108. številka. T. aeptemb (▼ Trata, t soboto »jatr^j dne 7 septembra 1895.) hIDIMOIT" ilhaja po trikrat na teden * ienrili it. danjih ob torkih, ćatnkih in aobotah. Zjutranje u.Un|# ii-haja ob S. uri ijutraj, TeĆHrttkjHi ob 7. •rt »eeer. - Obojim iiddttff »tane : (a Jalan m«ec . f. —izveli Avalrlj» t. 1.4U u tri m hm t . . . 2.80 , 7ro«tor. kolikor . avmlnih TrMi«. l'o>laini o«mrtniee in javnoiahvale, «!■>-u»«£i oo ir«dtli(Ti ilica Ca*ema It. In. V,*so psuu mora hiti franKiivano, kur n<'frsnk<>Y,n'n ► .» ne •prei »majo. R<>ko< m * ■ ne vr*P\ja. Narufnino. r« ■ ;»n»ar i »n o^lmii' «pr.!-jeraa HpritviUitvo uliua Molino pic-colo hit. 3, II. nadut. O.tprtn rekUniKije ®I»«il© Blrvenakega političnega dpuit s« Ppimopako. •o pro.t« poAtmne. „T ntinomti Jr mor". v malih državah. (Konec). Po združenja z Vstočno Rumelijo pričela je doba zapravljanja. V letu 1886 znašali so dohodki združene Bolgarske 47,150.916 frankor, izdatki 47,021.935 frankov, v letu 1893 pa dohodki 80,435.760 frankov, izdatki 89,369.334 frankov. Primankljaji so znašali v sedmih letih, vštevši leto 1893 kot zadnje leto obračunjenja, 46,557.450 frankov. Od leta 1879 do 1885 je bilo torej kakih 14 milijonov prihranitve, potein pa v sedmih letih »koro 47 milijonov primanjkljaja. Te številke govore dovelj glasuo, kako se je gospodarilo v Bolgarski v dobi toli stavljenega Stambu-lova. Mar je čnda potem, da je nastala toli grozna reakcija po vsej deželi, mar je čada, da ni hotel potihniti srd naroda niti pred obličjem smrti?! Doba Stambuljeva je gospodarski uničila Bolgarsko, zato ne smemo zameriti narodu, da še po smrti črti tega moža, katerega so znani dunajski in budimpeštanski slepitelji javnega menenja proslavljali ne le kot velikega državnika in bistrega diplomata, ampnk tudi kot požrtvovalnega rodoljuba, kot prvega sinu narodn bolgarskega. Kdo ne ve, koliko so nam že škodovali ti časnikarski mogotci se svojim pretvarjanjem resnice: da so slikali odnošaje in čutstvovanja ravno uasprotno kakor so v resnici. V tem so si neizprosno dosledne te časnikarske reptilije, da mrze vse, kar je milo slovanskim narodom na balkanskem poluotoku ter da hvalijo in proslavljajo vse, kar mrze narodi. To vam je večno in neprestano falzi-fikovauje, pri čeiner pa je najžalostneje to, da se svojo zares fenomenalno spretnostjo v v pačenju resnice zavajajo tudi druge in često jako odlične kroge na — kriva pota. Razsodni čitatelj pa sodi sam, ali je res ali ne, da to popačeno in le izmozgovalnim namenom poznanih neslovanskih in nekrščanskih krogov služeče, podlo in cinično novinstvo, uničuje simpatije pri balkanskih narodih do naše države. Ker pa naše politiške in gospodarske koristi zahtevajo, da težimo na Vstok, kar pa je mogoče jedino ie tako, da si pridobivamo simpatij pri posamičnih narodih na Balkanu, je po takem dokazano, da je sovražnik naši državi oni, ki nam se svojo umazano sebičnostjo uničuje te simpatije — in ta .oni" je : židovsko novinstvo na Dunaju in v Budimpešti. Neizmerna je ikoda, ki jo je to novinstvo provzročilo naši državi s podpiranjem korupcije Stambuljevlja v Bolgarski, v Srbiji pa ravnokar s tem, da nas je zavelo v gospodarski boj s to državico. Toda povrniti se nam je k svojemu predmetu, a čestiti čitatelj oprosti nam blagohotno, da smo krenili nekoliko stran pota. Da vidimo, kako so se pokrivali ti primanjkljaji v Bolgarski! Z jedne strani tako, PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 198 Zgodovinska pi-ipoveat XVI. veka. Spi »al A. S e u o a. (Da|je.) Tik pred Mesniškimi vratini stala je cerkvica sv. Ivana. Saino jeden oltar dičil je golo zidovje, samo mala srebrna svetiljka trepetela je v tem mraku. Bilo je preko devete ure zvečer. Sredi cerkvice stala so črna lesena nosila, a na ujih snivala je večni san zlatarjeva hči. Mrtvo telo