LETO XIIL, ŠTEV. 97 ,
Ljubljana, sreda 23. aprila 1952
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN
Na sliki vidimo ogrodje »predora« na progi Zagrel)—Reka pri postaji Zale-zioa, kjer plazovi ogrožajo promet. Odkar so pred meseci navzlic težavam s snegom zgradili ta »predor«, vzb uja pri potnikih veliko zanimanje, domačim pa so mu že dali ime »umetni predor«
PREDOR NA ODPRTI PROGI
Na progi Zagreb—Raka je bil lani pri postaji Zalezina prekinjen železniški promet zaradi velikega zemeljskega plazu. Na progo se je vsulo toliko zemlje, da je segala ponekod 2 m čez tir. Na tem delu proge je globok vsek skozi razpadajoči dolomit, ki počiva na sloiu škriljca. Zaradi delovanja podzemeljske vode in tektonskih potresov in drugih vplivov 60 se zemeljski sloji premaknili in se nadalje premikajo. V celoti se premika okrog 6 milijonov kub. metrov zemlje, ki jo je treba neprestano odvažati z večjim številom delavcev, da se proga zavaruje.
Po prvih varnostnih ukrepih so lani začeli na najbolj nevarnem mestu graditi na odprti progi ogrodje »predora«, da se proga zavaruje in zemlja ustavi ob stenah predora. Ta »predor« je sedaj zgrajen, vendar je to le začasna rešitev. Za končno ureditev tega vprašanja se bodo strokovnjaki odločili v prihodnjih dneh. Zdaj so na terenu geologi in strokovnjaki, ki ugotavljajo sedanje stanje, nato pa bodo sklepali o tem_ ali naj se vsek še zavaruje s stranskimi zidovi ali pa bo treba progo preložiti, če grozi na-
Kafoliški duhovniki ______
člani CMD na strani svojega ljudstva
Novo mesto, 22. aprile. 28 duhovnikov iz okrajev Trebnje, Črnomelj, Novo mesto in Grosuplje — članov CMD *e je udeležilo danes pokrajinske konference v Novem mestu. Na konferenco sta prišla tudi predsednik verske komisije dr. Lampret in tajnik glavnega odbora CMD Janko Žagar. Na konferenci so sprejeli protestno resolucijo v zvezi z dogodki okrog Trsta, v kateri pravijo, da so duhovniki — člani CMD na strand jugoslovanskih narodov, ki se borijo za svoje pravice. Odločno zahtevajo, da se italijanski kler in Vatikanska država zavzameta za pravice našega ljudstva na Primorskem.
V Zagrebu bo prvi kongres biologov Jugoslavije
Koordinacijski odbor bioloških društev in bioloških sekcij prirodoslovnih društev Jugoslavije je imel v Zagrebu »voj sestanek, na kateTem so razpravljali o prireditvi prvega kongresa biologov Jugoslavije, ki naj bo prihodnje leto v Zagrebu Na kongresu bodo razpravljali o splošni biološki problema, tiki ter o poučevanju biologije na visokih in srednjih šolah v vsej državi. Organizacijo kongresa je prevzela biološka sekcija Hrvatskoga prirodoslovnega društva v Zagrebu, ki bo zbirala tudi vsa poročila za kongres. Ta poročile bodo potem tiskana v posebnem ■boraiku prvega kongresa jugoslovan-akih biologov.
daljnja nevarnost. V poštev pride zgraditev novega dela proga v dpiži-ni 1.300 m, tako da bi železnica obšla nevarno mesto. Nova trasa bi se zgradila po terenu, ki ni nevaren. Vsekakor je treba progo Zagreb—Reka, ki veže notranjost države z našo največjo pomorsko luko, tako zavarovati, da ne pride do nobenega zastoja v prometu.
Sklicanje 1. seje 11. izrednega zasedanja Ljudske skupščine LRS
Na podlagi ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS, Uradni list št. 66 z dne 20. aprila 1952 o sklicanju Ljudske skupščine LRS k II. izrednemu zasedanju drugega sklica na dan 29. aprila 1. 1952, sklicuje predsednik Ljudske skupščine LRS 1. sejo II. izrednega zasedanja na dan 29. aprila 1952 ob 10.
Seja odbora za gospodarstvo in finance Ljudske skupščine LRS Je sklicana za ponedeljek 28. aprila 1952 ob
10.	uri in bo v prostorih Ljudske skupščine LRS, Ljubljana, Aškerčeva 1.
Iz sekretariata Ljudske skupščine LRS.
Randolph Churchill pri maršalu Titu
Beograd, 22. apr. (Tanjug). Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel včeraj gosp. Randolpha Churchilla, ki je na obisku v naši državi.
Maršal Tito se je z g. Churchillom dlje časa razgovarjal ter ga pridržal na večerji.
Sprejemu in večerji je prisostvoval tudi pomočnik zunanjega ministra Leo Mates.
Uspeh jugoslovanskih padalcev
Bologna, 22. apr. Na mednarodnem padalskem tekmovanju v Bologni, ki se ga je udeležila tudi jugoslovanska reprezentanca, si je priboril prvo mesto v skupnem plasmaju poveljnik pa dalskega centra Letalske zveze Jugo slavije Ivan Gorjup. Slavko Vampo-vac je bil tretji in Janko Lutovac šesti.
Vsako državno posestvo lahko ustvar*
za svoje delavce dostojen plačni fond
Kolektivi, ki so včlanjeni ▼ republiškem odboru sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev, so lani dosegli nekaj prav lepih uspehov. Zlasti jih je razgibalo tekmovanje v čast desete obletnice OF Slovenije in ustanovitve Jugoslovanske armade. Tega tekmovanja se je udeleževalo 75% kolektivov. Najboljša je bila podružnica na posestvu v Rakičanu, zelo dobre uspehe pa so dosegle tudi podružnice na posestvih v Prestranku, Pekrah, Svečini, Zavrču, Gornji Radgoni, Crešnjevcih, Cernelem, v gozdnem gospodarstvu Ljubljani in na zadružnem skladu Ljubljana-okolica. V tem času je bilo zlasti živahno delo kulturnih skupin in društev na državnih posestvih, ki so priredila mnogo predstav. Na posestvu v Prestranku so ustanovili tamburaški zbor in začeli gojiti razne športne panoge. V Zavrču je bila delovna predvsem kulturna skupina. V Gornji Radgoni so se izkazali sindikalni fizkulturniki in strelske družine. V okviru republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev je danes šest samostojnih kulturnih društev in nad 30 samostojnih kulturnih sekcij.
Člani sindikalnih organizacij se uveljavljajo tudi v političnem delu na vasi ter v zadrugah. V pripravah za volitve bodočih občinskih odborov so v Marenbergu in v Pekrah predlagali, da naj bi bil predsednik bodoče občine član kolektiva državnega posestva. Stiki med zadružniki in delavci so se poglobili, treba bo pa še več dela v tej smeri. Precejšen uspeh je lani izkazala tudi ekonomska vzgoja delavcev v zvezi z novim gospodarskim sistemom. Dobro so organizirali predava nja o novem gospodarske» sistemu na državnih posestvih v Kočevju, v gozd nem gospodarstvu na Bledu, v Ljub Ijani ter na nekaterih posestvih na Štajerskem, predvsem v ptujskem okraju. Pri sestavljanju gospodarskih računov in drugih planov se je izka zalo, da so delavci najbolje razumel te stvari tam, kjer so pri sestavljanju sami sodelovali, Na posestvih Rakičan Pekre, Prestranek, Šentjur in še
Sporočilo ministrstva za finance o plačah delavcem in uslužbencem za mesec ma] oziroma april
Beograd, 23. aprila.
1.	Uslužbencem in delavcem, ki so
▼	delovnem odnosu pri državnih orga aih in ustanovah in so prevedeni v nazive in plače po novih predpisih o nazivih in plačah, se bo izplačala plaža za mesec maj v vsotah, ki so jim priznane s prevedbo ne gTede na to, če je končana prevedba vseh uslužben cev ali samo deloma.
2.	Državni organi in ustanove smejo pri prevedbi uslužbencev po novih predpisih o nazivih in plačah priznavati in izplačevati položajne doklade
▼	letu 1952 uslužbencem, ki imajo do te doklade pravico, samo v mejah •redstev, ki so v ta namen odobrena
▼	njihovih predračunih za leto 1952.
3.	Uslužbencem, ki so prevedeni ,v nove nazive in plače, se obračuna in izplača 27% skupnega zneska, ki jim pripada na račun plače, položajne doklade in posebnih doklad, ki se prištevajo k stalnim mesečnim prejemkom (doklada za posebne delovne pogoje, doklada finančnih izvršilnih uslužbencev, dodatki za nazive diplomatsko-konzularne stroke itd.), v bonih za nakup industrijskega blaga z 80*/s popustom. Na razlike v prejemkih za mereč april se ne obračunava 27% v in-tfuofcrijakih bonih.
4.	Uslužbencem in delavcem, ki do 1. maja ne bodo prevedeni v nazive in plače po novih predpisih, se bo za mesec maj 1952 izplačala plača, ki jim je pripadala pred prevedbo. V plačo se vračunava osnovna plača, denarno nadomestilo za' živilske bone, proti vrednost bonov za nakup industrij skega blaga (2160 din), stalni mesečni osebni dodatek in položajni dodatek Od skupnega zneska tako dobljene plače se obračuna 27»/* v industrijskih bonih po navodilih ministrstva za finance, FLRJ št. 9625-52.
Tako izplačani zneski se štejejo kot akontacija na plačo, ki bo pripadala delavcem in uslužbencem po novih predpisih. Osebam, ki bodo na ta način za mesec april in maj prejele večji znesek kot je plača, ki jim pripada po novih predpisih, se bo odtegnila iz plačana razlika v več obrokih, začenši od 1. junija 1952.
5.	Enako je treba ravnati tudi pri obračunu plač in zaslužkov za mesec april oziroma maj za delavce in uslužbence, zaposlene v državnih gospodar skih podjetjih, zadružnih in družbenih organizacijah, njihovih podjetjih in uGtan«wb,
0 kulturnem, vzgojnem in gospodarskem delu kmetijskih ter gozdnih delavcev in uslužbencev
nekaterih drugih so živo razpravljali n. pr. o sestavi živinorejskega, vinogradniškega, poljedelskega, vrtnarskega plana itd. Po tej poti bo treba v, nadaljnji vzgoji iti naprej.
Novi gospodarski sistem je v splošnem ugodno vplival na delavce in uslužbence. Neupravičeni izostanki so domala popolnoma odpravljeni, opra vičeni in bolniški izostanki pa so skr čeni na najmanjšo mero. Poznavalci sodijo, da se je disciplina za najmanj 80»/o izboljšala. Močno je čutiti tudi povečanje delovne storilnosti, kar se bo z novim sistemom nagrajevanja še precej izboljšalo. Ker prihaja kmetijstvo skoraj v celoti na novo organiza cijo dela, t. j. na zadolževanje posameznih skupin za celotni proizvodni proces, je izdelava tarifnega pravilnika na vsakem posestvu izredno važna stvar. Dosedaiiji primeri izdelanih tarifnih pravilnikov so pokazali dva bistveno različna pojava. Imamo nam reč kolektive, ki ne zaupajo v lastne sile in se bojijo ustvariti celo minimalni plačni fond (predvsem mala po sestva in podjetja), po drugi strani pa imaimo zelo ugodne rezultate pri večjih posestvih in podjetjih, ki so poiskala vse vire, da bodo ustvarila do stojni plačni fond za svoj kolektiv Dobro so sestavili tarifni pravilnik v Pekrah, na šolskem posestvu v Sve čini, medtem ko so v nekaj primerih, kakor n. pr. na posestvu v Kostrivnici in še drugod, te pravilnike sesta vili površno. Na posestvu v Pekrah ‘znaša razpon v plačah 1:3, v gozdnem gospodarstvu Maribor pa 1:3.8. Naj nižje tarifne postavke v Pekrah so 24 dinarjev na delovno uro, najvišja pa 76 din za delovno uro. Ta razpon, ki ga je postavilo Pekre, je razmeroma visok in ga nikakor ne bo mogoče uveljaviti v manjših podjetjih, kjer so dela manj zamotana in ne zahtevaj, posebnih pogojev ali večjih odgovor nosti. Pri odobravanju tarifnih pravil nikov se je republiški odbor postavil na stališče, da ne bo potrjeval taril nih pravilnikov, v katerih bodo taril posestvu razloga, da se ne bi möge nja je, da ni v nobenem podjetju al na posestvu razloga, da se ne bi möge: ustvariti za člane kolektiva dostojer plačni fond. V zvezi z razdeljevanjem plačnega fonda bo nujno še pregledat delovna mesta uslužbencev, ki niso zaposleni neposredno v proizvodnj Tako je n. pr. na posestvu v Bokalcah zaposlenih 5 uslužbencev, čeprav je delavcev samo 30.	r
Delavski sveti na državnih posest, vih so kljub majhni pomoči višjih or ganov svoje delo dobro opravljali. Večina delavskih svetov se je redno sestajala in obravnavala tekoče gospo darske probleme podjetij. Dobro je delal delavski svet v Prestranku, Svečini, Pekrah, Stari cerkvi in Kočevju. Marenbergu, Rakičanu, Beltincih, Novi Gorici, Radgoni, na gozdnem gospo larstvu v Ljubljani in Postojni in tudi pri podjetju za melioracije itd. -Slabše pa je bilo delo delavskih svetov na manjših posestvih in ekonomi jah. Sindikalne in partijske organiza cije bodo tudi v bodoče morale zainteresirati slehernega člana kolektiva za delo in naloge delavskega sveta.
Štafeto planincev je sprejela Srbija
V ponedeljek, 21. t. m. opoldne je predsednik Planinske zveze Srbije Nikola Jovičič v navzočnosti članov planinskega društva iz Peči na vrhu Cakora sprejel Titovo štafeto planincev od članov črnogorske planinske organizacije. Štafetno palico bodo prenesli čez Prokletije ln Jo v petek, 25. aprila na vrhu Dzlnlbrega "	ptanincera Makedonije.
Italijanski iredentizem pomeni nevarnost tudi za atlantski pakt
belgijska javnost meni, da sedaj ni primeren čas za ureditev tržaškega vprašanja •
Bruselj, 22. aprila. (Tanjug). Belgijska javnost meni, da Italija in zahodne velesile niso izbrale ugodnega trenutka za ureditev tržaškega vprašanja. Splošno sodijo, da pomeni italijanski iredentizem nevarnost ne le za Italijo, marveč tudi za Atlantski pakt, Bruseljski politični krogi menijo, da Je prišel odločen govor maršala Tita v Ljudski skupščini o pravem času in da Je njegovo stališče pravilno. Ti
Izročitev darila mesta Coventry
V prostorih ljudskega odbora Beograda je bil včeraj sprejem na čast delegacije angleškega mesta Coven tryja, ki je v Beogradu gost mestnega ljudskega odbora. Zupan Coventryja g. Harry Weston je izročil predsed niku ljudskega odbora Djurici Jojki-ču potniški avtomobil, darilo meščanov Coventryja. V zahvali je Dju-rica Jojkie poudaril, da so meščani Coventryja sami zbrali sredstva za nakup tega darila, kar je dokaz, da žele prijateljstvo"z našimi narodi.
Slavnosti so se udeležili delegati mesta Coventryja, člani izvršilnega odbora ljudskega odbora in mnogi meščani. Zupan Coventryja g. Weston je sporočil tudi prijateljske pozdrave sindikatov metalurških,' gradbenih in prometnih delavcev.
Zgodaj zjutraj so člani delegacije položili venec na grob Neznanega junaka na Avali.
Jugoslovanski umetniki na bienalu v Benetkah
Beograd, 22. apr. Na XXVI. razstavi mednarodnega bienala lepih umetnosti, ki bo od 14. junija do 19. okt. v Benetkah, bo sodelovalo tudi osem jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. V jugoslovanskem delu razstave bo 42 slikarskih del in 18 skulptur. Razstavili bodo Emanuel Vidovič iz Splita; Nedeljko Gvozdenovič, profesor akademije likovnih umetnosti v Beogradu; Ante Motika, profesor na šoli za uporabno umetnost v Zagrebu; Predrag Milosavljevič iz Beograda in Gabrijel Stupica iz Ljubljane. Naše kiparstvo bo zastopano na bienalu z deli beograjskih kiparjev Riste Stioviča in Petra Palavičinija ter Zdenka Kalina iz Ljubljane.
krogi poudarjajo prepričanje, da maršal Tito ne želi, da bi barantali s koristmi Jugoslavije. Belgijski delavski razred je sprejel odločne maršalove besede z velikim navdušenjem, pri če-
mer je opozoril na to, da Tito ne dovoljuje, da bi kdor kob kršil neodvisnost njegove države.
Ves belgijski tisk je posvečal in še posveča mnogo prostora tržaškemu vprašanju. Razen agencijskih poročil objavlja tudi poročila svojih dopisnikov v Rimu in Londonu.
Protesti v spominih na fašistična nasilja
Po slovenskih krajih še ni konec protestov zaradi grabežljivih nakan italijanskih šovinistov in njihovih pokroviteljev in največkrat so taki protesti združeni s spomini na fašistična grozodejstva. — Na Glavnem trgu v Domžalah se je zbralo nad 3000 prebivalcev, ki so poudarjali, da ne bodo nikdar pozabili gorja fašistične strahovlade. Posebna protestna zborovanja sr bila v vseh domžalskih podjetjih Železničarji iz signalne delavnice so priredili svoje protestno zborovanje ob deveti obletnici fašističnega nasilja, ko so agenti kvesture polovili iz delavnice 36 delavcev, jih mučili po zaporih, potem pa postavili pred vojaško sodišče, ki je skoraj vse obsodilo na večletno ječo. Organizacija vojnih invalidov v Spodnji Šiški je na svojem zborovanju, ki se ga je udeležilo 63 invalidov in vojnih vdov, sprejela resolucijo, ki vprašuje: Ali smo zato v boju zoper fašizem postali invalidi, da
Obisk ameriškega rušilca t Splitu
Split, 22. aprila. V splitsko luko je prispel na prijateljski obisk ameriški vojni rušilec »Borderon« pod poveljstvom komandanta Frederika Himosa V Splitu bo ostal do 25. aprila. Dopoldne so ameriški gostje obiskali komando jugoslovanske vojne mornarice in splitski mestni ljudski odfooc. Popoldne so odšli na Marjan ter si ogledali' razne kulturne in zgodovinske spomenike ter druge zanimivosti mesta. Jutri bodo s Putma&ovjmi avtobusi napravili izlet v Trogir im Solin. Za jutri ob 14. so povabljeni na ogled ameriške ladje otroci padlih borcev te narodnoosvobodilne borbe. Poseben sprejem bo na ameriškem rušilcu za oficirje Jugoslovanske vojne mornarice. Ameriški rušilec »Borderon« nosi.,ime po ameriškem heroju, ki je padel v drugi svetovni vojni.v pomorski bilki pri Saram
Posvetovanje v našem zunanjem ministrstvu
Beograd, 22. apr. V ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ se je začelo včeraj peto posvetovanje o posameznih vprašanjih mednarodnega prava. Posvetovanje je organiziral pravni svet r 'nistrstva, udeležujejo pa se ga razen predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve tudi predstavniki ministrstva za pravosodje FLRJ, Vrhovnega sodišča FLRJ in javnega tožilstva FLRJ, profesorji za mednarodno pravo te Beograda, Zagreba in Sarajeva ter Pomorske akademije, znanstveni sodelavci nekaterih znanstvenih ustanov, jadranskega instituta v Zagrebu in drugih ustanov.
