dar brtnišk in aro Iihajajo vsako sredo po celi pol Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld, 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 10. januarija 1866. Gospodarske stvari. Vabilo občni zbor kranjske kmetijske družbe Kadar so tedaj okolščine take, je bolje seme sein po njem drevesa izrediti, kakor da bi se sa- jati , dike sadile. 23. dne t. m. Ko tedaj gospodar previdel, daje bolje po se- menu izrediti gozdna drevesa, naj mu je skrb zboru novembra meseca lanskega leta je bilo po izbere za svoj boršt pripravno seme y da 81 da predlogu gospoda gozdneg oskrbnika Dim ~ eno- dobro, kalj ivo, — g» p^v puocjc u* un nuda se glavnemu kmetijskemu odboru renik izsekanega lesa na posameznih vrstah, kjer se ~ mora zemlja razkopati in zrahljati, ne predeleč saksebi i L c* r ja ki ouuit/ y — u« je seme da ga prav poseje okoli ko- glasno sklenj y vvrsti gozdnarski odbor, kakor v skupno teló. Za tega se pa spremeni mnogo oddelkov (paragrafov) in blizo kakih večih kamnov, kteri zavetje delajo dre- voljo _ # dozdaojih pravil c. k. kmetijske družbe vesním cimicam. Ker je v Novicah" že omenjeni odbor izvedenih mož po predseďstvu gospoda grofa svojo nalogo in podpisanemu odboru Barbo-ta dovršil Zasajevanje dreves. izrekel 9 bi se vsled družbenih pravil sklical obč b naj Kdor si hoče gozdnih dreves zasaditi, mora posebno na dve poglavitni reči paziti, in sicer na pašnike in na kmetijske družbe tišti teden , ko je ob sv. Pavlu sejm to, da se zasajene sadike škode obvarujejo. Kdor skrbno Ljubljani, in se v ta zbor še posebno povabili vsi na to pazi, bo^ raje po goličavah sadike sadil, kakor seme jal y V Ujuuijaiil , 111 0\J V V» AJ KJ \J k. gospodje gozdnarji, posestniki gozd prijatli umnega gozdnega gospodarst prijam uuuucga guauucg« g v o y u u <» i o t v a, o^ur -------7----- - ;—— r ----y ~— nuje odbor to nalogo in vabi vse te gospode v občni zemlje pognale cimice; kdor pa nima prostornih paš pol P* zadene, sadik tako ker živina, akoravno v take kraje včasi ne pokončá, kakor iz semena zbor v Ljublj 23 t m dopold uri v mest dopisih Častite podd nikov, bolje opravi, če seme gozďnih dreves v take kraj seje, kamor živina ne zahaja. Kdor tedaj svoj gozd z se ob enem po še posebnih drevjem zasaditi želí, temu naj je to-le vodilo sa- biti abij v toliko važni zbor, kteri ima podloga dikami si boš gozd desetkrát hitreje zasadil kakor s se- selejši prihodnosti naših borštov Gl db c. kr Ljublj jan 1866 kmetij ske družb v menom pa ne. y ktero ti bo le enkrat prav storilo, devetkrat V lzreja sadik v prostih krajih. Poduk Za zasajevanje je treba sadik. Kdor jih veliko ne i kako naj posavnezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (borát), da si izredi lesá. potřebuje, jih dobi tù in tam po izsekanih lehah jih posadí po prostih krajih. Toda drevesca, prostih krajih narujejo, niso najgorše sadike ki y se ker da po SO jim po navadi vršiči omuljeni in ogriznjeni ali pa po-~e se kaže, da se v posekanem gozdu ne more v tlačeni, tudi kopljejo se težko in se dostikrat pri tem kratkem času zarediti gozd sam po sebi, treba je potem, opravilu tako pokvarijo, da niso za nobeno rabo. Tišti da človeška moč zdaj to stori, kar je sicer storila na- gospodar, ki po enacih sadikah štikuje, ne bo veliko tura sama; ko je v gozdu še drevja đilo sad y sad bilo, drevje je ro- pa je bilo seme, iz kterega so se dila mlada drevesa. Ako pa tega v gozdu ni seme ali pa sadi sadike. zaplo- opravil če si ravno ž njimi nektere kraje zasadi y treba y VV Ul JL u f UU đJ UJiULii UUCkVVA V Aiaju ^doaui y O Sa mu ne bodo nikdar tako sponašale, kakor one, ki se v drevesnicah izrejajo. Zato bo vsak gospodar najbolj y da člověk seje opravil, če si sadik v posebnih drevesnicah zareja Vprašanje je tedaj zdaj poglavitno: ali naj sejemo ali naj sadimo? Kaj je bolje? Seme s ej a ti m tako gozd zarediti z drevjem takrat bolj kaže, kadar da ni zemlja preplitva ali prepušta. Dobro je »o goli gozdni prostori p kjer je s dike saditi. Sadièca ali drevesnice gozdnega drevja. Za take drevesnice se pripraven prostor kmali dobi in vendar so najbolji taki kraji, ki niso daleč od vode pa niso prestrmi, proti jutru ali poldnevu nagnjeni, in ; y ako emlj ali pa še drugih over «Httiav Mvij Ekccjv, auuui, un ui avujxja ^io^uvtm oil jJiupuDba. l/vuiv jo , oau jç liki in v senci stojé, drevesnica blizo velike vasi. Tak prostor se mora pred tako plitva, da bi bilo predrago sa- da bi kali mladih drevesec košat plevél zatrl ali y + # L ~ " zivma s travo vred popasla ali kosa pokosila 3 pripravnih sadik ni dobiti ali so celó predrag se ni bati, ga vsem drugim skrbno očistiti, kamenja in korenik opro- zemlja precej globoko se prekopati in jako pre- stiti rahljati. Ako je mogoče, je tudi dobro, če se svét pre-orje ali saj z matiko vrlo zdrobi in trave in korenin oprosti, potem pa pognoji in zboljša; sploh naj pripravi posebno, in na tem je največ ležeče, ne gré zato, drevesnico tako, kakor da bi vrt dělal za zelenjavo da bi gozd bil dva ali tri leta popřeje pozneje zasajen in kuho ; in dobro jo bo opravil. Kako velika naj V. IO se Napravi drevesnica, se ne more natanko povedati; pomagati proti mogoenemu gospodu, in kadar stisek ni po navadi bi jo nasvetovali kakošnih 100 sežnjev mogel več pretrpeti ter si je v obupnem srdu_sam po- (kiafter) dolgo in tudi 100 široko; pa prostor magai po krivem potu, dosegel je kazen. To pa je tudi za polovico manjši vtegne dosti velik biti, ako se sčasoma vzelo kmetu ponosno moštvo in živo svobodo- vsako leto tretji del obsej (Dal. prib.) ljubnost, pa navdalo ga je z živim strahom pred go- Nektero svinsko mesó strašno nevarno člověku. Novice" so že povedale svojim bravcem 7 da v spodo in z nekako potuhnjeno neodkritosrcnostjo. Ue pri nekterih zapazimo neprijeten hlapčevsk značaj in pri-liznjenost, izvira to ravno iz tega vzroka. Nezaupnost in strah pa sta napravila sovraštvo. Sovražimo tega severni Nemčii je v poslednjih letih strašne smrti po- kogar se bojimo, in ne obotavljamo se veliko, enkrat mrlo že veliko ljudi, kteri so svinsko mesó jedli, v malo nagajati temu, ki nam je enkrat zeló kljubal. kterem so bili neki črviči, ki se trihini imenujejo in Mnogo kmetov nič ne zaupa ljudém, ki gospôsko suknjo v vrsto mehurčastih spadajo kakor ikre. Dozdaj nismo nosijo in nemški govoré: posluša jih, pa