Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3,
n» dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* #
List iihaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* 4
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 251.
Telefonska itevilka 65.
Celje, v sredo, dne 3. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Absolutizem na Hrvatskem.
H knjižici „Absolutismus in Kroatien". Spisal Scotus Viator. Založil C. W. Štern na Dunaju 1909. Cena K 1'50.
Iz najnovejše Scotus Viatorove bro-šuriee odmeva trpek ton človeka, kateri se zastonj trudi, da bi nekaj rešil, kar se rešiti ne da; pa tudi človeka, kateremu se je najboljše nasvete in trud plačevalo z nizkotnim sumničenjem in hladnim odklanjanjem. Scotus Viator je došel kakor toliko Angležev pred leti na Avstrijsko-ogrsko, da bi študiral razmere v tej državi, osobito pa vzroke nenavadnega napredka madžarskega naroda. Bil je dober konstitucijonalist in odločen prijatelj Madžarov, dočim je zrl na našo državno polovico s precejšnjim preziranjem. In študiral je pridno ogrske razmere, spoznaval na licu mesta stvari in osebe, ni se dal voditi nobenim predsodkom, preiskoval je, da bi našel resnico in je konečno spoznal, da so vesti o razpadn monarhije, ki so razširjene na Ogrskem in izven njegovih mej, samo prazne bajke, ki nimajo ničesai6 resničnega na sebi. Spoznal je, da je istotako madžarsko viteštvo in da sloni moč Madžarov le na nasilju. V knjigi o bodočnosti avstro-ogrske monarhije je došel s svojimi opazovanji do istih zaključkov ko drugi njegovi rojaki. Na Ogrskem so mu bili zelo malo hvaležni za njegove nasvete, naj se ravna z vsemi narodi enako pravično; na Avstrijskem pa so radi poslušali njegov monarhiji naklonjen glas.
Scotus Viator ni obstal po prvih korakih temveč je preiskoval razmere dalje. V svoji veliki knjigi o narodnostnih razmerah na Ogrskem, doslej najobsežnejšem delu te vrste, je povedal Madžarom še tako bridke resnice, da so ga ponovno proglasili za podkupljenega žida, češkega ali slovaškega re-volverskega žurnalista. Na Dunaju so pa vendar še nekaj dali na njega. Toda prišla je aneksija in odpor Anglije proti samolastnem kršenja berlinske pogodbe; Scotns Viator se ni obotavljal braniti domovino pred neopravičenimi in pod-
limi napadi dunajskega tiska. Svoje skušnje o poštenosti te žurnalistike je zbral v knjižici „Britische Politik und die Balkaukrise."
Pa tudi poslej ni umolknil. Z vso vstrajnostjo in žilavostjo škotskega plemena je študiral avstrijski problem naprej ne da bi se brigal za sumničenje in blatenje. Naravno, da je obstal pri sedaj najvažnejšem vprašanju v monarhiji, to je jugoslovanskem. Brez vsake strasti in strankarstva, liafrno in z občudovanja vredno ljubeznijo do resoice, odkriva v zgoraj citirani knjižici ves cinizem madžarskih oblastnikov in ravno-dušnost Dunaja, ki podpira absolutistično vlado na Hrvatskem.
Vse one, ki imajo opravičeni interes na tem, da bi monarhija ne bila vedno pozorišče notranjih homatij, medsebojnih intrig, nasilja in tlačenja, temveč da bi bila na znotraj solidarna in na zunaj silna, opozarja, da je vozel vseh teh prepornih vprašanj treba iskati na Hrvaškem. Tam se po mnenju Scotusa Viatorja odloči, ali bo še nadalje država n« srednji Donavi, katere eksistenca se mu zdi potrebna v interesu Evrope, ostala zvesta geslu „divide et impera !" in se stalno slabila — ali če bode konečno videla svoje pravo poslanstvo v umirjenju narodov to-in onstran Litve in se odločila za federalizem, po katerem bi bila izključena nadvlada privilegiranih Nemcev in Madžarov.
Na Hrvatskem se mora rešiti problem zedinjenja Hrvatov in Srbov v jeden narod, kar je nujno potrebno za bodoči razvoj balkanskih narodov. Vprašanje zedinjenja obeh narodov je zategadelj tako važno za monarhijo, ker je od njega odvisna bodočnost naših uspehov na Balkanu. Scotus Viator bi ne nasprotoval načrtu, da bi se srbo-hrvatski narod zjedinil pod jednim že-zlom — ali za to nikakor ne pripravlja tal podpiranje in gojenje gospodarskih ter verskih nasprotij na jugu, kakor to delajo sedanji predstavitelji državne politike.
Njegove obtožbe današnjega re-
žima na Hrvaškem so tem težje, čim bolj so opravičene. Saj nam dokaže, da je na Hrvatskem ustava od one dobe suspendirana, kar so si poskusili Hrvati zasigurati v saboru temeljne državljanske pravice. Slika kruto poste-panje absolutizma v tiskovnih zadevah, kršenje osebne svobode, despotično odstavljanje in premeščenje politično nemilih profesorjev, napredovanje madža-rizacije pod zaščito Wekerlovega eksponenta, banaRaucha, gospodarsko oškodovanje Hrvatske v tako važnem vprašanju kot je bankovno!
Veleizdajniškemu procesu posvečuje posebno poglavje, v katerem na-šteje glavne zločine v tem justičnem nasilstvu, ki uprav v Angležu vzbujajo tem hujši gnjus. S svojega zvišenega stališča sodi tudi slovanske izjave o procesu. „Debate, ki so se o tej zadevi vršile v državnem zboru meseca maja, so sicer vzbudile mnogo razburjenja; toda sovražen ton večine govorov je vplival nekoliko odtujujoče. More se le obžalovati, da je celo slovanska tendenca govorov vodila do tega učinka. Kajti pretežna večina govornikov je to izrazito avstrijsko vprašanje presojala samo s slovenskega mesto tudi z avstrijskega stališča. To pa je stvari več škodovalo ko koristilo." Pisatelj pa odločno obsoja način, kako je sodišče proces vodilo in pa vzroke procesa.