Begunci iz Madžarske in Albanije
Beograd, 22. apr. (Tanug). Na mad žarsko-jugoslovanski meji pri Zdali. 10 km severovzhodno od Molve, je pri bežalo 18. aprila iz Madžarske v našo državo pet oseb: pripadnik madžarske policije Bartos Paal, ki je opravljal službo v policijski kapetaniji 10 rajona v Budimpešti; Bartos Istvan. elektrotehnični uslužbenec vojaškega podjetja; Gyenes Peter, kovinar;, Gye nes Tibor, učenec v koyinski industri ji in Nemet Ferenz, monter.
Begunci so izjavili, da niso mogli več prenašati neznosnega režima na Madžarskem in težkih življenjskih pogojev.
Dne 22. aprila je pribežala iz Albanije v Jugoslavijo 9-članska albanska družina: 4 moški, 3 ženske in 2 otroka. Cez mejo so prinesli tudi eno italijansko puško z naboji. Oče Abdulah Ademi je izjavil, da njegova drU-nžia ni mogla več prenašati nasilja in revščine v Albaniji.
Ministrstvo za zunanje zadeve organizira vsako leto v aprilu in novembru, takšna posvetovanja, na katerih proučujejo vprašanja mednarodnega prava, posebno pozornost pa posvečajo vprašanjem, ki jih proučujejo v OZN. Na sedanjem posvetovanju bodo med drugim proučevali tudi zbirko zakonov o zločinih proti miru in varnosti človeštva, kolektivne ukrepe in definicije agresije, deklaracije o pravicah in dolžnostih držav in druga vprašanja.
Posvetovanju, ki bo trajalo nekaj dni, predseduje veleposlanik Milan Bartoš, vseučiliški profesor in pravni svetnik ministrstva za zunanje zadeve FLRJ.
Stavke t Trsta
Trst, 22. apr. (Tanug). Sindikalne organizacije več tržaških podjetij in ustanov so napovedale stavko, zahtevajoč zboljšanje gospodarskih in de-lovnih pogojev. Včeraj je eno uro stavkalo osebje tržaških združenih jadranskih ladjedelnic, za danes pa sta napovedani stavki razen v tržaškem društvu za socialno zavarovanje tudi v rafineriji nafte »Aquilla«. Jutri bodo stavkali vsi tiskarski delavci, tako da ne bo izšel noben dnevnik. .
Predstavnik Jugoslavije na proslavi 50 letnice neodvisnosti Kube
Beograd, 22. apr. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je določil izrednega in opolnomočenega veleposlanika FLRJ v Mehiki Karla Mrazovića, da zastopa Jugoslavijo na proslavi 50-letnice neodvisnosti Kube. Proslava bo od 14. do 20. maja.
Pocenitev železnice in uvedba nedeljskih povratnih kart s 1. majem
Svet za promet in zveze vlade FLRJ je sklenil s 1. majem t. 1. znatno znižati tarife v železniškem potniškem prometu in sicer za skoraj 20% oz- namesto dosedanjih 4.02 din za 1 km 3.32 din za km. S tem je definitivno odbit prvotni predlog degresivnih tarif, po katerih bi cene vožnjam padale sorazmerno z dolžino poti. Novo znižanje velja za vse relacije in vse vrste vlakov ter razredov. Prav tako bodo s 1. majem letos uvedeni novi popusti za skupinska potovanja in sicer v obsegu 67—75% od novih tarif. Pač pa bo ostala voznina za odhod na letni dopust v absolutnem znesku ista kakec doslej. Ta jo znaM doslej od
sedanje cene, po novem pa bo znašal približno 87% od sedanjih cen. Znatno se bodo pocenile tudi mesečne delavske karte. Medtem ko je stala doslej mesečna delavska karta za oddaljenost do 10 km 500 din, bo stala od l.-maja letos 350 din, dočim bo na daljših relacijah pocenitev še občut-nejša. Tako je stala doslej mesečna karta za oddaljenost do 20 km 650 «fin, po novih tarifah pa bo.stala 400 din, a na relacijah od 40—100 km namesto dosedanjih 2000 din samo 500 din. In končno bodo s 1. majem uvedene tudi nedeljske povratne karte, ki bodo stale 50% od normalne nove cene in bodo veljale od sobota opoldne do ponedeljka zjutraj.
bi zdaj nekdanji naši zavezniki izda-* j ali naše narodne pravice nekdanjemu skupnemu sovražniku?
Veliko protestno zborovanje je bilo v Slovenskih Konjicah, kjer se je množica zbrala pred tovarno usnja ter zla, sti odobravala besede tistih govornikov, ki so se spominjali našega trpljenja in naših žrtev v boju zoper fašizem. — Učitelji ljutomerskega okraja so s svojega sestanka v Ljutomeru v pismu maršalu Titu obljubili, da ne bodo nikdar prenehali spominjati mladino, da je vsa naša zemlja prepojena s krvjo naših najboljših sinov in hčera in da se je treba zaradi tega zanjo boriti tudi z orožjem.	V.
^______________________ 9
Še jim ni dovolj 'junačenja
Večkrat smo že opozorili naše bralce, kako italijanski tisk na vse načine opeva slavo in moč italijanske vojske, pri čemer se na vse načine trudi, da bi spravil v slabo luč Jugoslovansko ljudsko armado. To je že obrabljen »šlager* iredentistične propagande, ki bi s takšnimi »dokazil rada pridobila Italiji še večje ugodnosti v okviru Atlantskega pakta. To pa, kar je te dni objavil ilustrirani časopis »Oggia, presega celo običajni ton pisanja italijanskega tiska.
Z naslovom »Pet let junaštva s trobojnico« je objavljen članek s slikami. V tem članku pa so tudi mesta o »gverilji na Balkanu«, kjer je opisano »junaško držanje« italijanske vojske, ki je skupaj z Nemci v desetih dneh z »briljantnimi akcijami« zlomila odpor jugoslovanske vojske, ki je »bila na odličnem glasu«.
Toda to je šele začetek tega »junaškega držanja«, kajti »Oggic opisuje tudi, kako so italijanske čete skozi dve leti vodile vojno proti dobro organiziranim »bandam«. Nato se »Oggi« pritožuje On to upravičeno), da »v Jugoslaviji ni bilo pravih prijateljev Italijanov« in da »so bili italijanski vojaki kot izgubljeni v tem peklu«.
Potem piše »Oggia, kako so partizani, ki jih člankar sicer imenuje ■upornike«, držali v kleščah 15 italijanskih divizij, od katerih se mnogi odredi niso hoteli vdati in prepustiti svojega orožja niti po kapitulaciji, pač pa da »so se še tedne in tedne borili«(?) proti Titovim partizanom.
To so torej »dokazi«, s katerimi poskušajo italijanski listi prepričati javnost (najbrž ne italijansko, ker jim tega v Italiji nobeden ne bo preveč verjel, pač pa »atlantske zaveznike«), kaj pomeni italijanska vojska in kakšne ugodnosti ji j« treba zato nakloniti.
Festival madžarske knltnre
Madžarska narodna manjšina v Voj. vodami je prevzela nalogo, da bi letos meseca junija na Paliču pri Subotici na »Festivalu madžarske kulture« pokazala vse uspehe svojega prosvetnega kulturnega im umetniškega dela. Poleg folklornih, pevskih in glasbenih sekcij madžarskih kulturnih društev bodo sodelovali na festivalu tudi poklicni igralci madžarskih gledališč iz Subotice in Bačke Topole ter več amaterskih gledališčih skupim. Madžarski pisatelji bodo priredili književni večer, madžarski slikarji in kiparji pa bodo razstavili svoja dela. Med prireditvami bodo tudi zborovanja madžarskih novinarjev, pisateljev ter učiteljev in profesorje»! madžarskih šol v Vojvodini.
Zadnje vest»^
• Celovec, 22. apr. (Tanjug). Sodišče v Celovca je obsodilo danes Rada Janežiča, urednika »Slovenskega vestnika«, na denarno kazen in povračilo sodnih stroškov, češ da je razžalil čast bivšega nacista Leopolda Jungtera. »Slovenski vestnik« je 15. marca protestiral proti odločitvi upravnega sodišča na Dunaja, da se Jungfern vrne tovarna akumulatorjev v Bistrici na Koroškem, ter objavil dejstva o zločinski delavnosti tega bivšega nacista med vojna Značilno je, da je celovško so« dišče sklicalo razpravo proti Janežiču takoj po vloženi tožbi. Tu navajajo primer neonacističnega časopisa »Alpenruf«, proti kateremu je Zveza koroških partizanov vložila tožbo že januarja t. L, sodišče pa še ni razpisalo razprave v tej tožbeni zadevi. »Alpenruf« je v nekem članku imenoval koroške partizane »ubijalce, požigalce in razbojnike«,
Razgovori in sestanki o nemškem, problemu
London, 22. aprila. (AFP) Predstavniki ameriškega in francoskega veleposlaništva so se sešli včeraj v britanskem zunanjem ministrstvu z britanskimi funkcionarji, da bi proučili odgovor svojih držav na poslednjo sovjetsko noto o Nemčiji. Prvo vprašanje, ki ga morajo rešiti. Je sklicanje uvodne uradne konference treh velesil, na kateri bi izdelali dokončno besedilo odgovora Sovjetski zvezi.
Londonski politični krogi sodijo, da bi bila lahko sklicana konferenca štirih velesil, na kateri naj bi razpravljali o bistvu nemškega vprašanja, vendar pa šele po podpisa sporazuma o zahodnoevropski obrambni skupnosti in splošne pogodbe z Nemčijo. Menijo, da bi tri zahodne velesile dobile tako mnogo bolj trdno oporo pri po-
Pan MunJont v številkah
Od julija meseca lanskega leta so imeli delegati za premirje v Koreji 320 sestankov. Na prvih 10 sestankih so sestavili dnevni red, ki je imel v glavnem 5 točk. Prva točka je bila odobritev dnevnega reda, to se pravi, gola formalnost. Druga točka dnevnega reda je bila določitev razmejitvene črte. Za fo točko dnevnega reda so potrebovali 59 sestankov, nakar so se sporazumeli. Zaradi tretje točke dnevnega reda, to je nadzorstva nad premirjem, so imeli 131 sestankov in se doslej še niso sporazumeli. Zaradi četrte točke ali zamenjave vojnih ujetnikov so se sestali 112-krat in se tudi še niso sporazumeli. Po peti točki pa bi morala mirovna konferenca v Pan Mun Jomu priporočiti mednarodno politično konferenco, ki bi razpravljala o vprašanju Daljnega vzhoda. V zvezi s to točko dnevnega reda so imeli 8 sestankov in so se načelno sporazumeli.
Vsi ti sestanki so bili v treh različnih oblikah: kot plenarna zasedanja vseh delegatov, sestanki pododbora generalov in seje skupine štabnih oficirjev.
Obe glavni- sporni točki — nadzorstvo nad premirjem in zamenjava vojnih ujetnikov — še vedno povzročata težave. Severnokorejci in Kitajci hočejo, da bi zamenjali vse vojne ujetnike, ne glede na njihove lastne želje. Delegacija OZN pa pravi, da noče prisiliti niti enega svojega ujetnika, da bi se vrnil v Severno Korejo, če tega sam ne želi. Pred nekaj tedni so pogajanja o zamenjavi ujetnikov prekinili, da bi obe stranki izdelali svoje predloge. Pred nekaj dnevi sta obe stranki imeli predloge izdelane, sedaj pa se pogajanja nadaljujejo v tajnosti.
Pri vprašanju nadzorstva nad premirjem so reševali v glavnem tri vprašanja. O prvem, t. j. katera naj bi bila vhodna pristanišča v Severno in Južno Korejo med premirjem, so se sporazumeli konec preteklega meseca. Sporni pa sta še dve zahtevi Severnokorejcev, in sicer privolitev delegacije OZN, da bi gradili letališča med premirjem, in da bi bila Sovjetska zveza članica komisije šestih nevtralnih držav, ki vaj bi nadzorovala premirje. Vprašanje udeležbe Sovjetske zveze pri nevtralni komisiji so štabni oficirji vrnili pododboru generalov, kjer se je pretekli februar vprašanje prvič pojavilo. Tudi vprašanje letališč je sedaj pri pododboru. Severnokorejski novinarji v Pan Mun Jomu, katere severnokorejski delegati pogosto uporabljajo za to, da bi poizkusili, kakšen bo odziv na njihove nove predloge, so pretekli teden sprožili govorico, da so Severnokorejci pripravljeni opustiti zahtevo, naj bi bila Sovjetska zveza v nevtralni komisiji, če popustijo dele gati OZN pri vprašanju letališč. Severnokorejski delegati sami pa še niso pokazali znakov, da bi bili pri pravljeni narediti to zamenjavo.
Četudi voditelji te ali one stranke izjavljajo, da pogajanja v Pan Mun Jomu napredujejo, po 320 sestankih še ni nikakršnih znakov, da se bodo kmalu zaključila.
Pred sestavo odgovora Sovjetski »vesi — Posvetovanja o splošni pogodbi * Zahodno Nemčijo — Anthony Eden o pomenu britanskih jamstev
gajanjih z ZSSR, saj bi bila njihova skupna odločitev že potrjena z neovrgljivimi diplomatskimi listinami.
Na sedežu ameriške visoke komisije v Nemčiji je bil včeraj sestanek komisarjev treh zahodnih velesil in predsednika zahodnonemške vlade Adenauerja. Sporočilo, ki je bilo izdano po sestanku, pravi, da bodo zahodno-nemški in zavezniški strokovnjaki tajno zasedali, da bi proučili nekatera še nerešena vprašanja splošne pogodbe z Zahodno Nemčijo.
Ameriški visoki komisar John Mc Cloy je po seji izjavil, da so se včerajšnji razgovori nanašali predvsem na ustanavljanje čet v Zahodni Nemčiji. Francoski visoki komisar Fran-gois Poncet je izjavil, da se še niso odločili, kdaj in kje bo podpisana splošna pogodba.
Predstavniki zahodnonemške socialnodemokratske stranke, francoske socialistične stranke in britanske laburistične stranke se bodo 27. aprila sešli v Bonnu, da bi proučili vprašanje evropske skupnosti.
Sodijo, da bo nemška socialnodemokratska stranka ob tej priložnosti razložile svoje stališče do tega vprašanja, saj je doslej dala že nešteto ugovorov k metodam in sredstvom, ki jih uporabljajo v zvezi s politično in gospodarsko skupnostjo Evrope.
Britanski zunanji minister Anthonči Eden je sporočil v spodnjem domu, da bo obrambni minister lord Alexander v kratkem proučil s francoskim obrambnim ministrom Plevenom vprašanje odnosov britanskh sli do zahodnoevropske obrambne skupnosti. Nadalje je dejal, da je Velika Britanija s svojimi jamstvi vzpostavila posebne odnose z zahodnoevropsko skupnostjo, kar jasno dokazuje, da je, četudi ne more tvoriti del te skupnosti, vendarle povezala z njo svojo usodo. Z razširitvijo britanskih Jamstev državam bruseljskega pakta, ki so obojestranska, tudi na Zahodno Nemčijo, je dejal dalje Eden, pa dobiva Britanija jamstva tudi od Zahodne Nemčije. Doslej, je pripomnil, smo morali braniti Zahodno Nemčijo oziroma Berlin pred slehernim napadom brez slehernega poroštva za protiuslugo.
Na vprašanje opozicijskega voditelja Attleeja — ali bo sporazum med Veliko Britanijo in zahodnoevropsko obrambno skupnostjo uresničen s pismeno pogodbo, je Eden odgovori, da je takšen namen vlade.	*
London, 22. apr. (AFP). Zastopniki Velike Britanije, ZDA in Francije bodo jutri začeli sestavljati odgovor na zadnjo sovjetsko noto. Kakor se je zvedelo v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, bo Veliko Britanijo na tej konferenci zastopal državni podtajnik ministrstva za zuhanje zadeve Frank Roberts, Francijo svetnik francoskega veleposlaništva v Londonu De Croui-Chanel, ZDA pa svetnik ameriškega veleposlaništva v Londonu Julius Holmes.
Načrti proti sleherni
agresiji že izdelani
New York, 22. aprila. Ce bi prišlo do agresije v Evropi, bo poveljstvo
generala Eisenhowerja takoj odgovorilo na silo s silo, je izjavil načelnik štaba Eisenhowerjevega poveljstva general Alphred Grünther. Poveljniki so že izdelali načrte proti sleherni agresiji. Obrambna sposobnost Atlantskega pakta je sedaj znatno večja kot pred enim letom, če pa bodo uresničeni lizbonski februarski sklepi, bo še mnogo večja čez leto dni. Grtinter je spodbijal trditve sovjetskih propagandistov, da so sile Atlantskega pakta napadalne. V vrhovnem poveljstvu Atlantskega pakta niso nikdar proučevali kakršen koli ofenzivni načrt, je poudaril.