ne verjame ne na Hrvaškem ne na Ogerskem in nikodar v našem jim druzega nego to, kar bi si sam lahko mislil. Več- cesarstvu slišali o tej nesreći, čeravno so nam Nemci, krat obljubi, pa obljube ne izpolni, posebno če je treba zlasti Prusi, sumili našega ogerskega prešiča, da se v v žep seči, in če more gospoda brez kazni okaniti ali Ziasil r rusi , bULLllil LLaSOgž* UgClSiíkegčfc piCO-HJc*, uct oc v v a^^i , iu UJUIC guc^uua rvaaui uaauui Č*1J njem rad zareja ta črv, s kterim je zlasti meso včasih zvoditi, je to marsikteremu veselo maščevanje za vse kakor nasejano, pa je žival tako majhna, ^ —- -- ** «t vadnim očesom komaj vidi. Ako je člověk take črvice trpěl od gospode. da se z na- kar so njegovi spredniki, ali kar je morebiti on sam r povžii z mesom, klobasami itd., razjeda živa ta žival Tako so žalostné dogodbe preteklih deset stoletij UUY Ali A« 1UV.OW1AJJ vMwuujA .vw. , . v v. » —- * ** vv* —* * — -------------j--------O I--------------- po njem, dokler mu ne piči srca ali druzega imenitnega kmetu vzele dokaj čednosti, in mu zmedle dobro • v mis- drobú. Srečni smo bili v našem cesarstvu, da nismo ljenje. Močno so pokvarile osebno nravnost in skoraj še vedeli od te bolezni; al nedavno je na meji sakson- popolnoma uničile politično zavednost. Kako bo svo- bodoljuben, kdor svobodě nikdar ni okusil? Kje se čez našo mejo pripeljanih. Ministerstvo je brž prof, bo gojilo rod o Iju bje, ko kmetu ni bilo ne naroda ne ski zbolelo 34 ljudi, ki so vžili klobás iz Saksonije dr. Muller-a in dr. Knoppa poslalo v te kraje in na- domovine? Kaj mu je bila dežela in država? Tista přej , Uč» ^'UXiVCUata , ivatvu tu - v odvrnjenje te najstrašnejše bolezni. da pozvedata kako in kaj našemu cesarstvu oblast, ki davke naklada, in mu jemlje najzaljše sinove v vojsko. Kmet ne vé, čemu je država in da davke Narodne stvari. in vojake pobirati mora. Većini kmetov je soseska ali županija dosti velik svet, mnogi nad občinskimi potroški ne poznajo viših javnih potrebščin. Tisočietna podložnost je naše kmete res močno po- kvarila, pa zdravému deblu in koreninam ni mogla ško- Kmet in narodnost. Spisal dr. J. Mencinger. (Dalje.) Za Časi starodavnega posilnega gospodarstva pa je rebiti jo kmali k pogrebu nesó. Kar je kmeta tako dovati. Tudi ti slabi nasledki ne bodo dolgo več trpeli. Podložnost je nehala, birokracija že tudi pojema in mo- prišla doba, v kteri se je gospoda jela nekaj bolj s kmetom pecati, in mu je marsikaj zapovedovala, kar je menila, da mu bode koristno. To je bila doba uradne kazilo, nehalo je in nastopilo marsikaj, kar kmeta dolgo prav podučuje in blaži ter vodi na pravo zdravo ljenje. miš- Kar je tedaj stari Čas slabega v kmečki značaj in grajščinske birokracije vanje, ki se je vtikalo v vsako mrvico. Vsemogočno bo po znanem kmečkem značaji — pocasnosti tisto pisarniško gospodo- zatrosil, zgubilo je podlago in nehaio bode, akoravno trpelo pisarstvo je nadlegovalo vse stanove, še posebno pa še nekaj časa. Dve reči ste pa kmetu ohranili vendar kmeta. Kmet je bil ohranil iz starih časov vsaj nekoliko občinske samostojnosti in samouprave; to ravno dobrih straní v njegovem značaji ki so se dokaj mu je pa birokracija močno ostrigla. Gospodje, kmeta malo študirali, ki so v kmečkem stanu videli le veliko narodno drhal brez lastnega značaja in volje, so reči Značaj (karakter) namreč se ravná po prirojenih lastnostih in po vsakdanjem opravilu Človekovem. Po-glavitna prirojena lastnost našega kmeta je pa sloven-tako vravnovali, stvo in njegovo poglavitno opravilo poljedelstvo. Ravno slovenstvo in poljedelstvo je ohranilo našim kmetom na kmetih srenjske in družinske da kmetom nikdar ni bilo po volji, ker ni bilo pri- oiuvcuoivu lut jjulj ou.cj.c merno kmečkernu čutju in značaju. Birokracija se je dobro zdravo korenino. ker ni bilo vtikala celó v posestne in osebne zadeve, govoriti je Ker bom o slovenstvu pozneje nekaj v vec . ...... _ _ ... - imela pri hišah in hlevih, pri polji in gozdu, pri kozah voril, naj zdaj omenim samo poljedelstva. Poljedel in konjih 7 7 pri kotlih in dimnikih. Enkrat je bila tako stvo kmeta veže na nekaj stanovitnega — na zemljišče sploh na domačijo. Njegovo premoženje je učena, da je kmet ni razumel, enkrat tako malenkostna in hišo da se je kmet smejal, ako se ni jezil zavolj o tega, ker so měnili, da kmet ne more obstati brez njih in da nima dosti uma in pameti, prevideti, vse to pa samo malo gibljivo , pocasi se spreminja, rasti more samo v mirnih časih, v prekucijah in vojskah pa mora veliko trpeti, v gotov denar spremeniti, kakor obrtnijsko in kupčijsko ker ne dá se tako poskriti, drugam prenesti ali kaj mu koristi. Kmetje od tega ravnanja niso vedeli očitnega haška, a plačevali so od leta do leta veče premoženje. Zato je kmet konservativen (se rad starega drži) in boji se vsake prekucije ali nagle premembe že zavoljo samega premoženja. — Kmet živi in delà v davščine; tedaj tudi niso mogli verjeti spodje njim v resnici tako dobrotljivi. bili da so go- Ce je zgodovina narodna šola so kmetje več vedni odvisnosti od zemlje in nebeške moči. Vsaka nje stoletij_ v oštri šoli ; česa pa so se naučili v tej čudni gova letina je v božjih rokah. „Ta zemlja je božja in mnogih gospo- šoli? Tolikoletna podložnost in toliko žalostnih skušenj moralo je sled zapustiti v kmečkem značaji. Ta sled darskih srečah in nesrečah neposredno in bliže kakor moja." On v vremenu, v 77 letnih časih, v gotovo ne more biti dober in kazí druge prirojene obrtnik čuti vsegamogočnost božjo. Zato je pa tuđi kmečke lastnosti. Kmet je bil velikokrat zaničevan, bolj pobožen nego so drugi stanovi. — Kmečka opra- vedno na najniži stopinji človeške družbe, krivici je bil dostikrat zapuščen, večkrat v stiski m ni vedel vila so leto za letom skoraj vedno tista: kakor je mládenec oral in sejal, tako vecidel ravna tudi starček u * * w ivi jv mu uvouamu y v c*u ui uvuvu vi v4i iu ogjai y iaaw v ul/iu^i x a v ua iuujl otaiv^ga « pravega pota k pomoćniku, večkrat se mu ni moglo tudi hišno, rodbinsko in občinsko življenje, kolikor je v kmetovi oblasti se malo spreminj Tako kmečko Jaz nisem besede tok morju lastil j pioh enoterno ne- *ivlienie za vece dobe in pokraj premakljivo. To daje kmtsčkemu značaju neko stanovit je meni sama te koča stvar, tek pa nje djanje. ampak tok nost in trpežnost ki icu^cuiu