Čop, Obirska 2, Si5ka 32110-6
Dve vodni
zatvornici _
kompletni, litože'ezni, odprtine 80x94 cm z vreteni in Več Velikih
cca 200 m dobroohranienih	.
plinskih cevi 2colskih ugod- :	Zabojev
no proda Franc Kunsteli, poceni proda Zilič & Co.. Bled.	31988-6 Gosposvetska 4.
I	32124-6
Moško kolo
in športni voziček prodam. Industrijske smokve Gosposvetska 13/1.. vrataSl ve<Jno ng 2alogj po na)njž.
32301-6
Podlesek
prodam cca 400 kg. Ponudbe z najvišjo ceno na ogj. odd. Jutra pod šifro »Suh«	32397-6
Otroški voziček
Globok voziček
dobro ohranjen in črno moško suknjo za srednjo po-
globok, modem lep pro-	ul
dam za polovično ceno. — ,	,
Zeleznikarieva 10/1., desno,	^0482-6
ji dnevni ceni pri tvrdki Ivan Pilik, Ljubljana, Lin-gerjeva ul. 1. (Knezoško-fiiska palača).
32137-6
Sp. Šiška.
32368-6
Strešno opeko
cca 6 do 7.000 komadov, rabl-eno, takoi ugodno proda Tone Verbič, Vrhnika.
31987-6
Ročne predice
za volno in pletilje za debele volnene nogavice dobe stalno delo na dom Naslov pošlute na ogl. odd. Jutra pod »Domača volna.«
32036
Štedilnik
ielezen, prodam, Brejčeva ccsta 34. priti., Zg. Šiška.
32025-6
Trgovski pult
skoro nov, belo lakiran, trda plošča, 12 predalov, dvodelen, naprodaj. WoIff, Tyrševa cesta 84.
32119-6
Železno peč
veliko, prodam. Pred ško-
fijo 15/4.
32191-6
Špecerijski
inventar
prodam takoj Kocmur,
Društvena ul. 34.
32009 6
Stružnico
stružne dolžine 2300, vl-Sina konice 200, vrtano vreteno premer 46 mm, z dvema vodilnima vre-tenoma. proda J. Ora-2em, Ribnica, Dol.
31995-6
Čevlji
Nekai parov damskih in moških čevljev razprodam. Cene stare nizke. Razprodaja samo 3 dni. Od 10 do 13- ure in od 3. do 6. zvečer. Atbin Turk. Ljub-liana, Vidnvdanska cesta 3. Izredna prilika!
32181-6
Pozor
V zalogi imam možke galoše. otročje, škornje, snežke ln galoSe Poprav llam galoše. snežke. Na zalogi imarr gumilaste pete vseh številk Klav žer Vošnjakova 4. Ljubljana.	32385 f
Besede i Oln laves j otn <ia 5ilr< an 1aian)f ia.«!rW8 S OIC Nalman'* ^neseK V OID
Kompresor
1 kub m kupim Ponud be pod »Stabilen kom ->resor« na ogl. odd .tu tra.	32026 7
Kupujemo
staro stromo in komerčno zlitino, baker, med, alumi nij itd. po naivišjib dnev nih cenah. »Zvon«, livar, sko komand, družba St. Vid nad Ljubljano.
32338-7
Staro pohištvo
zofe, »like, kniige, ure starodavni porcelan in vse drugo, vedno kupuie Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
32285-7
Železen štedilnik
emajliran. dobro ohranien, kupim. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod šifro »Kupim 233«.
32340-7
Kupim male smuči
za 7 let starega Istotam prodam kompletno unifor mo pešaditskega častnika. Masarykova 66.
32341-7
Kompresor
15 tub. m k upi t. Ponud be pod »Stabilen kom oresor« na ogl. odd Ju tra.	32027-7
1 par briljantnib
uhanov
večje kamne. Kupim -Lahko tudi večji prstan soliter Ponudbe prosim na oglasni odd Jutra pod »Samo od zas "mi ka«.	319417
St«-kV Mre,
samo Pranz Josef, kupimo Drogeriia Kane, Ljubljana Židovska 1.
247-7
Prodam
bel koSuhovinast pla-šček za starost 6 do 8 let ln športni voziček Oboje zelo malo rablje no. Naslov v vseh posl Jutra.	32195-6
Železno peč
malo rabljeno in sobne cvetlice prodam. — Ogled med 14. in 15. Levstikova 21/11., levo.
31278-6
Avtogume
dimenzij 6,50—20 in 32x6 kupim. Ponudbe z najnižjo ceno na podruž. Jutra Ma ribor pod »Pnevmatika«.
32071-7
Avtogume
34x7 in 36x8. kupim. Po nudbe na avtoprevozništvo Mrak, Skofja Loka. Računski stroj manjši, kupim.
32100-7
Pisalno mizo
lepo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Pisalna miza«.
32077-7
Specialno kletko
za veverico, samo dobro o-hranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kletka«.
32063-7
Električen vlak
minijaturo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vlak«.
32362-7


N
i
Velika želja:
lastni
pisalni stroj — CONTINENTAL 200.
Ta lep, privlačen pisalni stroj tehta samo 34 kg, je samo 6,5 cm visok — torej povsod ugoden za jemanje s seboj — pravi potovalni pisalni stroj.
Poleg tega jo grajen z največjo skrbnostjo in iz najboljšega mate-rijala, ima normalno lastno polje in vse pripadajoče.
Nizka cena —
ugodni pogoji!

m
S^mmi WANDE RER - WER
r*:- Vi '-X «• *■■,/'■ S*.
vfc.. ;iz j i.	£ •>.	--.Z- *
Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHAN K
MARIBOR,Vetrlnifka ul.30 LJUBLJANA, Prešernova iL44
Kupujem odpadVr
brona po 14 din 1 kg. Aluminij istotako 16 din 1 kg. Vse drugo po naj vilii dnevni ceni Livarna Ogrinc. Sv Jerneia cesta 47, Šiška.
32259
Moderne
kovinaste stol«1
kupim Lampič. LJublJa na. Poljanska 31.
32401";
Kupujem
krojaške, šiviljske, ple-tllske, volnene odpadke staro volno, cunje. Juto vreče itd Plačujem po naJvlšMh cenah Kova-Mč Tyi^eva 25 (bivše stroj ie tovarne). — Llublla na.	32388-7
Beseda 1 Oln
Oln šlfrr alt -laianv aaslova 5 Din NalmaniS «ip»eft 20 Din
Vsakovrstno
zlato, briljante
in srebro kupuje a, na. višjih cenah A BOŽIČ Ljubi lana Frančiškan 'ka ul 3	a38 r*
Vsakovrstno ^lato kupuje po najvišjih
cenah CERNE juvelir Ljubljana. IVolfova ulica
Beseda I Oln davek 3 Oln za šifro aH daianje aaslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Kupim Toldtov
ali Tandleriev anatomski
atlas. Ponudbe	s ceno na
ogl. odd. Jutra	pod »Anatomija«. 32318-8
Oblačila
Beseda i Din davek ; Din r» šifre ali dalf.nj« naslova 5 Din Najmanlš-znesek 20 Din
Radio aparat
Phlllpe 44-1 se poceni proda. Nova trgovina Tyrševa 36.
32327-8
Kolesa
Beseda i Din dave* 3 >tn za štfrc ali daianjr aaslova 5 Din Naj man 18' znesek 20 Din
Triciklje
s prlma gumami dobavil* Mehanična delavnica, — šuštaršlč, LJubljana, Tyr6eva 13. levo dvori šče.	32347 11
Moško kolo
dobro ohrameno kupim. Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Kolo«
32253-11

11
seseda 1 Din davek )in -m tllrc au daian.it aaslnva 5 Din NaimaniA ictim.ii n oin
Pczor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira žičnih vlož kov, peresnih modrocev. modroci, otomane. kauči. ležalni stoli, okvirji. Se priporoča »SAVA«, mizar stvo, Miklošičeva.
32231 12
deeeda . Din davek
Mn m 4lire »n daianjt ia«Jova S D1& Naimanift znesek V Oln
Avtobus
bi vzel za cca	dni
▼ naiem, ker dam svoiega pregraditi. Plačam po dogovoru. Prosim xa naslove interesentov na podr. Ju tra v Mariboru pod »Avto-buj-promet«.
32072-10
Tovorni avto
Opel Blitz, generalno repa riran. prodam Gume dobre Ponudbe na ogl. odd Jutra v Mariboru pod šif ro »Blitz«.
32073-10
Ford — tovorni
oosilnost 1500 kg, preure >en na metan, gume nove. vse v dobrem staniu. ugod no proda Pungeršek. Stra iišče.	32099 10
Ford Eifel
prodam Gume nove. — Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »30.000«
31945 10
Avto DK\V
zelo dobro ohranjen, z dobrimi gumami se ugo dno proda Ponudbe ns. jgl. odd. Jutra pod »Eko nomlčen«
31924 10
Pohištvo
spalnico, moderno, rab j eno, kupim takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo 77«.
32060-12
Vlalo rabljene
trgovske opreme
: edi nlce. spalnice nove *perane spalnice ln raz-Qo drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pn tvrd iti Ivan Mnthian Ljub fana. Tyrševa ce?ta 12. dvorišče	17-11-12
Prodam
skoraj nov: kauč. otoman, trodelno omaro. toaletno mizo stole in kompletno kuhinjo za polovično ceno. Naslov v vseh Poslovalnicah ^^
Jutra.	32106-12	—____u_:
Pozor avto
prevozniki
kdo bi dal proti mesečni odškodnini za dobo 1 in pol meseca svoi avto 3 m pol do 4 in pol t diesel za prevoz lesa. Ponudbe na naslov • Pokeršnik Avgust, avtoprevoznik, črna pri Preraljah.
32082-10
Avto Horch
kabriolet 7 sedežev, malo rablien. dobre gume pripraven za preureditev na plin, Chevrolet za preureditev na konjsko vprego 6 koles kompletnih in motor pripraven za pogon žage 4 gume 700x20, prodam. — Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra.