Poveljnik letalskih sil Atlantskega pakta v Srednji Evropi general Nor-sted je izjavil, da bo sestavil dve taktični letalski armadi, ki bosta imeli ob morebitnem napadu nalogo braniti dohode v Zahodno Evropo. Prvo ar-maro bi tvorila britanska taktična armada, okrepljena z belgijskimi in holandskimi eskadrilami, drugo armado pa bi tvorila 12. ameriška letalska armada v Nemčiji, prva francoska letalska divizija in kanadska letalska divizija.
Češkoslovaška industrija ne izpolnjuje obveznosti
Praga, 22. apr. Praški časopis »Rude Pravo« očita delavcem' številnih tovarn lin panog češkoslovaške industrije, da
neenakomerno izpolnjujejo proizvodne načrte. Nekatere tovarne ne bodo izpolnile niti svojih obveznosti v počastitev 1. maija. Tovarna za predelavo /mesa v Pragi in rudnika v Spodnjih Jifetinah ne izpolnjujejo ndti sprejetih obveznosti, niti proizvodnih načrtov.
Trumanova poslanica o kreditih jeklarski industriji
Washington, 21. apr. (AEP). Predsednik ZDA Truman je poelai podpredsedniku republike in predsedniku senata Barkleyu poslanico, v kateri pravi, da bodo ukrepi za znižanje viadnih kreditov za pomoč jeklarski industriji pod državno upravo utegnili ohromiti akcijo, ki bd jo sprožila vlada, če bd bdilo nujno potrebno. Predsednik Truman poudarja, da bi to uteg-pilo zmanjšati borbeno sposobnost ameriških čet, ki »e vojskujejo v Koreji. Ce bi Kitajci in Severnokorejci začeli novo pomladansko ofenzivo, bi bil uspeh te ofenzive odvisen od tega, ali bo ameriška jeklarska Industrija delala g potrebno zmogljivostjo.
Adenauer za sporazumno rešitev saarskega vprašanja
"Bonn, 22. apr. (Tanjug). Zahodmo-nemški parlament se bo jutri po dvotedenskem odmoru vnovič sešel. Na dnevnem redu je zahteva socialnodemokratske stranke, naj bi kancler Adenauer poročal o svojih razgovorih v -Parizu s francoskim zunanjim ministrom Schumanom o saarskem vprašanju. Kancler Adenauer se je tedaj zavzemal zlasti za sklenitev splošne pogodbe o zamenjavi zasedbenega statuta in za to, naj bi Zahodno Nemčijo vključili v zahodnoevropsko armado. Adenauer upa, da bo Zahodna Nemčija šele potem z večjim vplivom reševala ostala vprašanja, ki jo zanimajo, med njimi tudii saarsfko vprašanje.
Nemci vselej poudarjajo, da vse, kar je Francija ustvarila v Posarju, ne more ih ne bo spremenilo nemškega stališča, da je Posarje nedvomno nemško ozemlje in da. morajo razmejitvena vprašanja razpravljali na mirovni konferenci, na kateri bo Nemčija zahtevala, naj ostane njeno ozemlje nedotaknjeno. Jasno je, da Francija v sedanjem svetovnem položaju ne more zahtevati priključitev Posarja, vendar pa je zainteresirana na tem, da je gospodarsko povezana s Posarjem. Najnovejši fran-
coski predlog o tako imenovani evropeizaciji Posarja naj bi pomenil, da bo Posarje ostalo gospodarsko povezano s Francijo, politično pa ne bo ločeno od
Nemčije.
Saarsko vprašanje je stalno na dnevnem redu v nemškem tisku in v političnem življenju Zahodne Nemčije, saj v Posarju spoštujejo le avtonomistične stranke, nemškim strankam pa je onemogočeno delo. Kancler Adenauer se je moral spričo nemške zahteve za vzpostavljanje demokratičnih svoboščin v Posarju sporazumeti s Schumanom o ustanovitvi skupne nemško-francoske komisije, ki naj bi ugotovila, v kolikšni meri spoštujejo, v Posarju demokratične svoboščine.
Začetek minulega tedna je kancler Adenauer poslal pasmo francoskemu zunanjemu ministru Schumanu, v katerem je predlagal, naj bi obe stranki imenovali svoje predstavnike za komisijo. Vsekakor bomnska vlada ne bo prenehala s svojimi prizadevanji, naj bi saarsko vprašanje sporazumno rešili.
Razprava o saarskem vprašanju se bo nadaljevala v boemskem parlamentu med zaključnimi pogajanji o splošni pogodbi z Zahodno Nemčijo.
VOLILNO GIBANJE V ITALIJI
Don Sturzo propagira skupno katoliško Listo za volitve
Stafford Cripps umrl
Zürich, 22. aprila (UP) Na kliniki v Zürichu je umrl včeraj po dolgotrajni bolezni bivši britanski finančni minister v laburistični vladi six Stafford Cripps.
Arabske države in tunizijsko vprašanje
New York, 22. aprila (Reuter). Petnajst azijskih in arabskih držav, ki se zahtevale, naj bi prišle tunizijske vprašanje na dnevni red Varnostnega sveta OZN, se je včeraj vnovič sešlo, da bi proučile svojo nadaljnjo akcijo.
Kakor se je zvedelo, so na svojem včerajšnjem sestanku proučevale, ali naj skličejo ponovni sestanek Varnostnega sveta, če bi se položaj v Tuniziji še poslabšal, ali pa skušajo prepričati ostale države članice OZN, da je nujno potrebno sklicati izredno zasedanje Generalne skupščine, ki bi obravnavalo tunizijsko vprašanje.
Rim, 22. apr. Včeraj je bil sestanek med zastopniki demokrščanske, republikanske in socialno demokratske stranke, na katerem je don Sturzo, ustanovitelj ljudske stranke, ki se je pozneje razvila v demokrščansko stranko, sprožil misel o sestavi skupne katoliške liste. Namen tega bi bil, da bi demokristjani pri volitvah obdržali rimsko občino. Don Sturzo je dejal, da je Rim ne le središče italijanske države, marveč tudi katoliške cerkve in da se zato ne sme dovoliti, da bi padel v roke njenih nasprotnikov.- Nastop don Sturze razlagajo v rimskih poli-
Achesonovo potovanje v Evropo
Washington, 22. apr. (AFP). V wa-
shingtonskih diplomatskih krogih sodijo, da bo bližnje potovanje ameriškega ministra za zunanje zadeve Deana Achesona v Evropo njegovo zadnje važnejše dejanje kot voditelja ameriške zunanje politike. V Washingtonu trdijo, da ne namerava ostati v ministrstvu za zunanje zadeve po 20. januarju 1953, ko poteče mandat vlade predsednika Trumana. Namen Acheso-novega potovanja v Evropo je po mnenju dobro obveščenih krogov vrnitev suverenosti Nemčiji in potrditev solidarnosti med tremi zahodnimi velesilami.
tičnih krogih kot odgovor na poskus Nennijevih socialistov in komunistične partije'Italije, da bi sestavili tako imenovane neodvisne liste.
Atlantski pakt bo 28. t. m. določil Eisenhowerjevega naslednika
Pariz, 21. apr. (AFP) Svet atlantskega pakta se bo 28. aprila sešel v Parizu in bo med drugim obravnaval Imenovanje novega poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta, ki naj bi nadomestil generala Eisenhowerja.
Anglija bo odpravila uvozne omejitve
Lhndon, 22. apr. (Reuter).. Britanski finančna minister Butler je obljubil, da bo 'Velika Britanija odpravila svoje nove uvozne omejitve, brž ko bo to dovolil njen finančni položaj. Ko je govoril po radiu o britanskih trgovinskih stikih z zahodnoevropskimi državami, je Butler pripomnil, da so bile uvozne omejitve potrebne, ker je Anglija izdajala velike vsote v zlatu Evropski plačilni urarji, ki je tudi sama plačala še večje vsote v zlatu evropskim državam. Butler je na koncu dejal, da Britanija n« more biti močan vojaški zaveznik, če ni ekonomsko močna.
Nova ureditev odpovedi delovnega razmerja v gospodarstvu
Nepravilnosti. k! so te	* *• *•
vedno dogajajo pri krčenin kadra, ki ga sicer zahteva izvedba gospodarskega računa v podjetjih. so privedle zvezno vlado, da je povsem nanovo uredila postopek pri odpovedovanju delovnega razmerja v podjetjih državnega, zadružnega in družbenega sektorja, kakor tudi odpovedi delavcem in nameščencem ▼ zasebnem sektor)« gospodarstva.
Bistvo nove n reditve ie v tem. da seda) ae odločalo o odpovedih Izključno podjetja (oz. njih organi), temveč je dokončna odločitev o tem prepuščena posebnim organom Izven podjetja (arbitražam). Droga, mogoče ie važnejša novost pa je v tem. da so sedaj pritegnjene sindikalne organizacije, (krajevni la sindikalni sveti) k aktivnemu sodelovanju pri odločanju o odpovedih, a Čimer se flllbova zaščitna funkcija bistveno razširja. Končno so organom inšpekcije delt poleg sedanjik poverjene še nove naloge v zvezi t odpovedmi v gospodarstvo.
DOSEDANJA UREDITEV ODPOVEDI V OOSPODARSTVU
Od uveljavitve temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji In višjim! gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih (Ur» 1. FLRJ štev. 43/60) smo Imeli v gospodarstvu v glavnem tri skupine primerov reševanja odpovedi:
1.	Kadar je odpovedal direktor delavca ali uslužbencu v podjetju, je bil možen ugovor zoper odpoved na upravni odbor podjetja, ki je o odpovedi dokončno odtočil;
2.	Kadar je odpovedal delavec v podjetju. Je lahko vložil direktor ugovor na komisijo za delovno spore pri pristojnem poverjeništva zn delo OLO (MLO);
3.	Kadar Jo odpovedal uslužbenec v podjetju. se je morala odpoved po uradu! dolžnosti dostaviti pristojni personalni komisiji, ki je izdala odločbo o tem. ali ostane odpoved v veljavi ali ne. Uslužbenec zoper to odločbo jpi imel pravice pritožbe, temveč tele zoper odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ki jo jo izdal delodajalec na podlagi mnenja personalne komisije.
Odpovedi, dane v zasebnem sektorju, so se obravnavale pred komsijami za delovne spore pri poverjeništvih za delo; edinole, kadar je bila prizadeta kaka materialna pravica, je Mia možna sodna pot na delovno sodišče.
KATERE ODPOVEDI SE OBRAVNAVAJO PO NOVEM POSTOPKU
1.	Po novi uredbi o postopku pri odpovedih v gospodarskih organizacijah (Ur. L FLRJ št. 20/52) mora podjetje ali zasebni delodajalec, ki namerava dati odpoved, obvezno doseči sporazum s krajevnim (okrajnim) sindikalnim svetom pri naslednjih odpovedih:
a)	kadar namerava dati odpoved večjemu številu delavcev ali uslužbencev, in sicer vsaj trem v podjetjih z do 100 delavci ali vsaj petim v večjih podjetjih;
b)	kadar namerava odpovedati ženi;
c)	kadar namerava odpovedati vojnemu ali delovnemu invalidu;
č) kadar namerava odpovedati delavcu ali uslužbencu, ki ima preko 10 let delovne dobe.
Ce se podjetje oz. drug] delodajalec glede odpovedi ne sporazume s sindikalnim svetom, gre spor v primerih pod a) pred republiško arbitražo za obravnavanje odpovedi, ki se ustanovi pri republiškem svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, v primerih pod b-č) pa pred okrajno arbitražo za obravnavanje odpovedi, ki se ustanovi pri ljudskem odboru.
2.	Vsak posamezni delavec ali uslužbenec (torej tudi oni, ki niso zajeti zgoraj v točkah a-č) se lahko sam pritoži zoper odpoved na okrajno (mestno) arbitražo, razen seveda v primero, ko Je arbitraža o odpovedi že sklepala.
POSTOPEK PRI OBRAVNAVANJU ODPOVEDI
Predvsem je treba podčrtati, da mora biti sedaj vsaka odpoved pismena in obrazložena ter Izročena delavcu (uslužbencu) proti odpisu. V odpovedi morajo biti navedeni razlogi odpovedi, dolžina odpovednega roka In pravni pouk glede pritožbe. Odpoved se lahko da samo na prvi dan v mesecu. V te) zvezi je treba omeniti še dolžnost podjetja, da mora v treh dneh po odpovedi obvestiti o tem pristojno posredovalnico za delo. ker prične sicer teči odpovedni rok šele z dnem, ko »® bila posredovalnica obveščena o dani odpovedi (3. člen uredbe o oskrbnini in drugih pravicah delavcev In uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju (Ur. L FLRJ št. 16/52).
Podjetje oz. delodajalec mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev- (uslužbencev) ali posebej zaščitenim osebam (zgoral b-č) predhodno obvestiti pristojni krajevni (okrajni) sindikalni svet in dosesči z njim
Odlikovanje kolektiva zaloške postaje
Kot drugi najbolišl kolektiv V državi je zaloški postajni kolektiv za uspešno izvršitev letnega plana v drugi polovici lanskega leta dobil prehodno zastavo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Sveta za promet In zveze. Uspehi zaloškega kolektiva niso pomembni samo za tovorni transport v ljubljanskem vozlišču, temveč tudi za promet na drugih progah, ker je bilo v drugi polovici lanskega leta v Zalogu sestavljenih In razstavljenih 9.325 tovornih vlakov, kar je za 4 •/• več kot v prvi polovici leta. Kolektiv je plan nakladanja presegel za 45 */•, statično obremenitev voz za 3, povprečno obremenitev vlakov pa za 41 •/». Povprečna zamuda enega tovornega vlaka ie bila komaj eno minuto.
Izročitev prehodne zastave je bila združena z lepo slavnostjo v zadružnem domu v Zalogu, katere so se udeležili tudi pomočnik glavnega direktorja Državnih železnic iz Beograda. načelniki strokovnih služb, direktor železniške direkcije v Ljubljani ter zastopniki partijskih in sindikalnih organizacij. Denarno nagrado ]e prejelo 21, pohvale pa 13 članov kolektiva.	fc.
sporazum • odpovedih. Sindikalni vret bd
vsak primer posebei obravnaval s sindikalno podružnico dotičnega podjetja in v osmih dneh sporočil svoje mnenje o nameravanih odpovedih podjetju. Ce sindikalni svet soglaša * nameravanimi odpovedmi ali tudi. če sploh ne izreče mnenja, se smatra, da podjetie lahko odpove dotičnim osebam. Ce pa ne pride do sporazuma, ker so mnenja sindikalnega sveta in podjetja razllčaa. gre spor pred arbitražo za obravnavanje odpovedi, to sicer pred republiško v primera, če gre za nameravano odpoved večjemu številu oseb» sicer pa pred okrajno (mestno) arbitražo.
ARBITRAŽA ZA OBRAVNAVANJE
ODPOVEDI V GOSPODARSTVU
Republiška arbitraža za obravnavanle odpovedi v gospodarstva sestoji Iz petih članov» k) jih določi predsednik republiškega Sveta z« socialno politiko, in sicer dva z Uste, ki jo predloži republiški sindikalni svet, dva z liste, kJ jo predloži gospodarski svet ljudske republike, dočim imenuje petega, ki Je hkrati predsednik arbitraže, izmed članov Sveta. Arbitraža odloči dokončno o tem. ali ostane nameravana odpoved v veljavi. Arbitraža pa se ne more spuščati v oceno» ali je število odpovedi kot tako primerno.
Okrajna (mestna) arbitraža za obravnavanje odpovedi sestoji iz treh članov, ki jih določi predsednik okrajnega sveta za ljudsko zdravstvo In socialno politiko, in sicer enega z liste, ki jo predloži krajevni (okra)ni) sindikalni svet. enega z liste, ki jo predloži dotični ljudski odbor, tretji član pa je zastopnik prizadetega podjetja. Arbitraža odloči dokončno o upravičenosti nameravanih odpovedi.
Na okraino (mestno) arbitražo se lahko pritoži zoper odpoved tudi vsak delavec (uslužbenec), ki sicer ne spada med posebei pred odpovedjo zaščitene osebe (zgorai b-č). ki pa vendarle smatra, da ie odpoved nepravilna ali neumestna. Rok za pritožbo je osem dni od preletna odpovedi. Okrajna (mestna) arbitraža mora rešiti pritožbo pred iztekom odpovednega roka, ker se sicer smatra, da je pritožbi ugodeno. Arbitraža bo izvedla poizvedbe v podjetju o tem. ali Je odpoved pravilna in upravičena in predlagala ev. uvedbo disciplinskega postopka v primerih, ko se navaja kot razlog nediscipliniranost ali škodljivost delavca (uslužbenca) v podjetju.
PRISTOJNOST INŠPEKCIJE DELA
Inšpekcija dela. ki že itak intervenira pri urejanj« delovnih odnosov v podjetjih na podlagi pooblastil Iz zakona o inšpekciji dela» zlasti pa sedaj še na podlagi obvezne razlage
21.	člena tega zakona (Ur. 1. FLRJ 12/52). je dobila z novo uredbo še nadaljnje pristojnosti: razveljavila bo namreč po uradni dolžnosti vsako odpoved, ki bi bila dana v nasprotju z odločbo arbitraže (republiške ali okrajne) za obravnavanje odpovedi. To bo storila tudi na prijavo arbitraže same ali sindikalnih organizacij ali pa tudi prizadeto osebe.
KAZENSKE IN PREHODNE DOLOČBE
Direktor ali druga pooblaščena oseba, ki ravna proti navedenim predpisom, se kaznuje po upravno kazenskem postopku z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
Po novih predpisih se bodo morale obravnavati tudi vse odpovedi, ki so bile dane istočasno večjemu številu oseb ali .iseoam. ki so posebej zaščitene (zgoraj b-č). že pred uveljavitvijo nove uredbe, a še ni iztekel zakoniti odpovedni rok. Vse take odpovedi mora podjetje oz. delodajalec naknadno dostaviti krajevnemu (okrajnemu) sindikalnemu svetu zaradi soglasja.
Od dne uveljavitve nove uredbe dalfe pa se lahko na okrajno (mestno) arbitražo pritožijo zoper dano odpoved tudi ostali delavci in uslužbenci, ki niso posebej zaščiteni, če odpovedni rok še ni potekel, brez ozira na to, ali je odpoved postala pravnomočna ali ne.