tuavaju. ue^u oiauuvu- Tù brezimenik hoče za vsak pojem le eno besedo, važna, ako se rabi za dobro reč. tam pa za „Mundung" potřebuje treh. Beseda: po s ega pravila so od leta do leta sicer ravno tista, brez priloga nima v sebi nič od tega, kar hoče reči Kmečka c, vsako leto ima veliko različnih del, treba mu je torej toliko paznosti reč toliko izurjenosti, da kmet biti ni lahka ■ ■■■■■■■■■ je da kmet mora imeti dokaj prebris tišti dober kmet, kdor kmetuje od mladih nog. Zem- profesorjev p le tisu uv^x - ; iiišcini posestnik ima dalj J . i _ ^ Kftmi iûnif direkter Abstand. Za „Binnen- ali Steppenfluss" ima hrvaška početnica prof. Mesica in pa znanstvena terminologija čeških ■■ HH^I I I ^^H ■ ne ka, za to jaz se zdaj veliko opraviti v pravnih (sic!) dosti visocega stališča", temuč v Jm ^L „ m ê> m m m m m mm m 9) • ê re čéh s pogodbami, ženitnimi pismi L, 1 «^pisill , o XkUU- wwwwv» * odvezo, s pašniki. prilegalo s kup stosti mislim, da Živine in blag zemlj bi ime „ponik y SVOJ p pripro se rekam, ktere se *jjo živine in blaga, z zemljiscino oavezo, s pasniKi. pruegaio se rebara, Nauči se veliko rečnih in osebnih, vlastinskih in po- kaki pusti zgubljajo po besedah Jes. začetnice << sestnih pravic kmetj Vse to je za kmečki duh šola, iz ktere Ali narod struga in korito res loči tako, kakor kmetje, se ve «« no voi, ^vv ^ ««»«uiu^u kar jih tiče, prebrisanost v svojih zadevah in premiš da ne vsi dobé tisto lahkoto razumeti začetnica, Bog Ce ga vedi slovenski narod yy Stufenland" res imenuj doslednost v besedi in djanj dobro kmečko lastnost: kmečko mošt Imamo še eno gredje, kdo bi se te besede raje ne poprijel mimo ali ponosi novinke? tost y od aljivega napuha, kakor od ki je tako dalj ► neotesanosti. To moštvo se pa sploh nahaj samo Ali je pa tudi res ta beseda „terminus geographicus" Rad bi vedel, toda brez- in ne samo „kokošaricus" ? y tam morej so kmetje toliko premožni, da redno prodajati imenik mi ne more biti dovoljna priča žito in živino, in ne jde se pri gradnikih Besede členovje tudi nisem zametal. Bode-li mi iz gospodarskih vzrokov, pri slabih kmetih pa ne iz nravnih vzrokov. Pošteni pa ošabni kmečki ponos je za rodoljuba res občinstvo odreklo zmožnost, ločiti končnici in ost drugo od druge?! ovje Pogorje sem jaz po Cehih vzel za „Gebirgszug a kmečka lastnost, ker je zavednost osebne vred- zlasti tudi na svèt gosp. Terstenjaka. Nahaja se najbolj nosti člověkově jn češčenje lastnega kmečkeg divnega stanů. Skoda HH ■ vsere- gorije že v staroslovenščini za: montes. Za da imamo tako malo premožnih kmetov! Velika večina naših poljedelcev mora vsakdanj hang u ne veljá. yy po- Ab- Emeioví V cima vcuu» liaoiix puíjcuoiucv mura vsatkuauji Otočje za „Inselgruppe" je brezimeniku dobro, kruh pridelavati si v vednih skrbéh za sedanjost in ker meni, da je od pisatelja začetnice (čeravno je iz prihodnjost. Ubornost (siromaštvo) pa M ' " 1 " -i—— ......— — * ~ moških čednosti in trdneg ikj ni šola našega slovarja) > za yy Gebirgsgruppe" je pa gorovje ačaja. Kdo bo tudi v (enaka oblika) napčno, ker sem to jaz nasvetoval. Gorje komaj sebi čutil blagih dušnih potreb, ko utolažuj vsakdanje telesne potrebe. Povedal sem tedaj tudi nekaj dobrih v slabih časih ohranjenih lastnosti naših kmetov. Upati moramo, da se bodo v sedanjem in prihodnjem bolj svobodném času vse dobre lastnosti toliko bolj množile, kolikor bolj (neprilično zavolj medmeta podobnoglasnega) ima Jes. vendar le na str. 51 in pa hrvaška početnica. Med pogorje za „Abhang' i in pa povodje bodo (Wassergebiet) jaz ne vidim nikakošne analogije. Da Bolgarji pravi Balkan imenujejo Staro Pla- nino in na zemljokazih pišejo Balkan ili Stara zgubljale iz tlačanske in podložne dobe nalezene slabe Planina, prepriča se brezimenik lahko v Ljubljani lastnosti. Te dobre lastnosti kmečkega značaj mo pri slovenski Matici, kteri sem poslal bolgarski atlas rajo biti podlaga, na ktero se bode stavila prihodnj kmečka omika v narodnem duhu (Dal prih.) g. Danova. Ti pa, benigne lector! sodi zdaj res vsi nepotrebni? y SO moji ugovori Cigale. Slovensko slovstvo. logija to Se enkrat gosp. Jesenkotova zemlj episna termino (Konec.) Za tj dobro vem, vendar se držim raje Murkotovega brezvetrij Vetrove je g. Jesenko imenoval po našem slovarj v kterega sem po Sumaavskem bil vzel za „Passat wind" živi veter, češki profesorji pa so ga med dru gimi imeni razlagali tudi: staly vitr Kratkočasno berilo. Boj za puro. Resnice in laži za predpust. V Spisal Sak. yy Boljši dober soseđ, ko deset stričev." Nar. prig. Ko . w --------1XU SO jJlOftil 61UU VJ O \JU\JtJ• iv^t \J JJV/ Otv ĆIJ.J KJtlJ1 o V ^ \>CXy morje sem izvrgel, ker slovenščina strmělo in treslo se je strahu vse, kar lazi in hodi po Obzemlj nima samostavnika pisali idovj leto po stvarjenji svetá b zemlj a, iz ktereg bi se edino dal izpeljati prilog obzemljin s polnim i. zorniji j x^djtl ^ V/ v.4OU OV VUUU V XUi UWUU zalo se je ponoči pet repatih zvezd, podnevu sedem kajt godil so se čudne stvari. Na nebu ka Pri besedi mlj bode ajbrže vsak misiil solnc. Prifrfrali so iz devete dežele grozni crni tiči s pred na Erdart, nego na Erdtbeil, in res pozná vsak človeškimi nogami in napadali so ponočne popotnike Ceh besedo Erdgeruch m a (Bolj za „Erdart" in pa za „Erdart" je vendar: zemljenina). mljina) Tako piše oče Valvazor, pa mnogo več še zamolči Rastle so tudi na strehi bobovskega župana neke Zastran dotične meni namenjene zastavice (stran 416 čudne gobe, kakoršnih se niso spominjale najsta „Novic") pa naj si brezimenik išče pomoci pri sinoni- mih mili, tolažbe pa pri Italijanih in Francozih (kten o«^ ^ . ne marajo, če v kakem stavku glagol celo rešeto geni- caeus." Pa bolje mimo teh gob postrašile so svet ve- • V nic babe ski Še dandanes hranjena je taka goba v ljublj muzeji z imenom : „Aga muscanus bobov ali za tivov pred sabo pođi, meša skup „Erdtheil" in pa land", kakor delà z zemljino. boj vleče) y tudi naj ne >y Landmasse" ali „Fest likanske žabe, ki so nenadoma prilukale iz luk skih mlak. To so bile žabe, veče od gorenskih volov y in getale so, da se je tresel kralj Matj dodal Otočnato morje nisem spodbijal, temuč ker točišče; arhipel mora biti arhipelag pa bi zdaj ne pri y Povedal mi je učen prijatel, da so bile najbrž onega žlahtnega plemena, iz kterega izvira — po mislih mar sikterega modrijana