32096 1"
Kupimo
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira posameznih komadov, omar, posteli, kuhinjskih kredenc, stolov, otroških postelje it. Se pri-5oroča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva.
32230-12
Staro pohištvo
modroce obleko kupujemo Andlovic, Gallusovo nabrežje 27.
32050-12
Krmen plašč
»Blsam hrbet«, skoraj nov, se proda. Na ogled od 10. do 15. Naslov v vseh posl. Jutra.
32032-13
Zimska obleka
(samo suknjič in telovnik) temno siv, skoraj nov — ugodno prodam. Dalmatinova ul. 10. (dvorišče levo. Tiskovna zadruga.)
32149-13
Plašč
za 11 letno deklico, še dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Juira.	32247-13
Plašč bizam hrbet
prodam za srednjo postavo ter usnjeno torbico. Glin-ška 12, pritličje.
32321-13
Prodam
moški in ženski temnosiv >lašč ter različne gramo-onske plošče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32317-13
Perzianer plašč
modern in dva zimska ugodno prodam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
32357-13
Radio
Beseda Oln davek j
Din za šifre ali dajanje aaslnva 5 Oln NajmanISi gnesek 20 Din
4 radio aparate
zamenjam za motor i00 do 200 ccm. Sket. Vran sko.	319189
Philips A. E. G.
radio aparatov in pisalne stroje »Adler«, ugodno prodaja zastopstvo Jilg. Slov. Bistrica, Glavni trg 8.
32102-9
Radio
5 cevni, dobro ohranjen, se zelo ugodno proda. — Kamenekeg» 24-IV. levo 32308-9
Pohištvo
kuhinjski kredenci, omara, postelja, dobro ohranjeno, 6e ugodno proda. Poizve se v torek, sredo ln petek med 14. ln 15. uro Slom"kova 7-II, levo.	32211-12
®ozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira pohištva, spalnic in kuhinjskih oprav. Sprejmemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva.
32229-12
Jedilnica
oziroma kombinirana gosposka soba, moderna popolnoma nova. poceni naprodai pri ABC, Ljubliana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška).
32282-12
Klubsko garnituro
usniato, zelo lično in dobro ohranieno proda ABC, Liubliana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška).
3283-12
Manjšo garnituro
solidno, za spreiennico ali slično črno politirano,
f ločeni proda : ABC. Liub-jana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška).
32284-12
FablVno nohištvo
kitnim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 666«.
32260-12
Več modernih
spalnic
in kuhinjskih oprav proda mizarstvo Josip Goliar. Gerbičeva ul. Ogleite si zalogo tudi ob ne^rliah.
32255-12
ili pripraven osebni avto. Gasilska četa. Bled.
31986-10
Fiat 500
avto Topolino prodam zaradi odpotovanii. Garaža Loize, Tyrševa cesta.
32M5-10
Mizarji pozor!
Velika Izbira orehovih. čreSnjevlh, Jesenovih. brestovih ln javor levih desk v raznih debelinah popolnoma suhe, raziro daj a tovarna na deželi Vprašanja pod »Lesna Industrija«.
32000-10
Avto »Adler«
Stlrlsedežna limuzina c 2 rezervama, montiran radioaparat, v brezhlb nem stanju, voien 11.500 km, prodam. Cena znaša din 32.000. Zamenjam tudi za tri tona ki tovorni ivto v dobrem stanju Razliko doplačam. Naslov v vseh posl. Jutra.
31996-10
Ford Eifel
zelo ugodno prodam ali zamenjam za avto Opel, tudi doplačam. — Zevnik Julij, Stražišče.
32122-10
Motor Bianchi
prodam 250 ccm športni, vofen 4200 km. — Jemc Vinko, črnuče 3, Ljublia na.	32332-10
Fiat Balilla
4-sedežen, skoro nov ugod no naprodai. J. Kraliič Ljubljana. Gosposvetska 1 32272-10
Puch avto
6-sedežni, i gumami, ugod no naprodaj. Triumf, Mi klošičeva cesta 12.
32290-1(
Lokomobila
na kolesih
25 PH 10 atm brezhibno, prodam Ponudbe na ogi odd Jutra pod šifro »Loko mobila«.
32127-10
Okrogli rezervat
♦ m. premet 75 cm. Ford avto tovorni z genera torjem krojaški šivalni ■»troj. železne oečl. enn na plin. škripec (Fla •sohensue) 3 ton prodf Kr1«tan Franc. Tvrtera H. 54	32336 10
Avto
Cabriolet. v porolnomp "trezhibnem staniu malr ■ablim ugodno naproda Ponudbe n« r>odr-i?-iro ti »r« v Celiu ood »Tilro«« 32VM t
Motorno kol«
•Ardie« 12* ccm v hrer Hibnem «tanm proda z« din 4 *00 I^vasiV Celte "rešernova 5.
32372-10
PKVV avtolimij7'rip
dve rezervi, nov akumu mulatnr dobro ohran<en. naprodai po nizki ceni — V«b!'eni name r«n» inte resenti Ir^rmaciie Ostrož nik. Pasaža.
32344 10
»J5
1 Oln lav* »in M Mfrr aH "la«ar. aalnva s Oln Nilmtnit ?r ntr
Posojila
lajemc našim Manom ir 'arčevairem Ocndni v
'ojj vloef »brestu lenr
oo S xlstotki;v Vst »ai >vaic! nreTOiBi»ni «vi -ovani Zadmee »M'> >om- Ljubvlana Ovor mkov« 4 tščemr om»i ®n1ke	105-
Ureditev dolgov
izterjavo mka«o ln od Sun terjatev sodne ln tihe poravnave dob1*ka nosno — varno naložbe Kapitala preskrbo pono iti. knjlgovod«tvo. blla» ^e kallrulacne sploh vse trgovsko obrtne zadeve vam d'skretno uredt konceslontrana korns^tainn o'««rna
ZAJC LOJZE
Ljubljana. Gledališka I 24 16
Delnice
domače industrije z visokim donosom prodam proti gotovini. Ponudbe na ogH odd. Jutra pod »Najboljša Investicija«.
31952-16
Družabnika
s kapitalom za razširjenje trgovine (tudi na de belo) sprejmem. Znan le nepotrebno. ToCne po-tudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polovica čiste ga dobička«.
31810-16
Odlični mali »SUFER« PHILIPS m A
Pridite ga poslušat k tvrdki
H.SUTTNER, LJUBLJANA
Vlogo
Obrtne banke
dm ioo.uoo prtK-tuii za 50 cKistotkov proti ta..oJ inji gotovini. Ponudbe pod »Pr! lXa 55« i-a ogl dd. Jutra.
32194-16
Hranilno knjižico
Hrvatske fetedlonlce do 50.000 in Kmetske pnso-lilnlce ljubljanske do 40 000 din kupim — Ponudbe na o^l oddel. Jutra pod »Kupi-«
32208 16
Ca B0.000 din
poi'ebu;em za povečanie plodi nosnega podietia v ini-usti: >kem kr?'U Ponud b; pod šifro »Tihi družabnik* oj ogl odd. Jutra.
32236-16
23 letna gospodična
prosi »tare Sega bogate ga ln dobrosrčnega gospoda. da JI za^ži trgovino z 35—45 000 din. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Tiho irljateljstvo«.
32377 16
Kratek klavir | Šivalni stroj
ugodno prodam — 0»led	zelo dobro ohrar. en. i rav
med 14. in 15. Lev-tikova	niči čnlničkom poicrii pro-
21'II., levo.	dam. Kolodvorska 3"> ! Je-
32279 26	sno.	320^9-29
Pianino kupim	Elektro metor
ali vzamem na pocojilo. • takoi kupim, dobru ohra-Ponudbe Dolen ska cesta njen. 50 ao 60 ki. Pon-jJ-6, Ljubl|ar»a. gostilna	bc na Rafael Batistič Stra-
32295-26 »išče pri Krimu
32024-29
seseda i Oin lavek :)in «a 4Uri ali daian.« aaelova 5 Oin Najn arni znesek 20 Oln
Posojila
različna preskrbim nltn 1n bre? Kakess predpla čila
RUDO!.F ZORE
iublian* Glediliška ul 12
Znamka 3 din.
32267-16
Milijonski dobiček
Izumitelj neslišnega aero-plana, išče finančnika proti delitvi dobička. Naslov
Avto
7 tonski v brezhibnem stanju vožen 9585 km por«- ~ vseh posFovalničah' Vutri'. ba bencina 15 l, zelo pri-	32091-16
praven za trgovce in mešane, prodam. Voiska Miha, Rodica, p. Domžale.
32151-10
Kupimo
stare tovorne avtomobile ln 1 osebni avto. Generator delavnica, Ljub IJana. Tyrševa 13.
32349-10
Ugodna prilika
za one, ki se zanimaio za nakup 6sedežnega avta ali pa zamenjam za štirisedežen odnosno tudi kupim iste velikosti. Pucelj, Slomškova 6. Ljubliana.
32131-10
Beseda 1 Oln davek J
Din ra šifre ali daianje naslova 5 Din Najmanlfti znesek 20 Din
Lipove deske
raznih mer, samo prlma prlma takoj kupi Ober snel. Vodnikova 89. Ljub ljana VII.
31884-15
Deske
kupimo. Smrekove 25 ram, 20 mm. 13 mm in 50 mm, ter bukove nepariene. — Lahko so od 1—3 m dolge. Plačamo takoi. »SAVA«, d. z o. z., Mikloiičeva.
32232-13
Bencin
je drag ln trajna skrb, zato si pustite predelati Vai tovorni aH osebni avto ali stabilni motor r.a pogon z ogljem. Specialna eenerator delavnica. LlubUana. Tyrteva c. 13. 'Flgovec). 32348-10
Avto gume
880 X 120 z zračnicami, felgnami in osi od Puch avtomobila proda Triumf, Miklošičeva cesta 12.
32290-10
Neraben avto
(taksi) kupim. Ponudbe pod šifro »Avtovoa« na ogl. odd. Jutra.