Z dnem uveljavitve nove uredbe preneha tudi pristojnost komisij za delovne spore in personalnih komisih kolikor se tlie odpovedi, danih delavcem in uslužbencem v podjetjih ter delavcem iu nameščencem v zasebnem sektorju.
NOVI SPOMENIKI PADLDI BORCEM IN VOJNIM ŽRTVAM
NA DOLU PRI HRASTNIKU bodo letos praznik OF in 1. maj počastili z odkritjem spomenika padlim borcem In žrtvam fašističnega nasilja. Sredstva so si člani Zveze borcev in množičnih organizacij pridobili z raznimi prireditvami in tako bo 1. maja ob
7.30	zjutraj zibrališče udeležencev pred mladinskim domom v Hrastniku, ob 8 godbeni in pevski koncert, ob 9.30 pa slovesno odkritje spomenika. Po slavnosti se bo mnogo udeležencev podalo na Kal.
V ŠMARCI PRI KAMNIKU bodo odkrili spomenik vojnim žrtvam 27. t. m. na praznik OF. Zbirališče udeležencev bo ob 9. na dvorišču tovarne OTEKS. Organizacije, ki hočejo položili vence pred spomenik, ki bo častil spomin 49 žrtev osvobodilnega boja. naj javijo to odboru v Šmarci pol ure pred začetkom slavnosti. Udeleženci imajo ugodne železniške zveze za prihod in za odhod. Izstopni postaji sta Homec in Duplica, kamor bo prisnel vlak ob 7.44 ziutraj.
ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV V PIRNICAH si tudi že dolgo prizadeva, da bi počastila spomin vojnih žrtev svojega okoliša. Iz malega kraja jih ie 38 in sta med njimi tudi prvi komandant Franc Rozman/Stane« in Tine Rožanc. Za pridobitev potrebnih sredstev namerava organizacija ZB v začetku junija prirediti tombolo In se je za prispevke ustanove In podjetja. Od marsikod je že dobila podporo ali nieno zagotovilo, so oa tudi velika podjetja, ki se prošnji še niso od-poslopje zažgali n**m loma. da hi s	na-
zvala. Krajevni odbor ZB Pirniče le H' '"žen za vsako pomoč ter prosi, naj se mn -ošlie naravnost ali pa na njegov naslov železniški postaji v Medvodah.	V.
A. Peterlin:
Petdeset let predavateljske aktivnosti prof. dr. Josipa Plemlja
Bedni profesor matematično-naravo-slovne fakultete in redni ćlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Josip Plemelj od-haja te dni petdesetletnico svojega akademskega delovanja. L. 1902 mu je filozofska fakulteta univerze na Dunaju izdala venio legendi, t. j- dovoljenje za predavanje na univerzi in s tem potrdila njegovo izredno matematično kvalifikacijo. P» vseh univerzah na svetu je to dovoljenje pogoj za znanstveno kariero. Brez nje se mladi znanstvenik ne more potegovati za učna mesta na visoki šoli.
V teh 50 letih je prof. Plemelj deloval najprej kot privatni docent na dunajski univerzi. L. 1907 ga je filozofska fakulteta na univerzi v Cernovcih izvolila za izrednega profesorja, naslednje leto pa za rednega profesorja matematike. Takoj po ustanovitvi Jugoslavije 1e sodeloval pri organizacijskih delih za novo univerzo v Ljubljani, kjer je postal 1. 1919 redni profesor ih bil prvi rektor v študijskem letu 1919-1920. Vse do danes, t. j. več kot 30 let vzgatg matematični naraščaj na filozofski oz. danes na matematieno-naravoslovni fakulteti v Ljubljani, obenem na predava uvod v osnove matematike na Tehniški visoki šoli. Njegova učna delavnost je lahko vzgled mnogim drugim predavateljem že samo po številu ur, saj ima tedensko do 11 ur predavani in 6 ur vaj. Pri tem so niegova predavanja na res zavidljivi višini, pa obenem tako razumljiva. kot si jih ne moremo bolj želeti. Gotovo je težko nadi bolišega predavatelia te STtlo pri nas V Jugoslaviji. ampak tjidi v svetu. Prav vsi, k; smo imeli priliko, da poslušamo niegov celotni kurz matematike na matematično prirodoslovni fakulteti,
se zavedamo, kako temeljito znanje smo si pri tem mogli pridobiti. Gotovo ni mnogo učnih ustanov na svetu, ki bi bile v tem oztru na boljšem, kot smo v Ljubljani. Vsak, kdor je imel pozneje opravka z matematiko kaj na tujem, je to sam skusil, ko so mu inozemski profesorji izrazili svoje čestitke k takemu učitelju.
Prof. Plemelj nas je pri svojih predavanjih s svojo vnemo in jasnim podajanjem živo pritegnil in navdušil za matematiko. Posrečilo se mu je pripeljati nas v nekaterih poglavjih prav do fronte raziskovalnega dela, kjer nam je pokazal, kako je sam s svojimi raziskavanji razširil obseg matematičnih izsledkov. Na teh zgledih simo dobili predstavo o vsej subtilnosti in globokosti raziskovalnega dela v matematiki, o problemih, ki matematiko zanimajo, in si šele tako ustvarili pravo sliko o tem, kaj matematika pomeni. Pri tem nikakor ni šlo za kake malenkostne izsledke, ampak vedno za res principielna vprašanja, katerih rešitev je pokazala nove poti in usmerila vsa kasnejša raziskavania na teh področjih. To se prav lahko vidi iz Enciklopedije matematičnih ved, kjer omenja Plemlja pri problemih, s katerimi se je ukvarjal, vedno v taki obliki in s takim poudarkom, da se jasno vidi, kako ie prav značilno zagrabil problem, kako ga ie izčrpno rešil in kako je tudi pokazal pot, po kateri so mogli kasnelši matematiki usmeriti svoja raziskavania.
Z načinom svojih predavanj, s svojo preprostostjo in odkritostjo, ki je tako iasno pokazala vse njegovo veliko matematično znanie. nam je postal vzgled, ki smo ga skušali posnemati povsod tam. kjer nam ie pri naših zelo pomanjkljivih sposobnostih uspelo.
smo številke in matematične znake po njegovo in celo njegove blejske go-renjščine smo se nekoliko navzeli, vtem ko se ie le preredkim izbrancem posrečilo, da so mu mogli slediti tudi . v raziskovalnem delu. Vsem nam je bil absolutna avtoriteta v matematičnih Vprašanjih. S svojo neizprosno strogostjo, ki ni poznala nobenega kompromisa v matematičnih stvareh, se nam je globoko prikupil, vzljubili pa smo ga, ko snv> videli, kako dober nam je in kako nam želi pomagati v vsem, kar le v njegovi moči.
Prof. Plemelj se je rodil leta 1873
na Bledu, ki mu je ostal v govoru in mišljenju zvest vse dni. Njegov oče, mizar in mali kmet, mu je umrl, ko je bil star šele eno leto. Mati je vzgajala otroke v precejšnji revščini, vendar je s podporo dobrih ljudi mogel priti mladi Plemelj na gimnazijo v Ljubljani, s čimer se mu je izpolnila srčna £elja, V gimnaziji ie takoj pokazal svoj izredni matematični talent. Ze v tretji gimnaziji je obvladal vso gimnazijsko snov in inštruiral višje-šolce, v višji gimnaziji pa je tudi že predelal sam večino snovi, ki se normalno predava na univerzi, in veljal med svojimi kolegi in pri učiteljih, od katerih se posebno spominja odličnega matematika Borštnerja, že zgodaj za avtoriteto v matematiki. Ta zgodni razvoj ie pri velikih matematikih zelo splošen, sai so no večini pokazali svoje talentp že izredno zgodaj in tudi zelo zgodat prišli do novih znanstvenih Izsledkov.
Po .gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na filozofsko fakulteto univerze na Dunaju, kjer je nameraval študirati astronomijo, toda prof. Escherich. ki je predaval matematiko, je že prt prvem srečanju v seminarju spoznal niegov izredni talent, ga pregovoril %a študij matematike in ga takoj od začetka usmerjal na akademsko kariero. Na ta način smo sicer izgubili Slovenci velikega astronoma, toda dobili smo zato prav izrednega matematika, kot ga nima vsa Jugoslavija, in ki ga moramo postaviti y tisto vrsto kot svnlegft velikega fizika Stefana.
Svoie študije je nadaljeval v Berlinu in v Göttingenu, ki je bil V tem času s Feliksom Kleinom, Hilbertom in Courantom glavno matematično središče, hier so se shajali matematiki vsega sveta. Tam je bil tedai Holmgren iz Lumda, ki ie poročal o Fredhol-movl teoriji integralnih enačb, ki so pravkar postale moderne v matematiki, dalle Faber. Kellogg, Saiiner in v »ej družbi je Plemelj izmed najboljših.
Njegovo znanstveno delo obsega raziskave linearnih diferencialnih enačb, razprave o potencialni teoriji in o 4t«e
vilčni teoriji. Niegova dela so pisana z izredno preciznostjo, nobena beseda ni preveč, težko bi bilo spremeniti kak stavek in ga postaviti drugam, ne da bi se pri tem podrla vsa ostroumna zgradba. Tej oblikovni dovršenosti ustreza tudi matematična vsebina. Prof. Plemelj se nikoli ni loteval lahkih problemov, njegovi spisi pomenijo vedno pravo odkritje in bistveno bogatitev znanosti. Posebno znana so njegova de!a o potencialni teoriji, ki so mu prinesla tudi leta 1911 nagrado Jabianowskega znanstvene družbe v Leipzigu- Ljubljana ima v njem res vidnega znanstvenika svetovnega slovesa.
Prof. Plemlja odlikuje predvsem izredna ostrost mišljenja in hitro, sigurno sklepanje, ki mu omogoča, da z neverjetno naglico izlušči pravo jedro obravnavanega matematičnega problema, analizira vse možnosti njegove obravnave ter najde pravilno rešitev. V tem oziru ga je izvrstno označil bicgov znanec iz univerze v Cernov-CIh. ki pravi, da imaš pri razgovoru s	Plemljem najprej občutek, da
snioh ne posluša dobro problema, ki mu ga pripoveduješ, in da sploh nič ne razume. Toda prav kmalu te preseneti s svojimi vprašanji in čez čas že ne moreš več slediti toku njegovih misli, ki so prišle daleč preko tega, kar si tam o problemu povedal in razmislil.
Bil ie vedno zaveden Slovenec, ki svojega prepričanja ni skrivili. Navduševal se je, za sodelovanje med jugoslovanskimi narodi in z zanimanjem zasledoval vsak uspeh Južnih Slovanov v bivši Avstriji. Zato ie nosil med
i>rvo svetovno vojno oznako p. v. (po-itisch verdächtig — politično sumljiv) n bil s to pripombo dodeljen na delo posebni računski komisiji na Dunaju. Takoj po zlomu Avstrtie ie prišel v Ljubljano, da sodeiule pri organizaciji nove univerze in pomaga s svojimi silazni vzgajati matematični naraščaj v Ljubljani. Neugodne razmere v stari Jugoslavili, ko univerza praktično ni imela nobenih kreditov za nabavo znanstvene literature in nastavitev no-
vih znanstvenih delavcev, so mu pra tično onemogočile vsako večie zna stveno delo, tako da je v Ljubija objavil samo nekaj manjših del, ki nanašajo v glavnem na ze prej zače raziskave. Kljub temu neugodnemu n ložaju pa ni zapustil svojega mesta se ni odzval zapeljivemu vabilu ur verze v Gradcu, ki bi mu nudila vs kar bi za svoje znanstveno delo potr boval, t. j. knjige, revije in sodelavc s katerimi bi mogel razpravljati o m tematičnih problemih. Ostal je v Lju ljani, čeprav je vedel, da si je s te onemogočil vsako uspešnejše razisk valno delo. Nepopravljiva škoda je, c zato prof. Plemelj ni mogel izkoristi svojih izrednih darov in skoraj 20 1 m več aktivno sodeloval v znamstv nem, življenju.
Njegovo pedagoško delo 1e za m prav neprecenljive važnosti. Ne sam da ie vzgojil lepo število srednješc skih profesorjev matematike, posreči se mu je tudi vzgojiti odlične zna: stvenike-matematike: prof. A. Vakselj I. Vidava in O. Sajovica, ki z usp pom nadaljujejo n-<>?ovo znanstver >n pedagoško delo. Prav v zadnjih 1 tih pa se je odločil, da pripravi svo vzorna predavanja v matematične seminarju za tisk. Res ie preteklo le 2e odda] v tiskarno obsežen rokopis funkcijski teoriji, ki bo ne samo n pyekosljiv učbenik, ampak tudi priro mk za vsakoog. ki se bo želel inform I , ?. današnjem stanju raziskav funkcijski teoriii, sai vsebuje ce vmfp novih izsledkov, ki iih je dosegi prof. Plemelj.
.Ko danes častitamo prof. Plemlju njegovemu dolgoletnemu uspešnem znanstvenemu delu in k petdeseti: jetom, meoovega predavateljskega d loyania. ždim,- le to, da bi nam i dolga ostal ohranien tako svež i zdrav, tako neumoren učitelj, zve nrfiatell in zanesHiv vodnik v vse matematičnih vprašanjih. Naj mu b do na«e častitkp skromen izraz hv: težnosti za v«°. kar smo od ntega nri teli med svetim «tuditem in še kasni le. z a vse. kar le preko nas storil z svoi narod in za tvo-o domovino. Vi Je bil in ji je vedno tako od srca vdaj
Predkongresno tekmovanje
žena Slovenije
Izvršni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije je sprejel sklep o tekmovanju na čast IV. kongresa AFZ Slovenije, ki bo 4. in 5. oktobra letos. — To predkongresno tekmovanje bo trajalo od 1. maja do kongresa Izvršni odbor vabi vse žene, delavke, zadružnice, intelektualke, kmetice in vse ostale delovne žene, organizacije AFZ, sekcije zadružnic in druga ženska društva ter delovne kolektive, da se tekmovanja udeleže.
V čem bodo tekmovale naše žene. matere in dekleta? Med prvimi nalogami bo prebujanje in dviganje politične zavesti naših žena, poglabljanje ljubezni do domovine in krepitev obrambnih sil naših narodov. Ta naloga obsega tudi skrb za borbo zoper vse sovražnike socializma, ki jim je sreča ljudstva in sreča naših otrok tuja.
Delovne žene, matere in dekleta bode povečale v tem časa skrb za predšolske otroke in doraščajočo mladino sploh. To bodo dosegle z utrjevanjem in razvijanjem pionirskih organizacij in krožkov, pionirskih in mladinskih pevskih zborov, igralskih skupin, z obnovo starih in urejanjem novih igrišč Itd.
Poseben poudarek bodo dajale žene
v tem času vključevanju žena v razna društva, zlasti v društva prijateljev mladine. Prav žene dajo lahko vzpodbudo za organiziranje predavanj za starše in vse tiste, ki jih zanimajo vprašanja mladinske vzgoje. S tem bodo pomagale vskladiti domačo vzgojo s šolsko, kar bo uspešno onemogočalo sedanjo, pogosto dvolično vzgojo njihovih otrok.
Kjer so dani pogoji, naj se organizirajo posebna ženska društva (na primer društvo za pospeševanje domače obrti), obenem pa naj se žene vključujejo v razna kulturnoprosvetna društva in politične organizacije, na vaseh naj organizirajo tekme žanjic, grabljic in slično.
Na socialno-zdravstvenem področju bodo žene pomagale organom ljudske oblasti organizirati svete pri ustano vah vseh vrst. Sodelovanje teh svetov z upravami domov .bo olajšalo reševanje marsikaterega gospodarskega; vzgojnega in socialnega vprašanja.
Več skrbi kakor doslej bodo posvetile naše žene obiskovalkam. V ta namen bodo skupaj s Svetom za socialno skrbstvo in zdravstvo in s skrbniškimi organi prirejale tečaje za obiskovalke ter ugotavljale, ali imajo skrbniški organi pregled nad vsemi potrebnimi otroki in kako so ti otroci oskrbovani.
Na področju propagande bodo žene vztrajno priporočale vsem prizadetim ženam obisk v posvetovalnicah za noseče žene in v posvetovalnicah za otroke. Pomagale bodo izbrati žene za poročevalke za zdravstveno zaščito ma tere in otroka in organizirati ■ tečaje za te ‘poročevalke.
Dalje naj se žene vključijo v razne sanitetne tečaje Rdečega križa, sodelu jejo naj v protituberkuloznih sekcijah, bore naj se proti alkoholizmu, itd., i. t. d.	*
Predkongresna dejavnost naj se kaže predvsem v politični mobilizaciji žena v ljudskih odborih, OF, sindikatih, delavskih svetih itd. Te naloge pa bodo žene lahko reševale samo tedaj, če se bodo vključevale v naše družbeno življenje. To jfm bo tem laže, kolikor bolj si bodo prizadevale za svojo razbremenitev in za olajšanje dela v gospodinjstvu. V ta namen bodo pomagale organom ljudske oblasti ustanavljati in izpopolnjevati uslužnostna
podjetja (pralnice, krpalnice, kopališča, boljšo organizacijo trgovine, raz-važanje živil na dom itd.) in še nadalje odpirati predšolske ustanove, kakor jasli, vrtce s hrano, zlasti pa brez hrane, zaprta otroška igrišča, kopališča in slično.
Delavke naj se vključujejo v tekmovanje, ki ga je organiziral Glavni odbor sindikatov Slovenije, poleg tega pa naj organizirajo še razgovore z ženami v podjetjih in sicer o vprašanjih, ki so v posameznem podjetju pereča, zlasti pa naj delajo za izboljšanje higienskih in zdravstvenih naprav v podjetju.
Kmetice — zadružnice naj propagirajo in širijo napredno misel združevanja in razne oblike pomoči pri delu. Sodelujejo naj pri upravljanju zadrug, za katerih rentabilnost in razvoj se bo treba odločno boriti. Velike, hitro vidna uspehe bodo dosegle, če bodo še prav posebej skrbele za izvoz sadja, zdravilnih zelišč in goždnih sadežev, za katere se nabavijo lahko v inozemstvu razni stroji (tako za predelavo mleka, pralni stroji itd.) Velikega pomena za njihov lastni razvoj pa je, da se vključujejo v kmetijske šole in da se udeležujejo raznih gospodarskih, zdravstvenih ter sploš-no-vzgojnih predavanj.