in bedaka sam človeški rod $ 13 Taka in enaka znamenja godila so se po svetu y in zlasti po izvoljeni slovenski deželi. Kaj mar to vse tudi kom. ime dati Naj se pravi Novi kakor mi dandanes novorojenim otro- Bobovec", klicali so stari pomeni? vprašal je clovek člověka. Ali nobeden ni Bobovci. „Kaj pa še, ime mu bodi Novi Luk o vec" vedel odgovora 9 7 ta misel bila je občna, da pride odgovorili so stari Lukovci. In plamen je bil v strehi sodni dan. Kar se oglasi slavni Vrbovčan Ropotač, prepir seje vnel. Kajti glave Bobovcev bile so trdejše od njihovega boba, glave Lukovcev pa celó celó enake. Že so si klepali kosé, češ, da pokažejo o pravi přilož- ki je študiral črne šole vedigabog kje, in prerokuje zavzetim rodovom: „Našel sem v šem biljni knjigi za- pisano, ~ ,,— — — grozoviten boj med Dravo in Savo, kakorsnega bilo od stavbě babilonskega stolpa do lanskega pusta." zastonj bělili so si izvedeni možaki glave da se bo začel leta 2393 „ab urbe condita" še ni nosti drugim, na kteri strani je pravica. Vsako nedeljo klicala sta župana srenjske svetovavce v zbor, — al 7 niso se m- Tako ie dial modri Vrbovčan. in Slovencem so se kakor mogli poravnati. Popili so pri tem marsikteri _ _ l_ . V • a__• i • _ v i i m- i___ • U ~ 1, ~ I JT« * ' ___U^Xfí— lasje pokonci stavili ICI Stavili^ Še uraua uoa&a ± rigiava je trc- uutvm „oiaiega", — ac vt; ua na ,,gcuiajuuo-uuavcmu^o x In zares! imenovanega leta zacel seje prepir ali čedalje bolj pisano so se gledali; tudi kolonijo spre- brada ocaka Triglava je tre- bokal ..starega" petala. se vé da na „gemajnde-unkoštinge • - m % # • 1 • • in potlej boj med Lukovci in Bobovci, strašen boj za- leteval je strah. voljo pure! Zadel sem v nekem skrivnem ar- v kterih je zgo- hivu na prašnata pergamentna pisma, dovinar Jurko Budalovic ta boj na drobno in široko Kar šine kravarju bobovskega župana srečna in bi bilo, če bi in s popisal. Sklenil sem v kratkem ta popis posneti, tem ubožno slovensko zgodovino obogatiti ; nadjam pa krivica modra misel v glavo. „Gospod, kaj pa zložili imeni obéh vasi, in pravili: Boboveclukovec ali krajše: Bobluk; po takem se ne bi godilanikomur 7 se tudi 7 kak slovenski „bardť Í strune 7 lire da napne kmali svoje líre, da zapoje slavo lukovskih in bobovskih junakov. Po novih „epos-ih" že tak delj časa zdihujemo zastonj ! Da! tako je na svetu. Abderitje vojskovali so se nekdaj za oslovo te njo, Nemci prepirajo se zavolj cesarjeve brade, — slovenski Bobovci pa so šli nad Lukovce zavolj „bi bi bi ciak ciak ciak" pure " Bili so naši sosedje vredni potomci starih Japodov piše Jurka Budalovic, in jaz pristavim „tedaj čiste slovenske krvi, kakor naši starinarji trdijo, ne pa n e- čiste, kakor Vrbovčanje." Stanovali so deset tisoč krivica nobeni vasi. kajti od leve proti desni stali bi zapisani prvi Tako Je Bobovci, od desne proti levi pa Lukovci." djal kravar svojemu gospodarju Janku Cuku. Veselja poln objame sivoglavi župan svojega hlapca, in obljubi mu vsa crna teleta, ktera bo dobil v prihodnje od svojih krav ako zamolči, da je to pametno misel njegova glava rodila. — Hitro pokliče „srenjske očete" iz obéh vasi in izredno sejo, kajti bil je ravno četrtek. kako nevarna dolgem jedernem govoru razloži jim, nevihta žuga ljubi domovini; naj se usmilijo svojih žen in nježnih otročičev. Njegov izvirni novi nasvèt tedaj je: naj se imenuje kolonij a „Bobluk", da se ne storí korakov za plešastim Grintovcem, v dolgi samotni do- ivio! Slava! Pravo!" do- lini. v dveh vaséh. Že ime prve vasi 77 Bobovec" kaže 7 da so njeni prebivalci radi bob sejali, še rajši pa jedli. In enaka bila je z Lukovci. Od kralja Matjaža, kteremu je bil bob in luk (čebulja) oblizek, dobili so mnogo privilegij. Omenim le. da so imeli Bobovci nelo je iz ust vseh^ možakov, in kakor v ,,triumfu" vzdignili so Janka Čuka na svoje rame. „Bobluk! živio!" razlegalo se je iz Bobovca do zadnje koče lu- kovske 7 kakor „Allah" janicarjev ob bitvi. Tudi bo- bovski kokoti in žabe po lukovskih mlakah zagnale so enake pravice z bobom, ko nekdaj Hrvatje s tobakom. Lukovci pa so smeli barantati s svojimi pridelki od golega Krasa do kosmatega Pohorja. Ni čuda tedaj. da „Bobluk." Pa kako še je lonije ! bilo veselje mlade ko- Enoglasno podělili so vaščanje izvedenemu Čuku so silno obogateli, in si zapisali v svoj grb: „Denar je pa §e ve£ častno ime: „pater patriae a rešitelj domovine). moc." Bogme! to geslo ima več jedra v sebi, kakor Schmerlingovo : „Veda je moč." Tega jedra prepri- čali so se najbolje naši praktični sosedje; kajti přišel 7 postavili so mu tudi krasen spominek z napisom : „Bobluk! Bobluk! Bobluk! Je rekel Janko Čuk, je sam nemški cesar k njim novcev prosit, ko mu je kukavica v žepu pela. „Dva koša srebra ti damo" mu rečejo Lukovci in Bobovci ako nas napraviš kakor mnogo mest odgovori cesar z velicim „frei" ali „reichsunmittelba r", v „rajhu." „Vaša želja se zgôdi" veseljem; kajti dobro vé, da tak kup kosmatih sreber-njakov ni dobiti vsaki petek. Izroči jim veliko pismo iz oslovské kože, zapečateno trikrat z rudečim pečatom, in v njem jim zagotovi vse pravice, ktere je vžival Frankobrod, sedanja zibel nemških zmešnjav. Tako prisijala je zlata zarija svobodě v slednji kot slovenskega sveta , in pod njo rodila je zemlja Bobov- Leta: tisoc, atiri sto, Ravno na Nikložovo. Slava veČna Janki Čuki, Blagor — sreča Bobi-Luki!" sreČen clovek! okovali so tvoje ime med zvezde so tebe pozni rodovi. Zavida vreden zem v se častili ljak, nisi podoben tišti sraki, ki se je s perjem druzih tic kinčala?^ Pa kako si povrnil zasluge svojega kra-varja? Se crnih obljubljenih telet mu nisi dal. o Da! tako je na svetu! Mislim, da si zdaj zvedel, častiti bravec, dovolj ocenil uuuxiu v,«04U> o „zlatem veku" pri Bobovcih in Lukovcih. Večkrat so gibance jedli in rumeno vince starih dobrih časih cem trikrat več boba, in prira8tel je Lukovcem trikrat debelejši luk, kakor popred. — Cei teden jedli in pili so složni korenjaki na zdravje nemškega cesarja ; škoda pili se 7 redi kakor midva v revnem devetnajstem stoletji 7 ki s samo 77 ii frajastjo." Pa tolaživa se saj tako za- 9 da nisem bil jaz med njimi t hteva „Brencelj." Radoveden si morebiti že, slišati kaj kaj piše zgodovinar Buda- dobrem prijateljstvu živeli in barantali so po od / / lovič boja za puro Beri pa ne prestraši se! veseli prigodbi mnoga leta; vse Bobovčanke možile so se v Lukovec, vsi Lukovci ženili so se v Bobovec. Po- po (Dalje prihodnjič.) množil se je njih zárod tako, da slednjič sklenejo ^m 7 izgledu starih Fenicijanov ustanoviti 7 ovauu a. uu.vijuuuf uawuviiu „kolonijo au ua- selbino. In zares! modro in srečno so svoj sklep do- u ali na- deželnih zborov. Goriški dezelni zbor. gnali. Pa „cvet" večnega spomina vrednem. svoje razumnosti pokažejo v djanju, Gorici 6. jan. ® Velika bitva, velika zmaga f Častiti 7t metropoli*' hoteli so namreč mladi hčerki riškem 3. t. m. zmaga Slovencev in pravice v deželnem zboru go- 13 Obravn se Winkierj predlog ; oziroma Gorjup P t zastran prenaredb Kar se pa sicer prvih volitev 1. 