bilo je pokrito beloj odejoj, samo glavo bilo je videli. Lepo mirno bilo ji je lice, samo tu pa tatu kazale se črne pege. A v cerkvici mirno, mirno; iti leseni svetniki gledali so mlado pokojnicu. Sedaj so zaškripala vrata. V cerkvico je vstopil Pavel. Bil je zel6 miren. Počasno je korakal proti devici, kakor da se boji, da ne bi je probudil. In sklonil se je nad njo. t» ;ua so se najemala posojila pri avstrijski »L&nderbanki*, z druge strani z iztirjeva-njem zaostalih davkov iz prejšnjih let. Te davke je Stambulov iztirjeval brez usmiljenja in najstrožimi naredbami; dolžnikom na davkih prodajali so vsa premična in nepremična premoženja. Tako zadolženje bolgarske države je tem čudniše, ker so se davki povišavali v jednomer. Danes dolguje Bolgarska, ki ni imela nikakega dolga še pred desetimi leti, ie 105,905.376 frankov. Posojilo pri .Lilnder-banki* znaša 142,780,000 frankov; od tega posojila pa je plaćanih do sedaj le 60 milijonov, in bode nadaljne štiri obroke po 20 do 24 milijonov frankov plačati v štirih letih. Obrestovanje je okroglo po šest od sto, ali takih malih ljubiteljev dolgov ne moti višina obrestne mere. Še slabše stoje finance Srbije, kajti tam je tako gospodaril kralj Milan, da se niti ne da opisati in je v zasmeh vsaki morili. Isti je stopal osebno v zvezo z ono bančno skupino, ki si je izvolila nalogo izkoriščati mlado kraljestvo. Srbske železnice so zastavljene, istotako monopol tobaka, razprodaja soli in vsi drugi mogoči državni dohodki. Milan je vedno potreboval denarja in bil je vedno v denarnih zadregah. Kam je stavil denar, ne treba praviti. Da bi si pridobil denarja, prodal je slednjič narodu prestol in narod je res rad plačal ta judežev groš, da bi se le iznebil svojega „očeta". Ali ko je pošel denar v Parizu — kak6, ne treba praviti —, prikazal se je zopet v Be-lemgradu v strah narodu srbskemu, in zopet so mu morali pokriti primanjkljaj z jednim milijonom. V tretjič je iztisnil iz oslabele dežele rento za svojo osebo, a teško da bi bil s tem konec temu barautanju za prestol. Tudi Srbija je pričela svojo samostojnost z deviškim državnim kreditom, a danes ima tako breme dolgov, da ne more plačevati več niti obresti. Pred 17 leti je znašal srbski državni dolg kakih 7-5 milijonov frankov, danes znaša isti blizo toliko sto milijo-n o v in Srbija je prisiljena uprizoriti deloma bankerot ter znižati kupon svojih sreček od 3 na 2 od sto. Seveda so kq takega že morale Storiti in so storile tudi velike države ; ali občudovati moramo lehkomišljenost, s kojo se delajo dolgovi in se zastavlja — bodočnost dežele. Tretja v zvezi balkanskih drŽav je G r-ška, ki je v osmih letih, od leta 1881 do 1889, napravila dolgov nič manje nego 500 j milijonov frankov, za koje so zastavljeni | razni državni dohodki (hipoteke, carine, davki). ; Tudi Grška je bila prisiljena do parcijelnega j bankerota, ker ni mogla več plačevati obresti. V decembru 1893 leta je predložila Tri-kupisova vlada zbornicama zakon, po katerem naj bi zastavljeni dohodki zopet prilia- ,Ti si to? Moja ljubezen, moja sreča, moje življenje! A sedaj mrtva, sedaj prah, sedaj nič! V teh ostankih zamrle so vse moje želje, moje nadeje. V grob moraš, I)o-rica, v grob poneseš moje življenje, a jaz j ostanem — živ mrlič!" In spustil je ustnice na hladno čelo, poljubivši devico zadnjikrat. A najedenkrat zašumelo je nekaj za oltarjem. Mladenič se je zganol. Kakor da se je v ključavnici zasukal ključ, kakor da se odpirajo tajna vrata. Pavel se je zaklonil v mrak za steber. — Resnično. Nad oltarjem raztvorila so se vrata tajnega hodnika, ki vodi iz gornjega mesta pod gričem v cerkvico. Plamen baklje zasijal je nenadoma in v cerkvico spustila se je po stopnicah visoka ženska, zavita v črn plašč, noseća bakljo. .Pojdi! Pusti me, Č'okolin!" obrnila se je