Preis — Cena t- L

UpravniStvo. Ljubljana. Pnccimjeva ulica 5. Telefon U. 31-22. 31-23. 51-24
incerami oddelek: Liubljana. Puccinijeva oli-
ca 5 - Telefoo 31-25. 31-26 Podružnica Nove mesto: Liubljanska cesta 42 Uk lutno «astupstvo za oglase a Italije io ino7emstvo UPI S. A.. MU ANO_
Računi: za Ljubltansko pokrajino PR poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr Post. No 11-3118
Iskat* fiik dao mirti poocdcMka Niiotnioi znaia ase »ei oc Ut 18.—%
ca inozemstvo vključno > »Ponedeliskia» J» crom« Ut 36.50.
Ucedoiltvo r LJubljana. Puccinijeva ulica tt. 5. — Telefon Ste v 31-22. 31-23. 31-24.__
R o k o p i « t » e oc » r a i » l o.
Neuer Cro^angriH gegen London
Weiterhin erbitterte Abwehrkämpfe an der Ostfront — Hohe Verluste der Sowjets zwischen Bug und Dnjestr — Neue bolschewistische Ehirchbruchsversuche bei Witebsk vereitelt — Verlustreiche anglo-amerikanische Angriffe gegen Cassino
Aus dem Führerhauptquartier, 22. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Am Unteren Ukrainischen Bug griffen die Sowjets an mehreren Stellen vergeblich an. Ein feindlicher Brückenkopf wurde im Gegenangriff weiter eingeengt.
Zwischen dem Mittleren Ukrainischen Bus: und dem Dniestr dauern die schweren Kämpfe mit überlegenen sowjetischen Kräften an. Zahlreiche Angriffe der Bolsehewisten wurden unter hohen Verlusten abgewiesen. Die Stadt Smerinka wurde befehlsgemäss geräumt. Zwischen Prosku-rc.v und Tarnopol traten d?e Sowjets mit starken Infanterie- und Panzerverbänden erneut zum Angriff an.
In schweren Kämpfen wurden 33 feindliche Panzer vernichtet. Auch im Raum von Brody stehen unsere Truppen in harten Abwehr kämpf ein mit den vergedrungenen feindlichen Kräften. Die Besatzung von Kowel schlug mehrere feindliche Angriffe ab.
Südöstlich Witebsk nahmen die Sowjets m: fc mehreren Schützendivisionen und zahS reichen Panzern ihre Durchbruchsversuche wieder aWf. Die in mehreren Wellen an-sti'rmnden Bolsehewisten wurden unter Abriegelung eines Einbruchs abgeschlagen.
Im hohen Norden wies im KrndalaRscha-Abschnitt eine Stützpunktbesatzung hes-sšseeher Grenadiere Angriffe von zwei sowjetischen Schützenregimentera unter ho-
swg<
Berlin, 21. marca. Uradno obvestilo iz Helsinkov kaže, da je Kremelj po svoji stari metodi delal proti Finski. Moskva je Fincem sporočila svoje pogoje za premirje v ultimativni obliki in zahtevala, da jih ; e z pridržka sprejmejo. Odgovor Fincev je bil edini, ki ga more dati narod, posedujoč čast in ponos, namreč: odklonitev pogojev, ki ne jamčijo časti, varnosti in ne-c :v snosti finskega naroda.
Sovjetsko zadržanje napram Finski je nov do az, da so zadnji cilji Moskve boljševi-zacija Evrope. Noben narod ni imel prilike za temeljitejše izkušnje z boljševiškimi metodami kakor Finci, ki so že večkrat utegnili spoznati in občutiti »zvestobo boljševikov do pogodb s. V Moskvi so tudi s Finci skušali pričeti pogajanja po starem recep-ču tako, da položijo žrtvi zanko okoli vratu in jo ob dani priliki zadrgnejo.
Angleži in Američani so ponovno rade-volje posredovali za Stalina. Z brezprimer-rio hladnokrvnostjo so pripravljeni voditi boljševizmu v klavnico en majhen narod za drugim.
Berlin, 22. marca. Odklonitev sovjetskih mirovnih pogojev komentira tukajšnji tisk z ugotovitvijo, da je finski narod na podlagi izkušenj pač dobro vedel, kaj pomenijo sovjetske zahteve, in da ni Finska imela nikake možnosti doseči tak mir, ki bi ji lahko zagotovil njen obstoj in njeno čast.
FissSSd tisk o odklonitvi sovjetskih zahtev
Helsinki, 21. marca. V torek so bili razumljivo vsi finski listi v znamenju izjav uradnega poročila o sovjetskih poizkusih pritiska. Listi izjavljajo, da se finski narod ne bo mogel podvreči pogojem, ki bi ga že v naprej utegnili privesti na negotovo pot. Pogoji, ki so zasledovali uničenje Finske, niso mogli priti niti v debato. Finska še vedno ne bo dopustila, da bi bile kršene njene pravice.
»Ajan Suunta« pozdravlja jasnost, ki se ;z-raža v poročilu o zadržanju odgovornih krogov. Razveseljivo je, ugotavlja list. da se v temeljnih vprašanjih kaže jasna večina in str-njenost. Končno izjavlja Ust, (k sta lastna moč ir. edinost finskega naroda najbolj zanesljivi sredstvi za dosego njegovih pravic.
Na drugem mestu prinaša »Ajan Suunta« komentar o razgovoru, ki ga je Führer dovolil berlinskemu dopisniku lista »Stockholms T'd-ningen«. in poudarja jasnost, s katero je Führer obravnaval finsko zadevo. Nemški Führer, ki je nekoč prostovoljno odklonil zahteve Mo-lotova napram Finski v trenutku, ki je bi! neugoden za Nemčijo, je že davno spoznal ne-varnosti, ki grozijo Finski od sovjetske strani. In v tem razgovoru je Adolf Hitler povedal vse ono. kar je slehernemu Fincu na srcu. V tem se zrcali pravo in povsem drugačno pojmovanje. kakor je ono, ki ga zastopajo na raznih straneh, meneč, da lahko delijo Finski vsake vrste dobre nasvete.
List »Uusi Suomi« izjavlja: »Enako, kakor «no šli v borno. da branimo svojo svobodo in integralnost, smo prisiljeni nadaljevati bcj. Finski vladi ni bilo možno sprejeti poslednji predlog Sovjetske zveze, ki je bil sličen ultimatu. Parlament se je soglasno pridružil temu stališču vlade. Finska ni mogla z zaprtimi očmi sprejeti pogojev, katerih izvedba bi vodila državo v isto nevarnost, pred katero je bil narod prisiljen poiskati zaščito v vojni. Narod bo kot enotna in zedinjena fronta tudi nadalje branil svojo pravico za človeka vredno svobodno življenje.«
Poziv fmskemu narodu
Helsinki, 22. marca. Finska vojaška zveza je objavila danes finskemu narodu poziv pod naslovom »Naš boj za življenje se bo zmagovito končal«, v katerem pravi: »Sovjetska zveza nas sili, da nadaljujemo boj. Vemo, da je ta pot težka, vemo pa tudi, da bomo le z neomajno obrambo naših pravic dosegli mir, ki nam bo zagotovil temeljne pogoje našega življenja. Odpoved tem pravicam bi bila za nas narodna nesreča in brezupen pogin. Cas je resen in mnogo zahteva, toda izgledi za našo samoobrambo so boljši in zanesljivejši kakor v marsikaterem prejšnjem obdobju. Naša armada stoji na trdnih postojankah» je bolje
h en Verlusten fttr den Feind ab und brachte Gefangene ein. An der Murmanfront nahmen estmärkische Gebirgsjäger einen feindlichen Stützpunkt im Sturm und vernichteten seine Besatzung.
In den schweren Kämpfen im Südab-schnjtt der Ostfront hat sich die rheinischwestfälische 6. Panzerdivision in Angriff und Abwehr hervorragend bewährt.
In Italien sitzte der Feind auch gestern mit grösster Verbissenheit seine verlustreichen Angriffe gegen Cassino erfolglos fort.
Bei der Bekämpfung der Häfen Anzio und Nettuno durch unsere Fernkampf ba t -terien wurden Treffer auf einem feindlichen Frachter erzielt.
Marineküstenbatterien nahmen in der Adria vor S. Giorgio zwei feindliche Zerstörer unter Feuer, zwangen sie zum Abdrehen und schössen einen von ihnen in Brand.
Störangriffe feindlicher Flugzeuge richteten sich in der vergangenen Nacht gegen Orte im rheinisch-westfälischen Raum.
Ein erneuter Grossangriff schwerer deutscher Kampffliegerverbände gegen London verursachte durch Masseria bvsiirf von Spreng- und Brandbomben wieder ausgedehnte Brände und Zerstörungen.
Britäsche Artillerie beschoss erfolglos ein deutsches Geleit im Kanal. Fernkn.mpf-batterien unserer Kriegsmarine nahmen daraufhin Dover mit beobachteter guter Wirkung unter&Feuer.
pogojev m premirje
opremljena in bolje izvežbana kakor prej. Naša delovna fronta se zaveda odgovornosti in je dorasla svojim težkim nalogam. Z zaupanjem lahko gledamo v bodočnost in smo prepričani, da se bo naš boj ugodno končal. Temeljni pogoj vsega tega pa je neomajna zvestoba in trdna pokorščina. Stati moramo v strnjenih vrstah, ohraniti moramo svoj finski mir in podpirati svoje državno vodstvo v njegovem odgovornem delu. Popolnoma moramo uresničiti vojaško tovarištvo, ki je nastalo v prvi vojni. Tako se bo naš boj za življenje končal z zmago.«
Švedski „«Istori nasveti"
BerMn, 22. marca. »Berliner Börsenzeitung« se bavi s pisanjem švedskega tiska glede Finske. List poudarja, da sta hotela Reuter in švedski tisk zbuditi vtis, da je švedska vlada tik pred odklonitvijo finskega parlamenta podvzela gotove korake, o katerih pa finski odgovorni krogi niso obvestili poslancev. Nadalje sta hotela prikazati finskemu narodu odločilen korak kralja Gustava in sta končno trdila, da v Helsinkih niso objavili, da je sovjetska vlada izpremenila pogoje.
V zvezi z uradno finsko ugotovitvijo, da švedsko sporočilo ni vsebovalo nikakih podatkov o kaki izpremembi sovjetskih pogojev in da je parlament vedel tudi za mnenje kralja Gustava, se moramo znova vprašati, poudarja »Berliner Börsenzeitung«, ali imajo Svedi sploh pooblastilo za taka vmešavanja oziroma »dobre nasvete«. Tudi sklicevanje na neko »nordijsko solidarnost« ni upravičeno, ako hočejo v izsiljevalnih poizkusih podpirati nasprotnika vsakega praktičnega uveljavlje-nja te solidarnosti, namreč Moskve. Morda je Švede o nesprejemljivosti sovjetskih zahtev poučil šele nevtralni švicarski ali turški tisk. Zato moramo ugotoviti le gola deistva, pripominja »Berliner Börsenzeitung«, da je prvo uradno stockholm-sko poročilo o pozivu Finski objavil Reuter, da se londonski tisk kakor tudi moskovska »Pravda« poslužujeta švedske kot svojega pomočnika in da dobri švedski sosed sedaj odobrava in zagovarja to, kar je Führer v zavesti svoje evropske odgovornosti odklonil Molotovu.
Trezno švedsko mnenje
Stockholm, 21. marca. V daljšem članku osvetljuje prof. Reuterskoeld v listu »Da-gesposten« izjavo finske vlade s švedskega stališča, ki ga sicer ne zavzemajo režimski listi, vendar pa mnogi uvidevni Švedi. V tej izjavi se bere. da mora Švedska biti Finski hvaležna za njeno trdno zadržanje, za njeno kazanje na pot časti in dolžnosti, na katero mora kreniti tudi Švedska, ako hoče večno živeti. Finska si je izbrala svojo pot in je gotovo upoštevala vse nevarnosti in možnosti ter s tem pokazala prijateljskim narodom na severu pravo pot. Proti načelu sile se je postavila na stališče pravice in tudi zato zasluži hvaležnost Ve namreč, da Moskva ne izpolni nobenih pogodb. Sovjetska zveza ne želi mirnih razmer v Evropi, temveč, kakor to dokazujejo tudi pogoji za premirje s Finsko, negotovost in anarhijo v mednarodnih odnosih. V kolikor se zdi, da pristaja na gotove mednarodne zakone ali pogodbe pomeni to za Moskvo zgolj sredstvo za izvajanje načrtov o boljševi-zaciji Evrope in vsega sveta ter obenem uničenja evropske kulture.
Finsko naj bi zvabili v past
Oslo, 22. marca. »Aftenposten« opozarja, da so hoteli v Moskvi s svojimi mirovnimi pogoji Finsko samo zvabiti v past. V zvezi s tem navaja list mnenje »Manchester Guardiana«, ki. je zapisal, da bodo v Moskvi le zato uporabili svoje pogoje, da bodo Finsko v daljši dobi popolnoma sistematično podjarmili Ugledni oslojski list se nato bavi z vprašanjem britanskih ln ameriških jamstvenih obljub in prihaja do zaključka, da ima zaradi današnjega dejanskega položaja to jamstvo le ta pomen, da napravi podreditev boljševizmu bolj sprejemljivo. Dejansko bi bilo tako jamstvo čista utopija»
Dr. Göbbels sprejel
cassinske borce
Berlin, 22. marca. Minister dr. Goebbels je v torek sprejel skupino frontnih borcev z bojišča pri Cassinu. ki se pod vodstvom odlikovanca z viteškim križcem polkovnika von Behra mude na obisku v nemški prestolnici.
, Vojaki so podali dr. Goebbelsu izčrpno poročilo o bojih, o bojnih pogojih in o sovražniku v tem odseku južnoitalijan-skega bojišča. Minister dr. Goebbels je s kratkimi besedami počastil junaški boj za Cassino, ki je dobil danes že skoraj legendarni značaj. »Ves nemški narod«, je dejal dr. Goebbels cassinskim borcem, »gleda danes na vas in vaše tovariše ter vam izraža svoje občudovanje in priznanje«. Tudi v nasprotnem taboru se zavedajo izrednega pomena tega boja na italijanskem bojišču, ki se v primeri s celotno velikostjo bojišč bije na izredno majhnem prostoru. Tu je sovražnik zaman poizkušal, da bi z naj brezobzirne išo množestveno uporabo svojega materijala. predvsem letalstva, izsilil odločitev. Pokazalo se je, da s tisoči tonami razstreliva sicer lahko izravna mesto z zemljo, ne more pa uničiti duha onih mož. ki so odločeni, da bodo to bojišče branili z vsemi silami. Povsod na fronti in v domovini, zlasti na področjih, ki jih je prizadel sovražnikov letalski teror, vlada isto prepričanje o pravičnosti nemškega boja in o nujnosti končne zmage ki bo zavladala nad nemškimi sovražniki. Trdno smo prepričani, da se bo zaradi tega junaškega duha, ki enako preveva nemško fronto in domovino, izjalovila uničevalna volja nemških nasprotnikov.
Bivši sovjetsfcS častniki
pred vzhodnimi delavci
Berlin, 21. marca. V nedeljo so govorili pred vzhodnimi delavci v nekem nemškem industrijskem obratu bivši sovjetski polkovnik Malzov in bivša sovjetska letalska častnika Antilo -~ki .n Bičkov. kì se danes v nemški uniformi boi : jo v prostovoljskih oddelki]» "vhodnih c^rodov ^si tiije, lei so bili prej prepričani boljševiki in izmed katerih sta bila oba zadnja celo odlikovana z naslovom »Junakov Sovjetske zveze«, so postali danes ped vtisom nemškega socializma fanatični nasprotniki boljševizma in se borijo za osvoboditev svoje domovine izpod židovsko-boljševi-škega jarma.
Vzhodni delavci, ki so prišli v Reich, da s svojim delom sodelujejo v borbi proti boljševizmu, so navdušeno sprejeli govore teh treh častnikov. Zborovanje je postalo fanatična izpoved osvobodilnega boja potlačenih in zatiranih narodov proti boljševizmu.
Zborovanje je v ruških oddajah prenašal nemški radio. V vseh taboriščih vzhodnih delavcev so organizirali skupen sprejem tedi oddaj.
Hts9 ncssiärvcljea s Stalinovim priznanjem Ba&og&jeve vSade
ženeva, 21. marca. Wash'ngtonski dopisnik »News Chroniclea« javlja, da je- zunanji minister Hull na tiskovni k enf e renči prav jasno pokazal svoje ogorčenje zavoljo Stalinovega priznanja Badogl jeve vlade. Iz njegovega zadržanja in njegovih besed so lahko prav jasno spoznali, da je tako razočaran in nevcljen. Hull je namignil, da bi ga »po vseh obljubah v Moskvi morali prej vsaj vprašati«, namestu tega pa ni Stalin o svojem koraku obvestil niti sredozemskega odbora. Hull pa ne misli niti najmanje na to, da bi sedaj prav tako z imenovanjem diplomatskega zastopnika uradno priznal Badoglijev režim kot novo italijansko vlado. Posledice njegovih izjav bodo, nadaljuje angleški dopisnik, zelo velike, kajti te izjave so v jasnem nasprotju z optimističnimi izjavami po njegovi vrnitvi iz Moskve. Tedaj je dejal, da sedaj niso več potrebna" vplivna področja, zavezništva sil ravnetežja si, sedaj pa vidimo, da je Hull očividno popolnoma napak ocenjeval posledice moskovskih razgovorov.
Po tiskovni konferenci je šel Hull s Stettiniusom in njegovim štabom v Belo hišo, kjer sta se razgovariala o programu, ki ga bo skušal izvesti Stettiniu3 v Londonu.
Mrakva sili Italijane
na pot trpljenja
ženeva, 22. marca. Sovjetsko priznanje Badoglijeve vlade je popolnoma zmedlo politične glave v južni Italiji. Dopisnik londonskega »Observerja« poudarja, da obstoja trenutno resna nevarnost, d?L se bo zaradi tega omajala in porušila »antifaši-stična fronta«. Italijanski liberalci so namreč doslej upali, da bodo našli razumevanje v Angliji in Zedinjenih državah ter da bodo slednje odstavile kralja in zamenjale Badoglija, toda zapadni zavezniki niso ničesar takega storili. Sedaj pa je Moskva Baaoglija celo uradno priznala :n s tem pričela siliti južne Italijane na »pot, polno trpljenja«, ki predstavlja resno nevarnost za novo demokratično Italijo. Dopisnik ob konci, resign'rano ugotavlja, da je pač tudi to ena izmed poti za Italijane.
Angleži naj se umaknejo iz Severne Irske
ženeva, 21. marca. -Newyorški irski tisk ostro protestira, da hočeta angleška in ameriška vlada spraviti de Valero na napačno pot.
»Irish World« piše 17. marca, da doslej niso zamogli v Irski dokazati nikakega nemškega vohunskega delovanja. Tudi v bodoče s tem nlkak:r ni računati. »Gaelik American« ugotavlja, da se bo Irska le tedaj zares utegnila zadržati napram vsem napadalcem nevtralno, če se bodo Angleži, ki so vdrli v Severno Irsko, umaknili, in bo Amerika poslala na podlagi zakona o na/-; ! jemanju jn posojanju orožje in strelivo.
Nov velenapad na London
Nadaljnji ogorčeni obrambni boji na vzhodnem bojišču Velike sovjetske izgube med Bugzm In Dnjestrom — Izja-lovljenje novih boljševiških poizkusov proboja pri Vitebsku — Izgub paini angloameriški napadi na Cassino
Führerjev glavni stan, 22. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo obroženih sil objavlja:
Ob spodnjem ukrajinskem Bugu so sovjetske čete na več mestih zaman napadale. Neko sovražnikovo predmostje smo s protš-sunkom nadalje zožili.
Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se nadaljujejo težki boji z nad-močnimi sovjet. silami. Odbili smo številne boljševiške napade. Sovražnik je imel velike izgube. Naše čete so po nalogu izpraznile mesto žmerinko. Med Proskurovom in Tar-nopolom so močni sovjetsld pehotni in oklopniški oddelki ponovno pričeli napadati.
V	težkih bojih smo uničili 33 sovražnikovih oklopnikov. Tudi na področju pri Brodili bijejo naše čete hude obrambne boje z sovražnikovimi silami, ki so tjakaj prodrle. Posadka v Kovlju je odbila več sovražnikovih napadov.
Južnovzhodno od Vitebska je več sovjetskih strelskih divizij s številnimi oklopniki pričelo zopet svoje poizkuse proboja. V več valovih napadajoče boljševike smo odbili ob istočasni zajezitvi nekega vdora.
Na visokem severu je v kandalaškem odseku hesenska grenadirska posadka nekega oporišča t velikimi izgubami za sovražnika odbila napade dveh sovjetskih strelskih polkov in privedla ujetnike. Na murmanskem bojišču so planinski lovci iz Vzhodne marke z naskokom zavzeli sovražnikovo oporišče ln uničili njegovo posadko.
V	težkih bojih v južnem odseku vzhodnega bojišča se je v napadih in v obrambi
posebno odlikovala rensko-vestf als ka 6. oklopniška divizija.
V Italiji je sovražnik tudi včeraj z največjo zagrizenostjo brez uspeha nadaljeval svoje izgub polne napade na Cassino.
Naše daljnostrelne baterije so med obstreljevanjem luk Anzio in Nettuno zadele sovražnikovo tovorno ladjo.
Mornariške obalne baterije so na Jadranskem morju pred S. Giorgijem obstreljevale dva sovražnikova rušilea, ju prisilile da sta se obrnila, in enega izmed njih zažgale.
Motilnl napadi sovražnih letal so bili v pretekli noči usmerjeni na kraje rensko-vestfalskega področja.
Nov velenapad oddelkov težkih nemških bojnih letal na London je povzročil z mno-žestvenim odmetom rušilnih in zažigainih bomb ponovne obširne požare in razdejanja.
Britansko topništvo je brez uspeha obstreljevalo nemško ladijsko spremljavo v Rokavskem prelivu. Daljnostrelne baterije naše vojne mornarice so nato z vidnim učinkom obstreljevale Dover.
Fissks vojno poročil 3
Helsinki, 22. marca. Današnje vojno poročilo javlja:
Na Oneškem jezeru je močna sovražnikova napadalna skupina prodrla do obale, a smo jo kmalu prisilili k umiku. Naši lovski letalci so zadali umikajoči se skupini pomembne izgube. V letalskem boj'u nad Karelsko ožino so naši lovci sestrelili dve sovražnikovi letali.
Bslfševfšk! mpadi m jnggi vzhodnega bojišča
Berlin. 21. marca. Dne 20. marca je bilo v vseh odsekih vzhodnega bojišča mirno, iz-vzemši krajevne boje ob Narvi, pri Nevelju in Vitebsku. le na jugu so boljševiki vzdržali svoj pritisk, t(/da tudi ti napadi so büi sla-cetnejsi kakor prejšnje dni.
Ob spodnjem ukrajinskem Bugu so pričele nenvTce čete po odbrambi posameznih sovražnikovih sunkov proti sevemozapadnemu odseku predmostja Nikolajeva čistiti na zapadno obrežje prcdrlih sovražnih oddelkov. V zadnjih dneh je bilo boljševikom u'pelo na nekaterih mestih pri Nori Odesi in severnozapadno cd Pervomajska* ustvariti manjša predmestja, kj so bila sedaj s prctisvnki odstranjena ali tako zožena, da so izgubila sleherni praktični pomen.
Na vdomem področju med srednjim Bugom in Dnjestrom sovražnik še ni končal razmeščanja svojih sil in sc zato izostale večje operacije. Le na nekaterih točkah je pritekal proti nemškim severnozapadnim postojankam. V žarišču sovražnikovih nanadov je bi a Zmerin-ka. kjer so poslali boljsÄiki v boj dve do tri d vizije.
Med Proskurovon in Tamopolorn so nadaljevale nemške čete napade za zboljšanje boji ča. V dosedanjih bojih so odstranile sever-novzhodno od Proakurova globlji vdor, ki je cgražal mesto, in so prizadele štirim nadaljnjim sovjetskim divizijam, podprtim z oklepniki in pripravljenim za nnpad. hude izgube. Spodnjcsaški pionirji &o tukaj ponoči prodrli močne sovražnikove zaporne postojanke zavzeli in razrušili edini tamkajšnji mest preko Bega in s tem onemogočili bnlj-evikom dovoz oiačcnj. S to drzno akcijo so bile sovražnikove čete na tej strani reke obkoljene Pri bojih za očiščenje kot'.a so izgnbi'i boljševiki 2000 padlih, 21 oklopnlcov. 117 topov in številno
drugo orožje. Istočasno proti zapadu pod-vzeti napadi med Tr.rnnpo!m in Proskurcvcm sc doveili do zamašitve frontne luknje. V krn-centričnih napadih je nemškim oklopni"kim oddelkom uspelo doseči neki most in ga razrušiti. ohenem pa razbiti izpostavljene sovražne sile. Med temi boji je uničila ali zaplen il renfko-westfalska oklepna divizija v dveli dneh 82 oklepnikov in 57 topov.