1861 in sedanjega okolišcine vkljub volitni postavi zbora tiče, bile so nam g r e za v deželni zbor. ízvirni Wink- še precej ugodne. Bili so namreč Lahi nektere take lerjev nasvet se glasii b kratkem tako : Ker pra moze izvolili, kteri, ne le, da nočejo imeti z italianis- ♦ * V vknjiženega veiikega posestva" („grande possesso simi nic opraviti so Slovencem ta.v 0d 6 poslancev, ki jih ttchm DU iiženemu vélikemu posestvu odloćuj T J ir m ft t i a k e občine 4 volitni ti od „laudtâfiicher Gutsbesitz") pri nas ni, vični. / wp«yiu, ov uiwvcu^ui v vsakem oziru pra- Tudi celó veliko posestvo, dasiravno je imelo ki jih Schmerlingov volilnik vso moč v rokah, zgolj Lahe izvoiiti, je izvolilo Slo- poslan ) in na kmetišk litnih okraj dbijejo venca Gorjupa, kterega so bile naše malomodre gorske razdehj o veliko posestvo, kakoršno je pri ; naj po-bode z že nasvet bil zastopnikoma zadovolj implicite tudi interesi posestva , ćeš, da interesi obćin so na to, d SI Merit p osi j kajti toliko bi jih bilo prišlo na e Winkierj inče več d 1 o ven s ke m i zmed odbitih na las ke občine občine prezrie. Pokazalo se je že v 1. sejni dôbi, in pozneje večkrat, da je sedanji zbor Slovencem sploh pravičen, in da bi nam bile vtegniie izvolitve še veliko neugodnejše oiti. „Pauper ubique jacet" smo si mislili kaso Slovenci druzih dežel, bili, češ: Kako lepo se v Gorici O j • jjju uu^/wi uuii^uu jauut omu bi in hvalili Boga, da nismo še celó tako na slabem kor se je bilo bati, in kakor Gorjupov po- kteri so nam zavidni pravek pa > ki se gledé na bistvo in namen z Winkler- Slovenci in Lahi razumejo. In res, prvo, drugo . .. leto jevim vjerna cuia , je vc i\j . • j poslancev, toda razdeli naj se na ta-le Naj ima véliko posestvo vseh preteče, in sloge med Slovenci in Lahi ni nič motilo. jih del ) na Zapisniki so se (kolikor so nam moči pripustile), tudi k mestom Gorico in obmestjem) in na po slovenski izdajali, naši poslanci so, če so hoteli, tudi « A * I I . • 1 « t # I » i ^ i * ^ 7 laško veliko posestvo in tako naj se naredite 2 volilni po slovenski govorili, deželni odbor je si. občinam po žali Bog, ni bilo vse skupščini staro mei slovenska in laška; za Lahe naj bi ostalo slovenski dopisaval itd. > to je ft lik posestnik Je kdor pla zlató, kar se je svetilo. Al, —- —.......». Bistroumni opazovavec medna- najmanj 100 gold, davka (brez vojskine doklade), rodnih tukajšnjih razmér zlasti zunaj zbornice, in kdor za slovensko stran pa naj se davek na 50 gold, zniža je imel priložnost včasih za kulise pogledati in Lahe v čuj (kajti posestnikov sè 100 gold, davka ne šteje sloven- dnvatnem življenji poslušati, je lahko že davno spre- ska stran z obmestjem goriškim vred ko samih 59, med tem videl, da laško-slovensko ) prijateljstvo sploh je ko jih Lahi v 4 okrajih 253 imajo; 13 jih spada videzno in njihova pravičnost v zbornici prisiljena. na mesto Gorico. *) Izid vroče debate, ki je 4 ure trpeia ) naj ga bravcem kar naprej naznanim bil Je ta da je bil popravek Gorjupov br »sovi «oner 10 o ..nrvem" in bolj Tu je že včasih kak Slovenec zašepetal: „Ťimeo Danaos Začel se rastla. et dona ferentes", tam:'„ premembe je na naši strani zbujati manjka druzega, kot 11 glasovi **) zoper 10 o „prvem toraj dokončno sprejet in da ne da ga cesar potrdi, kar pa že naprej za gotovo imamo. To je ob kratkem in na debelo posnetek gotovo naj- važnejše sejne razprave, kar jih je naš zbor od 1. 1861 Třau, schau, wem!" sum, nezaupnost je drugem branji" deželnem odboru si je moral naš vrli zastopnik v narodnih zadevah marsikaj z uma svetlim mečem priboje vati. Prva leta ni bil naš ultraitalijanizem dovolj vkore-ninjen; ideje njegove in zahtevanja so le nektere izvo- Al, da bodo naši domaći in zunanji bravci vse ijene duše zunaj zbornice gojile; većinaLahonov je bila razumeli in pomembo in važnost spodobno ceniti zavoljo pomanjkljive politiške izobraženosti brez prave italijske zavednosti; znani duh jih ni bil še prešinil in imel znali, zdi se mi potrebno od kraja in od dalječ začeti Brž ko je bila z dotičnim volilnikom na svetio prišla, smo aopamu, »uciu, via ©o icu v xtaiu uirjujejo, rasiei jim je iuui je volitna postava S loven cem ***) maćeha. — Goriško greben; čas in poduk , mojstersko poveljstvo in disci- r V« ..«..jv^v VV.UVU« J fuaui uuu Jiu III uli oc picoiuu iu goriško-gradiška deželna ustava prekisal. V tišti meri pa, ko se je našim pobratinom (! !) pazili, da zdelo da se reči v Itálii utrjujejo, rastel Jim je tudi stej 508.610 oral, 731 sežnjev, ali svetá; přebiv 209.251, kteri ekaj 50□ milj plina vse to je, se vé da, tudi svojo dolžnost storilo. stanujejo v 110 župa- Cesar je še manjkalo, so dopolnile letos znane bukve ijah (lokalnih obcinaF) in plačujejo skupaj 283.667 „II Friuli orientale" od Pr o s p. A n t o nini - a, ki Il • 1 ÏA I • 1 iA AAA V t 1 * \ rv • , • T 1 " gold in 21 kr. davka. slovencev je o. 149.000, Lahov o. 58.000; svetá imajo Slovenci 403/lo, Lahi 99I milj mljiščinega davka pada na jev 148.774 gold. 59 kr ) na laške so kuga za Gorico. *) Pri vsem tem pa se niso Lahoni Slovencev očitno lotili, imeli so jih menda za dobre O f ^ /IO l—l —~---~ ~ * " ~ v ) j*« —-- ~— ~ slovenskih okra- zaveznike zoper germanizem in centralizem. Iskra raz- Gorico vred) dora in razpora ki Je že davno pod pepelom tlela, se 134.892 gold. 61 kr ., toraj 13.381: 98 manj kot na je bila v prvo v znani lanski maj ni seji kmetijske družbe slovenske; če pa Gorico s 6057 gold. 47 kr. odbijemo, vnela; al v zbornih, politiških zadevah nam je lahon wav * tuoac J vo uunw o \j\jkj % guiu. u ivi. uuuiicuiu, vuua, »i v ZjUKJL ulju , puiiudiviu