proti hodniku; .tvoja služba je završena; plačo si dobil, sedaj moreš oditi iz Zagreba*. In zopet so se zaprla vrata. Žena je jaii v državne blagajne, vnanjim upnikom pa bi bilo plačevati le po 30 od sto pripadajočih jim obresti. Postava je bila vsprejeta in kralj jo je potrdil. Zastonj so bila vsa upiranja upnikov. Državnim bankeroterjem pripada tudi Portugalska — in vse kaže, da je po malih državah tako strašno gospodarstvo, ki ne škoduje le upnikom ampak tudi narodom samim, katerih blagostanje je uničeno za desetletja po krivdi države. Politiške vesti. V Trdo, <'ne «. aoptembra 1895. Taki so! .11 Mattino', glasilo .zmernih' Italijanov, je kar iz sebe od navdušenja za osnovitev »kupnega kluba vseh italijanskih poslancev v parlamentu na Dunaju. Le tak klub bi mogel braniti interese italijanskih provlncij v tej monarhiji. Ustavi avstrijski, »temu nesmrtnemu delu nemškega uma* bili bi zastopniki italijanskih provlncij vsikdar tako zvesti podporniki kakor so nemški ,Ver-fassungstreue*. Vsled nevednosti in lahkomišljenosti ne-katernikov — tako nadaljuje „II Mattino" — ter mlačnosti mnogih, kazali se dosedaj tako v parlamentu kakor pri vladi neko .hladnost, in trdovratno brezbrižnost" gledč na najvitalneše gmotne in duševne koristi Italijanov. Sedaj pa se je — hvala Bogu 1 - jelo širiti prepričanje, da Italijani ne dosežejo ničesar, dokler ne pošljejo v zbornico absolutno narodnih Italijanov!!! Takov klub, zaključuje .11 Mattino*, ki bi predstavljal vse prebivalstvo italijansko, bil bi gotovo spoštovanja vreden in spoštovan in bi dosezal sličnih koncesij, koje dosezajo druge manj srečne provincije, dočim morajo Italijani pri vsakem koraku požirati naslov — Katzelmacherjev. Taki so ta gospoda zmerni Italijani!! Ali naj bi napisali komentar k temu ? Mislimo, da ne treba. Po tonu tega dopisa sodi lahko vsakdo sam, da so ti .zmemeži* pravi narodni — fanatiki! Le proti nečemu moramo protestovati. Protestujemo v imenu resnice proti opetovanomu falziflkovanju narodnega značaja teli pokrajin! Skrajna drznost je, ako „Mattino* drznim čelom in ponovno govori o italijanskih provinci j a h. Mi ne poznamo italijanskih pokrajin v Avstriji, ker jih ni, pač pa poznamo pokrajine, v katerih žive tudi Italija« ni — v manjšini! Le na tržaškem ozemlju so Italijani v neznatni večini. Proti „Mattinu" nečemo torej polemizo-vati, ker se taki pojavi „zmernosti* obsojajo sami, pač pa se obračamo do poznatih gospodov v Gorici in po Krasu z uprašanjem : ali morejo opravičiti pred svojo narodno došla do mrtvega dekleta. Razgrnila je odejo in baklja je razsvetlila KI ari no lice. Nagnila je glavo nad truplo. ,Moram te videti, tekmica moja*, zašepetala je zlobnim posmehom, dignivša bakljo. „Ti, ti si mi torej zastrupila življenje, uničila srečo? Ne-umnica 1 Glej, sedaj ležiš tu pred menoj, premagana. Oas zaceli rano, a jaz vendar dobim Pavla I* .Ne dobiš !" zagrmel je Pavel, skočivši izza stebra. „Nikdar ne ! izvržek ženskega roda! Evo Pavla Gregorjanca tretji krat, da prisega pri milih teh ostankih, da ne more ljubiti nikdar več ženske, pa da pride sam angelj iz neba, inakar se razsul v prah njegov stari in slavni grb! Kv6 Gregorijanca tretji krat, da ti pov«, oj peklenska hudoba, da te sovraži, da te prezira, da beži od tebe, kakor se beži pred kugo. Ne dotikaj se teh svetih ostankov, peklenski izrod; ne moti kužnim dihom temu angelju večnega snu! L^stjo zahtevanje, da Slovenci naj pošljejo v zastopstva še imernejsih poslancev nego so Cbili do sedaj, vidijo, ti a cel o z m e r n i m t a I i j a n i hočejo iiueti radikalni h, a b s o I u t n o narodnih poslancev. Ali res more misliti kdo, da postanemo srečni, ko bodo Italijani metali aa nas kamenje, mi pa jim bodemo vračali s pomarančami ?! Ali je. ali jo ni irredente lin Primorskem?! Pod tem naslovom