Neki turinški oklopni po'k, ki je prav tako sodeloval v napadih pri Proskurcvu in ki je šele nedavno uničil v bojih zapadno od Čerkasov 140 sovjetskih oklopnikov, je zvilal svoje število doslej na vzhodnem bojišču uničenih sovjetskih oklopnikov na 1067, zaplenjenih ali razrušenih topov pa na 1133.
V odseku Kremcmjec—Kovelj je prodrl sovražnik do ceste Dubno—Rrodi. Navzlic 3 do 4 divizijam in številnim oklepnikom mu ni uspelo še nadalje izkoristiti zaradi močnega nemškega odpora vdorov, ki jih je dosegel z velikimi izgubami. V težkih še trajajočih bojih je med drugimi samo neka nemška pehotna divizija uničila ali zaplenila 18 ckiopnikov.
Tudi sredi bojišča so ostali brezuspešni sovjetski napad; severno od Lucka. Na desnem krilu so boljševiki koncentrično pritiskali na Kovelj. Po uničenju številnih oklopnikov je posadka krvavo odbila vse napade in un'čila sovražnikove sile. ki so prodrle v južnem delu mesta. Prav tako so se s takojšnjimi proti sunki izjalovili na južnem robu Pripjetskih močvirij med Stirom in Gornom v vec valovih ponovno izvedeni sovjetski napadi.
Več sto bojnih letal je stalno podpiralo obrambne in napadalne boje na jugu vzhodnega bojišča. Ponovno jim je uspelo zasuti oklopniška če'a z bombami in pri tem uničiti ali težko poškodovati številne oklopnike. napadalne topove in oklepne izvktniiške vozove.
8ojl v pini Italiji
Berlin, 21. marca. Po kratkem zboljšanju vremena v zadnjih dneh so nastali včeraj ponovno na italijanskih bojiščih močni nal'vi, ki so predvsem na področju nettunskega predmestja prekinili že pričeto osuševanje zablatenih bojišč. Tu so bili boji omejeni zgolj na obojestransko delovanje izvidniških in udarnih čet, ki je bilo prekinjeno s srditim topovskim obstreljevanjem, pri katerem tokrat na angleški strani niso sodelovali ladijski topovi. Nemška strme glavna letala so večkrat zasula angloameriške postojanke z bombami težkega kalibra.
V ospredju dogodkov so še vedno boji na južnem bojišču, kjer so Angloameričani po izdatni topn;ški pripravi nadaljevali s podporo oklopniških oddelkov močne in izgub pelne frontalne napade. Težišče njihovih napadov je bilo ponovno v južno-vzhodnem in vzhodnem delu Cassina. Ponovno so zasuli celotno področje, na katerem so domnevali nemške postojanke m odporna gnezda, z morilsko točo železa, ki je vedno znova potresa! a razvaline, šele nato so prešli za močno megleno steno v napad, predvsem južnovzhodno od mesta. Na čelu so bili zopet Izključno Novo-zelajndci. Indijci in Maročani, ki jih je prisilil v boj de Gaulle, dočim so ee Angleži in Američani v teh izredno krvavh bojih omejili zgolj na topniško podporo in napade letalstva. Nemške pcetojanke, ki so se med obstreljevanjem zdele popolnoma opuščene, so nenadoma oživele, ko so prve vrste sovražnih čet prešle v napad, v katerem so na obeh straneh sodelovali tudi manjši oklopniški oddelki. V težišču napada 90 se Nemci mimogrede nekoliko umaknili, ko so pa napadalci skušali predirati za njimi, so naleteli nenadoma povsod na močne bojne skupine. Ker so bili prisiljeni, da napadejo frontalno in brez bočne zaščite, ter nI bilo enotne bojne črte na obeh straneh, so imeli težke izgube. Napad sam je naglo obetal, predvsem zaradi uničujočega ognla nemških metal megle, ki Je z neke vlS-'ne tako zakril sovražnikove kolone in izhodiščne postojanke, da se niso več premaknile z mesta.
Severnozapadno od Cassina je prodrla slastnejša bojna skupina Novozelandcev,
nenadoma pa je bila obkoljena od nemških padalcev, ki so se pojavili iz razvalin. Obupni poizkusi izpada so bili deloma v bojih iz bližine, deloma pa z množestven m ognjem nemškega avtomatskega orožja preprečeni. V večernih urah so se preživeli iz te bojne skupine skušali prebiti. V noči na torek so še enkrat poizkušali izpad, ki pa je bil že v kali zatrt.
V zgodnjih jutranjih urah so Nemci nadaljevali uničevanje te bojne skupine. Tudi več napadov proti višinskim postojankam in razvalinam gradu, kl so jih osvo-j'li nemški padalski lovci in so še vedno trdno v nemški posesti, je bilo skoraj izključno z dobro namerejnim ognjem s pobočij samostanskega griča od nemških baterij razbitih. Angleški poizkusi, da bi na kolodvoru namestili težko topništvo za napade na te baterije, so se izjalovili.
Z ostalih odsekov italijanskih bojišč ne javljajo omembe vrednih vojnih dogodkov.
Uspešno udejstvovanje nemškega letalstva
Berlin, 22. marca. Po močnem ognju metalcev granat je na nettunskem premostju nemška napadalna skupina iztrgala sovražniku južni del neke globeli južnozapadno od Aprilije. Nemško letalstvo je z dobrim uspehom napadalo angloameriške poljske postojanke in topove. Tudi pri Cassimi so bojni letalci ponovno segli v boje na zemlji, obstreljevali v napadih iz nizke višine sovražnikova premikanja in zbirališča njegovih vozil ter mu zadali težke izgube. Sestrelili so štiri sovražnikova letala.
Žrtve letalskega napada na Rim
Rim. 22. marca. Hud sovražnikov letalski napad na Rim dne 18 marca je zahteval po dokončnih ugotovitvah 100 človeških življenj. Nadalje je bilo prav toliko ljudi ranjenih. Pri napadu dne 20. marca so letala poškodovala neko cistercijansko cerkev s škofijsko palačo in še neko drugo cerkev. Prebivalstvo jo imelo 23 mrtvih ter 30 ranjencev, med katerimi je tudi anagnijski škof.
Japonski Imperij preß odločilnim trojem
Govor ministrskega predsednika Toja pred japonskim parlamentom
Tokio, 22. marca. Min. predsednik Tojo je govoril v sredo v japonskem parlamentu. Dejal je, da je sovražnik na Pacifiku izvedel z vsemi silami napade na Mar-shallcve in Marijanske otoke. Čeprav je junaškim japonskim četam uspelo, da so na prednjih bojnih črtah odbile sovražnika, je vendar samo po sebi umevno, da bo sovražnik z nadmočnim vojnim mate-rijaiom še nadalje s pomočjo ofenzive poizkušal doseči neve uspehe. Zato čakajo japonsko cesarstvo odločilni boji, katerih izid bo odločilen za usodo naroda. Danes ni med prvo bojno črto in med fronto v domovini nikake razl'ke več. V tej enotnosti pa je istočasno ključ bodoče končne zmage. Nato se je Tojo bavil s totalno mobilizacijo vseh japonskih sil. Dejal je, da ie bila naloga vlade, da sedaj izvede te ukrepe in da na ta način omogoči vojakom na boi!šču brezskrbno in neovirano izvaianje njihovih operacij. Dejal je. da lahko z veseljem ugotovi, da totalna mobilizacija dežele dobro napreduje. Japonsko letalstvo postaja iz dneva v dan močnejše. Sicer vplivajo ti ukrepi precej močno na življenje prebivalstva, vendar bo vlada storila vse, da bo ljudstvu še nadalje zagotovila nujni življenjski standard. Zaunin-'e Japoncev v vlado .ii daje nove vzoodbude v izpolnjevanju nalog. — O polcžaiu v Evropi je dejal general Tojo, da ie Nemčiji doslei usnelo premaeati vse težave. Danes vodi Nemčija z moén'mi silami elast;čen in uspešen boj. »2el;mo nemškemu zavrarku.« je dejal, »v tem junaškem boiu še nadalje č'm veči "h uspehov.« Ob koncu govora je še kra+ko po-ča=tM napor« posameznih narodov vzhodne Ariie Ni'hovn tesno in uspešno sodelovanje je naiboliše poroštvo, da Američanom 5n An^ežem ne bo u^oelo, da bi še enkrat vdrli na področja vzhodne Azije.
Zas^eae fndifs&e pokraHne pod upravo začasne vlade
To^i'o, 22. marca. V uradni izjavi je ministrski predsednik Tojc ugotovil da bodo indijska ozcm'ja. ki jih bodo med sedanjimi operacijami zajedle narodnoindijske in japonske čete, prišla takoj pod upravo začasne indijske vlade. Tojo nravi med drugim, da je ind:jska narodna armada pod poveljstvom vodie začasne svobodne indijske vlade Boseja skupno z japonskimi četami pričela dolgo pričakovano vkora-kinje v indijsko domovino Dejstvo da so se po poldrugem letu. odkar je bila ustanovljena začasna vlada svobodne Indije razvile indijske čete v močno narodno armado, zbuja njegovo
največje veselje. Radost 400 milijonov Indijcev, ki so mnogo let trpeli pod tiranijo in zatiranjem Angležev, mora biti nepredstavljiva. Japonska hoče popolnoma uničiti sovražnikov vpliv v Indiji jn jo prepustiti upravi indijskega naroda.
Osvobodilna borba Indijcev
Tokio, 21. marca. Subhas Candra Bose je kot vrhovni poveljnik indijske narodne vojske naslovil v torek na ves indijski narod učinkovit proglas, v katerem ga poziva, naj z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, sodeluje v osvobodilni vojni domovine, ki se je priče'a na vzhodni mej! Indije.
»Vsi Indijci, možje in žene, morajo s sistematsko sabotažo,« pravi proglas, »ohromiti angleški in*ameriški vojni stroj in tako učinkovito podpreti našo osvobodilno borbo. Indijski vojaki in častniki, ki ste danes še na strani Angležev, stopite v naše vrste, da se skupno s svojimi brati borite za sveto stvar Vse uradnike pa pozivamo, da na vsak le možen način sodelujete - nami, kajti dolgo pričakovani dan osvobodilne borbe, na katerega smo tako težko čakali, je napočil.«
Nov japonski uspeh v Burmi
Tokio, 21. marca. Po zadnjih vojnih poročilih iz Burme so sedaj Japonci osvojili udi mali obmejni kraj Taugzon. Nasprotnik je zaman po'zkušal braniti Taungzon z utrjenih postojank v oddaljenosti par kilometrov. S težkimi izgubami se je 17. sovražnikova divizija umaknila do reke Maniour, kjer se skuša reš'ti pred naglo prodira-jočimi Japonci, štab divizije z divizijskim poveljnikom na čelu je s plavanjem dosegel zapadno obrežje reke. Japonci so zajeli številne ujetnike.
Tudi v čungkingu
diši po petroleju
Stockholm. 22. marca. Po angleških poročilih so v raznih pokra unah čungkingrke Kitajske odkrili večje vrelce petroleja. Predvsem omenjajo pokrajino Kan&u. Se obsežnejša pa so baje nahajališča v pokrajini Sikang. Odločujoči angleški in ameriški petrolejsfci zastopniki si že zagotavljajo nadzorstvo nad temi petrolej-skimi rezervami.
Povsod v svetovni politiki pričenja precej močno dišati po petroleju. Američani smatrajo petrolcjsko vprašanje kot najodločilnejše vprašanje o vojni in miru.
PsroHSa o letalskem položaju
Berlin, 21. marca. Nemški radio je uvedel poročevalsko službo o letalstvu. Podnevi in ponoči bodo vsi nemški oddajniki vsako uro podajali poročila o tedanjem letalskem položaju.
Ob izpremembi letalskega položaja bo podano obvestilo tudi med temi rednimi vsakournimi poročili. Poročevalska služba o letalskem položaju se prične v torek dne 21. marca ob 18, uri.
: -hrvatsko
gospodarsko sodelovanje
Zagreb, 22. marca. Nemški in hrvatski vladni odbor sta pol predsedstvom ministe-rijalnega dirigenta dr. Reinchardta z nemške stranj in trgovskega, ministra dr. Kaba-sa s hrvatske strani imela svoje 6. zasedanje v Zagrebu. Na sejah, ki so p .tekle v duhu prijateljskega sodelovanja, je bilo ponovno doseženo popolnct soglasje v vs:h aktualnih vprašanjih obojestranskega gospo lanskega prometa. Dogovorjeno je biio zaradi etabav blaga v prihodnjem gospodarskem letu in je bil navzlic vojnim razmeram zagotovljen dotedanji obseg obojestranskega blagovnega prometa.
Petainova p?s3anfea
legijonarjem
Vichy, 21. marca. Petainova poslanica legijonarjem je bila ob zaključku nekega zborovanja okrožnega odbora legije preči-tana v Mont Doru. V njej poziva maršal svoje legijonarje, naj nadaljujejo v smislu njegovih smernic svoje delo na področju socialne aktivnosti in francoske doktrine. Njihovo delovanje mora prežemati ideja nacionalnega prijateljstva, francoske edinosti in borbenosti. To je pot, po kateri zamore Francija ponovno vstati.
Vladna knia v Paragvaju
Madrid. 22. marca. Po vesti agencije »In-formaciones«, je v Paragvaju izbruhnila vladna kriza. Po dosedanjih poročilih &o odstopili zunanji, finančni in prosvetni minister.
Izbruh Vezuva
Amsterdam, 22. marca. Kakor javlja angleška poročevalska služba iz Neaplja, so tokovi lave z Vezuva že zasuli dve vasi. Smrtnih žrtev nI bilo.
NAROČITE SE NA ROMANE DK!
Še vedno aktualni predljgi kmetijskih strokovnjakov
Z besedami, zamisleki in načrti Slovenci nismo bili nikoli niti revni niti skopi. Toda večina je morala vedno ostati na papirju. Ne smemo docela v nič de-vati svoje preteklosti, pokazali smo v enem samem stoletju velik smisel za splošni gospodarski in kulturni napredek, skratka: skušali smo po vseh močeh dohitevati tek časa in se uvrščati vštric z drugimi narodi v Evropi. Toda je pač tako, da majhnemu narodu ni dana širo-kopoteznost, ker tudi njegova skupna zmogljivost daleč zaostaja za zmogljivostjo velikih narodov in njihovih organiza-cij.
Tik pred sedanja vojno je bil zbor slovenskih kmetijskih strokovnjakov. Takratna organizacija je štela 131 članov. O zborovanju, razpravah in sklep.h je bi-
lo potem objavljeno podrobno poročilo z obširno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in nato poslana na najvišja mesta. Kaj nam more takratna resolucija zanimivega povedati? Oglejmo si zahteve, ki so takrat predstavljale naše kmetijske potrebe! Prepričajmo se. ali niso takratne postavke še danes pereče in tudi za oo-
dočnost — mutatis mutandis — potrebne polnega upoštevanja! Saj kmetijstvo ne drvi po poti napredka v polnem galopu, marveč speši počasi, zato bolj temeljito.
Predvsem je takratna resolucija posvetila pozornost izobrazbi kmetskega naraščaja Na meščanskih šolah kmetijskega tipa naj se za strokovni kmetijski pouk namestijo absolventi srednjih kmetijskih šol. Modernizira naj se kmetijska pospeševalna služba, ker bolje uredi položaj uslužbencev kmetijske uprave, zlasti absolventov sadjarskih in nižjih kmetijskih šol. Naši kmetijski strokovnjaki so bili torej v hudi borbi za priznanja in uveljavljen je svojega stanu. Značilna je zlasti zahteva, naj veljajo ugodnosti in prednosti le za one absolvente kmetijskih šel, ki se posvetijo kmetijstvu. Kajti kaj se je dogajalo pred vojno? Naprednejši gospodarji sio pošiljali svoje sinove na kmetijske šole. Revnejši gojenci so imeli celo brezplačno oskrbo in podpore. Ko pa so šolo dovršili so šli k orožnikom ali fi-nanci ali kamorkoli »v kanci i jo«, samo ne k praktičnemu kmetijskemu delu, ki je zaman vp; lo Po 'zobraženem in izurjenem naraščaju. Sele tako lahko razumemo, zakaj je stanovska orsanizacija sloven~kih kmetijskih strokovnjakov štela kcanaj 131 članov, čeprav ie število absolventov bilo noTT-imerno večje.
Kmetijski strokovnjaki so v svoji resoluciji nadalje med drugim zahtevali, naj se kmetijska pospeševalna služba prilagodi čim bolj krajevnim razmeram in potrebam kmeta. Za pravilno vodstvo vinogradov naj se nastavijo vinogradniški nadzorniki v vinorodnih okrajih. Tem naj se dodeli primemo število strokovnih in uradniških inštruktorjev, ki naj vodijo vsa tehnična dela pri obnovi vinogradov. Omogoči naj se z javno pedooro ustanavljanje zadružnih kleti v vseh večjih in važnejših vinorodnih okoliših. Prav fako naj se z javnimi podoorami omogoči ustanavljanje sadn'h skladišč. V vseh okrožjih naj se ustanovijo obvezne kmetijske nadaljevalne šole, na katerih naj predavajo kmetijski strokovnjaki. Okrajni kmetijski referenti nai se n? obremenjujejo s posli pretežno birokratičnega značaja.
Kakor vidimo, so to bili trezni in pametni predlogi. Ako pa že nam. ki nas ie zgolj vihar zadnjih treh let tako naglo oddaljil od mirnih časov, kar čudno in presenetljivo zveni, kaj vse ie bilo treba zahtevati v dobi, ki je že slovela po tolikšnem tehničnem in prosvetnem naored-ku — kaj bo šele rekel pozni vnuk. ko bo med zarumenelimi follanti prebiral take in podobne resolucije naših kmetijskih strokovnjakov!...
Da nas ne bo treba biti sram pred_ svetom in pred bodočnostjo, v prvi vrsti pa zato da nam bo vsem čim bolie. bo treba pri bodočem delu za razvoi našega kmetijstva upoštevati vse tiste naloge, ki jih pred sedanjo vojno nismo izvršili, najsi so bile še tako očitne in pereče. In izpopolniti jih bomo morali. Ni niti ene točke v slovenskem kmetijskem programu bodočnosti, da se ne bi mogli opreti na zgled kmetijstva v drugih evropskih pokrajinah. Vrata k napredku pa vodijo skozi šolo. Kmetijski izobrazbi s pomočjo strokovnih šol, tečajev, poučnih izletov, razstav in podobnih prireditev bo treba nakloniti pažnjo vsega naroda. Slovenci nismo nikakšna kasta za frak in smoking za šimi in tango, marveč skromen narod kmetov in delavcev. Tema dvema stanovoma se morajo čim bolj približati vsi ostali stanovi na ta način, da svoje um0k-" in gmotne zmogljivosti dosledno posvečajo prcsipehu narodne skupnosti. Kar je bilo umetTvh pregraj med mestom in deželo, med trgom in vasjo, morajo v bodočnosti pasti.
po pokrajinske« vojaškem uradu
Vojaški urad Pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslednjem redu:
a)	začasno pokojnino za april 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in preživnino svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od 5. aprila naprej;
b)	preživnino za marec 19*4 svojcem voj
nih ujetnikov rezervne vojske, in sicer: 25. do 28. marca za upravičence iz mesta Ljubljane, 29. do 31. marca za upravičence izven mesta Ljubljane;
c)	podporo za marec 1944 svojcem civilnih internirancev, in sicer: 3. do 5. aprila za upravičence iz mesta Ljubljane; 6. do 8. aprila za upravičence izven mesta Ljubljane;
č) 11. do 15. aprila za zamudnike.
Do 8. aprila bo izplačevanje preko celega dne. Pojasnila za nove preživnine, oziroma podpore se tačas strankam ne bodo daiale, temveč šele po 11. aprilu.
Upravičenci se morajo izkazati z 1. osebno izkaznico; 2. pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, oziroma internacije, pisano po decembru 1943; ako tega nimajo, potem s potrdilom hišnega lastnika (upravitelja), potrjenim od rajonske policijske stražnice (potrdilo obč'nskega urada za one izven Ljubljane), da se dotični član družme še ni vrnil domov: 3. pismenim potrdilom dotičnega upravičenca, ako je osebno zadržan, ali ne more iz drugih vzrokov priti po pristojbine.
Družinam interniranih. priprtih ali kon-finiranih razvrščenih in nerazvrščenih uslužbencev iz o*ebja jugoslovanske države in drup'h javn'h in pomožnih in kakor koli pod državno nadzorstvo po-Savljen'h ustanov prioada od 1. oktobra P43 polovica temeiin;h prejemkov družinskega po-glavaria; isto velia za priložnostne delavce (dninarje, občasne in terminske, pavšalne in nogodbene), ako so bili zaoosle-ni pri državi ali javni ustanovi zdržema ali v presledki vsaj 6 mesecev. Takim osebam ne prinada nobena podpora pri tukajšnjem uradu.
Pokrajinski vojaški urad.
Kratke vesti z vsega sveta
Madrid, 22. marca. Madridski 1'sti poročajo, da je bil prvi tajnik španskega veleposlaništva v Berlinu Oyarzabala s svojo ženo ubit pri neki železniški nesreči v Franciji.
Stockholm, 22. marca. Kakor Javlja »Svenska Dagbaldet« in »Stockholms Tid-ningen«, je prispel v Stockholm dosedanji Badoglijev poslanik v Helsinkih. Ostalo po-slaniSko osebje je že pred par dnevi prispelo na švedsko.
Madrid. 22. marca. EFE javlja iz Wa~h'ng-tona, da se severnoameriški letalski general Russell Wilson ni vrnil z nekega poleta nad Berlin.
Vichy, 22. marca. Francoska poštna uprava bo 3. aprila izdala kolonialno serijo pisemskih znamk. Serija obsega 95 znamk v nominalni vrednosti 445.60 franka. Zanimivo je, da na tej novj izdaj; manjka monogram RF (Repu-blique Fran^aise).
Tokio, 21. marca. Na Indijskem oceanu je japonski ruš lec tako težko poškodoval sovražnikovo podmornico, da se je takoj potopila. Tudi posadka poimornice je utonila.
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat!
Mlada slikariea doživlja pri »vojem poskusu, da bi se uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem ž:vljenju mnoga bridka razočaranja
Ne g:vori tri o fjufcezna
V glavnih vlogah: Heidemarie Hatheyer. Mathlas Wieman i. t. d. Predstave: ob 16 ln 19.15 url Kupljene vstopnice za nedeljsko predstavo ob 15. uri, ki je zaradi alarma odpadla, prežl<r osamo za predstave med tednom do vključno Četrtka.
KINO SLOGA	Telefon 27-80
Nov UFA-Mm bogate in globoke vse Oine. po noveli W Kimm!ch-a z naj-markantnejšiml filmskimi umetniki
NOČ BREZ SLOVESA
Tragična zgodba o usodepolnem srečanju, usodni ljuhezni in zanemarjenem zakonu
Anna Danunann, Karl Ludvik Diehl, Hans Söhnker Predstave ob 15.. 17 in 19 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Napeta kriminalna drama, ki Je pred 15. leti bila senzacija svetovne javnosti
ZADEVA DS. CRAFEN
Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mayen, Rene Deltgen Predstave ob delavnikih ob: 15.. 17 ln 19 uri.
KINO MOSTE
Radi ugodnejših tramvajskih zvez
predstave odslej: Delavnik (razen srede) ob 18,30 Sobota ob 17. in 19. url Nedelja in praznik ob 10.80, 14., 16. ln 18. url
D a ne s :
ZLATA PFAGA
Kundmachung
Wir bringen lo Erinnerung:
1.)	Rind- und KaJbflelcsch gehören unter die bemgsbeechriinktea Lebensmittel nnd dürfen deswegen in Gaststättenbetrieben nur gegen Abschnitte von Lebensmittelkarten nnd zwar nur an Samstagen und Sonntagen abgegeben werden.
2.)	Die Provizialernährungaaiistalt wird jede Woche laufend die an einzelne Person auffallende Flelschmengen mit der Angabe der für die Fleischabgabe in betreffender Woche bestimmten Abschnitte der Lebensmittelkarten bekannt geben.
8.) Die in betreffender Woche n'cht ausgenützten Abschnitte sind als verfallen zu betrachten und dürfen in nachfolgenden Wochen nicht ausgenützt werden.
4.)	Andere Flelschsorten dürfen nur an Tagen verkauft werden, welche ln der Verordnung über die E'nführung der einheitlichen Mahlzeit In dan Gastgewerben und der Regelung des Verkaufes ur.d Verbrauches vom 5. März 1942 Verodn. BI. Nr. 70 19 angeführt sind.
5.)	D e ProvinziaJcrniihrnngsanstalt wird hinsichtlich der Einhaltung dieser Vorschriften strenge Aufsicht ausüben und werden Zuwiderhandelnde strengstens bestraft werden.
Laibach, den 21. März 1944.
Provinzäalernährtingsanstalt.