Vendar so za nas najvažnejša njegova politična izvajanja: Dunaj si mora biti v svesti, da ne sme Madžarom dovoliti, da bi se polastili jadranskega primorja, kajti drugače ne zabrani obnovitve države Ludovika Velikega, ki pomeni uresničenje sanj madžarskega imperijalizma.
„Danes ima Dunaj konečno priložnost, da popravi svoje prejšnje napake in si pridobi srbohrvatsko koalicijo. Morem le obžalovati, da dunajski krščanski socijalci ne moreje pojmiti pravi položaj Frankove stranke. Niti jedna hrvaška stranka ni brez napake, ali razloček med Frankovo stranko in srbohrvatsko koalicijo je kakor razloček med dnevom in nočjo : jedna (Fran-
kova) proglaša sovraštvo, druga zbli-žanje in pobratenje; jedna se trudi dvoje plemen razdvojiti, druga jih pomiriti in združiti. Stranka, ki podpira Raucha, se ne bori samo proti ustavi, temveč tudi proti novemu pokolenju, proti bodočnosti svoje očetnjave, proti vsem življem, katerih ideal je pobratenje in napredek, a ne reakcija in plemenski boj."
In zopet govori iz njega sen o Veliki Avstriji, državi pomirjenih in srečno drug poleg druzega živečih narodov, sen, ki je zuabiti krasen, a ki je zna-biti ravno zaradi tega obsojen da ostane sen, ker so se ga lotili tako nezanesljivi in neznačajni ljudje brez vsakega smisla in volje za napredek in svobodo kakor so krščanski socijalci in njihovi podrepniki na Slovenskem in Hrvaškem. In konečno, ali se vam ne zdi, da so naslednji stavki pri današnjih naših političnih razmerah le glas vpijočega v puščavi: Kdaj bode vendar Dunaj razumel in spoznal svoje imperialistično poslanstvo, kdaj bode opustil staro svoje geslo „divide et impera" in bode podpiral združenje in zenačenje srbohrvat-skega naroda? Le s pomočjo Hrvatske in nemadžarskih narodnosti se bode Dunaju posrečilo očistiti Augijev hlev na Ogrskem in utrditi avstrijski vpliv na severnem Balkanu. Jugoslovanski problem zbližanja in zenačenja posameznih plemen je odločilen za vprašanje cele balkanske politike in od njegove rešitve je odvisna bodočnost habsburške monarhije."
Politična hroniha.
K položaju.
Sankcija nemških jezikovnih zakonov za Nižje Avstrijsko, Gornje Avstrijsko, Solnograško in Predarelsko se je že izvršila.
Slovanska jednota. —„Kor-resp. Centrum" poroča dne 2. nov.: Prihodnja seja parlamentarne komisije v Slov. jednoti se ne bode vršila, kakor je bilo nameravano, jutri, temveč
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim G o r k i.
Preložil Pedor Gradišnik.
(Dalje.)
„Ah ljubi Bog! Tak okrutnež, taka zver!" so kričale ženske pomilujoč.
Moški so vso zadevo presojali bolj z objektivnega stališča.
„Enkrat jo bo gotovo še ubil!" so menili.
Harmonikar je rekel s proroškim glasom:
„Z nožem jo bo zaklal, verjemite mi! Enkrat se bo naveličal tega tepeža ž njo, in napravil bo vsej stvari z enim mahom konec!.."
„Sedaj je že izpustil!" je zašepetal Senka in skočil kvišku ter hitel kakor žoga nekam v stran. Koj nato je na-
daljeval svoje opazovanje iz nekega kota na dvorišču — saj je vedel, da se bo naenkrat prikazal Griška Orlov na dvorišču.
Večina gledalcev se je hitro odstranila, ker niso marali videti besnega čevljarja. Sedaj po končani bitki, je izgubil v njihovih očeh vsako zanimanje, in razven tega je bilo tudi precej nevarno, srečati ga v razburjenem razpoloženju.
Tako po navadi ni bilo na dvorišču razven Senke nobene žive duše, kadar je prišel Orlov iz svoje kleti. Težko sopeč, v raztrgani srajci, s ku-štravimi lasmi in svežimi ranami na potnem, še popolnoma razburjenem obrazu, je zrl Griška Orlov s krvavimi očmi nezaupno po dvorišču. Z rokami na hrbtu je korakal počasi proti starim sanem, ki so ležale ob zidu drvarnice. Zdaj, zdaj je žvižgal predrzno pred se in gledal izzivajoče
okrog, kot da hoče vse prebivalce hiše Petunikova provocirati k boju. Nato se je vsedel na sani, si obrisal z rokavom kri in pot z lica ter obsedel nepremično in trudno. Temno je zrl proti umazanemu zidu hiše, katerega omet je bil odpadel in ki so ga nado-mestovale umazane barve — pomočniki slikarja Sučkova so imeli namreč navado, da so brisali ob ta zid svoje čopiče.
Čevljar Orlov je bil star približno tridetet let. Njegov temni, nervozni, fino oblikovani obraz so dičile male črne brčice, ki so se ostro dvigale nad polnimi rudečimi ustnicami. Nad velikim, močnim nosom so bili gosti obrvi skoraj skupaj zraščeni; črne, vedno nemirne žareče oči so zrle izpod njih. Kodrasti lasje, ki so mu spredaj neredno viseli v čelo, so padali zadaj na rujavi, močni vrat.
Orlov je bil srednje postave, ne-
koliko upognjen vsled svojega dela, mišičast in vročekrvnega temperamenta. Sedaj pa je sedel kakor v omotici na saneh in zrl je še vedno topo v pisano steno, pri čemur so njegova močna, rujava prsa globoko dihala.
Solnce je že zašlo, na dvorišču pa je bilo še jako soparno; dišalo je po oljnatih barvah, po smoli, zelju in gnji-lobi. Iz oken obeh nadstropij so se slišale pesmi in kletve na dvorišče, semintje je pogledal kak pijanec izza omrežja svojega okna, škilil k Orlovu in izginil zopet s prezirljivim krohotom.
Slikarji so prišli od dela; šli so mimo Orlova, ga pogledali od strani, si namežikali drug drugemu z očmi in glasno govorili v svojem narečju. Potem so se oddaljili — eden gre v kopališče, drugi v gostilno.