nam pišejo: Niste je dobro pogodili, gospod urednik, nedavno, ko ste — polemizujč z našo tetko „Triesterlco* — Izrekli svoje menenje, daje ravnokar imenovani list, ko je govoril o radikalnih strankah v Avstriji, oziroma o laški irredenti, čisto .pozabil* povedati, kako stojimo z irredento na Primorskem!! Jaz ne morem verjeti temu, da bi bila „Trieste-lica" — pozabila na toli važno domačo stvar, ko je vendar imela dovelj spomina, da je govorila o Mladočehih, o češki .Omladini* o .panslavistiških" Rusinih, o poljskih demokratih, o nemških nacijonalcih, o krščanskih socijalistih in slednjič o — irredenti v Tirolu. O vseh teh radikalnih strankah je govoril omenjeni list: kakovi so jim nameni, kako se gibljejo in kdke so jim nade za bodočnosti — a le z ozirom na italijanski radikalnem v Primorski da bi ga bil zapustil spomin?! Ne, temu ne inorem verjeti! O italijanskem radikalizmu na — Tirolskem je rekla „Triosterica*, da je jel že presedati Italijanom samim ter da nastaja odpor proti istemu, o italijanskem radikalizmu na — Primorskem, o namenih istega in njega nadah za bodočnost, pa nismo dobili nikakega pojasnila. Kako naj si tolmačimo ta molk? Iraamo-li tak radikaliiein tia Primorskem, ali ga nimamo ? Da bi irredente pri nas ne bilo, v to menda ne veruje niti .Triesterica" saina, sicer bi bila gotovo — kolikor jo poznamo — mastnimi črkami zabeležilato dejstvo. In vendar je molčala o italijanskem radikalizmu na Primorskem. Ker pa je Izključena prva eventuvalnost — da bi namreč ne bilo italijanskega radikalizma na Primorskem, — moramo pa že poštevati drugo eventuvalnost, daje .Triesterica* modro molčala o Primorski le zato, k e r t u š e ti i odpora proti italijanskemu radikalizmu, ka-koršen odpor je že na Tirolskem. Nemški list si je menda mislil: če nimam poročati dobrega, pa tudi slabega nočem — in govoril je o razmerah na Tirolskem!! ! Kaj pravite Vi, gospod urednik, temu mojemu inenenju ? Vrag je vrag: inorda imam vendar-le enkrat jaz prav in ne Vi! In prav nič se Vas ne bojim, če tudi pravijo, da ste prepirljivi. Ad vocem prepiri ji vost še nekaj. Ne bi Vam hotel usiljevati svojih nasvetov, ali opozoril bi Vas vendar rad, da je dandanes jako nevarno zagovarjati svoje Glej, oj glej to nedolžno lice, pa se okaineni, kakor zlotvor pred kipom Gorgone. Glty, tu počiva moja sreča, moja nadeja, moje življenje, a vse to — vse je zatrlo vražjoj spletkoj tvoje hudobno srce! „Pavel, /.n ime Boga!* zavriščalaje Klara od boli, drhteča kakor od mrzlice. .Ne kliči Boga, hudobna grešnica, da ne bode cul tvojega bogokletnega klica, in da maščevalnoj streloj ne razvali te posvečene strehe. — Da, ti si to storila, — ti !* „Jaz?* „Poznaš-li tole?* odvrnol je Pavel, iz-vadivši iz neder vezeni mosnjiček. .Mar ui to grb Ungnada in Tahija, ui to grb Klare Uiignadovo, prešestuice, bludnice in zavda-jalke? A ta mošnjiček našel se je kraj mrtve Dore, čuješ-li, kraj mrtve Dore, oj nestvor ženski!* Klara je povesila glavo, toda brzo se je ojačila. (Dalje pri h.) 11522376 Ustno prepričanj«. Ali ste me razumeli ? Ako ne — prepuščam Vas vaši .usodi*! Volitve na Goriškem .Goriški Vestni k* s* je oživel zopet, ali če nameraje na tak — nizek način deliti svoje nasvete za predstOječe volitve, kakor je to storil v svojem članku .Volilno gibanje", potem mu ie povemo, da bi bilo bolje, da bi bil sni val v mirnem spanju i nadalje. Pravi sicer, da noče rušiti discipline, v resnici jo pa ruši z vsako besedo. Ne, to bi bilo prerahio povedano: kar na upor proti vodstvu poživlja volilce. Zlasti je zasnoval svoje spekulacije gledć na vipavsko dolino — župnika Grčo, ki je res prava narodna grča, sumniči „da ima navezano srce*, o prof. Berbuču pa piše tako podlo, da bi bilo žaljivo za moža, ako bi ga hoteli pred t a k i m i napadi. Nadejamo pa se, da so