32390-10
Majhen avto
štirisedežen, v dobrem ita-niu, gume zelo dobre, poceni naprodaj. Ambrož Leopold. Tjrrševa 71.
32239-10
Rabljeni tovorni
ln oeebnl avtomobili ter notoclkll, nadalje avte in moto-deli sa razne fabrlkate po najnlSjlh cenah nrl Erupp zastopstvu O. Zuiek. Ljublja na, Tavčarjeva 11.
32366-10
Prilika!
Za rentabilno obrt iščem druiabnico (-ka). Posebna kvalifikacija nepotrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25«.
32049-16
Knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske do 250.000 din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 250.000«.
32257-16
Vloge
Kmetekega hranilnega ln posojilnega doma, kupim za večji znesek. Ponudbe pod »Kmetsklc na ogl. odd. Jutra.
32395-16
Denar posodim,
tistemu ki mi da v sredini mesta mirno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti jamstvu«.
32178-16
Družabnik
Pristopim in prevzamem vodstvo kakršnegakoli podjetja. ter pomaeam z vsakim zneskom do 100.000 din.— Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«.
32176-16
Kupim
delnice industrijskih podie-tii Ponudbe na ogl. odd Jutri pod »V gotovini«.
32173-16
Hranilne knjižice
vrednostne oaolrle kupujemo
stalno ln oo najvišjih ~enab it takoiSnlemti d ačllu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka
ul. 12.
32266-16
Posojila
▼sem državnim ln Jav nlm nastavljencem na dolgoročna mesečna odplačevanja. oženjenlm brez porokov. Informacije daje poobla Venec MIha Kreč. LJubljana Tyrševa 33 Znamke za odgovor priložiti.
32216-16
V zakonu nesrečna
prosi »ospodi malega posojila. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Skupni dom«.	32319-16
Finansiram
ali posodim din 5000, 10.000. 15.000 in 50.000 din. Ponudbe z znamko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 333«.
32302-16 Siiaina prilika
za prevzem neobremenjene dr z o z. namesto ustanovitve nove. Kapital nepotreben. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Branša poljubna«.
32292-16
Glasbila
Beseda 1 Din davek s Din za llfrc ali dajanje aaslova 5 Oln Nalmantfc znesek 20 Din
Klavirsko
harmoniko
»Settlmlo soprani: 120 basov, 41 ttpk, prodam aH e doplačilom zamenjam za dlatonlčno. Jo-ško Cepeljnlk. Vtžmarje 34. 8t. Vid nad Ljubljano.
31939-26
Klavirsko
harmoniko
znamke Hohner 80 basov, prodam. Jelen Jože, Retje -" r1j«.
67, Trbovlj
32067-26
Harmoniko
za deklico, kupim. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«.
32141-26
Gostilno
event t ud me arijo na prometnem kraju, vza m».n v najem, najrajš
Sickrnmasc!:mo
št i kupim Naslov t', ponudbo na ogl odd j utra pod »St. 3«.
321-10-29
Ltsne indus.rije
Debelinsko skobeini stro> (Dicktenhobelmischine) 500 mm širine malo rab! eno v kroničnih ležaiih. nudim. Trgovina stroiev Do-žan
aa deželi aal trgu. Po- Iv,s L|ubIjana, Frančiškan nudbe na poirurmcc ^ 4 45_<7 Jutra Ptuj pod »Benta *
bllnost«.	31990 17 I _ J^ioijt*
Pekarija I ,Vrfal"i st™f
,,	* , , • ucodno prodam. Naslov
se odda v naiem takoi. —	nnt,nv,in;r.h t„tr.
Ladi Žagar, črnuče 48.
32159-17
Parno pekarno
s 3 modernimi peim! ln vsem Inventarjem odda-n v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Se v obratu«.	32168-17
V najem oddam
lupo, pripravno za trgovino s kurivom ali za skladišče, hlev za par konj in maj'hno sobo. Kolezij-ska ulica 19, Trnovo, telefon 39-34.
32274-17
Obrtm
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Cvetličarno
otvorim 2. XII. 1940. Grad Martin, Tržaška c. 71. — Glince. Sveže cvetje vedno na razpolago proti solidni ceni in dot >ri postrežbi.
32183-30
Kemična čistilnica
in pralnica, vpeljana, do-broidoča, kompletna, ( stroji radi odpotoranja ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čistilnica«.
32337-30
iseh poslovalnicah Jutra.
32234-29
Šivalni stroj
clk-cai, za večji oorat, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr$eva 36.
32325-29
Šivalni stroj
malo rabijeti, poceni naprodaj. Nova trgovina. Tyr5eva c. 36.
32326 29
Velika zaloga
šivalnih strojev
vseh vrst najnovejših modelov si oglejte pred nakupom ker prodajamo i« po stari nizki ceni. — Triglav, Resljeva 16.
32243-2»
Šivalni stroji
Anker za gospodinje, li-vilie, kroiače in čevljarje tudi cikcak z dvema iglama ter Centralbobbin, nove ia rabljene, z 20 letnim jamstvom prodaja Triglav, — Resljeva 16.
32242-29
Snežke in galoše
popravljamo po zmerni ceni točno ln hitro. Izdelujemo tudi nore smuške ln vsakovrstne športne čevlje ter gojzer-je. Se priporoča Mila-vec Jože, čevlj. mojster, dvorišče pri Plgovcu.
32361-30
Beseda 1 Dtn davek s
Din aa Mfrc ali daianje aaslova i Oln Na.lmaatti znesek 20 Din
Lokomobilo
80 HP kupim. Ponudbe pod »Lokomobila takoj« na ogl. odd. Jutra.
32028 29
Lokomobilo
150 HP kupim. Ponudbe pod »Lokomobila takoj« na ogl. odd. Jutra.
32029-29
Plinski motor
20—30 HP za oglje M proda. Vprašati Tavčarjeva 13, deeno. _
32220-29
Gramofon kovčeg
in 38 ploič, skoro novo, prodam za nizko ceno. — Bohoričeva 20/1., levo.
32243-26
Mizarski stroj
kombiniran, dobro ohranjen kupim. Jošt — Naklo.
31890-29
Gospodinje
Šivalne stroje izposoju je proti mali odfkodni nI tvrdka »PROMET« nasproti Kri^anske cei kve. Tel. 43-90.
32358-29 1
Štirje šivalni stroj!
znamke Plaff, reč Sln-^erjevih ln raznih dru« glh, popolnoma novih, ■ garancijo, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križarske cerkve) Stare vzamemo v račun.
32359-29
Elektromotor
močan, proda Boc, Vodnikova 43. Zg. Šiška.
_ 32273-2»
Dva najmodernejša vrtalna stroja
z vdelanimi elektromotorji za vrtanje do 30 mm v jeklo, nova, takoj naprodaj. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 1$ Telefon 37-34.
32264-2»
Šivalni stroji
znamke »Jam
ao že skozi 60 let mani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na aa-logi. — Ivan Jax ln sin, Tvrševa c. 36. 323S4-29
Pisalni stroj
Remington in Ideal ▼ zelo dobrem stanja ngodno naprodaj. Torpedo, MikloK-čeva cesta 18.
32365-2»
/
Beseaa . um aaveg
ta juri aii dajanje naslova s Din Najmanj* sn<«ek 20 Om
Trgovski lokal
ot opit.uijen (elektrika, piiL, 7 od ovčki telefon, lastni WC). prikladen tudi za pisarno »11 zaatopstvo, takoj od clamo na Tjrševi c. 47 o.
31572-19
Frizerski salon
takoj naprodaj radi selitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sigurna eksistenca«.
32103-19
Zagrebški buffet
s trafika
bližina kolodvora, dobro-idoč, brez konkurence prodamo v najboljši kondiciji E vsem inventariem, dvosobnim lokalom za 27.DC0 din. Poslovnica Pavlekovič Zagreb, Ilica 144. Meščansko zagrebško gostilno. dokazano dobroidočo z dvosobnim lokvam, kuhinjo, podrnmom in celokupnim inventarjem pr. tramvajskih postajališčih — prodamo za 30.000 din. — Posovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. Hotel z restavracijo in ka-var.io v prometnem mestu Hrvatske, brez konkurence, v središču, prodamo v polnem obratu radi smotrnega slučaja. Potrebno okoli din 173.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. Zdravo zagrebško industrijo ebsto.ečo 30 let, izvrstno-idočo, proizvaja lukrativne množinske predmete večjega obsega, prodsmo v velike..1 obratu. Potrebno ca JOC.OOO din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Zigrebfko veliko menzo, v pajstrožiem centru, ir.rstne idočo, zagotovljen mesečni promet 150.000 din, prodamo radi smrtnega slučaja v največjem obratu, z ogromnim ic-entarjero za solidno ceno: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
32080-1?
JIzvanredna prilika!! Letoviško vilo
Radi selitve se ugodno pro- j nad Tržičem prodam z vso
da vpeljana
MODNA TRGOVINA centrum mesta Maribora z inventarjem vred. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj«. _32382-19
Prostoren lokal
opremo po nizki ceni. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim denar«.
32308-20
Parcelo
pri remizi ob Celovftkl cesti prodam. Vrhovnlk Pavel. Pojasnila ln ceno
v trgovske s vrhe na pro- pove Rudi Gradnik, — metnem kraiu oddam. Po- | Dravlje.	32015-20
nudbe na ogl. odd. Jutra
pod »Zmerna cena«.
32299-19
BenedB I Din 4»vek
'Hn 7» Mfn ali jJaian* naslova 5 nin N»lmanlS' znesek 20 Oln
»Resliteta«
zavod za nakup in prodajo
nepremičnin je samo v Liuhliani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Tel. 44-20 297-20
»Posest«
reatitetna otsaras L.jnt>Uana MIR ofilčeva •ects 4,T1 Telefon 2182 posreduje pri orodaji nakupu tn zamenjav-, nepremičnin — Izda'8 'astno gladilo »POSESTMI Izhaja vsakesa 1. v -nesecu tn v katerem v
Parcelo
v Zadobrovl ob goslu ali pri DM v Polju kupim. Ponudbo pod šifro »Nov dom« na oel. odi Jutra.	31991-20
Novo hišo
prodam za 25.000 din. — Pečnik Anton, Vrbinska vai p. Videm — Krško.
