PHIHOHSKI DNEVNIK GLASSLO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV Cčna 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 18. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Sngdizione m abbon. postale Stev. 800 TISKOVNA KONFERENCA GEORGIJA DIMITROVA glede balkanske federacije BO ODLOČALO LJUDSTVO SAMO Pri tem se ne bo oziralo na tuje imperialiste, temveč samo na svoje življenjske nacionalne interese - Problem še ni dozorel GTOFtGlU, 17. — Ob povratku ’ Bukarešte jg bolgarski minisir-»rti predsednik Georgij Dimitrov ‘Wel na romunsko-bolgarski meji ■Sreovno konferenco, na kateri je mod drugim poudaril, da so velike r,ianifestacije romunskega ljudstva °kaz, da ima prijateljska pogodba ned obema državama močno pod-a9o med romunskim ljudstvom in Predvsem oporo delavskega razrc-a‘ kmetov j>i naprednih intelek-udloev romunske ljudske republi-i 6. To je trden temelj, ki ga ne mogel nihče uničiti, toliko manj ir , t0 mogli prodani novinarji dona,r'9laa^tov, temveč bo up O-c,. 0 samo svoje življenjske na- c-bnalne interese. tn*dZitr0V ^ nat0 9°v°ril 0 razliki godh„a^° nn^ani° in sedanjimi po-ždi med jvžno-evropskimi dr-6 ,ami {n izrazil, da so bili Malo «, anto ustvarili reakcionarni re-z namenom, da omogočijo tu-* vmešavanje v politično in gospo-°fsfco življenje balkanskih na.ro-°V- Poudaril je nato, da se Sovjet- ska zveza, Jugoslavija, Poljska in CSR upirajo spremembi značaja listine OZN kakor na primer glede vprašanja veta itd. Govoril je nato o gospodarskem sodelovanju podonavskih narodov in izjavil, da želijo te države dobi ih gospodarskih odnosov z vsemi državami zapadne Evrope, toda to sodelovanje mora sloneti na načelih enakopravnosti. Pozdravil je nato ustanovitev e-notne delavske stranke v Romuniji in poudaril, da se ta enotnost ustvarja v raznih državah. Na zapadu pa je to težko zaradi zadržanja ameriških agentov Bluma, Ramadiera in drugih. Prepričan pa sem, je dejal Dimitrov, da bodo poštene sile socialističnih strank Francije in- Italije pristopile k enotni organizaciji delavskega razreda. Na vprašanje o ostvaritvi carinske unije med balkanskimi država- mi je Dimitrov izjavil, da se na tem dela, da pa je zadeva zelo zapletena in zahteva zato mnogo časa, ker je treba upoštevati vse gospodarske in trgovinske možnosti posameznih držav. Končno je Dimitrov poudaril, da pogodbe med državami ljudske demokracije služijo stirari miru in demokracije v svetu in zadnja pogodba je nov doprinos k tej stvari. Bolgarska delegacija odpotovala iz Bukarešte BUKAREŠTA, 17. — Bolgarska vladna delegacija pod vodstvom Georgija Dimitrova je danes odpotovala jz Bukarešte. Na vsej potj so romunski kmetje in delavci delegacijo navdušeno pozdravljal!. Včeraj so v Bukarešti objavili uradno poročilo o bivanju bolgar- ske delegacije v Romuniji in o vsebini podpisane pogodbe, ki je slična ostalim pogodbam, ki so bile podpisane m?d državami ljudske demokracije. Praznik prijateljstva podonavskih narodov BUDIMPEŠTA, 17. — V Budimpešto so prišle delegacije jugoslovanskih in bolgarskih obmejnih straž, ki se bodo jutri skupno s sovjetskimi, češkoslovaškimi, madžarskimi in romunskimi obmejnimi stražami udeležile praznika »prijateljstva podonavskih narodova. PRAGA. — Trgovino premoga na debelo bodo urejeval^ posebne državne ustanove, kakor je bilo določeno tudi za trgovino tkanin in papirja na debelo. NOTA VLADE FLRJ glede tržaškega guvernerja Jugoslovanska viada opozarja organizacijo ZN na zavlačevalno postopanje De Gasperiieve vlade RIM, 17. (Tanjug) — Jugoslovanski poslanik v Rimu Mladen Ive kovic se je sestal 13. januarja z generalnim tajnikom italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Franzonijem, 14. t. m. pa z ministrom za Zunanje zadeve grofom Sforzo zaradi ksnčnh pogajanj o sporazumni določitvi tržaškega guvernerja. Poslanik Ivekovič je spo. ročll italijanskim predstavnikom v imenu jugoslovanske vlade, da je vlada FLR Jugoslavije mnenja, da je celoten razvoj pogajanj dokazal, da na italijanski strani ni opaziti dobre volje za sporazumno ureditev tega vprašanja. Jugoslovanska vlada je zato mnenja, da so nadaljnja pogajanja odveč, o čemer bo obvestila Varnostni svet. Tanjug je Czdal poročilo o celotnem pogajanju med jugoslovansko ih italijansko vlado glede tržaškega guvernerja in dodaja, da je tajnik zunanjega ministrstva Franzoni, ko je odklonil jugoslovanske delegate, izjavil samo to, da bi italijanski delegati bolje odgovarjali za mesto tržaškega guvernerja. I. kongres Ljudske fronte Italije bo v R mu 1. februarja V Tarantu, kamor so danes prispele ameriške ladje, so mladinci po vseh zidovih in še posebno v pristanišču napisali gesla proti tujemu vmešavanju. V Neaplju je 60 tisoč poljedelskih delavcev stopilo v stavko kljub teroriziranju policije. Tudi v Anconi, kjer so delavci še pred tednom dni zasedli ladjedelnico Piaggio, se delo nadaljuje pod nadzorstvom tovarniškega odbora. V Iglesias so delavci okupirali rudnik Pertusola, Iz Barija poročajo, da so pri volitvah v poljedelsko zvezo dobili komunisti 60% glasov, socialisti 20%, demokristjani pa samo 8%. Odbor Ljudske demokratične fronte je Imel svojo prvo sejo, na kateri je sklenil, da bo prvi kongres te fronte v Rimu 1. februarja. Na kongresu bodo določili program in izvolili glavni odbor. Izvršilni odbor Splošne konfederacije dela je zahteval od zunanjega ministra Sforze, naj grški vladi izrazi ogorčenje italijanskih delavcev zaradi aretacije glavnega tajnika grških mornarških sindikatov Ambatislosa. V Neaplju se nadaljuje kongres italijanske republikanske stranke, na katerem Je danes govoril tudi Sfor-za, o katerem so nekateri poslanci ironično izjavili, da je še prej prevedel svoj govor, ki mu ga je v angleščini izročil poslanik Dunn, Vojska ^Marshallovih drža !iM lii hiln nml farresialBuim wwHslwa cc=ki — »Percčilo o fran- krnfuf1 k- 60 £a Pred kon predložili ameriškemu t;,* Breau> kaža na obstoj sistema-jp|,Cga 0mer!škega načrta za vo-ti L° 111 P011^00 intervencijo preriše mCkrac'jl v FranclJ1-» Tako y ^'ojem uvodniku »Humanl-l držav Marshallovega v'jo a’ 'n 'Predlagal, naj sg te sta-»,e ,na razpolago ameriške vrhov c;ijc0rnande, ter označil za njihove politi^0’ kCr 30 namcni ameriške T * hovni*!1-0^10 ameriške vlade Je du-*an i 2poved. da eo Blum, Schu-Ip 0 De Gaulle agenti Amerike. K t)iarij,.st> v resnici*, izjavlja «Hu-/. držav6*' *0<* J10 velika tuja t v svtr ra^una ran je, da spremen korist usmerjenje franco-vi fp.0 J® Politike in da posta- i;olaR ko vojsko na sve jo raz- Tiat; 'i1 P°d *voj} poveljstvo, ko * dvomijo, da bi se toll-r°*hl0,jžo obrambo v Ev-Bajc 1 komunizmu. Čeprav vla- tiačrtn č! n j držav Marshallovega 1°.001 _v rP3 ^Q) Pravijo o razgovorih PARlzCriPPS-MaYer ■urov 17' — 0,5 20111Jučku raz-iprn ' n Crlppsom :n Mayer- sta oh 1 P01'0«110, ki pravi, da ^947 fn"1 Pr®u zdravno brzojavko grški demokratični mlad ni. Popoldne je predsed-n-k madžarske republke sprejel predstavnike delegacij Jugoslavije, Bolgarije, Albanije, Grčije in Tržaškega ozemlja. Predsednic je sprejel tud; vojaške delegacije Jugoslavije, Romunije, Bolgarije !n ZSSR, ki se bodo udeležile praznika podonavskih narodov. “lina prova« una soltanto,, »GIORNALE Dl TRIESTE»: ROMA, 14 — «Sfido chiunque dl dare una prova, una sol-tanto, di un caso in cui io abbia ordinato di passare per le armi ua irregolare catturato: dalla mia Divisione nessuno e passato per le armi nonostant© 11 bando deš comando di Ar-mata». Oosl si e oggi espresso il generale Taddeo Orlando.^. Po slovensko: RIM, 14. — nPozivam vsakogar, da predloži dokaz, vsaj en dokaz, enega primera, v katerem sem ukazal ustreliti nerednega ujetnika (partizana): moja divizija ni nikogar ustrelila, kljub razglasu poveljstva Armije». Tako se je danes ■ izrazil general Taddeo Orlando... Evo nudimo generalu Orlandu in dnevniku »Giornale dl Trieste* z vsemi tržaškimi starimi in novimi fašisti vred dokaz, da je Orlandova divizija ne samo streljala partizane, temveč tudi požigala po Sloveniji. Ta dokaz je dopis generala Orlanda, čigar prepia se glasi v italijanskem, originalu dobesedno: N. 12622/Op. di protocollo (Grb) P. M. 81 - 19 luglio 1942-XX Comando Divisione di Fanteria »Granatieri di Sardegna* Ufficio del Capo di Stato Maggiore Sezione operazioni e servisi Oggetto: Kappresaglie. AlTEccellenza il Comandante dell’XI Corpo d’Armata P. M. 46 Comunico il numero degli individui passati per le armi, delle čase bruciate e del materiale ricuperato dai due regginrtnti granatieri dipendenti nei giomi 16, 17 e 18 corrente. A dette cifre si devono aggiungere gli individui uc-cisi, la casa bruciata ed il materiale ricuperato di cui al foglio 12620/Op. in data odiema. D generale di Divisione Comandante (Taddeo Orlando) Slovenski prevod tega. dopisa se glasi: Ekscelenci komandantu XI. armadnega zbora P. M. 46 Sporočam število postreljenih oseb, požganih hiš in materiala, ki sta ga nabrala dva regimenta granadir-jev v dneh 16., 17. in 18. t. m. K navedenim številkam treba dodati pobite osebe, požgano hišo in nabrani material kakor je sporočeno v dopisu 12620/Op. danes. Divizijski general poveljnik (Taddeo Orlando) (sledi lastnoročni podpis) Fotografij’ originalnega dopisa in dopisu priloženega seznama postreljenih oseb, požganih hiš, itd. bomo objavili v prihodnji številki našega lisla. V tem