(Dalje prih.)
se bode sklicala pozneje. Sklenilo se bode nedvomno, da se Slov. jednota ne bode več pogajala z Bienerthom in da se tudi ne bode udeležila kakih od Bie-nertha sklicanih konferenc. Sliši se, da hočejo sedaj posredovati kršč. socijalci, ki ne marajo uradniškega ministerstva. Njihova akcija za rešitev Bienerthovo pa se mora ponesrečiti na žilavem odporu Slov. jednote. Ako hočejo Bienertha žrtvovati in delovati za spremembo režima, potem jih bode Slovanska jednota rada vselej podpirala.
—	Glavno vprašanje pa je in ostane rešitev krize včeškem deželnem zboru.
Češki okrajni zastopi in občine pripravljajo veliko manifestacijo proti sankciji nemških jezikovnih zakonov. Praška občina bode v odgovor upeljala samočeško urado-vanje tudi v prenešenem delokrogu.
Dr. Pattai, predsednik državne zbornice, je mnenja, da se začnejo v parlamentu že drugo polovico tega meseca posvetovanja.
Konferenca zadelazmož-nost češkega deželnega zbora hoče baje Bienerth pričeti že prihodnji teden. Kakšen smisel ima to početje vočigled razburjenju na Češkem zaradi nemških jezikovnih zakonov, ki kratijo češkemu narodu vse jezikovne pravice na Nižjem Avstrijskem, je težko umljivo.
Delovanje v državnozbor-skih odsekih. Danes se konstituirajo sledeči odseki: ustavni, legitima-cijski in davčni odsek, nadalje odsek za državnozb. poslovnik in za ujme.
—	Povrh tega prično danes delati pravosodni, železniški, zavarovalni in raz-dolževalni odsek ter narodno gospodarstva in socijalno politična komisija. Na Dunaju bode stalno pri delu polovica državnih poslancev.
Razpust državnega zbora. „Slovenec"' pravi, da bi bila najboljša rešitev sedanje krize razpust zbornice in nove volitve.
Profesor Glombinjski piše v „N. F. Predse", da položaj v državnem zboru navzlic „vsem malo razveseljivim dogodkom" ni tako brezupen. Dokaz za to je dejstvo, da se je od-kazalo gladko odsekom toliko važnega dela in da ne zasledujejo nujni predlogi Slov. jednote nobenih obstrukcijo-nističnih tendenc temveč kažejo odkrito stremljenje po pomirjenju. Češki listi mn odgovarjajo, da se z delom v odsekih pač ne bode moglo rešiti vlade. Pogajali pa se Čehi s to vlado in tudi s Poljaki, ki stoje v vladnem taboru, ne bodo.
O notranjepolitičnem položaju je govoril dr. Kramäf minulo soboto v Železnem Brodu na Češkem. Izvajal je, da se naj češki narod ne boji boja z vlado in Nemci, katerega so mu sedaj vsilili; dejstvo je, da so se Čehi po vsakem takem boju le okrepili. Zato je naša dolžnost vstrajati, kajti vse to, kar se nam v boju zgodi, ne dosega onega, ki bode za nas zgubljeno, ako se ne borimo ... Kajti danes je nemogoče proti Čehom vladati,
—	a če Čehi padejo, pade tudi avstrijsko slovanstvo. Koalicija z Nemci, ki je pri nas neobhodno potrebna, ker nimajo ne Nemci ne Slovani politične večine, se ne more izvršiti brez trdnega, pravičnega, skupnega programa. A misliti na koalicijo bode šele tedaj mogoče, ko prenehajo Nemci z obstrukcijo v češkem dež. zboru in ko prenehajo v Berlinu diktirati, da mora Avstriji gospodovati nemška manjšina . .. Za sedaj je pri nas možno le uradniško ministerstvo. Konečno je govornik Poljakom očital, da podpirajo vladno protislovansko politiko.
Dr. Schreiner. Sedaj priznavajo tudi že nemški listi, da bode
moral dr. Schreiner odstopiti, ker se nasprotje med njim in nemškimi poslanci ne da več poravnati.
o André Cheradame o Slovanih v Srednji Evropi. V angleški reviji Quar-terly Review" je objavil znani francoski pnblicist članek, v katerem govori o averziji, ki jo občuti 25 miljonov Slovanov v avstro-ogrski monarhiji proti zvezi z Nemčijo, kojo aver-zijo pa občuti istotako 7 miljonov Slovanov v Srbiji, Bolgarski in Črni Gori. — Teh več ko 30 miljonov Slovanov, ogroženih od Nemcev, je zdaj več manj simpatiziralo z državami v tripleententi, ker čutijo, da so njihovi politični interesi in želje identični z željami teh držav. To je pisatelju jako važen moment za tripleentento in označuje ga kot bodoči magnetski pol v Evropi. Ker pa Nemci delajo vse mogoče, da bi držali Slovane na nizki stopinji izobrazbe in političnih pravic, je dolžnost držav tripleentente, da dvigajo v avstro-ogrskih Slovanih zaupanje v Anglijo in Francosko. Pri tem lahko računajo tudi na simpatijo Rusije. Nadalje morajo te države gledati, da se srednja Evropa, osobito pa Balkan, z vsemi mogočimi sredstvi preobrazi. To se bo doseglo s tem, da se čim najbolj upliva na politično zrelost srednjeevropskih Slovanov. Sestaviti je treba v to svrho poseben odbor poznavalcev srednjeevropskih razmer in francoskih, angleških in ruskih politikov, ki bodo vsak v svoji državi delovali v tem smislu. Ta odbor bi moral imeti direktne zveze s slovanskimi politiki v Avstro-Ogrski in na Balkanu. — Chéradame je prepričan, da bi Slovani v naši državi in na Balkanu bili veseli, ko bi vedeli, da imajo zaščitnike v Londonu, Parizu in Petrogradu.
Drobne politične novice.
Črnogorski knez je dal1,izgnati iz Cetinja poročevalca zagrebškega „Obzora" Popoviča, ker je=na sumu, da „špijonira" za srbsko vlado in da je „veleizdajalec". Nikitu sO neprijetna — resnična poročila.