32175-28
Hišo x vrtom
ia z lepimi sobami, pri-iravno za vse, takoj pro-lam. Naslov v vseh pošlo-valnicah Jutra.
32114-20
Tristanovanjsko
hišo
komfortno, z i.ekaj vrta, kupim v bližini cen ..a. fooamezno stanovanje a 3 sobami. Ponudb z navedbo cene ln kraja poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tovar niškl ravnatelj«.
32306-20
Prodam
I na Dolenjskem, hiio, sadni vrt, ter njive. Cena din 50 tisoč. Ponudbe na ogl. odd | Jutra pod »Žito«.
32160-2C
Prodamo
»»* v	ttr i cm s« 1 « ».«	...	,
na ponudbo vsakovrstn* 2. ht5e- w!'ko lovsko p nepremičnine v mej>ti> 5 ,» "»»»vameni. G;
'n na def.«U Zahtevajt« list na otjled' 94 20
o o-
stilno lepe stavbne parcele zelo poceni, tudi družabnika spremnem k angro trgovini 50 odst. zaslužka zajamčen Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Velika bodočnost«.
32143-20
Lepe stavbne
parček
v ner>oRred7it	me-
*ta Celja ugodno napr-o 1 -laj Vprašati pri Fanln-	M1SO,
■*er. Celje. Glavni tr? I novo, dvoštanovanisko, vi 5t. 8.	31868-20 sokopritlično, sončna lega
Gostilniški prostor
na križišču it.r.h cest odia primernemu obrtniku aii trgovcu — Ko:-mur, Druitvena ul. 34.
32013-19
Lokal
m mesnico — podružnico, brez konkurence se odda za bežigrajsko gimnazijo. Beograjska 22.
32121-19
Gostilna
sreči mesta se odda pičiti odk-ipnini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
32120-19
Štiristanovanjsko
hišo
nrodam na šmartlnskl cest! Poizve se v trgovini Ban. nasproti tele Iilumfa 31882-20
in parcela 900 m2 v št Vidu n Ljub. prodam. Po-[ izvedbe St. Vid 100
32128-2C
Tmnlk Miha.
na.
Gozdna parcela
3 Johe. nad postajo L« '•e. se proda. Pojasnila da dr. Tnm5!f, Tavčarjeva 13, desno.
31833-20
Lr kal
v sredini Ljubljane ali Ma ribora vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Januar 1941«.
32138-19
Trgovine, trafike, industrije, hotele
restavracije, kavarne, buffe-tt, mlekarne, parfumerije, bonbonijere, pekarne, mesnice prodalnmo in posredujemo nakup uspešno in hitro Poslovnica Pavieko-vi/, Zagreb, Ilica 144. Da! matinsko krčmo v Zagrebu, dobroidočo, naipro-metneiša delavska ulica pri tramvajskih postajališčih, — prodamo z dvosobnim lokalom. kuhinjo, podrumom in vsem inventarjem za din 7.0CC- Poslovnica Pavlekovia Zagreb, Ilica 144. Meščansko zagrebško gostilno. naipripmetnejši položaj, z dvosobnim lokalom, kuhinjo, podrnmom in celokupnim inventariem predamo radi smrtnega slučaia za 12.000 dinarjev. Poslov-sica P-vlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Trgov.no. trafiko in krčmo aa prometnem zagrebškem ■t>P*Iu, brez konkurence, dotroidočo, prodamo s celokupnim inventarjem in blagom,, z dvosobnim stanovanjem, najemnina 1.200 din za 38.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb Itica 144.
Trgovino, krčmo in tr.fiko v bogati vasi zagrebškega predmestja, dobroidočo, — prodamo s celokupnim inventarjem in blagom za din 40.000. Stanarina s sta-»ovaniem samo 300 din pesečno. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Tlica 144. Špecerijsko kolonijalno trgovino zagrebškega središča izvrstnoidočo, prodamo s eelokjpno zalogo blaga in inventarjem, potrebno okoli 200.000 din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Prvovrstno zagrebško restavracijo, izvrstno idočo in renomirano, prodamo s celokupnim inventarjem, z velikimi prostori, letnim vrtom za din 225.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb Ilica 144.
52079-19
Trgovski lokal
oddam v Celju Kralja Petra cesta 33 Vprašati pri Ivan N. Adamič. Ljubljana St. Petra cesta 31.
32250-19
Branjarijo
t koncesijo, majhen lokal takoj prodam zaradi odpo-hjvania. — Potreben denar 2.800 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32343-19
.Večje delavniške
prostore
iJčem-s z majem za tkalnico. Lahko ie več prostorov v skupni ploskvi, vsaj 180 m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica Ljubljana«.
32354-19
Brivsko frizerski
salon
v Ljubljani, moderno opremljen. — s sigurno eksistenco — takoj pro dam. Resne ponudbe n» ogl. odd. .Jutra pod
32360-19
Dobra investicija
V Zagrebu Je naprodai — direktno, brez posredovanja — Se nekal it&vbišč za 3 do 4 nad stropne tai^e na Ofriu Medjltnurske ln Oraho -ove ceste pri kolodvoru 'Java - Kdpr kupi cel komp-'ek3. mjj ostane Edustrljskl tir, idealen ■a večja skladllčn (drva >remM itrl ) Informacl ie: Boškovtčeva ulica 15 pritličje desno, vsak dan. razen nedelj«. Tel 35-44.
31839 2C
Hišo
z dobro vpeljano goetll no na prometni točki zraven rudnika TPD poleg zelenjadnl vrt s pral n!oo in drvarnico, prodam zaradi preselitve pro ti gotovini ša ugodno ce no 80.000 din. Poizve ee pri: Krivec Ivan ln Ro-zallja, Hudajama — La -ko.
31923-20
Novozgrajeno hišo
na Jako lepem prostoru 'ep vrt. primerno za vsa ke~a obrtnika ali upokojenca, prodam. Vpra-"atl: Potrežje pri Mariboru, Nova ulica 10.
31969-20
Hišo
dvo- ali večstanovanisko bližini I.lubrjarte, kupim. ■ Ponudbe na ogl. oda. Juti« pod »Ugodna cena«.
32139-2C
Prodam
večje stavbno zemljišče. PtMVndbe na ogl. oda. Jutra
pod »Denar«.
J2132-2C
Stanovanjsko hišo
v centru Ljubljane al: bllau kupim. Cena postranska. plačam vse v gotovini. PlMte na ogl odd. lista pod »Hočem naložiti kapital«.
32305-20
V neposredni
bližini Ljubljane
nrodam enon&datro|«io 4 - stanovanjsko hlSo s tremi lokali, prlpravnl-•nl za obrt, gospodarskim poslopjem in vrtom 2000 kv. m.. Resne oonuidbe na osrl. odd. Ju tra pod »Pripravno za ndustrijca«.
32303-20
Parcela
na lepem kraju Vodma , za enonadstropnlco za din 58.000 ln trln^d-i(ropna hiša, v surovem =tanju. Mfm rtanovanj. blizu Carinarnice, naprodaj. Naslov v vseh aosl. Jutra. 32252-20
Naprodaj
imam v centra mesta na prometni cesti trgovsko hišo z dvema lokaloma ln sedem stanovanji. — Obrestuje se- po 6 odst., cialje imam več trgovsko-stanovanjsklh hiš v mestu ln na periferiji, parcel za. Bežigradom ln kmetska posestva. Poj as nila Jančar, Sv. Petra c 27, telefon 47-38.
S2291-2C
Hiša
10 Stlrlsoon-b stanovanj z vsem komfortom ln 2 stanovanji brez komfor ta. solnčna stran, pogied na splitske luko. ugodno naprodaj. Informacije: J. Ml8Sia, Split, TartaVlina 19-1.	31978-20
Kupim
veliko stauovanjsko hI šo. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renta«.	32219-20
Enosobno podstrešno stanovanje
se odda pod Hribom fit. 51. Zg. Slika. 32003-21
Mirno stanovanje
v v 1I1 z več sobami, četrt ur od Ormoža se od da. Vprašati Ivan HaJ-žar. Velika Nedelja.
31992-21
3 dvosobna
stanovanja
s kabinetom za lanuar oddam v novi hiši na Tržaiki cesti ob stari mitnici.
32172-21
Enosob. stanovanje
v novi hiši v K;avškovi 7, se odda. Spodnja Šiška.
32144-21
Dvosob. stanovanje
in pritikline se odda za januar Pleteršnikova ul 24/1 Ogled od 3—3.
32145-21
Eno- ali dvosobno stanovanje
oddam lahko takoj v nori hiši. Cesta v Koseze. Zg. Šiška-	32197-21
Domačo leseno
hišico
na Velesejmu prodamo
po znižani ceni radi nujne odstranitve z Ve-'esejma. inforrraclje lz prijaznosti v upravi Ve '©sejma.	32217-2C
Do 1,000.000 din
"-uplm za gotovino hišo ali dve za isto vrednost v bližini tramvaja ali kolodvora. Lega ht5.e koliko stanovanj, zemljl-"ča ln ceno oddajte na orl. odd. Jutra pod v Razpoložljiv kapital«.
32309 20
Rentabilno hišo
tanovanjsko, v bližini ramvaja, kupim za gotovino do din 800.000. — Toien popis z navedbo najnižje cene pošljite ->gl. odd. Jutra pod »Ma nufakturist-or 32307-20
Enodružinska vila
vero zapadnl del meta, krasna solnčna leja n lep raasled, poceni naprodaj. Rea-ltetna pl arna P. Prjstavec. Ltub-fana, Gosposvetska c. 3. tel. 23-81. 32362-20
Zemljišče
5600 kv. m v bližini Rakovnika, prodam po 14 din meter. Telefon 45-56.