seznamu so navedene tri požgane hiše v Preserju, ena v Gornji Brezovici, 11 na Plani-nici, 15 na Gornjem Igu, 3 v Gornji Brezovici, 8 na Prevaljah itd. Vsega skupaj 41 hiš in 8 partizanskih taborišč. ISTOČASNO PA SE IZ SEZNAMA VIDI, DA SO VOJAKI POD POVELJSTVOM TADDEA ORLANDA SEDANJEGA TAJNIKA ITALIJANSKEGA DE GASPERIJEVEGA MINISTRSTVA VOJSKE POBILI IN POSTREUAU 23 OSEB, IN POLEG TEGA NAKRALJ 33 GOVED, 2 SKLADISCI HRANE IZ P02GANIH HIS ODNESLI »RAZEN MATERIAL*, TO SE PRAVI OBLAČILA SVOJIH ŽRTEV. TO JE LE EDEN IZMED STOTERIH DOKAZOV VOJNIH ZLOČINOV TADDEA ORLANDA. Od tu in lam MARAZZA IN SFORZA Iz naslednjih besed zunanjč.ga ministra Sforze, ki jih je izpre-govoril nd kongresu italijanske republikanske stranke v Neaplju, je razvidno, da ni zgolj slučaj, da s« ti dve imenu rimata: z... Poleg imen strankarskih oseb, ki so kompromitirale dobro ime Italije, vidimo na seznamu člana vlade, Achilla Marazzo, o katerem Slovenci govore s spoštovanjem in hvaležnostjo, ki je dal svoj doprinos v protinemški in protifašistični borbi po 8. septembru, ki jo fž vodil v osebni življenjski nevarnosti.» Marazzine »ločino smo že nekajkrat opisali. Ob tej priliki je dovolj, da se spomnimo le njegovega nastopa v Gorici v dneh pogroma proti goriškim Slovencem. Jasno je, da se tudi takrat ni mogel izkazati drugače, kakor se to vojnemu zločihcu spodobi: izkazal se je kot ogabni in odurni lažnivec, kakršen se je pokazal to pot tudi Sforza. Slovenci nismo n koli spoštovali Marazze, pa tudi ne Sfdrze. Tdko bo tudi v bodoče. Kdor bo diUU drugače, ni Slovenec. Toda globlja vez imen Marazza-Sforza pa liži v naslednjih Sfor-zinih besedah, izgovorjenih takoj za gornjimi: zDanes ni nikogar več, ki bi si upal trditi, da je prooes — kakor tisti v Nurnbergu —, kjer so bili vsi sodniki najbolj pošteni in vsi obtoženci zločinci, koristil stvari miru med nemško mladino.» Tudi je dobro videti: Minister Sforza je torej proti niirnberške-mu procesu in logično tudi proti vsakemu kaznovanju vojnih zločincev. Vendar pa moramo kljub temu ugotoviti, da do sedaj podobne izjave kot o Marazzi ni šč dal tudi o vojnem zločincu Orlandu, čeprav sedi z njim v isti vlad i. Menda zato, da Orlanda in Marazze ne bo sram. ČE BODO VESTNO ČITALI... Ce bodo vestno čitali »Primor. slej dnevnik», se bodo kljub vsemu še kaj naučili... »Teden* je za nekaj milimttrov prekosil «Demokracijo» in pravni «Ce pa kdo sam želi obdržati fa-šistovsko obliko priimka..., tedaj imej vsakdo možnost in dovolj časa, da vloži posebno prošnjo.» De. To smo zahtevali in zahtevamo tudi mi. In tako se tudi glasi zakon, ki ga je uveljavila IjudslM oblast v 4Komunistični Jugoslaviji», kakor bi dejal gospod Gabrovšek Andrej, toda cDemo-kraolja» se tega ni upala zapisati, kakor si tudi vi ne upate zapisati in zahtevati, kar je naj-prirodnejša in najosnovnejša človečanska pravioa slovenskega in hrvaškega naroda na Tržaškem ozemlju, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini, a to je: Fašistični zakon je treba razveljaviti. Razveljaviti in še enkrat razveljaviti in nič drugega. Zato nobene milosti, in nikakršnih prošenj. Takšno je stališče Osvobodilne fronte glede slovanskih poitalijančenih priimkov in takšno mora bit j stališče vsakega, kdor pravi, da je Sloveneo. Tudi zato menimo, da niti vi, niti *Demo-kracija» n! mA pravice govoriti v imenu Slovencev, čeprav nas sUd-nja zmerja z lažnivci, ker ji pač njeni gospodarji ne dovoljujejo, da bi zahtevo,li razveljavljenje fašističnega zakona. Mogoče se pa bodo tudi gospodarji le usmilili. RAZOČARANJE ZARADI »PLANA M* sVltimissimč* javljajo tožno vest, da je radio Moskva podal izjavo, da so vse vesti o eplanu M» enostavno gorostasna izmišljotina. Izražamo jezuitskemu popol-dnevniku naše najiskrenejše sožalje. Posnemalci Goebbelsa in Goeringa Z bajko o »načrtu M“ hočejo prikriti obupni prehranbeni položaj v industrijskih pokrajinah zapadne Nemčije -Število stavkajočih je sedaj narastlo na sto šestdeset tisoč LONDON, 17 (Telenress) — Zdi se, da so v zadnjih 24 urah znova obnovili zvezo med agencijo berlinskih ponarejevalcev in med londonskim zunanjim ministrstvom. Slednje, ki ni moglo včeraj dati niti najmanjše informacije o «načrtu M», je danes izdalo prepis ponareje-rih dokumentov in je izjavilo, da se je «prepričalo o avtentičnosti svojih informacij*; pozneje v teku dneva je dodalo, da se je na podlagi trnovih informacij* prepričalo «še bolj ko prej*, da je dokument pristen. Predstavnik je izjavil, da ((dokument sedaj visoki krogi preučujejo*. Berlinski urad za pripravljanje lažnih vesti je bil ustanovljen v začetku poletja 1947, med razgovori voditeljev informacijske službe v Londonu in berlinskega angloame-riškega urada. Na sestanku so Izdelali številne načrte za akcijo proti- delavskcir.u razredu, vJtevši podrob-ne načrte za potvarjanje. Pri prvem poizkusu tega izzivalnega de-lovanja so v Berlinu nat skali na tisoče potvorjenih prepisov lista «Neue Zeitung*, ki ga tiskajo v Dresdcnu na sovjetskem področju, ter so jh skrivaj vtihotapili v Dresden in jih tam razdelili. Medtem ko so včeraj ameriški funkcionarji v Nemčiji izjavili, da je dokument pripravil Kominform «v Beogradu*, so danes v angleškem zunanjem ministrstvu izjavili, da izhaja ta načrt od nemške ko munisične stranke. Nadaljnji po pfavek k tej izmišljotini ima namen, le podrobneje določiti pravi namen izzivanja, ki je napad na delavski razred in na demokratične svoboščine zapadnega področja Nemčije. «Daiiy Worker» ironično piše, da se je po vsej Nemčiji razširil pre- plah, č:tm Je radio poročal o zaroti. List nadaljuje: «Goebels In Goe-rlng sta mrtva. Toda zdi se, da. sta pustila za seboj nekaj lzvrst.niž posnemalcev v službi zapadnih zaveznikov. Nič niso izpustili v tem dokumentu. Vsi elementi protlko munisične kampanje so razviti*. Dejstvo pa je, da hočejo s temi potvorbami prikriti prehrambeni položaj na britanskem področju Nemčije, ki je obupen. Obupni prehrambeni položaj v industrijskih področjih zapadne Nemč.Je je strašna obtožba za britansko oblast. Danes je drugih 50 tisoč delavcev v Duisburgu, Mulhei-mu, Dienslakenu stopilo v stavko kot protest proti pomanjkanju živil; s tem se je število stavkajočih zvišalo na 160 tisoč. Po dveh dneh pog3janJ med britanskimi oblastmi ter nemškimi sindikalnimi in političnimi voditelji Začeli so posliljat; okoli opazovalce Začeli so poliljati okolj oparovalce z mvodili, naj zberejo dokaze o »komunistični pobudi* pri tej stavki Nemški funkcionarji predvidevajo, da se bodo te stavke naglo razširile na druga industrijska področja acglormeriške cone. Iz Berlina poročajo, da so v Frankfurtu funkcionarji tamkajšnje skupne uprave še poostrili protikomunistična izzivanja. Žugajo, da «40 milijo, nov Nemcev ne bo moglo imeti niti graha maščobe ali koščka mesa* od začetka februarja. Moskovski radio je nova izzivanja komentiral tako-le: «Sami an-gloameriški visoki funkcionarji in pol:tične osebnosti so izjavili, da so sedanje stavke v Nemčiji vzrok nevzdržnega prehrambenega polo. žaja, Ti dogodki pa tudi dokazujejo, da se hoče nemško ljudstvo upreti politiki razkosanja Nemčije. Sedaj skušajo okupacijske čete v bizoniji lokalizirati borbo delavcev. Schumacher je dobil nalog, naj izdela načrt za popularizacijo frankfurtskih sklepov. Teda bodočnost je v rokah močnega naprednega gibanja Ljudskega kongresa in ne v rokah tistih, ki z Marshallovim načrtom hočejo povratek v atare čase*. Za demokratične žene ni ovir Prof. Macchlari In prof. Lapen-na nista hotela sprejeti paketov za bolnike Pred nekaj dnevi so hotele lene, članice ASIZZ, izroditi v bolnici pri Sv. Ivanu bolnim na pljučih, pakete z raznim Uvelem. Mislile so pač, da se njihovi človekoljubni pobudi ne bo nihče upiral. Toda ne. G. prof. Macchiari pa kot zvesti slu-labnik vodstva bolnice ni hotel prevzeti odgovornosti ter dati dovo. Ijenja, da bi lene lahko razdelile hrano med bolnike. Prav tako je tudi glavni ravnatelj in prof Lapenna izjavil, da se ne bo dal vplivati od dobrotnikov ter da ne bo sprejel paketov. Vendar se nam zdi čudno, kako si more g. Lapenna lastiti pravico, da na ta način presoja, kdo je bolj potreben pomoči in kdo ne, Ce le le presoja tega človekoljubnega dejanja naših lena iz čisto socialnega vidika, bi moral vsaj pozdraviti pobudo lena kot zdravnik, ter se po-•gniti za pomoč onim, ki so jo mjbolj potrebni. Salomonska odloč. ba g. ravnatelja seveda ni v ničemer presenetila naših lena, ker dobro vedo, s kam imajo opravka. Naše lene se niso dale ustraliti in paketi so prišli na svoja mesta v veliko veselje bolnikov. Za poštene demokratične lene ni in ne mo. re biti zaprek. Gospodje pri vodstvu uprave bolnice pa si lahko itejejo v veliko čast, da na ta način doka--ujejo svojo človekoljubnost. Kadi j a tuži kadija sudi S posebno naslado so pisuni reakcionarnih glasil sporočili, da j® de-partman za pravne zadeve angio-tnieriške vojaške uprave odbil protest Jugoslovanske vlade glede in-sctniranega procesa proti tov. Bru nu D’Esteju. Baje j« tukajšnja vojaška uprava ta protest zavrnila šele po resni preučitvi tega prlmeia. To zavrnitev amo pričakovali, saj j“ tov. DEsteja aretirala in postavila pred sodišče civilna policija po nalogu vojaške uprave, zato si mamo delali nikakršnih utvar in je nje zavrnitev nov dokaz za to, kar smo že stokrat ugotovili; Imperialisti