ùrtuo v C»1A uam JO iciuuu- ne pride na Lahe več ko samo 128.835 gold. 24 kr. ska stranka še le te dni o priložnosti adresne debate v davka. To so tište naše razmere, ktere bi morale biti tržaškem časniku WW I »Hi JL v ov W0VVS unuv tuuuivtv , aiuio ui uiviaio k/ili uaaoivcui ^aouitvu }? kako se je vršila. (Konec prihodnjič.) Deželni zbor kranjski. deželnem zboru 9. dne t. m. je poslanec Svet v svojem imenu in v imenu se jih sodružnikov Njih eksc. deželnemu poglavarju postavil sledeči vpra sanji terpelacija: Po odgo c. kr. gimnazijskega teljstva v Ljubij prinesle, oprostilo se je leto3 že prvega polletj ki so ga „Novice" 27. dec u. učencev kar UvvUuv v y i\ai j v uvj/i iujvii slovenskega jezika. Znano neprimerno veliko število, od nauka tudi y da gled teh de vetih še nektere druge spodbudil, da so oproščenja pro * «1 » t • • à • pt 1 « 1 t sili, ali da se prositi ga namenjujejo. Zvedilo se je na dalje, da so med oproščenimi tudi taki, ki so na Kranjskem in od čisto slovenskih starišev rojeni Tako ravnanje pravnost tudi se bati zoper deželne potrebe in ravno y da bodo taki učenci enkrat y ko bodo službe prosili, vendar-le trdili, da znajo domač jezik, ker so tukaj rojeni. Tako ravnanje se pa tudi ne vjerna z ukazom na- učnega ministerstva od 22. julij 1860 y ktero se ozira na take učence neslovenskega maternega jezika y ki slovenščine ne znajo; a ne na take > ki nimajo, v njej bolj izuriti se. to ne Podp gledati, da bodo o prasaj tedaj vlado ali se vprihodnj trdnih Je na proščali od učenjá s a %<(zika ? ogpv učenci interpelacija : Podp so zvěděli po Martinu Skubcu, kmetovavcu iz štiškega kantona, da je bil njegov sin 28. dec. pr. m. po tamošnji kantonski gosposki na 24 ur v zápor s postom obsojen zato, ker je zahteval y naj se mu v slovenskem povabilo, kadar bo h gosposki klican y jeziku, ker nemškeg posli ne razume Tako ravnanje gosposk je zoper pravnost 9 tudi ukazu ministerstva za pravosodj od 17 pa marca 1862 in okrožnici državnega ministra grofa Belkredij od 31. julij Podpis prigodba znana; ce ne, . nasprotno prašajo tedaj slavne vlade : ali jej je ta ali jo hoće natanko preiskati ali hoče skrbeti, da se slovenskim * • • m % • in dati, in če je res, ljudém pri pravičnih prošnjah ne bo krivica godila da se bo izpolnovala grofa Belkredija okrožnica, ki leva, naj uradi ljudem dopisujejo v domaćem jeziku? Gosp. deželni pogl Je bljubil kmali odgovor Poslanec dr. Toman je v obširnem govoru razlo-žil potrebo in korist železnice ljubijansko-belaške in St. Petersko-reške ; v odbor, ki naj nas vetuje, kaj dalj storiti, so bili voljeni dr. Toman, dr. Costa, dr. Zupar y dr. Recher in lec Kozler Financni odbor (poročeva Strahl) je po přejeti svoji nalogi poti pokazal ktere svoje naj se nastopijo, da dežela kranjsk dobi y kdaj vzeto premoženj državna kasa vsako leto Svetec je prepričavno dokazal nazaj y to je y naj 71.000 gold. Poslanec y da lj o F coz a 1805 ni kranjska dežela zgubila pravoslednosti Ker financni odbor nasvetuje, da je o tako stvari ajpred treba, da trije zastopniki kranjske dežele grejo kot po si osebno do ministerstva na Dunaj in še s živo besedo povejo, kar bode pismo jasno raz- kazalo, je dr. Costa nasvetoval poslanstva odloži do prihodnj naj se lit seje Zbor je pritrdil tega Dopisi. Iz Aleksandrije v Egiptu 28. dec. 1865. veliko zadovoljnostjo sem v „Novicahí ( in v „Tri- glavu a bral obravnave kranjskega deželnega zbora o moji rojaki, ki ste sicer v manjšini ostali s svojo za-upnico, vsaj pokopali Auerspergovo nezaupnico, kteri zdihuje po Schmerlingovem februarskem patentu, kakor so Izraelci hrepeneli po egiptovskih loncih. Nikakor se nocem spuščati v pretresovanje o tej stvari, toliko pa vendar rečem, da Francozi in Angleži veliko veče zaupanje stavijo v avtonomnega Belkredija , kakor so je kedaj imeli v centralističnega Schmerlinga. Očite4n dokaz tega je sedanje državno posojilo, ktero so vecidel prevzeli Francozi. Ko se Ogri in Hrvatje dogovoré z vlado, o cemur jez ne dvomim, odkljenkalo bo ne le aziju y ki se že zdaj vedno znižuje y ampak y če Bog dá > tudi nogubivnemu Schmerlingovemu centralizmu in nje-govemu geslu: „wir kônnen warten." S srčno radostjo so me napolnili in skoro pomladili pretehtni govori vrlih prvakov in prevrjen sem, da so bili z veliko zadovolj nostjo brani tudi na cesarskem prestolu in tudi v tujih deželah; tako morejo govoriti oni, ki so si svesti svetega prava, ki gré narodu slovenskemu, in čistega domoljubja do avstrijskega carstva in svojega naroda. Bog daj vam in mojemu národu kmali doživeti boljših časov in pričakati milejših zvezd. V „Novicah" sem tudi bral, da je kranjska kmetijska družba iz Dunaja dobila pavoljnega semena, ktero je večidel poslala v ipavsko dolino. *) Kolikor je meni znano, je res tudi ta dolina najugodnejši kraj na Kranj- s e m ■■■■■^^■ll toku y y kjer bi se dala pridelovati pavola, zlasti ob po kajti voda in gorkota ste jej bistveno potrebni, ta namen kmetijski družbi pošiljam nekoliko semena egiptovske pa vole*), da je razdeli, ter dostavljam, je seme, ktero sem bil lani poslal v Gradiško, letos da ondi dozorelo in dalo pridelek prve vrste. Trpinec je v svojem govoru res pravo zadel z zlatim Gospod svetom, naj bi si kmetovavci pomnožili živinsko krmo y ktera bi jim več dobička donašala, kakor raznovrstna žita. Zakaj nek ima letos živina tako nizko ceno na Kranjskem in v sosednih deželah, in še za to ni zadosti kupca? Zato y ker je preveč prodajavcev in premalo klaje je, kmet vse svoje kupcev. In zakaj to? Premalo živine ne more prerediti skoz zimo, toraj jo vsaki stavi vina bo imela in mora imeti dobro ceno na prodaj. že zavoljo tega, ker je mnogo mnogo potřebuje Egipet, kjer je za letošnjo kugo skoraj popolnoma pocepala ; vrh tega mora pa Egipet veliko vec živine kupiti, kakor HMHHf ■ I Na parniku, s kterim se sem jez meseca decembra vozil, polo-blizo je potřebuje, ker je na poti veliko konec vzame. bilo je 200 lepih volov, večidel štajarskih v se vica jih ni zdravih stopila na egiptovsko zemljo 90 jih je celó poginilo na morji. Pomislite, da se ze zdaj 600 do 800 repov vsaki mesec dovaža v Egipt, toraj 7200 do 9600 na leto. Pac lepo število ! In tako se bode godilo morebiti kakih 20 let, dotlej namrec, da se Egipet priredi domače živine toliko , kolikor je potřebuje. Torej, ljubi rojaki, zboljšujte si travnike, se- jajte več detelje in žlahne trave in ne puščajte, da bi se vam odtékala gnojnica iz hlevov in gnojnišč. Konec svojega dopisa si ne morem kaj, da ne bi vam še nekaj svetoval. Prav dobro bo opravil, kdor bo fižol in grah v stročji o svojem času pošiljal v Egipet. Poskusite. Srečno in veselo novo leto^rojakom in vsem Slovencem! Iz Celja jan Ce sem prejel danes za pero? zgodilo se je to iz rodoljubnega namena, da razglasim slovenskemu svetu dozdaj še malokod znanega narod-skega umetnika Načeta Oblaka, cerkvenega podo barja, ki ■ že blizo 2 leti v Celji stanuje. Večidel sa- * Vsled poročila gosp. predsednika ipavske poddru IV. 1 i«__l«!