32351-20
Hišo
Liubliani do 200.000 din kupim. Ponudbe na oelasni odd. Jutra pod »Hiša«.
32320-20
Parcelo
vrt, 1700 kv. m z malo
hišico, prodam v Trnovem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32339-20
Hišo
enondBtropno, ▼ suro--em stanju, podkleteno. ob železnici prodam. — Dolgan Anton, Domžale Radlca 51.
31834-20
Hišo
vlsokcprltllčno prodam. A. Vodeb, D. M. v Polju.
31885-20
»Dobra točka«.
Lokal
primere« za obrtnika takoj oddam. Zelo prometna toč |ta. Pojasnila med 15 in 17. uro daje Kralj Strel ška |ilica 5.	32346-19
Prodam
zelo lepo posestvo ob tel. postaji v bližini Ogulina in to cca 8 oralov zemlie, dve hiši, eno Z 18 raznimi prostori (ala vila) drugo z 12 raznimi prostori. Vodovod pred hišo z zdravo gorsko vodo. V hiši so najemniki, vselil pa se bo tudi mestni zdravnik. Za dobrega gospodarja, posebno vrtnarja, je bodočnost 100 odst. osigu-gurana. Cena za vse 230 tisoč din. Vprašajte: Drago Kovačevič, Sisak, Vino-gradska 6.
31916-20 Vinograd
prodam za 30.000 din ali zamenjam za manjši avto. Vinograd je oddaljen tri km od Brežic. Fotograf Bavec, Brežice, poleg pošte.
31977-20
Parcele
na prodaj v št. Vidu ln T Vižmarjih, tudi ob glavni betonski cesti Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).
292-20 Velika parcela
na Gorenjskem naprodaj. In teresenti naj pošljejo ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska.«
32037-20
Malo posestvo
po možnosti z gostilno na prometnem kraja kupim. Ponudbe pod R. B. poštno ležeče Vače, Litija.
32048-20
Trgovsko hišo
v Ljubljani z« 720.000 in hišo s pekarno za 320.000 din prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prevzem hipoteke«.
32364-20
Hišo
donosno od din 500.000 do poldrugega milijona kupim. PUčam takoj. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
32304-20
Večstanovanjsko
hišo
ugodno prodam ▼ neposredni bližini Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32381-20
V najem
vzamem eno- ali dvostano-ranjsko hišo, ne izven mesta. Ronudbe z navedbo ce-■e na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.
32076-20
Lepo parcelo
t vrtno hišico, blizu trnovske cerkve proda Pavlin Jeranova 4, Ljubljana.
32193-20
Prodamo:
HISO trinadstropno, strogi center LJubljane. Cena 2,500.000.
HIŠO. triaadatropno, rjovozletano, center LJubljane. Cena 2,000.000. — Hipoteka.
HISO, dvonadstropno sedemstanovanjsko. Cena 900 000. Severni del " JublJane.
HISO, trinadstropno severni del Ljubljane. Nedograjena 750.000. — Dograjena 1,100.000.
HISO, novozldano. trgovsko, dobroldo*a trgovina. — Cena S60.000.
VILO. tristanovanjsko kompleks 1000 din kv. m. Rožna dolina. Cena 370.000.
VILO. tristanovanjsko Cena 450 000. Bežigrad.
PARCELA 350 kv. m. sa din 56 000 ter druge nepremičnine prodaja realltetna pisarna Adamič. Ljubljana, Goepo-svetska 7 — vls-a-vls Slamlča.	32196-20
Novo hišico
njivo ali travnik kupim takoj ea gotovino do 55.000 din. Ponudbe na osti. odd. Jutra pod »HI SI ca«	32214-20
Enostanovanjsko
hišo
3—S sob t severnem de lu Ljubljane kupim. — Ponudbe pod »100 -120.000 din« na oel odd Jutra.	32212-20
Mlin za barve
s po-.es t vom v bližini Ljubljane, stabilna vodna moč, »laktr. luč, se prDda aH odda v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Domžale«.
32375-20
Parcele
na Miriu, ugodno naprodaj. Poizve se: Zrinjskega 15, pritličje, desno.
32237-20
Majhno parcelo
za zidavo vlsokopritllč-ne hiše, — severni del Ljubljane. — Vprašati: Podmllščakova 11.
32323 20
Hiša
v okolici Celja ob držav nI cesti, 3 sobe, kuhi nja. klet. električna •ezsvetljava ln vrt, na prodaj za 45 tisoč dl.i&r Jev. Naslov v vseh posl. Jutra.	32371-20
Stavbišče
878 m2 v Livarski ulici, prva nezazidana parcela, levo, naprodaj zaradi preselitve. Vprašati: Medvedova 5/b, Vadnjal.
32276-20
Posestvo
pri LJubljani, 25 oralov — naprodaj. Vila z dvoma trisobnima stanovanjema ob Tyrševi cesti. Več parcel v Ljubljani. — Zglasite se Emonska 25.
32275-20
Enosobno
stanovanje
samo za dve osebi od
dam. Cena 130 din VpraSati takoj: Margon Emil, trgovina. Brdo prt Viču.	32201 21
[	Sobo	j Sostanovalca
s kopalnico » novi trinad- k solidnemu gospodu sprei-stropni hiši na Kobaridski ! mem z vso oskrbo 15. de-cesti v bližini sv. Krištofa : cembra. Souporaba kopai-v prvem nadstropju, oddam : niče. Ravno Um spretnem 32109-23 dva gospoda v vso oskrbo.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Lepo stanovanje, dobra
Sobo
takoj oddam. — Cesta na Grad St. 9.
32186-23
Sostanovalko
sprejmem Trnovska ulica 3, 32189-23
Lepo sobo
(2 postelj 1) ln kabinet (1 postelja) oddam takoj gospodičnam b vso oskrbo. Poseber. vhod, kopalnica, pHn. Vrtača 5, II. stopnj. priti., desno. Jamšek. 32203-28
Opremljeno sobo
lepo, veliko, oddam boljši gospodični takoj. Poizve se Celovška cesta 54, Sijka. trafika.
32238-23
Sobo
strogo separirano oddam . Gradišče 14, levo.
32235-23
gospodu.
Opremljeno sobo
scoariranim vhodom in tekočo vodo, oddam. Na slov v vseh poslovalnicah
Jutra.
32246-23
2-sobno stanovanje
s kabinetom, kopalnice in vsemi pritiklinami oddam Bežigrad 5. Vprašati pri Ivan N. Adamič, Sv. Pe tra cesta 31.
32249-21
Trisobno
stanovanje
komfortno. L nadstropje, se odda s 1. februarjem 1941 na Celovški cesti 142. mirni stranki xlraslih oseb.
32223 21
Enosobno
stanovanje
komfortno, v novi hiši, oddam takoj v Devlnskl ulici.	3221521
Samsko
stanovanje
umivalnico in ccn-traino kurjavo oddamo takoj. Natančnejša po-asnlla p*t Vzajemni zavarovalnici v I.J ubija nI. Miklošičeva 19, vsak delavnik med uradnimi 'rami od 8. do 14. ure. telefon 30-21. 32270-21
i ivosob. stanovanje
komfortno v novi hiši, takoj oddam. Ilirska ulica 0 (pri Taboru).
32378-21
2-sobno stanovanje
solnčno. z vsem komfortom ugodno oddam. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro Centrum«.
32298-21
Opremljena soba
1 posebnim vhodom se odda v Orlov! 6, blizu tramvaja ln dol. kolo dvora.	32331-23
Oddam takoj
apremljeno, zračno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta. — Ogled dnevno do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra.
32324 23
Lepa prazna soba
strogo separlranim vhodom ln souporabo kopalnice se odda takoj Gorjup, Stanlčeva 20
32322-23
hrana«.
31655-23
Zgubil se je
pes čuvaj — ovčjak mešane pasme. Odda naj se proti nasradi v Janševi ulic št. 3 32168-28
Opremljena soba
lepa kopalnica, poseben vhod, telefon, se odda boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
32396-23
Sobe išče
J »aka oeoeda M par o lajanje nasiove s r>u; lalmani«' '.ne=<«ii 15 r>:r
Sobico
prazno ali z posteljo iščem Za takoj ali pozneie. Ponud be oa ogl. odd. Jutra pod »Stalni plačnik«.
32018 23a
Dobrna
Sporočili v redu prejeta. Javi se jutri na starem mestu. Rezika.
52334-24
Pri selitvi
lz Slške 15. nov. Je bil izgubljen kovčeg knjl?-slovarjev. Prosim vrniti proti nagradi iia Dokto rlč - Pri mar. Po3na dolina c. V, št. 29.	| 32251 28
Želim
dopisovati z inteligentnim go-podom. Doipls! značko i Takoj« na ogl odd. Jutra. 32393 24
Rada
bi si Ufftv&riia skromen dom. poln sreče ln ljubezni. Ponudbe na ogL ood. Jutra pod »Erez-domka 32«. 32338-23
mmomm -r K v. .mm,
2 9 51
Hišni posestnik
ieli spoznati v svrho že-V	_ '___m	nitve. dobro gospodinio od
v vseh primerih 40 dliie £ rotovino 50 in vprašan i ih d,in- D°P';e n» ,<?*':
\	J 1 odd. Jutra pod »Mirni
mtpi 1 n cr -. .r,, *	___...
Vin pomafa in spre ema naročPa »SERVIS BTPO«. postrežna pisarna. Liublia-na. Sv. Petra c. 27/1. Telefon 21-09.
32078-31
dom«.
32105-2^
Sobo
s separiranim vhodom, iščem v bližini Miklošičeve ceste Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva«.
32177-23a
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«.
32179-23«
Moderno opremlj.
sobo
sončno, t dvema posteljama, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice pri mirni družini v centru, išče mlad zakonski par. Ev souporaba kuhinte zvečer. Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Zakonski par«.
32117-23a
Gospod
Danilo Hebah
vliudno prosim nai naznani svoi naslov nemudno Francu Zupančiču, Maribor. — Cankarleva 14-11.
32064-31
Preklic!