„Principijelno" sporazum-1 j e n j e. Iz Dunaja poročajo, da je došlo med sekc. načelnikom Schonko in madžarskim drž. tajnikom Sztere-nyjem do „principijelnega" sporazum-ljenja. Da bi se drž. poslanci alpskih dežel ne kregali, si hoče pridržati vlada pravico, da bi se novi tarifi reducirali kakor hitro bi se financijelni položaj družbe zboljšal. — Ker pa poslanci vedo, da se finančni položaj denarja lačnih Židov ne bode nikoli zboljšal, bodo storili gotovo navzlic „principi-jelnemu" porazumu, ki bi prinesel fak-tično zvišanje tarifov, svoje korake.
Ogrski ministerski svet bode imel v četrtek sejo. Konstatiralo se bode, da ministerstvo Wekerle ni moglo doseči rešitve krize.
Železniška zveza Donava-Jadransko morje. V Skoplje je došlo več francoskih inženirjev, ki študirajo novo železnično progo Donava-Jadransko morje.
Abesinski kralj Menelik, ki je že dalje časa bolan, leži po poročilu Agence Havas v agoniji.
Typaldosov upor na Grškem. Da bi ljudi pomirili, še vedno love Typaldosa po deželi. V resnici pa je poročnik skrit v Atenah in si ea vlada ne upa zapreti.
Delovni svet ima 8. novembra v trgovinskem ministerstvu svoj 26. občni zbor. Na dnevnem redu so rudniške zadeve, prepoved nočnega dela ženam in otrokom v tovarnah, obrtne zadeve in dr.
Na shodu za 2. češko vseučilišče minulo nedeljo v Pragi so govorili tudi slov. akademiki, ki so se proglasili solidarnimi s češkimi tova-
riši in objednem zahtevali ustanovitev* slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Občni zbor zveze avstrijskih nemških trgovcev, ki se je vršil minuli pondeljek, je zahteval reformo pokrajinskega zakpna za zasebne uradnike in uslužbence. Sedanji zakou izkazuje namreč mnogo nejasnosti in pomanjkljivosti.
Dnevna kronika.
a Plemstvo je podelil cesar predsedniku najvišjega sodišča dr. Ign. Ru-berju. Ruber je bil na svoje sedanje mesto poklican 30. jul. 1907 za ranjkim Steinbachom.
a Boj za severni tečaj. V Hamil-tonu v Severni Ameriki je govoril dr. Cook pred občinstvom in je trdil^ da bo voditelj, ki ga je spremljal na hrib Mac Kinleya. potrdil, da je bil na tečaju. Tu ga je voditelj nenadoma prekinil, njegov bivši spremljevalec in je rekel, da ua omenjenem hribu sploh bila nista. Ogorčeno ljudstvo je po teh besedah Cooka nagnalo.
a Bleriot v Opatiji. Hrvatski listi poročajo, da pride francoski aviatik Bleriot mesca januarja v Opatijo, kjer se bo prodnciral s svojim aeroplanom in bo preletel iz Opatije čez morje na hrvatsko obal.
a Poslanske dijete. Večina držav plačuje svojim poslancem odškodniao.. Državni poslanci v Avstriji imajo 20 K na dan, kadar je parlament otvorjen, dočim imajo v ogrski zbornici poslanci 4800 K letne plače in stanarine 1000 kron. V nemškem državnem zboru imajo poslanci 3000 mark na leto, a se odtegne vsakemu 20 mark od seje, ki se je ne udeleži. Francoski poslanci dobivajo 15.000 frankov na leto. belgijski pa samo 4000, kakor tudi nizozemski samo 4000 kron. V Švici dobiva poslanec 20 K na dan; če ni prisoten, ničesar. Švedski poslanci dobivajo letno 1600 K, a norveški dnev-nine 16 kron. V Rusiji imajo člani državne dume 16 rubljev na dan, a Japonska plača svojim poslancem 2000 jenov, okoli 5000 K na leto. Najbolje so plačani čiaui ameriškega kongresa v Washingtons ki dobivajo letno po 37.000 kron in 600 K za pisarniške potrebščine. Člani spodnje zbornice ua Angleškem, poslanci italijanske zbornice in španske cortes ne dobivajo ni-kake odškodnine. — Znatna je tudi razlika med plačami predsednikov zbornic. Predsednik avstrijskega parlamenta dobiva 40 K na dan, a predsednik ogrske zbornice poleg navadne poslanske plače še 24.000 kron letno. Predsednik francoske zbornice ima večje dohodke; poleg plače 15.000 frankov kot poslanec ima še 72.000 frankov kot odškodnino za reprezentatinvne stroške ter na razpolago sijajno stanovanje v palači Bonibon. Predsednik dol. zbornice ima 120.000 kron na leto plače in eukrat 12.000 kron da si uredi stanovanje v palači Westminster. Ko odstopi ima 96.000 kron pokojnine na leto. Predsednik ameriškega kongresa dobiva plače 60.000 kron letno dočim predsednik nemške državne zbornice ne dobiva posebne plače, a ima na razpolago lepo stanovanje. Na Angleškem ne uživajo poslanci nikakih olajšav, dočim potujejo v drugih državah poslanci po železnicah brezplačno.
a V pokoj je stopil gardni cesarjev stražni mojster Jernej pl. Andrejka-Livnogradski, ki je spisal dve kujigi „Slovenski fantje v Bosni".
a Miljonsko darilo Osrednji Matici Šolski. Do 28. m. m. se je nabralo K 156.505'30. Pri Čehih gre stvar nekoliko bolj naglo ko pri nas.
a Na Hrvatskem zabranjuje vlada, kakor znano, koaliciji vsako javno zborovanje. Zato so zadnji čas posamezni člani koalicije začeli sklicevati zaupne sestanke. A tudi te vlada zabranjuje, češ da mora v smislu zakona sklicatelj vsakega udeleženca osebno poznati. Krasno si znajo razlagati banske kreature na Hrvatskem zakon v svoj prilog. Onemogočiti hočejo tako delo koalicijskih strank, zrušiti zaupanje naroda v koalicijo in do prihodnjih volitev pripraviti tla madžaronskim in frankovsko-klerikalnim kandidatom. Upamo, da se jim to ne posreči!
a Križarko „Admiral Spaun" so spustili 30. oktobra v morje v pulj-skem pristanišču.
a Nov smodnik na Francozkem.