G o&podavsévQ
= Iz gorenjskega trgovinskega registra.
V gorenjskem trgovinskem registru je bila vpisana tvrdka Karba. mestna lekarna v Kamniku (imetnik Spiridion Karba, lekarnar v Kamniku; tvrdka se bavi s prodajo vsega lekarniškega blaga in s proizvodnjo sodavice). Tvornica tanina Medvode. Josip Mahler & Co je prenehala obstojati kot družba in je odslej Josip Mahler edini lastnik podjetja.
= Pospeševanje svUoffoj5tva v Primer-
ju. Kakor poročajo iz Trsta, so pristojna oblastva za letošnje leto znatno povišala odkupno ceno za svilene kok one, da se na ta način pospeši svilapjstvo v Pri-morju. Med tern ko je znašala lani cena okrog 25 lir, je za letošnje leto določena na 45 do 50 lir. Vrhu tega bo debil vsak gojitelj sviloprejk nakupno dovoljenje za 1 m platna in 15 gramov sukanca brez točk, in sicer za vsakih 15 ka svežih ko-konov. Poleg tega so predvidene posebne nagrade v obliki nakupnih dovoljenj za čevlje za one gojitelje sviloprejk, ki bodo pokazali največje uspehe.
= Organizacije hrvatskega gospodarstva.
Na Hrvatskem je sedaj končana nova organizacija gospodarstva, ki je imela za posledico združitev gospodarstvih zbornic in ukinjenje številnih gospodarskih združenj. Ob ustanovitvi Nezavisne Države Hrvatske je bilo na področju tc države 12 gospodarskih zbornic in 284 gospodarskih združenj. Po okvirnem zakonu z dne 20. aprila 1^42 in poznejšh izvršilnih naredbah so stopile namesto obstoječih zbornic štiri centralne zbornice v Zagrebu, in siccr ena za obrt, druga za industrijo, tretja za trgov:r.o. četrta pa za denarne zavode in zavarovalništvo. Tc zbornice imajo v pokrajini svoje podružnice. Prejšnje zbornice v Osi-jeku. Spl'tu, Sarajevu in Dubrovniku so po-s'a'c podružnice centralnih zbornic v Zagrebu. Prejšnja soBpodar ka združenja pa so bila raz-puščena. Tako je bilo razpuščenih 137 Tbrt-rh združenj, 120 trgovskih združenj, 20 gostinskih združenj. 4 bančna združenja in 3 industrijska združenja. Posle teh združenj So prevzela predstavništva zbornic v posameznih župah. Krnč-no je bilo ustanovljeno vrhovno predstavništvo vseh štirih gospodarskih zbornic, ki izdaja
Razgtes
Spominjamo vas na sledeče:
1.	Goveje in telečje meso spada med racionirana živila, zato se sme prodajati v gostinskih obratih le proti odrezkom živilskih nakaznic in sicer samo ob sobotah in nedeljah.
2.	Pokrajinski prehranjevalni zavod bo vsak teden sproti objavil količino posamezni osebi pripadajočega mesa ob navedbi cdrezkov živilskih nakaznic, proti katerim se oddaja meso v dotičnem tednu.
3.	V dotičnem tednu neizrabljeni odrez-ki zapadejo in se v naslednjih tednih ne smejo izkoristiti.
4.	Drnge vrste mesa se smejo prodajati samo ob dneh, ki jih določa naredba o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditvi prodaje in potrošn>'e mesa z dne 5. marca 1912, Si. 1. št. 70-19.
5.	Pokrajinski prehranjevaln zavod bo vršil nad gostinskimi obrati strogo nadzorstvo o izvajanju teh predpisov, ter bodo kršilci najstrožje kaznovani.
Ljubljana, dne 21. marca 1944.
Pokrajinski prehranjevalni zavod
VfSffe zaveden Slovenec bo podpisal narodna vretifcomw nlstično spomenica.
smernice za delovanje zborn'c in zbornicam podrejenih podružnic ter perdstav ni štev.
— Gospodarske vesti jz Srbije. Beograjska trgovačka banka d.d. bo te dni po\ i "ala svojo delni "ko glavnico z izdajo 50.000 delnic po 200 din. torej za skupni znesek 10 m'!Jonov dinarjev. Vpisovanje sc bo pričela 1 aprila. _ Srbski ministrski svet je odobri! načrt za javna dela v skupnem proračunskem znc-sku 1535 milijonov dinarjev. — Srbski delavci, zaposleni v Nemčiji, so od leta 1941 poslali v domovino 168 milijonov dinarjev prihrankov.
= Proizvodnja pravega pergamenta v Nemčiji. Sredi 14. stoletja, ko se je v Evropi razvila proizvodnja panirja, je pTej zelo razširjeno izdelovanje pravega pergamenta iz živalskih kcž pričelo naglo nazadovati. saj je bil papir iz papirnic mnogo cenejši od pergamenta. Pergament so poznali že v starem veku. Zlasti je bil cenjen pergament. izdelan v grškem Per-gamonu (odted ime). Danes je v Nemčiji samo še ena delavnica, ki izdeluje pravi pergament, to je 75 let stara tvrdka Wildbrett v Mühlhausenu (Turinška). Pravi pergament (ki ga ni zamenjati perga-mentnim papirjem) se tudi danes izdeluje predvsem iz telečjih kož. Uporablja se še v knjigoveznicah, v zadnjih desetletji pa tudi za izdelovanje senčnikov ori električnih svetilkah. Ker pergament tudi v stoletjih ne razpade, je posebno primeren za važne listine. Tako so še danes iz pergamenta listine, s katerimi se podeljujejo važna odlikovanja (n. pr. viteški križec železnega križa).
= Fridcbivanie zemeljskega plina v
Italiji. V zadnjih let h se ie v Italiji v izrednem obsegu povečalo pridobivanje zemeljskega plina, zlasti v Severni Italiji, kjer so b li odkriti novi izvori zemeljskega plina v Apeninskem pogorju. Ker pred-tavlja italijanski 1 zemeljski plin dcoTaj čisti metan, se je njegova uporaba naglo razvila, ne samo v industriji kr t pogonsko gorivo, temveč tudi v premetu, kjer jc v veliki meri nadomestil bencin. Potrošnja zemeljskega plina sc jc zlasti povečala v zadnjih dveh letih, ko so bili zgrajeni obsežni cevovodi, med katerimi je najvažnejši cevovod za Milan. Lani je bila potrošnja zemelj-fkega plina že trikrat večja kakor v letu 1941, tako da se je.v dveh letih poirojila. Omrežje cevovodov so v zadnjem času nadalje razširili.
Bel&vski vestnih
Na tem mestu sme že opjtovano opozorili na važnost in veliki pomen prollkomu. nističnih predavanj za de.avstvo. Nj h p> men je v enaki meri v tem, da je delavstvo dobilo zanes-jiv pouk o pravih ciljih komunizma, kakor tudi v dejstvu, da je delavec s^m pregledal svoje vrste in sp,znal, da nikakor niso talco okužene od kcinuni-inii, kakor hoče to prikazati tolovajska agitacija. Naše delavstvo se namreč že nekaj let ni moglo sestajati, da bi se iz.en d:la spoznalo ln se pogovorilo o sve_ih t:.£nj"h. Predavanja jim po raznieron.a dei-en času temeljit3 odtujitve nudijo spet p.i.ožn st, da se zbirajo k resnični in pametni presoji svojih teženj, da pesiužajo predavanja s/o-jih tovarišev in da se kasne-je po.a: go> ore o vsebini predavanj.
Spričo prejšnje odtujitve je imela prevratna agitaciji k.aj lahko delo, ko je postavila trditev, da je vsak delavec že zaradi svojega poklica nujno opredeljen levičar in celo komunist. Prej ni bilo nikogar, ki bi prepričljivo razjasnil stvar in pokazal na zlaganost te enačbe. Zloč nska agitacija pa se ni ustavila same pri tej trditvi, marveč je iz nje izvajala, da mo.a pravi in zave Ini delavec biti odločen nusprctn k narodnostne ideje, sovražnik vl;d.ijočega reda in pripadnik svetovne revolucije. Vse to so komintemski eksponenti obesili kot dolžnost našemu delavcu in kdor se je Ie nekoliko upiral temu načitnemu aa.trup-Ijevanju, so ga ctznačih za izdajalca, ki pljuje v lastno skledo ter ruši vzajemnost delavskega sloja.
Pod takimi obtožbami je marsiklo klonil, saj ni imel prilike, da bi se dal poii&ti. ker je komunistična strahovlada med delavstvom onemogočila vsako izmenjavo misli. Kdor je mislil, da mera v prvi vrsti gledati na to, da tudi kot delavec oetane zvest svojemu narolu in jeziku, so ga proglasili za nazadnjaka in šovinista, kdor je vedel, da mora tudi delavec bdti jV^staš domovinske ideje, so ga zasmehovali kot starokopit-neia.
Pod stalnim obdelovanjem klene na koncu koncev tudi najmočnejši duh, tako je klonil tudi marsikak delavec, ne, ker bi verjel zlagani agitaciji: marveč ker si n' .T.ogel pomagati. Ni verjel zlaganega nauka, pač pa se je vdal nasilstvu, kajti igitacija ni Sledila z zmerjanjem, proklet-stvj ln psovkami. Brezvestnim pridigarjem svetovne revolucije ni bilo nič lažjega, kakor vreči poštenemu človeku v lice: izda alee, plačanec, s'uga k-pl'al'zme, hl~pe izkoriščevalcev in k?r je Se t"leih psovk.
delovni človek je bil brez obramba i
proti tej agitaciji, ki je vsakemu samostojno mislečemu delavcu segala po njegovi oseonj časti tei*ga izpostavljala zasrnehu in obsolbi njegovih lastnih zaslepljenih tovarišev. Marsikdo je umolknil in se uma.l:njl spričo takega organiziranega besa in namerne zlobe. To je zločinska agitacija tudi hotela doseči. S tem je zamašila u. ta poštenjakom, da so hujskači Imeli prosto pot in so ee lahko razmahnili.
Tek je bil polciLaj, ki je našemu delavcu prinesel nczasluženi očitek, da je nosilec komunistične kuge. Alio bi izvedli podrobno statistiko, bi se gotovo pc3cazaIo, da je delavski sloj gotovo manj udeležen na hribovskih tolcvajstvih kakor drugi sloji. Delavski sloj je Hal iz svojih vrst p.ibližno enak ali celo še manjši odrtotek prevratnih in razbojniških del zmrzne že v kak.r vsi drugi sloji, ki se jim tudi ne more olitati, da so nosilci komunizma.
Res pa je, da je bil delavec dosti bolj izpostavljen agitaciji in da ni imel niti prilike, niti možnosti, da bi se b i učinkovito upiral komunistični strahovlali, ki se je šopirila do lanske jeseni po nsših tovarnah in obratih. Kakor smo uvo loma omenili, je ta doba minila in se ne bo več vrnila. Strahovlada komunistične agitacije je za velino st-rta in s tem je tudi delavstvu dana p i-]ika, da svobodno " r : zgla'cl ja in prese j a svoje težnje, ne da bi nad njim visela neprestana grožnja komunističnih nasilniketv.
Po dolgi, mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeui soprog, oče, brat in stric, gospod
trgovec in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 24. t m. ob 11 dopoldne iz hiše žalosti, Zalog Stev. 39, na farno pokopališče v Dev. Mariji v Polju.
Zalog, 22. marca 1944.
Žalujoči: DANICA, soproga; MIRKO, ZVONKO, JANKO, otroci; ln ostalo sorodstvo.

4*5 milijona lir za reveže in begunce
je lani razdelila škiBfska dobrodelna pisarna
Ljubljana. 22. marca.
V	torkovi številki smo objavili kratek splošen pregled o ogromnem in koristnem, res narodnem delu, ki ga je v preteklem letu opravila škofijska dobrodelna pisarna v Ljubjani. V današnjem članku naj navedemo še nekaj podrobnosti z raznih panog njenega udejstvo-vanja.
Najvažnejša podporna akcija, ki jo je Škofijska dobrodelna pisama izvajala že od začetka svojega poslovanja, je bila preskrba oblačil in obutve revežem in internirancem Po 8. septembru lanskega leta je postala celo njeno glavno delo. Ljublanskim revežem se je pridružila ve'ika množica beguncev, ki so morali tako naglo zapustiti domove, da se niso mogl; niti obleči. Letno poročilo škofijske dobrodelne pisarne ugetavlja, da ni bilo malo takih, ki so prišli v pisarno prosit pomoči v tako s'abem stanju, da so dobesedno visele cane z njih in jih je b'lo treba kar v pisarni obleči Podobno je bilo s perilom. Begunci po večini niso imeli s seboj nobenega perila in se nekateri celo po dva meseca niso mogli preob'eci. saj so premnogi od njih mogli pred komunističnimi tolovaji rešiti le golo življenje.
Škofijska dobrode'na pisarna je priredila pe Ljubljani nabiranje stare obleke, obenem pa ie nakupila večjo množino novega blaga in čevljev. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta je izdala za nakup neve cb'eke in čevljev nad 700.000 lir. Pokrajinska uprava ji je pomagala s tem. da je bistveno skrajšala postopek za nabavnice, ki so jih zatirosile dobrodelne in socialne ustanove. Razen za na-bavn:ce je morala pisarna poskrbeti tudi ja ob'aè'lne točke, ker so begunci z dežele izgubili vse 5vo:e oblačilne karte. Od novembra 1943 do konca februarja letos je vložila do 2000 prc'enj za nabavnice in za 2700 oseb pre "nje za ob'ačiIne točke. Oblačilna akcija se je morala deliti v nakupova'ni. pisarniški in ob'acilni oddelek. Ob'ačilnica je organizirala Üub'janske gosne, da so breznačno izdelovale perilo Izdelak so ga okoli 2000 kosov. Večje število bal stare ob'eke so poslali na rodeželie pogorc'cem in v internacijska taborišča.
V	L'ubl:ani je škofijska dobrodelna pisarna razde'i'a med begunce in ljubljanske reveže: mokm okrog 2500 kosov stare obl"ke in 1950 kosov nove. ženskam okoli 3300 kosov Mare in 500 kosov nove obleke, otrokom pa nad 4300 kosov stare in okoli 200 kosov nove obleke. Samo v mesec'h ianuarju in februarju leto'n'egä leta je razde'ila mo"kim 3334 kosen' oVačil. ženrkam 369 kosov. za otroke 106
in 806 kosov pre""'tih odej. kocev, fla-n»'a5tih rjuh in brisač. V šoli na Ledini je od srede decembra do srede januarja prejelo -er'!o 312 beguncev, zgornjo obleko 139 be-juncev, novih čevl;ev 23 parov, starih pa je
' . popravljenih 20 parov.
Vzporedno je teklo nabiranje pribora in k urrnjske posode Begunci niso imeli svojega pribora, v javnih kuhinjah ga tudi ni bilo na razno'ago. Prošnje za pribor in kuhinjsko posalo so prihajale tudi s podeželja. Zani So se j">n!male ljudske kuhinje v Novem mestu na h'a< ku v Logatcu in Borovnici Zbiranje pribora se je prav lepo obneslo Nabrali so 724 loncev, 324 kožic in kastrol. 256 krožnikov, 174 k*vnih skodeVc 18 pokrovk 30 zaiema'k. 4270 žlic, 450 nožev. 1945 vilic. 34 kozarcev m razno drugo posodo. Večino posode in pribora je pisarna že razdelila med potrebne.
V	Ljubljano se je zateklo tudi mnogo premožnih beguncev. Ti ne potrebujejo podpor, pač pa prosijo za pov?j'!a da bi se mogli poživljati in vzdrževati. Mnogim je pomagala
škofijska dobrodelna pisarna, ki jim je iz lastnih sredstev dajala posojila, drugim pa je poskrbela posojila pri denarnih zavodih Iz lastnih sredstev je dala škofijska dobrodelna pisarna beguncem 183.098.50 lir posojila, pri denarnih zavodih pa jim je poskrbela posojil za 400.000 lir. Zadnje čase se oglašajo v pisarni številni begunci, da bi dobili posojila za nabavo obleke, orodja in živine, da bi mogli za silo začeti na domu zopet s kmetovanjem. Potrebe pa &o tako ogromne, da pisarna sama ne more ustreči vsem prosilcem. Potrebna bo posebna javna akcija, da se vsem tem omogoči z dolgoročnimi posojili vsaj zasilno kmetovanje. ko se vrnejo na svoje domove.
Odsek za intern i ranče je deloval le do konca septembra. Pošiljal je v taborišča pakete z živili, obleko, zdravila in podpore v goto^ vini, podpiral njihove družine z blagom in gotovino. Po večmesečnem delu se je sestavila evidenca intemirancev, konfiniranih in vojnih ujetnikov Posebno skrbna pažnja je bila posvečena otrokom, katerih starši so odšli v internacijo, in zapuščenim sirotam. Po posredovanju 'kofa so mogi: ostati otroci interniranih staršev v Ljubljani, če so starši v to privolili končno pa je škof dosegel, da so se mogli vrniti iz taborišč vsi otroci in tiste ženske, ki niso zagrešile kaznivih dejanj Vsem tem je škofijska dobrodelna pisarna nudila pomoč v hrani in obleki, jih pošiljala na lastne stroge domov, otroke pa je odda'a v razne zavode Konec leta je vzdrževala v zavodih 43 otrok.
O vseh podpirancih se je vodila posebna evidenca Ker je v Ljubljani več podpornih ustanov se je med glavnimi podponvmj zavodi sklenil dogovor, da izstavi mestni podporni zavod vsem prosilcem posebno podporno knjižico, v katero vpisuje vsaka jrodporna ustanova vse prispevke prosilcu. Tako je preprečena možnost, da bi kdo pri raznih podpornih ustanovah prejema! preveč podpore na račun potrebnejših Pri vseh podpornih ustanovah je danes tako stroga kontrola, da je bilo mogoče ugotoviti le malo primerov, ko je prejemal jjodporo prosilec, ki je ni bil vreden in ne potreben
Podružnica škofijske dobrodelne pisarne v Novem mestu se je organizirala v decembru. Hoče nuditi jiomoč beguncem v Novem mestu in drugim potrebnim v okraju Novega mesta m Kostanjevice. Vodstvo podružnice je v rokah župnika Jožefa Smolč ca Organizirali so že oblačilni, stanovanjski odsek in odsek za ljudsko kuhinjo Oblačilni odsek je priredil v Ncvem mestu zbirko obleke in obutve, iz Ljubljane j5a je prejel nekaj blaga in perila. Ljudsko kuhinjo so uredili v Kondri-čevi hiši. kjer je prenočišče za ženske. Moški so nastanjeni v Rokode'skem domu. V decembru je podružnica v Novem mestu prejela iz rrsame v Ljubljani 100 000 lir.
Škofijska dobrodelna pisama podaja zaključno naslednji obračun svoiih dohodkov in izdatkov v lanskem letu: Dohodkov je imela skupno okoli 5.111.000 lir. izdatkov pa okoli 4.474 000 lir. Dne 31. decembra je razpolagala s 636 000 lirami. Med dohodki imajo največji delež darovi škofa (okoli 2.545.000 lir), precej pa so nabrali po denarnih zavodih, župnih uradih. konferencah, darovih neimenovan;h itd (okoli 1 843 000 lir). Med izdatki se je največ potrošilo za splošno podporno akcijo v Ljubljani (okoli 1.099.000 lir), za begunce (okoli 933.000 lir) za oblačilno akcijo (okoli 706 000 lir), za podn'ranje intenrrancev in njihovih družin (702 745 lir) in drugo. Proračun za leto 1944, znaša po sedanjih skušnjah okroglo osem milijonov lir.
Z lepim vresnemm se f e zaigcf© ©Mefwaiife zciElJe — Skrbi
in teiave naših vrtnarjev
Ljubljana, 22. marca.
V ugodnih htih se začenjajo dela na vrtovih že konec februarja. Čim je zemlja kopna in se osuši, je že čas za prve setve na prostem. Letos je bil februar premrzel, s7ana premočna, da bi bilo obdelovanje mogoče. Prva dva marčno dneva sta sicer kaza'a da se bo vreme naglo izboljšalo, nato pa je začelo snežiti in je bilo obdelovanje vrtov zopet od-kčeno tja do 10. marca, ko je sneg skonnel.
Prejšnjo seboto so se pojavili na vrtov'h prvi de'avci in delavke, če ne štejemo tisfh, ki so skušali izrabiti lepa dneva ob začetku marca. Ta teden se dela že na vseh vrtovih v Trnovem. Krakovem, Mostah, na Brinju, v Š ški in drugod. Trnovčani m Krakcrvčani med tem pridno ogledujejo svoje tople grede ki že zelenijo. Nežne rastlinice najrazličnejših
sejemo počez, druge pa navadno ▼ vrste. Med korenje, ki zelo dolgo kali, lahko po6ejemo berivko, nekateri jo pose jej o tudi med peter-šilj, čebulo in grah. Tako je zemlja popolnoma izrabljena. Berivka ne ovira razvijanja glavnega pridelka, ker je že po štirih petih tednih godna za nabiranje.
Z delom na vrtovih so postale skrbi vrtnarjev posebno pereče. Glavna potreba je sedaj nabava semena in gnoja. Večina zelenjavnih semen se dobi, večje je pomanjkanje semenskega krompirja in fižo'a. Nekateri pridelovalci so lani shranili potrebne količine semenskega krompirja m fižola, morali so ga pa pozimi, ker ni bilo drugega izhoda, porabiti za hrano. Tudi tisti, ki še imajo kakšno zalogico, bi raje imeli za seme uvoženi krompir.
Težave so letos velike tudi z gnojem Težko se ga dobi. razen tega pa je zelo drag. Gnoj sc tako naglo draži, da ga n'hče ne more več kupiti preko najnujnejših potreb. Ker
se prodajanje zelenjave pri prevelikih režijskih izdatkih ne izplača, obenem pa so domače potrebe vedno večje, kupuje večina obdelovalcev le toliko, da za silo izhaja. Nekateri že nekaj let zaporedoma niso več gnojili tako» kakor zemlja zahteva Sčasoma se bo zemlja j popolnoma izčrpala in jo bo kasneje težko ' spraviti zopet v redno stanje.
Kljub vsem težavam in skrbem so obdelovalci vrtov veseli, da je zme konec. Sedaj se bo zanje začelo redno življenje, ki jih bo sicer utrujalo, naužili pa se bodo vs-ij dovolj svežega zraka, ki ga marskod v zatohlih stanovanjih ni. Na vrtu. med razvijajočim rast! njem pozabijo na druge skrbi in se mimogrede od-počijejo živce. Letos bodo gojili sadike in , vrtnino še s posebno ljubeznijo, saj predobro ! čutijo, «la zahteva čas od nj h maksimalni napor. Minua zima jim je bila v mars katerem oziru v pošteno svarilo, da ni dobro prehitro izprazniti zalog, čeprav se rwnuj.ajo še tako dobri kunci
Kako letijo bombniki
vrtnih sad'k krepko p^gan'ajo pod zabito steklenih oken. Ko bi bilo vreme toplejše. b: ble sadike že godne za zračenje. Utrjevanje mladih rast'in'c je važno, ker se bodo le dobro utrjene pravi'no in krepko razvijale.
Sedaj sejemo na prosto korenje oeteršalj, berivko špinačo, grah in čebulo. Med temi je na;zahtevnejša špinača. Brez ob'nega in dobrega gnojenja ne bo pridelek spinace izdaten. Nekoliko mani občutljiva je berivka ki zahteva dobro zemljo in tudi primerno gnoja. Peteršilj korenje in čebula ne marata svežega gnojenja, kvečjemu le gnojen :e s I kompostom. Grah tudi ni posebno delikaten, j Zanj vemo. da zahteva manj dušicnat h gnojil kakor druge rastline, ker srka dušik iz zraka. Vse te rastlinice pa hočejo dobro obdelano in preTahljano zemljo. Berivko in špinačo '
Na vprašanje, kako so form" rani anglo-ameriškl bombniki pri svojih dnevnih in nočnih napad.h, odgovarja v nekem članku nemški vojni poročevalec Heinz Ickhardt. že dolgo tega so se Angloamerčani zedi-niF, da bi naj britske bombniške jate napadale ponoči, ameriške pa podnevi. Ta delitev se začenja že pri gradnj« letal, ki morajo v skladu s tem, da-li letajo v dnevni svetlob: ali v nočni temi, biti opremljena z različnimi !nstrumenti ter razpolagati s posebnimi zmožnostmi. Običajno poskušajo Amer čani izvajati svoje dnevne napade v skupinskem poletu. Del tev je pri tem sledeča: Najmanjša bojna enota ameriške zračne sile sestoji iz treh letaL To enoto imenujejo »element«. Dve takšni enoti torej šest letal, sestavljata roj (flight), potem sledi eskadra s tremi roji ta 18 aparat', ki jo imenujejo tudi »skupino« (gro-up). števila letal je razumeti brez rezervnih aparatov, ki letijo s skupino vred 'n se v primeru, da kakšno letalo v njej izpade, uvrsti na njegovo mesto. Tri skupine sestavljajo k:nčno brigado, a poed ne brigade se v zraku družijo v oddelke, Ki jih navajajo vojna poročila.