Vipavci prepametni, da bi mogli uplivati nanje taki paiufleti. Cesar na Češkem. Namestnik češki je izdal razglasilo, v katerem prijavlja prebivalstvu cesarjevo zalivalo in srčno priznanje na svečanem in prisrčnem vsprejemu, na izkazanem patrijotiškem, dinastiškem mišljenju iti na vojaštvu prijaznem vedenju. Napad. Včeraj sta dva mlada Triden-tinca udrla v uredništvo tamojšnjega lista „Patria" ter sta dejanjski napadla urednika M a 11 e i c i c li a (ta gospod je bil nekdaj pri našem .Mattinu*), ker je omenjeni list obsojal neko demonstracijo. Laski radikalci ne poznajo šale. Volitve v Galiciji Iz Tarnopola poročajo jako značilno ve*t, da oni gosp. Rutovski, ki je posloval v poslanski zbornici kot poročevalec o volilni preosnovi, kakor jo je zvaril glasoviti pododsek, nima nikake nade, da bi bil zopet izvoljen v deželni zbor. Razi i lične vesti. Volileki shod v Nabreiinl se bode vršil jutri ob 5. uri popoludne. Volilci nabrežinski in oni iz komenskega sodnega okraja so povabljeni, da se v velikem številu udeleže tega shoda. Shod sklicuje drž. posl. dr. Gregorčič. Osebni veti. Višji postni ravnatelj tržaški, Karol P o kom y, vrnel se je s svojega dopusta ter zopet prevzel vodstvo poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Imenovanja Profesor Iiavaliko z občinskega gimnazija tržaškega imenovati je glavnim učiteljem na učiteljišču v Gorici. Izlet .Delalekega podpornega društva" na sv. Goro je dovoljen; in eicer z zastavo, katero pa bode nositi zavito po mestu goriškem. Gorica kani popraviti tvoje zamude. Liberalnemu županu Goriškemu, dr. Venuti-ju, iti njegovim liberalnim svetovalcem so se menda odprle oči in sprevidili so, da je napravilo na izvestnem kraju zel6 neprijeten utis, ko se nedavno mesto Goriško niti zganilo ni, ko so odšli lovci iz tamošnje vojaške posadke. To zamudo kani liberalna goriška posadka btye popraviti s tem. da počasti službenim vsprejemom novi polk, ki pride v Gorico. O tej nakani pišejo od tam tržaškemu .Mattiuu1 : „Po noči od U. na 12. t. m. dospd v Gorico 47. pešpolk. Ker o pozni uri ni mogoče slovesno v-s p reje ti vojakov kakor to želi meščanstvo in municipij (sicl), odpelje se vojakom nasproti, kakor se govori, župan dr. Venuti z raznimi občinskimi svetovalci in deputacijo meščanov, da jih pozdravi v imeli u mesta. Dne 4. oktobra priredi municipij baje velike slovestnnsti v pauoviškem gozdiču. — Ta umestni ukrep našega municipija vtprejeio je vse prebivalstvo odobravanjem". Cvetje iz vrta avite eolture. Dne 29. m m. priredilo je kakih 100 rodoljubov iz Liburuije izlet v Lošinj. V tem društvu bila je sama inteligencija, o kateri niti misliti ne smemo, da bi hoteli koga izzivati. In res je minul ves dan, ne da bi se bila dogodila najmanja nepriličnost. Toda nikdar ne smemo pozabiti na pregovor: Ne hvali dneva pred večerom! Italijanska sodrga je pač mirovala po dnevu, ali to je bil mir pred viharjem — demonstracijo so si prihranili za podvečer. Komaj se je jel odmikati paruik, navstala je divjaška demonstracija: tulili so na obrežju kakor živine,žvižgali, vsklikali najgrše psovke, dvigali pesti itd., in te zares gnusne demonstracije so se vdeležili ljudje iz takozvanih boljših hiš, očetje so vspodbujali svojo lastno deco k surovosti. A tudi izletniki na parniku niao ostali dolžni odgovora: ali oivetili so se na plemenit način, kakoršnega ne poznajo v vrtu ivite eolture Ko je na bregu divje vriščalo, pojavil se je na parniku veličasten prizor — ves parnik je bil pokrit kakor snegom. Vsi izletniki, gospodje in gospe, jeli so mahati belimi robci v pozdrav. Tn imate razliko med „avito coittiro" in našim 4divjaštvom": prva se pojavlja v surovih demonstracijah, drugi pa odgovarja snrovežu z — uljuduimi pozdravi. .Naša Sloga" piše o tej najnovejši demonstraciji: ,Te ni priredil narod, kajti naš narod zna spoštovati vsakogar, ampak to je bilo delo nekaterih breiposelnikov, ki zavajajo ubogo deco do pogibeljnih korakov. Ne, ni še umrl naš Marko Kraljevič, ampak le spi; ko pa se probudi, obračunati hoče tudi on s takimi svojimi protivniki, kakor je popred obračunal s tolikimi drugimi. Tudi drugod se tako delali, posebno v Dalmaciji, danes ne delajo več!