in njihovi predstavniki v Trstu menijo, da je po dve in pol letnih pripravah, * kater mi so hoteli med tukajšnjim prebivalstvom spraviti ob ugled partizane i i partizanski pokret, prišel sedaj ugoden in dovolj zrel trenutek, da postavijo pred porotno civilno sodišč«, partizane in predstavnike ljudstva, kakršen je tov. D'Este čeprav ni za to kompetentno. Zato )e to ponovni dokaz, da hočejo s to sodbo in obsodbo tov. D’Eateja soditi in obsoditi našo ljudsko oblast. Dejstvo, da se istočasno s tem in s takšnim sojenjem po Trstu spre-liajajo neobeojenl in amnestirani fašisti, pa Je dokaz, da se jih hočejo poslužitl v bort>i proti ljudski demokraciji. »Gospodarstvo" Zadnja številka «Gospodarstva», ki izhaja v Trstu dvakrat meselno, prinaša med raznimi poročili gospodarske narave tudi naslednje ilanke: tItalijanski carinski sistem otežuje preskrbo Trsta» - tJugosla-ttja taposlUa triaško ladjevje* -tProblem škedenjske teleiarne» • ^Marshallov plan orodje ameriške zunanje politike» in i Kraški in istrski kamen v svetovni trgovini*. Uredništvo in uprava lista: Trst, ul Ruggero Manna *9. TRŽAŠKI DNEVNIK Zavarovanci ne priznajo Demokratično ljudstvo ne bo dopustilo, * * Kakor v Italiji, tako *e Je tudi * dolgov vodstva Bolniške blagajne V Trstu ln oiolicl nai se postavi čim več zdravstvenih zavndov Ve L ko smo že pisali o Bolniški blagajni in vsakokrat opozorili vojaške oblasti na nepravilnosti v zvezi z upravo in vodstvom pri tej delavski ustanovi. Kljub temu da ima Boiniška blagajna veliko materialnih virov na razpoki go, drvi v svoji finančni politiki prav zara-di nepravilnosti pn upravljanju v propast. Raznim voditeljem, ki so prevzeli vodstvo Bolniške blagajne v svoje roke za časa fašizma, pač ne pride na misel, da bi vodili taksno politiko, ki bi A la v korist zavarovancev, marveč ' jih vodijo predvsem politična načela. Bolnika blagajna je Imela v svoji upravi tudi kliniko, na kateri so dobili prvo pomoč zavarovanoi, ter je na ta način zlasti prištedila na foedih. Pozneje pa je prev*al v upravo italijanski Rdeči kr.2, ki sedaj skuSa na vsak način zavlače. vati, da bi izročil kliniko prvotnim lastnikom. Bolniška blagajna pa mara prav zaradi tega, ker se zdra-vlfi v glavni tržaški bolnici Številni elani bolniške blagajne, izdajati velike vaote zlasti še, ker je na-rastla dnevna oskrbovalnina v bolnici od 850 do 1400 lir dnevno. Poleg tega pa skuša italijanski Rdeči križ doseči od Bolniške blagajne, da bi ta nastavila vseh njenih 27 uradnikov, med njimi celo nekega kaplana. S tem bi seveda preSlo vse breme italijanskega Rdečega križa na Bolniško blagajno ter bi se še povečal že Itak prevelik upravni aparat. Toda vodstvu Bolniške blagajne za vse to ni mar. V mehanični delavnici, ki prav za prav nima nobenega dela, so poleg vodje obrata hoteli nastaviti še ravnatelja. Jasno je, da gre vse to v breme zavarovancev in da se vodstvo Izgovarja, češ da plačujejo del zavarovalnine delodajalci 'n le majhen del zavarovanci sami. Res Je sicer, da plačujejo deloma zavarovaln0 prispevke delodajalci, toda pri tan pa jim znižajo osnovno merdo, k! bi jo sicer morali prejenuti delavci. Velikokrat so delavci na svoj n sestankih izjavili, da ne bodo do-•volilT, da bi vodstvo Bolniške blagajne povišalo zavarovalne pr.sp:v-ke, ki jih doslej plačujejo, in da ne bodo priznali dolgov, ki jih je napravilo vodstvo Bolniške blagajne, zahtevali so, da je treba zmanjšati uradniški aparat ter odstraniti iz vodstva razne fašiste, in da se postavi na podlagi demokratičnih volitev upravni-svet, ki bo sestavljen lz zavarovancev samih in ki bo vo-d.l zavarovalno politiko tako, da bt> v korist zavarovancev, ne pa nekaterih izvoljencev, ki jih je nast.vila prej fašistična, sedaj pa okupacijska vojaška oblast. Takrat bodo delavci določili tudi nove zavarovalne prispevke in bodo skrbeli zato, da se postavi v Trstu in v okolici v Trstu začela, akcija za sklad za zimsko pomoč. Delavci seveda niso proti temu, da bt priskočili na pomoč svojim brezposelnim tovarišem, toda mislijo, da se s to omejeno pomočjo ne da rešiti vprašanje brezposelnosti. V Italiji je pokre-nila akci.o za nabiranje te pomoči splošna zveza dela, toda nato si Jo Je prilastila vlada. Od tedaj pa gledajo delavci na to vladno iniciativo z nezaupanjem, ker ne vedo, al- bodo tudi industrije! prispevali svoj del- Poleg tega pa je nevarnost, da bo vlada izkoristila to pomoč za to, da uspava brezposelne ter ne poseže po uspešnejših ukrepih, da omili brezposelnost. Ista nevarnost je tudi tu. Zato ni ta akcija med delavci vzbudila onega navdušenja, ki bi. ga bila treba pričakovati, če bi imela zgolj humanitarni značaj. Vsi delavci pravijo, naj se raje pospeši industrijska proizvodnja ter obniva m gradnja stanovanjskih hiš. Via nabrana pomoč pa bo le kaplja v morju. Delavci tudi pravijo, da bi bilo mnogo bolj pametno, če bi kar oni da preganjalo In blatijo nlegove najboljše sinove čim več zdravstvenih zavodov, v katerih bodo dobivali delavci vso I sami oabiraU na krajih dela denar zdravn ško pomoč. za svoje brezposelne tovariše Dan za dnem prihajajo v naše urednštvo poročila o resolucijah, ki jih poš.'lja demokratično ljud. stvo iz Trsta in vseh krajev Tržaškega ozemlja oa vojaško okupacijsko oblast. Delegacij, ki prinašajo to resolucije, pa g. polkovniki naj-večkrat nočejo niti sprejeti, ali se j. h izogibajo. Demokratične množice energično protestirajo proti brutalnemu postopanju CP na dovoljenih ljudskih manifestacijah in zahtevajo, da se napravi čistko med policijo, v kar tere vrstah so številni fašisti, ki se v brutalnosti najbolj odlikujejo, zlasti ko gre za preganjanje partizanov, ki nostljo nemajhne zasluge za njihov poraz v vojni. Ljudstvo z Grete in Trstenika pravi v svojih pismih med drugim: «VU krši določbe mirovne pogodbe. Skupaj s OP nastopa proti antifašistom -in partizanom, ki so krivi samo tega, da se borijo za demokracijo in za m> na TO-ju. Izjavljatro pred vso Javnostjo, da se ljudske množice pripravljene Delavci ne bodo odnehali dokler jim ne bodo priznane opravičene zabteve Vprašanje nove mezdne pogodbe postaja vedno bolj pereče. V mnogih toyarnah in podjetjih so delavci že stopili v kratke stavke z zahtevo, da ss nove mezdne pogodbe uveljavijo. Včeraj pa £o bile take kratke protestne stavke pri Aqu‘ll, v tržaški tovarni testenin, v arzenalu, rafineriji Irco in tovarni ogljikove kisline. Vse to pa je le začetek. Delavci se ne bodo ustavili le pri kratk h stavkah, ki so delodajalcem le v spomin. Vsakdo namreč ve, da delodajalci popustijo ie, če so primorani. Zato ne bodo delavci odnehali. Spričo odklonilnega stališča delodajalcev do novih delovnih po- Cecchelin obsojen na 5 let ječe Ostali na 28, 26 in 24 let ieče Od devetih zjutraj pa do 15.30 popoldne so se sodniki porotnega sodišča posvetovali, preden so izreki; sodbo proti komedijantu Cec-dheltnu in ostalim. Radovedno občinstvo, ki je dosedaj med razpravo skorajda napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička, se je včeraj prav zaradi tega naveličalo čakati sodbo, tako da je popoldne razme. roma malo občinstva prisostvoval« čitanju sodbe. Predsednik sodlšč-i dr. Minesso Je ob 15.30 preči tal tole obsodbo. Sodišče Je spoznalo obtožence Gob-ba, Mužino in Kumarja za krive umora in odvzema osebne svobode. Kumarja še glede dejanj proti javni morali. Stulleja samo umora. Cecchelina pa glede odvzema osebne svobode. Zato se kaznujejo Gob-bo na 26 let ječe, od teh se mu 2 leti odpustita Mužina na 26 let ječe, od teh se mu 2 leti odpustita. Kumar na 28 let Ječe, od teh se mu 3 leta odpustijo. Stulle na 24 let ječe. Cecchelin na 5 let Ječe, od J teh se mu 3 leta odpustijo. Poleg tega so bili vsi obsojeni na desmrt. no Izgubo državljanskih pravic ln razen Cecchelina še vsi na 3 leta policijskega nadzorstva po prestani kaMi. Obenem bodo vsi morali plačati sodne stroške in odškodnino serodnikom pokojnikov. Po čitanju sodbe je Kumar ozmerjal sodnike s fašisti. godb pa postajajo delavske vrste vedno bolj strnjene, ker se tudi delavci, včlanjen; v Delavsko zbornico, vedno bolj zavedajo, da Jim bo le s skupnim složnim nastopom uspelo iztrgati delodajalcem zboljšanje plač in delovnih pogojev, ki jim bodo zagotovili xsaj znosno življenje. Borba med delavci in delodajalci seveda ne bo lahka in delavci to dobro vedo. Dobro pa tudi vedo, da ne bodo s popuščanjem prav nič dosegli in Jih bodo gospodarji vedno bolj Izkoriščali, če se jim ne postavijo odločno po robu. Zato pa med delavstvom skupno z nezadovoljstvom narašča tudi odločnost, pr:boritj gl boljše deloyne m mezdne pogoje. Doslej smo imeli v'a namen kratke stavke, pričakovati pa je, da se bo bo-ba še bolj zaostrila, če delodajalci ne bodo hoteli ugoditi pravičnim zahtevam delavcev. Zato ni nobenega dvoma, da bodo morali delodajalci končno popustiti in pristati na pogajanja za novo delovno pogodbo. Dar tržaškemu prirodoslovnemu muze;u Včeraj dopoldne Je bila v mestni knjižnici kratka slovesnost, ker je gospod Albert Bois de Chene daroval tržaškemu prirodoslovnemu mu. zeju zbirko akvarelov In diapozitivov o rastlinstvu Julijskih Alp. Gospod Bois de Chene, ki je znan kot navdušen botanik, je kot tak preiskal že vso Julijsko krajino In je celo pred vojno uredil botanični vrt v Trentarski dolini. Zbirka 45 akva relov in 100 diapozitivov je pod vodstvom