Zdravnice in medicinske sestre organizirajo lahko v sodelovanju z organizacijami AFZ še več zdravstvenih predavanj in tečajev o osebni higieni, o negi in prehrani dojenčka, o čistoči doma stanovanj, hiš in dvo-
rišč. Prav tako vplivajo lahko na to, da bodo v gospodinjskih in drugih praktičnih tečajih tudi predavanja iz higiene, pripravljanja živil, nege dojenčkov itd.
Profesorice-rin učiteljice lahko mno go pomagajo z izvenšolskim delom pri reševanju raznih kulturno-pro-svetnih nalog, zlasti pa lahko kot članice društva prijateljev mladine veliko prispevajo k vzgoji naše mladine in staršev. V okviru teh društev naj se organizirajo vzgojna in druga predavanja, ki zadevajo probleme vzgoje naše mladine.
Inženirkej agronomke in ostale intelektualke bodo lahko pomagale dvigati kulturni nivo naših ljudi in žena, v borbi proti zaostali miselnosti in misticizmu, z raznimi poljudnoznanstvenimi in drugimi predavanji.
Tekmovanje naj se odvija med vasmi v merilu občin ali med občinami v merilu okraja.
Vsaka organizacija AF2, sekcija zadružnic, delovni kolektiv, društvo itd. naj samo določi, katere naloge so zanje najprimernejše. Vsi, ki hočejo, naj javijo ta svoj namen in točke tekmovanja in sicer: Osnovne organizacije AFZ in sekcije zadružnic občinskim odborom (kjer še niso izvoljeni, pa okrajnim odborom), tekmovanje med občinami ali delovnimi kolektivi okrajnemu odboru AFZ, terenske organizacije AFZ, podjetja itd. v mestih pa mestnim odborom AFZ.
Korže Milena
Najvišja disciplinska kazen
za protiljudskega študenta
Včeraj Je bila pred disciplinsko komisijo pravne fakultete Univerze v Ljubljani razprava proti študentu Janezu Merčunu, o Katerem je »Slovenski poročevalec« pred kratkim že poročal. Disciplinska komisija je pod predsedstvom dr. Sajovica obsodila Merčuna na izključitev iz vseh visokih šol v FLRJ za vselej, kar je najvišja kazen, ki jo lahko izreče disciplinska komisija po disciplinskem pravilniku.
Janez Merčun je to kazen popolnoma zaslužil. Njegovo razbijaško delovanje med študenti, njegova zagrizenost in aa--vestna sovražnost napram naši socialistični državi in ljudski oblasti, katero je klevetal, kjer koli je bilo mogoče, ga je pripeljala celo tako daleč da je končno plunil celo na svojo slovensko narodno Čast. Objestno in nesramno si je drznil javno govoriti, da so Slovenci »blesav folk« in da ga je sram, da je Slovenec. Skušal je na študente vplivati, da se ne bi udeleževali demonstracij za Trst, češ da mi Slovenci sploh nimamo nikakih etničnih pravic do Trsta iitd. — Te podle in nesramne izjave so do kraja ogorčile vse študente. Borbeno razpoloženje, ki je zavladalo med študenti zaradi fašističnih izzivanj v Italiji pa je pospešilo izločitev Merčuna iz naše sredine.
Razpravo pred disciplinsko komisijo, ki je bila včeraj dopoldne v zbornični
dvorani naše Univerze je poslušalo veliko Število študentov pravne fakultete. Obtoženec se je skušal prikazati nedolžnega, kar pa mu zaradi obilnegia dokaznega gradiva, ki so ga podale številne priče, ni uspelo. Se celo priče, katere je predlagal sam, so morale priznati njegovo sovražno delovanje, poleg tega pa Je nad njim obupal tudi njegov zagovornik. V obrambnem govoru mu je brez dvoma dal zelo lepe in koristne nasvete, ki bodo Merčuna, če se Jih bo seveda držal, lahko koristili v bodočem življenju. Prisotni študentje pa so se povsem strinjali z govorom disciplinskega tožilca, ki je prikazal Merčuna kot nevrednega naše- študentske skupnosti, katerega je treba za V9elej izključiti iz naših vrst. Njegova izvajanja so študentje sprejeli z burnim ploskanjem.
Primer, ki ga je včeraj obravnavala disciplinska komisija, je za nas študente velikega vzgojnega pomena. Kaže nam, kako se lahko človek izgubi, če se loči iz okolja naše družbene stvarnosti Študentje bomo morali nekoč v službi našega delovnega ljudstva, prevzeti odgovorne naloge. Zato pa je treba, da se vzgajamo v dobre In zavedne člane naše ljudske skupnosti, sicer bomo kot Merčun, nekoč stali pred prepadom, katerega ne bo mogoče premostiti. Delati in« ravnati je treba v duhtt časa in tisto, * kar od nas zahteva ljudstvo.	D. B.
XII. ZASEDANJE MESTNE SKUPŠČINE V LJUBLJANI
Včeraj popoldne se je začelo v Ljubljani XII. redno zasedanje skupščine MIX) Ljubljane. Zasedanje je otvcrril in vodil predsednik skupščine tov. Vlado Krivic, ki je predložil naslednji dnevni red: 1. Nadaljevanje razprave o reorganizaciji gostinske .mreže v Ljubljani, 2. poročilo komisije za proučitev problema vzgoje mladine in 3. poročilo komisije za pregled mladinskih domov.
K prvi točki se je razprave udeleži, lo 12 ljudskih poslancev, ki so dali celo vrsto predlogov za izboljšanje gostinstva in turizma na mestnem področju. V času, ko poročamo, razprava še traja.
Zg. Šiška pred praznikom Osvobodilne fronte
Osvobodilna fronta združenih terenov Zg. Šiške se pripravlja na čira lepšo proslavitev praznika Osvobodilne fronte. Za to priliko bo priredila dne 25. t. m. ob 20. uri v fizkul-turnem domu na Jami slavnostno akademij*, pri kateri bo sodelovalo s svoiirai sekcijami tudi KD »Vodnik«. Razen slavnostne akademije v počastitev praznika OF se Je terenski odbor odločil tudi. da preuredi prostore pri Kamniti mizi v pionirski dom. obenem pa se zelo trudi, da bi se čim preie dokončala poslednja dela pri dograditvi stanovanjskega bloka bivšega terena XVIIL V polnem/ razmaha pa so tudi priprave za ustanovitev Društva prijateljev mladine, kateremu OF Zgornje Šiške pripisuje še prav posebno važnost.
2e v tem kratkem časa, odkar obstola novi terenski odbor OF. se ]e zelo razgibala delavnost raznih društev na področju Zg. šiške? za katera se Fronta posebej zanima in jim skuša nuditi ne samo pomoč z nasveti, temveč vrši tudi stalno agitacijo med člani OP za vstop v ta društva. Pričakujemo, da bo terensk; odbor OF še nadalje tako delaven, nakar tudi uspehi, posebno še. ker si priza deva ustvariti najboljše odnose med množlč nimi organizacijami |n društvi, prav gotovo ne bodo izostali.
Zagorje za 27. april in i- maj
Obletnico ustanovitve OF bodo ▼ Zagorja proslavili s slovesno akademijo, pri kateri bodo sodelovali kulturni delavci in umetniki, ki so zagorski rojaki. Svoje sodelovanje so že obljubili pesnik Mile Klopčič, direktor ljubljanske drame Slavko Jan, profesorica glasbe Zora Zarnik, pesnica Vida Taufer, pisatelj Cene Vipotnik in operni pevec Lado Korošec. V Lokah — Kisovcu bodo 27. t. m. odkril! spomenik padlim borcem, po te} slavnosti pa bodo popoldne izvajali kulturni spored. Zvečer pred 1. majem bodo na vseh okoliških hribih in gričih goreli kresovi, prvomajska proslava se bo začelji s promenadnim koncertom. 2. maja pa bodo Zagorjani priredili izlet na Pleše In Jesenovo.
■9
Ljubljanski mestni ljudski odbor posveča v zadnjem času veliko skrb zunanjemu Men mesta. O tem pričajo tudi lesen! odri. ki so jih pred nekaj dnevi postavili ob vrsti trgovskih hiš od bivšega »Verovška* do »Angole* na Titovi cesti (na sliki) in dalje pred vrsto hiš od »Urbanca« proti »Unionu« na Miklošičevi cesti. Vse te hiše, ▼ katerih so trgovski lokali, bodo popravili in prepleskali, kar le seveda že skralni Sas. kaitl sedanja pročelja res ne delajo časti Ljubljani. Dobro bi bilo. da bi prepleskali vsa pročelja v celoti In ne nekatera samo do polovice v višini trgovskih lokalov, kot ie menda zamišljeno, ker polovičarstvo k estetskemu Izgledu poslopij najbrž ne bo nič prispevalo, če ga ne bo celo poslabšalo. Poleg omenjenih poslopij bodo prepleskali tudi vso južno fronto hiš ob bivšem Figovčevem dvorišča. Poleg tega bodo popravili In prepleskali tudi hiše v Kolodvorski nlici. celoten hotel Union Itd. Nadalje urejajo zadnji čas v Ljubljani števliae nove trgovske lokale. Indostrliska podjetja bodb sama uredila 6 lokalov. Tako »Jugovinil« na Miklošičevi cesti (v bivših prostorih Slovesi}e-avto prometa). Prehrambena industrija Slovenije na Kongresnem trgu.. Ttvarna športnih čevljev Žiri na Miklošičevi cesti. Prehrambena industrija Hrvatske v Stritarjevi nlfci, »Kraš« iz Zagreba v Čopovi nlici in »Varteks«, Iz Varaždina v Čopovi nilcL Podjetje »Mesnina« iz Ljubljane bo odprlo delikatesno trgovino na Cankarjev! cesti. Tn pripravlja moderen lokal tudi »Dom«: v pasaži Nebotičnika bo odprlo trgovino z Ženskim metrskim blagom podjetje »Tkanina«, v Poharjevi nlici bodo odprli trgovino s kolonialnim blagom, poleg »Agnole« na Titovi cesti trgovino z metrskim moškim blagom, v poslopja bivše Kreditne banke pa trgovino l bonbonL Več lokalov bodo preuredili tudi na Starem trgu. Nekatere večje jokale bodo opremili z neonsko razsvetljavo. Tako bo središče Ljubljane počasi spet dobilo lepše In prilupnejše lice, ki ga je izgubilo zaradi vojne In ujcnOi posledic.
Strela je povzročila požar
Preteklo sredo popoldne Je strela povzročila velik požar v središču vasi Dolenje jezero pri Cerknici' v okraju Postojna. Požar, ki se je razširil z bliskovito hitrostjo iz zadetega kozolca, je popolnoma uničil 13 gospodarskih poslopij, in sicer 6 kozolcev in 7 skednjem. Domači gasilski četi kakor- tudi četam, ki so pozneje prispele na pomoč iz Cerknice, LIP Cerknica, Dolenje vasi. Grahovega — Žirovnice, Unca, Rakeka in Postojne je uspelo, da so preprečile, da hi se požar razširil na stanovanjske hiše in ostala gospodarska poslopja. Iz pogorelih objektov ni uspelo rešjti skoro nič, ker so bili večji del leseni in po večini kriti
s slamo, poleg tega pa so bili skoro vsi domačini na polju pri delu in so prihiteli domov, ko je požar zajel poslopja.
Bodoča občina Cerknica skupno z domačini bo morala resno razmišljati o gradnji enega ali dveh vodohramov, ker v slučaju, da hi se požar razširil na stanovanjske hiše in ostala gospodarska poslopja, bi vse gasilske čete lahko prav malo storile, ker je v vaških vodnjakih vode morda le za uro uspešnega gašenja. K sreči sta dve četi lahko črpali vodo iz Cerkniškega jezera, na katero pa nikakor ne moremo računati, ker je precej oddaljeno, v poletnih mesecih, ko je nevarnost požarov še večja, pa vode v jezeru sploh ni.
š. b.
DNEVNE VESTI
Zarotniški in goljufivi
škodljivci pred sodiščem
V Ljubljani ni več Tvrševe eeste
Po sklepu XI. rednega zasedanja skupščine MLO Ljubljane z dne 9. ti m. so dobile nekatere ljubljanske ulice nova imena. Toda v nedeljo so me v kinu presenetile reklame raznih trgovskih In drugih podjetij, na katerih so še v edno stara imena. Kako dolgo še? — Rad verjamem, da kljub poročilu v časopisju vsi še ne vedo. da je Tyrleva cesta sedaj Titova cesta, šeienburgova ulica — Kardeljeva ulica itd. Zato menim, da bi udomačili nova Imena ulic in cest najlaže, če bi jih sicer dosledno uporabljali povsod, posebno še v tiskani besedi, vendar tnko. da bi vsaj nekaj časa omenjali v oklepaju tudi šc staro ime. V poročilu o nameravani vojaški paradi na dan 1. maja (glej članek »Kako bomo v Ljubljani praznovali 1. maj« z dne 16. t. m.) je na primer »Slovenski poročevalec« pisal, da bo šla parada tudi čez Trg Osvobodilne fronte. Marsikateri bralec verjetno ni vedel, da je s tem mišljen del Masarykove ceste pred železniško postajo. Ce bi bil poročevalec v oklepaju dodal ustrezno pripombo, bf odpadel vsak dvom In nejasnost, ko jo je nujno izzvala navedba tega novega trga pr! marsikom.	-c-
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE 1SLL2BE Stanje dne 22. aprila ob 7. zjutraj: Vdori
vlažnih zračnih gmot iz Atlantika v zahodno in Srednjo Evropo povzročajo še nadalje v navedenih predelih pretežno oblačno vreme z dežjem. Danes je bilo v Sloveniji pretežno oblačno vreme z rahlimi krajevnimi padavinami in nainižjo temperaturo 5* C v Slovenl-graden in Mariboru. Včeraj ie bila naivisja temperatura 22“ C v Celin. Novem mestu in Murski Soboti. Zračni pritsk ie znašal danes ob 7. v Ljubljani 732.5 mm. pritisk raste, temperatura zraka 10.0° C. najnižja 9.5 C. relativna vlaga 900/». nebo oblačno '•« vidljivost 10 km.
Vremenska napoved za sredo dne 23. aprila 1952: Pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvene spremembe.
V torek se je začela pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razprava proti Alojziju Stružniku, normfrcu iz Srednje vasi pri Kranju, Pavlu S v e t e 1 u iz Šenčurja, Antonu Lahu, lesnemu manipulantu iz Smlednika, Filipu Lavri š i, komercialistu, ki so bili vsi štirje zaposleni v Lesnem industrijskem podjetju v Kranju, ter Antonu Zidarju, predsedniku kmečke zadruge Smlednik in Petru Cegnarju, knjigovodji kmečke zadruge Mavčiče.
Stružnik in Svetel sta obtožena, da sta začela lani meseca marca snovati ilegalno organizacijo, v kateri naj bi se združili vsi bivši borci NOV in izključeni člani Partije, ki niso zadovoljni z razmerami v naši državi, če bi bilo po-/trebno, b» člani te organizacije šli tudi v hribe ter se bojevali proti sedanji oblasti. Stružnik sam pa je nameraval pozneje pobegniti v Avstrijo in od tam na Češko. Svetel in ostali so obtoženi, da so pri Lesnem industrijskem podjetju in pri kmečki zadrugi Mavčiče in Smlednik s prevaro dobivali blago po nižji komercialni ceni in tako oškodovali akumulacijski sklad za približno en milijon dinarjev.
Stružnik je pred sodiščem na »tak način -protestiral, ker se obravnava njegova zadeva skupaj z zadevami drugih obtožencev, da ga je moral predsednik zelo ostro opozoriti na red in dostojno vedenje. Obtožbe je zanikal, češ da je med preiskavo priznaval »kar tako«. Priznal pa je, da je lani meseca avgusta pisal anonimno pismo predsedniku vlade LR Slovenije z informbirojsko in žaljivo vsebino.
Ko ga je predsednik opozoril na izjave dveh prič, da je hvalil na vso moč Sovjetsko zvezo ter grajal razmere v naši državi, je trdil, da vse to ni res. Prav itako je zanikal tudi navedbe neke tretje priče.
Obtoženi Svetel Je med zaslišanjem izpovedal, da ga je Stružnik klical na svoj dom. kjer mu je razlagal, da Je potrebno ustanoviti ilegalno organizacijo, ker tako ne gre več naprej. Med drugim je rekel: »Ker se naši družijo s kapitalisti, moramo mi nekaj ukreniti, da odgovornost ne bo padla tudi na nas. Pojdimo v ilegalo zaradi propagande in če bo treba tudi zaradi oborožene akcije. Nekaj orožja že imamo, a nekaj ga bomo še dobili.‘Ce ne bo drugače, se bomo umaknili čez mejo.« — Ko ga Je Svetel vprašal, kaj bo s hrano, mu Je Stružnik odgovarjal, da se bo hrana dobivala od kmetov.
Potem Je priznal, da je skupaj z Ant. Lahom 28. avgusta napisal v imenu Lesnega podjetja v Kranju naročilnico na Gozdarsko nabavno podjetje v Ljubljani in da sta potem dvignila za 319.492 din raznega okovja in drugega gradbenega materiala. Za to blago sta po nižjih komercialnih cenah plačala samo 35.000 din. Naročilnice in dobavnice so bile izstavljene na kmečko zadrugo Smlednik, s sleparijo pridobljeno blago pa sta si oba razdelila na polovico.
Svetelovo izpoved o nabavi gradbenega materiala je potrdil tudi obtoženi Lah ter še pristavil, da sta ves material z dobičkom prodala. Priznal je tudi, da Je s pomočjo Lavriše in Zidarja dobil gradbeni material tudi pri Lesnem industrijskem podjetju po nižjih komercialnih cenah.
To je priznal /tudi obtoženi Lavriša, ki pa je menil, da ni kriv v toliki meri, kakor ga obremenjuje obtožnica. Obtožena Zidar in Cegnar sta izjavila, da nista knva. — Razprava se nadaljuje. V,
Predstavnik Organizacije zdrnženih narodov t g. D. B. Taliafero v Dolnji Lendavi
Znani strokovnjak za nafto g. D. B. Taliafero iz Oklahome (ZDA)t predstavnik Organizacije združenji narodov za napredek industrije nafte je včeraj odpotoval iz Zagreba v Dolnjo Lendavo, kjer bo ostal kakih 14 dni. Njegovo bivanje pri nas je v zvezi z napredkom proizvodnje v naši industriji nafte z uvajanjem novih metod za pridobivanje nafte. Po končanih delih v Dolnji Lendavi se bo gospod D. B. Taliafero vrnil v Hrvatsko, kjer bo ostal mesec dni.	M. B.