Francozka artilerijska uprava bode delala novovrsten smodnik, ki bode
imel mnogo prednosti pred dosedajnim.
On je veliko bolj trpežen in se lažje zoperstavlja vlažnosti, vročini in svetlobi.
a Nemški Schulverein bo imel, kakor poročajo nemški časopisi, letos brez Roseggerjeve zbirke nad 1 miljon kron dohodkov.
a V nemške šole v Pragi se je vpisalo letos 2153 otrok (lani 2307!!).
a Uspeh hrvatske operete na Ou. naju. V „Volkstheatru" na Dunaju so igrali v soboto opereto hrvatskega skladatelja Albinija „Baron Trenk". Gledališče je bilo nabito polno. Navzoča sta bila nadvojvoda Leopold Salvator in žena nadvojvodinja Bianca. Opereta je dosegla sijajen uspeh pri občinstvu, a tudi nemška kritika, ki sicer skuša uspeh zmanjšati, mora priznati Albiniju velik dar. Pravično in navdušeno piše o predstavi „Neues Wiener Tagblatt".
Štajerske novice.
z Mladinski Shod v Središču. —
(Konec.) Nato je govoril brat dr. Vlad. Sernec o Sokolstvu. Z ljubeznjivim glasom in poljudno besedo je razlagal važnost telovadbe, pomen stroge discipline, bratstvo, enakopravnost, edinost, značaj, treznost, ljubezen do svojega jezika in lastne grude, podal zgodovinsko sliko o Sokolstvu, omenjal Čehe in njihovo Sokolstvo, ki šteje do danes 63.000 članov, kojemu ima celi narod zahvaliti, da je postal to, kar je danes. H koncu je omenjal, s kako laskavimi besedami se nas spominjajo „orli" ali „čuki" v svojem časopisju, kar pa je le dokaz, kako dobro izpolnjuje Sokolstvo svojo zadačo. Gromovito klicanje „Na zdar" in ploskanje je spremljalo in končalo to res temeljito in poučno predavanje. Sledil je fczgovor, ki je razbistril položaj in temeljito prebrskal in nadelal tla bodočemu „Sokolu" za Središče in okolico. S krepko in navduševalno besedo so vmes posegali bratje dr.Chloupek, Čulek, Sagaj, Oset, Šalamon — in h koncu je bila ena sodba: „Sokola" moramo imeti. Ko je še brat Čulek omenil in razložil posameznosti za ustanovitev „Sokola", je predlagal sledeči pripravljalni odbor, ki se je z vzklikom sprejel: predsednik Dogša Srečko, Središče; namestnik Raušl Ivan, župan obriški; tajnik Dogša Stanko, Grabe; blagajnik Kočevar Fr., Središče; odborniki za Središče: Pra-protnik Mato, Horvat Srečko, Bauman Jakop; za Obriž: Šala Franc in Bed-janič Andraž ; za Bolfenk: Košar Robert in Zabavnik Franjo ml. — Pri slučajnostih je še omenjal brat Stajnko iz Ljutomera kmetijsko knjigovodstvo in izjavil, da hoče prirediti v zimskem času o tem tridnevni tečaj, kar se je po kratkem razgovoru hvaležno sprejelo. — To bode eno prvih del mladinske organizacije, kojega blagodejni sadovi gotovo ne bodo izostali.
H koncu je še spregovorilo par govornikov, izmed kojih omenjamo posebno g. Čuleka na svoje rojake iu navduševal mladino za delo in napredek.
Tako se je zvršil v Središču zopet dan, ki je pokazal, s kako krepko silo hoče napredna misel svoje plačilo: napredku mladino — mladini napredek! Zato pa naj prodere naše lepe slovenske livade in loge jeden klic: naprej, mladina!
Shodu sta došli tudi sledeči brzojavki:
Černovice: Iz daljnega izhoda Vam kličem: „Naprej do svobode in zmage!" — Zadravec.
Rajhenburg: V duhu z Vami! Živela napredna mladina! — Senica, Kunej, Oset.
d Narodnost klerikalcev. Pri stavbi ljudske šole v Št. Jurju ob J. ž.
je dobil delo železne ograje, ki bo stala e ad ttOOO K, nemški (?) ključavničarski mojster Kossär iz Celja, čeprav se je •g. Rebek ponudil, da prevzame delo za isto ceno. Marsikaj še bomo povedali slov. davkoplačevalcem, kar ne bo preveč hvalilo našega velikega Slo--venca dr. Povaleja, v postranski lastnosti zagrizenega klerikalca, ki je načelnik krajnega šolskega sveta. Da Scargnetti kot klerikalna korifeja ne ve, da imamo slovenske obrtnike, to pojmimo. G. Žgank, ali Vam je kon-zamov žganec tako obtičal v grlu, da ne morete niti besedice več ziniti?! Povejte vendar svojim predragim ov-čicam trdnega „katoliškega" prepričanja nekaj tistih naukov o narodnosti, ki ste jih včasi tako radi dajali nam naprednjakom.
z „Südmarkiu" shod za ujme. „Siidmark" je ustanovila poseben sklad za podporo po ujmah. Ako bode odslej kje pobila toča, poplavila voda ali napravil ogenj veliko škode, pa bo prihitela „Südmarka" na pomoč. Seveda se smejo enake nesreče dogoditi samo v nemškutarskih občinah, trgih in mestih; tam se potem razdeli denar med premožne nemškutarje, tuintam dobi kak vinar uboga kupljena slovenska duša. A slovenskim kmetom se potem pripoveduje čudovite storije o nemški darežljivosti — in ti jih žal prepogosto verjamejo, ne da bi dobili le jeden sam knof. S tem skladom pa zasleduje „Südmark" še jeden namen: služi ji pred fiskusom za izgovor, da dobi dovoljenje za davka proste loterije. seveda v „dobrodelne" namene. Letos se je zopet napravila enaka loterija z velikim dobičkom za — po-nemčevalne in politične društvene tendence. Mi proti taki goljufiji in zlorabi drž. zakonov najodločnejše protestiramo in želimo, da se vendar enkrat o tem spregovori ua odločujočih mestih.