Obveščam cenj. odjemalce, da g. Maks Pu«nlk stanujoč v LJubljani RoSna dolina, ni poob laščen sprejeratl naroči 'a ali irotovlno za moj ra^un. Ivan Bernlk, to-varrf| rolet. Ljubljana, Linharto'
ova ul. 3.
32016-31
Opremljeno sobo
mesečno s perilom in postrežbo, išče v centru mesta ali bližini centra upo koten višii častnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Častnik«.
32123-23a
Lepa čista soba
e odda z dobro domačo hrano, najraje dvema gospodičnama ali sosta povalkama. Se sprejme | ^Bežigra^d«! Jo tudi abonentl na do- j bro domačo hrano Ciril-Metodova ul. 19, vl-oko pritličje, desno, pri Sv. Jožefu. 32342-23
Gospod
šče opremlieno sobo s posebnim vhodom za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
32153-23a
Opremljeno sobo
veliko, čisto, s posebnim vhodom, souporaba kopalnice. in telefona v bližini gorenjskeeo kolodvora, od-" dam. Veri, Malgaieva nI. šlev. 20.	32240-23
Lepo sobo
3 vhodom a stopnišča ln tekočo vodo v sobi se odda takoj stalnemu gospodu. Ogled v nede Ho cel dan ln ponedeljek do 14. Jegličeva 3. pritličje.	32209 23
V^^OPDBM^UHBHHMHSM^MB
SHSSB
Seseda I Din davek j
Hn ta šliro al! dajanje naslova 5 Din Najmaniš znesek 20 D1d
Prodam hišo
(vilo) 2-stanovanjsko, novejšo v severnem delu Ljubljane. Muc, Gradišče 1 32258-20
Realitetna pisarna Jager
Celje, ulica dr. Gregor
Žerjava 4-1 ima na prodaj: hišo dvostanovanj, sko z vrtom din 220.000, vilo taristanovanjsko 2 vrtom din 270.000. vilo štlristanovanjsko z vr tom din 360.000, trgovsko hišo, centrum Cel ta din 1,200.000, kmečke oosestvo 11 oralov v Sav dolini din 130.000. kmečko posestvo 40 oralov v Sav. dol. 250.000, vila ooremljena, v velikem zdravilišču din 270.000 Razen tega: različne hI še, vile, stavblš*a, posestva ln vinograde.
32394-20
Prodam parcele
od din 45.000 dalje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«.
32356-20
Vila
naprodaj v letoviškem okraju. Ponudbe na podružnico Jutra pod »Krasen razgled«.
_32379-20
Prodam
ved parcel v sev. delu Ljubljane. Naslove pustiti v ogl. odd. Jutra.
32398 2C
Prodam
večje zemljišče v S toži cah, Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »50 din« 32399 20
Enosob. stanovanje
v Šiški ali Rožni dolini išče mirna stranka takoj • ali s 15. decembrom. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Ze lezničar«.	32047-2 la
Eno- ali dvosob.
stanovanje
v mestu ali bližini išče mirna in točna stranka dveh oseb za december ali januar Vavpotič, Židovska ul. 3.'I.
32148-2la
Malo stanovanje
išče miren zakonski par za januar ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
32166-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, iščem v centru ali bližini centra. Plačam par mescev naprej. Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna 166«.
32268-21a
Opremljeno sobico
s pečjo oddam takoj, najraje dijaku ali gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	32218-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam 15. decembra. Razpotna ul. 6 (Trnovo). Ogled od 11. do 14. ure.
32076-23
Opremlieno sobo
oddam v vili na Vrtači. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32288-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom iščem za december v centru ali v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
32154-23»
Preklic!
Obveščam cenj. odjemalce, da g. Prane Utlnlč, «tanujc»5 v LJubljani. Groharjeva ul. 7, ni pooblaščen sprejemati naročila ali gotovino za moj račun. Ivan Bernlk. tovarna rolet. Ljubljana. Linhartova ul. 8.
32017 31
115B5HM
Ilirskega ovčarja
» rodovni Rom prodam — Franjo Kunovar Sv Križ, LJubljana.
31999-27
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom Iščem za takoj v centru %lške. Ponudbe na o<?l. odd. Jutra pod značko »Takoj«.
31891 23a
Prazen kabinet
s icuporabo kopalnice, v centrumu, išče solidna uradr.ica 1. I. 1941 Po-rncfoe pa ogl. odd. Jutra pod »Kabinet 52«.
32228-23a
Sobo
lepo opremljeno za gospoda, s posebnim vhodom, iščem za takoj ali 15. dec.
bližini T?bora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik«.
32355-23a
Ilirskega ovčarja
dobrega čuvj-a prodam. — Naslov v vseh posl lu-tra.	32021
Osliček
star komaj 6 mesecev, odstavljen. Je naprodaj v LJubljani. Ponudbe pod znamko »Otročji pri latelj« na ogl. odd Jutra.	32392-27
Bsa ovčarja
čistokrvnega ugodno prodam. — Psarna Storžič, LJubljana. Beorradrka št. 4.	32400-27
Državni mojster
23 let Ftar visoi, s pre-možer.Jen s! že!l sebi primerno drugar!co. Po i nudbe s sliko na oglasni oiielek Jutra pod »In-perpetum mobile«.
31798 25
Mlad obrtnik
S 40.000 din gotovine, trezen, mirnega značaja, kateremu Je cilj FStmo 5re'no družinsko življenje. želi speznati ravno j takšno gospodično v svt ho žer.ltbe V poštev pri I dejo samo one. ki imajo i malo posestvo ali pe kak *no obrt ln kl llm Je nad v« srečno družin sko živi J en le. Le resne ln neanon'*" e ponijd- j 'ie s sliko proti vrnitvi ; no-lati na oglasni oddelek Jutra pod »Srečna bodočnost«. Dlskrecija strogo zajamčena.
31963-25
Vdovec
srednjih let. k-retijsko prakticlrar z lastno vi-ni^arijo ter milijon din gotovine, želi poročiti vdovo srednjih Jet ali podobno s premoženjem ter mirnega značaja. Samo resne ponudbe s sil-
Krojači!
Izšla je Knjiga modem!hl moških krojev s 50 sil« k&rnJ raznih konstrukcij, tabel to navodil. Lahka umljlv opis Izdelave^ ko na ogl. odd. Jutra ; — Neobhodno potreben, pod »Srečni zakon«. ' vsem krojačem, kl žele.;
31921-25 da se Izpopolnijo v mo-i — | cfernth krollh
j Cena knjige din 50.-
Jabolka
Itanada. mofanke belf-ler itd din 10. 12 ln 14 kg zaboji, bruto neto razpošilja franko postaja kupce. Postržln. Maribor, Pobrežje.
31968 34
Enosob. stanovanje
iščeta za 1. januar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mladoporočenca«.
32294-21a
r/ijil
mm
Beseda 1 Din davek >hn ea ttfrt ali dajanjt laslova S Din Najmani* znesek X Din
Opremljena soba
epa, velika, se odda v bližini banovine. Naslov v vseh posl. Jutra.
32034-23
Kupim kmečko
posestvo
na Gorenjskem z gospodar skim poslopjem in nekaj orali zemlie za rejo 5 glav živine. Točen popis in ceno na ogl. odd Jutra pod »Bližina Ljubljane«.
32310-20
UJ.I.Mtf.l.lH
Seseda 1 Din davek j i )in za šifre aii dajanj? naslova S Din Najmaniš^ znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
s pritiklinami takoj oddam odraslim oeebam za din 180, Dravlje, Sojer-Jeva Ul. 17. 32005-21
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam točnemu plačniku. Istotam sprejmem sostanovalko. Do-minco, Mencingerjeva ulica 57-1, levo.
32031-23
Lepa, prazna soba
separirana s souporabo kopalnice se odda takoj ali pozneie, poceni v severnem delu Ljubljane. Kobaridska ul. nova hiša III nadstropje.
32170-23
Sostanovalca
sprejmem takoj k mlademu solidnemu gospodu v lepo sobo. Na željo z vso oskr bo. Erzin, Rožna dolina c III. štev. 7.
32147-23
Soba
opremljena, svetla, se takoj odda eni ali dvema osebama. ClgoJ, Gosposka ulica 10-L
32206-23
Solnčno sobo
se takoj ugodno odda Naslov v veh posl. Ju tra.	32205-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom r enodružinski vili za Bežigradom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32123-2}
Blizu kolodvora
oddam takoj ali 13. dec. zračno sobo s posebnim vhodom io souporabo kopalnice 1—2 mirnim osebam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
32353-23
Sobo
večio ali manjšo prazno, parketirano sob. s posebnim vhodom, oddam. — Dravska ulica I.
Prazno sobo
solnčno, veliko sobo, po možnosti s souporabo kopalnice. iščeta dve gospodični 15. decembra ali 1. januarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen reden plačnik«.
32336-23a
Sobo
ilfem, opremlieno, poseber vhod, najraje za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 333«.
323l6-23a
Jabolka
druge vrste po din 5.—, tretie vrste po din 3.50, dobre hruške tepke po din
4.— razpošilja po povzetju Zurman, Slov. BisHca.
32090-34
Gospod
simpatičen, star 25 let, iz ugledne hiše, z prihranki 30.000 din, želi poročiti pri merno gospodično s svoio imovino. Prednost imaio sa mosto ne šivilie. gostilničar-ke tudi z malim posestvom niso izvzete. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Harmonija«.	32020-25
Dekle
pošteno in delavno, dobra gospodinja, z nekaj prihrankov. išče dobrega moža sta repa od 36 do 44 let. — Vdo\'ci niso izkliuč-ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni nastavljenec 44« 32019-25
• £L»-|
fraa-j
Trgovec
40 let star, posestnik v zakonu nezadovolien, želi znania z ravnotsko inteligentno gospo. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Harmonija 666«.