Za način poleta obstoje posebna pravila, ki se jih ob njegovem začetku običajno tudi drže, a j-h v pr meru spopadov seveda ne morejo vedno upoštevati. Nemški lovci in obrambno topništvo povzročajo tedaj pač zmedo v odielkih, ki se morajo razdeliti v neredne skupinice. Roje posamezne skup ne označujejo v skladu z nj hovim položajem med poletom kot vodilni, visoki in nizki roj. Poedini roji letijo v medsebojni razdalj 50 do 90 m, 'n. sicer visoki roj desno in niže za vodilnim rojem, nižki roj pa na levi in nže za visokim rojem, tako da se drž' vod Ini roj središčnice. Višnrka razlika znaša kakšnih 300 m. Ta razporeditev se ponavlja v brigadi in p: tem v celotnem oddelku» ki začobi na ta način močno strelno silo. Brzina, s katero se premikajo ameršk! bombniki, znaša 300 do 400 km na uro. Znaini t p »Boeing 17« razpolaga z brzino nekaj nad 300 km.
Ker so četveromotorniki navzlic svoji veliki strelni sili izpostavljeni srditim napadom nemških lovcev, vodijo Američani nekaj časa sem na svojih poletih tudi lovce s seboj, in sicer lovce, ki razpolagajo z rezervami kuriva in imajo daljši akcijski radij nego navadni lovci. Da se Američani tako krčevito držijo poletov v zgoraj omenjenih zvezanih formacijah, je zavoljo tega, ker se na ta način še najbolje izravnava ranljivost njihovih bombnikov v tako zvanih »mrtvih kotih«. Nekaj časa so vlekli zato s seboj celo nenatovorjene četveromotorne bombnike kot »obrambne zračne križarke«. Ti se pa kot lovska zaščita baje niso izkazali.
Ker ponoči poleti v tako strnjenih formacijah, kakršnim dajejo prednost Američani, niso mogoči, nastopajo britska bombniška krdela v tako zvanih »bomb-niških tokih«. Prav tako kakor nočne oddelke vodijo tudi te bombniške toke vodilna letala. Briti imenujejo te aparate »stezosledce« in so s tem prevzeli neko domislico nemškega letalskega orožja iz 1. 1940. Nemško letalstvo je govorilo tedaj o »prižigale h luči«. Tehnične naprave stezosledcev so posebno bogate in če izmislimo, da merejo izvidna letala tudi ponoči napravljati neoporečne fotografske posnetke iz zraka, si lahko predstavimo, s kakšnimi navigacijskimi instrumenti in ciljnimi pripravami razpolagajo vodilna letala. Bombniški tok torej ni strnjena formacija, temveč je v resnici nekakšen nepretrgano tekoči tok, ki se Txwnika v valih proti svojemu smotru. Da pa je nemška obramba sposobna tako jiodnevi kakor ponoči zadajati nasprotniku največje izgube ter ga ovirati pri strnjenem odmetavanju bomb je med drugim razvidno iz pisma, ki so ga našli pri nekem ujetem ameriškem letalcu in ki pravi: »Focke Wulf 190 je nedvomno najboljši lovec na svetu, a protiletalsko topništvo strelja tako prekleto gosto, da bi lahko ustavil aparat in pristal na tem.«
Letala kzt povzročitelji oblakov
Ljubljana. 20. marca
Včasih moremo opazovati na nebu povsem svojevrsten vremenski pojav nastanka oblakov po letalih. Prav gotovo se je marsikdo vprašal o vzrokih po-tanka teh oblakov ki se razvijajo tik za le ali. točno po njihovih sledeh, spočetka kot nit tanki, nato pa vedno debelejši in kodrastih oblik.
Mikroskopsko drobni prašk: saj, ki jih na milijone in milijone izlofcsjo v zrak motorji letal, so izredno higroskcpski. To se pravi, da se okoli njih vodne pa^e (voda v plinastem stanju), če lih je le dovolj v zraku, zelo h'tro združujejo v drobne kapljice ali tudi v snežne kri-tal-čke, sestavne dele oblaka. Ob do zanikanju primernih praškov, tako zvarih kon-donzacijskih jeder v ozračju, se oblaki kljub nasičenim param ne morejo pojaviti. tako da je prah v zraku za naše vreme in s tem za naše življenje bistvenega pomena.
Ce lete letala v primerno vlažni plasti, se na izločene praške takoj »vsedajo« drobne kapljice in mord^ tudi kri Malčki. S prisotnostjo prahu dobijo tako vodne pare priliko pretvoriti se v tekoče, odnos-no trdno stanje, kar j m pa drug-d zaradi pomanjkanja kondenzacviskih jeder ne uspe Verje'no so oblaki sestavljam iz vodnih kapljic in ne iz krntalov. Tvorbo kaoljic ne ovirajo niti nizke temperature pod —20 stopinj Celz ja ki jih v vi.ì'nah nad 5000 metrov ledno opazujemo. Okoli higroskopskega prahu se namreč voda v
splošnem rajši nretvaija v tekoče, tako zvano podhiajeno stanje ko- Da v trdno, v kristale. Za tvorbo Dravi ino izgrajenih snežnih kristalov ie namreč potrebno dosti več eneifeije kot za tvorba enostavnih kaDÌjic.
Pojav podhlajene vode se nam zdi nekam tuj in neverjeten, mogoče nerazumljiv. Vendar ga v vremenu vedno iznova opazujemo, in je tudi za vremenske pojave bistvenega pomena Fizik Tammann je celo razvil teorijo, da se lahko voda, kakor tudi vsaka druga tekočina, tako močno podhIad;, da se pologoma zgosti v trdno, popolnoma homogeno snov brez kristalnega ledu. Lahka tekoča tekočina postaja torej z nižanjem temperature vse težje tekoča in se polagoma popolnoma strdi. Podhiajeno vodo so oj>azovali najrazličnejši fiziki jn meteorologi. Tako je znani fizik Fahrencheit sjDOznal že leta 1724. da moremo popolnoma mimo vodo podh!ad;ti. Gay-Lussac je pokazal, da se moire čisto mirna voda nodhladdti celo na —12 stopinj Celzija, če je pokrita s plastjo olja.
Ob zaključku naj bo omenjeno, da se človeku ne bo nikoli jx>srečil-) v poljubnih vrrmensk h prilikah povzročiti večje množine umetnega dežja, pa čeprav bi se mu s podobnim prahom jx»srečilo narediti najgostejše oblake. Za pojav padavin so namreč jsotrebne volike množine vodnih par. kar j>a opazujemo le v nekaterih več ali manj izjemnih vremenskih s;tua"ijah
Dr. M. C.
Nova Turčija
Novi vodja stolice za zemljepisje v Kel-morajnu, ki je bil, preden je zasedel svoje sedanje mesto, 8 let profesor za zemljepis v Ankari, je v kelmorajnskem zemljepisnem društvu pred kratkim imel prede vanje, v katerem je svoje poslušalce seznanil z geografskimi razmerami na Turškem. Nova Turčija, je d:-jal predavatelj, je izšla z stare Tuié'je, čepiav obsega samo tretjino svojega nekdanjega ozemlja ter irna le štiri petine svojega nekdanjega prebivalstva. Čeprav je Turčija v balkanski in svetovni vojni izgub la znatna ozemlja in tudi del prebivalstva, si je vendarle opomogla s tem, da je postala narodna država, v kateri živi danes le še 10 odstotkov ljudi k: ne govore med seboj turški. Večina Neturkov so Kurdi, ki spi h nimajo svoje kulture in se zavoljo tega vtapljajo v tuiški narodni skupnosti.
V zemljepisnem pogledu je Turčija zelo zanimava dežela. Anatolija je visoka ravnica, ki jo obdflja venec visokih gora Značaj dežele je stepn. Čeprav leži ravnica zelo visoko, se vemiar odi kuje po tem, da ima top1 o poletje in razmeroma m lo zimo. Turčiia lež: približno na isti širinski stopnji kakor Neapeij. Zaradi tega je dežela zelo prikladna za poljedelstvo, zlasti za pridelovanje žitaric. Pridelek zrnia je v Turčiji tako vel:k, da preostane nekaj žita za izvrz. Anatolija ni prikladna za litnico ter mera uvažati zrn-ie. že od nekdaj so v nižinskih predelih Turki sejal"' žito in ječmen, dočim so na višinskih ozemljih golili ovce in koze. Zelo dobro rode na turškem ozemlju lešniki, katere prideluje Turčiia v tako ob Ini meri, da jih rahko izvaža.
Več turških mest stoji na baz^ltni podlagi. Tudi Ankara je na takšnem temelju. V obmorskih kraj'h je prebiva'stvo gostejše naseljeno kakor v notranjosti. Obrežna naselja kažejo prav intenzivne pr mere vrtne kulture, dočim uspeva v za-padnih predelih izvrsten turšk; tebak ter grozdje z nezraatimi jarodami. To grozdje daje sloveče sultan'ne. Ob severnih predelih Črnega merja uspeva koruza peleg mandljev in drugih južnih sadežev. V južnih kraj'h raste bombaž, ki prav izdatno krile domače potrebe. Ovce dajejo Turčiji potrebno volno. Tudi sladkorne pese pridelajo v Turč ji dovolj za lastno potrebo. Ponekod gejijo tudi svToprejke, tako da Turčija glede uvoza svile ni popolnoma odv sna od Inozemstva. Vse naštete panoge gospodarskega življenja so po več:ni delo turških reformatorjev v novi repu-bl:ki.
Turčiia razpolaga tudi z nekaterimi rudami. V severoz" padnih predel h kopljcrio črni in rjavi premog, na vzhodu pridobivajo železno rudo ter krom, ki je važen za proizvodnjo jekla. Kroma ima Turč:ja več nego za lastno potrebo ter ga lahko izvaža. Turška republika se ie v zadnj h 20 letih dobro opremila z železniškim m cestnim omrežJem. Tudi v pogledu ljudske izobrazbe so bHi dosežen' lep' uspehi. Poleg stare univerze v Carigradu n-sta^a novo vseučilišče v Ankari, mnogo pa je tudi drugih visokih Srl, da ne omei^no srednjh uClišfi -in srednjih šol. Da so Turki napravili Ankaro za prestolnico, so bili meroda jni poetični nagibi, kajti Cari<-grad je zaradi oddaljenosti od drugih turških dežel v nevarnost5, da ga lahko kdor koli odreže od Turčije,
Veri K&rìtzkyfzvì v srunrüa
Onemeli smo nad novico, da si preminila, draga Vera. Saj ni dolgo tega ko si b la še vsa nasmejana v naši bližini. Na Žalah, kjer smo Te krepili, sta objo-kcrvala Tvoio smrt dobri soprog in hčsr-kica Mi ja. Klicala in gladila Te je. a Ti nisi čutila, da Te božajo te male ročice. Vsa si bila odeta z rožami, ki si jih inHa toliko rada. In nato — stali smo in Te gledali kot bi Te hoteli prebuditi iz strinja. Bilo je tiho in mirno, le ptice pevke so se oglašale in oznanjale prve pomladanske dni.
Velika množica Te je spremljala na Tvoji poslednji poti. Srčno dobra si bila in plemenita. Čeprav Ti je usoda prekrižala pot in Te postavila na drugo, težsv-nejšo, si bila močna in trdna. Vse si voljno prenašala in pokazala, da znaš stati možu ob strani tudi v teh razmerah Kot mravlja or'dna si bila vedno p-r^ravl;ena pomagati, kdor koli Te je prosil u«lug. Izčrpala si se in klonila, morala si leči,. Bolezni pa nisi hotela priznati. Do zadnjega si bila s smehom na ustih, zato nas je vest, da si umrla, tako hudo pretresla.
Komaj čakam poletja, da se bom zoret odpoč la in razvedrila pri Tebi. si dejala ge. Milici. Izpolnila se Ti je želja, toda našla si počitek tam. kjer jih spi večno spanje že toliko in toliko. Zapustila si nas. v naših srcih bo pa ortal snomin na Tebe, draga Vera, neizbrisen. — Kunejeva
KULTURNI PREGLED
Anton Erjavec
Knjižica na 116 straneh z naslovom »M 1 a -d o s t n i plameni«, ki jo je pravkar izdala Družba sv. Mohoria kot 120. zvezek Mohorjeve knjižnice, nam kliče v spomin enega ijrmed j>czabljenih epigonov naše Modeme, dominsvetovskega pesnika Antona Erjavca. Štiri in trideset let po njegovi zgodnji smrti je pesnikov ožji mladostni prijatelj dr. Ivo Čes-n i k izbral iz Angelčka. Doma in sveta in Zvončka nekaj čez osemdeset Erjavčevih pesmi, jim pridružil še primere njegove pripovedne, es-ejske, in recenzentske proze ti?r izpopolnil vse to z odlomki pisem ki mu j:h je Erjavec pisal v letih 1903 do 1908: prav za prav najosebnejši dokument o tem. v poeziji tako malo osebnem in življenjsko intimnem poetu. Uvod v »Mladostne p'amene« si delita dr. Ivo Česnik kot pisec kratkega življenje^ pisa in prof Janko Moder, ki ie v esejsko spisane m sestavku orisal in oceni' slovstveno delo Antona Erjavca.
Leta 1887. rojem Anton Erjavec je umrl že februarja leta 1910 na Velikem Losnju. kamor je šel iskat zdravja Niti ne 231etnega duhovnika, ki je nekaj mesecev pred tem pel novo mašo se je lotila sušica, in preden ga je mogla sama ugonobiti, mu je pljučnica naglo pretrgala kratko spredeno nit mnogo obetajočega življenja.
Anton Erjavec je imel za s'ovstveni razvoj na razpolago samo šest let. od šestnajstega do dvaindva setega leta. Premalo, da bi se ob svoji, nikakor ne izredni, vendar pesi.iško nedvomno znatni nadarjenosti razvii v pesnika prvovrstnega pomena, kakor sta bila takisto zgodaj umrla njegova vzornika Kette in Murn.
(In če mislim na izredno pesniško nadanenost, se jwedvsem spominjam Arthura Rirobauda, ki je z 19. letom že dovršil svoje pesniško delo. čigar odločilni vpliv na franer^sko poezijo nadaljnjih 50 let je pojav evropskega pomena.) Anton Erjavec je eden tistih drugovrstnih pesnikov, ki so umrli premladi da bi nt mogli upati v njihovo višjo rast. dasi nimamo zanjo nobenih drugih znakov, kakor nekatere obetajoče nastavke v mladikah njihovega dela. Bil je eden izmed izrazitih epigonov, kakor jih je vse polno na pokopališč :h slehernega slovstva. Če nam delo resnično velikih pesnikov vzbuja zaupanje v zivl'enje in prepričanje o smislu umetniške tvornosti, nam delo epigonov, ki 60 umrli mladi, zapušča melanholičen vtis kakor nedozorelo sadje, ki ga je prezgodaj stresel jesenski veteT. Neki pesnik jih šteje med »bro-dolomce v slovstvu« in pravi: »Koliko je ne-srečnežev, ki so trudoma in z veliko ljubeznijo zgradili ali ponosno galijo ali vitko jadrnico, ali počasen čoln, toda — čeprav jim je uspelo, zajadrati z njimi srečno na morje, so brž zadeli ob skalo ali na plitvino, ali pa so splavali v daljavo in se za vedno zgubili v meglah obzorja « Teko je zajadral v slovstveno življenje tudi Anton Erjavec. Slovstveni zgodovinarji ga omenjajo samo med epigoni Moderne njegovo pesniško delo bi ležalo še nadalje v pozabljenih plasteh starih literarnih obzornikov, če bi ga zdaj ne obudila prijateljeva pozornost. V isti knjižnici, kjer so izšle jjesmi Leopolda Turšiča in Joža Cvelbarja »o se dvignil? kvišku »M'adcstni plameni« Antona Erjavca. Tudi njegovo izbrano delo ni odkritje, kakor ni bilo delo omenjenih dveh in še drugih pesni-
kov iz stranske linije, vendar je prav da dobivamo v knjižnih izdajah tudi tako pozabljeno cvetie s pesni "k h njiv. Bio pa bi želeti, da bi se izkopala iz starih revij kvalitetno ce'o pomembnejša jroezija nesn'kov ki niso niü dir izda'i-Tričnih zbirk, na trtimer Vlad Levstika, Mi'ani Puglja Antona Novačana i. dr
Slika nam kaže dokaj neizraziti, vidno bo-Ichasti obraz mladega duhovnika, ki sedi za mizo in bržčas piše kako svojo pesem Zasanjane oči strme nekam v daljavo, preku papirja in mize. kakor bi iskale v nedoločnem prostoru oblikujočega duha v stihe ubran.h misli in zgo'ceva'e v pesniške podobe temna kao-rična, vrveča čustva Ne življenjepisec n ne delo samo nam ne moreta novedati kaj več o pesnikovem notranjem ž;vljen;u. o duhovnih bojih in protislovjih, iz katerih napetosti raste vsaka pomembnejša slovstvena stvaritev Če se zopet spomnimo Rimbauda ali pa Baudelaire in Verlaina vidimo, da je silna umetni rka gor-kota njihovih pesmi odsev vel kega življenjskega ognja, ki jih je notranje ožarjal in presvet-ljeval. Nič t-kega ni opaziti pr- tem epigonu Žunanč;ča. Kette ;a. Muma Sardenka -n Cankarja. Mladost ob Savi blizu Ljubljane semenišče in bogoslovje, nekoliko načtanosti v domačem in v tujih slovstvih, posebne simpatije do kmečkih j>esnikov Burnsa Koljccva in Šev-čenka nadarjeno jiosnemanje Zupančičeve me. trično in metaforično vabljive poezije, toda brez njenega doživljaj kega in motivično pestrega bogastva, posebej še br?z vzomikovega Erosa, po' Ketteju se ogledujoča refleksivnost in pri Alcksandrovu le površno dojeta mstikal-nost in domačijstvo — to jc nekai potez, ki tvorijo Erjavčev pesnišk: profil. S'ccr na najde bra'ec v MMrovi z znanstveno rredornostio 9pisani študiji domala vse kar je mogoče j30-vedati o Antonu Erjavcu. Pomemben je »predvsem kot ud duhovnega plemstva, ki ga
je pobud ila moderna in zvesto ob njej Janez Evangelist Krek«, piše Moder. »Kot tak je bil tudi najvidnejša tedanji dominsvetov6ki pesnik. Premajhna izrazna izvirnost in nadarjenost mu niso dale da bi zrasel v zrelega pesnika, kajti v njegovi liriki je ves čas čutiti napredovanje in zdrav razvoj. Gotovo mu je bila odjjrta še lepa pot. Zato ga ne moremo postavljati ob stran Ketteja in Murna, ampak ga moremo ocenjevati le kot bežen utrinek, ki je ugasnil, ko bi se moral ravno razgoreti v najlepšo luč.«
Pesmi so razdeljene v dva dela Prvi obsega Erjavčevo poezijo iz let 1904 do 1911. drugi pa otro ke pesmi Med obema deloma ni posebno očitnih razločkov, zakaj tudi v prvem delu so pesmi, ki bi se lahko po naivnosti čustev in preprostosti izraza uvrstile v dnigi del in narobe, vendar je ločitev zaradi preglednosti dobra in t*>trebna Med pesmimi v prvem delu so najznačilnejše nekatere razpoloženjske pesmi, opevi narave in duševnih stanj, vendar so vsi ti motivi brez osebnih poudarkov, skoraj že brez osebne bane, tako da — posebej še spričo očitnih znakov modernističnega epi-gonstva — ni mogoče govoriti o Erjavčev pesniški individua'nosti. Tako je takrat pela cela vrsta na "i h liričnih škrjančkov. Vzlic vsej ma-niri pa je v takih pesmih, kakor so na primer »Ekstaza«, senet »Drayctin Kette« »Vest« itd. nekaka osebna formulacija tiste mladostno ne-izkipcle romantike ki se ie pri Erjavcu družila z zahtevo po »umetnosti zlatega pomladnega jutra, ko zakipi življenje v blesku in sijaju . Mlada :n lepa. zdrava in resnična bodi naša umetnost« (iz recenzije Lahove »Vaške kron:ke«).
Antor Eriavec ie bil nedvomno oeT!;rko nadarjen, dasi n: jjokazal nič takega da bi občutili v njegovi poeziji skrivnostni drget večne pcaiüc lepoti. .Razvoj talenta, kar ga je
imel, je ovirala jroleg stanu in njegovih oz'rov ter mimo tega, da je življenje premalo doživljal, tudi miselno-čustvena negotovost. Omahoval je med romantiko in realizmom, ves zajet v teoloko-filozofski študij si ni umel izkrčiti poti v svobodno mistiko, ki bi mu nemara najbolj ustrezala in v kateri bi se naprej izčistil njegov premalo orig'nalni in premalo pretehtani pesniški izraz. Erjavčeva proza zaostaja za poezijo, primeri esejev in recenzij pa kažejo, da bi utegnil v tej smeri ustvariti kaj več. Pisma, ki so tudi objavljena v odlomkih, so zanimiv prispevek k duhovni biografij"' slovenskega študenta v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno.
Franc KotniV P^esnec
(Etnolg XVI-1943)
Naš narodcslovec si je tokrat zad2l težko, a že nujno in zanemarjeno nalogo, dognati pomensko vsebino velikonočnega kruha :n velikonočne butare. Avtor izhaja od dejstva, da nekatere besede za velikonočni kruh rabijo tudi za velikonočno butaro; in to razlaga tako. da je velikonočni kruh dobil ime po drobnem pecivu, ki je bilo privezano na velikonočno butaro, kakor razne preste, upcgnjenci. podob-njaki, medenjaki in popoprani kruhki Obešanja teh kruhkov na velikonočne butare ni mogoče zanikati. Smela pa je domneva, da bi kdai naši očetje vezali na te butare kar veliki velikonočni kruh. imenovan presnec, presmec, presene, prasenc. began ca-gibanica, potica, povitica td Če v Innski četrti »obešajo veliko velikonočno preste (Osterbrezel) na butaro«, je ta izoliran primer zs nas malo važen Gotovo p« je zelo važno, da jicnekod pravijo velikonočn butari kar na-avnost presne c. kar pomeni prav za prav ^ruh iz presnega testa
Kvoniha
*	Poenostavljeni jedilnik v Bolgariji. Bolgarske restavracije so prejele navodila, da smejo cd 10 marca dalje oddajati samo po eno jed svojim gostom.
*	španske citrene za Slovaško. V Bratislavi pričakujejo v prihodnjih tednih večji dovoz citron iz Španije. Doklej je bila eitrona na slovaškem trgu reJek pojav.
*	Novi župan v Bratislavi. Bratislava dobi v najkrajšem času novega župana. Za to funkcijo je izbran dr. Oplustil, član Hlinkove stranke, županu bodo pomagali štirje svetniki slovašKe ter dva svetnika nemške narodnosti, tako da bo razmerje prebivalstva v Bratislavi ponazorjeno tudi v novi občinski upravi.
*	Švica zvišuje cene za živino, svrcarsire zvezne oblasti so sklenile zvišati ceno zi-vini za 10 do 25 stotnk švicarskega franKa pri kilogramu. Zaenkrat boöo razuko P-a-čevali iz posebnih blagajn za rzenacevanje cen, tako da povišek ne bo zadel direktno potrošnikov. Pač pa bodo morali nositi potrošniki stroške za zvišanje svinjskega mesa, ki se je podr ž: lo za 15 stotink švicarskega franka pri kilogramu.
*	Angležem primanjkuje delovnih stl v poljedelski stroki. Angleški m:n;ster ^a kmetijstvo Hudson je govoril pred kratkim o angleški kmetijski prozvo-nji v seaanj. vojni ter je izjavil, da bi Anglija poireco-vala še nadaljnjih 280.000 ha njiv za preskrbo svojega prebivalstva. Vendar pa tega sveta ne more obdelati, ker že od lanskega leta primanjkuje delovnih moči za obdelovanje zemlje. Angleški kmetje so prejeli poziv, naj napno vse sle, da Pedo domača polja čim več rodila. Poljska dela bo treba opraviti z n- biranjem prostovoljnih delavcev tuoi med meščani.