in po načelih darOvatelja napravil slikar Sivini, za kar sta oba porabila dva meseca dela. S to zbirko posnetkov najbolj redkih primerkov alpskega rastlinstva, se je naš prirodoslovni muzej zelo obogatil Včerajšnji svečani predaji so prisostvovali predsednik, tržaške občine odvetnik Miani, vršilec aoia-i»sti conskega predsednika dr. Pa-iutan, rektor tržaške uoiverze ln drugi predstavniki tukajšnjih ob-lasti ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Iz gostilne v umobolnico KULTURA EUGENE 0’NEILI: ; odvui (jfaiLstio. Pred drugo premiero Slovemkeja narod* nega gledališča za Tržaško ozemlje Eugetie 0'Neille, katerega drame Ana Christie bo Slovensko narodno gledališče na Triaško osemlje uprizorilo danes IS.t. m. ob 15 uri v dvorani prosvetnega društvu pri So. Ivanu (8kamperle) kot drugo premiero v letošnji sezoni, je najpomembnejši ameriški dramatik. Rodil se je 16. oktobra 1888 — potemtakem slavi letos svojo 60 let. nico — d New Yorku. Odraščal je v slepečih odrskih lučih in pisanih kulisah, kar mu je omogočilo, da si je le zgodaj izostril posluh za odrsko učinkovitost, ki je zanj tako značilna. Njegova mladost je bila burna. Kot gledališki otrok je le v rani mladosti prepotoval z igralsko dru. lino svojega očeta Jamesa 0'Neilla, slavnega igralca Shakespcareovih likov, skoraj vso Ameriko. Notranji nemir, ki je rasel iz hrepenjena po pustolovščinah in iz zelje spoznati livljenje, pa ga je odtrgal se zgodaj od gledališke družine in ga gnal v Honduras Iskat zlato. Tam Si je nakopal tropsko malarijo. Ko je ozdravel, se je kot navaden kurjač vkrcal na ladjo ln križaril tri leta po morjih in oceanih, nakar je postal novinar. Končno se je vrnil k gledališču in pričel pisnil drame za gledališko skupino v Prlncetowu, ko se je prej teoretično podkoval pri profesorju Bakerju na Harvardski univerzi. Pisati je začel telo mlad Ko fe izšla njegova prva drama «Za obzorjem;», v kateri je razgalil social. ne krivice malih ljudi, mu je bilo koma) 24 let. Snov za svoje prvence je zajemal a tivljenja, ki ga je spoznal pri svojih pustolovščinah. V teh delih je prikazoval livljenje ljudi, ki jih je velemestna druIba spravila na dno, ter iskal v njih človeka, ki ga nosijo pod umazano, trdo skorjo beznlških navad. Za de. la tega obdobja njegovega ustvarjanja je značilen, kljub hoteni odr. ski učinkovitosti, zdrav realizem, s katerim se je boril proti zlaganim netivljenjskim zgodbam in * katerim sl je tudi priboril sloves najboljšega ameriškega dramatika. V svojem poznejšem ustvarjanju pa se je sačel Izgubljati v moraliziranje, mistiko in filozo/iranje (na pr. Veliki bog Browen). Dela te vrste so zelo obseina, zanimiva, a neiiv-Ijenjska in nekatera celo neuprizor. IJiva. Od njegovih del naj poleg le navedenih naštejemo. Ana Chrir st ie, o kateri bomo spodaj podrobneje govorili; Strast pod bresti, v kateri prikazuje‘avtor strastno bor. bo za zemljo, borbo, ki se konča z detomorom; tragedija Elektra v črnem, ki jo zaradi obsežnosti uprizarjajo v dveh večerih; Lazarjev smeh, v kateri se avtor Izgublja v mistiki in ki je neuprizorljiva, kjer nastopa v njej 300 oseb; Dramat-ska kronika zgodovine sveta, ki bi jo bilo treba izvajati šest večerov — ter Ledeni mol prihaja, v kateri se 0’Neill po 15 letnem molku vrača k resničnemu livljenju. V tej drami, ki so jo predlanskem z velikim uspehom uprizorili v Neui Yorku v Theatru GuiId, se odvija pred nami livljenje propadlih časnikarjev, politikov, k omedijantov in zavrtenih lensk, ki se utapljajo v njujor-ških beznicah, kjer se boje spoprijeti z livljenjem, ki jih obdaja. V slovenščino so prevedena naslednja dela: Ana Christie, ki jo je prevedel Oton Zupančič. Strast pod bresti, ki jo je prevedel Fran Albreht, in Elektra v črnem. V Ani Christie je 0'Neille mojstrsko upodobil svet, s katerim se je v mladosti kot mornar iz dneva v dan srečaval. V tej, kljub močnim Realističnim potezam vendarle ne. koliko sentimentalni drami, namreč zatrepeče pred gledalci v vsej resničnosti svet mornarjev, ki Jih je livljenjska nuja in nemirna kri za leta in leta odtrgala od njihovih družin, svet beznic in krčem, v katerih popivajo z lenskami, ko se vračajo z morskih poti, od katerih se ne morejo ločiti, čeprav Jih preklinjajo. Kljub vsem razvadamw robatosti in skoraj surovim maniram pa so ti 0'Neillovl ljudje v bistvu zdravi ln pošteni ter je v njih moč. no hrepenenje po zdravem, urejenem livljenju. Njihova nebrzdanost ln celo brezbrilnost do družine je često le navidezna, nekaka krinka, pod katero skrivajo bol, strah in ce'o obup nad usodo, ki so jo prisiljeni Mi veti, ne da bi znali najti pravi izhod. Gledališki list Ob premieri Cankarjevega uKra-Ija na Betajnovi» je izšla tudi prva številka Gledališkega lista SNG za tekočo sezono s sledečo vsebino: A. Budal: nila in ni hotela več povedati, da Jo mati pretepa. Ker se Je zdelo policiji to sumljivo in sumijo, da Avrellja ne govori iz strahu pred materjo, so tokrat obe izročili ženskemu oddelku CP, da bi ta uredal zadevo med materjo in hčerko. braniti čast svojih partizanov in njihovih demokratskih pridobitev, kakor so se boril« proti nacifaši-stom». Ljudstvo iz Saleža, Nabrežine ln množične ljudske organizacij« iz teh krajev pravijo v svojih prote. stih: «Vprašamo VU, ali je to plačilo našim slavnim partizanom danes, da Jih pretepajo in zap.rajo po vsem, kar so doprinesli k sonagi nad fašizmom? Zahtevamo, da VU spoštuje partizane in demokratsko ljudstvo, ki trna pravico svobodnega zbiranja na zborovanjih. Zahtevamo da se takoj pust_jo na svobodo na Opčinah aretirani partizani in tudi vsi drug; nj hovi tovariši, ki so še po zaporih. Zahtevamo tudi, da se odstrani inšpektor CP, fašist Marcon, ki terorizira in pretepa demokratsko ljudsko oa zborovanjih in manifestacijah*. Matere in vdove partizanov z LonJereke ceste opominjajo VU: «Me matere, 3ci smo poslale sino. ve v borbo proti nacifašistom, se nismo nikoli ustrašile žrtev in nasilja. Nismo pa pričakovale, da nas bodo oni, za katere so naši sinovi prelili svojo kri, na tak način sramotili jn osleparili. Toda zapomnite si dobro: Kdor druge sramoti, sam v sramoti ostane*. Združenje bivših polittčn‘h antifašističnih preganjancev pravi: «Dovolj je bilo preganjanj! Zah. tevamo, da VU spoštuje mirovne določbe in takoj izpusti najboljše sinove našega naroda na svobodo. Partizansko epopejo Je treba spoštovati*. Protestne resolucije so poslali tudi partizani iz Koprščlne, žene i* Barkovelj, Škofij ljudstvo iz Milj, Doline pri Trstu in Stivana ter še iz mnogih drugih, krajev. Neka demokratska skupina, ki je poslala svojo delegacijo k polkovniku Gardnerju, ugotavlja: «Polk. Oardner nas ni hotel niti sprejeti, dia bi mu sporoč i n3še želje in zahteve. Poslali so nas k navadnemu policaju, Cšt. 3464) kateremu aro morali izročiti naše proteste. To Je demokracija okupacijske uprave*. KOLEDAR Spominski dnevi 1689 se je rodil MontesquUu. Charles, francoski filozof in pisatelj. Umrl je 10. t. 1755. 191)8 so savinjski partizani osvobodili Soldata. 19^3 je Rdeča armada strla blokado Leningrada. PRESKR3A Sladkoc za delavce, ki se hranijo v menzah in civilnih kuhinjah. Obveščamo nameščence oziroma last-n,ke civilnih kuhinj in menz, da se bo 19. t. m. začelo razdeljevanje pe pol kg sladkorja. Cena je 222 lir za kg. Konec razdeljevanja 10. t. m. Izredna delitev sladkorja za brezposelne, upokojen.e in reveie. Jutri 19. t. m. bodo začeli deliti za mestne :n podeželske brezposelne, upokojence m reveže po 1 kg sladkorja na odrezek «40 e» prednostnih živilskih nakaznic. Opozarjamo, da bodo v ponedeljek začeli deliti samo na prednostne nakaznice brezposelnih. DeUtes za ostale skupine bomo naknadno cbjavili. Cena 230 1-r za mesto ter 232 ir za podeželje. Bazdeljeyanje bo v sledečih trgovinah: ul. Fabio Giola 6, od 8 do 12 ter 14.30 do 17.30 ure; trg V. Ve-neto. Videmska cesta 73, ul. V. Muzio (Sv. V^d), ter ul. G. Cesare (pestaja Čampo Marzio) od 8 do 12.30 ter od 16 do 1» ure. Vodje podeželskih prehranjevalnih uradov so vabljeni, da se oglase pri Sepralu zaradi dviga nakazil za sladkor. Dvig nakazil. Danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri Ob. člnskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast in riž za vse Skupine potrošnikov. Isto naj store vsi vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Testenine za menze. Nameščenci oziroma lastniki tovarniških in cl vilnih menz mofajo dvigniti danes pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za drugo polovico t ega meseca^ ENOTNI SINDIKATI Namišljeni policaj končal v zaporu Prejšnjo noč okrog ene ure 1e policija aretirala 22-;etn«ga Brat-toni Evgenija iz ul. San Prances,’0 30. Ko so policaji šli mimo neke gostilne u. okolišu Ljudskega vrta so ga našli, ko se Je izdajal za policaja in podil goste Iz gostilne. Vprašal; «o ga, naj pokaže svojo policijsko izkaznico, kai pa Bratto-nl ni mogel storiti, ker je ni 'me'. Zato so ga aretirali In odpeJJalj v ul. TigOr. FIZKULTURA V borbi za točke... Pester športni spored od košarke pa do teka čez Urn ln_strn SkedenjBka petorica, ki Je tako lopo startala v prvenstvu Tržaškega ozemlja, bo danes naletela na erega izmed najnevarnejših nasprotnikov na petorico Tomažiča, ki je teden dni tega iztrgala 1 toč ko tekmecu za prvo mesto S ko! Je-tu. Nedvomno bo to najzanlvejša tekma