Vsem gospodarskim podjetjem
Objava sporočila o zaslužkih In da. Jatvah, ki spadajo v sklad za plače v »Slov, poročevalcu, št. 93 z dne 18. IV. se menja v toliko, da spada v sklad za plače tudi nadomestilo zaslužka v primeru odhoda k vojakom ali na vojaške vaje, kakor Je predvideno v brošuri »Propisi o primeni proporcija društvenog plana na privredna preduzeča« ki Je bila dostavljena naročnikom Ur. lista FLRJ. V kolikor posamezna podjetja omenjene brošure niso prejela, jo lahko nabavijo pri Ur. listn LRS ali pa v poslovalnicah Državne založbe Slovenije. — Centrana komisija pri Gospodarskem svetu vlade LRS,
KOLEDAR
Sreda, 23. aprila: Vojko, Vojteh.
Četrtek, 24. aprila: Jurij.
SPOMINSKI DNEVI
23. IV. 1787. — Rojen pisatelj Pgter Danj-ko, ki je v času črkarske pravde sestavil poseben črkopis »danjčlco«.
23. IV. 1916. — Rojen v Zagrebu narodni heroj Ivo Ribar-Lola, pred vojno sekretar CK SKOJ. Padel 27. oktobra 1943, zadet od sovražne bombe.
23. IV. 1944. — Nemški okupator Je odvedel iz tržaškega zapora Coronea 51 zaprtih protifašistov, po večini Slovencev, ki so jih nato v ulici Ghega obesili.
23. IV. 1944. — Uspešne borbe XII. brigade z nemško kolono pri Turjaku.
23 IV. 1947. — Umrl v Ljubljani nestor slovenskih igralcev Anton Cerar-Danilo.
POJASNILO
K članku »Stanovanjski svet je obračunal z malomarno hišnico« smo prejeli pojasnilo: Na sestanku dne 24. februarja 1952 pri Uptavi zgradb Je bilo vpričo predsednika In tajnice sindikata hišnikov, sekretarja uprave, dveh stanovalcev in prizadetih oseb kot prič ugotovljeno, da so v navedenem članku objavljeni očitki proti Mariji Puc neutemeljeni.
IZREDNA PRILIKA ZA 1. MAJ
Znižali smo cene ževliev od 10 do 50% v naših poslovalnicah:
Pred škofijo 9 — Pod tranco 1
Znižane cene veljajo od 23. IV. do 5. V. 1952 — POHITITE Z NAKUPOM !
/
Planinsko društvo Ljubljana — matica
obvešča svoje članstvo, da se dovoljenja za kretanje v obmejnem pasu izdajajo od notranje uprave, preko našega društva.
Uprava Električne cestne železnice obvešča potnike, da 1» tehničnih razlogov prometa na progi II. Zale—Ajdovščina v dneh od 23. do 25. aprila med 22. in 24. uro ne bo.
Klub za podvodni šport »Neptun« v
Ljubljani priredi v soboto 26. aprila ob 8 zvečer v dvorani Pokojninskega zavoda, Gajeva 5 (poleg nebotičnika), sestanek članov in interesentov. Na sporedu je ilustrirano predavanje univ. prof. dr. M. Žela o podvodnem svetu, organizacijske zadeve, izdajanje članskih izkaznic in pobiranje letne članarine (200 din, dijaki 100 din).
Klub ljubiteljev športnih psov priredi v petek, 25. aprila ob 20 v stekleni dvorani hotela »Union« predavanje: »Šolanje psa, ubogljivost in obramba«; predava Klemenčič Janez. Vaje izvajajo psi med njimi Brana-VOLKEC iz filma »Kekec«, Vse vrste morskih rib danes v ribarnici.
PUTNIK LJUBLJANA SPOROČA
V nedeljo avtobusni izlet v Kranj na nogometno tekmo Odred-Korotan. Ob tej priliki smo znatno znižali cene prevoza!
Gledališče
DRAMA
Sreda, 23. aprila ob 14.30: Hsiung: »Gospa Biserna reka«. Zaključena predstava za gimnazijo in ekonomski teh-nikum v Domžalah.
Petek, 25. aprila ob 20: Cankar: »Hlapci«. Zaključena predstava za ZŠJ univerze in visokih šol. Veljajo vstopnice za »Hlapce« od 31. marca t. 1.
OPERA
Sreda, 23. aprila ob 20: Lhotka-Mlakar: »Vrag na vasi«. Zaključena predstava za sindikat TVS in MVS.
Četrtek, 24. aprila ob 20: Verdi: »Trubadur«. Red D.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Sreda, 23. aprila ob 20: Ivan Cankar: »Jakob Ruda«.
Četrtek, 24. aprila: zaprto.
Petek, 25. aprila ob 20: S. N. Behrman: »Zgodba njenega življenja«. Premiera. Prihodnja premiera v Mestnem gledališču bo v petek. 25. aprila, in sicer komedija ameriškega pisatelja S. N. Behr-mana »Zgodba njenega življenja«. Delo pripravlja režiser Jože Tiran. Vstopnice so že v prodaji.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA — MESINI DOM
Sobota, 26. aprila ob 20: W. Somerset Maugham: »Sveti plamen«. Igra v treh dejanjih. Premiera. Red premierski. Nedelja, 27. aprila ob 20: W. Somerset Maugham: »Sveti plamen«. Izven.
V Šentjakobskem gledališču bo uprizorjena v soboto, 26. t. m. že šesta premiera v letošnji sezoni, in sicer »Sveti plamen«. Sodelujejo: Ančka Grgureviče-va, Frida Grumova, Vera Murkova, Ervina Petrovčičeva, Pavle Jeršin, Marjan Lombar, Miran Petrovčič in Škerlj Pero. Delo je zrežiral kot gost Ciril Debevec,
KUD »MILAN MAJCEN« — ST. VID (Šentviško gledališče)
I. FESTIVAL — n. DEL PROGRAMA
Sreda, 23. aprila ob 16: Javna produkcija državne glasbene šole St. Vid; — ob 20: Fr. Žižek: »Miklova Zala«. Ljudska Igra. Četrtek, 24. aprila ob 20: Lope de Vega;
»Prebrisana norica«. Komedija.
Petek, 25. aprila ob 16: Javna produkcija glasbene in baletne šole KD »Milan Majcen; — ob 20: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Zadnjič.
°->bota, 26. aprila ob 20: Akademija zaključna revija dela KD »Milan Malden v proslavo XI. obletni»« «F,
Roaeerti
Koncert novih del slovenskih skladateljev v petek, 25. aprila, dirigent Jakov
Cipci.
Nikolaj Orlov koncertira v ponedeljek, 28. aprila z orkestrom Filharmonije v Unionu, dirigent Samo Hubad.
Predavao ja
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V zvezi z razstavo iznajdb iz Paiais de la decouverte v Parizu, ki bo v spodnjih prostorih Modeme galerije, prireja Centralna ljudska univerza na pobudo Teh' niškega muzeja Slovenije ciklus poljudnih predavanj iz eksaktnih in uporabnih znanosti. Prvi predavajo:
Dr. phil. et med. Hubert Pehani, profesor Medicinske visoke šole: »Moderna tehnika v službi raziškavanja življenja« — v sredo, 23. aprila ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta;
Dr. Fran Dominko, prodekan prirodb-slovno-matematične fakultete: »Od Sonca do Rimske ceste« — v četrtek. 24. aprila ob 20 v fizikalni dvorani univerze (vhod iz Gosposke ulice);
Dr. Miroslav Zei, univ. profesor: »Spol nost in hormoni« — v petek, 25. aprila ob 20 v fizikalni dvorani univerze (vbod iz Gosposke ulice).
Predavanja bodo dopolnjevale projekcijske slike. — Nadaljnja predavanja bodo objavljena v dnevnem časopisju (v rubriki objav Dredavanj)
O rentgenskih tn elektronskih interferencah bo predaval akademik prot. dr Peterlin Anton v sredo 23. aprila ob 20 v fizikalni predavalnici Univerze. K udeležbi vabi Društvo matematikov in fizikov LRS.
Slovensko kemijsko društvo obvešča vse člane, da bo redni občni zbor društva v četrtek, 24. aprila ob 20 v Kemični predavalnici (realka) v Vegovi ulici 4 vhod z dvorišča. Na občnem zboru bo predaval predsednik analitske sekcije prof. dr. L. Guzelj o temi: »Nekaj o potenciome-tričnl titraciji«. Tovariši-(ce) udeležite se občnega zbora polnoštevilno.
Kemiki — TVS: V sredo, 23. aprila bo ob 20 v predavalnici v Vegovi ulici 4 redna skupščina ZSJ -— Združenja kemikov. Na dnevnem redu je med drugim sprejem pravilnika združenja, zato je udeležba za člane obvezna; nečlani vabljeni! Odbor združenja kemikov.
V Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev bo govorila v četrtek, 24. aprila ob 20.30 lektorica univerze tov. Adele Zgur: »O ameriškem šolskem sistemu«.
Kino
LJUBLJANA UNION: ameriški barvni film: »Trije mušketirji«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18J.5 in 20-30. — MOSKVA: ameriški film: »Težka pot« Tednik. — SLOGA: ameriški film: »Cesta tatov«. Tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 16, 18.15 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — TRIGLAV: ameriški film: »Ljubavna pesem«. Predstavi ob 18 ln 20. Tednik. Prodaja od 17 dalje. — SISKA: ameriški film: »Moja draga Klementina«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja od 15 dalje. JESENICE: angleški film: »Leseni konj«. KRANJ STORŽIČ: ameriški film: »Našli
KAMNIK: italijanski Him: »Volk z gore Sila«.
DOMŽALE: ameriški film: »Humoreska«.
Radio
SPORED ZA SREDO Poročila Ob 8.45, 6-30. 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00 uri. — 5.30—7.30 Pester glasbeni spored — vmes ob 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 6.00—6.05 Objava dnevnega sporeda. 7.00—7.10 Pregled tiska in radijski koledar. 12.00 Lahka slovenska orkestralna glasba. 12.40, Zabavna glasba — vmes objave. 13 00 Iz predalov pionirskega uredništva. 13.15 Pester spored orkestralne in solistične lahke glasbe — sodelujeta saksofonist Srečko Dražil tn pianistka Dana Hubadova. 14.00 Pregled knjižnega trga. 14.10 Opoldanski koncert. 15.10 Zabavna glasba — vmes objave. 15.30 Želeli ste — poslušajtel (narodna glasba).
16.00	Mozartovo operno ustvarjanje (glasbena oddaja s komentarjem). 17.10 V valčkovem ritmu. 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Iz dni NOB (ponovitev).
18.00	Umetne pesmi poje moški zbor »Slava Klavora« pod vodstvom Rajka Sikoška (Prenos lz Maribora). 18.30 Za uspešnejši razvoj gostinstva in turizma. 18.40 Duete ruskih avtorjev pojeta N. Vidmarjeva ln B. Stritarjeva, pri klavirju Bogo Leskovic. 19.00 do 19.10 Oddaja Radia Jugoslavija v nemškem Jeziku — na valu 327J m.
19.00	do 19.30 Zabavna glasba. 19.40 Zabavna glasba — vmes objave. 20JU Vlado Habjan: Zemlja (radijska igra). 21,00 Kar hočete.,. (Pester glasbeni spored). 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. 22.20 Nočni koncert. 22.45 do 23.00 Zabavna glasba na valovih 202,1 ln 212.4 m. 22.45 do 23.00 Oddaja Radia Jugoslavija v poljskem jeziku — na valu 327J. m.
Obvestila
UPRAVA SLOVENSKE FILHARMONIJE prosi slovenske skladatelje, da do 30. aprila 1952 prijavijo svoja dela, ki jih predlagajo za izvedbo v prihodnji koncertni seziji. Istočasno prosi tudi reproduktivne umetnike, da v istem roku prijavijo koncerte, ki Jih želijo v prihodnji seziji igrati z orkestrom Slovenske filharmonije. — Po tem roku dospelih prijav uprava SF pri sestavi serijskega načrta za prihodnjo serijo ne bo mogla upoštevati.
UMRLI
Umrl je naš skrbni oče, mož ANTON
HRIBAR, čevljarsld mojster v Litiji. — Pogreb nepozabnega, dragega moža in očeta bo izpred hiše žalosti na litijsko pokopališče v sredo ob 17. — Rodbina Hribar ln ostalo sorodstvo.	2600-a
Umrla je naša ljubljena mama, babica, prababica, teta in tašča IVANKA SAJOVIC roj. KOROŠEC, stara 77 let. Pogreb bo v četrtek ob 14.30 z Zal — kapelice sv. Franšička. Žalujoče rodbine: Sajovic, Dr. Demšar, Biber, Taler, Trampuž, Žagar ih ostalo sorodstvo. Ljubljana, New York.	2602-a
Dne 2L aprila nas Je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, teta JOSI-PINA STARE. Na poslednjo pot na Zale 30 spremimo v sredo, 23. aprila ob 16. Žalujoči otroci, sestra In sorodstvo. — Kamnik, Velenje, Split, Vižmarje.
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš preljubi oče, brat in dedek DAVORIN MAJCEN, profesor v pokoju. Nepozabnega očeta smo pokopali 22. aprila 1952. Za tople izraze sočutja srčna hvala! Tatjana Moškon, Ivo in Dušan otroci, Matjaž brat, Ksenija, Nataša, Fedor, Urcš, Bojan, Darko, vnukinje in vnuki ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Bileča. — Prosimo tihega sožalja.
javljamo žalostno vest, da nas Je za
vedno zapustil naš ljubljeni mož, skrbni ata, stari ata, tast, brat itd. KAROL NEBEC, delavec tobačne tovarne. Pogreb nepozabnega bo v sredo iz hiše žalosti. Babna gorica 14. Žalujoča žena Angela, sin Jože, vnuček Jožko, snaha Pavli in ostalo sorodstvo. Lavrica, 22. aprila 1952.
Umrl nam je naš dragi mož, oče, brat FRANC PIRŠ, kolarski mojster. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 24. aprila ob 15 z Žal — mrliške vežice sv. An-dTeja. Žalujoči» žena Amalija, hčerki Fanči in Mici, sin Tone ter ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dragi oče OSKAR KURET,
knjigovodja v pokoju. Pogreb bo danes, v sredo ob 15.30 izpred kapelice sv Antona na Zalah. — Žalujoči: žena in otroci ter družine: Kuret, Antonac, Krčmar, Derkovič in Brnčič.
MALI OGLASi
ZLATO ZA ZOBE 6 gr, prelito v ploščico ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5197-4
SOP KLJUČEV v usnjenem utuiu je bilo pozabljeno v parku v Celju. Najditelja se vljudno prosi, da jih odda v podružnici SP za dobro nagrado.	4846-10
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno prodam ali zamenjam za trodelno ali dvodelno omaro. Ponudbe pod »Dobra zamenjava« na oglasni oddelek.	5193-4
PRODAMO medeninasto pločevino 1,5 mm 1 mm, 0.80 mm m orodno jeklo kvadrat 45 mm, 20 mm 18 mm ter svetlo vlečeno žico 7 mm premera. Precizna mehanika, Ljubljana, Gradišče 10.	5045-4
PRODAM dobro ohranjen trgovinski inventar iz mec. lesa z Berkel tehtnico in decimalko. — Zorc, Kranjska gora.	5163-4
CEMENTARJI! Stroj za Izdelovanje cementnih strešnikov prodam. Naslov v ogalsnem oddelku.	5179-4
MOŠKO KOLO, sivo, dobi lastnik na Gosposvetski 1, KobaL	5182-10
MOTOR DKW, 500 ccm naprodaj. Mehanična delavnica Medvode.	5189-4
ZLATO ZA ZOBE prodam tudi za bone.
Naslov v oglasnem oddelku. 5195-4 OLIMPIO kupim. Ponudbe ua ogt odd.
Dod »Pokretna«.	5204-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (tapeciran) prodam. Tržaška 41-1.	5192-4
SPALNICO iz trdega lesa, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5174-4
ZAMENJAM enosobno stanovanje v šiški. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pritlično«.	5170-9
VEC PRODAJALCEV, prodajalk sprejmemo. Pismene ponudbe z življenjepisom na Kombinat, Ljubljana, Tavčarjeva ulica L	5173-1
LEPO OTROŠKO POSTELJO z mrežo prodam. Prešernova cesta številka 4-n.. levo.	5181-4
LEP LOKAL ■ v središču mesta oddam. Dopise na oglasni oddelek pod »Odkup opreme«.	5185-8
OTOMANO, novo, prodam. Poljanska «ta 0.	—
J
Branimir Gabričevlč
Stare slovanske naselbine v Apeninih
Važen je poudarek, da so apeninski Slovani, ko so se bojevali za enotnost Italije, doživljali tudi svoj narodni preporod. Prav v tem času je delal eden od naivečjih sinov tega »ščavun «kega« ljudstva, prof. Giovanni de Rubertis, ki je v slovanskem jezika tega kraja pesnikoval, v italijanščino pa prevajal Pucičevo izbrano poezijo.
Enainšestdeset let prej, preden so Kručani pobili Farana in njegove bri gante, to je leta 1799, je bil v Neap lju obešen najznamenitejši sin Aqua-vive — Nicolo Neri (Nikola Crni), profesor filozofije na neapeljskem vseuči lišču. Ko so revolucionarne sile zrušil; fevdalno oblast burbonske dinastije, žal samo za kratko dobo, in razglasile ideje francoske revolucije, je bil Neri med prvimi voditelji nov partenopejske republike. Ko je reakci ja spet prišla do oblasti, so Burbonci med drugimi neapeljskimi jakobinci poslali na vislice tudi filozofa iz Aqua vive, čigar ime pozna še danes vsak apeninski »Sčavun«.