Iz LjsiMfane
u— Nov grob. Druž.no Klopčarje-v o je za vedno zapustila njena nenadomestljiva mati. Zemski ostanki pokojnice počivajo na Žalah v kapelici sv. Frančiška, od koder bo pogreb v četrtek ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v mira počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Poroka. V nedeljo popoldne sta se poročila g. Mare Berlot, nadporočnik, in gdč. Štefanija šime, poštna uradnica. Priči sta bila gg. Jože Derganc, stotnik, in Južina Franc, pol. poročnik. Poročni obred je bil v viški župnijski cerkvi. Bilo srečno!
u— Osebna vest. V Imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ul-ca 10, je bil vpisan g. Zore Rudolf.
u— V Ljubljani so umrli od 10. do 16.
marca 1S44.: Ob'ak Karolina roj, Artač, 75 let, gospodinja, Cesta na Brdo 4; Grohar Ivana, 53 let, modislinja Mestni trg 9; Pievnik Matija, 77 let. sprevodnik državnih železnic, Vodmatska ul. 16; Čeč Marija, 32 let, postrežnica, Vidovdanska c. 9; Ojstriž Marija, 87 let, zasebnica, Streliška ul. 25; Žagar Frančiška roj. V.'ius. 76 let, vdova nadučitelja. Bleiwei-sova c. 9; Erman Helena roj. Brajda. 74 let, zasebnica, Aleševčeva ul. 38; Povše Zofija rej. Bervar, 56 let, vdova tiskarni-škega delavca. Ribniška ul. 4; Skok Je-ra, 32 let. služkinja, Japljeva ul. 2; Ri-felj Jožefa, 83 let, služkinja, Japljeva ul. 2; Sajtl Agata, sestra Rudolfina, 41 let, šolika sestra Vidovdanska c. .9; Wissiak Amalija roj. Grčar. 69 let, vdova železniškega delavca, Poljanska c. 16; Kovačič Breda, 5 let, hčerka inženjerja Pokrajinske uprave, Cojzova c. 9; Pačnik Antonija, 71 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Žagar Alojzija, 81 let. vdova žel. delavca, Vidovdanska c. 9; Dimnik Angela roj, Skubec, 39 let, žena čevljarja. Litijska c. 39; Kos Marija roj. Korenčan, 69 let, zasebnica Mencingerjeva ul. 75; Oblak Jakob, 80 let, delavec tobačne tov. v pok., Tržaška c. 109; Jerin Jernej. 61 let, mizarski pomočnik, Vidovdanska c. 9; Ko-ritcky Vers roj. F ur lan, 43 let. žena zasebnika, Gosposka ul. 9; Meznarič Alojzij, 43 let bivši delavec, brez stalnega bivališča: Krcdar Frančiška roj. Japelj, 77 let, zasebnica. Sv. Petra c. 74; Rape Ljudmila, 47 let, učiteljica. Medvedova ,ul. 10. — V ljubljanski bolnici so umrli; 'Bayer Alojzija roj. Kcprivec, 90 let, vdova drž. uradnika. Medvedova 12; Lavrič Frančiiška. 70 let. bivališče neznano: Pire Franc, 28 let, posestnik, umobolnica na Selu; Skvarč Josip. 64 let, žandarmerijski narednik v p.—domobranec, Rožičeva ul. 31; Zorrnan Andrej, 54 let. trgovec, Celovška c. 34; Gilly Katarina roj. Skerbi-nec, 78 let. vdova pošt. uradnika. Peru-škova ul 21; Lenarčič Franc, 20 let, Vna-nje gorice 21; Zmc Jožef, 34 let. železničar, Tacen; Rus Jožefa roj. Košišek. 62 let, preužitkarica, Žužemberk 120; Novak Franc. 69 let, posestnik, Želimlje; Oven
Jožef, 18 let, sin posestnika. Žalna 33; Boh Jože, 14 let, sin posestnika, Ig 15 pri Ljubljani; Benčič Jože, 5 mesecev, sin bančnega uradnika. Vodovodna c. 40; Lov-še Anton, 6ü let. strojnik. Poljanski nasip 40; Močnik Pavel, 1 leto. sin skladiščnega delavca, Bohoričeva ul. 33; Ro-dič Frančiška roj. Zabjek 55 let dnina rica, Kapiteljska ul. 4; Verhovec Janez 82 let, kovaški pomočnik, Jenkova ul. 3, Grom Friderik, 86 let, zasebnik. Dolenjska c. 14; Svab Viktorija ■ roj. Lokar, 25 let, žena brivskega mojstra. Markonijeva ul. 18; Pucihar Franc, 64 let, posestnik, Ig pri Ljubljani; Ogrin Matija, 58 let, upok policijski stražnik. Bolgarska ul. 17.
u — Zanimiv vremenski pojav. S svojevrstno munavostjo nas je presenetila letošnja pomlad takoj v svejem začetku Prvi pomlaaansk' dan je bil delno sončen, vendar proti večeru precej vetroven. Ozračje se je shiadilo in živo srebro je ponoči spet zdrknilo za 2 stopinji pod ničlo. Jutro je bilo sveže teda jasno in sončno, širna ravan ljubljanske kotline se je kopala v sonči::h žarkih, da so se po njej ostro zari-savale mehke sence in svetlobe. Nekako ob 10. dopoldne so kljub jasnemu neba pričeli nenadoma naletavatj kakor ptičj: puh rahli, a kar precej veliki snežni kosmiči. Padali so sprva pereoko, proti 11. uri pa so se zgostili in so snežinke padale že tako n agosto, da se je cestni tlak orosil Snežinke so naletavaie kar naprej, sonce pa je zlatilo njihovo pot, tako da se je očem nudil pester pr zor sinjega sveda pre-prežen z rahlimi puhastimi meglicami, v žoltih sočnih žarkih pa so snežinke padale, se tcpil: !n kopnele... Pomlad je tu!
u— Preimenovane ulice. V skladu z novim položajem je mestna občina ljubljanska te dni preimenovala nekatere ulice. Cesta Viktorja Emanuela je prevzela zopet svoje staro ime in se znova imenuje Bleiweisova cesta. Nekdanja Tyrševa — sedanja Bleiweisova cesta se sedaj imenuje od glavne pošte do železniškega prelaza Dunajska cesta, od prelaza naprej pa Ciril-Metodova cesta. Nekdanja Masary-kov cesta — sedanja Cesta Soške divizije — se po novem imenuje Cesta 800 let Ljubljane.
u— živilske nakazn'ee so se zaradi dražjega tiska in papirja nekoliko podražile in sicer osnovne na 0.50 lir, za dodatke ročnim delavcem na 0.40 lir, za otroke do 3 let pa na 0.50 I t, na kar opozarjamo upravičence, da pravilno pripravijo denar zanje, ker so te dni raznašalci pričeli z dostavo živilskih nakaznic po hišah.
Izšel je
asarčev roman Dobre knjige
V dovršenem prevodu Vladimirja Levstika prinaša Dobra knjiga ta mesec zanimivi roman znanega francoskega pisca Octava Aubryja.
NAPOLEONOVA
VELIKA LJUBEZEN
(MARIJA WALEWSKA)
Naročniki DK laliko dvignejo novi roman ob običajnih poslovnih urah v naši upravi v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim romani dostavljajo na dom, bodo tudi marčevega prejeli te dni, ako ga še niso.
Kdor na Dobro knjigo ni naročen, lahko dobi Aubryjev roman v naši upravi ali v kateri koli knjigarni po ceni 13.— lir za broširano in 28.— lir za vezano knjigo.
KOSOV SALON, PREHOD NEBOTIČNIKA
UMETNOSTNA RAZSTAVA
SLIKARJA LOJZETA PEKKA
u— Ustanove Roberta Kollmanna so
razpisane in sicer za revne slepce 20 mest
v skupnem znesku letnih 16.800 lir in za ubožne ljubljanske trgovske uslužbence 14 mest v enakem znesku. Prošnje je treba vložiti do vštetega 1. maja t. 1. Vse podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v prihodnjem x Službenem lirtu« in iz razglasa, ki je nabit na občinski deski mestnega poglavarstva.
u— Pomladanska dela na vrtu in sadovnjaku prinašajo popoln uspeh, ako se izvrže v pravem času. Zato vam služi »Delavni koledar za vrt ;n sadovnjak«, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge.
u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je darovalo učiteljstvo I. dekliške meščanske šole v Ljubljani v počastitev spomina pokojne gospe Marije Ojstrlš 250 lir. Najlepša zahvala!
7

Oh'f k s fronte. V torek popoldne se je pripeljalo v Celovec posebno odposlanstvo prostovoljcev div'zije »Velika Nemčija* na dvodnevni obisk koroške dežele. Na kolodvoru so odposlanstvo sprejele celovško organizacije z godbo nemške mladine s Hrvatskega, ki re pravkar mudi na Koroškem. Včeraj jih je sprejel nadomestni gauleiter, nakar so si orledali razstavo: Koroška 1200 let meina dežela Rajha.
Smrt ugledne Tržičanke. Po kratki bolezni je v Bistrici pri Tržiču na svojem domu preminula na dan sv. Jožefa popoldne ob 14^4 uri go>spa Ivanka Vrabiič, roj. Mrače, soproga všjega sodnega oficiala v pokoju, v starosti 71 let. K zadnjemu počitku so jo položili na tržiškem pokopališču 21. marca ob 17. uri. Pokoin'ca, kl je bila v Tržiču splošno znana po svoj "m milem značaju, zapušča užaloščenega soproga Gregorja Vrab ča, višjega sodnega oficiala v pokoju. Z možem ie s skromnimi sredstvi lepo vzgojila in preskrbela svoje hčere Pavlo, ki je učiteljica v Mirni peči na Dolenjskem 1n poročena z ugled- '
nim trgovcem g. Adolfom Remčem, Ano, poročeno s kenj. majorjem g. Milošem Pavlovičem v Zagrebu, Marijo por. Juri-šič, Olgo, ženo profesorja g. Stanka Janeža v Ljubljani, hčerko Ljudmilo in sina Slavka, cand. tehnike. Naj počiva m rno, njenim dragim naše sožalje!
premiera Gersterjeve opere »Enoch Ar-den« je bila včeraj, v sredo ob 18. uri v celovškem gledališču, ki spet redno nadaljuje svoj spored.
Kuharski tečaj v koroških obratih. V mescu februarju so priredili v raznih industrijskih obratih na Koroškem huharske tečaje, kater,h so se v prostih urah udeleževale v obratih zaposlene žene in dekleta. Tako je bil n. pr. v Volšperku kuharski tečaj, ki je imel 91 gojenk. Posebna zasluga teh tečajev je, da so se mlade kuharice seznanile s sodobnimi recepti.
Obsojen nasilnik. Zaradi javne nasilnosti in nevarne grožnje se je moral v Celovcu zagovarjati 30-letni Franc Jelenko iz èt. Lovrenca na Pohorju. Bil je uslužben kot konjski hlapec pri nekem kmetu v Lavan-tinski dolini, kjer so bili zaposleni tudi vojni ujetniki. V decembru se je spri s paznikom in ga napadel. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora.
S štajerskega
Zaprisega Spcdnještajerske mladine bo
26. t. m. Ta dan stopijo dečki in deklice letnika 1930 v novo obdobje. Prirejene bodo primerne svečanosti za mladino in starše.
Na zborovanjih v Kamnici m Limbušu sta govorila mariborski okrožni vodja Girstmayer in okrajni načelnik Strobl. Prvi je opozarjal na potrebo, da se obdela vsa plodna zemlja in s tem zagotovi prehrana Drugi pa je orisal vojaško in politično stanje v petem letu vojne, nagla-šajoč. da tvorijo vojaki, delavci in kmetje neomajljivo enoto in so jamči zmage. Zaključil je z besedami: »Naša naloga je, da v nezmotljivi veri v Führer ja izpolnimo svojo dolžnost «
V	Zagorju je bil sklican običajni mesečni zbor, pri katerem so p.edvajaii film o lepoti starih in novih nemških mest. Po obravnavi važnih krajevnih vprašanj je krajevni vodja Holzner govoril o splošnem položaju in o požrtvovainosti, ki jo mora vsakdo pokazati v sedanji orjaški borbi.
Druga številka vojaškega časopisa »Steirerland«, namenjena Spodnještajer-cem. prinaša glavni prispevek izpod peresa prof. Baia pod naslovom * Sprehod po starih mariborskih ulicah«. Prof. Ras uvaja čitatelje v zgodovinski razvoj mesta ob Dravi. Šef voditeljskega urada II. časti zadržanje spodnješiajerskih vojakov. Vrstijo se poročila, športni del. humor in zabavne zgodbice.
Z viteškim križcem je bil odlikovan nadlovec Karel Riesle, sin rudarja iz Ko-walda na Štajerskem. Z železnim križcem I. in II. stopnje je bil odlikovan desetnik Franc Vollmeier iz Selnice ob Dravi.
V	Gradcu je umrl po dolgem trpljenju državni pravdnik dr. Ivan Trstenjak. Na lastno željo je b:l upepeljen.
V	Laškem je bila ob veliki udeležbi pokopana 77-letna gospa Alojzija Masteno-va. Pogrebci so pršli tudi iz okolice, zlasti iz Celja. Pred hišo žalosti je v imenu krajevne skuoine izpregovoril dr. Brau-chart. ob grobu pa v imenu rodbine zet dr. Suette, okrožni vodja. Pokojnica, ki Je
dala življenje sedmim otrokom, je bila odlikovana s srebrnim častnim materinskim križcem in je preživela več let v hši svoie hčerke v Deutschlandsbergu.
Nezgode. 50 letna Florjana Saturjeva iz Ribnice na Pohorju je padla z lestve in si zlomila več reber. — 15 letni Jožef Jera-novič je bil v mariborski okolici napaden od hudega psa in ima nevarno rano na desnici. — 43 letni kovinar Štefan Mandl iz Razvanja si je pri padcu zlomil ključnico. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Trsta
TTžsSka zgodovinska ra®i»Kovanja. Te
dni je izšel nov zvezek tržaškega »Arheo-grafa«- k: obsega skoro 500 stradi in ki vsebuje številne dragocene zgodovmsKe razprave. Med njim: je omeniti predvsem razpravo Atilia Tam ra o razn h zanimivostih s k'nea 18. stoletja v Trstu. Njegova razprava obsega okoli 450 strani. V njej so objavljena p sma P. A. Pittonia, znanega furlanskega funkcijonarja,- ki je vod'1 tržaško policijo v zadnjih česetletj h 18. stoletja.
PoseHne spremebe v Trstu. V febiuarju je bilo v Trstu 43 posestnih spi emernb. Skupna vrednost nepremični je 1 832.720 L. Od tega pride 105.550 lir na nepremičnine v mestnem središču, 1,727.170 lir pa na 40 nepremičnin v predmestjih. 800.000 lir je b lo izplačanih za nepremičnine v Istrski ulici, 188.000 pa v Barkovljah. Bilo je tudi v februarju šest primerov hipotečnega kredita v skupnem iznosu 1,050 000 lir.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 56 letna Josipina Curina-Juriševič, 68 letna Adela Simčič vd. Simoni, 68 letna Frančiška Furlan, 82 letna Joeipina Mer-vin. 70 letni Alojz Nanut, 57l2tni Josip Simčič in 64 letni Peter Kainero.
Zaradi preuapolnjenosti avtobusa Trst-Gorica je ustavljen promet z vmesnimi postajami. Prostore si je treba že vnaprej zagotoviti. Avtobus odhaja še nadalje iz Gorice ob 7.50, iz Trsta pa ob 13. uri.
Preimenovanje Korza. Nadaljevanje Car-duccijeve ulice, ki je predstavljalo zadnji del Garibaldijevega Korza, je bilo poimenovano po psatelju Alfredu Ori ani ju.
Specialist »vežnih vrat« zajet. V Trstu se je pojavil v zadnjem času neki moški, ki se mu je posrečilo oslepariti več ljudi. Njegovi triki so sloneli na poznanju raznih poslopij z več vhodi, tako da je pri svojih goljufivih nakanah lahko izginil skozi druga ali tretja vežna vrata, dočim je oseba, s katero se je dogovoril glede domnevne kupčije, lahko brezuspešno čakala nanj ure in ure. Tržaška polcija je zajela sedaj 26 letnega Itala Filipia, po rodu iz Zadra, stanujočega v Trstu. Prizna! je, da je osleparil Maro Esina za pet litrov olja, Jolando de Pase in Mario Ferrari za 1000 l:r, pa še polno drugih sličnih goljufivih zadevščin ima na vesti. Med drugim sta postala žrtev njegovega trika tudi dva ljubljanska študenta. Filipa so prepeljali v zapore v ulici Nizza.
žrtev burje je postal 331etni Avrelij Me-deot, ko je bil na službeni poti na tovornem vlajku železniške proge Krm in—Sv. Iv n ob Nadiži. Zaradi močnega sunla burje sa se zaloputnila vrata uslužbenčeve utice na tovornem vlaku in je dobi] Mtdeot poškodbe na obeh rokah.
Iz Gorice
Nova avtobusna zveza Gorica—Romans.
Te dni je uvei la prometna druiba Ribi v Gorici dnevno prevozno avtobusno službo iz Rcmansa v Gorico. Nova zveza je namenjena predvsem delavcem podjetja T e chino, ki dela na račun Todtove orga.izi-cije. Avtobus odhaja iz Roman a ob 7 zjutraj, se ustavi v Gradiski ob S či ter v Fari! Iz Gorice pa odhaja ptpcldne ob 16.30.
Spremembe v avtobusnem prometu Trst— Gorica, Zaradi tehtnih razlogov je vzpostavljeno iirektno obratovanje na avtobusi' progi Cc. 'ca—Trst br.z vmes vili p.s.aj Iz Oorice odhaja avtobus ob 7 30 m odhai •. iz Trsta ob 13. Ukinjen je lokalni pr:met ter vstopanje na doseJanjih vr.ie^n.h postajah.
Smrtna k°sa. V svojem stanovanju v Gorici v ulici Cascino št. 8, je umrl dr. Iv-n Grusovin, star 54 let. Prikojnik je bil v Cortei zelo znan. Bil je čian goriškega združen ja vojnih ranjencev in poha-cljencev.
štandreški delavec je izgnii. 37'etri delavec Aldo Gubana, ki stanuje v S'am irežu št. 271, se je odpeljal zjutraj s kolesom k nokl svoji teti, ki stanuje v Po gori. Pri teti je bi! eno uro, na kar se je odp-lj^l nazaj. Odtlej nj za njim nobenega sledu.
Tatovi odnesli 41.000 lir. 4file:na Antonija Gebet iz Manzcnijeve ulice 16 je odšli od doma. Ko se je zvečer vrnila domov, je opazila, ('a so bili v njenem stanovanju nepovabl eni tuji gostje. V temni slutnji je šla pogiedut svojo ročno torbico, v kateri je imela shranjenih 41.000 i ir. R-čnn tea-frea je bila prazna. Vlomilci so se prikradli v njeno stanovanje s ponarejenim^ ključi. Obvestila je o tem varnostne organe, ki poizvedujejo za drznimi zlikovCi.
Beiež met*
KOLEDAR
četrtek, 23. marca: Jožef Oriol, Felagi-ja, Oton.
DANAŠNJE PRIREDITVE K'no Matica: Zadeva dr. Crippen. Kino Sioga: Noč brez slovesa Kino Union: Ne govori mi o ljubezni.
DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Ciril-Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ubtar, Se-lenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 19. ure do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 23. marca ob 18.: Lepa Vida. premiera. Red I.
Petek, 24. marca: Zaprto.
*
Danes v četrtek ob 18. uri bo v Drami premiera Canicarjeve »Lepe Vide«. To je njegovo najbolj poetično odrsko delo. V njem odkriva pisatelj svet domišljije, sanjsk; svet hrepenenja. Naša Drama se bo oddolžila spominu 25 obietnice smrti velikega pisatelja, ki je dal naši dramatiki vrsto odrskih del, z uprizoritvijo te njegove 1-rične igre. Osebe: Lepa Vida — šaričeva, njena mati — Kraljeva, Polja-nec — Jan, Mrva — Debevee, Dioniz — Bitenc, Damjan — M. Skrbinšek, Dohnar — Gregorin, Milena — TJkmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar, študent — Starič. Režiser: C. Debevee. Scena: A. Gerlcv čeva. Kostumi: Dagmar Kačerjeva (prvič).
OPEKA
Četrtek, 23. marca ob 18.: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Petek, 24. marca: Zaprto.
*
J. Gregore: »Melodija srca«. Opereta v treh dejanjih. Napisal H. Stepančič. Osebe: Arnič — Zupan, Silva — Mlejnikova, Vera — Barbičeva, Anda — Sancinova, Katja — Japljeva. Gizela — Slavčeva, Viktor — P. Kovič. Amalija Mirtičeva — Go-rinškova, Mari ja Bari liceva — Bučarjeva, Zvonko Okretič — M. Sancin Ala Bari-ličeva — Poličeva. Milavski — Milčinski, Marjana — Koširjeva. Marjsn — Bajde. radionapovedovaiec — Pianecki, radiotenor
— M. Brajnik i. dr. — Opozarjamo, da bo v partiji tenorista Marjana Bariliča nastopil prvič Boštjančič Aleksander, ki je znan občinstvu kot radiotenor v isti opereti. — Dirigent J. Gregore, režiser Frelih. koreo-graf inž. Golovin, scenograf inž. Frar.z.
Premiera Mozartove opere »D'n Juan« bo v kratkem. Delo je popolnoma na novo naštudirano. Zasedba je tale: Leporello — Betetto. Komtur — Lupša. Donna Ana — Heybalova. Donna Elvira — Mlejnikova. Zerlina — Patikova in Baukartova, Don juari — Popov. Masetto — Dolničar. Don Octavio — Lipušček. Dirigent A. N:ffat; režiser in koreograf P. Golovin; kostumi J. Vilfanova.
Oddajnika skupina Jadransko Pr&orje
RADIO LJUBLJANA
ČETETEK, 23. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.00: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 dc 7.40 poročila v nemščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 9.10—9.20: Koračnica napoved sporeda (nem:ko in slovensko), koračnica; 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12 45: Poročila v nemščini in slovenščini; 12 45—14 OO: Ve'eli zveki za premor; 14.OO_i4.i0: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. Saj tak je dandana-nji dan; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini: 17.15—18.00: Dobra volja v duru in molu; 18.45—19.00: Narodopisna ura: dr. Franc Kotnik: Presncc; 19 00 do 19.30: Koncert čelista čende šedlbauerja; 19.30—19.45: Poročilo v slovenščini, napoved sporeda; 19.45—20.00: Glasbena medigra; 20.00—20.10: Poročila v nemščini; 20.10 do 21.15: Vsakemu svoje radio zapoje; 21 15 do 22.00: Slovenska g'asha: igra Radijrfci orkester, vodi dirgent D. M Šijanec; 22.00—22.10: Poročila v nemščini; 22.10—23.00: Vse pleše ;n poje; sodelujejo orkester solistov pod vodstvom Dušana Prevorika in sopranistka Bau-kart-Strletova.
ali pràjtelj, ki je kruh, nem bi3;tling ali potica- ali begarrca. alj ga imenujejo s katero drugo besedo, ki pomeni prvotno veliki velikonočni presni kruh in ne butam, ki jo nosijo na cvetno nedeljo k blagoslovu Ker pisec m smatral za važno vprašanje prvotne oblike velikonočnega kruha, je sklepal prenaglo, da "Ker je piajtelj visel na butari, je dobila cela butara po nìem ime«. S tem vprašanjem se je bavil že Štrekelj. ki se je zadovoljil z domnevo. da »je povod za to bila beseda žegen (blagoslovljeno vobče). ki da se je lahko na-naVa na butaro in velikonočne jedi«. Na to piše Kotnik: -»štrefcelj ni računal v razlagi s tem, da so vsi t: kruhki viseli nekoč tudi na butari, kar se je v radimentih ohranilo dc današnjega dne«. (33.) Ne kruh torej, ampak kruhki so viseli na butari. Ali je po tem takem nemogoče da b. dobila butara ime po velikem ve!:kcnočnem kruhu, če ta kruh ni vif.cj na njej? Pač. ker s to »butaro« je bil ali je moral biti ta kruh v najtesnejši zvezi, vendar ne privezan nanj. še manj viseč od njega, ampak je verjetneje velikonočni kruh bil blagoslovljen &kupaj z »butaro«, ker je ta stala viaknjena v nJem Velikonočni kruh je namreč prvotno kultni, simbolični kruh na velikonočni mizi; v njem tiči kakor da bi rastet iz njega, šop prvega zelenja in pomladnega cvetja. Ta kruh so torej prinašali k b'a-goälovu že na cvetno nedeljo, ali, kot njegov del. sam šop cvetja in zelenja na cvetno nedeljo. in na velikonočno nedeljo še sam kruh. Če je bilo tako je popolnoma umljivo. da ie sop zelenja kot del presneca bil 'menovsn nt. kratko — presnec. kakor pravi Kotnik: pars pro toto. Ta šep zelenja prvotno ni bil cela »butara«, ampak majhen šopek, snopek vejic trepetlike, vrbe. gloga in drugih velikonočnih simboličnih rastlin. V Beli Krajirr se imenuje drenek, ker je dren v njem m »ker je čisto
majhen« (32). Majhni so velikonočni šopi povsod, kjer jih ni povečalo fantovsko postavljanje in tekmovanje Za to govore izrazi kot cvetnik, pušelj. rep. tudi snop. Jkop. V slovenskem primorju. kjer imajo oljko nosijo k blagoslovu le majhne vejice. :n Gregorčič v svoji znani odi omenja »ol'ko«. e Snopfč?, če ne mladike oljčne vsai«. Velike in visoke, težke butare so torej novejša uvedba. Poglejmo zdaj še kruh sam. presrec!