32I50-2Č
Kctoi poilje denar prej dobi knjigo
OO
»R U B E N S«
umj n&i.iad.n; zavod. Zagreb Tomlčeva 4 (Bregovlta)
10038
arvt/Vočtn pou* - tprai/us
lohte*crjle 6/vtp/acen rmtf - ■ ■
Na stanovanje
t vso oskrbo sprejmem gospodično kot sostanovalko. Bila bi gospe in nieni hčerki kot družinski član. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32333-23
Prazno sobo
veliko, solnčno, suho. išče 32350-23 za takoj državna uradnica.
Ponudbe na oel. odd. Jutra
pod tčiio prej«.
32293-23a
Dijaške sobe
Sprejmem
sostanovalca
k dvema dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
32163-23
Sobo
oddam takoj 1 aH 2 oseba* ma, tudi z vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32335-23
Sobo
lepo opremlieno ca dve osebi, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam. Friškovec 8.
32265-23
Sobo s hrano
v centru, oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	skl ccsta se Tljudttp prosi
Lil^UalN^
Beseda I Dm davek i Din za šifre ali dajanje naslova i Din Najmaniš-znesek 20 Din
Oni gospod
ki Je bil poleg Danilota Hebah 8. septembra 1938 na proslavi 501etnice N. M. O. v Ljubliani, Vidovdan-
Sobo
naj nemudoma naz^jni svoj naslov Francu Zupančiču, Maribor, Cankarjeva 14-11.
32065-31
s strogo separiranim vhodom oddam na Gospo- . ____________
svetski cesti 13/1., vrata 81	p,.i,i;.
32300-231	rreiuic
■ i Emilija Flllplč 1« Bre-c «	I žic št. 23 obžalujem, da
SODO	I sem klevetala" g. dr. Cer-
lepo opremljeno s soupo- nelča, zdravnika v Bre-rabo kopalnice oddam ta- žicah, pa se mu ssabva-koj. Naslov v vseh pošlo- ljujem. da Je odstopil od valnicah Jutra.	kazenskega pregona.
32312-23 '	31873-31
Lutz pečarji
-■o se vrnili z orožnih vaj ^ato zopet lahko lzvršu-emo prezidave starih to lobave novih peči. To •arna Lutz peči, LJub-Jana, Slška. tel. 32*>2.
32062-24
Dama
U bi gmotno podpirala 26 letnega idealista, za doseso niecovih ciljev naj pošlie dopis na ogl. odd. Jutra pod »Idealna«.
32155-24
31 letni mladenič
z lastnim prihrankom 40 tisoč din se priženi k trgovini ali postilni. Slika zaželiena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zaimanje«.
32158-25
HEROU
<fs oj za/, frormre 9/asA-
MARIBOR* fot
Dama
visoka, vitke postave, želi spoznati goppoda srednjih let. Tozadevni dopis zaželjen s sliko, kl se takoj vrne. Dlskreclja častna zadeva. Dopise pod značko »Izleti« na ogl. odd. Jutra. _ 32210-24
Ločenka
ne po lastni krivdi, iSče starejšega dobro situfranega gospoda. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«.
32241-24
Radi dopisovanja
se želim seznaniti z dekletom lepe zunaniosti, poštenega značaja do 20 let, staro. Prednost imajo šivilje. Zenltev ni izključena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srčna kultura«.
Žrnitve in možitve
bolišil kroeov posredujemo j strogo diskretno, vestno in ' uspešno. Prvovrstne rodbinske zveze v meščanskih, trgovskih. industrijskih, uradniških, oficirskih posestniških in vseh intelektualnih kroTih. Informativne prospekte razpošiTamo proti nakazilu 10 d:n v 7namkah diskretno: »REZOR«. Zagreb, pošta 3.
32081-25
30 leten obrtnik
želi poznanstva z gospodično do 28 let. z nekaj gotovine. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1 značko »Ljubljana«. Slika zaželiena, diskrecija častna i zadeva 1
• 32224-25 1
OKAMA MAZILO
jlz zdravi nlb zelišč Čudovit uspeh pn rar.a%
Iipeklinah. ožuljenjlh, • oiku. turih m vnetjih, itd za nego dojenčkov, pri Kožnem vnetju izpu šcajlb in tirastah na t»-menu za razpokant >r-sne bradavice Dob srn v vseh lekarnah ln aro« geruah.	jj
Samostojen trgove«
star 28 let z dobro vpeljano trgovino želi spoznati gospodično z nekaj dote 1r. kl Je zmožna voditi trgovino. Ponudbe pod zna*ko »Maribor« podružnici Jutra v Mariboru. 32330-25
Učiteljica
devetlndvajsetietna. značaj na, želi porolltl zna-čajnega. Izobraženega gospoda. Ponudbe poj »Srečna« na ogl. oddel. Jutra.	32391-25
Za nečaka
posestnika srednjih let, bllz^i mesta. Iščem nevesto. Ponudbe s sliko, proti vrnitvi, Ra ogl. oddelek Jutra pod »Tiha 32320-24 sreča«.	32387-25
KAUČE
[novi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrafšek,
tapetništvo Miklošičeva 34.
Cenjene dame!
Otvorila sem MODNI DAMSRI SALON za Bežigradom.
Izdelujem prvovrstne damske plašče in kostume po najnižjih cenah iz najnovejših žurnalov. — Se priporoča
Menim salon „Genica",
Podmilščakova 37.
Celulozni les
JELOV IN S M k E K O V v cepanicah in okroglicah
kumramo vsako količ no
Posredovalci izključeni
Ponudbe na: Zagrebačko dioničko tvornice papira. Zagreb 2, poštni predaL
ZADRUŽNA GOSPUDARSKA BANKA D. D. V LJUBLJAi
Podružnice: Beograd. Bled. Kran.i, Maribor. Novi Sad. Split Vloge obrestuje po 4% vezane na odpoved po 5%
Gowoi|u,e Rramoročne RreOiie u lefcotem računu EsRontira irgousfce menice HOUE ULOBE 0BRE5TU1E HHTUBODHE1E
MASCMINENFABBIK AUGSBURG - Nk/t?NBGRO'A*C*
DIESEL MOTORJI
stabilni in brodski
PLINSKI MOTORJI
SAUGGAS — na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
P 688 A »t
^fuifighans
URE
Z ZNAMKO Z V E Z P E
Mr že 80 ' ht 4\whrt/mxnam
pomeni na trgu nalivnih
peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »L U X O R« GRAfiDVlSlBLE« Ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep m dober, njegovo skrbne izdetano zlato pero drsi gladko po
papirju. Ce torej kupujete nalivno pero. tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero. katero dobite v vsaki boljši strokovni trgovini
Dobijo se v vseh bolj jih trgovinah z urami.
OTOMANE
KAUCE — PERESNICE — ŽIMNICE,
MREŽE — blago za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela — izvršujemo po najnižjih cenah.
Tapetništvo F. S A JO VI C,
LJUBLJANA, STARI TRG št. 6.
Trgovci!
Dokler je še prilika, založite se s celimi
OREHI in MEDOM
dobite v
MEDARNI, Ljubljana,
Židovska ui. 6.
Vsakovrstne stroine in električne naprave prejektira in dobavlja
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE BREZO B VEZEN OBISK LN Z EMUJA:
A D.
ZAORKB. Bo*l<ovičeva 32-1 Telefon 03-06
V STALNI ZALOGI

wmmmm
edini hotel v vojvodinskem mestu s preko 33.000 prebivalci. Hotel ima 70 opremljenih sob, kavarno in restavracijo s kompletno opremo.
Posel je rentabilen in je naprodaj iz razloga, ker manjka vodstva. — Hotel se nahaja v tuji zgradbi proti daljšemu zakupu. Prevzame se lahko takoj. — Ponudbe poslati na naslov »Universal Reklama«, Novi Sad, pod »Rentabilen«.
-	■'■V ■ m

ENERAtNdtASTdPSTVO:'
SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno
ZLATO
kupuje po najvišjih cenan
JOS. EBEELE,
Ljubljana, r.vrševa 2, palača hotela »Slon«
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana.
Prešernova ulica 44. Maribor. Vetrinjska 30
Novi naslovi <<>a.nčlSkaii.Hk» nI 8.
za nodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi
P" Sever RuilolS,
V juhijana. Marijin trg Z.
PRODA ss po ug&dm cani
V LJUBLJANI — dobro vpeljana
parSrjne?i]a, gala&terlja in trgovina barv
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parfumerija«.
PROSTOVOLJNA DRAŽBA NEPREMIČNIN
Na predlog dedičev Sikošek Jožeta in njegovega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19, je sodišče dovolilo prostovoljno JAVNO DRAŽBO posestva vi. št. 22 k. o Kresnike. to je hiše št. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarskega poslopja in velikega vrta sadonosnika.
DRA?BA se bo vrš*la dne 20. decembra 1940 ob 9. uri V pisarni BURGER FRANCETA, javnega notarja v Celju in je tam dobiti vsa pojasnila.
BURGER FRANCE, javni notar
kot sodni komisar.
IV O 624/40
tt""«— - ■ - - ^»mmmimmmbmmm
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JS3. RSICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica - svetlolikainica
ZA ZiM Ji
se preskrbite z okusnim belim
krompir] ssa
in trpežnimi
jabolki
po zmernih cenah nri Trg. posl. KMEiU-TIJSKE DRUŽBE —
Novi trg 3.
Stroino podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana. Sv. Jerneja ulica 18
Izdeiuje j
VODNE TURBINE
fcage, mline tran-»-misije dvigala itd.
Usoda ljudi!

Znameniti grafoiog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafoiog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdal lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje m presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno Pošljite še danes natančen naslov ln rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život tn okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso:
F. T. Karmah, talec
Posteljno perje
po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. čehano in kemično očiščeno din 29.—, 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje ln puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a.	VZORCI BREZPLAČNO!
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
\\««•"''/ //
''' t > , , , . « \ » \ x
polnilno pero Vas vedno raz-veseli!
Če iščete kako posebno kvalitetno darilo, ki je obvarovancu še po letih v nezmanjšano veselje, potem izberite
KawecO polnilna peresa, kajti: s
KBWB€0
najlepša!