današnjega kola, to toliko bolj, ker sta oba nasprotnika v borbi za najviiji naslov. Ni prenaglje po, če trdimo, da bo kot zmagovalec izšlo tehnično moštvo Tomažiča, vendar pa znajo tudi Skedenj-,ji, ki so znani po svoji borbenosti, zaigrati kako grenko Tomažičevim igralcem in njihovim navijačema. Skoljet, ki že nekaj časa tega ni še izgubil nobene tekme, bo dane« gostoval v Ižoli, kjer mu, po papirju sodeč, tudi ne more uiti zmaga ln a tem si bo še okrepil stanje v kvalifikacijski lestvici. Zanimivi borbi bosta tudi med Sv. Alojzijem in Tovarno strojev ln med DSZ E3 ter Arzenalom. Medtem ko mislimo. da bo v prvi zmagal Sv. Alojzij, za drugo ne moremo prerokovati. Med ženskimi ekipami bo v Trstu tekma med Rinaidijem in Tomažičem, v Ižoll pa med Ižolo ln petorico iz Barkovelj. Za okrožno prvenstvo moških ekip bodo odigrali dve tekmi, za prvenstvo ženskih ekip pa tri tekme, od katerih bo najzanimivejša med Križankami (Vesna) in med Col IL.VO. Prvenstvo Tržaškega otemlja -moške ekipe: Igrišče Col ILVA-« ob 10 TomažiČ-SkedenJ; v Ižoli ob 11 Ižola-Skoljet; igrišče DSZ E3 ob 10 Sv. Alo)z-Tovarna strojev, ob 11,30 DSZ ES-Arzenal. Zenske ekipe: V Ižoli ob 10 Ižo-la-Barkovlje: igrišče DSZ ES ob 13 Tomažič A-Rlnaldi. Okrotno prvenstvo - moške ekipe: igrišče v Barkovljah ob 10 Rinaldi-Skoljet B; Igrišče DSZ ES ob 9 ECA-Sv. Alojz B. Zenske ekipe: V Barkovljah ob 10 Skorklja-Magdalena; igrišče Col ILVA ob 9 FLKNT-Rinaldi B, ob 11.30 Vesna-Coi ILVA. Nogomet Tržaško prvenstvo: Igrišče na Montebellu ob 8.30 Montebello-Mag-dalena, ob 10 Koštalunga-Nabreži-na; igrišče v Zavljah ob 10 Skedenj-Rojan; igrišče na Opčinah ob 10.30 Dreher-Tovarna strojev; v Ankaranu ob 14 Milje-PristanišČnikl; v Kopru ob 14 Aurora-Ponzlana; v Piranu ob 14 Plran-Umag; v Ižoll ob 14 Ižola-Sv. Ana, Okrožno prvenstvo: Igrišče v Nabrežini ob 8.30 Skorklja-Aquila, ob 10 Vesna-Arzenal, ob 14 Primorje PK-Sv. Marko; igrišče CRDA ob 8.15 Sv. Vid-Tiskarji, ob 12.30 Col ILVA-Kolon Ja; Igrišče na Opčinah ob 8.30 INAML-Greta, ob 12 OM-MSA-Proleter. Prvenstvo I. skupine: V Nabrežini ob 12 Redivo Kozmann-Prlmor-Je PK b; v Zavljah ob 14 Col ILVA b-Rinaldi; igrišče CRDA ob 14 Sv. Marko-Opčine; na Opčinah ob 14 Grela-Rocol. Istrsko okrožno prvenstvo: V Kopru ob 10 Medusa-Zaščita, ob 12 Partizan-Novigrad; v Delmnih ob 14 Olimpia-Aurora b; v Ižoli ob 12 Ižola b-Brtonlg*la; v Umagu ob 14 Umag b-Rdeča zvezda; v Petroviji ob 14 Petrovi Ja-Flore ntla* Danes tek čez dm in strn Danes ob 10 uri bo tek čez drn in strn na Montebellu. Zbor atletov je ob 9.30 pred glavnim vhodom konjskega dirkališča. Turnir v odbojki preložen Kakor poroča ZDTV, odsek za odbojko, je turnir, ki bi se moral začeti danes, preložen na prihodnji teden. Priprave za orvomalsbi telovadni nastop Vaje ta vaditelje in vaditeljice: Tisti danes ob 9 uri za pionirske vaditelje v prostorih KK Kraljiča, za ostale ob isti uri pri PD Skam-psrlu (Sv. Ivan). Opčine: danes ob 9 uri tečaj za članice, Jutri 19, t. m, ob 14 uri za ženski naraščaj. Dolina: danes od 9 do 12 ter od 13 do 18 ure tečaj za moški naraščaj, člane in članice. Priprava vaditoljev za prvomajske vaje Je tudi dnevno od 7. do 9. ure v prostorih KK Kraljiča, Vaditelje, ki med tednom nimajo časa, vabimo, da se udeleže nedelj, akih tečajev. OBVESTILA ZIMSKOŠPORTNI ODSEK ZDTV »poroča, da Je drugi »mu-čan priredi danes v nedeljo v #1^ denjskem Domu kulture k°5 cert partizanskih umetnih ® narodnih pesmi pod vodstvi profesorja Milana Pertota. ® četek točno ob 10 uri. PROSVETNA DRUŠTVI; Prosvetno društvo «Jvan Can*®*’ sporoča vsem Slanom, da bo v P; nedieljek 19. t. m. ob 20.30 člajg sestanek s predavanjem v kro* TomaKča. Vabljeni so vsi Cl3' kajti po predavanju borat) ra3dW vali novo Izkaznice. Istočasno obveščamo, da se ^ torek 20. t. m. ob 20 uri zač** prostorih pri Cirilu, v ul. Sv. M*'’ 21 tečaj slovenščine. Poučeval ho prof. Bemb’,4 Cesta zaprta za promet Občina sporoča, da bo s po®' deljkom 19, t. m. cesta dello glio (med via Giulia in Peoffl Scoglietto) zaprta za promet #■'' di popravila. Odg. urednik DUŠAN HRESC^ Tisk Stabilimento Tip. Tri«*1'’ KINO OB MORJTT. 14.00: «V imenu življenja*, sovjetski film. Sledi kulturni film «Vzpon na Pamir*. FILODRA.MMATICO. 14.00: «Usod' na dolina*, G. Garson, G. P«ek. FENICE. 14.00: »Kalkuta*, Alan Ladd in William Bendi*. A LARA RD A. 14.00: »Plamen greha*, Barbara Stanwyck, F. Mac Murrav. GARIBALDI. 14.00: »Glavna cesta*, Georg Raft, Bogart, Ana Sher’dan. MASSIMO. 14.00: «Zorroj€vo znamenje*, T. Power, L. Darnell. ARMONTA. 14.30: »Oropano mesto*, J. Wjat, R. Dix. ODEON. 14.00: »Poročil sem ee s čarovnico*, FVidrik March. IDEALE. 14.00: »Brabantska Genovefa*. MiAROONT. 14.00: »Blodnja*, Ingrid Bergman, R. Montgomerjr. SAVONA. 14.00: »Martin Eden*, iz romana J. Londona, Glen Ford, Clalre Trevor. V prvi desetletnici poroke le'* svoji mamici jn atku EDKI !n EDKU KRIŽNIČ obilo are če ln zdravja MARE' KA, ALENKA ln teta ZO Opčine 18. L 1948. J MALI O G L A j, ZAKONSKO SPALNICO s’»t°i* iz štirih kosov prodam. Ulica G'® št. 28, pritličje levo. . GOSTILNA v i TRST - ULICA VALDIRlVO o*1 se priporoča za obilen Dobra vitia, izvrstna do kuhinja, sprejema tudi obo« + 8 potrtim srcem naznanjamo bridko vest, da je po dolgi in mučni bolezni 15. januarja preminul JOSIP ZINI (Zink) 2aluJoča soproga AMALUA roj. BANDEL, sinovi kap. IVAN In inž. ALEKSANDER, nevesta BRUNA s hčerko MILENO, bratje monslnjor ANDREJ in dr. PETER, sestra JOSIPINA (odsotna) ter ostali sorodniki. Pogreb }e bil 17. t. m. Trst 18. 1. 1948. v v KRZREIIE FUISCE NAJMODERNEJŠIH KROJEV PO ZELO UGODNIH CENAH DOBITE PRI Krznarstvu 7flermolja TRST — ULICA CORONEO it, 8. n. nad., tel. 38-1* » ^ ZA PUSTNE PRIREDITVE dobit« serpentine koriandole okraske za dvorane V KNJIGARNI IN PAPIRNICI STOKA TRST, ULICA MILANO št. 37 TEL. 74-71 SLOVENSKI MESEČNI KOLEDAR DOBITE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI STOKA 1RST, ULICA MILANO st. 37 TEL. 74-74 PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE geatuj« v NEDELJO 25. t. in. ob 9.30 zjutraj V DVORANI PRISTANIŠKIH DELAVCEV s priljubljeno božično Igro PETRA GOLJE v itirlh dejanji11 S Petrckove poslednje sanje SODELUJE DRAMSKI ODSEK, PIONIRJI IN ORKEST** d TRST, UL. VASARI 10. TRST, UL. VASARI BOGATA IZBIRA MOgCa v Sredozemskem morju , 8 Jatinem Jadranu, ki so ime-na krovu tene, ne da bi vedele cilj svojega potovanja. Danes Časopisi nič več ne piiejo. biu* noit sem — 1e neka rt' nii 0 jadrnica odplula to prista-. a Cavallino. Na krovu je tme-ter^dem ^adih, belih ten, A:a-Mjstarejša j« bSa stara »t teTMo, ttdem nesreč-*nabomic* iz italijanskega. VSAKDANJA IN PO- Ga sta Tura te- ^ PRIPRAVILI, da ^riiTnj . * cestah, cesto 1,K ZA TOPLO o 527®^ PI TOLAŽI ^OlUfr^ ^RKTO' ZVITO IZ **°V. ENROA POBIRA-»E ŠTIRI... avstrijskega in francoskega tiv-Ijenja na dnu~ Izvabili so jih z obljubami filmskih pogodb in poštenega zaslužka, potem pa so odplule proti vrači afriški obali. Trgovci z belim blagom najraje Uberejo za zbiralne baze Bari, Molfetta, OtrantT) in Garganski rt. Ugotovljeno je, da odpluje sem in tja -nekaj jadrnic in manjših ladij na ribji lov. To samo v nočnih urah ter se vrnejo 'brez rib! Po priznanju nekaj mornarjev služi večji del teh ladij za tihotapstvu človeškega mesa. Te jadrnice sredi morja raztovorijo svoj človeški tovor na druge večje ladje, ki jih že pričakujejo. Tako dan za dnem, mesec za mesecem Izginja iz evropskih hiš na tisoče deklic, ki po vkrcanju prejmejo *pouk» starejših žen tako, da lahko po izkrcanju takoj pričnejo s svojim tposlom». Nekaj od njih prične s svojim «novim živ IjenjeviD v Port Saidu, Mnsaui, Tombuktu itd, druge končajo v «haremih» bogatih muslimanov, tretje pa pridejo v javne hiše, kjer največkrat končajo svojo usodo s smrtjo, bodisi da umrc-jo od tuberkuloze, sifilisa in drugih spolnih bolezni, bodisi da jih ubijejo v pretepih. Tiste, ki končajo v tharemihi) morajo trdo delati za svojega gospodarja, ici jih potem, ko so popolnoma izčrpane, brez usmiljenja vrte na cesto, kjer padejo v roke kakšnega depraviranca. Na ta način nadaljujejo po poti, ki dovede do prezgodnja smrti. Benetke, Trst in Genova so najpriljubljencjša središča za nabor teh ubogih nesrečnic. Zbiralna baza pa je Bari, kamor pridejo v družbi kakšne tene ali drugih brezvestnežev. Prenočijo v kakšnem umazanem prenočišču, dokler se kakšne noči nc vkrca-jo. Za njimi se zgubi Maku sledI Sama časopisi pišejo nekaj dni o njihovem izginotju, nakar gre vse v pozabo. Ostane samo talostnl jok staršev, katerih hčerke so človeške zveri z lepimi obljubami izvabile v dno življenja in ki niso več drugega kot — mrtve stvari. z namenom zvišanja doprinosa zasejane površine. Člani sami priznavajo, da sedaj razmeroma manj delajo, kakor so delali poprej kot privatniki in da imajo večje dohodke. Povečali eo si v kratkem času žjvi in mrtvi inventar ter obdelali večje površine zemlje, kakor so jo obdelovali poprej, zaposlili so pri tem vse družinske člane, meške in ženske, razen šoloobveznih otrok. Vzrokpremalega števila kmečkih obdelovalnih zadrug pri nas leži predvsem v pomanjkanju zadružna zavesti, v neodločnosti in strahu pred prelomitvijo s preteklostjo, predvsem pa strah pred prehodnim stanjem. Osebni ego.