z Nekaj se zopet plete, ker potovalni učitelji nemškega šulferajna, izlasti dr. Baum, lazijo zopet intenzivno po Slovenskem Štajerskem. Nedavno je bil v Konjicah, od tam je šel v Vitanje, sedaj je v Vojniku in Laškem trgu in kje bomo slišali, da bode jutri ? Nemara Nemci že zopet iščejo kak kraj, kjer bi pomagali z Roseggerjevim fondom „ogroženim bratom".
d Samostanska šola v Št. Petru niže Maribora je praznovala dne 31. oktobra 40 letnico svojega obstanka. Svoje poročilo o slavju konča „Slovenec" s temi le besedami: „Brez šolskih sester bi se pač Sv. Peter ne bil nikoli vzdržal tako veren in naroden, kakor je še sedaj kljub nevarnostim bližnjega mesta. Kdo bi poznal naš kraj, ko bi ne imele šolske sestre svojega izbornega zavoda, kjer vzgo-jujejo dekleta iz raznih krajev Štajerskega, Kranjskega. Hrvaškega, Slavonije, Ogrske in jCelo iz Albanije!" — Kaka omejena duša je pa pisala to ? Šola v Št. Petru je vendar nemška! In pri takem konglomeratu, ki ga nanese kalna klerikalna strnja od povsod na kup, bi naj bila možna prava narodna vzgoja, ko je včasih zastopanih po — pet rodov. Vsakemu se noče in ne more ustreči, nam pa ne sme. Kaka je pa „vera", kdo bi vedel to ?
d Nemški akademiki si izmislijo vedno kaj novega in genialnega. Celjani se še gotovo spominjajo, kako so ti gospodje pri svojem zadnjem obisku med drugim vozili tudi do nezavesti pijanega tovariša po mestu na malem vozičku in trdili, da vozijo prasca. Sedaj se že nočejo več tako degradirati a vozijo se vseeno radi — zastonj: V noči na nedeljo je stal pred kavarno v Jakominigasse 87 v Gradcu fijakerski dvovprežni voz podjetnika Kaufmanna za trenutek brez nadzorstva. Kar se spravijo vauj trije dijaki
in v divjem diru so podili uboge konje po ulicah do Ferdinandovega mosta, kjer se je strio zadnje kolo pri vozu.
Mesto da bi ti divjaki bili vsaj uvideli sedaj svojo nepremišljenost, so jo popihali in požarniki so spravili spellane konie in potrti voz na varno. Bodočim kulturonoscem toplo privoščimo. da jih skoro najde policija.
d Nemški veleizdajniki na Dunaju. Prepozno smo dobili za včerajšnji list sledeče poročilo: ,V koncertni dvorani Salvatorjeve kleti na Dunaju so se pripetile 1. zvečer ob navzočnosti več sto ljudi in večjega števila vojaštva velike protiavstrijske demonstracije. Godba je igrala proslulo pesem „Die Wacht am Rhein". Občinstvo jo je pelo stoje in ploskalo kot divje, Navzoči prostovoljci so peli to pesem slavnostno. Držali so z desno roko za orožje, kakor to store dijaki, če nastopajo v viksu. Demonstracija je zavzela take dimenzije, da si koncertni kapelnik ni vedel drugače pomagati, kot da je za „Wacht am Rhein" into-niral cesarsko pesem. Zdajci je izbruhnila še veliko pomembneja demonstracija. Ob navzočnosti vojaštva in v družbi z drugim občinstvom so peli burši: „Deutschland, Deutschland über alles . . Policijskega nadzorstva pri koncertu ni bilo. Burši so po svojem veleizdajskem činu pobegnili iz dvorane. Nemško časopisje o tem molči. Policija se trudi, da dogodek zakrije.' Sedaj se človeku nehote pojavi misel, ali je to na Avstrijskem fes že mogoče? Na Hrvatskem so zapirali nedolžne ljudi, ki jim niso mogli nič ali pa zelo malo dokazati; a vendar so jih drakonsko kaznovali. Tu pa očita veleizdaja in javno, glasno priznanje, da ne marajo Nemci več za Avstrijo, a lahko se skoro reče, da se jim ne bode nič zgodilo. To je paralela, a kako nejed-naka! Poznamo avstrijsko vlado, čutimo njeno krivicò in vidimo njene uspehe. Sedaj lahko pokaže, ali je že res čisto pruska dekla. Če se po tem dogodku ne bode vzdramila, je čisto prav, da se take nezaslišanosti gode!
d Iz poštno službe. Pomaknjeni so v višji plačilni razred sledeči poštni poduradniki: Aston Scherak v Celju, Anton Mussger v Radgoni, Simon Krauser na Ptuju, Karl Bücher, Josip Gustinčič, Ivan Samide, Ivan Ješ, Jos. Klug, Josip Murschetz, Jakob Vodo-pivec, Matevž Bole, Prokop Kylianek Aleksander Tscherner, Nikolaj Bojeczko in Franc Brandstätter v Mariboru. V pokoj je pa stopil poduradnik Anton Kump v Mariboru.
d Lov na volilce se vrši v Mariboru v vedno večjem obsegu, čimbolj se bližajo občinske volitve. Mestni očetje so si zelo v strahu, da izgubijo 3. razred in zato se zbirajo pri sejah in snujejo načrte, kako bi bilo možno čim več volilcev speljati na led, ali pa dobiti pooblastil. Slovenci, pozor!
z Pri snaženju puške ponesrečil. Neki 46 let stari mizar v Rogatcu je 1. novembra snažil svojo puško. Pri tem se je pa puška izprožila in naboj je zadel mizarja v desno stegno.
z Iz Marenberga. Včeraj jutro je tu umrla soproga deželnega poslanca in župana, J. Langer, v 48. letu svoje dobe.
z Sladkorna cena. Ker ni došlo do velikega kartela tovarn za sladkor, je znižal odbor združenih avstr. sladkornih čistilnic ceno sladkorja za 2 K 25 v pri met. stotu.
z Šest parov volov je zgorelo z graščinskim hlevom v Jurkloštru. O požaru smo že poročali. Hlev je last nekega trgovca iz Reke.
z Na nemški šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se je začel danes pouk. V vseh treh raziedih je 180 otrok; seveda pvavih nemških učencev ni.