»Kadar je NicoLa Neri prišel v Aqua vivo«, so mi pravili kmetje na trgu pred cerkvijo ter mi kazali ploščo, v kateri je vklesano : Piazza Nicolo Neri, »vedno je našemu ljudstvu govoril: Nikar ne pozabite svojega jezika!«
Stališče apeninskih Slovanov v dobi Italijanskega zedinjenja in svetli lik Nicole Nerija so pridobili našim kolonijam v Italiji časten naslov »patrioti«, a ta naslov so dajali v južni, Italiji samo tistim, ki so se aktivno bojevali za italijansko enotnost ter zoper fevdalno in cerkveno reakcijo. Nihče pa ni vprašal, zakaj so imeli apeninski Slovani tako stališče in taka načela. Odnos družbenih sil pri njih je bil prav tak, kakršen je v stotinah južnoitalijanskih krajev. Razvitega meščanskega razreda, ki bi bil nosilec novih družbenih in političnih idealov, ni bilo, pač pa so na eni strani stali mali posestniki — galantuomini, na drugi strani pa množica zaostalih in revnih kmetov. Zakaj med njimi samimi ni prišlo do razlikovanja razrednih sil in zakaj so bili vsi »Sčavuni«, reveži in posestniki, za Garibaldija in za zedinjenje?
Kakor vse kaže, so f :Iišče tega zapuščenega slovanskega otoka določile njegove posebne zgodovinske in življenjske okoliščine. To je bila samoobramba pred okolico, ki jim je bila tuja po jeziku in po tradiciji, prav posebno pa po krajevnih interesih. Tucji svoj jezik so ohranili iz samoobrambe, da jih drugi ne bi razumeli, ter so za stvari, ki so bile podobno označene v njihovem in italijanskem jeziku ustvarjali nove besede. Tako so za vino (il vino) ustvarili besedo »žrt«, za tobak, ki ga v stari domovini niso poznali, pa besedo »dimač«. Kakor so se branili s svojim jezikom, tako so se branili tudi v življenju. Ker je bilo vse okrog njih burbonsko in papeško, so bili iz samoobrambe garibaldinci in patrioti. Na tak način se lahko raztolmači tudi to, kar je pripovedoval nedavno umrli italijanski pistelj F. Jo vine, po rodu iz bližnje Gualdalfiere. v svoji knjigi »Le terre del Sacramen to«. Ko so po prvi svetovni vojni italijanski kmetje tega kraja bili v boju z veleposestniki in so stopili v stavko, so prišli na zapuščena polja »Sčavuni« in začeli delati. — To žalostno stav-kolomstvo m samo pomanjkanje razrednih zavednosti v najširšem smislu, temveč tudi rezultat' na njihov način razumljene samoobrambe. Delajo pać to. kar ne dela italijansko morje, ki jih obdaja. Ce bi bilo drugače, tudi svojega jetika ne bi bili do danes ohranili. »Nikar ne pozabite svojega jezika!« — ni bil samo romantični poziv obešenega jakobinca, temveč kmečki nasip za obrambo njihovih krvavih življenjskih interesov. To je tista po sebnost, ki jo je treba upoštevati pri zgodovinski in družbeni ocenitvi ape ninskih Slovanov.
*
Sedel sem v d=Iovni sohi učitelja Maddalona, kjer je tudi njegova za vaškega učitelja Cogata knjižnica.
»Danes se govori ,po našu’ samo v Kruču, Stifiliču in Mundimitru«, mi je razlagal učitelj, »a nekdaj so skoraj vsi kraji bili slovanski: Palata, Tave una. San Giocomo degli Schiavoni, Mafalda. Montelonga, Stiblaž (San Bia gio). Ti kraji so bili popolnoma ita-lianizirani pred koncem 18. stoletja, a še danes najdete v vsakem slovanske priimke:	Brkič (Berchici), Staniša
(Staniscia), Mirko itd. — Tuintam so ohranjene tudi nekatere naše besede. V Palati se še danes imenuje eden od
okolišev »Gradina«, v Mafaldi pa »Ga-lavizza« (Glavica). Vse te naše naselbine so nastale v prvih desetletjih 16. stoletja. Na župni cerkvi v Palati je bil' napis: »HOC PRIMUM DALMA-TIAE GENTES CASTRUM INCOLVE-RE AC TEMPLUM A FONDAMENTIS EREXERE ANNO MDXXXI«.«)
Maddalone je potegnil iz omare znano Rešetarjevo študijo. Ko sem listal po njej sem našel, da slovanski nase ljenci na Apeninskem polotoku niso bili samo v 16. stoletju, temveč že prej in da niso bili samo v Melisi, temveč tudi po pokrajinah Abruzzi, Marche7), na jugu pa celo po Basilicati, Cala-briji in na sami Siciliji. Notarski spisi iz Matere (Basilicata), ki so bili napisani pred koncem 15. stoletja, navajajo veliko število ljudi, ki imajo slovanska imena: Raduanus (Radovan), Vuccassinus (Vukašin), Staniscia, Pre-radoviza itd. Krajevna zgodovina istega mesta govori o nekem duhovniku, ki ga krajevni kler ni hotel izvoliti
da so Slovani in da so pred mnogimi, mnogimi leti prišli od one strani morja. Zaradi tega tudi vsakega našega človeka iz stare domovine imajo za svojega človeka, za svojega brata.
»Brat moj, tako vas bo nagovoril jkmet iz teh slovanskih jezikovnih otočkov, ko bo slišal, da ste iz stare do Imovine.
Besede so mogočne in vsevedne. »Brat moj«! Ko se apeninski »Sčavuni« tako obračajo do svojega Človeka, dokumentirajo s tem odnose iz prastare dobe. Od »brat moj« do »tovariš« so minila stoletja. Spremenili so se odnosi med ljudmi in besedami, ki odnose izražajo. Tudi pri Slovanih v Apeninih se je marsikaj spremenilo in dogodilo od takrat, ko jih je vojvoda Mirko odpeljal od izliva Neretve, beseda, s katero nagovarjajo svojega človeka, pa je ostala ista. — »Brat moj!« Kaj je to? Ali je to izraz nebogljenosti jezika, ki se, daleč od matice, ne more razvijati, ali p-i globok?.
Ulica v Aquavivi
za predstojnika katedrale, češ da je »figlio d’uno Schiavone« (sin Slovana). Ko je leta 1584 avelinski škof poslal novega župnika v vas Polearino degli Schiavoni (danes Villanova v pokrajini Avellino, kjer so tudi prebivali Slovanih, so se prebivalci uprli ter zahtevali duhovnika, ki bi bil »slovanske in dalmatinske narodnosti, kakor ie to pri njih že od nekdaj v navadi«. Ne vem, če je avelinski škof takrat ustregel njihovi želji, dejstvo pa je, da se še nobena škofija ni brigala, da bi »Sčavuni« vsaj evangelij poslušali v svojem jeziku.
»Ce bi bili mi«, je pripovedoval Maddalone z izrazom svoje značilne melanholije, »poslušali stoletja samo evangelij v našem jeziku, bi bilo nas Slovanov v Italiji danes na desetine in desetine tisočev«.
V naseljih, kjer so ohranili jezik svojih pradedov, se v cerkvi ne sliši stara narodna beseda. Majhna izjema je menda Mundimitar, kjer se je slovanska govorica najbolj ohranila. Tamkai ljudstvo med obredi velikega tedna še danes večkrat zapoje ganljivo staro pobožno pesmico, ki se začenja takole: »Homo, dol je jena crikvica; golobiča zgudju,
Mater božju budu.«*)
Ko sem v Aquavivi hotel obiskati cerkev, baročno stavbo, kakršnih je mnogo po krajih bivšega Kraljestva dveh Sicilij, sem našel cerkvena vrata zaprta, čeprav je bila nedelja.
»Zdaj nimamo župnika«, so mi razlagali prebivalci. »Z onim bivšim smo se skregali, pa nam je škof zagrozil, da nas bo .kaznoval’ in da nam ne bo poslal novega, dokler se ne poboljšamo.«
Nisem se zanimal za vzroke tega spora. Z žalostjo v duši sem mislil, kako so številna ‘naselja, razsejana po Apeninih od mnogih činiteljev popolnoma potujčena. Ostala so po nekem čudežu samo tri naselja, kjer ni ohranjen samo naš jezik, temveč imajo prebivalci tudi precej živo zavednost.
') Ta kra) so naselili Dalmatinci ter od
? temelja zgradili cerkev leta 1531.
) Sin slovanskega naseljenca v provinci Marche je bi! tudi znameniti papež Sikst V. (druga polovica 16. stoletja).
) Pojdrmo. doli je cerkvica: golobice grulilo, Mater božjo budijo.
žalost za tem, kar je bilo in kar se v sedanjih življenjskih razmerah ne more več povrniti? Narodna zavednost Slovanov v Apeninih? — Ni nobene zavednosti, bi mi morda rekla večina tistih, ki se ukvarjajo s takimi vprašanji, temveč samo občutek tega zaostalega ljudstva in dokaz, da se italijanski »Sčavuni« od drugih Italijanov razlikujejo samo po svoji govorici. Pa tudi učenjaki, ki so o tem pisali resne knjige, omenjajo, da se v teh naseljih le najde kdo, ki ima še nekakšno bledo sliko o tem, da so njihovi predniki prišli z one strani morja. Jaz sem tisto nedeljo meseca januarja 1949 dobil v Aquavivi drugačen vtis.
Skozi gosto skupino ljudi se je pre-ril do mene kmet srednjih let ter začel z. menoj govoriti v čistem hrvat-skem jeziku, da sem ga začudeno vprašal, kako je to mogoče.
»Bil sem v Ameriki in sem se vedno družil z našim svetom. Bilo jih je mnogo iz Dalmacije, Like in od povsod.«
Matijač, tako se je imenoval ta kmet, je pripovedoval o svojem bivanju v Ameriki, in o svojem druženju z »našim svetom« tako naravno, da je že sam način njegovega pripovedovanja pričal, da so njegove trditve o našem svetu iz Dalmacije in Like naravne in resnične.
»Korko do naš svit (koliko je našega sveta) bilo u Kruč, Filič oš (in) Mundimitar?« — so otožno omenjale neke stare žene. Spominjale so se s tem tistega »našega sveta«, ki se je po trpljenju v raznih italijanskih ječah in taboriščih proti koncu leta 1943 pomikal proti Bariju, da bi se pridružil enotam narodnoosvobodilne vojske v Bariju. V slovanskih kolonijah,, o katerih niso niti sanjali, so ti ljudje našli prastaro prisrčnost in gostoljubje.
Skopo zimsko, sonce je zahajalo za samnitskimi gorami, ko sem s svojimi mnogimi znanci stal na cesti proti Campobassu, pripravljen, da se od njih morda za vedno poslovim. Preden sem stopil v avtomobil, so me nekateri potegnili na stran.ter mi šepetali:
»Zaupamo ti, da bomo pri prihodnjih pokrajinskih volitvah za naše tri občine zahtevali avtonomijo. Nas je pet tisoč — dovolj za avtonomno slovansko republiko.«
Na to njihovo naivnost sem odgovo ril, da se kot tujec v Italiji ne morem vmešavati v njihove notranje politične zadeve.
Vsi so mi stiskali roko, žene pa so mi dajale šopke poljskega cvetja, nabranega ob cesti.
Drvel sem proti Campobassu, da bi še ' pred mrakom dosegel asfaltirano cesto. ’Na kolenih mi je ležalo tisto revno zimsko cvetje, prav takšno, po kakršnem so v 16. stoletju hodili slovanski priseljenci, ko so ponoči iskali fevdalca, ki bi jih hotel vzeti za kočarje ie težake.
S posebno žalostjo sem premišljeval o vsem, kar sem ta dan doživel: Nicola Neri in burbonske vislice. Nina Ma strostefano, Matijač — avtonomija.
Avtonomija za 5000 kmetov v tako razviti deželi, kot je Italija? — Smešno.
Smešno? — Kakor to vzamemo. V vsakem primeru,' če bi bila v socialistični Titovi državi podobna tujejezična skupina, bi njej, pa če bi bila. še tako majhna in neznatna, gotovo bilo omogočeno in pomagano, da bi jezik svojih pradedov ohranila in kultivirala. -
‘	(Konec)
ODLIKOVANCEM!
Objavljamo imena tovarišev in tovarišic, ki jih je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval, a jim odlikovanj ne moremo izročiti, ker ne vemo njihovih točnih naslovov.
Ajdišek Matija Leopold, roj. 29. septembra 1912. Dol pri Litiji; Blenkuš Andreja Andrej, roj. 13. maja 1922. Kranjska 'gora; Berglez Franca Dušan, roj. 7. junija 1927. Cadar — Poljčane; Banovec Franca Franc, roj. 28. septembra 1924. Dobljica
—	Cmo; Brenčič Franca Jože, roj. 11. decembra 1911. Hotedrež — Trbovlje; Bankovič Mihe Rudolf, roj. 18. oktobra 1926. Kirin — Pulj; Brnota Jožefa Rudolf, roj. 4. avgusta 1909. Zavratec; Cotič Franca Franc, roj. 25. maja 1925. Ljub-ljaan; Cerovac Ivana Ivan, roj. 1. sept. 1923, Buret; Cvetkovič Ranjžela Dobro-slav, roj. 24. novembra 1927. Dobrlčki — Niš; Čelik Jožeta Jože, roj. 2. marca 1913. Zelimlje; Čufar Franca Rudolf, .roj. 16. februarja 1911. Zakojca — Bukovec, Tolmin; Debenjak Mihe Franc, roj. 12. aprila 1912. Sv. Florjan; Frank Jožefa Ivan, roj. 1. januarja 1925. Celje; Fabjančič Viktorja Ivana, roj. 30. decembra 1917. Senj; Filipovič Marko Franjo, roj. 2. oktobra 1900. Senj; Filipčič Josipa Viljem, roj. 7. januarja 1910. Pulj; Gregorčič Jakoba Franc, roj. 2. oktobra 1913. Tolmin; Gorenje Franca Janez, roj. 28. julija 1917. Kamenica — Črnomelj; Gregorčič Jožefa Jože, roj. 1922. Lokve — Sežana; Gombač Antona Rudi, roj. 14. marca 1924. Naklo
—	Sežana; Grbec J. Anton, roj. 5. aprila 1900. Retje; Hribar Martina Jože, roj. 2. decembra 1925. Zalan — Sežana; Hraščak Franca Anton, roj. 29. januarja 1915. Famlje — Sežana; Hvala Ivana Ivan, roj. 27. junija 1904. Sebrelje — Sežana; Ivančič Antona Lado, roj. 10. Julija 1925. Celje; Jerlah Jožeta Jože, roj. 16. novembra 1907. Blagovica, Sv. Vid; Jakopič Jožeta Maks, 23. septembra 1920. Celje; Koren Franca Joško, roj. 24. septembra 1918. Ilirska Bistrica; Knaflič Radislava Bogdan, roj. 19. decembra 1912. Dobje — Šmarje; Krmelj Jerneja Franc, roj. 21. novembra 1925. Radohova vas, Grosuplje; Kiren Jožeta Jože, roj. 26. aprila 1911. Celje; Kariš Franca Peter, roj. 21. aprila 1904. Peveir — Sežana; Kambič Janeza Janez, roj. 29. februarja 1916. Gradac — Kočevje; Koršič Franca Milan, roj. 25. septembra 1922. Kočevje; Kregulj Jožeta Lojze, roj. 20. julija 1905. Krško; Koselj Jožeta Jože, roj. 28. Ju.lja 1924. Ljubno
—	Jesenice; Kunsič Jožeta Franc, roj. 1. septembra 1925. Ribno — Jesenice; Kitalj Franca Anton, roj. 30. aprila 1915. Za-hembra — Rogatec; Kravanja Jožeta Rudi, roj. T. decembra 1926. Vizovlje; Lovš Martina Jože, roj. 24. februarja 1921. Podgorica — Ljubljana; Meljko Jakoba Stane, roj. 19. novembra 1919. Zadvor — Ljubljana; Mihelčič Jožeta Viktor, roj. 3. februarja 1913. Metlika — Črnomelj; Mijatovič Simona Milka, roj. 21. maja 1922. Zermanija — Gračac; Možina Kristjana Kristjan, roj. 27. julija 1920. Nu-črk; Nakovski Parkova Vanča, roj. 5. julija 1926. Titov — Velos; Pipan Franca Ivan, roj. 16. maja'1927. Sežana; Popelar Janeza Franc, roj. 28. decembra 1914. Metnji vrh, Krško; Povhe Janžeta Alojz, roj. 3. februarja 1912. Krško; Potočnik Jožeta Alojz, roj. 21. Junija 1916. Oplotnica — Poljčane; Plešec Janeza Anton, roj. 19. marca 1916. Prusko — Medvode
—	Ljubljana; Pogačnik Ivana Anton, roj. 21. februarja 1919. Otoče — Jesenice; Peternelj Cicilija Ivan, roj. 17. januarja 1920. Görje — Jesenice; Pohar Filipa Božidar, roj. 6. septembra 1924. Pobrežje — Maribor; Potočnik Janeza Janko, roj. 18. januarja 1924. Trebinje — Hrvatska; Pi-sačič Josipa Teodor, roj. 1. novembra 1897. Bjelovar; Pogačnik Alojza Franc, roj. 31. marca 1915: Zgornje Zabukovje;
Naprošamo vse odlikovance, katerih imena smo objavili, naj osebno dvignejo odlikovanja pri Glavnem odboru Zveze borcev NOV Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 16, ali pa naj pošljejo svoje točne naslove. Vse pq_, ki poznajo te tovariše, naprošamo, naj jih o tem obvestijo ali pa naj nam sporeče njihove naslove. — Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije.
Naši košarkarji v Milanu
Vsa košarkarska moštva, ki bodo .tekmovala za pokal »Mairano« so prispela te dni v Milan. Na včerajšnjem sestanku prireditvenega odbora so določi-H naslednji spored:
23.	aprila: Francija : Turčija. Jugoslavija : Grčija. Italija : Švica;
24.	aprila: Turčija : Jugoslavija. Francija : Švica. Italija : Grčija;
25.	aprila: Turčija : Švica. Francija : Grčija. Jugoslavija : Italija;
26.	aprila: Švica : Grčija. Francija : Jngo-s4avija. ItaJija : Turčija:
27. aprila:	Turčija : Grčija. Jugoslavija *
Švica. Italija : Francija.
Prva tekma se začne ob 17.30. drugi dva pa bosta ob 21. Tekmovanja bodo v veftitd dvorani zimskih športov. Dvorana je moderno urejena, na tribune gre lahko okrog 6000 gleda-lcev.