-zom je še vedno t'sti, ki odvrača odi skupnosti, ki išče v skupnosti samo trenutne koristi zase in ni pripravljen na žrtve. Za ustanovitev kmečke obdelovalne zadruge prvega tipa je pa potrebno samozatajevanje, odločnost in pripravljenost na žrtev. Sebičnost je pa vel'k nasprotnik osebne materialne žrtve. Uspeh kmečkih obdelovalnih zadrug zavisi pa v načrtnem delu. Zadruge morajo v začetku vsakega leta, bolje še. prej, napraviti delovni načrt za vse leto. To jo najvažnejša naloga. Zadruge, ki delajo brez plana, ne morejo uvesti norm dela, niti si ne morejo urediti poslovanje tega, da bodo lahko dosegle viden uspeh. Ne bodo si mogle naba. viti potrebnega Inventarja, ker ne morejo vedeti, kaj bodo prav 2» prav potrebovale, da si ne nakupijo stvari, katerih ne potrebujejo. Ista stvar je z nabavo semen, gnojil, krme, škropil itd. V plan® mora biti upoštevana plača odnosno prehrana članov zadruge kakor tudi vnovčenje pridelkov, zboljšanje zemljišča, popravila stavb itd. V načrtu mora biti tudi postavka za vzgojo kadrov, traktoristov, knjigovodij, poslovodij, brigadirjev, agronomov in splošna strokovna vzgoja članstva predvsem mladine. Iz načrta morajo biti razvidne tudi morebitne pasivne postavke kot škoda zaradi toče, bolezen pri živ'ni, suša in slično. Ena glavnih nalog zadruge je pa, da s svojim vzgledom moralno in dobrodelno vpliva na svojo okolico ter daje pobudo za razširjenje in ustanovitev novih zadrug svojega tipa. tPrimorski dnevnik* je po svoji informativnosti na višini vsakega najbolj informiranega evropskega dnevnika. Prinaša vesti sledečih časopisnih agencij:-ATI (Trst), TANJUG (Jugoslavija), TASS (Sovjetska zv.), AFP (Francija), CTK (CSR), ATA (Albanija), ONA (Anglija-Amerika), ANSA (Italija), New China News (Kitajska). GANGSTER v generalski uniformi Generalmajor ameriške vojske Benneth Meiers je bil med vojno načelnik intendance ameriških vojnih zračnih sil. Odlikovan je bil z redoma za «odiiCno službo* in za «zasluge». Sedaj se je umaknil v pokoj z mesečno pokojnino 400 dolarjev. Spisek «zaslug» tega ameriške, ga generala je bil sedaj dopolnjen z važnimi dopolnili. Senatska komisija, ki je raziskovala vojne dobičke zrakoplovnega industrij-ca Huesa, je naenkrat naletela tudi na Meiersev priimek. Izkazalo se je, da je generalmajor Meiers najznačilnejši slepar, Spe. kulant in podkupovalec. PO svojih ljiudeh je imel pri voj* iers posredoval z vsemi svojimi močmi v korist industrijcev, ki so bili obtoženi, da je zaradi slabih letal izgubilo življenje vel.ko število ameriških pilotov. Tudi za to «advokatsko» delo je prejel Meiers ogromne vsote. Z raznimi temnimi posli si je med vojno Me;ers nakopičil okoli 2 milijona dolarjev. Razkrinkanje Meiersa Je izzvalo ogromen škandal, predvsem Se, ko so ugotovili, da sta pri Meier-sevih poslih sodelovali tudi dve znani vojaški osebnosti in to bivši komandant zračnih sni V IH. armade general Ecker ter inšpektor zračnih sii generalmajor Johnes. Zbirne bas® za mleko ISTRSKE ZENE SO NOSILE MLEKO PO DESET IN TUDI VEC KILOMETROV DALEČ NA SVOJIH OSLIČKIH. LJUDSKA OBLAST JIM JE TO TEŽAVO OLAJŠALA Z USTANOVITVIJO ZBIRNIH BAZ ZA MLEKO. ni upravi zagotovljeno prvenstvo pri proizvodih tvrdke (cAvion Electric Cuiipai)y». Svoj visoki položaj pa je izkoriščal pri pogodbah z drugimi industrije!, s tem da je zahteval na stotisoče dolarjev podkupnine. Leta 1943 je generalmajor Me- Vojno ministrstvo je razkrinkanemu generalu takOj odvzelo vsa odlikovanja in pokojnino. Meiersa pa zaradi tega ne boli glava, kajti kljub termi da predstavlja pokojnina lepo denarno vsoto, netr-pi velike Škode. Meiers je s svojimi posli zaslužil vsoto, ki mu nese 300-krat več na leto kot znaša pokojnina. Čeprav je ta general-gangster samo majhna ribica v primeri z drugim; «businessmeni-zaslužkar-ji», ki so obogatili na račun voj-ne, je kljub temu karakteristični primer korupcije. Gonja dolarskih vojnih hujskačev ima isti koi‘en z temnimi posli Meiersa, to je nenasitna želja po dobičku. Ljudje istega značaja kot podkupljivi general, ki je v "edanii vojni nagrabil milijone, s tem da je vojski prodajal letala, ki so pomenila posadikam gotovo amtrt, so danes najbolj navdušeni propagand isti oboroževanja in odkriti zagovorniki nove vojne iz razlega, ker se ne morejo odreči dobičku. Predstavniki velikih industrijskih družb, ki ne morejo pozabiti sijajnih zaslužkov, so na nedavni konferenci v Springfieldu zahtevali, da se štirikratno podeča produkcija vojnih letal. V skladu s težnjami teh industrijcev, ki sl želijo, da b: še dalje bogatili na račun vojnih naročil, je načelnik zračne obrambe general Stratme-ler imel na konferenci vojnohuj-skaški govor, v katerem je zahteval povečanje ameriških zračnih sil. Generalmajorju Bennethu Me-iersu so bila odvzeta odlikovanja, ker so njegovi škandalozni posli preveč razburili ameriški narod. Njegovo vlogo so sedaj prevzeli drugi podkupljivi špekulanti, ki bodo zaradi temnih dobičkarskih poslov «busInessmenov» z Wall-streeta, nadalj«vali njegovo rovarjenje, dokler ne bo vse take «Meierse» dosegla pravična roka ljudstva, N. V. OMsSmJie tečaj® za dovesššiai KR ATM vem BUKAREŠTA. — V smlalu trgovinskega dogovora z Italijo bo Ro-rmMi'ja izvodila v Italijo 3000 ton koruze. VARŠAVA — V Gd'nji so odprli prvo delavsko univerzo mladinske organizacije delavske stranke. PRAGA — V Pragi »e pripravljajo na razstavo jugoslovanskih slikarjev XIX. in XX. stoletja. V ta r.amen je prišla v Prago posebna jugoslovanska delegacija Razstavo bodo odprli jutri 15. t. m. SOFIJA. — V Sofiji so menjali ratifikacijske listine o dogovoru za kulturno sodelovanje med Bolgarijo in Poljsko, ki je bil sklenjen v Varšavi 28. junija 1947. VARŠAVA. — Poljska zveza bivših španskih borcev «Dombrowski brigade* je nabrala 2 milijona in 450 tisoč zlotov za pomoč žrtvam fašizma. Od tega so določili milijon zlotov za pomoč vdovam in sirotam padlih, ostalo pa bodo poslali borcem v Španiji. TOKIO. — Na Japonskem obebo-ja cenzure, ki sistematično Izločuje vse vesti, ki se nanašajo na Hen-ryja Walla«eja. Sef cenzure je br!-giadm general Curtney, ki je glavni svetnik Maxs Arthurja. NEW YORK. — Narodni svet za kinematografijo je za leto 1947 označil kot najboljši Chaplinov film ■»Gospod Verdoui. S tem je bilo dano priznanje Chaplinu za njegov film, glede kateregja so ameriški fašisti in reakcionarji sklenil' bojkot. SANTTAGO. — Komunističnemu senatorju ln znanemu pesniku Pa-bhi Nerudi so odvzeli parlamentarno imuniteto na procesu pred prizivnim sodiščem, ki ga je vlada uvedla zaradi njegovih izjav južnoameriškim listom, s katerimi je Neruda hudo obtožil predsednika republike. BERN. — Posebna švicarska delegacija bo v polovici januarja odpotovala v Moskvo, kjer bo vodila trgovinska pogajanja s sovjetsko vlado. LAKE SUCCESS. — Mednarodna zveza demokratičnih žena je uradno protestirala pri komisiji za statut žene, ker je ameriško poslaništvo v Parizu odklonilo vizum za potovanje v ZDA članici zveze Ft-an-coise Leclerc, ki bi morala zvezo »stopati na sedanjem zasedanju komisije. NEW YORK. — Ameriška vlada hkuša izrabiti važnost dela v atomskih tovarnah da bi odpravila sin-dikalnj organizacije. Delavce len podjetij, ki skušajo organizirati sindikate, so opozorili, da bi predsednik na morebitne stavke odgovoril z »mobilizacijo za državno var-no*t». WASH3NGTON. — Ameriški konzul za novo židovsko državo bo Franklin D. Roosevelt mlajši. CHICAGO. — Bivši britanski poslanik v Španiji Sir Samuel Hoare Je izjavil, da je gospodarski polo žaj v Španiji vsak dan slabši in da Je zrušitev Francovega režima z oboroženim uporom samo vprašanje časa. ZENE IZ GAZONA SE VSE ZADOVOLJNE UCUO • PISANJA NA VEČERNEM TEČAJU. PREJ VSEGA TEGA NISO MOGLE, KER SO NOC IN DAN MORALE GARATI, KER JE GOSPODAR ZAHTEVAL POLOVICO PRIDELKA KI JIM SEDAJ VES OSTANE. Slovanstvo kot oelota je preživelo v poslednjih sto letih tako gkbok^ izpremembe, da nekaj podobnega ne najdemo v vsej svetovni zgodovini in zlasti ne v razmeroma tako kratkem času, kakor je v življenju narodov eno stjoletje. Te, izpremembe nam postanejo jasne, če vzperedi- NEVSAKDANJA TEDEN V SLIKAH: MEDTEM KO MARSIKATERI OD NAS SE NIMA ZIMSKEGA PLASCA IN NE VE KAKO BO PRIŠEL DO NJEGA V NEW YORKU 2E PREMIŠLJUJEJO, KAKŠNA BO LETOŠNJA POMLADANSKA MODA, IN POSAMEZNE MODNE HISE POŠILJAJO SVOJE MODELE NA VPOGLED, GORNJA SLIKA, KT KAZE OBLEKO IZ DVEH DELOV PLAVEGA VOLNENEGA BLAGA S ŠIROKIM KRILOM Z ODPRTIMI GUBAMI, MALIM TELOVNIKOM IN BELO LANENO SRAJČKO JE «NAJNO-VEJSI IN NAJLEPSI MODEL», KAKOR VAM ZNAJO POVEDATI. Znani londonski tednik «Trl-bune» je y svoji zadnji štev".ki objavil članek o univerzah in v*-sok h šolah v današnji Nemčiji. Reakcionarni nazori in nacistična ideologija večine profesorje/, ki predavajo na nemških univerzah, m svoj čas zelo olajšali narodnim socialistom prevsem vlade v Nemčiji. Danes, po dveh let'n Hitlerjevega poraza, je ozračje na nemških univerzah :sto, kot Je bilo v razdobju obeh vojn. Ta položaj predstavlja veliko nevarnost za bodočnost ne samo Nemčije, temveč vse Evrope. Približno 90% profesorjev in docentov na nemških univerzah in visokih šo'ah je orientirano tipično desničarsko, mno?i pa celo reakcionarna V angleški okupacijski oblasti Je bilo vodstvo univerz zaupano Nemcem in samo neke vrste kontrolo izvršuje angleški oficir, ki Je mnego bolj svetovalec kot pa kontrolor delovanja univerze. Na ta način so prišle nemške univerze in visoke šole