d Zabavni večer, ki ga priredi Ciril-Metodova podružnica za Gaberje in okolico v nedeljo, dne 7. t. mes., v
„Skalni kleti" bode nudil, kakor je po pripravah sklepati, mnogo nžitka. Opozarjamo na to prireditev ter priporočamo mlado podružnico naklonjenosti celjskega občinstva
z Goreč železniški voz. V nedeljo po noči proti ednajsti uri se je vnel na celjski postaji eden voz drugega razreda, ker so bile postale osi žareče. Dasi je vagon plamteče gorel, se je vendar posrečilo ogenj kmalu pogasiti.
z Žrebčarne na Štajerskem. Država je kupila graščine Rače, Drauhof in Wartenheim za 1,200.000 K. Pridobiti še misli Frajštajn in Pragersko, da uredi državne žrebčarne. Te bi bile velikega pomena za konjerejo na Dravskem polju in drugod.
z Nobel parček tvorita 21 letni Al. Lah, odpuščeni strežnik v deželni blaznici v Ljubljani in tatica Marija Novak iz ptujskega okraja. Fanta so prijeli v Ljubljani, ker je tožen radi nasilja, dekle so pa poslali domu v
ptujski okraj.
z Volilni shod. V Mariboru se vrši v petek 5. novembra v telovadnici dekliške šole (nemška hranilnica) javen nemški volilni shod za občinske volitve. Župan dr. Schmiderer bo poročal o delu obč. odbora v pretečeni dobi. — Socijalisti se živahno pripravljajo za volitve. Kaj store Slovenci, še ni znano.
z Cena sadja v Gradcu. Na 2.
graškem sadnem sejmu, ki se vrši od včeraj v mestnem skladišču, se plačuje slabše sadje po 28 do 40 vin., fino namizno sadje od 40 do 80 vin. kg. Na prodaj je mnogo jabolk in hrušk, pa tudi grozdje se še dobi.
z Pomiloščenje. Posestnik Anton Hiischmann iz Lembacha je bil z dvema streloma ubil svojo ženo, vsled česar ga je porota obsodila na smrt na vislicah. Sedaj je pa cesar ta sklep razveljavil in najvišje sodišče je Hirsch-mannu znižalo kazen na 20 let ječe.
Primorske novice.
d Goriška trgovska zbornica je
v petek 29. m. m. izvolila v deželni zbor laška liberalca Venuttija in dr. Pettarinija.
z V Piranu je izvoljen za župana namesto nedavno umrlega dr. Bubba dr. Almerigo Ventrella.
z Električno železnico med Piranom in Portorose so otvorili za javni promet. Vožnja od Pirana do Portorose traja 15 minut, do kolodvora pa 25 minut. Za sedaj je določenih 18 voženj dnevno, v letnih mesecih se pa te po-dvoje.
Najnovejše brzojavno in telefonica poročilo.
Dunajske novice.
v Dunaj, 3. novembra. Koliko važnost polaga predsedstvo državne zbornice na sklepčnost danes in jutri sklicanih odsekov, kaže to, da je pisarna izdala 600 kron za brzojavne pozive posameznih poslancev k sejam. (Topro-čilo ne stavi ravno državnozbor. poslancev v najboljšo luč, ker kaže da je med njimi prebito malo čuta za izpolnjevanje poslanskih dolžnosti. Op. ur.)
Praške novice.
v Praga, 3. nov. Kako objestni in predrzni so postali Nemci vsled sankcije nemških jezikovnih zakonov, kaže naslednje poročilo „Prager Tagblatta": V dobro poučenih krogih ne verjamejo, da bi se presledek v parlamentarnem delu porabil za nova pogajanja glede češkega deželnega zbora. Mislijo mari-
več, da bode Bienerth čakal, da se bodo Čehi sami prišli pogajat in da bodo ra-dovoljno dali poroštvo za mirno delo v češkem deželnem zboru. (Kdo ga pa ovira dragi kot obstrnirajoči Nemci ?) Sankcija nemških obrambnih zakonov je znova dokazala, da uživa Bienerth v kljub temu, dagane marajo ne Čehi ne Madžari, zaupanje krone!
v Praga, 3. nov. „Pravo lidu" naznanja veliko socijalistično manifestacijo o zadevi sankcije nemških jezikovnih zakonov. — „Venkov" pravi, da bodo dali Čehi vladi že pri finančnih predlogah primeren odgovor. — „Den" izjavlja: Mislimo, da je češki narod že prebil slabše čase. Tudi češka manjšina na Dunaju jih bode prebolela. Razvoju te manjšine moramo odslej posvečati večjo pozornost. Vsak jaki napad nas je le vzbudil iz spanja. O taktiki čeških poslancev vbodoče pa bode odločil shod čeških državnih in deželnih poslancev, ki se vrši danes ob 3. uri pop. v staromestnem rotovžu.
v Praga, 3. nov. Češki listi demontirajo vest, da bi se razpustili uradniki češkega ministerstva. Ti ostanejo sku- ^ paj, da počakajo novega šefa.
„Zarota" v Črni gori.
e Cetinje, 3. nov. „Glas Črnogorca" poziva vse častnike in akademike, ki so obdolženi, da so se udeležili zarote Djinovičeve proti knezu, da se odzovejo. Inače bodo v odsotnosti obsojeni.
Nemiri na Grškem.
o Atene, 3. nov. Pobeglih častnikov še niso ujeli. Zbežal je včeraj tudi neki državni poslanec, ki je zapleten v zaroto.
o Atene, 3. nov. Položaj je bolj zamotan kot kedaj poprej. Govori se, da kralj ni zadovoljen s tem, da so priplule v luko Pirej angleške iu ruske vojne ladije, ker upa, da se bode dalo doseči pomirenje tudi brez vmešavanja tujih držav. Med mlajšimi in starejšimi mornariškimi častniki je nastal hud razpor. Mlajši vztrajajo pri tem, da odlože svoje šarže, ako se ne odpravijo nekateri starejši častniki. Oboji se trudijo pridobiti zase vojaško zvezo. Zbornica bode v kratkem prekinila zasedanje.