* Isti list poroča tudi, da je ves grdi prizor opazoval raz okno okrajnega glavarstva tudi voditelj temu glavarstvu g. E. Fabiani (menda s Krasa doma) in se —smehljali! Omikana Lahinja in turov Slovenec. V nekem čisto slovenskem kraju prišla je soproga dozdevno plemenitega a sila oholega c. kr. uradnika v prodajalnico jest vin, kjer se je začela po laški omiki (,P avitakoltora*) surovo prepirati in kričati na prodajalničarja jestvin, da jim daje zelo slabo meso, staro in smrdljivo in cehi same kosti. Prodajalničar-Slovenec, krotka a puštena duša — je molčal, poslušal mirno in potrpel. Omikana gospa Lah-iqja, videča boječega Slovenca pred seboj, se je vspela po konci, upila še bolj in razgrajala, ter napadala potrpežljivega Slovenca z raznimi le Lahom navadnimi psovkami. A slednjič je tudi potrpežljivega — in krotkega Slovenca minula bojazen in tudi potrpežljivost — a ne mislite da j« prijel batino ali gorja Co — o ne — ampak ozrši se okolo sebe i zazrli na svojih c i k o r j a h, katere prodaja v prodajalnici, naslikane punčke in fantke, vprašal je s pomenljivim glasom plemenito in omikano gospo Lah-injo; .Gospa, govorite-li s tem ali i unim-le ?, — pokazavši pri tem na desno in na levo nacikorijah namalanega fantka. Gospa Lah-inja je umolknila in zbežala iz prodajalnice jestvin. — ZJaj bodvo v istem kr«ju đražje cikorije. — Nov brzojavni urad. V Oprtiju politiškega okraja poreškega, otvorili so brzojavni urad z omejeno podnevno službo, spojen s tamošnjim postnim uradom. tlanom „Del. podp. druitva" se naznanja, da se je gosp. dr. Mandit! preselil v stanovanje na trg della Borsa hšt. 18 II. nadstropje. Člani se poživljajo da naznanijo v društveni pisarni eventuvalne pre-membe stanovanja. ODBOR. Vabile k veatlici, katero priredi .Vipavska Čitalnica" jutri, v nedeljo, dne 8. septembra 1895 v svojih prostorih. Vspored: 1. Volarič: .Ti osrečiti jo hdti', moški zbor. 2. Volarič: „V zvečer*, moški zbor; 8. Ei-senliut: .Mazurka*, moški zbor. 4. R. Silvester: .Kneipov kuplet", komičen prizor. 5. I. Globočnik: .Zakonske nadloge*, veseloigra v 1 dejanji. 6. Ples. Pri plesu bode sviral goriški septet. Začetek ob #8. uri zvečer. Ustopnina 80 nvČ., sedež 50 nvč.; ustopnina k plesu 1 gld. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Z Goriškega nam pišejo: Svojedobno je sporočila „Soča", da bodemo septembra meseca leta 1893 praznovali petindvajsetletnico tabora v Šempasu, žal, da je vse ostalo le — pri besedah. Vendar želimo, da bi letos praznovali ta redki praznik naše minolosti. in spomin na dosedanje žrtve. Izvršimo torej namen, kojega smo se veselili vsi — vsa Slovenija. Dobro bi bilo, da bi politično društvu .Sloga' v sporazum ljenju z drugimi političnimi društvi ukrenilo pobrebno in sestavilo program. Siy se menda letos smemo nadejati, da ne bode epidemičuega zadržka — .kuge*. Ob tej priliki naj bi veleč. g. Andrej Z n i d e r č i č, vikarij v Gradnjem! in predsednik „Slovenskega jeza v Đrdih* stavil nasvet, kako naprositi sv. Stolico za uvedenje slovanske liturgije. Saj vemo, da tudi naš prevzišeni vladika dr. Zoru ni nasproten slovanski liturgiji; seveda bi trebalo popred dozvoljenja sv. Stolice. Tako je zatrdil spomladi leta 1889 v velikem semenišča. Do gospoda Zniderčiča se obračamo, ker nas je uprav ta gospod leta 1885 priporočal pokroviteljstvu sv. bratov Cirila in Metoda pri nekrvavi daritvi na Velehradu. Na delu tedaj, ker remi se dnevi, Da