v roke najbolj nevarnih elementov. Ljudje, k' dane8 obvladajo nemško znanost in vedo, so tudi odgovorni za tako minimalni odpor nemšk-h intelektualcev proti Hitlerju y letu 1933. Obrazložitev, da je več na izobražencev bila v opoziciji in proti narodnosocialističn; stranki, se sliši danes vse premalo prepričevalna. V tej zvezi Je potrebno pripomniti besede nemškega profesor ja-sociallsta: »Velika več na nemških profesorjev je bila dejansko proti narodnosocialističn! stranki, toda vsekakor ne eato, ker jo Je smatrala ja preveč teak- NEMŠKE UNIVERZE propagirajo neofašizem cionamo, temveč le zato, ker se je bala hitlerizma kot sile, ki je po njihovem mišljenju bila vse preveč napredna!» Na en; izmed naj večjih nemških visokih šol v zapodni Nemčiji je danes med 150 profesorji ;n docenti, komaj 6 naprednih znanstvenikov ln 2 socialista. Zato imajo mladi učenjaki, ki bi se sicer hoteli energično odkloniti od narodnega socializma, pred seboj zelo težko življenje. Posledica takega položaja na nemških univerzah in visokih šolah za-padne Nemčije Je dejstvo, da se samostojno misleči In zmožnejll docent; in asistenti šalijo iz angleškega zasedbenega področja v sovjetsko, zlasti še zato, ker so tudi gmotni pogoji v sovjetski oblasti mnogo ugodnejši. Konservativni profesorji, ki so obvladali zapadnonemške univerze ln visoke šole, delujejo v tej smeri, da bi se tudi akademsko življenj« mladine prav nič ne razlikovalo od načina žlyljenja iz (Sasov najhujše hohenzollernske reakcije. Se pa tudi profesorji, ki se žele ograditi z nepremostljivim pasom m ki pišejo znanstvena dela v popolni odločitvi cd trdih ln težkih povojnih pogojev. To se tiče zlasti profesorjev «o-Ciologije. Pri tem pa, pa starem nemškem nač nu, smatrajo samo nemško znanost za najbolj "ažno na svetu in prezirajo yedo ost?’ih narodov. Na ta način podpirajo taki profesorji šovinizem svoj h slušateljev in odstranjujejo iz njihovih vrst vse one, katere smatrajo za demokrate Med nemškimi visokošolcl *vo-rijo veliko večino neofašisti. Temu se vsekakor ni čuditi, če se upošteva, kakšnim vplivom so ti mladi ljudje podlegali od rane mladosti ln zlasti, da Jih današnji težki življenjski psgou Silijo gledati pogostoma v preteklost in ne naprej v bodočnost. Na žalost pa nemški profesorji taka razpoloženja med svojimi slušatelji niti ne poizkušajo odstranjevati, temveč nasprotno molče trpe taka razpoloženja. Z univerz so b.li sicer izključeni oni, katerim se ;e dokazalo članstvo v narodnosocialističn* stranki, toda res je pa tudi to, da do.-goletna vojaška služba daje še naprej prednostno prava pri vpisu na visoko šolo. V kolikor se pa tiče socialnega porekla nemških visokošolcev, je večina iz srednjih, meščanskih vrst. Delavskih sinov je na nemških univerzah izredno ma'o. ♦Kaj je potrebno napraviti* — tako se sprašuje «Trtbune», — «da bi se onemogočil razvoj ‘ega nevarnega položaja na nemških univerzah in visokih šolah? Predvsem bi morali Angleži >z-premeniti metodo svojega postopka. Na mesto stroge nevtralnosti v vseh univerzitetnih vprašanjih, bi morali Angleži podplati povsod napredne ljudi. Je povsem nedopustno, da bi se pod blago kontrolo angleških okupacijskih uradov vzgojevala bodoča generacija nemških izobražencev na način, ki je skoraj podo ben onemu, ki Je vladal v času Hitlerja. Predaja moči nad vsemi univerzami in visokimi Šolami Nemcem, je bila izvedena v.°e prehitro. Angleški svetovalci, ki so prideljeni nemškim rektorjem, morajo imeti večjo moč in možnost ukcepav. Toda predvsem je pa potrebno, da bi bili lmenova ni novi profesorji ln docenti iz vrst neprednega prebivalstva. Primorati se mora stare reakcionarne profesorje, da bi -^stopili, pa če bi to bil tudi vzrok znižanja znanstvene ravni. Isto velja za sprejem novih visokošolcev, ki naj bi izhajali iz demokratičnih vrst. Prav tako bi se morala zgraditi mreža kurzov ia pripravo delavskih sinov, da b' Jim bil omogočen sprejem na univerzo. Po absolviranih kurzih bi naj bili oproščeni sprejemnih w<-pltov in dobiti bi morali vsi štipendije. Na ta način — tako kon ča svoj članek «Tribune» — bi se lahko zgradili boljši In naprednejši ka4rl nemške univerzitetne mladine.* mo, kako je bilo slovanstvo zastopano na prvem Slovanskem kongresu v Pragi v letu 1848 in kako bo zastopano na drugem ipovojaem kongresu, ki bo zopet vršil v Pragi v jubilejnem letu 1948. Na prvem Slovanskem kongresu ja zastopal največji slovanski narod emigrant Mihael Bakunin, katerega so oarsk; policijski agenti vedno pazljivo zasledovali. Poljski narod so zastopali Poljaki :z Galicije in emigranti, o ukrajinskem narodu ee tedaj še ni govorilo, zastopali »o ga Rusini iz Galicije. Med Slovani habsburške monarhije »o imk.ll na praškem kongresu svoje delegacije. Cehi, Slovaki, Hrvati, Slovenci in Srbi. O bolgarskem narodu se je tedaj zelo malo vedelo tudi med samimi Slovani, Svojo samostojno državo je imel v tedanji dobi samo ruski narod, medtem ko je bil poljski narod razdeljen in je micral živsti v treh državah. Toda ruski despotski režim ni narodnostno ln politično teroriziral samo Beloruse, Poljake in Ukrajince, temveč je držal v političnem, socialnem in kulturnem suženjstvu tu. di svoj lastni — veliki ruski narod. Kako so v tej dobi živeli slovanski narodi — z izjemo poljskih plemenitašev — v Avstro-ograki monarhiji, Je vsem splošno znano. Madžari bodo v letu 1948 predstavili svetu svojo revolucijo iz leta 1848 kot avantgardo revolucijskega gibanja v srednji Evropi in kot ed.no resnično revolucijo. Da pa j« to dejansko bila šovinistična in imperialistična revolucija, tega pa seveda danes ne bodo rfikli. Kljub temu pa njen značaj najlepše opisuje epizoda na seji ogrskega parlamenta, ki je tedaj zasedal v Bratislavi. Ko Je Ludevit Stur predlagal uklnjenje suženjstva, mol Je veliki madžarski revolucionar L. Košut odgovoril, da to ni mogtče, ker je suženjstvo usoda, ki jo je sam Bog prsodil kmetom. Primerjajmo s tem, kako velike zasluge so imeli za ukinje-nja suženjstva Karel Havllček-Borovsky, vod'lni češki politiki tedanje dob^ in ž njimd češko kmečko ljudstvo. Druga polovica stoletja Je prinesla narodno in državno svobodo Srbom in Bolgarom^ marčna revolucija, je dala svobode ne samo Rusom, Ukrajincem in Belorusom, temveč tudi vsem narodom bivšega carskega lmper.-ja in je postavila osnove za Zvezo sovjetskih socialističnih republik, prvi socialistični državi v človeški zgodovini. Velika oktobrska revolucija je zelo pripomogla k temu, da so izšli vsi slovanski narodi — z izjemo luži-ških Srbov — Iz prve svetovne vojne kot gcapodarjj svojih samostojnih držav. Napad, ki ga Je v času druge svetovne vojne izvršila nacistična Nemčija ne samo na svobodo, tem/v^č na samo eksistenco slovanskih narodov, je poglobil in utrdil davno zavest slovanske vzajemnosti in povzročil, da so se slovanski narodi še bolj tesno navezali in na. slonil na Sovjetsko zvezo, katere Rdeča armada je od septembra 1944 do 9. maja 1945 osvobodila vse slovanske narode na svojem slavnem pohodu od Stalingrada do Berlina in od bregov Črnega morja do Prage. Pri vseh — zoptt z tejemo lu-žlškib Srbov — osvobojenih slovanskih narodih ln v njihovih državah je prišlo do globokih po-litičinih, gospodarskih in socialnih IzprSmemfo. Vse slovanske države grade v duhu' svojih tradicij, v okviru svojih potreb Sn volje svojega ljudstva nove oblike ljudske demokracije, socializirajoče demokracije. V vseh slovanskih državah delujejo slovanski odbori jn zastopniki vseh slovanskih odborov se bodo se stali v letu 1948 v Pragi na n. povojnem slovanskem kongresu. Kako ogromna razlika med delegati slovanskega kongresa leta 1843 ln kongresa leta 1948. Kako ogromno pot v svojem razvoju so napravili slovanski narodi v enem stoletju! Slovanski narodi in države, med seboj povezane s političnimi in gospodarskimi pogodbami, predstavljajo danes močnega in vplivnega činltelja v političnem, gosinodamkem ln kulturnem življenju. 2e dolgo časa ne velja, d asi j-j na svetu še mnogo ljudi, ki bi si želeli: «S!av!ca r.on leguntur*, kar ne pomeni samo, da ni potrebno čitati slovanske knjige, temveč tudi, da se Slovanov sploh ni treba bati. Slovanski narodi se ne bore samo za izgradnjo pravičnega družabnega reda v svojih državah, temveč hočejo tudi izgraditev pravičnega mednarodnega reda, ki bi postal osnova trajnega in demokratičnega mira v svetu. Slovanski narodi se bojujejo proti ostankom fašizma jn nacizma in proti vsem imperialističnim 'hujskačem novie vojne, ki bi vrgla ljudstvo v novo bedo, iz katere bi Se težko našlo izhodišče. K graditeljskemu in mlrobljubne-mu delu in k svojemu boju proti sovražnikom miru ln škodljivcem človeštva podajajo Slovani roko vsem, ki imajo iste cilje, cilje, ki so vseljudski in ki so nam jih zapustili najboljši sinovi in hčere vseh narodov. V tem duhu bodo na letošnjem Slovanskem kongresu govorili in delovali delegati In delegatke vseh slovanskih narodov. V plemenitosti ln vse ljudskosti teh Idej je globoka notranja, resnično slovenska povezanost med ob.