»Posamezne mhnee katerih je vsak naslednji nekoliko manjši, na'oze vznasad v kopico in to vkup s peko ; to je presnec« (Pleterinifc). Če si predstavljamo te mlince nizke in široke, z odprtino v sredini, ki je značilna za »mlince« (mlinski kamen!«, postavljene enega vrh drugega, imamo podobo stopn iič£ste piramide, vrh katere raste »drevesce«. To je pc mojem praoblika velikonočnega kruha ki simbol zira pred krščanstvom Srob nekega božanstva kristjanu pa Jezusov grob, mogoče tudi 0';-ko goro. Posamezni mlinci pomenijo ploščate kamne na grobu, cela kopica pa nagrobno piramido. Potemtakem se velikonočni presnec prav v ničemer ni razlikoval cd ženitovanfike pogače ali od nemške božične piramide ali od Martinovega nasada Gutsmann ima v svoiem slGvarju presnec za »velikonočno butaro«. Valvasorju pa je presene. Pressen? »ženito vanjska pogRČa« V ckolici Skoplja je p resnica »ženito\'anjska pogača* Tnka pogača :ma vedno »drevesce«, šop zelenja na vrhu T-°ko pogačo v oblik: piramide z drevescem na vrhu noznajo tudi Nemci m jo omenia že RuodVeb kot » Pi ram 19« Božično »piTamido« ki io po nekod imenujejo Perjcminte. kar je ljudska etimologija tujke piramide, ki se nas'anja na »perje«, pojasnjuje značilen ostanek božičnega drevesca pri Huculih To drevesce je iz lef>a umetno narejeno, ima tr: *rbe in stoj? na treh stopnicah, t j. na trostopnjičasti »pira-
midi« (Plassmann: Die Stufenpyramide. Germanien 1940. str. 91—102). Verjetno je da so cerkveni obredi ločili prvotno velkcnočno piramido v snop, ki ga cerkev b'aßoslavlja na Cvetno nedelio in v piramido. ki se blani-slavlja na Vel'ko nedelio. ki ie pa chrani'a svojo 6topnj:č"sto obliko le. dck'er je rs+a'i velikon .čna »butara« njen setavrr del Ko se je ta simbol podrl, je tud: presnec i/Ten^eni! 'bI;ko. ki je danes že zelo različna Ob?s'<i na današnji ;n nck^mii butari &o srno dokaz za to. ker tudi vel konučna piramida je simbe'ično istovetna z bežičm Pc am^nto k; je b;d; razpadla v dva elemaita namreč v božični nasad m božično drevesce z cbe^k' Samo ženi-tovaniska po-ača. k: je le kolikor to'iko oRtala neodvisno od cerkvenih obredov, se je obranila v nrvotnem sestavu
Razprava Franca Kotnika je torej odprla pot za "tud"j s!mer:4:era presnega ku'tnega kruha Bori Orel je obdel •! drobne podohnja-ke iz mednega testa (Ftno'og X-XI). manjkajo nam še veliki podobnjaki. ki so starejri. Tako je na primer nski korovaj (v podobi krave) prastar Pleten podebnjak n pr naš bosman je še vedno problem, četudi ga je Orel razložil kot podobo zavitega otroka. Prav lahko je ta pou en sekundaren m pomeni kruh prvotno le deda ki da nevesti rodovitnost. in ga ji zato denej0 v krilo. Omenjam bosmana. ker je soroden na-emu velikonočnemu kruhu, saj je prvotno identičen z ženito-vanicko pogačo Če je torej ženitovanjska po-^aČT pod. ba dei'ovepa groba mora tudi bos man pomenit' nekaj v tej zvez:
Kotnik navaja veliko 'spoštovanje našega naroda do kniha in se vprašuje, odkod mu ta čast V prvi vrsti mu je tu vpOv ceikve» va-ž^n a nri-mava. d-t ima presnec »tudi v naših agrarnih običajih važno mesto« (42.). To je
na vsekakor premalo. Izvor spoštovanja do kruha ni krščanski, ampak poganski, t. j. kakor je pri Semitih prišel kruh do takega spo-"tovanja tako tudi drugod. Obredno darovani kruha je prastaro tudi pri drugih ljudstvih Pri na5 je na primer velili duhoven daroval Svetovitu velikanski Heb kruha in rog vina.
Avtor do'-azuje. da je bil ženitveni kruh vedno pre-en. ne kvašen. To je pa skoraj samo po seb; umevno, ker najstarejša kruh je nujno nekvasena. trda, nizka in široka pogača krf-nr ;e jc te<to samo razlez'o Drugič je me- ! ral žrtven- kruh ostati čimdalje už:ten. nepokvarjen in je tudi zato moral biti presen, če-j prav je c'ovek že spoznal kvašen in okusnejS I kruh Kultni kruh, pri Belorusih imenovan be-hač fk ie zelo p d oben našemu presnecu tudi po cb! ki samo da je vanj vtaknjena sveča namesto rast'inja). mora trajati vse leto (Brückner Mitologia slava. str. 113.). Kar se pa tiče kvašen ta kruha, je znanost ostala brez podatkov, in če ta nima ne pisanega ne pred-metnefa dokiza ne verjame niti kar je samo po seb: umevno, namreč, da je človek moral že v imdobi kruha poznati tudi že kvašen kruh. ker s- testo samo kvasi. Levitik pa prepoveduje kvaren kruh zaradi kvasa samega, ki je bil iz vina ali iz medu Slovanska beseda <>as nam že sama pove. da je kvas neka i kislega, vlažnega, torej kislo testo Razen tega so Slovani poznali med in medico m so pekli medene knihe Pri kultnih pojedinah torej ne smemo misliti, da so jedi trde nekvašene kru-he. amnak ba^ nasprotno Kar je človek sproti noTab'l je kvasil in neke' nekvašeno samo tist kruh. ki je moral ostati dalje časa užiten Tako n pr v Alpah napečejo za celo zimo dovolj kruha in ta je seveda presen Tu je torej pravi vzrok premosti nahe?.a velikonočnega kruha. Ta kruh je nrvotne moral ostati kot bi agro nosna svetinja v hiši. nekak slovenski bahač.
Velikonočni presnec je torej velike važnosti za razumevanje našega starega poganskega kulta, in ni nobenega dvoma, da je. kakor bahač m »ženitovaniski presnec. povzroča/ rodovitnost« (42.). Kotnik pravi, da za to trditev nimamo direktnih dokazov. Direktni dokaz je oblika presneca. ki je poganja Fv:-denco tega doknza pa mora seveda podati znanstvo, ki pa je s pričujoče študijo šcie na začetku raziskovanja.
Velikonočni kruh je imel na severu vtaknje-no svečo, ki jc zopet krščansko nadomestilo za pogansko drevesce Zanimivo je še dejstvo, da ima.io Iluculi posebno trojno velikonočno svečo, ki posnema trivršnato drevesce, namreč njih božično drevesce na tristopnjičasti pirarnidi. Zato mirno tvegam trditev da je tudi naš velikonočni presnec imel prvotno tri mlince in da je tudi šop rastlinja na njem bil trodelen. je imel tri vršiče ali tri »nadstropja« na enem vrhu. Seveda je to le domneva, ki pa. upam. jo kmalu potrdijo e'ement- kultnega kruha, raztreseni po slovenskem svetu. Zato bodi razprava našega narodoslovca dobrodo-la vsem, ki ljubijo naše narodne starine. Znajmo jo ceniti posebno v teh časih!	A. M.
Ravnatelj tržaškega radij^keira orkestra
na Dunaju. Dunajska radijska oddajna postaja je povabila ravnatelja tržaškega radijskega orkestra Jakoba Cipcia na Dunaj. kjer bo vodil veliki orkester dunajske radijske oddajne postaje. Nadomeščal ga bo ta čas znani internret -dunajske glasbe dirieent Make Sohönherr
Simfonična sezona v Vf-di&vero «rleda-l!8tu. Tudi letos bo ob sklepu	se-
zone v tržaškem Verdijevem gledališču poseben simfoničen eiklul ki bo obsegal šest s:mfoničnfh koncertov Dirigirali bodo znani jn sloveči dirigenti Prvi koncert bo 26. marca.
življenje na petem kontinentu
Avstralija nam ni nasprotna s-tmo v
zemljepisnem pogledu, temveč tudi po življenjski obliki. Medtem ko je današnji ev-rc ; ski vzor v splošnem popolna ü sciplini-ranoat, boš n:. pot; celini zaman iskal ros-ničae avtoritete. Vsakdo se čuti tam gospodarja neskončnih daljin in ne prenese neben ih predpisov, tudi ne s strani matične dežele, ki je v dobi deportacij izvajala tu pravo strahovlado s korobačem, verigami in bajoneti. Ti č:.si so min li, ostalo pa je brezmejno poželenje po svobodi. Potomci nekdanj h kaznjencev, iskalcev zlata in naseljencev so sveto prepričani, da so materino deželo že davno prekosil. V nekem ozìtu predstavlja Avstralija s svojim visekim ž.vljenjskim standardom m z minimom delovnega časa sicer v resDiei n predek v primeri a staro otoško državo in njenim-' gladovnimi meziami, z otroki v tovarniški službi in »sluml«. Povprečni Avstralec prekaša v vsakem oziru tudi priseljeni angleški velemestni Proletariat. Po svoji naravi je živahnejši, ziravejši, samostojnejši, uslužne jši in brez hümbe. Zato se čuti neskončno vzv"šenega nad svojimi rojaki iz stare domovine, da o pripadnikih drugih narodov, ki jim skoraj ne priznava človeškega dostojanstva, niti ne govorimo.
Pomanjkanje discipline
Kakor smo rekli, ni na tem otoku-celini d!cb:t: nobene prave avtoritete. Poslanca in tudi ministra treplja vse odločujoči volilne dobrohotno po ramenih, če sta svojo stvar opravLia dobro, to je, voljlcu v korist — v nasprotnem primeru pa ju utegnejo prijeti za ovratnik =n jima povedati svoje mnenje v brk. časi so sicer minili, ko so imeli tam prosvetne ministre, ki niso znali ne brat' ne pisati, toda še danes izražajo ljudje tu p? tam mnenje, da bi bilo dobro, če bi država plačevala avstralskim politikom potovanja okrog sveta, ki bi jim naj rabila za boljšo informacijo. V ostalem uživajo izobražene manj ugleda nego drugi c"rž"vljan:, ki se kakor koli udejstvujc-jo v življenju.
Vojaščina je deležna kakor v vseh angleških deželah rstotako le malo ugleda — pa saj si ga s svojo nedisciplin' ranostjo tudi ne zna priboriti. Nemški publicist Heinrich Hemmer- ki je prvo svetovno vojno prež:vel v tej deželi kot civilni internirane«, pripoveduje, da je tedaj pogosto opazoval tolpe razcapanih, s koli in gorja-čami oboroženih, up rajočih se vojakov, ki so s'tcpa.li po sydneyskih ulicah. Bari, ki so bii najbolj ogroženi, so tedaj spuščali svoje roloje, in mnoge trgovine, ki razgrajačem n;so hotele dati tega- kar so zahtevali, so ostrile za njimi razbite. V evropskih garnizijah so avstralski vojaki znan* zavrl jo posebnih zahtev, ki jih postavljajo v skladu z visoko ž;vljenjsko ravnjo, kakršne so navajeni. Pri tem pa je strokovna ;zvežbanost teh vojakov prilično n z-ka. ni'hove parade, k'- so jih uvedli pred nekoliko leti na peti celini, so za evropske oči dovolj diletantske.
Edina cblast. ki ima v Avstraliji neiiaj besede, je sodna in pol'cijska, n?.stopa pa tud!; dovolj samolastno. PoP.c'ja na konjih, ki zasleduje kakšnega črnega hudodelca v neofcljudenih ozemljih, kakršno je Severna Avstralija, po cele mesece in tudi leta, je poglavje zase o romantiki Divjega zap?.da v polnem 20. stoletju.
Rekordna lenoba
Zapovednfk v vsakdanjih posä-h, »bos«, šef ali delovodja, nima nikjer na svetu tako malo odlcčine besede kakor v kakšnem avstralskem mestu To je ena izmed glavnih značilnosti tega novega sveta. V Zedinjenih državah utegnejo prihajati ljudje pač s klobukom na glavi prosit za delo, pri tem utegnejo tudi pljuniti na tla da bi namignili na svojo ravno možatost, ki ne pozna servilizma — toda to so le zunanje oblike, v notranjosti utriplje možu srce pred mogočnikom, ki odločuje o tem, drill dob s delo, jelo in streho nad glavo. V Ameriki je pač več ljudi nego delovnih možnosti. Tega pritiska v Avstraliji ni. Ker si človek nekaj hrane lahko povsod nabore, ker si lahko povsod postavi svoj šotor :n ima. v prazni notranjosti ogromne dežele vrednost nekakšne redkosti kakor nikjer na svetu, ne pozna tudi nobenih prav hudih skrbi ter se pritisku lahko smeje. P-:sled:ca teh razmer so med drugim neštet.:, čudne stavke, ki trajajo včasih cela leta. Ljudje se spravljajo tedaj na deželo. lovijo, ribarijo in dobivajo dovolj or-ganzacijsk'h ter simpatijSkih podpor, da si Irhko kupujejo moko. tobak in podobne stvari, življenje jim je lahko in brezskrbno. Z-a sloviti novi pristaniški most v Syd-neyu, ki velja za eno modern'h svetovnih čudes, je grozilo, da ga zavoljo dolgih stavk
nikoli ne bodo dovršili. Končno jim je to uspela toda s fantastičnim izdatkom 10 milijonov funtov šterl:ngov.
Posledica opisanih razmer je tudi neka posebna kategorija, avstralskih ljudi, Ki se s tem naravnost ponašajo, da načelno ne delajo in se v tem pogledu lahko izkažejo z večletnimi in celo večdesetletnimi rekordi. življenje ni potepuhom nikjer tako lahko kakor v Avstraliji. Na temelju določenega števila prepotovanih milj imajo na osamljenih postajah celo zakonito pravico do prenočišča in deleža mesa ter čaja. S tem se mnogi okoriščajo, pa ne delajo drugega, nego da potujejo ln zajedalsko živijo, ne da bi rekli kdaj »hvala«. Kar se pa tiče razmerja do šefov in delovod:j, naj še dostavimo, ča bi nazadnje ne bilo še nič tako čudnega, če bi bili ljudje v skladu s posebnimi razmer?nii v deželi do nj'h ravnodušni. toda to Avstralcem ne zadostuje. Vsi potopise! se strinjajo v tem to opozarjajo na vsako podjetnost dušečo okoliščino, da zasledujejo v Avstraliji lastnike velikih obratov in sploh vsakogar, ki ima kakšno oblast v rokah, z naravnost slepim sovraštvom.
Gostilničar — najvišja oblast
V avstralski notranjosti, kjer ni velemest, kjer leže vsa ob obali, ima življenje že zavoljo tega svoj posebni značaj, ker zahteva več skrbi in trdega dela nego v drugih deželah. Pomisliti moramo samo na težave, ki jih ima avstralski živinorejec z neprijazno naravo, na težave za oskrbo z vodo, na strašne suše. ki jim sledijo neredko še strašnejše nagle poplave, na pomanjkanje krme, na vse mogoče nadloge od kuncev preko kobilic in kaktej do drn-gov, avstralskih divjih psov, da o moski-tih, nevarnih muhah, mravljah in termitih, pravih gospodarjih avstralskih pust'n j, niti ne govorimo. Kar mora človek in zlasti še vodja opravit' tu dela, je ogromno in' ogromni morata biti njegova prilagodljivost ter prisebnost. Po drugi strani pa so delovne moči tu še posebno maloštevilne in to je seveda delojemalcu v prid. Za vse skrbi, trud in pomanjkanje pa si ljudje po končanem delu radi privoščijo svoj »oddih«, malo norenja v mestu — če pridejo tako daleč, toda večina podeželskih delavcev pride le do najbližje bedne bez-nice v lesenjači pod streho iz valovite pločevine. Običaj je, da izročijo potem svoj zaslužek krčmarju in nato pijejo in razsajajo, dokler jim ne sporoči, da so že vse potrošili. Tri dni jim daje še na upanje, potem jih postavi enostavno pod kap. nakar sledi spet leto težkega dela.
Lahko bi rekli, da je takšen bezniški krčmar edina, absolutna avtoriteta, ki se ji v Avstraliji vse pokori. Ko se ta poglavar nad alkoholom oglasi s svojim »Time, tirne, gentlemen!« — »policijska ura, gospodje«, bi rekli ml, tedaj je to pravo povelje, tedaj ni oklevanja in pomišljanja. Možje si na h'tro natrpajo žepe s steklenicami in prav tako hitro izpraznijo prostor. Tolikšno oblast ima drugače le àe kakšen športni sodnik, kajti sport je v Avstraliji kakor stavkanje, stave in popivanje seveda najvažnejša stvar. Sport zavzema prvo mesto v časnikih in je važnejši cd politike, da o poslih niti ne govorimo. Cf-sa je zmožna kakšna miss Mabel pri kriketu, to odloča, ne pa to, kako se obnaša v pisarni in s kakšno izobrazbo razpolaga.
Konec sanj?
V skladu s splošno neprisiljenoßtjo je kajpak tudi avstralski življenjski slog. Možje se drug drugemu nikoli ne odkrivajo, temveč si samo mimogrede malo polurna jo z glavo. Ce se dva za pozdrav ustavita tedaj se konča to najčešče v najbližjem biru, kajti sam zase človek nikoli ue pije in plačuje. Moški so vedno nemarno oblečeni, a zavoljo tega j;m nihče ne odreka spoštovanja. Nasprotno, vodja v veleblagovnici na široko odpre vrata, če se približuje kakšen razcapan one. Morda prihaja možak z dežele in bo odhajal skozi druga vrata z nekoliko napolnjenimi kovčegi. ženske pa se oblačijo elegantno kakor menda nikjer na svetu, čeprav si kupujejo običajno že izdelana oblačila. V ostalem pa nosi vse potezo začasnega, improviziranega, približno dovršenega. Ce hotelsko osebje niti od daleč ne kaže- da bi ti hotelo odnesti prtljago iz avtomobila v sobo, ki si jo najel, moraš pač sam prijeti za to delo. In ne smeš se usajatl, če natakarica po določeni uri noče postreči tvojim posebnim željam. Tudi če si sam ministrski predsednik, guverner ali princ Waleski nimaš prav'ce do posebnih želj. Ob tej in tej uri je obed to potem je konec, kAjti kuharica mora v kino, strežnica pa na ples.
Tako so si Avstralci na svojem ogromnem celinskem otoku uredili življenje prav udobno in se pri tem ne dado motiti. Stvar ima pa vendarle neko malo razpoko. Njihova svoboda, na katero so tako ponosni, je namreč odvisna od oblasti in sile Zedinjenih držav ter Anglije. Ce stvar s te strani pogledamo, so vse prej nego svobodni.
Nadstropja v ozračju
Ljudje he živimo samo na zemlji, temveč pred vsem tudi v zraku, a vendar snio se doslej za zgradbo zemeljske notranjosti bolj zanimali nego za razmere v ozračju. Tako ni nič čudnega, da imamo o plasteh in sestavi zemeljske skorje mnogo znanstvenih dognanj, med tem ko nam je v ozračju še marsikaj zagonetno. Seveda pa smo o razmerah v najspodnejšem ozrač-nem nadstropju, v troposferi, že davno prav dobro poučeni. Ta ozračna plast sega v višino 11 do 17 km in v njej se dogajajo za nas tako važni vremenski pojavi. Najnovejše raziskave pa kažejo, da za človeka in njegovo dobrobit niso odločini samo dež in veter, sneg in sonce, temveč še drugi naravni pojavi, ki izvirajo iz višj'h ozračnih plasti. Marsikateri dogodki v troposferi, tako nevihte, segajo s svojimi električnimi pojavi tudi daleč nad troposfero.
Električna zrcala
V drugem nadstropju zemeljskega ozračja, v stratosferi, se odigrava prav za prav le malo stvari. Meteorologe in širšo javnost je zanimala ta plast nekaj časa pred vsem zavoljo tega, ker smo jo lahko dosegli z registrirnimi baloni in celo letali, tako da si je človek priboril dostop vanio. Nedosegljivo, a za vse življenje na zemlji po vsem videzu nad vse važno pa je tretje nadstropje, jonosfera, ki se razprostira v višinah 100 do 600 km in še preko. To najv~'šjo ozračno plast so nam pomagali raziskovati pred vsem radijski valovi, nadaljnje podatke so nam dale raziskave tako zvanih višinskih ali kozmien'h žarkov. Po nekih čudnih pojavih pri š'rje-nju radijskih valov so pred leti spoznali, da jih nekaj nekje visoko nad zemljo požira — od tega izvirajo neprijetni »fadin-gi« — ali pa kakor nekakšno zrcalo >ibi-ja. Z nacrtn'mi poskusi z električnimi valovi so potem ugotovili nekoliko takšnih odbijaječ h plasti. Prva tako zvana piast E, se razprostira v višini 100 do 150 km-naslednja plast F. pa v višini 200 do 500
km. Kot odbijajoča snov rabijo električno nabiti delci, elektroni in joni. Ker je gostota teh električno nabitih delcev pred sončnem vzhodom najmanjša, potem proti poldnevu največja, dalje poleti večja nego v zimskem času, je ta pojav v plasti E očitno v zvezi s sončnim položajem oziroma stanjem, a povzroča ga, kakor danes vemo, ultravijollčasto žarenje.
Električni viharji v jonosferi
Da s» v jonosferi poleg teh rednih sprememb, od katerih odvisi ugodni radijski sprejem ponoči in pozimi ter slabši poleti ln podnevi še drugi pojavi, nam je pokazalo razskovanje kozmičnih žarkov; Razne znanstvene odprave so že opazovale zveze med severnimi siji in širjenjem električnih vale v. Izkazaio se je, da utegnejo »elektroni; gnetski v'harji«, pri katerih nastopajo severni siji, vplivati v daljavo ti-scčev kilometrov na sprejemanje radijskih prenosov. Danes menijo, da poganjajo velikanski vzbuh: na soncu, ki jih opažamo kot sončne pege, električno nabite delce s siliovito brzno na zemljo. Te električne plohe povzročajo v našem ozračju polarne sije. a v nižjih ozračnih predelih tudi prave prevrate.
Pred nekaj časa je povzročila posebno velika skupina sončnih peg magnetskl Vihar, ki je na širne daljave stopi varovalke v telefonskih centralah ter ižklop'1 velike električne vode. Takšne motnje nastanejo v manjšem obsegu lahko tudi kot z-zravnalni dogodki v jonosferi. Imenujejo jih »električne parazite« in povzročajo v radijskih aparatih neprijetno pokanje m prasketanje, v kol'kor ga niso krivi električni viri na zemlji sami.
Čudne svetlobe v zgornjem nadstropju
Ce so takšni viharji v jonosferi sposobni vplivati na naše električne naprave, se ne smemo čuditi- da j;h utegne dojeti tudi
človek.	občutek, ki se polašča mno-
gih ljudi pred vremenskimi spremembami, je za čudo podoben radijevemu ah rentgenskemu »mačku«. Pri ljudeh z občutljivostjo za vremenske spremembe bi iahko govorili o nekakšnem mačku za višinske žarke pri čemer pa predstavljajo ti žarki samo del vseh vplivov iz jonosfere Prav gotovo niso ti vplivi iz najvišjih ozračnih plasti, ki dežujejo na človeka neprestano v podobi kozmčnih žarkov, žarkov gama in »električnih parazitov«, n ti od daleč tako močni kakor žarki iz radijevih preparatov in röntgensk h aparatov, a prav tako, kakor so kemične snovi v nejmanjšh količinah še učinkovite — vzemimo na primer hPrmone — si lahko mislimo, da utegne tudi slabotno žarenje in valovanje 'z jonosfere zavoljo svojega dolgega vplivanja učinkovati na človeka. Občutljivi ljudje, zlasti operirancl. bolniki, slabotni 'n starajoči se ljudje, so posebno dovzetni za takšno trajno »obsevanje«.
Občutljivost za vremenske preobrate pa temelji gotovo še na drugih vzrokih; spom-
nimo se na revmatske boletfne, ko vlaga v zraku narašča in povzroča neko nator»-kovanje telesnega tkiva. Da so ««<> manjša bitja, kakor bakterije, občutljive za vreme, so nam pokazale najnovejše raziskave. Tako dajejo bakterije mlečne kisline prednost določenim vremenskim položajem in se mleko v nevhtnib dnott na pr. lažje skisa nego cb drugih dneh. ko električna napetost ni tako velika. Že prej so poskusi pokazali, da morejo električni valovi radijskih odda; n kov izzvati vidne spremembe v nekih koloidih. Ker je tudi mleko koloidna raztopina, temeljijo prej navedene rezlike nemara tudi na tem.