Različne vesti.
o Rim, 3. nov. — Ruska carica se pride zdravit v Italijo. Kralj ji bode prepustil enega svojih gradov ob morskem obrežju.
o Milan, 3. nov. Poskusni zleti vojaškega vodljivega zrakoplova so izvrstno uspeli. Vlada jih namerava zgraditi več in dati vojni mornarici na razpolago.
Tržne cene.
2. novembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke. Tendenca dunajskega trga je bila med-leja kakor doslej, zlasti, ker je manjkalo konzuma in se radi tega trgovina ni razvila. Pšenica in rž ste bili 5 do 10 vin čeneji, dočim so bile koruzne in ovsene cene precej neizpremenjene.
Sladkor. Praga: sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'80. Tendenca medla. Vreme: kalno.
Budimpešta. S vin j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 147 vin., mlade, srednje 146 dol48 v, mlade, lahke 145—146 vin. zaloga 23.448 komadov. Prignano 839 komadov, odgnano 1024. Ostalo torej 23.303 komadov. Tendenca živahna.
Bndimpešta. Pšenica za april K 14 01, pšenica za oktober K 11'63, rž zaapril K 1011, oves za april K 6'58, koruza za maj K 6'80, ogrščica za avgust K —'—.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi zmerno, tendenca medla.— Efektivna pšenica 5—10 vin., drugo 5 vin. ceneje. Vreme: nebo zastrto.
Društvene vesti.
o Bralno društvo v Laškem trgu
uprizori v nedeljo, dne 7. listopada t. 1. v prostorih „Pivnice § 11" „Moč uniforme", barko s petjem v treh dejanjih, spisal Jak. Štoka, vglazbil H. O. Vogrič. Pevske točke spremlja na glasovirju g. Franc Drolc. Po predstavi je poleg drugih točk na sporedu tudi srečolov. — Vstopnina: Sedeži 1. in 2. vrste 1"20 K, 3, in 4. vrste 1 K, 5. in 6. vrste 80 vin., ostale vrste 60 vin.; stojišče 30 vin. Blagajna se odpre ob pol 4. uri popoldne. Začetek točno ob pol 5. uri popoldne.
o Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi je izvolilo na občnem zboru dne 27. vinotoka svoj odbor tako-le: tehn. Janko Mačkovšek, predsednik; med. Brunon Weixel, podpredsednik; tehn. Gustav Dežela, blagajnik; tehn. Ivan Zorman, knjižničar ; tehn. Anton Ozvald, gospodar; tehn. Jože Jelenec, časnikar; tehn. Drago Leskovšek in tehn. Fran Zelenko, namestnika; med. Ivan Jurečko in pravnik Fran Šemrov, preglednika.
v ,.Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu" naznanja, da se vrši v sredo dne 3. listop. v gostilni „Pšeničnik" Klosterwiesgasse I. izredni občni zbor, združen s prvoletniškim večerom. Začetek ob pol osmih zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
v Slovensko akademično društvo „Slovenija na Dunaju. Dne 29. oktobra t. 1. se je izvolil za 82. tečaj ak. društva „Slovenija" sledeči odbor: Predsednik: T. Fran Ks. Zavrnik. stud. vet Podpredsednik: T. Ivan Sajovic, stud. iur. Tajnik: T. Stanko Novak, stud. iur. Blagajnik: T. Stanko Stor, stud. iur. Knjižničar: T. France Al brecht, stud. iur. Arhivar: T. Danilo Kordan, stud. iur. Gospodar: T. Joško Tavčar, stud. med. Namestniška mesta so začasno prazna. Pregledniki: Tt. Vekoslav Za-lokar, stud. med. Tone Debeljak, stud. phil. Rudolf Perhavc, stud. phil.
Listnica uredništva.
G. J. V., Maribor i Dopisa o Studencih nismo objavili, ker se je od druge strani izrecno želelo, da se naj radi taktike izpusti, kar je res umestno. Pozdrav!
prednja nova hiša
se da takoj v najem ali se pa tudi proda. — Veö pove lastnik hiše J. Skočir v Čretu pri Celju.	89 3-1
Edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strašek v Celju
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih Čevljev in galoS za dame in gospode, kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber Čevljev za zimsko sezono. — Vse po najnižjih cenah. — Postrežba solidna in toCna.
Daje se tudi na obroke. 85 4-1
Dve lepi
kobili
4 leta stari, rjavi; zelenko (Eisenschimmel), l51/2 pesti visok; bela kobila (šimla) breja; vse brez vsake napake, za vsako rabo sposobne, proda poceni trgovec Wagner v Šmarju pri Jelšah. 528 3-1
Kontoarista - Slovenca
mlajšega, veselega delavca, z lepim, brzim rokopisom se sprejme v tovarni živil v Prayi. Trgovska šola ni potrebna. Mesečna mezda 120 K. Potnina v Prago se sprejetemu vrne. Ponudbe z opisi spričeval in s fotografijo (ki se vrne) se naj pošljejo pod „38448956" poste restante Praga VIII. — Poštni urad Praga 22. 520 3-1
Prva štajerska trsničarska zadruga (pošta Juršinci pri Ptuju) ima naprodaj
cepljene trte
najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Letos so znižane cene. Ceniki so brezplačno na razpolago.
2000—3000 kom.
snažnih in koničastih 6 — 8 metrov dolgih
hmeljskih drogov
je za oddati franko postaja Brežice. — Ponudbe sprejema oskrbništvo Ignacija grofa Attems v Brežicah. 521
Steckenpferd-,0'4M" lilijno mlečno milo
n;>jmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
519 6-2
Učenec
močan, iz boljše hiše in z dobro dovršeno ljudsko ali meščansko šolo, se sprejme takoj v trgovin» mešanega blaga
Franc Iglitsch, Ptuj.
Oielil
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-81
Naznanilo.
Uljudno naznanjam, da sem otvoril
odvetniško pisarno
v Celju, na Bismarkovem (prej Kolodvorskem) trgu, Kolodvorske ul.
St. 8.
Dr. Vekoslav Kukovec
odvetnik v Celju.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. -
99
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ===================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DOM"
pet od sto (67«)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t.
Edino narodno !(
prta jttžnostajcrsHa lattinosela
moscio podjetje V Celin.
indnstrijsH^ dražba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:u
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.

Brzojavl:,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
rsaličnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. :::