__"I i V V se je ta skusnja menda zavoljo velike lanske Přejeli. Hvala lepa prav slabo obnesla. "Vred. 15 mouk v s voj i umetnosti izuril se je po prirojenih mu posobnostih^tako visoko, d pe s ale 7 a ga sedaj smemo prištevati bene cene. naši gospodarski pridelki pa skoro nimajo no- na] bohim slovenskim umetnikom te vrste Al Kadar se deželanom slabo godi, so temu ne saj večidel krive slabe vlade, ktere se nočejo ravnati kvarim0 veliko prostora le s golimi besedami, naj go- po željah in potrebah narodov. Zato smo z veseljem voré delà njegova ? izmed kterih vamo tina Kdor je videl njegovega sv. Viktoři veča tukaj našte- slišali, da so presvitli naš in v cerkvi sv. Maksimi v Celi Mar- ministre in v pritrditi nam septembra t. Cesar/' odstavili poprejšnje svojej modrosti/z razglasom od 20. mor njih kterega . da Jo "U^UYtt ivip« v o t y Cij. iic* uuj^iu.oa« i vu». j.a «vihw u«iwuvui , naj DC Oauil veie mogočno oni mikavni čar, oni visoki duh, s presvitlim cesarskim prestolom. %m m m + m m m ^ ft • mm m • čedalj bolj predoval > v V • v Iz mariborskega St. Lenarskega in slovensko-bi- umetnosti svoji. Kdor ne verjame, naj pride in se sam striškega okraja meseca decembra 1865. u prepriča * Tako se glasi nezaupnica Kjer je beseda tako Iz Celj Po določilu odborovém so 14. 21. 28 jasna, ne more pošten mož več mandata obdržati ako vidi febr januarja veselice v čitavnici, min Vodniku, potem 11. in 13. febr "v mul \j ^uoiuii ULIvjca VCU uiauuata uuui^au j atvv; đa se njegovo obnašanje več ne sklada s toliko m in tombola pie 7 ravno tako 19. marca ; 15 beseda v spo- većino njegovih volilcev. Pričakujemo tedaj, da stopita , 25. febr. igra iz zbora. — Naj bi tudi drugi volilni okraji, pa tudi aprila pa igra na Kranjskem posnemali to možato, hvalevredno posto- Iz Laškega trga na Staj 16. januarja t zvečer na predgod našega preljubij enega nadžupnika častitega gosp. Ant trgu národna ves mnogo zanimivih Žuža-t bode se v našem panje naših kmetov, da vidi vlada, kje ima iskati svojih prijatlov, in kje svojih protivnikov. Iz Zagorja na Notranjskem jan D. Le- 1 obhajala. Načrt nam kaže reči, kakor: „Nago Pesmi venij a tih % uůivljcua , ataj.v^jla.o> , igia v uvtii ai\ po besedi pa ples. Ustopni listi se bodo razdajal Žup 77 Slo anova Micika". igra v tošnje novo leto se je začelo za nas Zagorce posebno veselo; přineslo nam je v resnici novo in jako ime-nitno reč na svitlo. Škoda, da nimamo topov; zakaj po- dveh ak- kati bi morali, kolikor bi mogli za-nje smodnika dobiti in to v čast in zahvalo našemu prečastitemu pri kasi po 40 in 20 kr.j čisti znesek je namenjen g0Sp. fajmoštru AntonuMlakarju. Osem let je kon- čalo, kar so oni pričeli se pravdati s šnepersko grajšcino tanovljenju tržansk bol nišnice v trg udje štev Gotovo lep namen Vabij se tej veselici vsi zavoljo gozda, in glejte, vsemu temu so oni naredili vseh slovenskih čitavnic in drugih narodnih dru- konec: na novega leta dan dobili smo od si. minister ploh vsi domorodci. Pokažimo, da narodna stva iz Dunaja razsodbo, v kteri stoji : „Zagorec ima OWÍV , 111 OUIUU v Ol UU1UVX UUVli A UIVaûlLUU , u počet ja morejo ustanoviti nove blage naprave Odb Iz slovenske Bistrice smo poslali jan V. Danes pravico v gozdu se drvariti, kar potřebuje za kurjavo ako poznate „Novic", Feirer-ju in Lešnik-u, dež. poslan- cema za mariborski, slov. bistriški in šent-lenarški okraj y da vsi in hišo svojo." Dragi bravci borega Pivčana dosedanji žalostni stan, gotovo zakličete slavo in hvalo takemu gospodu, ki so si toliko truda vzeli za potrebe in pravice kmetove, pa s tem -------—------- ---J-------~ -- ------------— —----~—--uuua V CJVjII JLk<\ J^UUCUO 111 J^ia Y IV^yj v J « www nezaupnico za njuno obnašanje v deželnem zboru, tudi les pridobili vsem cerkvam našega vikarijata in ki je podpisana od več ko 250 kmečkih posestnikov tudi za farovž. Bog jim povrni toliko dobroto! gori imenovanih treh okrájev ; med njimi jer100 obči n- vesela dogodba zopet se je zgodila pod novim mini ta skih predstojnikov in večina volilnih mož sterstvom! tako-le: „Bla- Konečno naj „Novicam" še povem od leta 1861. Glasi se ta nezaupnica gorodna gospoda! Skoro bo minulo pet let, odkar smo našim deželnim poslancem Bleiweis u, Kostu Vaji volili kot y smo iz Notranjskega na sv. treh kraljev_dan posdali naša ^ v««.«* iiasnu ue&emiLLi puaiauucm uici vv ciou, auotu, J. V- zastopnika v deželni zbor. Nećemo manu in Svetecu zaupnico, ktero zaslužijo možaki, pretresovati, kar sta v teh petih letih svojega poslan- ki se v deželnem zboru tako krepko in neprestrašeno stva v deželnem zboru storila ali prav za prav kaj ništa storila. Vendar je vajino obnašanje v deželnem zboru potezajo za narod naš in blagor njegov. Slava jim! da re smemo dalje molčati sicer svet res kar pa vipavske doline jan Da se nihče ne moti treba razjasniti, da neka „družbica" v vipavskem trgii __j____ _•_/_________• „ li___m____________* „ tako misiil, da ravnata po volji svojih volilcev nikakor ni res! Vadva gospoda bi rada nazaj kli- ____________ __ cala tisto vlado, ktera je v zadnjih petih letih tako 0d odbora čitavni čine g a. 