Razg as iicitacflle
a)	za dobavo 300 železnih bolniških postelj,
b)	za gradi, žimo, inlet, perje, koče in platno za 300 postelj,
e) za jedilni pribor, porcelansko posodo, steklenice in čaše za 300 oseb.
V svrho opreme novozgrajenega sanatorija Kneza Pavla v Knez selu pri Nišu, Moravska banovina bo imel osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mi-hanovičeva ulica 3/IH. prve javne ofertalne licitacije za potrebe gori pod a;, uj ui c/ uutcuene in to: ad a) za dobavo 300 komadov žcieznih bolniških postelj na clin 28. decembra 1940. ob 10. uri,
ad b) za dobavo potrebnega za 300 postelj: g radia za žimnice, inleta za blazine, perja za blazinice, kocev in platna na dan 20. decembra ob 10. uri, 1940.
ad c) za dobavo jedilnega pribora za 300 oseb, porcelanske posode, steklenic in čaš na dan 30. decembra 1940, ob 10. uri.
Po predpisih taksirane ponudbe s taksnimi znamkami banovine hrvatske je treba oddati ali po pošti dostaviti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev najdalje do gori označenega roka (soba štev. 305).
Kavcijo v znesku 10% za domače in 20% za tuje ponudnike od vrednosti ponudb je treba položiti ali po pošti poslati blagajni osrednjega urada za zavarovanja delavcev (soba 420) nadalje do 9. ure na dan odrejene licitacije.
»Sn!ošn*» pogoje !>;t<wd»e« kot »Popis potrebe« z detajlnim opisom in »enačenjem lahko dobe interesenti v ekonomskem odseku osrednjega ura'la za zavarovanje delavcev (soba štev. 409) za časa uradnih ur od 9. do 13. brezplačno.
Štev 6(5.832-1940 od 27. novembra 1940 I.
OSUEDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
Te dni bo izšla nova pesniška zbirka Alojza Gradnika
^ iL
n	F
	i
i	mM
j	
ki opisuje našo domačo zemljo in njenega cbvcka.
Nova zbirka Alojza Gradnika bo ena najlepših pesniških knjig, kar smo jih dobili v zadnjem času. Pesnik, ki je dandanes poleg Otona Zupančiča prvak slovenske pesniške besede, se je v tej zbirki še bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja. Z nepozabnimi verzi opeva
ZILATII1HI IL IE S T V A H "
V

domačo zemljo in njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč človeške strasti in naše neutešeno hrepenenje za bregovi večnosti. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikovi zbirki krasen umetniški izraz. Posebno močni so motivi o vojni in podobe iz pesnikovega rodnega kraja Medane.
Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil Gradnlkove
IL AT IE IL IE § T V E
med svoje najljubše knjige.
U

Naročila na novo Gradnikavo pesniško zbirko „Z2ate lestve" sprejema:
NARODNA TISKARNA D. D. Ljubljana
Vsem vam, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
Ludvika Skuhalo
it
. -
•SV . ->-i . • ■ »>y,
mm
m
:>" M
£
■Z-
.v f. * ✓ \ —"v
«- r. . ■ i ----V- v.. ' a
Si /
O v.va .se v vseh strokovnih . liiah.
"t
ZAHVALA
Smatram za svojo dolžnost, da se šef-zdravniku in p I-nanju Šlajnierjevcga doma v Ljubljani go:ip. dr. L. KRAM ARI CU, ki mi je s svojo vestno in strokovno operacijo rešit življenje, tudi javno zahvalim.
Obenem izrekam svojo zahvalo tudi ostalim gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalno sodelovanje.
Ljubljana, dne 1. decembra 1940.
L. KORCE, Ljubljana.
M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
inž. maj. v pok.
naša prisrčna hvala.
Posebej se zhavaljujemo za častno spremstvo vojaški oblasti, na čelu z gospodom generalom Janežem, g. polkovniku Andrejki pa za lep govor. Srčna hvala tudi Koroškim borcem in bivšim njegovim tovarišem za udeležbo pri pogrebu.
ŽALUJOČI OSTALI
"jgrtflil j> r S'- j^:'- ?v ''s^MM^^^ft
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA
Najdovršenejši izdelek.
Z ležaji iz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji' — Garancija 10 let!
Tvornica tehtnic
J. ŠEBEŠČEN
SUBOTICA
Zahtevajte ponudbe!
z izložbenim oknom ter enim ali dvema stranskima prostoroma, ki bi mogla služiti za pisarni, IŠČEMO V LJUBLJANI, v centru prometnega dela. Po možnosti od Gosposvetske ceste do Kongresnega trga aii pa od Aleksandrove ceste do Marijinega trga, pa tudi drugod v bližini centra — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Društvo za uvoz«.
Z A HT EVA J TE^ŽI MC^/SAM (J Z^AŠ£lTN0 PLOMBO
STERILIZIRANI
lavža

r/r
ri*
Oif
■ fiju\yJ
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
SflBfl RADIO
PRECIZNOST IN KVALITETA !
SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM !
Generalno zastopstvo In skladišče:
RADIO BREMEC - CELJE
Zastopniki:
I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva oL 13, Radio Lušicki, Maribor, Koroška 11, Radio Zupan, Mojstrana, Edvvard Fischbacher, Trbovlje.


m.
TNOVO!
. IU
\ljn0MLL
¥
(Svetovni patent)
^'^jpf m
5 M s '
Stara in uporabljena olja za mazanje eksplozivnih motorjev vsake vrste, stara olja menjalcev brzin in vsa ostala olja za mazanje strojev, olja iz transformatorjev, postanejo zopet mastna in viskozna, torej polnovredna, ako uporabljate
Regenerator „SYSTEM SCHLEGEL"
1- EAFINIRA (z rafinirano maso) 2 FILTRIRA
3. DESTILIRA — vse avtomatično!
Prvovrstna priznanja domačih in tujih podjetij so vam na razpolago. Preko 200 aparatov se nahaja pri nas že v pogonu.
Zahtevajte takoj prospekte in brezplačno »Navodilo za zbiranje in predelavanje starega in uporabljenega olja«
* II <«
ifig
ZAGREB, Gorianska ulica 6
Al LEPŠE CnVO!
Ravlfen:	ZgOdtB t?®! SFOZe
Klabund:	f} j0f f _ RaSPUtiB»
\Ravljen:	£ma VOjn3
g^ppi^^	, Sivko
Majerjeva	Rudarska balada
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga, din 15.-
■ n
.CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
PETROLEJ
NA VAGONE se troši za hišno razsvetljavo.
Za naše „HELIOS"
svetil jke VAM NI POTREBEN PETROLEJ
ker gori v njih navaden gorilni špirit (domači izdelek) I LITER GORI OKOLI 30 UR.
MOČ SVETLOBE 50 SVEČ.
CENA: DIN 280.—
PETROPLIN — Zagreb
MESNIŠKA ULICA 8. — Tel. 66-38.
Generalno zastopstvo in skladišče
Anton Bremec,
CELJE
Iščejo se zastopniki
Dva zavarovalna
organizatorja-akviziterja
za bivšo ljubljansko in bivšo mariborsko oblast
SPREJMEMO
za ljudsko zavarovanje. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten in zanesljiv zavarovalni organizator«. — Prednost imajo že izvežbani z dokazanimi uspehi.
		
•V • • • • -V • v^&rlf' ■ \: ' .t		W3m
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
dr. Viktorja Peter lin a
gimn. profesorja v pokoju in rez. kapetana I. klase
izrekamo za iskrene dokaze spoštovanja in prijateljstva pokojnemu, za nam izkazano sočutje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti svojo najglobljo zahvalo. Zlasti se iskreno zahvaljujemo vsem onim plemenitim prijateljem, ki so dragega pokojnika obiskovali v njegovi bolezni ter mu tako lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gg. častnikom, podčastnikom, vojakom, vojaški godbi in vrlim Sokolom za njihovo številno spremstvo, odličnim pevcem za v dno segajoče žalostinke ter vsem številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja.
LJUBLJANA, dne 30. XI. 1940.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji
prevozni tricikli pnevmatike. - Cenikj franko'
TRIBUNA F. B. L. LJubljana, Karlovška 4
% - ISPlpii
Predno opremite Vaša p. n. podjetja z gasilskimi aparati, zahtevajte ponudbo od tvrdke
ANDREJ ZUPAN
LJUBLJANA — CELOVŠKA 50.
katera dobavlja motorne brizgalne, Universalne ročnike in naprave za gašenje s kemično peno točno po predpisih že komisijsko odobrene.
yiRILlNFTS?«
MOŠKI
ki trpe na spolni slabosti, naj poizkusijo preparat »VIR1LINETS« škatlica z 20 tabletami 64 din, s 40 tabletami 97 din, s 100 tabletami 203 din. Dobiva se v lekarnah. Generalno zastopstvo:
LEKARNA S. MITTELBACH,
Zagreb, Jelačičev trg. 2
Reg. sp. br. 265-39
^seriraite v »Jutru«
Strokovnjaka
za izdelovanje likerjev
popolnega samostojnega — kateri je delal v prvovrstnih tovarnah
iščem za takoj
V poštev pride samo prvovrstna moč z daljšo prakso. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod št. »49«.
USEKIH A J V „ JUTRU"!
Žalujoča rodbina PETERLINOVA

V /'U

v v-m
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustno ali pismeno ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega sina, soproga, očeta, oziroma brata, gospoda
Adamiča Vekoslava
veletrgovca in poročnika v pokoju
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti g. dr. Gvidu Rantu, zdravnikom za njihovo prizadevanje, oficirskemu zboru in vojakom, stanovskim tovarišem za spremstvo ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 2. decembra 1940 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA — KAMNIK — MARIBOR — KRANJ, dne 30. novembra 1940
Žalujoči ostali
■■■ ' • : . ..
n--.........."	----------	■—	--- ■'	'	' ----- —.....-waB8Pg*- --	—
Urejuje DavoriD Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.