Italijansko časopisje jfe priobčilo napovedi za plasma posameznih moštev. Prevladuje mnenje, da bo dosegla prvo mesto Italija, da pa so njeni resni nasprotniki Jugoslovani In Turki. Člani francoskega moštva, ki je prispelo v pomlajeni sestavi, pa so tudi izjavili, da so prišli z namenom, pobrati prvo mesto.
smučarji še tekmujejo
V Krnico, kjer se prava sezona smučanja začne šele pomladi, je preteklo nedeljo povabila sindikalna podružnica tovarne Saturnus na medtovamiško tekmovanje v veleslalomu vse ostale ljubljanske podružnice iz Glavne direkcije kovinske industrije. Poleg prireditelja so se tekem udeležili še smučarji Tehničnega instituta GDKI, SKIP. Utensilie in Sveta za industrijo LR Slovenije, tako da je bil Mihov dom pretesen za vse obiskovalce.
Proga je bila dolga 1600 m in je Imela 250 m višinske razlike z 31 vrati. Bila
Atletske tekme kranjskih dijakov
Med^olski komite LMS v Kranju Je organiziral spomladansko atletsko tekmovanje kranjskih srednjih in industrijskih šol. Navzlic slabemu terenu in vremenu so bili doseženi zadovoljivi rezultati.
V	konkurenci moških je prvo mesto zasedel Tekstilni	tehnik um s 07,5 točke,
pri ženskah pa gimnazija z 62 točkami.
V	posameznih diciplinah so zmagali: moški: 60 m: Balantič (TT) 7,2 sek.;
200 m: Balantič 25,9; 1080 m: Pehare (Iskra) 2:56,8; 4X60 m: Iskra 31,1; skok v daljino: Novak (TT) 5,48 m; skok v višino: Drolc (Iskra) 1:58; met krogle:	Jakšič (TT)
12,84; met kopja: Marinšek (gimn.) 41,60;
ženke: 60 m: Omahen (ESS) 9,2; 500 m: Košir (Sava) 1,36; 4X60 m: gimnazija 37,6, daljina: Košir (Sava) 4:01; višina: Košir 1,20; krogla: Stem (gimn.) 8,11.
Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva.
Boksarji branika v Brežicah
V soboto je bil v Brežicah prijateDski dvoboj v boksu med mariborskim Branikom in Boksarskim klubom letalcev iz Brežic »Fran Kluz«. Omagali so boksarji letalcev v razmerju 14:6. Najboljši boks so prikazali Slabe in Džurovič od Branika ter Pešič in Markovič od letalcev. Izidi posameznih borb so bili tile: Kolesar : Lovas 2:0 k. o., Režek : Ma-cur 2:0 p. t., Pavlov : Džurovič 0:2 k. o., Krstič : Smidt 2:0 p. t., Pešič : Jovanovič 2:0 p. t., Dular : Slabe 0:2, k. o., Vasič : Pukšič 0:2 p. t., Mustafagič : Pintarič 2:0 k. o., Srdanovič : Kovačič 2:0, brez borbe Markovič : Vojnovič 2:0 p. t. Prvoimenovani so boksarji letalcev. Zanimivi dvoboj je gledalo okoli 300 ljudi.
je dobro pripravljena ln Je tehnično ustrezala tekmovalcem, ki so se po ostri borbi na prvih mestih zvrstili takole:
1.	Brane Vovk (Tehn. instit. GDKI) 1:52.5,
2.	Viktor Jarc (Saturnus) 1:55.2, 3. Milan Berlič (Tehn. instit. GDKI) 2:07.2, 4. Franc Cerk (SKIP) 2:09.0, 5. Marjan Gale (Utensilia) 2:19.2, 6. Peter Rejc (Saturnus) 2:21.0 itd.
V moštveni konkurenci bo zmagali tekmovalci Tehničnega instituta GDKI pred Saturnusom in SKIP.
Tekmovanje, ki je imelo namen zbližati sorodne tovarniške kolektive tudi na športnem področju, je doseglo svoj smoter. S prireditvijo so bili zadovoljni tekmovalci in organizatorji.
Prvenstvo Reke v smučanju Je bilo
preteklo nedeljo na Platku. V veleslalomu so zmagali inž. Smitek, Branko Komijenovič in Stana Sila-Cirman, v teku pa Aldo Peloza.
Na kaninskem smuku je zmagal Ul«
Colli v rekordnem času 2:07-0 pred Carlom Gartnerjem (oba Italija), Haemiseg-gerjem (Švica) in Spiessom (Avstrija).
250 strelcev na prvenOlvu Triglava
Strelska družina Triglav v Ljubljani J« priredila odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo okoli 250 članov in mladincev, ki so izstrelili skupaj 437 serij. Od strelskih družin so bili najštevilneje zastopani člani univerze in Triglava, več kot polovica tekmovalcev pa je bila neorganiziranih. Strelci so bili razdeljeni v 2 skupini, ker so člani Univerze prinesli na tekmovanje precizno zračno puško, s čimer so imeli v primeri z drugimi strelci prednost v orožju.
Najboljša petorica je v streljanju z precizno puško dosegla naslednje rezultate; 1. Saša Kveder 314 krogov od 360 možnih, 2. Miha Kuštrin 308, 3. Borut Jemec 303, 4. Marko Dular 302, 5. Janko Peršič 300 krogov. V streljanju z navadno zračno puško je bil vrstni red najboljših tale: 1. Marjan Skušek 293 krogov od 360 možnih 2. Stane Sterle 283, 3. S.avc Milatovič 250, 4. Urbančič 259, 5. Jože Hujs 250 krogov. Prvih 5 tekmovalcev iz vsake skupine Je prejelo praktične nagrade in diplome.
Rakave rane še niso ozdravljene
Na igrišču Odreda je bi-la včerai zaostala nogometna tekma V. kola slovenskega prvenstva med Odredom i*n Slogo.
ODRED : SLOGA 3:2 (0:2)
Sloga ie tokrat presenetila s svojo solidno tehnično, še boli pa požrtvovalno igro. s katero bi SKprajda odvzela bivšemu ligašu obe točki, V vodstvo je .prišla Sloga tudi zaradi boljšega 9trelja.nja v gol. saj sta Jelinič in Jelačič s točnima streloma povedla svoje moštvo v vodstvo 2:0. Seie po odmoru je Odred izaigral nekoliko bolje in v kratkih presledkih Po Toplaka in Hočevarju izenačil, nekaj minut pred koncem igre pa je Belcer z neubranljivim strelom postavid. končni rezultat.
SAU
Turnir v Beogradu
V	n. kolu me<inarodnega šahovskega turnirja v Beogradu so se partije končale z naslednjimi izidi:
Puc-Grünfeld remi, Milič-Germek remi, Fuderer - Alexander remi, Nedeljkovič -Porecca 1:0, Matanovič-Andrič 1:0, Udov-čič-Karaklajič remi, Stolz-Lob 1:0, Bogo-Ijubov-Pirc remi. Pilnik-Golombek 1:0. Partija Janoševič - 0‘Kelly je ponovno prekinjena.
V	prvem kolu je Andrič izgubil z belgijskim mojstrom 0‘Kellyjem.
Po drugem kolu sta v vodstvu Stolz in Pilnik, ki imata po dve točki.
TELEGRAFSKI DVOBOJ
Ljubljana : Maribor 5:5
Med šahovskim tednom sta desetčlanski moštvi ljubljanskih in mariborskih šahistov odigrali tudi telegrafski dvoboj, katerega je omogočila direkcija pošte, telegrafa in telefona. Po sedmih urah igre so bile končane samo 3 partije, medtem ko je 7 partij šlo v oceno in je rezultat znan šele sedaj. Dvoboj je končal neodločeno 5:5, posamezne partije pa so imele naslednje rezultate:
Kukovec : Bajec remi, Trampuž : Ketiš 1:0, dr. Nemec : Ribarič remi, Vrhovec : Mišura 1:0, inž. Mešiček : Kržin 0:1, Izvekov : Njegovan 0:1, Mko : Cuderman 1:0, Roblek : Horvat 1:0, Guzelj : Grosek 1:0 (s kontumacom, ker Je Grosek nedisciplinirano odšel) in Perdan : Cre-pinšek 0:1. Organizacija dvoboja je bila v rokah obeh okrožnih odborov, posebna hvala pa gre osebju ljubljanske in mariborske pošte, ki je požrtvovalno posredovalo potek partij na posebej instaliranih teleprinterjih.
*
Brzotumlrja SK * Krim za april se Je udeležilo 14 klubskih članov in gostov-Zmagal je član Krima inž. Sikošek z 11 in pol točke pred Natalinom, Tomšičem 9 in pol, Kržinom, inž. Petričem in Silanom (LUSK) 7 in pol «ter Avsecom 7 točk itd.
2e sam potek igre kaže. da ie bila tekma razburljiva, k čemur je prispeval tud: sodnik Janežič, ki je že v začeiku prestrogo kaznoval Haclerja z izključitvijo. To. pa tudi nadaljnje napake sodnika so da*e povod, da so za pretep pripravljeni gleđaic; ves prvi polčas rjoveli in bruhali razne psovke, med odmorom pa vdrli na igrišče in napadli sodnika. Čudno je. da so podivjanost pretepačev ravnodušno gledali i nekateri reditelji I organi Ljudske milice, kar je vsekakor obsojanja vredno.
Nogometno prvenstvo zasavske skupine
Nogometno prvenstvo v Zasavju postaja vedno bolj zanimivo. Po III. kolu vodi Proletarec iz Zagorja s '6 točkami pred Bratstvom, Retjem m Svobodo, ki imajo po 4 točke, ter Rudarjem in Litijo brez točke. Rezultati tekem II. in IIL kola so bili naslednji:
Proletarec : Litija 5:0, Retje : Svoboda 3:1, Bratstvo : Rudar 2:1, Retje : Litija 2:0, Proletarec : Bratstvo 3:1, Svoboda : Rudar 3:2.
ŠPO TT V KRATKE M
Splitski Hajduk Je na povratku iz Skop-lja igral v Nišu proti domačemu Dinamu in zmagal 5:1 (3:1).
Teniški turnir za izbiro Jugoslovanske reprezentance, ki bo tekmovala za Davisov pokal, se je začel v Beogradu. Sodelujejo Palada. Petrovič, Panajotovič, Nikolič. Plečevič in Jagec.
Avstralec Sedgman je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu premagal Drobnega 7:5, 6:3. 1:6, 6:4.
Norveški nogometaš Bredesen je dobil 23 milijonov lir za prestop v rimski klub Lazio, kar je doslej najvišja vsota, ki jo je kdaj dosegel norveški nogometaš na svetovnem trgu.
Za atlete in rokometaše bodo zagrebški ligaši Dinamo, Lokomotiva in Zagreb darovali čisti dobiček s treh svojih prireditev.
Zveza za konjski šport Slovenije bo
Imela svojo redno letno skupščino 27. aprila ob 9. uri v Ljubljani, Likozarjeva, IV. provizorij.
.zaajttlel, il»l». HiKuvOi itonzoi olj Uivu*
vodilne fronte Slovenije — Direktor: Rull Janhuba — Odgovorni urednik Sergej Vofinjak — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana,
Knafljev allca 5 telefon 55-22 do 55-2P — Uprava: Ljubljana Čopova ulica 50-IIL relefon 45-75 tn 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Selenburgoya ulica 5. tetefon 18-96 za ljubljanske naročnike 24-ss ca umanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tekoči ačun NB 601-90321-6 — Mesečna naročnina 14C dinarjev
ICLAB V N D •
OfMJCI
POSLOVENIL VLADIMIR LEVSTIK
XXX
Ne da bi se mu kdo uprl, Je Karel VIII. prišel v Neapelj. Neapeljski kralj Alfonz II. jo je bil popihal. Francoski kralj se je radoval dobljene zmage. Stal je na Posilippn, gledal ob svojem znožju mesto Neapelj, na zahodu višnjevo morje z otokoma Caprijem in Ischijo ln na jugu Vezuv, ki mu je ležal okrog vrha oblak dima. Z malo, debelo roko, ki je bila polna bradavic, je plosko potegnil po krajini. Dosegel sem vrhunec svoje moči.
Vse to — je moje. Meni grdemu je podložna ta lepa pokrajina.
In on, neljubljeni In ne ljubeči, se Je začutil čudno spodbujenega k ljubezni. Dal si je privesti nekaj ribiških deklet iz Sante Lucije in se zabaval z Lavro, najlepšo od njih, mlado šestnajstletno Caprijanko, do ranega jutra. Ko so jo izpustili ln je opotekajoč se prišla nazaj v Santo Lucijo, se v majcenem čolnu prepeljala na Capri ln se tu pri Faraglionih strmoglavila z ljubljene domače zemlje v zaželeno domače morje. Delfini so plesali okrog njenega pogrezajočega se, v zeleni vodi svetlikajoče» sc
trupla. Riba pilarica ji je usmiljeno prerezala prsi, In mlad morski volk je nežno požrl njeno desno roko. Nato jo je sprejela pokojna globina. Morski pajki so lahno in vendar tehtno korakali preko nje. V njenih očesnih jamah sta si dva raka pripravila stanovanje. Riba.črnica se je pri nji odpočila po neodločenem boju s jastogom.
Cesare Borgia Je burno planil očetu v objem. Rešent Papež ga je nežno pobožal po tilniku: Tudi jaz nisem držal rok navzkriž. Zdaj snujemo sSveto zvezo za ohranitev dostojanstva Svete stolice«. Pol leta počakaj: nemški cesar, španski kralj in večina laških vladarjev in mest bo, ko jim dovolimo posebne odpustke, spreglede davkov in podpore, pristopila k naši zvezi. Trionfo Borgia!
Trionfo Borgia! je ponovil Cesare in zgrabil za bodalo, ki mu Je viselo ob pasu.
Karel VIII. se ni dolgo veselit posesti Neaplja. Sreča ga je bila zapustila s pobeglim Borgijcem vred. Princ Džem, turški talec, je umrl malo dni pozneje, kakor so uradno razglasili, zato, ker Je Jedel pokvarjenega tuna. Ni pa se manjkalo takih, ki so izražali sum, da mn je Borgijec še pred svojim naglim odhodom stresel bel prašek v večerno pijačo. Zdravnik in strežniki so stali okrog njpgove smrtne postelje in si niso vedeli pomočL Nihče ni razumel turščine. Kralj je kričal vanj ln razburjeno klatil z rokami. Zapuščen kakor umirajoča žival, je Turek široko odpiral vnete oči. Njegove zadnje besede so bile: Hajvan ttlUr Semerl Kalyr, tnsamöltlr ady Valyr —
Pod vplivom vročega neapeljskega podnebja sta se red
pokorščina v Karlovi vojski polagoma os varao sab-
ljala. Francoskih vojakov se je lotila prava omotica pobote. V francoski vojski je jela razsajati nalezljiva bolezen, ki so jo imenovali francosko kugo in ki je pobrala na tisoče vojakov.
Karel je bil obupan. Jezdni sli so mu prinesli novico o ustanovitvi sSvete zveze za ohranitev dostojanstva papeške stolice« in o tem, da mu papež vkljub pogodbi ne mara podeliti Neapelja v fevd. Dostojanstvo te papeške stolice hočejo ohraniti! H — t — 1 Kaj Je temu... mar — nobena psovka se mu ni zdela dovolj nizkotna — če sne še eno besedo ln prelomi še eno pogodbo!
Karel se je umaknil iz Neaplja: z zdesetkano, poparjeno vojačino.
Karel ga ni našel. Rim je bil papež iz previdnosti zapustil, skrival se Je v Orvietu. Pri Fortenuovl Je stala vojska zveze pripravljena, da Karla popolnoma nničl.
Z varalnim pohodom se mu je posrečilo, da se je Izognil bitki in prestopil francosko mejo. Ko Je prišel v Pariz, se Je zrušil. Nobenih ljudi ni več maral videti okoli sebe. Vran, opica in črn pes so mu drugovali, ko je umiral. Lndvik XII. je usedel francoski prestol.
XXXI.
Papež je menil: Firentinci so ustavni norci. Vsak trenutek si dado drugačno ustavo, pa jim vendar zmeraj slaba prede. Ti ne začenjajo pri živem življenju, pri človeku, marveč pri nekakšni izmišljeni «politiki« in si zgolj matematične sestavljajo skupščine ln svčte in volilne pravice in kaj vem kaj še. Ta fra Girolamo tudi el nič drugega kakor «gstavljač. Ta hoče vlado
■najboljših«. Iz vseh šestnajst četrti mesta Firence naj volt vsak «najboljše« svoje četrti, teh šestnajst najboljših pa spet najboljšega izmed sebe. Kaj misliš, Cesare, kdo bo nazadnje prišel do oblasti?
Cesare se Je nasmehnil s svojim vljudnim smehljajem: Tisti najboljši, ki bo dal ostalih petnajst obesiti.
Njegova svetost, papež Aleksander VI., predniku in bratom samostana sv. Marka pridigarskega reda dominikancev v Firenci:
Ljubljeni sinovi! Najprej pozdrav ln apostolski blagoslov! Z grozo in globoko žalostjo smo zvedeli, da se je neki fra Girolamo Savonarola iz Ferrare, ki izhaja iz vaše sredine postavil za oznanjevalca peklenskih krivih naukov, razkolništva in upornih prizadevanj. Bogokletno trdi, da ga je sam bog razsvetlil. Ali, kar gori nad njim, Je le peklenščkova plamenica, ki jo bo ta prvi vrgel v grmado, katero mu bo postavilo pravično sodišče. Kajti peklenšček ne pozna hvaležnosti in krohotajoč se pušča duše, ki jih Je zapeljal, na cedilu. Z apostolskim potrpljenjem sem čakal tn pričakoval, da se zave svojega namišljenega preroštva in se skesano poniža pred križem Kristusovim, ki smo mu ga koprne molili naproti. Pa ne! Motil sem se. In ker mi je bog, naä Gospod, naložil, da varujem Kristusovo stavbo vseh pretresljajev, se čutim s krvavečim srcem prisiljenega vrniti Cerkvi zaželeni mir in slogo ter predati ureditev žalostne zadeve generalnemu vikarju brain Sebastijanu iz Brescie, ki mu je pod kaznijo takojšnjega Izobčenja v primeru upornosti skazovati slepo in ores-POgojno pokorščino. Dano in opečateno v Rimu... itd.