V zemeljskem ozračju pa je, kakor «no povedali že v uvodu- še vedno dosti skrivnosti, a med nje spadajo čudni svetlobni pojavi, ki so jih astronomi često opazovan v najvišjem ozračnem nadstropju. Kakor oblaki p: tu je jo preko neba, pa niso oblaki Danes domnevajo, da gre za nakop če-nja najmanjših delcev kozmičnega prahu, ki jih lahko opaž mo v marsikateri temni poletni ali zimski noči.
Zanimiva zapuščinska pravda
V začetku januarja se je vršila v Lizboni nenavadna pravda. Neki portugalski duhovnik je ob svoji smrti pred dvema letoma zapustil vse svoje imetje v znesku 380.000 eskudov papežu, oziroma Vatikanu. Portugalske oblasti so zahtevale od zapuščine 130.000 eskudov davkov, čemur je papež ugovarjal, češ da po kcckerdatu ni dolžan plačati takšnega davka. Stvar je prišla pred sodišče, kl je v prvi instanci zavrglo papežev ugovor. Zapuščinska pravda se bo zdaj obravnavala pred vzklicnim sodiščem.
VjtovSka krt za otroke
V Lyonu so Imeli, kakor poročajo pa*-riškl listi, izredno ugodne izkušnje s serumom iz volovske krvi, ki so ga dajali malokrvnim in slabo hranjenim otrokom. Uspehi so dali tudi drugim francoskim mestom pobudo za slične poskuse- V lyonski klavnici odvzamejo 30 do 50 volom vsak dan 8 do 10 litrov krvi, fibrine in krvna telesca jim odstranijo s preprostim postopkom, serum, ki potem ostane in se ne se-sh-ja, pa preparirajo, da se ne more okužiti. Ta serum so dajali otrokom ln us;eh je bil ta, da je po desetih dneh vs~k lzn-eit njih postal povprečno za 2 kg težji Pil tem je dobival vsak otrok na dan po 2 žlici seruma v juho. Serum vsebuje posebno
dosti beljakovine in hormonov, morda vsebuje tudi poedine vitamine. Odkar so uvedli ta postopek, so razdelili približno 15.000 Litrov seruma brezplačno med lyonslie otroke.
Preureditev Madrida
španska vlada proučuje načrt za preureditev Madrida, ki predvideva, da bo španska prestolnica sčasoma narasla na tri milijone prebivalcev. Madrid je hudo Tpei v državljanski vojni, ki je trajala tri leta*. Osemdeset odstotkov stnaovanjskih hiš je bilo porušenih. Pri tem so trpele zlasti hiše na robu mesta. Popolnoma uničenih je bilo 1498 hiš, dočim je bilo na lai jn jih 1762 hiš tako poškodovanih, da niso več uporabne za bivanje. Prebivalstvo španske metropcäe je med državljansko vojno silno nazadovalo. Skrčilo se je od prvotnega števila 1,020.685 na tri četrt milijona prebivalcev, toda že lani je naraslo zopet na 1,123.372. Stare madridske ulice so bile ozke in temne. Zdaj bodo vsi ti nelostatki odpravljeni, seveda postopoma, kajti Madrida ni mogoče preko noči preurediti v velemesto za tri milijone ljudi.
misi so pofovIlS
j V občini Dennsbyre v Švici so polovili r minulem letu 3S.000 miši, katere je občinska uprava plačevala po 20 švicarskih centimov za rep. Občina je izdala 7600 frankov samo za pokončavanje mtšje nadloge.
Križanka št. 23
1	2	3		4	5	6		7	8 pil		9	10	11		12	7š~|	20	TTj
	15		16					17		18	i|x 29				19			
21					22		23					24		25				
		26		27					28							30		31
32	33					34		35					30		37			
38			89		40					41		42					43	
		45					46		47					48		49		
50				51		52					53		54	•				
	55							56							57			
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. telesna sprejemljivost za zunanje dogodke, dovzetnost, smisel. 4. upor, 8. prisrčen, odkritosrčen, 15. grška boginja meseca, 17. omrznjen, pod vplivom in učinkom mraza. 18. daje življenju resen smisel. 21. lepa. 22. zidan v loku, 24 prometno sredstvo, 26. zaprn, odbijajoč, povzročajoč stud, 28 sprememba, opustitev dosedanjega 30 vek, razdobje, 32. notranji organ. 34. z jezikom gladiti, sesati. 36. s presledki, z odmori. 38. del telesa 39. običaj, šega 41. nasprotje raznolikega. mnogoterega, 43 predlog. 44. gorovje, planine r.a Hrvatskem. 46 najlepši mož v grškem bajeslovju, Afrodite ljubimec. 48 zob pri 6vinjah in merjascih. 50 žensko ime Cmnož.), 51. živi v glavnem mestu evropske države. 53 vir državnih dohodkov, 55. zavit, 56. popusti, odbitki 57 gršk- bog vojne
Navpično: 2. država v Ameriki 3 pomladanska cvetlica, 4 osebni zaimek. 5. do-miš-ljavec. 6. preglednica razpredelnica, 7. izraz žalosti a!: bolečine 8 Irvy oredsednik
11. nasprotje molitve, 12. okrajšano žensko ime, 13. grd. 14. podredni veznik, 16. obalno jezero v morju. 18. za vse enak. skupen. 20. pokrajina ob nenrko-francoski meji (fon.), 21. zakasnitev. 23. pred dnevi, nedavno, 25. mladi uzmoviči, 27. gora v Armeniji. 29 mesto
v južni Ukrajini. 31. južno sadje. 33 samo, le. 35. mesto v Dalmaciji, 37 grška boginja 40. volna, ki se uporablja v zdravilstvu, 42. pašni Ška rastlna. ki je ne marajo ne ljudje in ne živali. 45 tih brez besede. 47 desni pritok Ebra, 49. podredni veznik. 52. število» 54. japonska mera.
Rešitev križanke štev. 22
Vodoravno: 1. plot. 5 krog. 9. soba. 10. rama, 11 era. 12 dar. 13. vi, 14. Eva» 17 Ra(dij), 18. princ. 19. ol, 21 Ast, 23. nam, 25. ili. 26 idi, 27 naj
Navpično: 1. psevdonim. 2 lori. 3. oba, 4. ta. 5. kr. (kraljevi), 6 rad. 7. Omar. 8. garancija, 14. era- 15. visoko. 16 an t, 20. Lada 22. klat, 24. mir. 25. ime
A non vinous :
"Žan. pozdravljen«, je nagovoril gospod Jaka Vchljač svojega prijatelja Žaneta Neved-neža in ga udari! po rami — to ie bil znak dobrega prijateljstva — tako krepko, da ie Žane kar otrpnil od tolike ljubezni in se mu je zameglilo pred očmi.
»Na zdravje. Jaka«, je čemerno odzdravil Žane. ki je bil vedno zatopljen sam vase in v svoje zakonske skrbi.
»Kako kaj živiš? Upam. da je družina zdrava in žena s teboj zadovoljna. Dajva, stopiva tjale na pel litra, da se malo pogovoriva po dc'gem času. Saj je minila že cela večnost, oc&ar sva se zadnjikrat videla.«
Žane je takoj pozabil na mravljinčar to ramo m v trenutku spremenil svoje prepričanje, da ni več dobrih in usmiljenih ljudi Bi' je državni uradn'ik in vino ni imelo državnih ctn. Vdano in zadovoljno je sledil prijatelju in v mislih računal, koliko kozarčkov ga bo grelo čez nekaj nrrnut
Gospod Vohljač je takoj videl, da ne bo imel težkega dela za dosego svojega namena, zato je po nekaterih vsakdanjih frazah- prešel na stvar:
«Žane, ali si ti filatelist?«
■»Fi-la-te-list? Prosim te. Jaka, govori bolj potihem. Povem ti pa. da se za politiko nisem n'koli briga! in se ne maram tudi v bodoče. To je, moje staro načelo Moje misli šo posve-čene le družini!« — V mislil» mu je še vedno mietala čudna in grozna besed3 filatelist Kaj na i bi pomenila sicer ni vede! toda fajbrže je snet politika vmes.; saj zadišalo ?e do njej.
»Ne ne. Žane. nis». me razumel. Vmešati "em te hotel, če zbira« znamke'«
»Znamke?« je ponovil gospod Nevedne» m
olajšano vzdihml »Ne. n'kdar se nisem zanimal za znamke Zakaj pa vprašuješ? Ne bom nič kupil. Zelo mi primanjkuje denarja Tudi posoditi ti ne morem nič Zelo rad bi ti ustregel ampajf. ker . .«
»Ne. Žane; ne smeš me napak razumeti. Stvar je taka: najprej mi povej če si že slišal da ima vsak državni uradnik pravico de- nove popolne serije pokrajinskih znamk?«
»Hm, nekaj so govorili, ampak jaz se ne brigam za take reči. Mislim da je treba še plačati zanje Ne. ne. nimam denarja.«
»Seveda plačati je treba Pet sto osemdeset lir. Takoj se mi je zdelo, da se ti ne boš potegoval za to. Seveda filateli ja odnosno zbiranje znamk je strast, ki smo ji podvrženi bolj redki, zato sem te mislil prositi, če mi odstopiš svojo serijo S'cer imam že svojo, ampak, saj veš, strast Pa tudi zastonj ne bo!«
»Razumem, brez skrbi Seveda revež si. ker si taki strasti podvržen da moraš pol mesečne plače žrtvovati, da ji zadostiš Seveda odstopim ti jo. Name se lahko zaneseš!«
»Žane. vedel sem, da si moj dober prijatelj. Štefka, še po' litra!«
»Žan«, je zagostolela nekega dne gcepa Ne-vedneževa svojemu možičkr »ali si znamke že prinesel domov?«
»Kakšne znamke?«
»I. nove pokrajinske znance s pretiskom. éerijo 53 kosov T- ne veš. dragi kàj 9e to pravi! Kakšna sijajna prilika, da si kupim novo pomladansko obleko, kj jo 2e tri tedne ogledujem v izložbi Oh dragi moj ...« >n ovila mu je reke nežno okrog vratu.
Žane je bil presenečen da je zazijal To, da si žel-' njegova žena nove obleke, mu je bilo znano. Toda tega. da se spozna na znamke, mu še svoj živ dan ni povedala. In kako stro-
kovno se izraža — pretisk. serija, kos. Nerešljiv problem pa mu je bila zveza med znamkami in ob'eko in nenavadno nežnostjo
»Ja. hm jaz nič ne vem. Znamke bomo res dobili jutri, toda naročil sem jih le zato, ker me je prosil neki prijatelj, da mu jih odstopim. ker je strasten zbiralec teh znamk Pojutrišnjem bo prišel sam ponje. sem na dom « »Žane ali &i znorel? Ali sploh veš. kaj 9i storil? Ne, da imam tako prismodo za moža mi še svoj živ dan ni padlo v glavo!«
Žane je debelo gledal Pred nekaj minutami je bi!a žena še sladka ko med oh, kje so tisti časi. sedaj pa je zopet v stari formi. Nekaj groznega. In vse to so povzročile znamke!
»Ali se zavedaš, da si vrgel celih tri tisoč lir v obcestni jarek? Ti. ki jih imaš toliko odveč! Nekaj nezaslišanega. In moj spomladanski kostum, ah!«
»Tri tisoč lir! Tebi se sanja . ali pa .. Dušica, ali si kaj takega jedla kar ti Je pre-obtežilo želodec? Saj veš, kako hudo vpliva to na tvoje živce pomiri se no!«
»Ti. kj si se mi vsedel v želodec z znamkami vred, ti . .« in zakrilila je z rokami, kakor bi hotela odleteti. »Sicer pa. jutri mi moraš prinesti znamke semkaj, meni v reke m gorje ti če jih ne pnneseš!«
»Fiance. kaj se pa tako jeziš? Pravkar sem te videl, ko si se razburjal na tvojega znanca Kai te je pa tako razdražilo? je nagovoril Žane svojega prijatelja
»Eh. bedasto se mi zdi da so ljudje taki fatalisti. Takega, kot sem nrej govoril z njim takega fatalista pa še nisem videl!« »Midva z ženo sva e* tud' siprla zaradi Ljudje so res grozni Davi sem slišal, da jih nekateri plačujejo po Stiri tisoč lir. Prav
sedajle nesem svojo serijo ženi domov, poglej ...«
Znanec je najprej Žaneta malo nerazumevajoče gledal, potem pa rekel: »Žane mislil sem, cdnosno rekel sem. da so ljudje fafcil'sti, ne filatel st: «
»Ah. da. seveda .. .1 Mislil sem. da .. da se razburjaš zaradi znamk. Oprosti, na svidenje!«
Spotoma je premišljeval, kako nerazumljivi so postali ljudje. Svoje čase so te vsi razzimeli; če rekel »krava«, so takoj vedeli, na kaj misliš Danes pa vse tako učeno Spoznal je. da se bo treba Je za mars>kaj zan mati da ne bo veljal za bedaka
»Žane. ali si prinesel ser jo? — Hvala Bogu. Žan. saj sem vedela, da nisi tako neumen. No. vidiš kako so lepe . .« — Oči so se ji svetile kakor bi gledala v rekah svoje štiri tisočake..
Po kosilu je Žan malo zadremal in v dre-mavici slišal kako je pozvonilo, vprašanje, če je gospod Žan doma in odgovor: Da doma je Kar naprej, prc6;m In še preden sc je Žan dodobra prebudil, je vedel, da je priše' go spod Jakob Vohljač po obljubljene znamke
»Servus. Žan! Seveda malo pančkat po do brem kosilcu. seveda, seveda Če ti taka dobra gospodinja, kakor je tvoja ženka kaj pri pravi, ni čuda. da si zadovoljen. Jaz bi bil tudi.«
Oči gospoda Vohljača §o ob vi scie na seriji znamk ki so bile izzivalno nastavljene o« mizi Zadovoljen nasmeh mu le žarel t obraza kajti pred seboj je vide! znamke ki ao se iz-nTeminiale v tisočake .
»Vidim da » znamke že dobil Ko'kr »i da! zanje? Pet sto osemdeset lir Da. da. pre cej denarja za tak? papirčke Toda ta strastne zbiralce to vendar ni pretirani cena in tebi
kot dobremu prijatelju dam osem sto. Seveda, strast je huda zadeva, ki se ji človek ne more ustavljati. Evo. Žan. in hvala lepa za uslugo.«
Žan je brez moči pogledal svojo ženo, ki se je pripravljala za nastop.
»Seveda gospod Vchljač. serija je vaša, sa...«
Oči gospoda Jakoba so se zadovoljno razširile. toda nenadoma jih je zopet zaprl, ko jo
zaslišal:
»Samo, če boste priložili svojim osem sto liram še tri jurčke in dva metuljčka, skupaj tri tisoč in dve sto lir.«
»Miloštljiva. kaj ste .. Nemogoče, kdo pa plačuje serije po štiri tisoč? S takim pogojem je ne... Kako trdosrčno izrabljate mojo slabost . . Sicer pa mi jo je Žane odstopil, ali ne. Žane?«
Žane je nemočno skomizgnil z rameni s čimer jc hotel reči. da nima pri stvari nobene besede več.
»Gospod, pri mojih besedah ostane in konec.
Stir tisočake da ite in znamke so vaše Drugače pa obžalujem Vi ste se prvi zanimal* zanje in prvemu sem }ih ponudila S tem je moja dolžnost do vas izpolnjena; če pa vaša zbiratelj&ka strast ni tako velika ...
Gospod Vchljač Je videl, da so Jurcki nenadoma dobili krila in odleteli Od njegovih zlatih gradov je ostal le kun razvalin
»Žane ti an copata. Figamcž m . S teboj ne maram imeti d oben ega opravka več. Zbogom.«
"San je obsedel 2 odprtimi usti Oddahnil ae e Da vendarle Sai nazadnje takega prijatelja, k- izkorišča tvojo nevednost prav 'ahko po-grešaš « je mislil Da le žen« imela prav. se ie prepričal tedaj ko mu Je velikodušno dala sto 'ir za njegove žejne potrebe sama pa si naročila nov0 spomladansko obleka, -m
Devetdesetletnica prof. Josipa Kožuha
Lep je poklic vzgojitelja, ki uravnava mlado pokolenje v bodočnost nalik skrbnemu vrtnarju ali sadjarju, ki se leto za letom trudi za posevke in mladike in mu je najlepše plačilo v zlatih plodovih, ki jiv .-;di sam dozoret Med najbolj častit-l.<ve slovenske vzgojitelje, ki jim je k £ - c dano že dolga leta videti plodove s g a poklica, štejemo celjskega proteso ^a Josipa Kožuha. Ko danes praznuje 901etnico, bo pač tisočerim in tisoče-
rim bivšim celjskim študentom, razkropljenim bogvekod po svetu v najrazličnejših poklicih, stopil pred oči prijazni lik patr;arhalnega dijaškega skrbnilia. Kako bodrilno nas je njegova dobrodušna beseda pozivala k delu, kako prepričevalno in segavo nas je znal uvajati v lepote sveta in učenosti! Delo, vsestranski študij in ganljiva ljubezen do dijaške mladine — to so pač bili tisti trije glavni činitelji, ki so nam profesorja Josipa Kožuha ohranili v sivo jesen življenja.
Pred 10 leti je bil jubilant posebno prisrčno počaščen na dostojnem slavju celjske gimnazije. Takrat srno tudi v »Jutru« obširneje predstavili tega zaslužnega moža slovenski javnosti. Zato naj danes krajše povzamemo nekaj podatkov iz nje-gc c ga življenja. Izšel je iz skromne mež-narjsve družine v neki vasi blizu Polhovega gragca. Mati mu je umrla, ko je bil star šele 7 let. Citat; in pisati se je učil zelo pozno. Učitelj ga je napotil v ljubljanske šoie, kjer je rnnogo prestrada' — in tu je bila kal njegove poznejše vneme za dijaško kuhinjo v Celju. Iz Ljubljane se je preselil na Reko. maturiral pa je v Trstu Univerzo je začel ra Dunaju, dovrši pa v Gradcu. Iz,prva je služboval v
Na gradu Turn pri Ljubljanici se jc mia. di oficiT seznanil s sestro graščaka, baronico Julijo Codelli, ki mu je v srečnem zakonu rodila edinko Silvijo-,, sedanjo soprogo tajnika pokrajinskega prezidenta, freg. kape tana Reneja Podhorskega. Ko je z najvišjimi odlikovanji odlikovani ge-neralmajor leta, 1918 stopil v pokoj, se je preselil na Codellijev grad Višnja pri Višnji gori, kjer. mu je 1923. umrla soproga, šele čez 12 let se je drugič poročil z go. Jolando Rödiger, hčerko bivšega pristaniškega kapetana na Reki.
Ljudomilega generala je spoštovala vsa Ljubljana, zlasti pa vsa Višnja gora in njena slikovita okolica, saj je bil preprosti general vsak dan med kmeti pri slikanju. Generalmajor Righetti je namreč aTbscl-viral tudi umetniško šolo ter je bil odličen akvarehst ter tudi za našo umetnost važen umetnik — pokrajinar. žal je mnogo njegovih del zgorelo lani meseca novem bra, ko so grad Višnjo izropali in požgal tolovaji.
že leta 1939. se je preselil na Dunaj kjer je razen gespe vdove zapustil še dv sestri, v naših krajih pa obilo sorodstva in prav mnogo pravih prijateljev.
S svojo dobroto, zlasti pa s svojimi umetniškimi deli, ki je z njimi poveliče val zlasti Dolenjsko, si je general in umetnik Kamilo Righetti zagotovil trajen tepel spomin. Njegovemu sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje!
Zaradi praznika
v soboto 25. marca 1344
bosta Izšli sobotna in nedeljska številka »Jutra« skupaj že v petek zvečer. — Cenjene oglaševalce prosimo, da oddado svoja naročila, zlasti naročila za male oglase, že v četrtek, ker bomo mogli oglase, naročene šele v petek dopoldne, objaviti le v toliko, kolikor bosta dopuščala čas in prostor.
HALI OGLASI
SPORT Fred turnirjem z malo žogico
Še nekaj dodatnih napovedi za udeležence
Prireditelj ŽSK Hermes objavlja še naslednje dodatke k razpisu pokrajinskega prvenstva v namiznem tenisu:
Razen skupine »naraščajnikov«, v kateri lahko nastopijo le tekmovalci, ki so rojeni 1. 1928. ali po^ieje in se na seniorskih tekmovanjih še niso plasirali, bo uvedena tudi »mladinska skupina« tekmovalcev letnika 1925. in kasnejših. V tej skupini lahko nastopijo vsi tekmovalci teh letnikov ne glede na dosežene uspehe. Prijavnina Lir 10.—; 4 nagrade. Moštva bodo tekmovala po sistemu na 3 igralce tako, da bo zmagovalec ono moštvo, ki bo prvo doseglo 5 točk. Nagrade tri plakete namesto dosedanjih dveh.
Lepe nagrade, ki jih bodo prejeli zmagovalci, so razstavljene v trgovini Rojina nasproti »Daj-Dama«. Zmagovalci treh skupin bodo prejeli tri pokale in sicer darila g. prezidenta pokrajinske uprave, gen. tajnika mestne občine in tvrdke Eberle.
Lir 2-
„ . . ,	ji- u i	Zanimanje za turnir je veliko in priča-
Gor,c. glavno njegovo delo e pa bilo v	-Jelikega odziva pri tekmovalcih
Kopru kjer se je na vročih tleh uveljavil ofcčinVLVU. vstopnina Lir 3—, za dijake s svojo dosledno postenostjo. se zlasti kot	^	»j
šolski nadzornik. Leta 1898 je prišel v Celje kjer je trajno aste L V celem je služil kot šolniii polnih 40 let. Dolga leta je vodil dijaško kuhinjo m v pohvalo mora pač zadostovati kratka ugotovitev, da je bil res v pravem pcmenu besede njen častni predsednik. Kaj vse je storil, da je prehranjeval leto za letem dnevno do 150 dijakov, to vedo pač le tisti, ki so mu bili zvesti pomočniki, in pa bivši celjski dijaki, ki bi brez dijaške kuhinje ne bili tisto, kar danes so. Njihova hvaležnost je profesorju Kožuhu edino in najlepše plačila
Prof. Kožuh je bil ljubezniv učitolj matematike, zemljepisja in zgodovine, ^a.d je uvajal svoje dijake v znanje svstovnih jezikov. V samostojni knjigi je izdal »Kar-tografične osnove« (1908), pisal je razprave v gimnazijska letna poročila ter objavil krajša navodila za risanje zemljevidov. V rokopisih hrani, kolikor vemo, zanimiva dela o matematični geografiji.
Zaradi starosti in vojnih razmer mu ni j izidi v tel skupini so bili naslednji:
,'ojo hišo v r Tržič 2:1, Triestina—Ponzicna 1:1
več dano, da bi obiskoval sv Opatiji ali zahajal na Učko. od koder se je tolikokrat s soroščenim navdušenjem razgledoval po kršni Istri in Jadranskem morju. Ko gospodu prof. Kožuhu sporočamo prisrčne čestitke in najlepše želje, da bi nam ostal ohranjen do skrajnih meja človeškega življenja, se pač zavedamo, da izpolnjujemo častno dolžnost v imenu široke družine jubilantovih častilcev, bivših dijakov in stanovskih tovarišev.
Genera! Casello Righetti f
Z Dunaja je prispela vest, da je tam 17. t. m. v starosti 70 let, pobrala pljučnica upokojenega generalnega majorja Kamila Righettila, ki ga lahko štejemo med svoje rojake, saj je od leta 1S93. do leta 1939, živel med nami ter se popolnoma udomači.
Pokojni se je rodil v černovjeah kot sin železniškega uradnika, vendar se je pa družina preselila zgodaj v Puli. kjer je Kajnilo preživel svoio mladost, nato je pa odšel v tržaško kadetnico, kjer je 1893. postal cficiT in bil dodeljen 27. pešpoiku, ki je bil tedaj v Ljubljani. V tem polku je služboval polnih 25 let. kar je res izjemno dolga doba. Polno desetletje je bil v Ljubljani poveljnik šole enoletnih prostovoljcev, zato se ga pa vsi naši starejši rezervni oficirji spominjajo kot dobrega, za svoje gojence očetovsko skrbnega, skrajno korektnega in taktnega vzgojitelja.
Nogometna žc^a ima svof čar
K že objavljenim številnim nogometnim izidom pretekle nedelje objavljamo po poznejših virih še nekatere, da bo pregled popoln in si bodo bralci predvsem lahko ustvarili jasnejšo sliko o razvoju prvenstvenega tekmovanja pri naših najbližjih sosedih na zapadu.
Na italijanskih nogometnih igriščih so tudi zadnjo nedeljo tekali za okroglim usnjem, tako da sc je prvenstveno tekmovanje spet premaknilo za več pomembnih dogodkov preti zaključku. V skupini »Jadranskega PrimOria<c je bil v nedeljo pravi dan presenečenj. Pod to poglavje spada zmaga, kj jo je dosegla Ampe-iea na vročih tleh v Tržiču, nič manj pa tudi neodločeni izid in delitev točk, s katero se je morala zadovoljiti Triestina v dvoboju s Pon-ziano. Tretja tekma je ponosno dokazala, da 6o Goričani stalno v dobri formi Podrobni
Ampelea— in Gorica
i —Udinese 3:1. — V tabeli sta sedaj na prvih dveh mestih Triestina in Ampelea s po 12, na naslednjih dveh pa Gorica in Tržič s po II točkami.