'Čitavnica bo, kakor hitro i t i • i 1 ________i ^ • • • i O _ - . . .. udom vipavske čitavnice k velikemu plesu v „ Taboru' za 14. dan t. m. vabila pošilja, a ta naprava ne izvira slabo gospodarila, da smo skoro že vsi in z nami dr- da smo žava vred prišli na kant. Mi pa smo veseli se saj srečno znebili te vlade, kajti pod njo so se dr- bo mogoče, častitim svojim udom poslala svoja vabila. iz Kranja jan En citavničar. Potolaženi smo ! Plezavnica žavni dolgovi strašno narastli in tudi davki s prikla- na tukajšnem telovadišču, na kteri vihra včasih zastava dami se zmirom povekševali. Obrtnija in kupčija ste slovenska, zavoljo strele (! !) ni vec nevarna. Te dni nam- Tudi drugi slovenski Časopisi vstregli bi slovenskemu napredku, ako bi hoteli svojim bravcem razglasiti našega kiparja. Pro- rečje naznanila naša c. k. okrajna gosposka tukajšnim simoî Pis. telovadcem, da je si. deželna vlada v Ljubljani odobrila bravcem „Novic" gotovo še v dobrem re kurs kteri Je * 16 spominu. Vsi smo že mislili, da je si. vlada djala vso čast omeniti, da je pretresovanje, akoravno sem ter to reč ad acta, a smo zdaj zadovoljni, da smo dobili ~ vladini odlok v roke, ki opravičuje našo pritožbo. čitavnici smo imeli meseca decembra „besedo." oseb oštro, vendar zadevalo zmiraj le stvar, nikakor pa jan. bila je prva odborová seja y V kteri se je v občno zadovoljnost „Dobro jutro. a Na bil za predsednika zopet izvoljen g. Jože Pleiweis, leta dan pa bil je letni občni zbor. Iz letnega sporo- Igralo novega Kamilo Baumgartner pa za podpredsednika 36 poslednjem občnem zboru je tukaj družb čila povzamemo, da je imela čitavnica konec leta 66 zdravniška za prvomestnika izvolila dr. Schiffer-ja, domaćih in 46 zunanjih udov. Društvenih veselic je prof. dr. Valenta potrdila za tajnika, gosp. Finca za med kterimi je bilo 6 glediščinih iger. Ena be- blagajnika. Enogl bilo seda je bila za stradajoče reveže na Notranjskem. Za branje je bilo v čitavnici pripravljenih 19 listov, kakor tudi druge slovenske knjige. Gospod denarničar Ljublj naštel je natanko vse dohodke in stroške, Je bil c. ministerski svetova Mar vec, slavni dr. Lošner za častega uda izvoljen. družba šteje zdaj 55 udov, izmed kterih jih je v 30 in volili 80 da pogledajo račune gg: dekan Reš, prof. Pajk in gl petek so izvolili likipose8tniki po večini viteza Guttmannsthal Otž , u Ck && • A»vo , A « ) » *»-» giflOUV Iti VUllll g. XJ. Vit KDZtCk U fc t Ili <% U U O fc JLi Sokolova" veselica. Začetek bo 13. febr. (pustni ob uri zvecer. Vidite tedaj iz vsega, da ne bodo se izpolnile Ljubljani, je včeraj umri. Prvi letošnji sneg Gosp. Luka Cerar, župnik prb sv. Petru v želje onih, kteri so čitavnici obetali le kratko življenje, da jim tedaj lahko zakliČemo z našim Prešernom : rakom žvižgat lažnjivi vi preroki! yy Pojte ramo zapisati v „Novice", dne t. m. kterim je — skor da Iz Ljubljane. Zopet lakota z vsemi svojimi na- bo letos malo snega dopisnik v 51. listu lanskem pravo povedal rekši zuga naši deželi in sicer dolenski strani: v 9 sledki kantonutrebniškem, zatiškem, žužemberžkem pa sem ter tje tudi v novomeškem, krškem in kosta-njeviškem. Z gorko besedo kliče v „Laib. Zait." Njih 9 malo mo* njih da zime. eksc. deželni glavar baron Bach na pomoč siromakom, zavoljo kterih se je obrnil tudi do deželnega zbora. Mi-lošnje sprejemajo c. k. deželno predsedništvo, mestni magistrat, vredništvo „Laib. Zeit." ljani 9 m „Novic" v Ljub- po deželi pa kantonske gosposke in fajmoštri. i i aux , - j^u uuíjvjií ytA> i- Naj bi se stekale obilo! Novičar iz domaćih in ptujih dežel Važen je odgovor, ki ga je na zaupnico svojo prejel deželni zbor pražki od Njih Veličanstva cesarja. Sprejeli so cesar zaupnico s posebno zadovoljnostjo ; „kdor v mojem manifestu od 20. septembra jasno za-znamovani cilj in konec želi, se tudi truda in žrtovanja ne bo strašil, kterega treba v doségo tega cilja u je bil V poslednji seji mestnega zbora 5. dne t. za uboge ljubljanskega mesta mnogozasluženi ff1J3. dalo Ni ismo cesarjevo ki Cehom zagotovlja, da se bo gosp. dr. Schiffer za mestjana izvoljen; gosp. Moč- v Pragi. niku 9 ravno tako izvrstnemu kakor neutrudljivemu uči- telju pri mestni St. Jakobski šoli, je bila slaba plača za 50 gold, zbolj šana. Sv. treh Kraljev dan je bil véliki zbor tukajšnje Veličanstvo po starem in svetem pravu kronati gromovitimi slavaklici je bilo sprej eto. Kaj temu cesarievemu od- ien. Zeit.'1 yy kupčijske bolniške družbe, ki se je že pred 30 leti ustanovila in ima zdaj 234 udov in 19861 gld. 69 kr. čistega premoženja, ktero donaša 1152 gld. 7y2 kr. let- bo Kaisersfeldova stranka govoru rekla? — Vladni dunajski časnik naznanja cesarjevo pomiloščenje tištim Beneča-nom, ki so brez dovoljenja preselili se iz Lombardo Beneškega. Ogersko, da Ako člověk še tako drobno gleda na bi videl kakošno živo sliko o položaji î nih obresti; gospod predsednik Jože Pleiweis je v za- četnem ogovoru naznanil veseli napredek te družbe omenil neutrudljive delavnosti družbinih odbornikov ter posebno hvalo in zahvalo izrekel g. protektorju te družbe, mestnemu županu, gosp. dr. E. H. Kostu, ogerskih strank, ne zapazi je ! Situacija strank zmirom Je pravijo imeniten poslanec je rekel, da kronanje cesarjevo za še negotova. Gledé glavne točke o adresi da so vse stranke blizo enega mnenja. Neki ki se Je ude- leževal vsake odborové seje in koristno to družbo pod-piral s svetom in djanjem. Dalje smo iz predsedniko-vega govora zvedeli, da se je preteklo leto enemu udu 100gold, in enemu 25 gold, dalo nenavadne podpore, da se toraj ta družba čedalje bolj bliža blagemu namenu, da se ustanovi zaloga, iz ktere bodo obnemogli trgov- kralja ogerskega bode že marca mesca ali najdalje aprila ako se isti čas na vrh ogerske vlade stavi odgovorno ministerstvo (sic!) Grajščina Godolo z 27000 orali je kupljena za dar Njih Veličanstvu za 170.000 gold.; ostali del te velike grajščine ostane v rokah belgiške banke. ski pomočniki dobivali letno mrtvo plačo ali penzijo 47 udov je bilo pri vélikem zboru v terem se na- Oklic. Če kak kmetovavec, obrtnik 9 trgovec ali umetnik mesti g. Trinkerja volil nov odbornik; s 26 glasovi bil želí poslati kako blago na razstavo v Pariz, ki ima je izvoljen trgovski pomoćnik g.Pavle Drašler, za pre- biti leta 1867, je prošen, da naj naznani, kaj da bode gledovavca računa preteklega leta pa C. Majer in poslal 9 še pred 20. t. m. podpisanemu odboru 9 ker Treven. Družbinemu zalogu na korist bode tudi letos do tega dneva sprejema dunajski centralni odbor nazna in kakor slišimo 29. t. m. V posebne nasvete 9 ki ples J JLJJL JVaiYWl OUOIJLUV/ ÍUKJ • t» III« T J^UOUUUU Jiiw» so se obravnavali, se ne spuščamo, ker tičejo tranje družbine zadeve, vendar pa moramo družbi na nila poddružnih odborov. no- Lj ubij ani 9. januarja 1866. Odbor za razstavo v Parizu. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazsik v Ljubljani. >