-ma kongresoma. Razlika Je v tiem, da so delegati v letu 1848 smeli te ideje propagirati In se boriti za njihovo uresničenje, medtem ko bodo delegati v letu 1948 v duhu teh idej delovali ln na njihovi oenovi gradili nove In pravičnejše življenjske oblike. »Narodni kalendar“ na Madžarskem V začetku tega meseca so izdale *NaSe Kovine* v Budimpešti koledar Južnih Slovanov na Madžarskem za leto 1948. Ker Jugoslovani na Madžarskem dolgo let zaradi Šovinističnega zatiranja niso imeli ne možnosti in ne prilike, da bi sledili kulturnemu izživljanju svojih bratov v Jugoslaviji, je koledarju priložena ljudska čitanka, v kateri naj mtatelji, ki jim je koledar namenjen, naSli povezavo med svojo narodno kulturo in realnostjo madžarskih delovnih množic. MA SMUČU Brezposelni in žebljiček v ključavnici Ne bojte *»: ni nikaka raj/prava, ne, ampak rahla zgodbica. Takšna, ki Jo morai brati po kosilu, potem ko si popil čašico ime kave; blagodejno ti bo pomagata pri prebavi. Brezposelni to sem Jaz. Odkar pomnim, sem brez dela, le v letih vojaške službe, vojne in tako dalje sem bil zaposlen. •Tvoj pokliot» je vprašal častnik. •Vojak/* Je odgovoril fant. Pa pustimo to, jaz nisem bfl nl-koli tako duhomt. Sinoči pri večerji je bil oče dobre volje. Tudi mo) oče misli večkrat, da sem brezposeln. Toda moj očka ima mehko srce, »i ga tako mehkega srca v našem mestu. Napisal sem o njem zgodbo in urednik Jo Je objavil. Ko jo Je bral, mi Je očka odpustil, da sem brezposeln. Sinoči pa je bil Židane volje, zato ker mu Je zobozdravnik napravil proračun za popravo zobovja: trideset tisoč Ur— Ker je bil on razigran, sem od-le i pomirjen po večerji v mesto. Dež je rosil, in pločniki so bili prazni. Lepo je, če je zvečer malo ljudi no oesti, skozi pršeči dež imajo neonski napisi neko pravljičnost iz bari mi h filmov. Kakor da se pretakajo po ozkih ceveh rdeči in zeleni likerji! Tudi dekleta, ki gredo dve po dve s torbico obešeno prek ramena, so, tako v dežju, in ob pisanih, inčih bolj skrivnostne. Torej, popil sem kavo, ko J* šlo mimo vrat dekle. Hitela Je po Carduodjevi ulici, ne morem reči, da sem Ji sledil, šel sem za njo, kor je tako hitro šla; še od mladih nog sem tak, ko smo se igrali, kdo bo to ali ono dekle prehitel. Pa čeprav bi šel za njo, ali bi mi zamerilit Imela j« prozoren dežni plašč, in vse, kar je prozorno, je skušnjava; nožiče ulite kot iz marmorja, in kostanjeva lase, ki so »e na ramenih razširjan kakor pahljača. Ob slehernem njenem, koraku so trzni'i, vzvato-vali kot ponosnemu žrebetu griva. Toda izginila je v veži, predno sem mogel videti od strani konico njenega noska. Potem sem prečkol oesto in stal na pločniku, na vogalu pred kinom Odeon. Tisti hip se mg je polastila žalost: rekel sem si, ljudje so se ognili dežju, ulioe so prazne, ti pa, brezposeln vse dni, brezgai po lužah, namesto da bi se spravil spat. Kdor ni bil še brezposeln, trga nš ve, ampak breeposetn Je krive o. Pred samim seboj. Toda tudi pred ljudmi. TakoJ vam bom povedal Stal sem na pločniku, dež Je ponehal, postajioa openskega tramu- POROKA? <* TEDEN v 8LIKAH: ANNA BOURRON — PO »POKLICU* PRINCESA; KATERO NOVINARJI — KI OČITNO DRUGIH STVARI NE VIDIJO— V POSLEDNJEM CASU FOTOGRAFIRAJO Z V9EH STRANI, KAR JI MENDA ZELO PRIJA SE BOLT JI JE SEVEDA V6EC BIVŠI ROMUNSKI KRALJ Mili VEL, S KATERIM SE BO MENDA POROČILA, CE BO SLO VSE TAKO KOT PRINCESKA PRIČAKUJE. 1 sija je bila sredi svetlikajočih se tal kakor otočič sredi morja. Dekle v dolgth hlačah Je šla mimo mene: gotovo si mis/i, da sem policaj, sem si rekel. Potem je šel za njo, v primerni razdalji, pre-klast vojak. Tedaj Je prihajal od postajice op'nskega tramvaja meni naproti visok moški. Glavo je držal ma’ce nagnjeno na desno, imel Je siv plašč. Vstavil se je pred mino. sGospod, prosim*, pravi. •Dal*, vprašam Jaz. Nekaj išče v žepu plašča. Morda samokresi •Jaz sem policaj», reče. Kaže mi izkaznico. sPrtvv, toda ne vem...s pravim Jaz. •Kaj počenjate tul* •Kaj počenjam, jazi Popil sem fcivo, zdaj bom šel spat!* pravim. Nič se ne smeje. Zakaj vendar dri i glavo po strani 1 •Vi ste Tržačan t* rjast In od rojstva tudi*, pravim. /Soče; rProsim, dA bi šli z mano*. Stopava zdeli pločnika. Visok je, podoben nekakemu bolnemu Tom-miru, toda po tržaško govori. Jaz da nisem Tržačan. Pošalil hi se človek, da se ti ne bi tako resno držal. Vprašuje: »Pred pol ure, kje ste bilit* rPred pol uret* zDa, pred dvajsetimi minutami 1» rKako na) vem*, pravim. rKako naj veste*, preti e glasom. tTočno ne, na Goldonijevem On nekaj riše v svojo bcUžnioo. Miadi človek pripoveduje: rKadar je hotela zakleniti vrata, te ml a v ključavnici žebelj, na pločniku je stal človek z naočniki, s klobukom, ki je imel povešene krajos*. Polioaj me gleda: blond, naočnike, klobuk na očeh. Zakaj so me prisilili, da sem si kupil klo- FILMSKE NOVOSTI «tV* STARI VUK, KATEREGA IGRA DOBRIČA MILUTINOVIČ V NOVEM JUGOSLOVANSKEM FILMU o knjigo »O vrtnarstvu*. Založniška delavnost Akademije znanosti In umetnosti Je bila lanj bolj skromna, ker le izdala le nekaj krajših znanstvenih tekstov. Seveda Je več del Izšlo tudi izven navedenih založb. V celoti je bilo izdanih toni 416 knjig, največ leposlovnih. Od teh /ž bito 12 pesniških zbirk, lt dramatskh del, 27 pripovednih in 8 mladinskih. Med prevodi smo dobili: 1 pesniško zbirko, 6 dram, 25 pripovednih in to mladinskih del. Precej močno »o zastopana tudi glasebena dela (60), dočim je bilo izdano samo po eno delo iz narodopisja in stavbarstva. Kulturne drobtine Makedonski likovni umetnik' «0 priredili svojo tretjo razstavo Skoplju. Skupno so razstavili 89 ubranih del Prikazujejo življenje v naši prerojeni domovini — pradifev in obnovo. Smotrna organizacija kulturnih prireditev v Srbiji. Pred meseci so ustanovili poslovnlco za smotrno prirejanje umetni/kih prireditev. Ta ustanova deluje pod okriljem prosvetnega mi-n‘strstm. Dosl-j je organizirata turneje naših umetniških ekip po državi. Umetniki so nastopali v številnih krajih pri množičnih prireditvah in sindikalnih podružnicah. Letos se bo delovno področje pos’ovnlce š• rasjlrilo. Prirejala bo tudi turneje umetnikov iz tujine, ki bodo gostovali pri nas. Novo gledališče v Pančevu. Oh koncu leta so odprli novo gledališč• v tem kraju, kar Je pomemben kulturen dogodek za Vohadlno. V tej pokreiin{ so že prej ustanovili Opero. Novo gledališče Ima prostora za okrog 600 gpdalotv. V Mak*doniJl imajo Rl kulturnih domov. Večini kulturnih domov, in sioer 42. je v lUtseh. medtem ko Jih je 39 v mestih. Podeželski kulturni domovi nimajo vsi svojih poslopij, ampak imajo prostore v šolah. Zdaj gradijo dva kulturna domova pri Skoplju. V ta ndmen Je določen kredit 4.000.000 din. Nova novela dramatika Konstantina Simonova. Sovjetska revifa •Novi) mir* )• objavila v novembrski številki novo izvrstno novelo znanega dramatika Konstantina Simonova pod naslovom • Dim domovine* Na zasedanju Zveze sovjetskih pisateljev so z-lo ugodno ocenili novo ustvaritev 8 m onoi je Jama nad DobrtuSo polna saharina, je to njena stvar in nt naša! Torej prej kot se ločimo, upam, da smo še prijatelji, dovolite mi, da vos opozorim še na nekaj, kar je nepopisne važnosti. Ne zame, ker že vem, ampok za vas, ki ste tujci na Barki. Pod nobenim pogojem, naj »* podira svet, naj padajo zvezde * neba, naj grozi morje, da bo poplavilo vesoljstvo, naj pretil0 kataklizmi kakor hočejo, naj p* tresi obračajo gore, pod nobenimi pogojem — čakajte, da se dahnem — pod nobenim pogojets\ ne smet« na Barki vzeti v m-is® kolerab, ali po naše karavaA j Tisti polž v Višnji gori je igrač0 v primeri s ekaravado* na Barki Samo tisti jporfniki, ki se staln* vežbajo v teku na dolge dištaneb j smejo na Barki omeniti •kartk j vedo!* Vsi tisti njihovi svetovid j rekordi v brsini bo do polževskl * primeri s hitrostjo, id jo boi° napravili minuto za tem, ko b° izrečena usodna besedica •karm voda*. Saj ni nič novega v tem-Marsikdo je že poskušal, toit vsak • marsikdo* vam bo povedeš, čeprav nerad, da je petkilometet’ ; sfco cisto pretekel v pičlih peti* | minutah. Da se torej razumesnO’ če se bo kdo na Barki zakasnil, | naj samo spregovori besedic° •karavada*. Naj 1« ima sedenj najst sort revmatizma v se*’;j dirjal bo proti domu kakor *M ga veter nesel. To so moje poslednje resne *r sede. Prosim čitatefje, naj mi n1 štejejo preveč v hudo ta čas, ** sem jim ga bil ukradel. Barčan0° se pa ne bojim hudo. Nekaj & se jih bom izogibal. Kasneje pa ne bodo več poznali, ker « bom pustil rasti brke. Vse za kmetijstvo Močna krma za živino, semena, orodje itd, do-bavlja po ugodnih cenah in zajamčene kakovosti Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. J v TRSTU Uradi in skladišče: UL U. FOSCOLO št 1 — Tel. 94-386. Prodajalna: UL S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88-19. Z^DDIJGIi lllllllllllllllllllllllllillilllllllillillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll PRODAIALCEV I 4SJ K i V A ll!llllll!llllllllll!llllllllllll!lll!llllll!ll!llllll!llllll!!llll!!l!!l!)!llll)lll URAD: Ulica Mazzini 6. SKLADIŠČE: Ulica dellg Milizie (SlontebeUo). Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva UIVOD n. n. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSfl VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVOM TRST, ul. Cicerone 8 TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-3» Umi 'USIH' TRST, TRG SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon 250*5 NUDI VELIKO IZBIRO NOVO DOSPELIH PLAŠČEV 1 O °/o popusta PREKRASNI MODELI Najmodernejši Cevli* za otroke ln odrasle CENE ZMERN® TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOIZI) TRST, UL. TRA I R1V1 2 (ROJAN)