V	lombardipki skupini so isti dan odigrali naslednje t de me: Milano—Ambrosiana 2:0, Brescia—Atalanta 1:0, Pro Patria—Varese 3:1 in Cremonese—Fanfulla 1:1.
V	ligursko-piemcntskem okrožju so bili izidi nedeljskih srečanj takile: Torino—Asti 4:0, Juventus—Alessandria 4:0, Liguria—Biellese 2:0, Casale—Genova 1:0 in Cuneo—Novara 3 0.
V	rimski skUpinj sta se srečali samo moštvi
Rome in Tirrenie z izidom 4:2 za prvo. *
Pred nedavnim so imeli v Zermattu svoje ločeno prvenstveno tekmovanje v četvorni kombinaciji švicarski akademiki. Najbolj uspešna sta bila Georges Piquet iz Lausanna in Verena Fuchs iz Basla, ki sta no\a švicarska prvaka na smučeh med akademiki.
Obvestila športnikom!
SK žabjak. V nedeljo ob 9. uri na stadionu Hermesa tekma za trening s prvim moštvom Hermesa. Vsi igralci I. moštva naj bodo ob 8.30 na igrišču. V soboto 25. t. m. ob 10. bo v klubski sobi pri Ražmu obvezen sestanek za L moštvo. — Predsednik.
KOCK S6e clulbo pteA» m
L —JO, z» dri. tn prov. takso —JBO. dajanje naslov» ali šifro h 2L—. Najmanjši iznos za te oglase J« L T.—. — Za tenitv« ta dopisovanja Je plačati m vsako besedo L 1-—, er vse druge oglase l> —S« aa besedo. za drl m prov. takso — JBO. dajanj* naslova ali ilfro L Sv—v Naj manj ù tino» «a te oglase )» L t®-—•
GOSPODIČNA 2 malo maturo in trg. tečajem, išče službo v pisarni ali treovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobnost«.	6592-1 '
GOSPODIČNA išče zaposlitve pri otroku za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri dna in poštena«. 6591-1
VAJENCA za trg. s špec. in koloni ninim blagom, sprejme takoi J- Menart, Sv. Petra cesta 35.	6611-44
XJUX']'
DOBRO ŠIVILJO
mlado, iščem na dom, brez hrane, za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6595-la
KUHARICO ali postrežnico sprejmem k dvema osebama proti dobri hrani in plači. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6628-la
Frizersko POMOČNICO mlado, ter vajenko sprejme salon »Frank«, Ljubljana, Kresija.	6634-la
FANTA (dijaka) za pomoč pri vrt nem in drugem delu, sprejo me pisarna Tribuč nad flo-rijansko cerkvijo. 664l-la GOSPOD. POMOČNICO za vsa hišna dela sprejmem takoj ali s 1. aprilom. — Oskrba dobra, plača po dogovoru. Zglasi naj se v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6643-la
POSTREŽNICO za pospravljanje sob, dnevno približno od pol 7. do 10. ure, takoi sprejmem. Zelasi naj se v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6644-la
KUHARICA dobi službo pri boljši trgovski hiši, hrana in plača dobra. Pojasnila vsak dopoldan : Šmartinska cesta 10/11.	665*-la
RAZNA S ALCA
trgovino, mlajšega, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6647-la
dekle
vešče gospodinjskih poslov, tudi postrežnico zn ves dsn. ki bi imela veselje do gostilne, iščem za pošten lokal v sredini. Nas'ov v 1. odd. Tutra {.(■'■<,

KINO KAMERO, 16 mm. prvovrstno, prodam. Na ogled iz prijaz costi v drogeriji »Hermes«.
6556-6
MT5T, PODGANE
in ščurke zaneslilvo po-konč-te s stmnom. k; ga dobite v drogeri-ji KANC. Židovska 1.	6532-6
MARMORNA KREDA
bela, kalijev karbonat 00, 000. 0000. Plasticol Sintexpomice, karbohnei katran, olje za jermena stalno na zalogi • »Petro nafta« Liubliana, Ciril-Me todova 35a, prej TyrSeva J 376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja ugodno naprodai : »Petro nafta«, Ljubljana, Ciril-Me todova 35a, prej Tyrševa T-377-6 UGODNO PRODAM: enodelno omaro, posteljo nočno omarico, trdi les češnjev, skoraj novo. Abramova 7/1., Vič.
6623-1
MOŠKO URO
\nker-Nežič, prodam. Po lakova ul. 7/1. Ogled od 11 do 15. ore. 6616-6 KUHINJSKO OPRAVO moderno, nepleskano. pro dam. Izdelujem samo po naročila ter vsa popravi la. Josip Zorman, Breg 14 6614 -6
POSTELJA
z žično žimnico m trodel nim vložkom naprodai. — Gorjanc Kajko, Zg. Šiška Breičeva ul. 34. 6224 '
ŠIVALNI STROJ originalni »Singer«, nepo-grezljiv, v zelo dobrem sta nju, prodam, — Bežigrad Podmilščakova 25, pod pritličje.	6610-6
PRODAM: aktovko (fino usnje), žim nico ii morske trave, va to belo za odeje, moško* perilo, rjuhe, moške čevlje st. 42. Naslov v ogl. odd Jutra.	6608-6
ELEKTROMOTOR (dinamo) za luč, zaprt, istosmerni tok, A. E. G. 150 V, 5 Ks, 700 obratov, poceni prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 6606-6
ZNAMKE sedanje pokrajinske in tudi kompletne garniture ter jugoslovanske, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
6604-6
PSA ČUVAJA
8 mesecev starega, prodam. Vel. čolnarska ul. 4.
6601-6
PRODAM:
platnene riuhe, kompletno čisto posteljo, omaro, moške giloše št. 43, daraske št. 41. damske semiš sa-lonarje št. 36, pisalni stroj stari. Naslov v ogl. odd i Jutra.	6594-4
BLAGO ZA KAPNE in rjuhe, predvojno, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	6593-6
OTOMANA. pernica in zglavnik naprodaj. Šiška. Na jami št. 8 pri hišniku (tramvajska postaja stražnica y šiški).
6650-6
NAHRBTNIK popolnoma nov, predvojni, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	6627-6
Frančiška Burgerjeva f
Ribnica, 22. marca.
Po dolgoletnem trpljenju je v starosti 62 let preminila v sredo 15. t. m. v Ribnici na Dolenjskem gospa FrančiBka Bur-gerjeva.
Pokojhlca je bila svetal vzor slovenske matere, ki deli ljubezen in voljno prenaša trpljenje. Bila je vdova pokojnega usnjarja in posestnika Marka Bürger ja, uglednega ribniškega veljaka in znanega zavednega moža. Pokojni je bil znan tudi izven ožje domovine po svoji vedri in zdravi šegavosti kot pravi tip ribniškega originala. Komaj leto dni je tega, kar smo se v našem listu poslovili od njega z daljšim člankom.
Blaga žena in mati je zapustila dvoje hčera in sina. Pokopali so jo v petek 17. t. m. na farnem pokopališču v Ribnici; maša zadušnica pa se bo brala v petek 24. t. m. ob 7. uri zjutraj pri Frančiškanih (cerkev Marijinega Oznanjenja v Ljubljani). Naj bo gospe Burgerjevi ohranjen lep spomin, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje!	M- S.
MOŠKO KOLO
skoraj novo. in nov sod 500 litrov. ugodno pro dam. Naslov v ogl. odd Jutra.	6 88-6
ČEVLJE nove, močne. št. 40. pro dam. Vprašati : Becthovno nova 16, vrata št. 1 od 9. do 10. ure. 6636-6
PREDSOBNO STENÒ rabljeno, posteli no omari co in pisalno mizico, pro dam. Komenskeea ul. 24 dvorišče.	6637-^
JEDILNI PRIBOR srebrn, za 6 oseb. in dam sko zlato zapestno uro nrodam. Naslov v ogl. odd Jut'a.	6639-6
ŽENSKE ČEVLJE št. 40^ in 39, nove. ter št
37	nošene, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutr*. 6*40-6
2 PISAT NA STROJA (1 pisarniški, 1 prenosen) prodamo. Everest, Prešerno v». 44-	6654-6
PETELINA čistega, ital. leghorn. enoletnega. prodam ali zamenjam za petelina ali ko koš za zakol. Ogledati od 12. do 13. tire: Bežigrad 7/r- ,	6651-6
ŽENSKE ČEVLJE nave in črne. nove. št.
38	in 40, prodam po 3^0 l'r. Naslov r ogl. odd. Jutra.	6632-6
DVA TRICIKLA zelo poceni naprodai. — Merkur. Puharjeva ul. 6 6645-6
DVA KOLESA
(damsko in moško), eie gantni športni model, zelo Poceni naprodai. Merkur Puhanevi ul. 6. 6646-6
RADIO 6cevni. brezhiben. takoj prodam. Opekarska e. 41 pritL. desno.	6662-6
ŠIVALNI STROT. pogrezliiv. prodam. Res-ljeva cesta 30. podpritličie.
6660-6 Velik NAHRBTNIK, nov, erodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6659-6
RADIO, enorevni, s slušalkami, bg terrski. nrodam. Naslov i
I	T.ifr.	K
SREBRNINO
KOvance Jn tiraee pred-, mete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takojšnja cotovfna.
RUDOLF ZORE, Ljubljana,
Gledališka ulica številka »2.
KOMPL. SPALNICO
ln celuloidno punčko kupim. Ponudbe na oglasni oddl-ek Jutra poi »Za Alenko*.	6533-7
GROZDNA ZRNCA in želod, kupujemo. Commerce d. d.. Vič. Trs. t-ska 5.	6445 7
PLETTLNE STROJE tudi rabliene, plo.ke in okrogle, na ročni in motorni pogon, takoi ku pimo. Ponudbe na Servis Biro šelenburgova ul. 4.
6432 7
BLAGO
aa moško dbleko. svetle ba-Tve ln ducat moèkih žepnih robcev, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo predvojno blago«.	6374-7
STROJE, vsakovrstne, rabljene, staro orodje za gradbeno in drugo stroko, ponudite tvrdki Ileršič, Ljubljana. Rimska cesta 15.	4918-7
ZNAMKE edantib Pokratinskib izda' tudi kompletne garniture, kupim Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Po kraiinski«	4077-7
ZNAMKE fcompi zbirko ali pasa tnezne partije, tudi pre-kranorske, kupim. Ponud be pod »Znamke« na ogl odd Jutra	3524-7
STEKLENICB različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na VaJo eljo tih prevzemamo na domu. B. Güstin, Vodnikov trg 2. F-318-M—7
OVČJO VOLNO, kroiaške. pletiliske in ii-viliske odrezke kupuie vsako množino »Jugovolna«, Ciril-Metodova (prei Tyr-5evi) 41. nasproti sv. Krištofa.	1—374—7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, po možno-boliše znamke, kupim. Gerovac, Kolodvorska 8.
J-379-7
ZNAMKE
kupuiem celotne zbiike. tudi prekomorske. Po nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zbirka«.
6140-7
NOVE RJUHE
namizne prte in servijete kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 5.ifT> »Rjuhe«.	6523 7
pixEPKOGO volneno, vcčio in manišo (iz Sarajevske tkalnice al slično). kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«.	6620
KUPIM : kuhinjsko kredenco in kompletno spalnico, mehki ali trdi les. Naslov v ogl odd. Jutra.	6618-7
BUDILKO, boliše znamke, malega in modernega formata, kupim Ponudbe- na ogl. cdd. Ju tra pod »Budilka 44«.
6617-7
MOŠKE ROBCE
1 ducat, tudi manj, ku pim. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Novi«. 6607-7 HOTELSKI ŠTEDILNIK velik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štc dilnik«.	Ó590-7
KUPIM : sobne in kuhinjske oprave, posamezne komade pohi štva, postelinino, otro: posteljice, športne in globoke vozičke, otomane, preproge, porcelan, stekle nino, šivalne in pisalne stroje ter vsakovrstne up-> rabne predmete. Trgovina »Ogied«. Mestni trg (vhod skozi vežo). 6598-7
LEMOIN OP. 37 takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Note«.	6587-7 PESO
do 1000 kg kupim. Ješe Bogo, Cesta na Loko 20
6624-7
FICUS
(gumijevo drevo). 1 meter visoko, lepo raščeno, ku pim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ficus«. 6625-7
APARAT za obrizgavanje usnienih izdelkov kupim. Pl ičam takoj. — Hairula, Džemal. Mestni trg 11. 6633-7
FIZIKO (Kune) II. izdaia za nižje razrede kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Fizika«.	66^5-7
Kuhinjsko TEHTNICO kupim. Ponuditi pri »Le vu«, Gosposvetska 16.
66J8-7 LJUBLJANSKI ZVON T 881, 1882, 1900. 1901, 191! in 1916. kurim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zupanič«.	'7-7
2 trgovski STELAŽI po cca. 2.50 m dolgi in cca. 3 m dolg pult. rabljen ali nov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trcovina«.	66SR-7
riti
Oi'KtMJ-J EN O SObO v centru mesta, separira-no, čisto in mirno, išče za takoj ali s 1. aprilom čez dan odsotna samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separi-rano«.	6603-23a
OPREMLJENO SOBO ali pa dve sobi za malo člansko družino, eno opremiieno, drugo neoprem-beno, išče soliden gospod. Souporaba kuhinie. Ponud-be na ogl. odd. Jutra pod »Piin«.	6649-23a
STARO OISO
hlev ah slično poslopje ali samo zemliiSče za ureditev delavnice, kupim ali vznmem v najem proti plačilu 10—20-letne n;i-Jemninet Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zno. traj bloka«.	64S2-20
HIŠO ali VILO v mestu ali bližnji okolici kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Do največ 650.000«.	6621-20
Sobo odda
i-epo opiemijeau jvjdO oddam boljši gospodični ali gospej. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6622-23
SOBO
z dvema posteljama oddam v novi hiši Za Bežigradom. Nasloy v ogl. odd. Jutra.
6615-23
SOBO
elegantno opremljeno, z novim pohištvom, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ofjas. odd. Jutra. __66ò\_:2ì
J23H233B
Enosobno STANOVANJE kuhinto iščem T centru ali v Trnovem za takoj. Ponudbe na og.l odd. Jutra pod »Točai v plačilu«.
6602-21a
500 LIR
ali protivrednost dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačam«.
6652-2 la
ilirom-.ni.nja .tU.iUA Vam io no ozn.ič Vašo U vi j en it ko pot- Sprejemu od 10. do 12. in od 14. do 17. Ob n delj 'b od 10. do 12. Novi ti g 1. I.
6021-37
Pozor ! ZNANSTV fcNiK psiholog — Moder — se nahaia v Liubljani. Trste-niakova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značai in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno lavite dnevno od 14 do 17; ob nedeljah tudi od 10 do 12 M-336-37
VAŠE ROKAVICE in usniene čevlie, vse izdelke iz usnjà barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižn ceni. Dženial Hairula. Mestni trg 11.
J—340—M—37
DRŽ. GLEDALIŠČE
v Ljubljani išče prostore za gledališko menzo. v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gledališko menzo«, ali na upravo drž. gledališča. Ulica 3. maja št. 11.
6619-37
IZGUBILA SEM
v sredo 22. t. m. ob 7. uri z: utra j rjavo torbico s precejšnjo vsoto denaria in raznimi malenkostmi. Najditelj naj isto vrne proti naeradi na naslov, ki ga dobi v ogl. odd. Jutra.
6612-37 IZGUBILA SE JE grlica, ki sliši na ime »Koli«. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na <'ov. ki ga po\e ogl. odd. Tutra.	6600-37
I7GlTBTL SEM osebno izkaznico št. 082238 občine Log 4. I. 1944 na ime Frank Stanislav. Prosim isto proti nagradi oddati v ogl. odd. Jutra.
6590-37 PO VSE T ITALIJI potuiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzamem karkoli«. 6642-37
Prevodi prošnie, prepisi, razmnoževanja. informacije
»SERVIS BIRO«,
Šelenburjrova ul. 4 tel. št. 2109
KLOBÜCARNA
„P AJR"
vam strokovno osnaži, Dreoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča t
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, ♦ SV. PETRA CESTA ST. S8	%
MIKLOŠIČEV A CEST A ST. 12 X
'Nasproti hotela Union)	♦ ...................................
SANITÄT
ehemaliger Militär Sanitäter oder staatlich geprüfter Krankenpfleger
auf Baustellen der Organisation Todt im Bereich des besetzten adriatischen Küstenlandes gesucht. Meldung an: Organisation Todt, Sani-fcätswesen Laibach. Kongresspìaiz 16/11.
f '
Generalmajor
Camillo Righiti
f Wien 17. Ol. 1944
si
f
M
Po težki bolezni nas je zapustil gospod
KENDA MILAN
BANČNI URADNIK V POKOJU
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek 24. t. m. ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v torek 28. t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Kamnik, 22. marca 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
„SCANDALI" HARMONIKE
VELIKA IZBIRA DO 30. T. M. — IZREDEN POPUST
STANKO KARLOVŠEK
GLASBILA — RADIO APARATI LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 8
A. E. VVeiraueh:
10
Roman
Pripovedovala je prav nedolžno in odkrito, ničesar ni skušala utaiiti ali olepšati, in če se ji je kdaj zataknilo, se ji je zataknilo le zato, ker se je bala, da ga ne bi dolgočasila. Toda Mariova potrpežljivost v poslušanju je bila neizčrpna.; tako spodbudljivo je znal spraševati, njegov dobri spomin jo je presenečal in io spravljal časih kar v zadrego. Ona se ni zavedali, kaj mu je bila že vse povedala, on pa je vedel vse in ni ničesar pozabil. Po njenih besedah si je ustvarjal sliko, ki ni bila nikoli daleč od resničnosti. Poznal je vsak izraz na dobrodušnem obličju njenega očeta, poznal vse drobna lastnosti njenih bratov in sestra, vedel je, kako stoji pohištvo pri njih doma in k ko teko stezice na vrtu. Vedel je vso zgodbo njenih dekliških zaljubljenih sanjarij in njene nedolžne ljubezni v plesni šoli. od sentimentalnega začetka do smešnožalostnega konca, ki se je zdaj sama norčevala iz njega. Poznal jO je •. v vsej njeni mešane j hladnega razuma in toplega čustva, v njeni ponosni kljubovalnosti in ponižni vdanosti, njenem žarkem častihlepju i " > h-žani skromnosti, y vse i njeni notranji osti, ki je bila ta-
ko nedotakljiva, da se ji vobče ni bilo treba plašno ogibati vsake najmanjše skušnjave ... vedel je o nji dosti več kakor zgolj to, kar je bila doslej preživela in premislila, vedel za vse darove in zmožnosti, Iii so še nerazviti spali v nji — da, poznal jo je mnogo bolje, nego se je sama poznala.
Zato pa ona njega ni poznala — vobče
ne.
Okrog božiča je bilo njuno prijateljstvo toliko napredovalo, da je Mariu nenadoma — tako se ji je vsaj zdelo — prišlo na misel, da ji mora nekaj podariti.
»Za Boga, jutri je štiriindvajseti!« je rekel med uro. Gotovo se boste čez praznike peljali domov — letos vas po tem takem najbrže ne bom več videl «
»Morda,« je Inge negotovo odvrnila. Vkljub vsej odkritosti je bila še daleč od tega, da bi mu razodevala svoje skrbi. Prav nič mu ni bilo mar, da je že nekaj tednov bila sama ,s seboj in s svojimi dis-gimi tam doma hud boj, ali naj si dovoli nezaslišano potrato, ki jo pomenijo potni troški.
»Oh, seveda pojdete,« je rekel tja v en dan. »Mene prihodnje tedne tako ln tako ne bo v Berlinu, zaradi ur vam torej ri treba ostati... ne glede na koncerte, ki veste, da jih imam, si moram tudi utrgari nekaj časa za svoje domače. To spada k božičnim praznikom. Preneumno — tri
tedne sem nakupoval, pa se nisem spomnil, da bi bil pripravil za vas ploščico čokolade.«
Inge se je zasmejala njegovemu obrazu, ki je bil videti tako odkritosrčno potrt: >Res lepo, da jo vsaj omenjate! Smatram jo za zauž;to! Sicer pa se čutim od vas trajno tolikanj obdarovano — vsaj blazino za zofo bi vam bila morala izvezti iz hvaležnosti!«
>Za Boga!« se je z grozo uprl. »To smatram pa jaz za zaužito! Saimi veste, kakšne strašne reči se dogajajo potem!«
Da, to je bilo nekaj, kar je Inge vedela. V eni izmed velikanskih skr.nj je ležala cela zbirka ročnih del: kvačkana pogri-njalca in blazine v križnem vbodu, nešteta prestirala za gosli, tekači za na tipke m senčniki za svetilke, pesmi na hrapavem papirju, vezane v svilo; od nogavic, kl so jih bile darovalke same spletle, pa do oljnatih slik v bogatih zlatih okvirih je bilo zastopano vse, kar le morejo napraviti žea-ske roke in kar si le more izmisliti ženski um, da izrazi navdušeno oboževanje. Večina tega je spala v skrinji, da nikoli več ne vstane. Toda bile so izjeme... darila nekdanjih učenk, ki so bile med tem zaslovele ... sorodnic, dobrih starih botric ln tetk, ki jih človek ne mara užaliti... in dam iz najv'äje družbe, ki ne gre, da bi jih človek odbijal. Kadar je napovedan obisk prijazne darovalke, se poišče njen
podglavnik ali grelec za kavo, se skrbno oprha praška za molje in nastavi tako, da mora. spoštovano osebo na prvi mah zbosti v oči. In vsaka vselej takoj spozna tak predmet in ga z iskreno radostjo pozdravi.
Sčasoma bi seveda niti najboljši spomin ne bil več mogel navesti, od koga je kako darilo, in Jožef si je bil napravil natančen spisek, ki bi bil delal vsakemu muzejskemu katalogu čast — na primer takole:
»Blazina za zofo, ploski vbod, rajčica na črnem ozadju, dne 11. 3. 27, Mej. van Kranebeek, Amsterdam.
»Akvarel, italijanska krajina», 35 krat 50 v starosrebrnem okvirju, dne 12. 5. 31 v Fiorenti od miss Pearl Hamilton iz Londona. ..«
Dokler sta imela ta spisek, je bilo vse v redu Toda po krivdi prepiha in igravosti miadega terierja je bil spisek zapadel popolnemu uničenju. In to na dan, ko je bilo treba sprejeti staro grofico Westkirchsko in sta jo hotela počastiti s tem, da bi razstavila njeno darilo! Jožefu je šlo kar na jok. tolikanj je ril, premetaval, ugibal m iskal... sam Bog si ga vedi, all je grofica slikala ali vez la? C im več stvari mu je prihajalo v roke, tem bolj se mu je mra-6il %v>min. Niti o enem kosu ne bi bil mogel povedati, od koga je tn ali ni morebiti grofičln.
V svojem obupu se je nazadnje obrnil
na Maria in mu povedal, kakšna nesreča se je bila zgodila. Mario je mislil, da bi tisto ieč zanesljivo spoznal, če bi jo le videl. "oda ob pogledu na vso šaro, ki se je vsula iz skrinje, ga je samozavest zapustila — kdo pa ve, mogoče je bilo tole... sli tole ... ali še rajši tole ... skratka, nič boljše se mu ni godilo kakor Jožefu.
»Kaj vzameva zdaj?« je Jožef tesnobno vprašal,
»Vse,« je z mrko odločnostjo rekel Mario. »Potem mora biti pravo vmes.«
Tri dni je hodil Mario po svojem stanovanju kakor po norišn:ci. Vse stene so bile pokrite s slikami, vsi naslanjači so se utapljali v blazinah, povsod so se šopirile 'idej;ce Ir, prestirala, povsod so visele, ležale in stale Škatlice, skodelice in vazice lastnega izdelka. Bilo je kakor v more^'h sanjah.
Spet in spet je dvigala grof'ca lornjon na oči in rahlo zmajevala z glavo. Precej časa je trajalo, da je izrekla svoje mnenje: »črujte, dragi mladi prijatelj, čislam vas kot moža z okusom in kulturnega človeka ... ali, pri urejanju svojega stanovanja. bi se bili morali posvetovati s kakim strokovnjakom. Tu imate zbirko slöc. ki se z njo ne morem sprijazniti!« ■
»Oh, gospa grof1 ca... to prav za prav niso stvari, ki bi j'h bil zbiral... darila so, ki jih dobivam kdaj pa kdaj ...«
Schriftleiter
Dréjuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant. — Fttr »Narodna tlakarna A. G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.€ kot
tiskarnarja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich • Za Inseratni oddelek odgovarja: Ljabomir Volčič