res bo naš narod .okužen" Da v duh u * Slovani bo združon ! Matsvi Ravnikar. (Popravek.) Neljube tiskovne pomote vrinile so se v imenovani sestavek, priobčen " našem listu dne 1. septembra. Šimen Jenko ni bil .dr." (doktor) temveč odvetniški pričetnik. Ravnikar ni priobčil „svet. pisma", ampak .Zgodbe svet. pisma". Dan 20. novembra 1865 je petdesetletnica smrti Ravnikarjeve in ne petindvajsetletnica. I. pl. K. Vročina na Dunaju. V naši prestolnici je bila te dni strašna, nenavadna vročina. Toplomer kazal je kake 2 ali tri stopinje manj nego v Trstu. To je za Dunaj res nekaj izrednega Žalibog pa je vročina zahtevala svojih žrtev. Predvčerajšnjem zadela je tri osebe solnčarica: dninar Josip Limbera, službujoči pri gradnji topniške vojašnice, je omedlel, baš tako kovaški vajenec Zanik in zidar Leopold Langer. Poslednji je padel raz oder in se hudo pobil. Neigoda v metniel. Dne 3. t. m. zjutraj prišla je zasebnica Ana Broncin v Ober-dorferjevo mesnico v Pulju, Riva del Mercato. Mesarjev hlapec, Ferdinand Klein, je baš v tem trenotku zasekal debelo kost in po nesreči odletel je košček kosti Broncinovi v desno oko. Oko je nesrečnici izteklo. Proti hlapen uvedli so sodnijsko preiskavo. Drag samomorilec. V mestu Bradford na Angleškem našli so dne 27. min. meseca v shrambi (rezervoarju) pitne vodo popolnoma segnitega utopljenca. Mestni magistrat je vsled tega odredil, da je izpustiti vso vodo in izčistiti shrambo. V shrambi bilo je 30 milijonov hektov vode 1 Marsikateremu Brad-fordskemu meščanu obrnol se je želodec, ko je pomislil, kakšno vodo je pil poslednje dni t Mesto ima vsled izpuščene vode škode do 26 tisoč funtov šterlin (okolo 820.00 gld.), ki gre seveda na rovaš utopljenemu samomorilen. Pljaneo po poklleu Te dni stal je pred sodnikom IV. okraja Dunajskega trgovski agent Ferdinand S., obtožen, da je žalil na časti gostilničarja Jakoba G. Obtoženec se je izgovaijal, da se nikakor ne spominja, da-li je žalil gostilničatja, ker je bil pijan, po poklicu". Sodnik je vprašal agenta, kaj to znači, in obtoženec se je odrezal: .Gospod sodnik, jaz sem agent te iu te steklarne. Izdelke tovarne seveda moram ponujati krč-marjetn. Vsled svojega poklira moram toraj sleherni dan pogoltniti kakih 20 do 30 kozarcev vina. Če sem res žalil gospoda toži-telja, sem imel gotovo že kakih 25 kozarcev v želodcu". — Sodnik je na podlagi te izpovedi nasvetoval krčmarju, da naj odpusti „pijancu po poklicu". Tužitelj je res podal tožencu roko in sodnik ga je rešil obtožbe. Izginol mol. Pred tremi dnevi ostavil je 54letni zidar Josip Višnovec svoje stanovanje na Vrdeli hšt. 223 in od tega časa ni več sledu o njem. Ako kdo kaj zna o tem možu, stori krščansko delo usmiljenja, da to prijavi ali sorodnikom Višnovčevim, ali pa policiji. Šodnijtko. Po noči na 19. avgusta t. 1. bil je pred gostilno Katarine Stembergerjeve v Žapčah pretep med raznimi kmeti. O tej priliki ranil je kmet Štefan Iskra Frana Bastjančiča na glavi. Bastjančič, njegov svak Ivan Stemberger (stari) in tega sinova Ivan in Josip Stemberger planili so na ubogega Iskro in ga tako neusmiljeno pretepali, da je siromak obležal na pol mrtev. Ker se ni moglo dognati, kdo je najbolj udrihal po Iskri, obtoženi so bili vsi štirje teškega telesnega poškodovanja. Sodišče je obsodilo vse štiri in sicer sta dobila Bastjančič in Ivan Stemberger (stari) vsak 6 mesecev, Ivan Stemberger (mladi) 3 tedne in Josip Stemberger 4 tedne teške ječe. Med razpravo se je pokazalo, da je svedok Rolič krivo pričal. Državni pravilnik je Roliča takoj zntožil zaradi tega hudodelstva. Dne 25. avgusta t. 1. se je 211etni težak Ivan Bajt nevarno pretil svojemu brata Juriju. Prihitela sta dva stražarja, da ga ukrotita, toda Bajt se jima je upiral z vso silo Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti njemu. Ker brat ni hotel svedočiti proti obtožencu rešilo ga je sodišče obtožbe zaradi tega zločina, obsodilo ga je pa na 6 mesecev ječe radi javnega nasilstva proti stražarjema. Policijsko. Po noči na včeraj prijel je oficijal gosp. Ti z 19letnega cuiyarja Josipa Zagerja, stanujočega v ulici Molin a vento hšt. 17, ker je isti na sumu, da je oskrunil nekega dečka. — Policijsko ravnateljstvo v Pragi išče pismonošo 50letnega Josipa Hor-dino, kateri je bil dnć 2. t m. pobegnil od tam, poneverivši razna denarna pisma. Ni se dognano, kolika je dotična poneverjena svota. Hordi na je srednje rasti, slabotne postave, ima lišnjeve oči, sivo brado. Kdor more dati oblasti podatkov, da more nc^ti Hordino, dobi 300 gld. nagrade. — 18letni zidar Ivan Grmek, stanujoči na Vrdeli hšt. 208, vtihotapil se je včeraj na zemJjUče posestnika Ivana-Marije Frljuge na Vrdeli in tam je ukradel že kakih 20 kg. grozdja, ko ga je zasačil kmet. Grmek je popustil grozdje in pobegnil, toda pozneje so ga zasačili stražarji ter ga zaprli. Loterijske Itevilke, izžrebane 4. t m. ^'•agA 7, 12, 86, 26, 85. Sibinj 19, 35, 79, 26, 9. Lvov 48, 13, 89, 21. inomost 40, 65, 7, 10, 80. Najnovejše vesti. BndiapeSta 6. Nadvojvoda Ladislav je umrl danes ob 10 uri in tri četrt predpoludne. Proti II. uri po noči so se pokazala znamenja zastropjjenja krvi in bolezen se je potem razvijala rapidno. Predstojnik samostana jeznvitov je podelil umirajočemu nadvojvodu sv. olje, a umirajoči je vsprejel ta sv. zakrament pri polni zavesti in udan v božjo voljo. Stari&i in brat pokojniku nadvojvoda Josip so bili pri smrtni postelji. (Kakor znano je mladi, komaj 20-letni nadvojvoda Ladislav ponesrečil na lovu. Op. ured.) Dunaj 6. Danes predpoludne je novoimenovani predsednik skupnega u^jviiega računišča dr. pl. Plener, položil prisego v roke cesarja. Po prisegi je cesar vsprejel Pleneija v posebni avdijenciji. XI krraojRvk*. Iua:icptt?a. Pinnirn 70 7'-i proso 6"--««0 ri mva 6.40-5.80 Pšenica: Mnogo ponudbe, ftivahno povprašenje. Prodaja 60000 mat. it., po »talnih cenah. Vreme : lepo. fraga. NerMiiiiirani sladkor «u avgust f. 18,70 nova letina I3-U2 jako atalno Praga. Centrifuga! novi, pojtavljeirv Trat in carino »rod odpošiljate* precej (. 38 76 Con cassd 29.25 —Četvorni 80'- —.-V glavah (and i h) SO 25 — Bavra. Kava Smitoa tood average september S.2 45 *a januvar 89.36. mlafino. Hluaburg Hmuoh ko<»I average ta september U 50 december 12.75 maro 7125 mirno Ounujak« bora* t aaptambMk laet ▼ientf danea Driavui dolg v papirju .... 10120 101.15 „ , v arebru . . . . 101 60 101.45 Avitruaka renta v alatu . . . 122 50 122.B0 , „ v kronah ... 101 60 101.40 Kreditne akcije....... 407-»0 407.10 London 10 Lat........'120.75 180 80 Napoleoni......... 9.58 9-58V. 10 mark ........11^1 11.81 800 italj. lir ....... 45,80 45 80 vla Caaaraa it. 16 u kod plazi« della Caaarau. I (mup,-oli veliki n^lniei), * prodaja po m>verojctnih nizkih cenah vsako- J vrstna angleška fe kolesa (bioykle) I Zanop«tv i kolo* nR«l«lgh' Iz tovarne ) „llaloigh Cvcle C" L.td. Nottingham Angleško" Z in koles ,Adlar" iz tovarne H. KIeyer P Frankfurt. k Kolona „Raloigh* in Adler ao i votovno T znana, poalfdnja uibijo se v nemški vojski. P Kolima pošilja ao na deželo in na vie fe kraje brez vneli i-troškov. T S p r e i ein a h e p o p r a v a vnakovratnih P novih in starih k o le h in šivalnih strojev. p V mlogi nahajajo se vsakovrstna orodja C in priprave za kolesa. P Zahtevajo anj a« oanlklt | Srečke ta zidanje cerkve oh jubileju cesarjevem po I gld. Glitvm dobitek: 1. Irebanje te v Četrtek 30.000 goldinarjev vreden Srečke priporočajo': 6iu» Bolaffio, Alessandro Levi. Manrfel L Comp. Lastnik političuo društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: July Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.